ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 379

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
28. december 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1997/2006 z dne 19. decembra 2006 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil ( 1 )

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis

5

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1999/2006 z dne 20. decembra 2006 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sedežev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

11

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2000/2006 z dne 20. decembra 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 1870/2005 zaradi pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji

37

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2001/2006 z dne 21. decembra 2006 o prilagoditvi Uredbe (ES) št. 2295/2003 o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1907/90 o določenih standardih trženja za jajca zaradi pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji

39

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2002/2006 z dne 21. decembra 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 795/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

47

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2003/2006 z dne 21. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil glede financiranja izdatkov v zvezi s skupno ureditvijo trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS)

49

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2004/2006 z dne 22. decembra 2006 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2273/93 o določitvi intervencijskih centrov za žita in prilagoditvi navedene uredbe zaradi pristopa Bolgarije in Romunije

54

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2005/2006 z dne 22. decembra 2006 o uvedbi začasnih protidampinških dajatev na uvoz sintetičnih rezanih vlaken iz poliestra (RVP) s poreklom iz Malezije in Tajvana

65

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2006/2006 z dne 22. decembra 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 950/2006 glede vključitve letnih tarifnih kvot za proizvode iz sladkorja s poreklom iz Hrvaške

95

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2007/2006 z dne 22. decembra 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uvozom in tranzitom nekaterih vmesnih proizvodov, pridobljenih iz snovi kategorije 3 in namenjenih za tehnično uporabo v medicinskih pripomočkih, in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih in laboratorijskih reagentih, ter o spremembi te uredbe ( 1 )

98

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2008/2006 z dne 22. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot v letu 2007 za proizvode iz mlade govedine s poreklom iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Srbije ter Črne gore in Kosova

105

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 2009/2006 z dne 27. decembra 2006 o določitvi izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke

117

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 2010/2006 z dne 27. decembra 2006 o določitvi količine nekaterih proizvodov v sektorju mleka in mlečnih proizvodov na razpolago v prvi polovici leta 2007 v okviru kvot, ki jih je odprla Skupnost na podlagi uvoznega dovoljenja

121

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

Sklep Sveta z dne 21. decembra 2006 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu

123

 

 

Komisija

 

*

Odločba Komisije z dne 22. decembra 2006 o nevključitvi dimetenamida v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 6895)  ( 1 )

125

 

*

Odločba Komisije z dne 22. decembra 2006 o nevključitvi fosalona v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 6897)  ( 1 )

127

 

 

Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

 

*

Skupno stališče Sveta 2006/1011/SZVP z dne 21. decembra 2006 o izvajanju Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu

129

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005)

131

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

28.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 379/1


UREDBA SVETA (ES) št. 1997/2006

z dne 19. decembra 2006

o spremembi Uredbe (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi poenostavitve in splošne skladnosti bi bilo treba pospešiti izvajanje Evropskega akcijskega načrta za ekološko pridelovanje hrane in kmetovanje na podlagi oprijemljivih ukrepov.

(2)

Ekološkim proizvodom, uvoženim v Evropsko skupnost, bi bilo treba dovoliti vstop na trg Skupnosti z označbo s sklicevanjem na ekološko kmetovanje, če so bili proizvedeni v skladu s pravili pridelave in če so bili podvrženi kontrolnim sistemom, ki so v skladu z zakonodajo Skupnosti ali so enakovredni kontrolnim sistemom po zakonodaji Skupnosti.

(3)

Tretje države, katerih standardi pridelave in kontrolni sistemi so enakovredni tistim, ki se uporabljajo v Skupnosti, bi bilo treba priznati in objaviti njihov seznam. Kontrolne organe ali kontrolne organe oblasti, pristojne za izvajanje kontrol v državah, ki niso na seznamu priznanih tretjih držav, bi bilo treba prav tako priznati in uvrstiti na seznam. Izvajalcem iz tretjih držav, ki pridelujejo neposredno v skladu s pravili Skupnosti, bi morali dovoliti, da svoje dejavnosti predložijo kontrolnim organom in kontrolnim organom oblasti, ki jih je v ta namen priznala Komisija.

(4)

Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (2) predvideva možnost, da države članice pod določenimi pogoji do 31. decembra 2006 uvoznikom za posamezne proizvode odobrijo dovoljenja za dajanje na trg Skupnosti. Zato bi bilo navedeno uredbo treba spremeniti tako, da bi se trenutno uvozno shemo nadomestilo s shemo, ki se bo uporabljala po tem datumu.

(5)

Da ne bi prekinili mednarodne trgovine, bi bilo treba podaljšati možnost, da države članice za vsak primer posebej uvoznikom še naprej podeljujejo dovoljenja za dajanje teh proizvodov na trg Skupnosti, dokler ne bodo uvedeni potrebni ukrepi za delovanje nove uvozne sheme, še posebej v zvezi s priznavanjem kontrolnih organov in kontrolnih organov oblasti, pristojnih za izvajanje kontrol v državah, ki niso na seznamu priznanih tretjih držav.

(6)

Uredbo (EGS) št. 2092/91 bi bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 2092/91 se spremeni:

1.

v členu 10(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

so ti proizvodi podvrženi sistemu nadzora iz člena 9 ali so bili uvoženi v skladu s členom 11;

vendar se v primeru uvoza proizvodov v skladu s členom 11(6) sistem nadzora izvaja v skladu z zahtevami, ki so enakovredne tistim iz člena 9, zlasti odstavka 4 člena 9.“;

2.

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

1.   Proizvod, uvožen iz tretje države, se lahko da na trg Skupnosti z označbo s sklicevanjem na postopek ekološke pridelave, pod pogojem da:

(a)

je proizvod skladen z določbami iz členov 5 in 6 te uredbe;

(b)

so vsi izvajalci, vključno z izvozniki, predložili svoje dejavnosti kontrolnemu organu ali kontrolnemu organu oblasti, priznanemu v skladu z odstavkom 2; in

(c)

lahko zadevni izvajalci uvoznikom ali nacionalnim organom v vsakem trenutku predložijo dokazila, na podlagi katerih je mogoče identificirati izvajalca, ki je izvedel zadnjo operacijo, vrsto ali serijo proizvodov pod njegovim nadzorom, ter preveriti, ali izvajalec izpolnjuje pogoje iz točk (a) in (b), ter obdobje veljavnosti.

2.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 14(2) prizna kontrolne organe in kontrolne organe oblasti iz odstavka 1(b), vključno s kontrolnimi organi in kontrolnimi organi oblasti iz člena 9, pristojne za izvajanje kontrol in izdajanje dokazil iz odstavka 1(c) v tretjih državah, ter sestavi seznam teh kontrolnih organov in kontrolnih organov oblasti.

Kontrolni organi so akreditirani po ustreznem Evropskem standardu EN 45011 ali zadnji različici ISO smernice 65 ‚Splošne zahteve za telesa, ki upravljajo s sistemi potrjevanja proizvodov‘, ki je bila objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Dejavnosti kontrolnega organa so podvržene rednim ocenam na kraju samem, spremljanju in večletni ponovni oceni s strani akreditacijskega organa.

Pri preučevanju prošenj za priznanje Komisija pozove kontrolni organ ali kontrolni organ oblasti, da predloži vse potrebne informacije. Komisija lahko tudi pooblasti strokovnjake, da na kraju samem pregledajo pravila pridelave in kontrolne dejavnosti, ki jih v tretji državi izvaja zadevni kontrolni organ ali kontrolni organ oblasti.

Priznani kontrolni organi ali kontrolni organi oblasti zagotovijo ocenjevalna poročila, ki jih izda akreditacijski organ ali po potrebi pristojni organ, o redni oceni na kraju samem, spremljanju in večletni ponovni oceni njihovih dejavnostih.

Komisija s pomočjo držav članic na podlagi ocenjevalnih poročil zagotovi ustrezen nadzor priznanih kontrolnih organov in kontrolnih organov oblasti z rednimi pregledi njihovih priznanj. Vrsta nadzora se določi na podlagi ocene tveganja za nepravilnosti ali kršenje določb te uredbe.

3.   Proizvod, uvožen iz tretje države, se prav tako lahko da na trg Skupnosti z označbo s sklicevanjem na postopek ekološke pridelave, pod pogojem da:

(a)

je bil proizvod pridelan v skladu s standardi pridelave, ki so enakovredni pravilom pridelave, ki so v členih 5 in 6 določeni za ekološko pridelavo v Skupnosti;

(b)

so bili izvajalci podvrženi kontrolnim ukrepom, ki so enakovredni tistim iz členov 8 in 9, ter so se ti kontrolni ukrepi stalno in dejansko uporabljali;

(c)

so izvajalci na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije v tretji državi svoje dejavnosti predložili kontrolnemu sistemu, priznanemu v skladu z odstavkom 4, ali kontrolnemu organu in kontrolnemu organu oblasti, priznanemu v skladu z odstavkom 5; in

(d)

ima proizvod potrdilo o kontrolnem pregledu, ki so ga izdali pristojni organi, kontrolni organi ali kontrolni organi oblasti tretje države, priznani v skladu z odstavkom 4, ali ga je izdal kontrolni organ ali kontrolni organ oblasti, priznan v skladu z odstavkom 5; potrdilo potrjuje, da proizvod izpolnjuje pogoje iz tega odstavka.

Izvirnik potrdila mora spremljati blago do prostorov prvega prejemnika. Zatem mora uvoznik potrdilo hraniti najmanj dve leti in ga dati na razpolago kontrolnemu organu in po potrebi kontrolnemu organu oblasti.

4.   Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 14(2) prizna tretje države, katerih sistem pridelave je v skladu s pravili, ki so enakovredna pravilom, določenim v členih 5 in 6, in katerih kontrolni sistem je enakovreden tistemu iz členov 8 in 9, ter lahko oblikuje seznam takih držav. Ocena enakovrednosti upošteva smernice CAC/GL 32 Codex Alimentarius.

Pri preučevanju prošenj za priznanje Komisija pozove tretjo državo, da predloži vse potrebne informacije. Komisija lahko strokovnjakom poveri nalogo, da na kraju samem preučijo pravila pridelave in kontrolni sistem zadevne tretje države.

Tako priznane tretje države vsako leto do 31. marca Komisiji posredujejo strnjeno letno poročilo o izvajanju in izvrševanju njihovih kontrolnih sistemov.

Komisija s pomočjo držav članic na podlagi informacij iz letnih poročil zagotovi ustrezen nadzor priznanih tretjih držav z rednimi pregledi njihovih priznanj. Vrsta nadzora se določi na podlagi ocene tveganja za nepravilnosti ali kršenje določb te uredbe.

5.   Za proizvode, ki niso uvoženi v skladu z odstavkom 1 in niso uvoženi iz tretje države, ki je priznana v skladu s členom 4, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 14(2) prizna kontrolne organe ali kontrolne organe oblasti, vključno s kontrolnimi organi ali kontrolnimi organi oblasti iz člena 9, ki so pristojni za izvajanje kontrol in izdajanje potrdil v tretjih državah za namene iz odstavka 3, ter sestavi seznam teh kontrolnih organov ali kontrolnih organov oblasti. Ocena enakovrednosti upošteva smernice CAC/GL 32 Codex Alimentarius.

Komisija preuči vse prošnje za priznanje, ki jih vloži kontrolni organ ali kontrolni organ oblasti v tretji državi.

Pri preučevanju prošenj za priznanje Komisija pozove kontrolni organ ali kontrolni organ oblast, da predloži vse potrebne informacije. Dejavnosti kontrolnega organa ali kontrolnega organa oblasti so podvržene rednim ocenam na kraju samem, spremljanju in večletni ponovni oceni s strani akreditacijskega organa ali po potrebi s strani pristojnega organa. Komisija lahko strokovnjakom poveri nalogo, da na kraju samem preučijo pravila pridelave in kontrolne dejavnosti, ki jih v tretji državi izvaja zadevni kontrolni organ ali kontrolni organ oblasti.

Priznani kontrolni organi ali kontrolni organi oblasti o svojih dejavnostih zagotovijo ocenjevalna poročila, ki jih izda akreditacijski organ ali po potrebi pristojni organ o rednem ocenjevanju na kraju samem, spremljanju in večletni ponovni oceni.

Komisija s pomočjo držav članic na podlagi teh ocenjevalnih poročil zagotovi ustrezen nadzor priznanih kontrolnih organov ali kontrolnih organov oblasti z rednimi pregledi njihovih priznanj. Vrsta nadzora se določi na podlagi ocene tveganja za nepravilnosti ali kršenje določb te uredbe.

6.   V obdobju, ki se začne 1. januarja 2007 in se konča 12 mesecev po objavi prvega seznama kontrolnih organov ali kontrolnih organov oblasti, priznanih v skladu s členom 5, pristojni organ države članice lahko dovoli uvoznikom – če so prijavili svoje dejavnosti v skladu s členom 8(1) – da v zadevni državi članici dajejo na trg proizvode, uvožene iz tretjih držav, ki niso uvrščene na seznam iz odstavka 4, če uvoznik predloži zadostne dokaze, iz katerih je razvidno, da so izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (b) odstavka 3. Če ti pogoji več niso izpolnjeni, se dovoljenje takoj odvzame. Veljavnost dovoljenj se izteče najkasneje 24 mesecev po objavi prvega seznama kontrolnih organov ali kontrolnih organov oblasti, priznanih v skladu z odstavkom 5. Uvoženi proizvod ima potrdilo o kontroli, ki ga izda organ ali organ oblasti, ki je bil s strani pristojnega organa države članice odobren za izdajanje potrdil o kontroli.

Izvirnik potrdila mora spremljati blago do prostorov prvega prejemnika. Zatem mora uvoznik potrdilo hraniti najmanj dve leti in ga dati na razpolago kontrolnemu organu in po potrebi kontrolnemu organu oblasti.

Vsaka država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vsakem dovoljenju, podeljenem v skladu s tem odstavkom, vključno z informacijami o standardih pridelave in zadevnem kontrolnem sistemu.

Na zahtevo države članice ali na pobudo Komisije dovoljenje, podeljeno v skladu s tem odstavkom, preuči odbor iz člena 14. Če pregled pokaže, da pogoji iz točk (a) in (b) odstavka 3 tega člena niso izpolnjeni, Komisija zahteva od države članice, ki je dovoljenje podelila, da ga umakne.

Veljavnost vseh dovoljenj za trženje proizvodov, uvoženih iz tretje države, ki so bila uvoznikom podeljena s strani pristojnega organa pred 31. decembrom 2006, se izteče najkasneje 31. decembra 2007.

7.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 14(2) sprejme podrobnejša pravila za uporabo tega člena in zlasti glede:

(a)

meril in postopkov, ki se jih upošteva v zvezi s priznavanjem tretjih držav ter kontrolnih organov in kontrolnih organov oblasti, vključno z objavo seznamov priznanih tretjih držav ter kontrolnih organov in kontrolnih organov oblasti;

(b)

dokazil iz odstavka 1 in potrdila iz odstavkov 3(d) in 6 tega člena, ob upoštevanju prednosti elektronskega izdajanja potrdil, ki vključuje tudi boljšo zaščito pred goljufijami.“;

3.

drugi pododstavek člena 16(3) se črta;

4.

oddelek C Priloge III se spremeni:

(a)

v prvem odstavku se druga alinea nadomesti z naslednjim:

„—

prvi prejemnik pomeni fizično ali pravno osebo iz člena 11(3)(d) in člena 11(6), ki se ji pošiljka dostavi in ki jo prevzame za nadaljnjo pripravo ali dajanje na trg Skupnosti“; in

(b)

v točki 5 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Kontrolni organ ali kontrolni organ oblasti pregleda evidence blaga in finančne izkaze iz točke 2 oddelka C te priloge ter potrdilo iz člena 11(3)(d) oziroma 11(6) in dokazilo iz člena 11(1).“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2006

Za Svet

Predsednik

J. KORKEAOJA


(1)  Mnenje z dne 28. septembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 780/2006 (UL L 137, 25.5.2006, str. 9).


28.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 379/5


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1998/2006

z dne 15. decembra 2006

o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (1) in zlasti člena 2 Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe (2),

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št 994/98 pooblašča Komisijo, da z uredbo določi prag, pod katerim se šteje, da ukrepi pomoči ne izpolnjujejo vseh pogojev iz člena 87(1) Pogodbe in zato niso zavezani postopku uradne priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe.

(2)

Komisija je uporabila člena 87 in 88 Pogodbe in je zlasti v številnih odločbah pojasnila pojem pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe. Komisija je tudi razložila svojo politiko v zvezi z zgornjo mejo pomoči de minimis, pod katero se lahko šteje, da se člen 87(1) ne uporablja, najprej v svojem obvestilu o pravilu de minimis za državno pomoč (3) in nato v Uredbi Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (4). Glede na pridobljene izkušnje pri uporabi navedene uredbe in z namenom upoštevanja gibanja inflacije in bruto domačega proizvoda v Skupnosti do vključno leta 2006 ter morebitnega razvoja v obdobju veljavnosti te uredbe se zdi primerno, da se spremenijo nekateri pogoji, določeni v Uredbi (ES) št. 69/2001, in da se navedena uredba nadomesti z novo.

(3)

Ker v sektorjih primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, ribištva in ribogojstva veljajo posebni predpisi in ker obstaja nevarnost, da bi pri teh sektorjih zneski pomoči, ki so manjši od zneskov, navedenih v tej uredbi, lahko izpolnili merila iz člena 87(1) Pogodbe, se ta uredba za zadevne sektorje ne sme uporabljati. Glede na razvoj transportnega sektorja, zlasti glede na prestrukturiranje veliko dejavnosti na področju transporta po njihovi liberalizaciji, ni več primerno, da je transportni sektor izključen iz področja uporabe Uredbe de minimis. Področje uporabe te uredbe je zato treba razširiti na celotni transportni sektor. Vendar je treba splošno zgornjo mejo pomoči de minimis prilagoditi, da se upošteva povprečna mala velikost podjetij, ki delujejo v sektorju cestnega prevoza blaga in potniškega prometa. Iz istih razlogov, pa tudi zaradi presežnih zmogljivosti v sektorju ter zaradi ciljev prometne politike v zvezi s cestnimi zastoji in prevozom tovora je treba izključiti pomoč za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo cestne prevoze blaga za najem ali plačilo. To ne zbuja dvomov glede ugodne obravnave Komisije v zvezi z državno pomočjo za čistejša in okolju prijaznejša vozila v drugih instrumentih Skupnosti poleg te uredbe. Glede na Uredbo Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo (5) se ta uredba ne sme uporabljati za sektor premogovništva.

(4)

Na podlagi podobnosti med predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov na eni ter nekmetijskih proizvodov na drugi strani naj bi se ta uredba ob izpolnjevanju določenih pogojev uporabljala za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Niti dejavnosti na kmetiji, ki so potrebne za pripravo proizvoda za prvo prodajo, kot so žetev, spravilo in mlatenje žit, pakiranje jajc itd., niti prva prodaja prodajnim posrednikom ali predelovalcem se v tem primeru ne bi smela šteti za predelavo ali trženje. Od začetka veljavnosti te uredbe pomoč v korist podjetjem, dejavnim na področju predelave ali trženja kmetijskih proizvodov, ne bi več smela spadati v področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju (6). Uredbo (ES) št. 1860/2004 je treba zato ustrezno spremeniti.

(5)

Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da so, takoj ko Skupnost izda predpise za uvedbo skupne ureditve trga v določenem sektorju kmetijstva, države članice zavezane, da se vzdržijo sprejemanja vseh ukrepov, ki bi lahko to ureditev trga omajali ali povzročili izjeme od nje. Iz tega razloga se ta uredba ne sme uporabljati za pomoči, katerih višina je določena na podlagi cene ali količine kupljenih proizvodov ali proizvodov, danih na trg; niti se ne sme uporabljati za podporo de minimis, ki je povezana z obveznostjo, da se pomoč deli s primarnimi proizvajalci.

(6)

Ta uredba se ne sme uporabljati za izvozno pomoč de minimis ali pomoč de minimis, ki daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi. Zlasti se ne sme uporabljati za pomoč za financiranje vzpostavitve in delovanja distribucijske mreže v ostalih državah. Pomoč za stroške, povezane s sodelovanjem na sejmih, raziskave ali svetovalne storitve, potrebne za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem tržišču, ponavadi ne predstavlja izvozne pomoči.

(7)

Ta uredba se ne sme uporabljati za podjetja v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (7) v zvezi s težavami, povezanimi z določanjem bruto ekvivalenta dotacije pomoči, dodeljene tej vrsti podjetij.

(8)

Izkušnje Komisije so pokazale, da pomoč, ki ne presega zgornje meje 200 000 EUR v katerem koli obdobju treh let, ne vpliva na trgovino med državami članicami in/ali ne izkrivlja ali ne grozi, da bo izkrivila konkurenco, in zato ne sodi v člen 87(1) Pogodbe. Kar zadeva podjetja, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, je treba to zgornjo mejo določiti v višini 100 000 EUR.

(9)

Pri tem se štejejo proračunska leta, kakor jih za proračunske namene v zadevni državi članici uporablja podjetje. Triletno obdobje je treba obravnavati spremenljivo glede na vsak primer pomoči, kar pomeni, da je pri vsaki novi dodelitvi pomoči de minimis treba določiti skupni znesek pomoči de minimis, dodeljene v zadevnem proračunskem letu ter v prejšnjih dveh proračunskih letih. Pomoč, ki jo dodeli država članica, je treba v ta namen upoštevati tudi, če se v celoti ali delno financira iz sredstev, ki izvirajo iz Skupnosti. Ukrepi pomoči, ki presegajo zgornjo mejo pomoči de minimis, se ne smejo razdeliti na več manjših delov, da bi lahko bili ti deli znotraj področja uporabe te uredbe.

(10)

Pomoč de minimis je treba v skladu z načeli, ki urejajo pomoč iz člena 87(1) Pogodbe, šteti kot dodeljeno v trenutku, ko se zakonska pravica prejema pomoči prenese na podjetje na podlagi nacionalnega pravnega režima, ki se uporablja.

(11)

Da se prepreči izogibanje največjim intenzivnostim pomoči, predvidenim v različnih instrumentih Skupnosti, se poleg pomoči de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšna kumulacija povzročila intenzivnost pomoči, ki presega že določeno intenzivnost za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija.

(12)

Zaradi preglednosti, enakega obravnavanja in pravilne uporabe najvišjih zgornjih mej pomoči de minimis morajo vse države članice uporabljati enake načine obračunavanja. Da bi poenostavili obračunavanje, in v skladu z dosedanjo prakso pri uporabi pravil de minimis, se zneski pomoči, ki niso v obliki dotacije, preračunajo v njihov bruto ekvivalent dotacije. Izračun ekvivalenta dotacije drugih preglednih vrst pomoči razen dotacij ali pomoči, plačljivih v več obrokih, zahteva uporabo tržnih obrestnih mer, ki veljajo v času odobritve. Za enotno, transparentno in enostavno uporabo pravil o državnih pomočeh je treba tržne obrestne mere za namene te uredbe šteti kot referenčne mere, ki jih periodično določi Komisija na podlagi objektivnih meril in se objavijo v Uradnem listu Evropske unije ali na spletu. Vendar obstaja možnost, da bo treba najnižji obrestni meri dodati dodatne bazne točke zaradi zagotovljenega zavarovanja ali tveganja, povezanega z upravičencem.

(13)

Zaradi preglednosti, enakega obravnavanja in učinkovitega spremljanja je treba to uredbo uporabljati samo za pomoč de minimis, ki je pregledna. Pregledna pomoč je pomoč, za katero je mogoče vnaprej brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent dotacije. Takšen natančen izračun se lahko na primer izvede v zvezi z donacijami, subvencioniranimi obrestnimi merami in limitiranimi davčnimi oprostitvami. Pomoč v obliki dotoka svežega kapitala se ne bi smela obravnavati kot pregledna pomoč de minimis, razen če je skupni znesek dotoka javnega kapitala nižji od zgornje meje pomoči de minimis. Pomoč v obliki ukrepov rizičnega kapitala, kakor je navedena v Smernicah Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja (8), se ne bi smela obravnavati kot pregledna pomoč de minimis, razen če zadevna shema rizičnega kapitala predvideva kapital samo do zgornje meje pomoči de minimis za vsako ciljno podjetje. Pomoč v obliki posojil je treba obravnavati kot pregledno pomoč de minimis, ko se bruto ekvivalent dotacije izračuna na podlagi tržnih obrestnih mer, ki veljajo v času odobritve dotacije.

(14)

Ta uredba ne izključuje možnosti, da se ukrep, ki ga je sprejela država članica, ne bo obravnaval kot državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe na podlagi drugih razlogov, kot so tisti, navedeni v tej uredbi, na primer pri dotoku svežega kapitala, ker se je odločitev o takem ukrepu sprejela v skladu z načelom tržnega vlagatelja.

(15)

Treba je zagotoviti pravno varnost za jamstvene sheme, ki ne morejo vplivati na trgovino in izkrivljati konkurence in v zvezi s katerimi je na voljo zadosti podatkov, da se lahko zanesljivo ocenijo vsi morebitni učinki. Ta uredba mora zato prenesti splošno zgornjo mejo pomoči de minimis v višini 200 000 EUR v posebno jamstveno zgornjo mejo, osnovano na zajamčenem znesku posameznega posojila, kateremu je jamstvo namenjeno. To posebno zgornjo mejo je primerno izračunati z uporabo metodologije, ki ocenjuje znesek državne pomoči, vključen v jamstvene sheme, ki pokrivajo posojila v korist perspektivnih podjetij. Metodologija in podatki, ki se uporabijo za izračun posebne jamstvene zgornje meje, morajo izključevati podjetja v težavah, kakor so navedena v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah. Ta posebna zgornja meja se zato ne sme uporabljati za ad hoc individualne pomoči, ki se dodelijo zunaj področja uporabe jamstvenih shem, za pomoči, ki se dodelijo podjetjem v težavah, in za jamstva za transakcije, ki niso posojila, kot so na primer jamstva za transakcije lastniškega kapitala. Posebno zgornjo mejo je treba določiti na podlagi dejstva, da ob upoštevanju limitirane mere (neto stopnja neplačil) v višini 13 %, kar pomeni najslabši možni scenarij za jamstvene sheme v Skupnosti, v zvezi z jamstvom v višini 1 500 000 EUR lahko sklepamo, da ima bruto ekvivalent dotacije, ki je enak splošni zgornji meji pomoči de minimis. Ta znesek je treba za podjetja, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, zmanjšati na 750 000 EUR. Ti posebni zgornji meji je treba uporabiti samo za jamstva, ki pokrivajo do 80 % posojila. Metodologijo, ki jo Komisija sprejme po priglasitvi takšne metodologije na podlagi Uredbe Komisije na področju državne pomoči, kot je Uredba Komisije (ES) št. 1628/2006 z dne 24. oktobra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni regionalni pomoči za naložbe (9), lahko za namen ocene bruto ekvivalenta dotacije v jamstvu uporabijo tudi države članice, če odobrena metodologija izrecno obravnava vrsto jamstev in vrsto zadevnih transakcij, ki so jim jamstva namenjena, v okviru uporabe obstoječe uredbe.

(16)

Po priglasitvi s strani države članice lahko Komisija prouči, ali ukrep pomoči, ki ne sestoji iz dotacije, posojila, jamstva, dotoka svežega kapitala ali ukrepa rizičnega kapitala, vodi do bruto ekvivalenta dotacije, ki ne presega zgornje meje pomoči de minimis in bi zato lahko bil zajet z določbami te uredbe.

(17)

Dolžnost Komisije je, da poskrbi za spoštovanje pravil o državni pomoči in še zlasti, da pomoč dodeljena po pravilih de minimis spoštuje pogoje teh pravil. V skladu z načelom sodelovanja iz člena 10 Pogodbe morajo države članice olajšati izpolnjevanje te naloge z vzpostavitvijo potrebnih mehanizmov, da se tako zagotovi, da skupni znesek pomoči de minimis, dodeljene istemu podjetju po pravilu de minimis, ne preseže zgornje meje 200 000 EUR v obdobju treh proračunskih let. Zato morajo države članice pri dodeljevanju pomoči de minimis s sklicevanjem na to uredbo obvestiti zadevno podjetje o znesku pomoči in navesti, da gre za pomoč de minimis. Poleg tega mora zadevna država članica pred odobritvijo take pomoči od podjetja prejeti izjavo o drugi pomoči de minimis, ki jo je prejelo v zadevnem proračunskem letu in dveh prejšnjih proračunskih letih, ter skrbno preveriti, da nova pomoč de minimis ne bo presegla zgornje meje de minimis pomoči. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da se zgornja meja spoštuje na podlagi centralnega registra, v primeru jamstvenih shem, ki jih vzpostavi Evropski investicijski sklad, pa lahko slednji pripravi seznam upravičencev in od držav članic zahteva, da upravičence obvestijo o prejeti pomoči de minimis.

(18)

Uredba (ES) št. 69/2001 preneha veljati 31. decembra 2006. Zato je treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2007. Ker se Uredba (ES) št. 69/2001 ni uporabljala za transportni sektor, za katerega do zdaj ni veljala pomoč de minimis, in glede na zelo omejeni znesek pomoči de minimis, ki se uporablja v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ter pod pogojem, da so izpolnjeni določeni pogoji, je treba to uredbo uporabljati za pomoč, ki je bila pred njenim začetkom veljavnosti dodeljena podjetjem, ki delujejo v transportnem sektorju ter v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov. Poleg tega ta uredba ne bi smela vplivati na kakršne koli individualne pomoči, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 69/2001 v obdobju uporabe navedene uredbe.

(19)

Ob upoštevanju izkušenj Komisije in zlasti potrebe, da se na splošno politika državnih pomoči redno revidira, je primerno omejiti obdobje uporabe te uredbe. Če se ta uredba po poteku veljavnosti ne podaljša, je treba državam članicam omogočiti šestmesečno prilagoditveno obdobje v zvezi s pomočjo de minimis, ki jo zajema ta uredba –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba velja za pomoči, dodeljene podjetjem v vseh sektorjih, razen za:

(a)

pomoči, dodeljene podjetjem, ki delujejo na področju ribiškega in ribogojskega sektorja, kakor jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 (10);

(b)

pomoči, dodeljene podjetjem, ki delujejo na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi;

(c)

pomoči, dodeljene podjetjem, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:

(i)

če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,

(ii)

če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;

(d)

pomoči za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

(e)

pomoči, pogojene s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega blaga;

(f)

pomoči, dodeljene podjetjem, ki delujejo na področju sektorja premogovništva, kakor so opredeljene v Uredbi (ES) št. 1407/2002;

(g)

pomoči za nabavo vozil za cestni prevoz tovora, dodeljene podjetjem, ki opravljajo cestne prevoze blaga za najem ali plačilo;

(h)

pomoči, dodeljene podjetjem v težavah.

2.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„kmetijski proizvodi“ pomenijo proizvode iz seznama v Prilogi I Pogodbe ES, razen ribiških proizvodov;

(b)

„predelava kmetijskih proizvodov“ pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

(c)

„trženje kmetijskih proizvodov“ pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja na trg razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih.

Člen 2

Pomoč de minimis

1.   Za ukrepe pomoči se šteje, da ne izpolnjujejo vseh meril člena 87(1) Pogodbe in so zato izvzeti iz zahteve glede priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če izpolnjujejo pogoje, določene v odstavkih 2 do 5 tega člena.

2.   Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200 000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, ki deluje v cestnoprometnem sektorju, ne sme presegati 100 000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Ti zgornji meji se uporabljata ne glede na obliko pomoči de minimis ali zastavljeni cilj ter ne glede na dejstvo, ali se pomoč, ki jo dodeli država članica, v celoti ali delno financira s sredstvi Skupnosti. Obdobje se določi ob upoštevanju proračunskih let, ki veljajo za podjetje v zadevni državi članici.

Če skupni znesek pomoči, določen v okviru ukrepa pomoči, to zgornjo mejo preseže, ta uredba ne velja za navedeno pomoč in tudi ne za del pomoči, ki zgornje meje ne presega. V takem primeru ugodnost te uredbe za ta ukrep pomoči ne velja niti v času, ko se pomoč dodeli, niti v kasnejšem obdobju.

3.   Zgornja meja, določena v odstavku 2, se izrazi v denarni dotaciji. Vsi uporabljeni zneski so bruto zneski, tj. pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Kadar se pomoč dodeli v obliki, ki ni dotacija, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu dotacije.

Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira do svoje vrednosti, ki jo ima ob dodelitvi. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za diskontiranje in izračun bruto ekvivalenta dotacije, je referenčna mera, ki velja v času dodelitve.

4.   Ta uredba se uporablja samo za pomoč, pri kateri je mogoče vnaprej brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent dotacije („pregledna pomoč“). Zlasti to pomeni:

(a)

Pomoč v obliki posojil se obravnava kot pregledna pomoč de minimis, ko se bruto ekvivalent dotacije izračuna na podlagi tržnih obrestnih mer, ki veljajo v času odobritve dotacije.

(b)

Pomoč v obliki dotoka svežega kapitala se ne obravnava kot pregledna pomoč de minimis, razen če skupni znesek dotoka javnega kapitala ne presega zgornje meje pomoči de minimis.

(c)

Pomoč v obliki ukrepov rizičnega kapitala se ne obravnava kot pregledna pomoč de minimis, razen če zadevna shema rizičnega kapitala predvideva kapital samo do zgornje meje pomoči de minimis za vsako ciljno podjetje.

(d)

Individualna pomoč, predvidena v okviru jamstvene sheme za podjetja, ki niso podjetja v težavah, se obravnava kot pregledna pomoč de minimis, kadar zajamčeni del posojila, predvidenega v okviru takšne sheme, ne presega 1 500 000 EUR na podjetje. Individualna pomoč, predvidena v okviru jamstvene sheme v korist podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju in niso podjetja v težavah, se obravnava kot pregledna pomoč de minimis, kadar zajamčeni del posojila, predvidenega v okviru takšne sheme, ne presega 750 000 EUR na podjetje. Če zajamčeni del posojila, kateremu je jamstvo namenjeno, znaša le določen delež te zgornje meje, se šteje, da bruto ekvivalent dotacije navedenega jamstva ustreza istemu deležu veljavne zgornje meje iz člena 2(2). Jamstvo ne presega 80 % posojila, kateremu je namenjeno. Jamstvene sheme se prav tako obravnavajo kot pregledne, če (i) je bila metodologija za izračun bruto ekvivalenta dotacije jamstev, potem ko je bila ta metodologija priglašena Komisiji v okviru druge uredbe, ki jo je Komisija sprejela na področju državne pomoči, sprejeta pred izvajanjem sheme, in če (ii) odobrena metodologija izrecno obravnava vrsto jamstev in vrsto zadevnih transakcij, ki so jim jamstva namenjena, v okviru uporabe te uredbe.

5.   Skupaj s pomočjo de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšna kumulacija povzročila intenzivnost pomoči, ki presega že določeno intenzivnost za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija.

Člen 3

Spremljanje

1.   Če namerava država članica podjetju dodeliti pomoč de minimis, to podjetje pisno obvesti o predvidenem znesku pomoči (izraženem v bruto ekvivalentu dotacije) in ob izrecnem sklicevanju na to uredbo, z navedbo naslova in mesta objave v Uradnem listu Evropske unije, navede, da gre za pomoč de minimis. Če je na podlagi sheme pomoč de minimis dodeljena različnim podjetjem in se v okviru sheme tem podjetjem dodelijo različni zneski individualne pomoči, lahko zadevna država članica izpolni to obveznost obveščanja tako, da podjetja obvesti o fiksnem znesku, ki ustreza največjemu znesku pomoči, ki se dodeli v okviru sheme. V takem primeru se fiksni znesek uporabi za določitev, ali se upošteva zgornja meja, določena v členu 2(2). Država članica od zadevnega podjetja prav tako pred dodelitvijo pomoči pridobi pisno izjavo ali izjavo v elektronski obliki o kakršni koli drugi pomoči de minimis, ki jo je to prejelo v prejšnjih dveh in v tekočem proračunskem letu.

Država članica dodeli novo pomoč de minimis šele, ko je preverila, da s tem ne bo zvišan celotni znesek pomoči de minimis, ki jo je podjetje prejelo v obdobju, ki zajema zadevno proračunsko leto in prejšnji dve proračunski leti v zadevni državi članici, na nivo nad določeno zgornjo mejo v členu 2(2).

2.   Če je država članica vzpostavila centralni register pomoči de minimis, ki vsebuje popolne informacije o vseh pomočeh de minimis, ki jih dodeljuje kateri koli organ v tej državi, prvi pododstavek odstavka 1 preneha veljati od trenutka, ko register zajema obdobje treh let.

Kadar država članica dodeli pomoč na podlagi jamstvene sheme, ki zagotavlja jamstvo, ki se financira iz proračuna EU v okviru Evropskega investicijskega sklada, se lahko prvi pododstavek odstavka 1 tega člena preneha uporabljati.

V takih primerih se uporablja naslednji sistem spremljanja:

(a)

Evropski investicijski sklad vsako leto na podlagi podatkov, o katerih ga morajo obvestiti finančni posredniki, sestavi seznam upravičencev pomoči in bruto ekvivalentov dotacij, ki jih prejme vsak izmed njih. Evropski investicijski sklad te podatke pošlje zadevni državi članici in Komisiji; in

(b)

zadevna država članica v 3 mesecih od prejema takih podatkov od Evropskega investicijskega sklada navedene podatke pošlje končnim upravičencem; ter

(c)

zadevna država članica od vsakega upravičenca pridobi izjavo, ki navaja, da skupna pomoč de minimis, ki jo prejme upravičenec, ne presega zgornje meje, določene v členu 2(2). Če se v zvezi z enim ali več upravičenci zgornja meja preseže, zadevna država članica zagotovi, da se ukrep pomoči, ki je povzročil prekoračitev zgornje meje, bodisi priglasi Komisiji bodisi izterja od upravičenca.

3.   Država članica evidentira in zbira vse podatke v zvezi z uporabo te uredbe. Takšne evidence vsebujejo vse potrebne informacije, da se ugotovi, ali so bili izpolnjeni pogoji za uporabo te uredbe. Evidence o individualni pomoči de minimis se hranijo 10 let od datuma dodelitve pomoči. Evidence o shemi pomoči de minimis se hranijo 10 let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja individualna pomoč v okviru takšne sheme. Komisija lahko od zadevne države članice pisno zahteva, da v 20 delovnih dneh ali daljšem roku, če je tako določeno v zahtevku, predloži vse informacije, za katere Komisija meni, da so potrebne za oceno, ali so izpolnjeni pogoji iz te uredbe, še zlasti skupni znesek pomoči de minimis, ki ga je prejelo katero koli podjetje.

Člen 4

Sprememba

Člen 2 Uredbe (ES) št. 1860/2004 se spremeni:

(a)

v točki 1 se črta besedilo „predelavo in trženjem“;

(b)

črta se točka 3.

Člen 5

Prehodni ukrepi

1.   Ta uredba se uporablja za pomoč, ki se je pred njenim začetkom veljavnosti dodelila podjetjem, ki delujejo v transportnem sektorju, in podjetjem, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, če pomoč izpolnjuje vse pogoje, določene v členih 1 in 2. Vsako pomoč, ki ne izpolnjuje navedenih pogojev, bo Komisija ocenila v skladu z ustreznimi okviri, smernicami, sporočili in obvestili.

2.   Za vsako individualno pomoč de minimis, dodeljeno med 2. februarjem 2001 in 30. junijem 2007, ki izpolnjuje pogoje iz Uredbe (ES) št. 69/2001, se šteje, da ne izpolnjuje vseh meril člena 87(1) Pogodbe in je zato izvzeta iz zahteve glede priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe.

3.   Po prenehanju veljavnosti te uredbe lahko izvajanje kakršne koli pomoči de minimis, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe, poteka še nadaljnjih šest mesecev.

Člen 6

Začetek in trajanje veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2006

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)  UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

(2)  UL C 137, 10.6.2006, str. 4.

(3)  UL C 68, 6.3.1996, str. 9.

(4)  UL L 10, 13.1.2001, str. 30.

(5)  UL L 205, 2.8.2002, str. 1.

(6)  UL L 325, 28.10.2004, str. 4.

(7)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(8)  UL C 194, 18.8.2006, str. 2.

(9)  UL L 302, 1.11.2006, str. 29.

(10)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22.


28.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 379/11


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1999/2006

z dne 20. decembra 2006

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sedežev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 7 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Začetek

(1)

Komisija je 22. februarja 2006 prejela pritožbo v zvezi z nekaterimi sedeži s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), ki jo je na podlagi člena 5 osnovne uredbe vložila Evropska zveza proizvajalcev sedežev („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru 99 %, celotne proizvodnje sedežev v Skupnosti.

(2)

Ta pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Postopek se je začel 7. aprila 2006 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije  (2).

2.   Stranke, ki jih postopek zadeva

(4)

Komisija je proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike, trgovce, uporabnike, dobavitelje in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike LRK in proizvajalce Skupnosti pritožnike ter druge zadevne proizvajalce Skupnosti uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(5)

Komisija je zadevnim kitajskim proizvajalcem izvoznikom poslala obrazce za zahtevek, da bi lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo. Tri skupine proizvajalcev izvoznikov in eden proizvajalec izvoznik so zahtevali TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO. Opozoriti je treba, da so trije proizvajalci izvozniki predstavljali dve ali več povezanih podjetij, ki proizvajajo in/ali prodajajo sedeže.

(6)

Komisija je glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK, uvoznikov in proizvajalcev v Skupnosti v obvestilu o začetku navedla, da bo morda v tej preiskavi uporabljeno vzorčenje za ugotovitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Komisija je vse proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike in proizvajalce Skupnosti pozvala, da se javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom med obdobjem preiskave (od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005), kot je določeno v obvestilu o začetku, da bi lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec.

(8)

V zvezi s proizvajalci izvozniki je bilo glede na dejstvo, da so v preiskavi sodelovale samo tri skupine družb in ena družba, odločeno, da vzorčenje ni potrebno.

(9)

V skladu s členom 17 osnovne uredbe je za proizvajalce Skupnosti vzorec izbran na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje sedežev v Skupnosti, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Komisija je na podlagi informacij, ki so jih predložili proizvajalci Skupnosti, izbrala pet družb iz dveh različnih držav članic. Pet vzorčnih družb je glede na obseg proizvodnje predstavljalo 86 % celotne proizvodnje Skupnosti. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje z zadevnimi strankami, ki niso predložile pripomb. Tudi preostali proizvajalci Skupnosti so bili pozvani, da predložijo nekatere splošne podatke za analizo škode. Poleg tega je bil v skladu s členom 17 osnovne uredbe vzorec uvoznikov določen na podlagi največjega reprezentativnega obsega uvoza zadevnega izdelka v Skupnost, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Na podlagi informacij, ki so jih predložili različni uvozniki, in ob upoštevanju različne kakovosti predloženih informacij sta bila za vzorec izbrana dva uvoznika iz ene države članice. Izbrana uvoznika predstavljata 21 % uvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Glede na majhno število odgovorov uporabnikov je bilo odločeno, da vzorčenje uporabnikov ni potrebno.

(10)

Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem ostalim družbam, ki so se javile v roku, predpisanem v obvestilu o začetku. Vprašalnike so izpolnili štirje proizvajalci izvozniki v LRK in eden proizvajalec iz primerljive države, tj. Brazilije. Vprašalnike je v celoti izpolnilo tudi pet proizvajalcev Skupnosti, ki so bili izbrani za vzorec. Čeprav so štirje uvozniki izpolnili obrazec za vzorčenje, sta samo dva poslala v celoti izpolnjen vprašalnik. Štirje uporabniki sedežev so prav tako predložili v celoti izpolnjen vprašalnik. Vprašalnik je izpolnil tudi en dobavitelj surovin.

(11)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za začasno določitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti ter izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(a)

Proizvajalci Skupnosti

Selle Royal SpA., Pozzoleone, Italija

Selle Italia srl, Rossano Veneto, Italija

Bassano Selle srl, Riese Pio X, Italija

Selle SMP SAS, Casalserugo, Italija

pph ABI sp.j., Nasielsk, Poljska.

(b)

Proizvajalci izvozniki v LRK

Cionlli Group

Cionlli Bicycle (Taicang) Co., Ltd

Shunde Hongli Bicycle Parts Co., Ltd, Shunde

Safe Strong Bicycle Parts Shenzhen Co., Ltd, Shenzhen

Cionlli Bicycle (Tianjin) Co., Ltd, Tianjin

Giching Group

Giching Bicycle Parts (Shenzhen) Co., Ltd, Shenzhen

Velo Cycle (Kunshan) Co., Ltd, Kunshan

Justek Group

Jiangyin Justek Vehicle Co., Ltd, Jiangyin

Jiangyin Justek Communication Equipment Co., Ltd, Jiangyin

Tianjin Justek Vehicle Co., Ltd, Tianjin

Viscount Vehicle (Shenzhen) Co., Ltd, Shenzhen.

(c)

Povezani družbi v LRK in Tajvanu

Cionlli Bicycle (Tianjin) Co., Ltd, Tianjin

Cionlli Industrial Co., Ltd.

(d)

Nepovezani uvoznik v Skupnosti

Buechel GmbH, Fulda, Nemčija.

(12)

Ker je bilo treba določiti normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO mogoče ne bo odobren, je bil izveden preveritveni obisk za določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, v tem primeru Brazilije, in sicer v prostorih naslednje družbe:

(e)

Proizvajalec v Braziliji

Royal Ciclo Indústria de Componentes Ltda, Rio do Sul.

3.   Obdobje preiskave

(13)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2005 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2002 do konca obdobja preiskave („zadevno obdobje“).

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(14)

Zadevni izdelek so nekateri sedeži in njihovi bistveni sestavni deli (tj. ogrodja, blazine in prevleke) dvokoles in drugih koles (vključno z dostavnimi tricikli), brez motornega pogona, koles s pomožnim motorjem, s prikolico ali brez, sedeži naprav za fitnes in telovadnih naprav za domačo rabo („zadevni izdelek“ ali „sedeži“) s poreklom iz Ljudske Republike Kitajske. Izdelek je običajno uvrščen pod oznake KN 8714 95 00, ex 8714 99 90 in ex 9506 91 10.

(15)

Sedež je narejen iz treh delov: ogrodja ali podpore za sedež, ki sta običajno izdelana v procesu brizganja plastike; blazine iz različnih vrst sintetične pene ali drugih materialov, ki se položi na ogrodje, da je sedež bolj udoben; prevleke iz sintetičnega materiala ali naravnega usnja, ki prekrije blazino in robove ogrodja, zaradi česar je sedež prijeten na otip in estetskega videza. Poleg zgoraj naštetih treh komponent ima sedež tudi kovinski mehanizem za pritrditev, kot so vilice ali sponka, lahko pa ima tudi vzmet ali mehanizem za blaženje udarcev iz elastomera.

(16)

Zadevni izdelek se uporablja pri kolesih in podobnih vozilih ter tudi pri mirujočih napravah, kot so naprave za fitnes. Preiskava je pokazala, da imajo različne vrste zadevnega izdelka kljub različnim oblikam, materialom in procesu proizvodnje enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti in se dejansko uporabljajo za iste namene. Za namen tega postopka se zato obravnavajo kot en izdelek.

2.   Podobni izdelek

(17)

Preiskava je pokazala, da so osnovne fizikalne in tehnične lastnosti sedežev, ki jih proizvaja in prodaja industrija Skupnosti v Skupnosti, sedežev, ki se proizvajajo in prodajajo na domačem kitajskem trgu, sedežev, ki se v Skupnost uvažajo iz LRK, in sedežev, ki se proizvajajo in prodajajo v Braziliji, enake in da je njihova uporaba enaka.

(18)

Začasno je bilo sklenjeno, da so v smislu člena 1(4) osnovne uredbe ti izdelki enaki.

C.   DAMPING

1.   Tržnogospodarska obravnava („TGO“)

(19)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe je treba normalno vrednost v protidampinških preiskavah glede uvoza s poreklom iz LRK določiti v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(20)

Merila za TGO so na kratko in samo za lažje sklicevanje povzeta v nadaljevanju:

1.

poslovne odločitve in stroški nastanejo kot odziv na tržne razmere in brez večjega vmešavanja države; stroški večjih vlaganj v glavnem odražajo tržne vrednosti;

2.

podjetja imajo jasen seznam osnovnih računovodskih evidenc, za katere se je izvedla neodvisna revizija v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, računovodske evidence pa se uporabljajo v vse namene;

3.

ni znatnih izkrivljanj, prenesenih iz prejšnjega sistema netržnega gospodarstva;

4.

stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij zagotavljata pravno varnost in stabilnost;

5.

pretvorbe deviznih tečajev se opravljajo po tržnih stopnjah.

(21)

Dve skupini proizvajalcev izvoznikov in eden proizvajalec izvoznik so zahtevali TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v določenem roku izpolnili obrazec za zahtevek za TGO za proizvajalce izvoznike. Komisija je v prostorih teh družb poiskala in preverila vse informacije, navedene v njihovih zahtevkih za TGO, za katere je menila, da je to potrebno. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se TGO lahko odobri samo dvema skupinama proizvajalcev izvoznikov, zahtevek ene skupine družb in ene družbe pa se zavrne.

(22)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da družba ne izpolnjuje meril 1 in 3. Družba namreč ni mogla dokazati, da njene poslovne odločitve nastanejo kot odziv na tržne razmere in brez večjega vmešavanja države, še posebej, ker prodajne količine na domačih in izvoznih trgih omejuje statut družbe, ki ga ni mogoče spremeniti brez odobritve države. Družba tudi ni mogla dokazati, da ni izkrivljanj, prenesenih iz prejšnjega sistema netržnega gospodarstva, zlasti ker ni predložila pisnih dokazov o pridobitvi pravic do rabe zemljišč.

(23)

Ena skupina proizvajalcev izvoznikov pri izpolnitvi obrazca za zahtevek za TGO in protidampinškega vprašalnika ni navedla, kakšen odnos ima z največjim domačim kupcem. Njun odnos je bil ugotovljen šele pri navzkrižnem preverjanju v prostorih omenjenih proizvajalcev izvoznikov. Komisija dosledno določa TGO/IO za skupino povezanih družb kot celoto. Da bi Komisija temu izvozniku odobrila TGO/IO, bi povezana družba morala popolnoma sodelovati v preiskavi, da bi se lahko določile natančne dejavnosti v zvezi z zadevnim izdelkom, izpolnjevanje meril za TGO in vpliv odnosa družb na transakcije med družbama. To ni bilo mogoče, ker povezana družba ni sodelovala v preiskavi. Komisija zato ni mogla določiti TGO/IO za to skupino družb. Opozoriti je treba, da je ta primer vplival na znaten del domače prodaje izvoznikov. Ker podatki namerno niso bili predloženi, to vzbuja dvom o zanesljivosti drugih informacij in dokumentov, predloženih Komisiji. Glede na to, da podatki niso bili predloženi in glede na njihovo pomembnost za analizo o TGO in za določitev dampinga, ki bi lahko temeljil na posameznih podatkih, ki jih je predložila ta skupina izvoznikov, je bilo ugotovljeno, da so bile predložene napačne in zavajajoče informacije v smislu člena 18 osnovne uredbe. Družba je bila nemudoma obveščena, na kakšni podlagi se naj predložene informacije ne bi upoštevale, in dana ji je bila možnost predložiti nadaljnje razlage v skladu s členom 18(4) osnovne uredbe. Vendar pa je bila razlaga družbe nezadovoljiva in ni prepričala Komisije, da družba ni predložila zavajajočih informacij, in tudi ni odpravila dvomov o neoporečnosti ostalih podatkov, ki jih je predložila družba. Za to skupino proizvajalcev izvoznikov je bilo ugotovljeno, da v preiskavi ni sodelovala, njen zahtevek za TGO in IO pa je bil zavrnjen.

(24)

Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da podajo pripombe na omenjene ugotovitve.

(25)

Na podlagi tega je bil TGO odobren dvema skupinama proizvajalcev izvoznikov:

Cionlli Bicycle (Taicang) Co. Ltd in povezanim družbam,

Giching Bicycle parts (Shenzhen) Co. Ltd in povezanim družbam.

2.   Individualna obravnava („IO“)

(26)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, vzpostavi dajatev na ravni države, če sploh, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(27)

Proizvajalec izvoznik, ki mu TGO ni bilo mogoče odobriti, je za primer, če mu TGO ne bi bil odobren, zahteval tudi IO. Tudi zahtevek družbe za individualno obravnavo („IO“) je bil zavrnjen, ker družba ni izpolnjevala meril iz člena 9(5)(b), ki določa, da se izvozne cene in količine določajo prosto.

3.   Normalna vrednost

(a)   Določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim je bil TGO odobren

(28)

Komisija je pri določitvi normalne vrednosti najprej za vsakega zadevnega proizvajalca izvoznika ugotovila, ali je celotna domača prodaja sedežev reprezentativna v primerjavi s celotno izvozno prodajo v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je štelo, da je domača prodaja reprezentativna, če celotna domača prodaja proizvajalca izvoznika predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje v Skupnost.

(29)

Dve skupini družb, ki jima je bil odobren TGO, sta vključevali pet družb, ki proizvajajo sedeže za izvoz, tri izmed njih prodajajo tudi na domačem trgu. Ena družba prodaja na domačem trgu in ne izvaža.

(30)

Komisija je za proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da je njihova celotna domača prodaja reprezentativna, nato določila vrste sedežev, ki se prodajajo na domačem trgu in so enaki ali neposredno primerljivi z vrstami sedežev, ki se prodajajo za izvoz v Skupnost.

(31)

Za vsako vrsto sedežev je bilo proučeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo, da je domača prodaja posamezne vrste dovolj reprezentativna, če je obseg celotne domače prodaje te vrste med OP predstavljal vsaj 5 % celotnega izvoza primerljive vrste v Skupnost.

(32)

Komisija je nato za vsako družbo proučila, če se domača prodaja vsake vrste zadevnega izdelka, ki se prodaja na domačem trgu v reprezentativnih količinah, lahko šteje za običajen potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe, in sicer z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje zadevne vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu.

(33)

V primerih, ko je obseg prodaje vrste sedežev, prodanih po neto prodajni ceni, ki je enaka ali višja od proizvodnih stroškov, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste in je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka ali višja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost vrste izdelka temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste med OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(34)

Če je obseg dobičkonosne prodaje vrste sedežev predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje te vrste, ali če je bila tehtana povprečna cena te vrste nižja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost glede na vrsto izdelka temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo te vrste, če je ta prodaja predstavljala 10 % ali več celotnega obsega prodaje te vrste.

(35)

Če je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste sedežev predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje te vrste, se je štelo, da je bila ta vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi bila domača cena lahko ustrezna osnova za določitev normalne vrednosti.

(36)

Kadar koli domače cene za določeno vrsto izdelka, ki ga je prodal proizvajalec izvoznik, ni bilo mogoče uporabiti, je bila uporabljena konstruirana normalna vrednost.

(37)

V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana tako, da je bil proizvodnim stroškom izvoznika za izvožene vrste izdelka, ki so bili po potrebi prilagojeni, prištet ustrezen znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA“) ter za dobiček. V vseh primerih so bili stroški PSA in dobiček določeni v skladu z metodami iz člena 2(6) osnovne uredbe. Komisija je v ta namen proučila, če so podatki o nastalih stroških PSA in ustvarjenem dobičku vseh zadevnih proizvajalcev izvoznikov na domačem trgu zanesljivi.

(38)

Dejanski domači stroški PSA so se šteli kot zanesljivi, ko se je lahko štelo, da je celoten obseg domače prodaje zadevne družbe reprezentativen v primerjavi z obsegom izvozne prodaje v Skupnost. Stopnja dobička na domačem trgu je bila določena na podlagi domače prodaje vrst, prodanih v običajnem poteku trgovine. Za ta namen je bila uporabljena zgoraj navedena metodologija.

(39)

Pri treh družbah z reprezentativno domačo prodajo je bilo ugotovljeno, da je bila večina izvoženih vrst zadevnega izdelka prodana na domačem trgu v običajnem poteku trgovine. Za tiste vrste, za katere to ni veljalo, je bila normalna vrednost konstruirana po zgoraj navedeni metodologiji, pri čemer so bile uporabljene informacije o stroških PSA in dobičku za vsako zadevno družbo.

(40)

Za dve družbi brez reprezentativne domače prodaje so bili zneski stroškov PSA in dobička določeni na podlagi povprečnih stroškov PSA in dobička štirih družb z domačo prodajo.

(b)   Določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren

(i)   Primerljiva država

(41)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je treba normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določiti na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(42)

Komisija je v obvestilu o začetku izrazila svoj namen, da Brazilijo uporabi kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti, in pozvala zainteresirane stranke, da v zvezi s tem podajo svoje pripombe.

(43)

Noben proizvajalec izvoznik v LRK, ki mu TGO ni bil odobren, ni nasprotoval temu predlogu.

(44)

Vendar pa sta en uvoznik in en proizvajalec izvoznik, ki mu je bil TGO odobren, trdila, da Brazilija ni najprimernejša primerljiva država in da bi bilo treba namesto nje za ta namen izbrati Tajvan ali Mehiko.

(45)

Čeprav se je v Tajvanu razvila industrija za proizvodnjo delov koles, je bila večina proizvodnje prenesena v LRK. Zato bi bili proizvajalci sedežev v Tajvanu v glavnem iste družbe ali družbe, povezane z družbami, ki izvažajo iz LRK v Skupnost po domnevno dampinških cenah. Običajna razdelitev dela v okviru teh skupin pomeni, da se le nekaj specializiranih modelov z višjimi stopnjami dobička še proizvaja v Tajvanu, proizvodnja večine modelov srednje in nižje kategorije pa je bila zaradi stroškov prenesena v LRK. Zato ni verjetno, da bi bili cene ali stroški modelov sedežev, proizvedenih v Tajvanu, najboljše nadomestne cene za določitev normalne vrednosti za sedeže, proizvedene v LRK.

(46)

Mehika velja za odprt in konkurenčen trg in predstavlja približno 1/8 brazilskega trga. Komisija je vzpostavila stik z dvema znanima proizvajalcema iz Mehike, ki pa nista bila pripravljena na sodelovanje.

(47)

Preiskava je pokazala, da je Brazilija z najmanj tremi različno velikimi domačimi proizvajalci in z uvozom iz tretjih držav, ki predstavlja okoli 15 % domače potrošnje, tj. 8 do 9 milijonov sedežev na leto, konkurenčen trg za zadevni izdelek. En proizvajalec izvoznik je trdil, da je zaradi majhnega števila proizvajalcev stopnja konkurence na brazilskem trgu dvomljiva. Raziskava pa je pokazala, da ni dokazov o prevladujočem položaju enega izmed brazilskih proizvajalcev ali da so cene določene na nekonkurenčen način. Prav tako ni bilo razloga za domnevo, da bi bili dostop do surovin, stroški in drugi pogoji proizvodnje v Tajvanu ali v Mehiki bolj podobni tistim v LRK, kot so v Braziliji. Brazilski trg se zato šteje kot primeren za določitev normalne vrednosti.

(48)

Komisija je vzpostavila stik s tremi znanimi proizvajalci izvozniki v Braziliji, ena družba je bila pripravljena sodelovati. Temu proizvajalcu je bil zato poslan vprašalnik, podatki, ki jih je predložil, pa so bili preverjeni na kraju samem. Ta sodelujoči proizvajalec je povezan z enim proizvajalcem Skupnosti, vendar ni razloga za domnevo, da bi to vplivalo na zanesljivost podatkov, ki so bili nadalje preverjeni v prostorih družbe.

(49)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da je Brazilija najbolj primerna in smiselna primerljiva država v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(ii)   Normalna vrednost

(50)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določena na podlagi preverjenih informacij, ki jih je predložil proizvajalec iz primerljive države, tj. na podlagi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo na brazilskem trgu za primerljive vrste izdelka, v skladu z zgoraj navedeno metodologijo.

(51)

Normalna vrednost je bila določena na podlagi vseh cen, ki so se plačevale ali se plačujejo na brazilskem trgu za primerljive vrste izdelka, ker je bilo ugotovljeno, da so bile vse transakcije opravljene v običajnem poteku trgovine.

4.   Izvozne cene

(52)

Vsi proizvajalci izvozniki so izvozno prodajo v Skupnost opravljali neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti ali prek povezanih ali nepovezanih trgovskih družb v Hongkongu, na Britanskih Deviških otokih in Tajvanu.

(53)

Kadar je bil zadevni izdelek izvožen neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, so bile izvozne cene določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(54)

Kadar je bila prodaja opravljena preko povezanega trgovca zunaj Skupnosti, je bila izvozna cena določena na podlagi cen pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki v Skupnosti.

5.   Primerjava

(55)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami je bila narejena na podlagi franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, zavarovanja, manipulativnimi in drugimi tozadevnimi stroški, stroški pakiranja, kredita in bančnimi stroški so bile opravljene v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so razumne, točne in podprte z dokazi.

(56)

Tudi za prodajo prek povezanih družb na Tajvanu je bila uporabljena prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, če so te družbe opravljale svojo dejavnost podobno kot zastopnik, ki dela na podlagi provizije. Ker razporeditev izdatkov PSA, ki jo je predložila povezana družba, ni bilo mogoče šteti za zanesljivo, je bila ta prilagoditev opravljena na podlagi podatkov o PSA in dobičku, ki jih je predložil nepovezani trgovec.

6.   Stopnje dampinga

(a)   Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki jim je bil TGO odobren

(57)

Za družbe, ki jim je bil TGO odobren, se je tehtana povprečna normalna vrednost za vsako vrsto zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, kot je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(58)

Ustaljena praksa Komisije je, da pri določitvi stopnje dampinga povezane proizvajalce izvoznike ali proizvajalce izvoznike, ki pripadajo isti skupini, obravnava kot en subjekt in tako določi enotno stopnjo dampinga. To je pomembno predvsem zato, ker bi individualne stopnje dampinga lahko spodbudile izogibanje protidampinškim ukrepom, saj bi povezani proizvajalci izvozniki izvoz v Skupnost lahko opravljali prek družbe z najnižjo individualno stopnjo dampinga, ukrepi pa bi tako postali neučinkoviti.

(59)

V skladu s to prakso so se povezani proizvajalci izvozniki, ki pripadajo isti skupini, obravnavali kot en subjekt in jim je bila dodeljena enotna stopnja dampinga, izračunana na podlagi tehtanega povprečja stopenj dampinga sodelujočih proizvajalcev v zadevnih skupinah.

(60)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, naslednje:

Družba

Začasna stopnja dampinga

Cionlli Bicycle (Taicang) Co. Ltd, Shunde Hongli Bicycle Parts Co. Ltd in Safe Strong Bicycle Parts Shenzhen Co. Ltd

7,5 %

Giching Bicycle parts (Shenzhen) Co. Ltd in Velo Cycle Kunshan Co. Ltd

0 %

(b)   Za vse druge proizvajalce izvoznike

(61)

Komisija je za izračun stopnje dampinga na ravni države za vse ostale izvoznike v LRK najprej določila raven sodelovanja. Primerjava je bil narejena med celotno količino izvoza, navedeno v izpolnjenih vprašalnikih treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, in celotnim dampinškim uvozom iz LRK, izračunanim, kot je razloženo v uvodni izjavi 71. Izračunan odstotek znaša 23 %. Na podlagi tega se šteje, da je raven sodelovanja nizka.

(62)

Zato se je zdelo primerno stopnjo dampinga na ravni države določiti kot tehtano povprečje:

stopnje dampinga, ugotovljene za sodelujočega izvoznika, ki mu ni bil odobren TGO ali IO, in

najvišjih stopenj dampinga za reprezentativne vrste izdelkov istega izvoznika, ker ni bilo dokazov, da nesodelujoči proizvajalci izvozniki izvajajo damping na nižji stopnji.

(63)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena v višini 30,9 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

D.   ŠKODA

1.   Proizvodnja Skupnosti

(64)

Zadevni izdelek v Skupnosti proizvaja devet proizvajalcev, v imenu katerih je bila vložena pritožba. Nahajajo se v Italiji, na Poljskem, v Združenem kraljestvu in na Portugalskem ter predstavljajo 99 % proizvodnje Skupnosti med OP.

(65)

V začetni fazi se ni pritožil samo eden znan proizvajalec v Skupnosti. Ob upoštevanju obsega proizvodnje devetih proizvajalcev pritožnikov in proizvajalca v Skupnosti, ki ni pritožnik, je skupna proizvodnja podobnega izdelka v OP znašala 16 165 936 kosov.

2.   Industrija Skupnosti

(66)

Pritožbo so podprli naslednji proizvajalci Skupnosti:

Selle Royal SpA, Pozzoleone, Italija s svojo povezano družbo:

Brooks England Ltd, West Midlands, Združeno kraljestvo

Selle Italia s.r.l., Rossano Veneto, Italija s svojo povezano družbo:

Bassano Selle srl, Riese Pio X, Italija

Selle SMP SAS, Casalserugo, Italija

pph ABI sp.j., Nasielsk, Poljska

Iberoselle Fabrica de Selins Lda., Agueda, Portugalska

Selle Montegrappa snc, Ramon di Loria, Italija

Selle San Marco SpA, Rossano, Italija.

(67)

Ker teh devet sodelujočih proizvajalcev Skupnosti pritožnikov (vzorčene in nevzorčene družbe) predstavlja 99 % proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti, predstavljajo tudi industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. Vzorčeni proizvajalci Skupnosti v okviru preiskave (v nadaljevanju „vzorčeni proizvajalci“) predstavljajo 86 % celotne proizvodnje sedežev v Skupnosti med OP. Od ostalih proizvajalcev Skupnosti se je zahtevalo, da predložijo nekatere splošne podatke za analizo škode.

3.   Potrošnja Skupnosti

(68)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje petih vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, štirih nevzorčenih proizvajalcev Skupnosti, proizvajalca iz Skupnosti, ki se ni pritožil, na trgu Skupnosti ter uvoza iz LRK in iz drugih tretjih držav v okviru ustreznih oznak KN po podatkih Eurostata. Kot je navedeno v uvodni izjavi (14), je zadevni izdelek trenutno uvrščen pod oznake KN 8714 95 00, ex 8714 99 90 in ex 9506 91 10. Po podatkih Eurostata zadnji dve oznaki KN (ex 8714 99 90 in ex 9506 91 10) zajemata tudi druge dele koles in naprav za vadbo. Ker iz teh dveh širših kategorij ni bilo mogoče izvzeti podatkov samo za sedeže, je bilo odločeno, da se statistični podatki o uvozu določijo samo na podlagi ene oznake KN, in sicer oznake KN 8714 95 00. Zato je lahko za namene določitve potrošnje Skupnosti obseg uvoza nekoliko podcenjen.

(69)

Na podlagi teh podatkov je bilo ugotovljeno da se je v obravnavanem obdobju potrošnja povečala za 17 %, tj. z 20 701 027 kosov v letu 2002 na 24 179 012 kosov v letu 2005.

Preglednica 1

 

2002

2003

2004

2005 (OP)

Potrošnja Skupnosti (kosi)

20 701 027

21 688 470

23 357 359

24 179 012

Indeks

100

105

113

117

4.   Uvoz sedežev iz LRK

(a)   Stopnja dampinga, obseg uvoza in tržni delež

(70)

Kot je navedeno zgoraj, je sedanja preiskava pokazala, da so povprečne stopnje dampinga, določene za LRK, nad pragom de minimis, določenim v členu 9(3) osnovne uredbe, in da obseg uvoza iz LRK v smislu člena 5(7) osnovne uredbe ni zanemarljiv.

(71)

Obseg uvoza je bil določen na podlagi podatkov Eurostata. Kot je omenjeno v uvodni izjavi (68), so spodaj navedeni podatki o uvozu lahko nekoliko podcenjeni. Eurostat statistične podatke o obsegu uvoza sedežev za kolesa navaja v količinah po 100 kg in ne v kosih. Zato se je zdelo primerno za povprečno težo uvoženih sedežev iz Kitajske uporabiti težo 500 g na kos, ker sta to težo sporočila en proizvajalec izvoznik in en nepovezan uvoznik.

(72)

Uvoz iz LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za več kot štirikrat. Povečal se je z 1 416 814 kosov v letu 2002 na 6 276 749 kosov v OP. Ustrezno se je povečal tudi tržni delež, in sicer s 7 % v letu 2002 na 26 % med OP. To je treba upoštevati v okviru samo 17-odstotnega povečanja potrošnje, kar je relativno manj v primerjavi s povečanjem uvoza iz LRK.

(73)

En nepovezan uvoznik je trdil, da so statistični podatki o uvozu precenjeni, ker je bila v pritožbi uporabljena povprečna teža 400 g na sedež. Družba je trdila, da je povprečna teža sedežev, uvoženih iz LRK, med 600 in 800 gramov. Vendar je ista družba med preveritvenim obiskom v prostorih družbe potrdila, da je povprečna teža sedežev, uvoženih iz LRK, 500 gramov, tj. enaka teža, ki jo je Komisija uporabila pri pretvorbi podatkov Eurostata, navedenih v količinah po 100 kg, v kose. Ta uvoznik je trdil tudi, da so statistični podatki o uvozu iz LRK precenjeni, ker vključujejo uvoz sedežnih prevlek, ki se uporabljajo za zaščito sedežev. Kot je omenjeno v uvodni izjavi (71), so statistični podatki temeljili samo na eni oznaki KN (KN 8714 95 00), ki ni oznaka, pod katero so običajno uvrščene sedežne prevleke, zato je zahtevek uvoznika neutemeljen.

Preglednica 2

 

2002

2003

2004

2005 (OP)

Uvoz (kosi)

1 416 814

2 048 240

4 351 842

6 276 749

Indeks

100

145

307

443

Tržni delež

7 %

9 %

19 %

26 %

(b)   Cene

(74)

Tehtana povprečna cena uvoza sedežev s poreklom iz LRK se je med obravnavanim obdobjem vsako leto postopoma zniževala in se skupaj znižala za 21 %, tj. z 1,4 EUR na kos na 1,1 EUR na kos med letom 2002 in OP.

Preglednica 3

 

2002

2003

2004

2005 (OP)

Tehtano povprečje cene CIF meja Skupnosti (EUR/kos)

1,4

1,3

1,1

1,1

Indeks

100

91

75

79

(c)   Nelojalno nižanje cen

(75)

Komisija je za določitev nelojalnega nižanja cen analizirala podatke za OP. Ustrezne prodajne cene industrije Skupnosti so bile cene za neodvisne stranke, po potrebi prilagojene na raven franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnosti in po odbitku popustov in rabatov. Cene za različne vrste sedežev, določene na podlagi ogrodja, blazine, prevleke, vilic in teže, so se primerjale s prodajnimi cenami podobnih vrst, ki so jih zaračunali izvozniki, brez popustov in po potrebi prilagojenimi cenam CIF meja Skupnosti z ustrezno prilagoditvijo za carine (1,2 %) in stroške po uvozu, ki jih ima uvoznik v Skupnosti.

(76)

Za izračun tehtanih povprečnih stopenj nelojalnega nižanja cen so se upoštevale izvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Med OP je tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen sodelujočih proizvajalcev znašala 67,3 %. Poleg tega je bila izračunana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen na podlagi podatkov Eurostata ob upoštevanju celotnega uvoza sedežev, tj. sodelujočih in nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK, podobna povprečni stopnji nelojalnega nižanja cen za OP, tj. 70,1 %.

5.   Položaj industrije Skupnosti

(77)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe se je pri proučitvi vpliva dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti upoštevala ocena vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na položaj industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju.

(78)

Ta analiza je bila izvedena za vzorčene družbe. Za zagotovitev popolne slike položaja industrije Skupnosti so za kazalnike, za katere so bile na voljo zanesljive informacije za industrijo Skupnosti kot celoto, te informacije navedene v nadaljevanju. Na podlagi tega je bila dejavnost industrije, izmerjena z dejavniki, kot so cene, plače, naložbe, dobiček, donosnost naložb, denarni tok in sposobnost zbiranja kapitala, določena na podlagi informacij, ki so jih predložile vzorčene družbe. Dejavniki škode, kot so tržni delež, obseg prodaje in proizvodnje, so bili določeni za celotno industrijo Skupnosti.

(a)   Proizvodnja

(79)

Gibanje obsega proizvodnje celotne industrije Skupnosti je bilo v obravnavanem obdobju negativno. Leta 2002 je obseg proizvodnje znašal 19 546 740 kosov sedežev, med OP pa je industrija Skupnosti proizvedla samo 16 165 936 kosov, kar je skoraj 3,5 milijona kosov ali 17 % manj kot leta 2002. Ker se sedeži na splošno proizvajajo samo na podlagi naročil strank, je lahko negativni razvoj obsega proizvodnje neposredno povezan z zmanjšanjem povpraševanja po sedežih, ki jih proizvede industrija Skupnosti.

Preglednica 4

 

2002

2003

2004

2005 (OP)

Proizvodnja (kosi)

19 546 740

19 022 491

17 698 103

16 165 936

Indeks

100

97

91

83

(b)   Proizvodna zmogljivost in stopnje izkoriščenosti zmogljivosti

(80)

Proizvodna zmogljivost je bila določena na podlagi nazivne zmogljivosti proizvodnih enot, ki jih ima industrija Skupnosti, ob upoštevanju prekinitev v proizvodnji in dejstva, da je bila v nekaj primerih zmogljivost delno uporabljena za druge izdelke; na primer ročaje za invalidske vozičke, proizvedene na istih proizvodnih linijah.

(81)

Proizvodna zmogljivost sedežev se je v obravnavanem obdobju povečala za 5 %, in sicer z 29 492 120 kosov leta 2002 na 30 921 920 kosov v OP. Proizvodna zmogljivost se je rahlo povečala zaradi naložb v proizvodnjo nekaterih novih vrst izdelkov za dirkalna kolesa v letu 2004 in OP. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti odraža zmanjšanje proizvodnje in povpraševanja. Med obravnavanim obdobjem se je stalno nižala in dosegla samo 45 % izkoriščenost v OP.

Preglednica 5

 

2002

2003

2004

2005 (OP)

Proizvodna zmogljivost (kosi)

29 492 120

29 215 880

29 354 000

30 921 920

Indeks

100

99

100

105

Izkoriščenost zmogljivosti

60 %

59 %

53 %

45 %

(c)   Zaloge

(82)

Kar zadeva zaloge ob koncu leta, je treba upoštevati, da se velika večina proizvodnje opravi na podlagi naročil. Glede na to, da je bilo v obravnavanem obdobju ugotovljeno zmanjšanje zalog za 35 %, se šteje, da v tem primeru zaloge niso ustrezen kazalnik škode.

Preglednica 6

 

2002

2003

2004

2005 (OP)

Zaloge (kosi)

1 365 040

1 192 612

1 000 376

884 829

Indeks

100

87

73

65

(d)   Naložbe

(83)

Med letoma 2002 in 2003 so se naložbe v proizvodnjo podobnega izdelka zmanjšale, in sicer s 3 808 057 EUR na 1 664 147 EUR. Leta 2004 so proizvajalci Skupnosti v primerjavi s predhodnim letom povečali znesek svojih naložb za skoraj dvakrat, in sicer je bil znesek naložb 3 381 996 EUR. Med OP so naložbe znašale 3 638 962 EUR, kar je 4 % manj od zneska na začetku obravnavanega obdobja v letu 2002. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so bile naložbe v zgradbe, tovarne in stroje namenjene predvsem ohranjanju proizvodne zmogljivosti, le v letu 2004 in OP pa v manjši meri tudi razvoju novih vrst izdelkov. Glede na že omenjeno nizko izkoriščenost zmogljivosti naložbe niso bile namenjene povečanju celotnega obsega proizvodnje.

(84)

Preiskava je pokazala, da je industrija Skupnosti na področju oblikovanja izdelkov in inovacij sedežev vodilna na svetu. Med letom 2000 in OP so proizvajalci Skupnosti oblikovali in tržili več kot tisoč novih vrst sedežev. R&R predstavlja približno 8 %–10 % prometa industrije Skupnosti. Za ohranitev tega položaja mora industrija Skupnosti ohraniti določeno stopnjo naložb, tudi če je izkoriščenost zmogljivosti nizka.

Preglednica 7

 

2002

2003

2004

2005 (OP)

Naložbe (EUR)

3 808 057

1 664 147

3 381 996

3 638 962

Indeks

100

44

89

96

(e)   Obseg prodaje in tržni delež

(85)

Obstajata dve glavni prodajni poti za sedeže: trg proizvajalcev originalne opreme (POO) in „poprodajni trg“. V prvem primeru se sedeži prodajajo za uporabo na novih kolesih, v drugem primeru pa se prodajajo za zamenjavo rabljenih sedežev koles. Ugotovljeno je bilo, da prodaja POO predstavlja približno 60 % in prodaja na poprodajnem trgu približno 40 % celotnega trga. Sedeži so poleg gum najpogosteje zamenjani deli pri kolesu.

(86)

Obseg prodaje celotne industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečal za 20 %, in sicer s 15 109 569 kosov na 12 139 162 kosov v OP, tj. industrija Skupnosti je v OP prodala skoraj 3 milijone manj sedežev kot v letu 2002. V primerjavi z letom 2002 se je obseg prodaje v letu 2003 zmanjšal za samo 1 %, v letu 2004 in OP pa je bilo zmanjšanje obsega prodaje večje.

(87)

Po vrednosti se je prodaja sedežev industrije Skupnosti v celotnem obravnavanem obdobju povečala samo za 1 %. Prodajna vrednost na trgu Skupnosti se je povečala za 5 %, in sicer s 54 460 180 EUR v letu 2002 na 56 978 530 EUR v letu 2003 in nato na 58 052 609 EUR v letu 2004. Med OP pa se je v primerjavi s prejšnjim letom prodajna vrednost industrije Skupnosti zmanjšala za skoraj tri milijone EUR. Dejstvo, da se gibanje prodajne vrednosti ni razvijalo skladno z gibanjem obsega prodaje, pojasnjuje dvig povprečnih cen, kar je opisano v nadaljevanju.

(88)

V skladu z zmanjšanjem obsega prodaje se je znatno znižal tudi tržni delež Skupnosti, in sicer z 81 % v letu 2002 na 58 % v OP. Povedano drugače, industrija Skupnosti je v celotnem obravnavanem obdobju zaradi povečanja uvoza iz LRK izgubila 23 odstotnih točk svojega tržnega deleža.

Preglednica 8

 

2002

2003

2004

2005 (OP)

Prodajna vrednost (EUR)

54 460 180

56 978 530

58 052 609

55 228 738

Indeks

100

105

107

101

Prodaja v ES (kosi)

15 109 569

15 024 427

13 803 151

12 139 162

Indeks

100

99

91

80

Tržni delež

81 %

77 %

67 %

58 %

(f)   Cene

(89)

V obravnavanem obdobju se je povprečna prodajna cena na enoto industrije Skupnosti zvišala za 25 %. To zvišanje cene je lahko na eni strani posledica višjih stroškov surovin, kar je vplivalo na celotno industrijo, in na drugi strani prehoda s proizvodnje nizkotehnoloških izdelkov na proizvodnjo visokotehnoloških izdelkov, za katere so potrebne dražje surovine, proizvodnja teh izdelkov pa je tudi bolj delovno intenzivna.

(90)

Glavne surovine za proizvodnjo sedežev so plastični tulci, prevleke, poliuretan, prečke in sponke. Cene teh surovin so neposredno povezane z razvojem cen nafte in kovin. Surovine pomembno vplivajo na proizvodne stroške sedežev in predstavljajo približno polovico vseh proizvodnih stroškov ter neposredno vplivajo na razvoj prodajne cene.

(91)

Ugotovljeno je bilo, da so bile cene surovin med letoma 2002 in 2003 nespremenjene, vendar so se v letu 2003 in tudi med OP povišale, kar se je odražalo v višjih prodajnih cenah industrije Skupnosti.

(92)

En nepovezan uvoznik je trdil, da so zvišanje cen v industriji Skupnosti povzročile spremembe pri povpraševanju kupcev. Družba je trdila, da se je povpraševanje po poceni kolesih in v skladu s tem po poceni sedežih zmanjšalo in povpraševanje po dražjih, visoko kakovostnih sedežih povečalo. Ta trditev je v nasprotju z dejstvom, da se je uvoz po nizkih cenah iz LRK, gledano relativno, povečal znatno bolj kot celotna potrošnja sedežev v Skupnosti, kot je navedeno v uvodni izjavi (72).

Preglednica 9

 

2002

2003

2004

2005 (OP)

Tehtana povprečna cena (EUR/kos)

3,6

3,8

4,2

4,5

Indeks

100

106

117

125

(g)   Dobičkonosnost in denarni tok

(93)

Med obravnavanim obdobjem se je tehtana povprečna dobičkonosnost neto prometa industrije Skupnosti znatno zmanjšala, in sicer s 3,8 % v letu 2002 na samo 0,4 % v OP. Dobičkonosnost se je v letu 2003 povečala na 5,0 %, se v letu 2004 zmanjšala na 3,1 % in na koncu med OP dosegla 0,4 %. Nizka stopnja dobička je posledica dejstva, da industrija Skupnosti zvišanje cen surovin ni uspela ustrezno prenesti na prodajne cene.

Preglednica 10

 

2002

2003

2004

2005 (OP)

Stopnja dobička pred obdavčitvijo

3,8 %

5,0 %

3,1 %

0,4 %

Industrija Skupnosti je med OP ustvarila denarni tok v višini 3 990 473 EUR, kar je približno 1,1 milijona EUR ali 22 % manj kot v letu 2002. Da je obseg likvidnosti industrije Skupnosti še vedno znaten, pojasnjuje dejstvo, da je industrija Skupnosti kapitalsko intenzivna industrija z visokimi amortizacijskimi zneski. Na splošno gledano se je likvidnost industrije Skupnosti gibala podobno kot dobičkonosnost.

Preglednica 11

 

2002

2003

2004

2005 (OP)

Denarni tok (EUR)

5 084 871

6 655 555

6 574 821

3 990 473

Indeks

100

131

129

78

(h)   Donosnost čistega premoženja

(94)

Donosnost čistega premoženja je bila izračunana tako, da se je neto dobiček podobnega izdelka pred obdavčitvijo izrazil kot odstotek neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev, uporabljene za podobni izdelek. Ta kazalnik se je gibal podobno kot dobičkonosnost, z 12 % v letu 2002 se je zmanjšal na samo 1 % v OP.

Preglednica 12

 

2002

2003

2004

2005 (OP)

Donosnost čistega premoženja

12 %

16 %

10 %

1 %

(i)   Sposobnost zbiranja kapitala

(95)

Industrija Skupnosti ni predložila nobenih zahtevkov ali dokazov, da je imela težave pri zbiranju kapitala za svoje dejavnosti, zato je bilo ugotovljeno, da je industrija Skupnosti kot celota v obravnavanem obdobju imela možnost zbiranja kapitala za svoje dejavnosti.

(j)   Zaposlovanje in plače

(96)

Obseg zaposlovanja v industriji Skupnosti je bil nespremenjen v celotnem obravnavanem obdobju. Po majhnem zvišanju v letih 2003 in 2004 se je v industriji Skupnosti v OP za polni delovni čas zaposlilo 418 ljudi, tj. skoraj enako število kot v letu 2002. Treba pa je opozoriti, da vsi proizvajalci Skupnosti uporabljajo zunanje zmogljivosti za opravljanje znatnega dela proizvodnje, tj. majhna in srednja podjetja s sedežem v Skupnosti, nekateri pa uporabljajo zunanje zmogljivosti, tj. majhna in srednja podjetja, za celotno proizvodnjo. Zato je celotno število zaposlenih za polni delovni čas v proizvodnji sedežev dosti večje od števila neposredno zaposlenih v industriji Skupnosti. Ocenjuje se, da je celotno število zaposlenih v proizvodnji podobnega izdelka vsaj trikrat večje, npr. približno 1 200 ljudi v OP. Gibanje povprečnih letnih plač je bilo enako gibanju stroškov dela, v obravnavanem obdobju so se povišale za 5 %, in sicer s 7 784 339 EUR v letu 2002 na 8 190 911 EUR v OP, kar je pod stopnjo inflacije v Skupnosti med istim obdobjem.

Preglednica 13

 

2002

2003

2004

2005 (OP)

Zaposleni

421

434

456

418

Indeks

100

103

108

99

Stroški dela (EUR/leto)

11 427 812

12 136 974

12 319 136

12 121 976

Indeks

100

106

108

106

Plače (EUR/leto)

7 784 339

8 136 410

8 428 090

8 190 911

Indeks

100

105

108

105

(k)   Produktivnost

(97)

Produktivnost, merjena kot letni donos (proizvodnja) na zaposlenega, je znašala 42 225 kosov v letu 2002 in se je v naslednjih letih zmanjšala na 33 317 kosov v OP. To zmanjšanje je povzročil manjši obseg proizvodnje.

Preglednica 14

 

2002

2003

2004

2005 (OP)

Produktivnost (kosi/zaposlenega)

42 225

39 752

34 388

33 317

Indeks

100

94

81

79

(l)   Rast

(98)

Med letom 2002 in OP se je potrošnja Skupnosti povečala za 17 %, obseg prodaje industrije Skupnosti pa je v istem obdobju ostal nespremenjen. Prodaja industrije Skupnosti se je tako med obravnavanim obdobjem povečala precej manj kot povpraševanje. Tržni delež uvoza iz LRK pa se je povišal za 19 odstotnih točk.

(m)   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(99)

Glede na obseg in cene uvoza iz LRK vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti ni zanemarljiv.

(100)

Ugotovljeno je bilo, da se industrija Skupnosti ni opomogla od učinkov preteklega dampinga ali subvencij.

6.   Sklep o škodi

(101)

Analiza kazalnikov škode je pokazala, da se je položaj industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju zelo poslabšal. Gibanje večine kazalnikov škode (obseg neto prodaje, obseg proizvodnje, izkoriščenost zmogljivosti, dobičkonosnost, donosnost naložb, naložbe, denarni tok in zaposlovanje) je bilo v celotnem obravnavanem obdobju negativno.

(102)

Kljub temu pa je gibanje nekaterih kazalnikov škode stabilno (neto prodaja in sposobnost zbiranja kapitala) ali celo pozitivno (povprečne prodajne cene, proizvodna zmogljivost in končne zaloge). Prodajne cene in neto prodajna vrednost med OP pa se niso zvišale zaradi boljšega položaja industrije Skupnosti, ampak zaradi višjih cen surovin in tudi dejstva, da je industrija Skupnosti začela proizvajati izdelke višje vrednosti. Končne zaloge glede na posebnost te industrije, kot je omenjeno v uvodni izjavi (82), ni mogoče šteti za ustrezne pri določitvi škode.

(103)

Zaradi negativnega razvoja kazalnikov v zvezi z dobičkom, se lahko sklepa, da bo sposobnost razvoja industrije ogrožena, če se stanje ne bo izboljšalo. Ker industrijo Skupnosti sestavljajo majhna in srednja podjetja in deluje na kapitalsko intenzivnem področju, je malo verjetno, da bi industrija Skupnosti v takem položaju lahko dolgoročno finančno preživela.

(104)

Glede na navedeno se sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

E.   VZORČNA ZVEZA

1.   Uvod

(105)

V skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK industriji Skupnosti povzročil takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi dejavniki, ki bi lahko prav tako povzročili škodo industriji Skupnosti, za zagotovitev, da se škoda, ki bi jo morda povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

2.   Učinek dampinškega uvoza

(106)

Uvoz iz LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za več kot štirikrat, tj. obseg uvoza se je povečal za 343 %, tržni delež pa za 19 odstotnih točk. Istočasno so povprečne cene vseh proizvajalcev izvoznikov v LRK nelojalno znižale povprečne cene industrije Skupnosti za 70,1 % v OP. Znatno povečanje uvoza iz LRK in povečanje tržnega deleža med obravnavanim obdobjem, po cenah, ki so znatno nižje od cen industrije Skupnosti, sta sovpadla z očitnim poslabšanjem celotnega finančnega stanja industrije Skupnosti med istim obdobjem.

(107)

Cene na enoto uvoza iz LRK so se med obravnavanim obdobjem znižale za 21 %, tj. z 1,4 EUR v letu 2002 na 1,1 EUR v OP, cene industrije Skupnosti pa so se v istem obdobju zvišale za 26 %, tj. s 3,6 EUR v letu 2002 na 4,5 EUR med OP. Ta različen razvoj cen je samo delno mogoče razložiti z različno ponudbo sedežev, proizvedenih v Skupnosti in LRK. Nadalje so proizvajalci Skupnosti predložili dokaze, da so cene in dostop do večine surovin v Skupnosti in LRK podobni. Dokazali so tudi, da se je strošek surovin za sedeže v Skupnosti v obravnavanem obdobju povišal. Nekateri proizvajalci izvozniki v LRK dejansko svoje izdelke v Skupnosti prodajajo po ceni, nižji od stroškov surovin, in to jasno kaže, da cene niso nizke zaradi primerjalne prednosti proizvajalcev v LRK, ampak zaradi izvajanja dampinga.

(108)

Učinek nepoštene prakse oblikovanja cen pri dampinškem uvozu iz LRK je bil znižanje cen industrije Skupnosti, ki niso pokrile niti višjih stroškov surovin. To je še nadalje potrdilo znatno zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Skupnosti.

(109)

Na podlagi zgornjih premislekov je razvidno, da je poceni uvoz iz LRK, ki je povzročil znatno nelojalno nižanje cen industrije Skupnosti, odločilno vplival na poslabšanje položaja industrije Skupnosti, kar se še posebej odraža v zmanjšanju obsega proizvodnje in prodaje, tržnega deleža in v znatnem zmanjšanju dobičkonosnosti.

3.   Učinek drugih dejavnikov

(a)   Nedampinški uvoz s poreklom iz LRK

(110)

Stopnja dampinga enega proizvajalca izvoznika je bila določena pod pragom de minimis. Uvoz te družbe se zato ni obravnaval v zgoraj navedeni analizi škode. Pri celotnem uvozu iz LRK je uvoz tega proizvajalca izvoznika znašal od 28 % do 33 % v letih 2002 in 2003, od 18 % do 23 % v letu 2004 in od 12 % do 17 % v OP. Povprečne cene te družbe so kljub temu znatno nelojalno znižale cene industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem. Vendar so bile povprečne stopnje nelojalnega nižanja cen te družbe dosti nižje od stopenj družb, za katere je bil ugotovljen damping. Glede na dejstvo, da obseg uvoza te družbe ni bil velik, in še pomembneje, da se je v zadevnem obdobju zelo znižal, se sklene, da nedampinški uvoz tega proizvajalca izvoznika ni prekinil vzročne zveze, tj., da je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Skupnosti.

(b)   Uvoz s poreklom iz tretjih držav, razen iz zadevne države

(111)

Po podatkih Eurostata in informacijah, zbranih med preiskavo, so glavne tretje države, iz katerih se uvažajo sedeži, Tajvan, Indija in Vietnam.

(112)

Uvoz iz Tajvana je znašal 1 145 000 kosov v letu 2002 in se je v obravnavanem obdobju povišal za 25 %, tj. na 1 429 200 kosov v OP. Tržni delež sedežev, uvoženih iz Tajvana, je znašal 6 % v letu 2002, tj. enako kot v OP. Tajvanski uvoz je bil izveden po cenah, podobnih cenam industrije Skupnosti. Ker se tržni delež uvoza ni povečal, ampak je ostal nespremenjen, tj. 6 % v obravnavanem obdobju, cene pa so bile enake cenam industrije Skupnosti, se šteje, da uvoz iz Tajvana ni negativno vplival na položaj industrije Skupnosti.

(113)

Uvoz iz Indije je znašal 204 200 kosov v letu 2002 in se v OP povečal za 30 %, tj. na 264 600 kosov. Povprečne cene uvoza iz Indije so bile med celotnim obravnavanim obdobjem veliko nižje od cen uvoza iz LRK. Leta 2002 so znašale 0,63 EUR, v letu 2003 so se povišale na 0,91 EUR, nato pa znatno znižale na 0,47 EUR in dosegle 0,6 EUR v OP. Vendar ta uvoz predstavlja samo 1 % tržni delež med celotnim obravnavanim obdobjem. Zato se sklene, da kljub nizkim cenam uvoza iz Indije ta ni znatno vplival na položaj industrije Skupnosti.

(114)

Statistični podatki Eurostata za Vietnam kažejo zelo majhen obseg uvoza, tj. 4 400 uvoženih sedežev v letu 2002, kar se je povišalo na 136 600 kosov v OP. Cene uvoza iz Vietnama so bile enake cenam uvoza iz LRK. Vendar je tržni delež uvoza iz Vietnama, podobno kot pri Indiji, znašal manj kot 1 % v letih 2002 in 2003 in le 1 % v letu 2004 in OP. Zato se sklene, da ta uvoz ni znatno vplival na položaj industrije Skupnosti.

(115)

Začasno se lahko sklene, da uvoz iz drugih držav, razen iz LRK, ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(c)   Kršitev pravic intelektualne lastnine

(116)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (84), je okoli 8 %–10 % prometa industrije Skupnosti namenjeno naložbam v R&R. Te naložbe vključujejo študije o drži, testiranje in oblikovanje novih modelov sedežev. Nekateri proizvajalci Skupnosti so trdili, da določeni proizvajalci izvozniki iz LRK preprosto ponaredijo patentirane evropske izdelke in imajo zato v primerjavi s proizvajalci v Skupnosti stroškovno prednost, kar se odraža v nizki ceni sedežev, uvoženih iz LRK. Na drugi strani pa je en nepovezan uvoznik trdil, da ponaredki ne izvirajo samo iz LRK, ampak so vzrok pravnih sporov tudi med proizvajalci v Skupnosti. Priznava se, da je ponarejanje pomembno vprašanje v tej industriji, in da je lahko dejansko poslabšalo položaj industrije Skupnosti. Vendar pa izgube, nastale zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine, ki jo je povzročila industrija Skupnosti sama, niso tolikšne, da bi prekinile močno vzročno zvezo med porastom dampinškega uvoza in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Treba je opozoriti, da so kršitve pravic intelektualne lastnine sicer koristile dampinškemu uvozu iz LRK, vendar pa jih ni mogoče šteti za dodaten dejavnik škode, ker bi bile te kršitve še vedno povezane z dampinškim uvozom.

4.   Sklep o vzorčni zvezi

(117)

Na podlagi dejstva, da se je istočasno povečal uvoz iz LRK in tržni delež ter je bilo ugotovljeno nelojalno nižanje cen na eni strani in se je očitno poslabšal položaj industrije Skupnosti na drugi strani, se lahko sklene, da je dampinški uvoz industriji Skupnosti povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe. Analizirani so bili tudi drugi dejavniki, vendar je bilo ugotovljeno, da niso razlog za škodo.

(118)

Na podlagi zgoraj navedene analize, ki je ustrezno opredelila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov, ki vplivajo na položaj industrije Skupnosti, od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz sedežev iz LRK industriji Skupnosti povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

F.   INTERES SKUPNOSTI

(119)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali kljub ugotovitvi škodljivega dampinga obstajajo nujni razlogi za sprejetje sklepa, da ukrepanje v tem primeru ni v interesu Skupnosti. V zvezi s tem je treba proučiti možen vpliv morebitnih ukrepov na vse stranke, vpletene v postopek, in tudi posledice nesprejetja ukrepov.

1.   Industrija Skupnosti

(120)

Škodljive razmere v industriji Skupnosti so posledica težav, ki jih ima Skupnost zaradi konkurence dampinškega uvoza po nizkih cenah.

(121)

Uvedba ukrepov bi morala industriji Skupnosti omogočiti, da poveča obseg svoje prodaje in da ponovno pridobi tržni delež ter tako ustvari boljšo ekonomijo obsega in doseže potrebno stopnjo dobička, da bodo stalne naložbe v proizvodne zmogljivosti in raziskave za ohranitev konkurenčnosti upravičene.

(122)

En uvoznik je trdil, da ima en proizvajalec Skupnosti prevladujoč položaj na trgu, vendar teh trditev ni utemeljil. Glede na dejstvo, da je sedeže v obravnavanem obdobju proizvajalo najmanj deset različnih konkurenčnih proizvajalcev v Skupnosti in da med preiskavo niso bila ugotovljena dejstva, ki bi podprla te trditve, se ta zahtevek zavrne.

(123)

Če ukrepi ne bi bili uvedeni, se bi položaj industrije Skupnosti še naprej slabšal. Skupnost ne bi mogla vlagati v nove tehnologije in učinkovito konkurirati uvozu iz tretjih držav. Če se ukrepi ne uvedejo, bi bila industrija Skupnosti tudi še naprej prikrajšana za velik del trga sedežev srednjega razreda in tako ne bi mogla razporediti stalnih stroškov. Nekatere družbe bi dejansko morale prenehati s proizvodnjo podobnega izdelka in odpustiti zaposlene, kar se je leta 2005 že zgodilo v primeru enega proizvajalca Skupnosti. Zato se sklene, da je uvedba protidampinških ukrepov v interesu industrije Skupnosti.

2.   Interes nepovezanih uvoznikov

(124)

Samo dva nepovezana uvoznika sta izpolnila vprašalnik, preveritveni obisk pa je bil nato izveden pri enem nepovezanem uvozniku. Obseg uvoza zadevnega izdelka teh dveh uvoznikov je predstavljal 21 % celotnega uvoza iz Kitajske v Skupnost in 7 % potrošnje Skupnosti.

(125)

Glede na dejstvo, da je večino sedežev v Skupnost uvozijo uvozniki, ki niso povezani s proizvajalci izvozniki, se šteje, da je bil uvoz teh nepovezanih uvoznikov reprezentativen za vse druge nepovezane uvoznike.

(126)

Uvoz zadevnega izdelka iz LRK je pri obeh uvoznikih predstavljal 100 % njunega celotnega uvoza sedežev. V primeru enega uvoznika je ustrezna prodajna vrednost sedežev predstavljala 8 % uvoznikovega celotnega prometa med OP. Prodaja uvoženih sedežev iz LRK je bila med OP dobičkonosna. Vendar je bila dobičkonosnost prodaje sedežev 0,7 odstotne točke nižja od celotne dobičkonosnosti te družbe, ki je v OP znašala od približno 2 % do 6 %. Prodajna vrednost uvoženih sedežev v OP je pri drugem uvozniku predstavljala le 1,2 % celotnega prometa družbe, dobičkonosnost prodaje sedežev pa je po oceni ustrezala celotni dobičkonosnosti te družbe. Na podlagi informacij, ki so jih predložili drugi uvozniki, je mogoče sklepati, da je položaj omenjenih dveh uvoznikov reprezentativen za večino uvoznikov sedežev iz LRK.

(127)

Ker sta obe družbi sedeže uvažali samo iz LRK, se lahko sklene, da bi uvedba ukrepov lahko negativno vplivala na finančno stanje teh družb. Ob upoštevanju, da prodaja sedežev predstavlja le manjši del celotnega prometa in dobička teh družb, pa se ne pričakuje, da bi ukrepi imeli znaten finančni vpliv na splošen položaj teh dveh uvoznikov. Ti družbi bi sedeže lahko uvažali tudi od skupine družb, za katere damping ni bil ugotovljen, ali iz drugih tretjih držav, npr. iz Tajvana.

3.   Interes uporabnikov

(128)

Štirje uporabniki in distributerji zadevnega izdelka so izpolnili vprašalnik Komisije. Te družbe za sestavljanje koles uporabljajo sedeže, proizvedene v Skupnosti, in uvožene sedeže. Te štiri družbe so med OP skupno uporabile 1 255 655 sedežev, od tega je bila več kot polovica sedežev (55 %) s poreklom iz LRK. Število uvoženih sedežev iz LRK, ki so jih uporabile štiri družbe, je predstavljalo 5,7 % obsega prodaje industrije Skupnosti in 2,9 % celotne potrošnje sedežev v Skupnosti v OP. Glede sestavljavcev koles je bilo ugotovljeno, da sedeži predstavljajo samo manjši del vseh stroškov sestavljenega kolesa. Glede na model sedeži v povprečju predstavljajo od 1 % do 4 % vseh stroškov kolesa.

(129)

Dva od štirih uporabnikov sta izjavila, da uvedba protidampinške dajatve najverjetneje ne bi imela velikega vpliva na njihovo dejavnost, ker bi se zvišanje cen sedežev verjetno preneslo na njihovo končno stranko. Nadalje sta trdila, da je razlika v ceni sedežev, ki jih proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, in sedežev, ki se uvažajo iz Kitajske, tolikšna, da bi sedeži s poreklom iz LRK tudi po uvedbi protidampinških dajatev še vedno bili konkurenčni.

(130)

Druga dva uporabnika nista predložila nezaupno različico zahtevka. Zato se v skladu s členom 19(3) te informacije začasno niso upoštevale.

(131)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da uvedba ukrepov za uvoz sedežev ni v interesu Skupnosti, saj bi nadalje ogrozila obstoj evropske industrije koles. Družba je trdila, da bi proizvajalci v Skupnosti prenehali s sestavljanjem koles in začeli uvažati sestavljena kolesa iz LRK kljub protidampinški dajatvi na kolesa. V zvezi s tem je treba opozoriti, da izvozniki niso pristojni za določanje interesa Skupnosti. Vsebina trditve se je vseeno proučila. Glede na to, da sta dva od štirih uporabnikov sedežev za kolesa izjavila, da uvedba ukrepov ne bi imela večjega vpliva na njuno poslovanje, ker so stroški sedeža glede na celotne proizvodne stroške kolesa majhni, je treba trditev v vsakem primeru zavrniti.

(132)

Glede na to, da so štiri družbe nabavile pomemben delež sedežev (45 % med OP) v Skupnosti, in glede na to, da sedeži ne predstavljajo večjega deleža vseh stroškov popolnoma sestavljenega kolesa, se sklene, da uvedba protidampinških ukrepov na sedeže ne bi imela večjega vpliva na celotne stroške uporabnikov. Če bi do takega vpliva prišlo, bodo uporabniki uvoženih sedežev verjetno lahko prenesli dodatne stroške.

4.   Interes dobaviteljev surovin in potrošnikov

(133)

En dobavitelj surovin je izpolnil vprašalnik. Ta družba proizvajalcem v Skupnosti prodaja kovinske dele sedežev, tj. ogrodja in vzmeti iz železa, jekla, titana, vanadija, mangana in ogljikovega jekla. Družba je naklonjena uvedbi protidampinških dajatev, ker pričakuje, da se bo obseg proizvodnje industrije Skupnosti povečal in posledično tudi povpraševanje po njenih surovinah.

(134)

Na podlagi zgornjih ugotovitev in ker ni bilo kakršnih koli drugih dejavnikov ali odzivov potrošniških organizacij, se sklene, da predlagani ukrepi verjetno ne bodo imeli znatnega vpliva na potrošnike.

5.   Sklep o interesu Skupnosti

(135)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da z vidika interesa Skupnosti ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih protidampinških dajatev.

G.   ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1.   Stopnja odprave škode

(136)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, posledično škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(137)

Ukrepi morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravo škode, ki jo je povzročil ta uvoz, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Skupnosti. Stopnja dobička pred obdavčitvijo, uporabljena za ta izračun, je bila 5 % prometa in je temeljila na dobičkonosnosti, ki je bila v prejšnjih preiskavah ugotovljena za proizvajalce delov koles, med katere sodijo proizvajalci Skupnosti, kot je določeno v uvodni izjavi (67).

(138)

Potrebno povečanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, ugotovljeno pri izračunu nelojalnega nižanja cen (glej uvodno izjavo (75)), in neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila izračunana tako, da se je prilagodila prodajna cena industrije Skupnosti z dejansko izgubo/dobičkom med OP in prištela zgoraj omenjena stopnja dobička. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF.

(139)

Glede izračuna stopnje odprave škode na ravni države za vse druge izvoznike iz LRK je treba opozoriti, da je bila raven sodelovanja nizka. Stopnja škode je bila zato izračunana kot tehtano povprečje stopnje, izračunane za sodelujočega izvoznika, in najvišjih stopenj, izračunanih za reprezentativne vrste, ki jih je izvozil isti izvoznik.

(140)

Stopnje škode so bile znatno višje kot ugotovljene stopnje dampinga.

2.   Začasni ukrepi

(141)

Glede na navedeno se šteje, da je treba začasno protidampinško dajatev uvesti na stopnji ugotovljene stopnje dampinga, vendar v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe ne sme biti višja od zgoraj izračunane stopnje škode.

(142)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v katerem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo omenjene družbe, torej omenjeni specifični pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu tega dokumenta ni posebej navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s posebej omenjenimi družbami, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(143)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (3) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila tako, da bo posodobila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev. Za zagotavljanje ustreznega uveljavljanja protidampinške dajatve bi se morala stopnja dampinga na ravni države uporabljati tudi za tiste proizvajalce, ki med OP niso izvažali v Skupnost.

(144)

Na podlagi zgoraj navedenega so stopnje začasne dajatve naslednje:

Cionlli Bicycle (Taicang) Co. Ltd, Shunde Hongli Bicycle Parts Co. Ltd in Safe Strong Bicycle Parts Shenzhen Co. Ltd

7,5 %

Giching Bicycle parts (Shenzhen) Co. Ltd in Velo Cycle Kunshan Co. Ltd

0 %

Vse druge družbe

30,9 %

3.   Posebno spremljanje

(145)

Da bi zmanjšali možnost izogibanja ukrepom zaradi velike razlike v stopnjah dajatev, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Posebna stopnja dampinga, izračunana za zadevnega proizvajalca, velja samo za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja zadeven proizvajalec izvoznik. Ti posebni ukrepi so naslednji:

(146)

Predložitev veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki mora biti v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi k tej uredbi. Za uvoz, ki ga taka faktura ne spremlja, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.

(147)

Treba je opozoriti, da se bo v primeru, če se bo po uvedbi protidampinških ukrepov znatno povečal obseg izvoza družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, takšno povečanje obsega samo lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatev in posledična uvedba dajatve na ravni države.

H.   KONČNA DOLOČBA

(148)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno dajatev ponovno proučijo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Začasna protidampinška dajatev se uvede na uvoz sedežev in njihovih bistvenih sestavnih delov, tj. ogrodij, blazin in prevlek, dvokoles in drugih koles (vključno z dostavnimi tricikli), brez motornega pogona, koles s pomožnim motorjem, s prikolico ali brez, sedežev naprav za fitnes in telovadnih naprav za domačo rabo, uvrščenih pod oznake KN 8714 95 00, ex 8714 99 90 in ex 9506 91 10 (oznaki TARIC 8714999081 in 9506911010) in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnja začasne protidampinške dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve za izdelke družb, navedenih spodaj, je:

Družba

Protidampinška dajatev

Dodatna oznaka TARIC

Cionlli Bicycle (Taicang) Co. Ltd, Shunde Hongli Bicycle Parts Co. Ltd in Safe Strong Bicycle Parts Shenzhen Co. Ltd

7,5 %

A787

Giching Bicycle parts (Shenzhen) Co. Ltd in Velo Cycle Kunshan Co. Ltd

0 %

A788

Vse druge družbe

30,9 %

A999

3.   Uporaba individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe, navedene v odstavku 2, je pogojena s predložitvijo veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi. Kadar družbe take fakture ne predložijo, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za vse druge družbe.

4.   Sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Skupnosti je predmet varščine, ki je enaka znesku začasne dajatve.

5.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne carinske določbe.

Člen 2

Brez poseganja v člen 20 Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zainteresirane stranke v enem mesecu od dneva začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter v pisni obliki izrazijo svoje stališče in prosijo za ustno zaslišanje pred Komisijo.

V skladu s členom 21(4) Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zadevne stranke podajo pripombe v zvezi z uporabo te uredbe v roku enega meseca od dneva začetka njene veljavnosti.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. decembra 2006

Za Komisijo

Peter MANDELSON

Član Komisije


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2)  UL C 84, 7.4.2006, str. 4.

(3)  Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direkcija B, 1049 Bruselj, Belgija.


PRILOGA

Veljavna trgovinska faktura iz člena 1(3) te uredbe mora vključevati izjavo, ki jo podpiše uradnik družbe, v naslednji obliki:

1.

ime in položaj uradnika družbe, ki je izdala trgovinsko fakturo;

2.

naslednjo izjavo: „Podpisani potrjujem, da je [količina] sedežev, prodanih za izvoz v Evropsko skupnost, ki jih zajema ta trgovinska faktura, proizvedla [ime in naslov družbe] [dodatna oznaka TARIC] v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so podatki v tej fakturi popolni in resnični.“


28.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 379/37


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2000/2006

z dne 20. decembra 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 1870/2005 zaradi pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Bolgarije in Romunije in zlasti člena 4(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije in zlasti člena 41(3) Akta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Treba je določiti prehodne ukrepe, ki bodo uvoznikom iz Bolgarije in Romunije omogočili, da koristijo ugodnosti iz določb Uredbe Komisije (ES) št. 1870/2005 z dne 16. novembra 2005 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot in uvedbi sistema uvoznih dovoljenj in potrdil o poreklu za česen, uvožen iz tretjih držav (1). Ukrepi morajo zajemati zlasti opredelitev referenčne količine in opredelitvi tradicionalnih in novih uvoznikov.

(2)

Uredbo (ES) št. 1870/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1870/2005 se spremeni:

1.

člen 2 se spremeni:

(a)

v točki 5 prvega pododstavka se točka (c) nadomesti z:

„(c)

za tradicionalne uvoznike, ki so uvozili česen v Bolgarijo ali Romunijo med letoma 2003 in 2005, največja količina česna, uvožena med

(i)

bodisi koledarskim letom 2003, 2004 ali 2005,

(ii)

ali uvoznim obdobjem 2003/2004, 2004/2005 ali 2005/2006;

(d)

za tradicionalne uvoznike, ki ne spadajo pod točke (a), (b) ali (c), največja količina česna, uvožena v enem od prvih treh zaključenih uvoznih obdobij, v katerem so pridobili uvozna dovoljenja v skladu z Uredbo (ES) št. 565/2002 ali s to uredbo.“

(b)

drugi odstavek se nadomesti z:

„Česen po poreklu iz držav članic Skupnosti, kakor je bila sestavljena 31. december 2006 ali iz Bolgarije in Romunije, se ne upošteva za izračun referenčne količine.“

(c)

doda se naslednji odstavek:

„Bolgarija in Romunija izbereta in uporabita eno od dveh metod iz točke (c) za vse tradicionalne uvoznike v skladu z objektivnimi merili in tako, da zagotovita enako obravnavo uvoznikov.“

2.

V členu 3 se doda odstavek 4:

„4.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 glede uvoznih obdobij 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 ter samo v Bolgariji in Romuniji:

(a)

‚Tradicionalni uvozniki‘ pomeni uvoznike, fizične ali pravne osebe, posameznike ali skupine uvoznikov, ustanovljene v skladu z nacionalno zakonodajo, ki lahko dokažejo, da:

(i)

so v najmanj dveh od treh predhodnih zaključenih uvoznih obdobij uvozili česen iz držav porekla, ki niso države članice Skupnosti, kakor je bila sestavljena 31. decembra 2006, ali iz Bolgarije in Romunije;

(ii)

so v predhodnem koledarskem letu uvozili najmanj 50 ton sadja in zelenjave, kakor je določeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96;

(iii)

uvoz, naveden v točkah (i) in (ii), je bil izveden v Bolgariji ali Romuniji, kjer je sedež zadevnega uvoznika.

(b)

‚Novi uvozniki‘ pomeni uvoznike, razen tradicionalnih uvoznikov v smislu točke (a), bodisi trgovce, fizične ali pravne osebe, posameznike ali skupine uvoznikov, ustanovljene v skladu z nacionalno zakonodajo, ki lahko dokažejo, da:

(i)

so v vsakem od dveh predhodnih koledarskih let uvozili najmanj 50 ton sadja in zelenjave, kakor je določeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96, iz držav porekla, razen držav članic Skupnosti, kakor je bila sestavljena 31. decembra 2006, ali Bolgarije in Romunije;

(ii)

uvoz, naveden v točki (i), je bil izveden v Bolgariji ali Romuniji, kjer je sedež zadevnega uvoznika.“

3.

Priloga II se spremeni:

(a)

pred navedbo v španščini se vstavi naslednja navedba:

„—

v bolgarščini: Мито 9,6 % – Регламент (ЕО) № 1870/2005,“

(b)

pred navedbo v portugalščini se vstavi naslednja navedba:

„—

v romunščini: Taxa vamală: 9,6 % – Regulamentul (CE) nr. 1870/2005,“

4.

Priloga III se spremeni:

(a)

pred navedbo v španščini se vstavi naslednja navedba:

„—

v bolgarščini: Лицензия, издадена и валидна само за тримесечие от 1 (месец) до 28/29/30/31 (месец)“

(b)

pred navedbo v portugalščini se vstavi naslednja navedba:

„—

v romunščini: licență emisă și valabilă numai pentru trimestrul de la 1 [luna] pana la 28/29/30/31[luna]“

Člen 2

Ta uredba začne veljati pod pogojem, da začne veljati Pogodba o pristopu Bolgarije in Romunije, ter z dnem začetka njene veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. decembra 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 300, 17.11.2005, str. 19. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 991/2006 (UL L 179, 1.7.2006, str. 15).


28.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 379/39


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2001/2006

z dne 21. decembra 2006

o prilagoditvi Uredbe (ES) št. 2295/2003 o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1907/90 o določenih standardih trženja za jajca zaradi pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Bolgarije in Romunije ter zlasti člena 4(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije ter zlasti člena 56 Akta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji so potrebne določene tehnične spremembe Uredbe Komisije (ES) št. 2295/2003 (1).

(2)

Priloge I, II in V k Uredbi (ES) št. 2295/2003 vsebujejo določene navedbe v vseh jezikih Skupnosti v skladu z njeno sestavo na dan 31. december 2006. Te priloge morajo vsebovati tudi izjave v bolgarskem in romunskem jeziku.

(3)

Uredbo (ES) št. 2295/2003 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2295/2003 se spremeni:

1.

Člen 4(2) se nadomesti z:

„2.   Pristojni organ dodeli pakirnemu centru registracijsko številko z začetno šifro:

BE

Belgija

BG

Bolgarija

CZ

Češka

DK

Danska

DE

Nemčija

EE

Estonija

GR

Grčija

ES

Španija

FR

Francija

IE

Irska

IT

Italija

CY

Ciper

LV

Latvija

LT

Litva

LU

Luksemburg

HU

Madžarska

MT

Malta

NL

Nizozemska

AT

Avstrija

PL

Poljska

PT

Portugalska

RO

Romunija

SI

Slovenija

SK

Slovaška

FI

Finska

SE

Švedska

UK

Združeno kraljestvo“

2.

Priloge I, II in V se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati pod pogojem, da začne veljati Pogodba o pristopu Bolgarije in Romunije, ter z dnem začetka njene veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 340, 24.12.2003, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 89/2006 (UL L 15, 20.1.2006, str. 30).


PRILOGA

Priloge k Uredbi (ES) št. 2295/2003 se spremenijo:

(1)

Priloga I se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

1.   Datum minimalnega roka trajanja

Kode jezika

Na jajcih

Na pakiranjih

BG

срок на годност

срок на годност

ES

Cons. pref.

Consúmase preferentemente antes del

CS

Spotřebujte ali S.

Spotřebujte do

DA

Mindst holdbar til ali M.H.

Mindst holdbar til

DE

Mind. haltbar ali M.H.D.

Mindestens haltbar bis

ET

Parim enne ali PE

Parim enne

EL

Ανάλωση πριν από

Ανάλωση κατά προτίμηση πριν από

EN

Best before ali B.B. (1)

Best before

FR

à cons. de préf. av. ali DCR (1)

A consommer de préférence avant le

IT

Entro

da consumarsi preferibilmente entro

LV

Izlietot līdz ali I.L. (1)

Izlietot līdz

LT

Geriausi iki ali G (1)

Geriausi iki

HU

Min. meg. ali M.M (1)

Minőségét megőrzi

MT

L-aħjar jintuża sa

L-aħjar jintuża sa

NL

Tenm. houdb. tot ali THT (1)

Tenminste houdbaar tot

PL

Najlepiej spożyć przed ali N.S.P. (1)

Najlepiej spożyć przed

PT

Cons. pref.

A consumir de prefêrencia antes de

RO

d.d.m.

A se consuma, de preferință, înainte de

SK

Minimálna trvanlivosť do ali M.T.D. (1)

Minimálna trvanlivosť do

SL

Uporabno najmanj do ali U.N.D. (1)

Uporabno najmanj do

FI

parasta ennen

parasta ennen

SV

bäst före

Bäst före

2.   Datum pakiranja:

Kode jezika

Na jajcih

Na pakiranjih

BG

Дата на опаковане

Дата на опаковане

ES

Emb.

Embalado el:

CS

Baleno ali D. B. (2)

Datum balení

DA

Pakket

Pakket den:

DE

Verp.

Verpackt am:

ET

Pakendamiskuupäev ali PK

Pakendamiskuupäev:

EL

Συσκευασία

Ημερομηνία συσκευασίας:

EN

Packed ali pkd

Packing date:

FR

Emb. le

Emballé le:

IT

Imb.

Data d'imballaggio:

LV

Iepakots

Iepakots

LT

Supakuota ali PK (2)

Pakavimo data

HU

Csom.

Csomagolás dátuma

MT

Ippakkjat

Data ta’ l-ippakkjar:

NL

Verp.

Verpakt op:

PL

Zapakowano w dniu ali ZWD

Zapakowano w dniu

PT

Emb.

Embalado em:

RO

Amb.

Ambalat la

SK

Balené dňa ali B.D.

Balené dňa

SL

Pakirano ali Pak.

Datum pakiranja

FI

Pakattu

Pakattu:

SV

förp. Den

Förpackat den:

3.   Priporočeni datum prodaje

Kode jezika

 

BG

Препоръчителна дата за продажба

ES

Vender antes

CS

Prodat do

DA

Sidste salgsdato

DE

Verkauf bis

ET

Viimane soovitav müügikuupäev ali VSM

EL

Πώληση

EN

Sell by

FR

à vend. préf. av. ali DVR (3)

IT

racc.

LV

Realizēt līdz

LT

Parduoti iki

HU

Forgalomba hozható: …-ig

MT

Għandu jinbiegħ sa

NL

Uiterste verkoopdatum ali Uit. verk. dat.

PL

Sprzedaż do dnia

PT

Vend. de pref. antes de

RO

A se vinde înainte de

SK

Predávať do

SL

Prodati do

FI

viimeinen myyntipäivä

SV

sista försäljningsdag

4.   Datum znesenja

Kode jezika

 

BG

Дата на снасяне

ES

Puesta

CS

Sneseno

DA

Læggedato

DE

Gelegt am

ET

Munemiskuupäev

EL

Ωοτοκία

EN

Laid

FR

Pondu le

IT

Dep.

LV

Izdēts

LT

Padėta

HU

Tojás rakás napja

MT

Tbiedu

NL

Gelegd op

PL

Zniesione w dniu

PT

Postura

RO

Produs la

SK

Znáška

SL

Zneseno

FI

munintapäivä

SV

värpta den“

(2)

Priloga II se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA II

Označbe iz člena 13 za navedbo načina proizvodnje: (a) na pakiranjih; (b) na jajcih

Kode jezika

 

1

2

3

BG

(a)

яйца от кокошки – свободно отглеждане на открито

яйца от кокошки – подово отглеждане

яйца от кокошки – клетъчно отглеждане

(b)

яйца от кокошки – свободно отглеждане на открито

яйца от кокошки – подово отглеждане

яйца от кокошки – клетъчно отглеждане

ES

(a)

Huevos de gallinas camperas

Huevos de gallinas criadas en el suelo

Huevos de gallinas criadas en jaula

(b)

Camperas

Suelo

Jaula

CS

(a)

Vejce nosnic ve volném výběhu

Vejce nosnic v halách

Vejce nosnic v klecích

(b)

Výběh

Hala

Klec

DA

(a)

Frilandsæg

Skrabeæg

Buræg

(b)

Frilandsæg

Skrabeæg

Buræg

DE

(a)

Eier aus Freilandhaltung

Eier aus Bodenhaltung

Eier aus Käfighaltung

(b)

Freiland

Boden

Käfig

ET

(a)

Vabalt peetavate kanade munad

Õrrekanade munad

Puuris peetavate kanade munad

(b)

Vabapidamine or V

Õrrelpidamine or Õ

Puurispidamine or P

EL

(a)

Αυγά ελεύθερης βοσκής

Αυγά αχυρώνα

Αυγά κλωβοστοιχίας

(b)

Eλεύθερης βοσκής

Αχυρώνα

Κλωβοστοιχία

EN

(a)

Free range eggs

Barn eggs

Eggs from caged hens

(b)

Free range or F/range

Barn

Cage

FR

(a)

Œufs de poules élevées en plein air

Œufs de poules élevées au sol

Œufs de poules élevées en cage

(b)

Plein air

Sol

Cage

IT

(a)

Uova da allevamento all'aperto

Uova da allevamento a terra

Uova da allevamento in gabbie

(b)

Aperto

A terra

Gabbia

LV

(a)

Brīvās turēšanas apstākļos dētās olas

Kūtī dētas olas

Sprostos dētas olas

(b)

Brīvībā dēta

Kūtī dēta

Sprostā dēta

LT

(a)

Laisvai laikomų vištų kiaušiniai

Ant kraiko laikomų vištų kiaušiniai

Narvuose laikomų vištų kiaušiniai

(b)

Laisvų

Ant kraiko

Narvuose

HU

(a)

Szabad tartásban termelt tojás

Alternatív tartásban termelt tojás

Ketreces tartásból származó tojás

(b)

Szabad t.

Alternatív

Ketreces

MT

(a)

Bajd tat-tiġieg imrobbija barra

Bajd tat-tiġieġ imrobbija ma’ l-art.

Bajd tat-tiġieġ imrobbija fil-gaġeġ

(b)

Barra

Ma’ l-art

Gaġġa

NL

(a)

Eieren van hennen met vrije uitloop

Scharreleieren

Kooieieren

(b)

Vrije uitloop

Scharrel

Kooi

PL

(a)

Jaja z chowu na wolnym wybiegu

Jaja z chowu ściółkowego

Jaja z chowu klatkowego

(b)

Wolny wybieg

Ściółka

Klatka

PT

(a)

Ovos de galinhas criadas ao ar livre

Ovos de galinhas criadas no solo

Ovos de galinhas criadas em gaiolas

(b)

Ar livre

Solo

Gaiola

RO

(a)

Ouă de găini crescute în aer liber

Ouă de găini crescute în hale la sol

Ouă de găini crescute în baterii

(b)

Aer liber

Sol

Baterii

SK

(a)

Vajcia z chovu na voľnom výbehu

Vajcia z podostieľkového chovu

Vajcia z klietkového chovu

(b)

Voľný výbeh

Podstieľkové

Klietkové

SL

(a)

Jajca iz proste reje

Jajca iz hlevske reje

Jajca iz baterijske reje

(b)

Prosta reja

Hlevska reja

Baterijska reja

FI

(a)

Ulkokanojen munia

Lattiakanojen munia

Häkkikanojen munia

(b)

Ulkokanan

Lattiakanan

Häkkikanan

SV

(a)

Ägg från utehöns

Ägg från frigående höns inomhus

Ägg från burhöns

(b)

Frigående (alt. Frig.) ute

Frigående (alt. Frig.) inne

Burägg“

(3)

Priloga V se nadomesti z naslednjo prilogo:

„PRILOGA V

Navedbe iz člena 16(6)

:

v bolgarščini

:

яйца, предназначени изключително за преработка, съгласно член 16, параграф 6 от Регламент (ЕО) № 2295/2003.

:

v španščini

:

huevos destinados exclusivamente a la transformación, de conformidad con lo dispuesto en el apartado 6 del artículo 16 del Reglamento (CE) no 2295/2003.

:

v češčini

:

vejce určená výhradně ke zpracování v souladu s čl. 16, odst. 6 Nařízení (ES) č. 2295/2003.

:

v danščini

:

æg, der udelukkende er bestemt til forarbejdning, jf. artikel 16, stk. 6, i forordning (EF) nr. 2295/2003.

:

v nemščini

:

Eier ausschließlich bestimmt zur Verarbeitung gemäß Artikel 16 Absatz 6 der Verordnung (EG) Nr. 2295/2003.

:

v estonščini

:

eranditult ümbertöötlemisele kuuluvad munad, vastavalt määruse (EÜ) nr 2295/2003 artikli 16 lõikele 6.

:

v grščini

:

αυγά που προορίζονται αποκλειστικά για την μεταποίησή τους, σύμφωνα με το άρθρο 16, παράγραφος 6 του κανονισμού (ΕΚ) αριθ. 2295/2003.

:

v angleščini

:

eggs intended exclusively for processing in accordance with Article 16(6) of Regulation (EC) No 2295/2003.

:

v francoščini

:

œufs destinés exclusivement à la transformation, conformément à l’article 16, paragraphe 6, du règlement (CE) no 2295/2003.

:

v italijanščini

:

uova destinate esclusivamente alla trasformazione, in conformità dell’articolo 16, paragrafo 6, del regolamento (CE) n. 2295/2003.

:

v latvijščini

:

olas, kas paredzētas tikai pārstrādei, saskaņā ar regulas (EK) Nr. 2295/2003 16. panta 6. punktu.

:

v litovščini

:

tik perdirbti skirti kiaušiniai, atitinkantys Reglamento (EB) Nr. 2295/2003 16 straipsnio 6 dalies reikalavimus.

:

v madžarščini

:

A 2295/2003/EK rendelet 16. cikke (6) bekezdésének megfelelően kizárólag feldolgozásra szánt tojás.

:

v malteščini

:

bajd destinat esklussivament għall-konverżjoni, f’konformità ma’ l-Artikolu 16, Paragrafu 6 tar-Regolament (KE) Nru 2295/2003.

:

v nizozemščini

:

eieren die uitsluitend bestemd zijn voor verwerking, overeenkomstig artikel 16, lid 6, van Verordening (EG) nr. 2295/2003.

:

v poljščini

:

jaja przeznaczone wyłącznie dla przetwórstwa, zgodnie z artykułem 16, paragraf 6 rozporządzenia (WE) nr 2295/2003.

:

v portugalščini

:

ovos destinados exclusivamente à transformação, em conformidade com o n.o 6 do artigo 16.o do Regulamento (CE) n.o 2295/2003.

:

v romunščini

:

ouă destinate exclusiv procesării, conform articolului 16 alineatul 6 din Regulamentul (CE) nr. 2295/2003.

:

v slovaščini

:

vajcia určené výhradne na spracovanie podľa článku 16, odsek 6 nariadenia (ES) č. 2295/2003.

:

v slovenščini

:

jajca namenjena izključno predelavi, v skladu s 6. odstavkom 16. čelna uredbe (CE) št. 2295/2003.

:

v finščini

:

Yksinomaan jalostettaviksi tarkoitettuja munia asetuksen (EY) N:o 2295/2003 16 artiklan 6 kohdan mukaisesti.

:

v švedščini

:

Ägg uteslutande avsedda för bearbetning, i enlighet med artikel 16.6 i förordning (EG) nr 2295/2003.“


(1)  Če je uporabljena kratica, mora biti njen pomen jasno viden na embalaži.

(2)  Če je uporabljena kratica, mora biti njen pomen jasno viden na embalaži.

(3)  Če je uporabljena kratica, mora biti njen pomen jasno viden na embalaži.


28.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 379/47


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2002/2006

z dne 21. decembra 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 795/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (1) ter zlasti člena 145(c) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 795/2004 (2) uvaja pravila za izvajanje sheme enotnega plačila od leta 2005.

(2)

Člen 54(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa, da kmetje opustijo pridelavo na hektarjih, upravičenih do pravic za praho, člen 56(1) navedene uredbe pa določa, da se zemljišče, prijavljeno kot praha, praviloma ne sme uporabljati za kmetijske namene.

(3)

Člen 32(1) Uredbe (ES) št. 795/2004 določa, da so površine v prahi v obdobju, ki se začne najpozneje 15. januarja in se ne konča pred 31. avgustom.

(4)

Komisija je pogosto odobrila odstopanje od navedenih pravil, da bi se odzvala na potrebe kmetov v zvezi s krmo v regijah, ki so jih prizadele naravne katastrofe, zlasti suša. Posebne okoliščine krajevnih naravnih katastrof zahtevajo analizo in sprejetje odločitve. Izkušnje kažejo, da bi bilo za ustrezno in pravočasno obravnavo krajevnih razmer primerno, da se odgovornost takih odločitev prenese na države članice, pod pogojem, da jih opravičujejo izredne okoliščine.

(5)

Zato je primerno, da države članice odločajo o prepoznavanju hudih naravnih katastrof, ki resno oškodujejo kmetijska gospodarstva v določeni regiji, in da pravočasno pooblastijo vse oškodovane proizvajalce, da zemljišče, prijavljeno kot praha, uporabljajo za krmljenje živali. Države članice obvestijo Komisijo o takih nacionalnih odločitvah in zlasti o neugodnih podnebnih razmerah, ki jih opravičujejo.

(6)

Uredbo (ES) št. 795/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 795/2004 se spremeni:

V členu 32 se doda naslednji odstavek:

„5.   V primerih iz člena 40(4)(c) Uredbe (ES) št. 1782/2003 lahko države članice pooblastijo vse oškodovane proizvajalce, da zemljišče, prijavljeno kot praho, uporabljajo za krmljenje živali v letu enotnega zahtevka. Države članice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se zemljišče v prahi, za katerega se izda odobritev, ne uporablja v pridobitne namene in zlasti, da se krme, pridelane na navedenem zemljišču v prahi, ne proda.

Države članice obvestijo Komisijo o svoji odločitvi glede odobritve in njeni upravičenosti.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1405/2006 (UL L 265, 26.9.2006, str. 1).

(2)  UL L 141, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1291/2006 (UL L 236, 31.8.2006, str. 20).


28.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 379/49


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2003/2006

z dne 21. decembra 2006

o določitvi podrobnih pravil glede financiranja izdatkov v zvezi s skupno ureditvijo trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (1) ter zlasti člena 35(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 3(2)(f) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2) določa, da Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) na centraliziran način financira odhodke v zvezi z ribiškimi proizvodi.

(2)

Člen 35 Uredbe (ES) št. 104/2000 določa vrste izdatkov držav članic.

(3)

Financiranje teh izdatkov je v skladu s pravili neposrednega centraliziranega upravljanja med Komisijo in državami članicami.

(4)

Da bi zagotovili pravilno upravljanje skladov Skupnosti in zavarovali finančne interese Skupnosti, vsebuje Uredba (ES) št. 1290/2005 nekatere obveznosti za države članice glede upravljanja in nadzora teh skladov ter zagotavlja podatke o njihovem pravnem in upravnem okviru za izpolnjevanje teh obveznosti ter izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov, če se ugotovijo nepravilnosti pri upravljanju s skladi Skupnosti. Poleg tega so finančni interesi Skupnosti v zvezi z izdatki, financiranimi v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 104/2000, zavarovani z ustreznimi pravili, ki se nanašajo na zaščito navedenih interesov iz Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (3), Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (4), Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (5) in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (6).

(5)

Da bi zagotovili pravilno upravljanje finančnih tokov, predvsem zato, ker države članice najprej same zberejo finančna sredstva za kritje izdatkov iz člena 35 Uredbe (ES) št. 104/2000, preden jim Komisija na polletni osnovi povrne njihove izdatke, morajo države članice zbrati ustrezne podatke o izdatkih in jih vključno z izjavo o izdatkih poslati Komisiji.

(6)

Komisija mora državam članicam povrniti izdatke na polletni osnovi na podlagi izjav o izdatkih in njihovih spremnih dokumentih.

(7)

Da lahko Komisija učinkovito uporabi podatke držav članic, morajo biti ti podatki poslani v elektronski obliki.

(8)

Da bi se izognili uporabi različnih menjalnih tečajev pri plačilu pomoči organizacijam proizvajalcev v valuti, ki ni euro, na eni strani, in v izjavi o izdatkih na drugi strani, morajo zadevne države članice v svojih izjavah o izdatkih uporabljati isti menjalni tečaj, kot so ga uporabile pri izplačilih upravičencem. Menjalne tečaje, ki se uporabljajo, je treba določiti glede na operativne dogodke, kot so opredeljeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1925/2000 o odločilnih dogodkih za menjalne tečaje, ki se uporabljajo pri izračunu določenih zneskov v okviru mehanizmov Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 o skupni ureditvi trga z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva (7).

(9)

Da bi zagotovili pravno podlago za plačila, izvedena v prvem referenčnem obdobju, je primerno, da se ta uredba uporablja s povratnim učinkom od 16. oktobra 2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 104/2000 glede financiranja izdatkov držav članic v zvezi s skupno ureditvijo trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS).

Člen 2

Opredelitve

Za namene te uredbe se uporablja naslednja opredelitev:

„Izdatki“ pomenijo izdatke držav članic iz člena 35(1) Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000.

Člen 3

Pristojni organ

Vsaka država članica imenuje pristojni organ za izvajanje te uredbe in ga sporoči Komisiji.

Člen 4

Izjave o izdatkih

1.   Vsaka država članica pripravi izjavo o izdatkih po vzorcu iz Priloge. Izjava o izdatkih mora vsebovati poročilo, razčlenjeno v skladu z nomenklaturo proračuna Evropskih skupnosti in glede na vrsto izdatkov na podlagi podrobne nomenklature, dane na voljo državam članicam. V njej so zajeti:

(a)

izdatki, ki so nastali v preteklem šestmesečnem referenčnem obdobju;

(b)

skupni izdatki, ki so nastali od začetka obračunskega leta do konca preteklega šestmesečnega referenčnega obdobja.

2.   Vsaka država članica zbere vse podatke, potrebne za pripravo izjave o izdatkih.

3.   Referenčni obdobji sta šestmesečni obdobji od 16. oktobra do 15. aprila in od 16. aprila do 15. oktobra.

4.   Izjava o izdatkih lahko vsebuje popravke zneskov, navedenih za prejšnja referenčna obdobja.

5.   Pristojni organi držav članic predložijo Komisiji izjavo o izdatkih v elektronski obliki, vključno s podatki, navedenimi v odstavku 2, najpozneje do 10. maja in 10. novembra.

Člen 5

Polletna plačila

1.   Sredstva, potrebna za financiranje izdatkov, da Komisija na voljo državam članicam v obliki polletnih povračil (v nadaljnjem besedilu „polletna plačila“).

Zneski polletnih plačil se določijo na podlagi izjave o izdatkih, ki jo države članice predložijo v skladu s členom 4.

2.   Polletna plačila se opravijo za vsako državo članico v 60 dneh po tem, ko Komisija prejme izpolnjeno izjavo o izdatkih države članice. Izjava se šteje za izpolnjeno, če Komisija v roku 30 dni od prejema izjave ne zahteva dodatnih podatkov.

3.   Dokler Komisija ne nakaže polletnih plačil, morajo države članice same zagotoviti sredstva, potrebna za kritje izdatkov.

Člen 6

Uporabljeni menjalni tečaji

Države članice morajo v svoji izjavi o izdatkih uporabiti zadnji menjalni tečaj Evropske centralne banke (ECB) pred ustreznimi operativnimi dogodki, kot so opredeljeni z Uredbo (ES) št. 1925/2000.

Člen 7

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 16. oktobra 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2006

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1759/2006 (UL L 335, 1.12.2006, str. 3).

(2)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 320/2006 (UL L 58, 28.2.2006, str. 42).

(3)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(4)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(5)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(6)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(7)  UL L 230, 12.9.2000, str. 7.


PRILOGA

IZJAVA O IZDATKIH

Podatki, razčlenjeni v skladu z nomenklaturo proračuna Evropskih skupnosti in glede na vrsto izdatkov

Vsebina izjave o izdatkih, ki jo je treba poslati Komisiji v elektronski obliki

Glava izjave

V glavi izjave je treba navesti:

identifikacijsko oznako vrste sporočila in države članice, ki pošilja podatke. (Opomba: oznaka bo zagotovila, da je uporabnik, ki pošilja izjavo, pooblaščen za izjavo v imenu zadevne države članice.) To identifikacijsko oznako vam bo poslala Komisija,

obdobje izdatkov, na katerega se izjava nanaša,

jezik izjave.

Jedro izjave

V jedru izjave je treba navesti naslednje podpostavke nomenklature EKJS:

identifikacijsko oznako podpostavke (na primer 110201002610033),

besedilo podpostavke v jeziku, ki je izbran v glavi izjave,

znesek, prijavljen za zadevno obdobje (N), in prijavljeni kumulativni znesek od začetka proračunskega leta. Vsi zneski morajo biti navedeni v eurih.

Zaključek

Za seznamom vseh podpostavk so navedeni:

znesek, prijavljen za zadevno obdobje (N), in skupni prijavljeni kumulativni znesek od začetka proračunskega leta,

polje za opombe.

Sintaksa sporočila

Image

Opis polj

Ime

Format

Opis

Glava izjave: pogostost podatkov je enaka 1

[IDENTIFICATION] *

 

Identifikacijska oznaka, ki jo dodeli GD FISH

[PERIOD] *

Datum (LLLLMM)

Obdobje izdatkov

[LANGUAGE] *

(2 znaka)

Oznaka ISO jezika

Jedro izjave: pogostost podatkov je od 1 do n

[SUBITEM] *

Število (15)

Podpostavka

[DESCRIPTION] *

Prosto besedilo (600)

Besedilo podpostavke

[AMOUNT ] *

Število (15,2)

Prijavljeni znesek

[AMOUNT CUMUL] *

Število (15,2)

Kumulativni znesek

Zaključek: pogostost podatkov je enaka 1

[AMOUNT TOT ] *

Število (15,2)

Skupni prijavljeni znesek

[AMOUNT CUMUL TOT] *

Število (15,2)

Skupni kumulativni znesek

[COMMENT]

Prosto besedilo (80)

Opombe

Polja, označena z zvezdico, so obvezna.

Primer

Image


28.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 379/54


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2004/2006

z dne 22. decembra 2006

o spremembi Uredbe (EGS) št. 2273/93 o določitvi intervencijskih centrov za žita in prilagoditvi navedene uredbe zaradi pristopa Bolgarije in Romunije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Bolgarije in Romunije ter zlasti člena 4(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije ter zlasti člena 56 Akta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 6(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Nekatere države članice so zaradi boljše lokalizacije centrov ali večje ustreznosti zahtevanim pogojem vložile zahteve po spremembi nekaterih intervencijskih centrov iz Priloge k Uredbi Komisije (EGS) št. 2273/93 (2). Njihovim zahtevam je treba ugoditi.

(2)

Ob upoštevanju pristopa Bolgarije in Romunije je treba za ti novi državi članici določiti intervencijske centre in jih povzeti v seznamu, ki je naveden v Uredbi (EGS) št. 2273/93.

(3)

Uredbo (EGS) št. 2273/93 je zato treba spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EGS) št. 2273/93 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007. Vendar se točke 1, 2 in 6 Priloge uporabljajo pod pogojem in z dnem začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu Bolgarije in Romunije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 207, 18.8.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1805/2004 (UL L 318, 19.10.2004, str. 9).


PRILOGA

Priloga k Uredbi (EGS) št. 2273/93 se spremeni:

1.

Naslov, pojasnila pred tabelo in naslovi stolpcev se nadomestijo z naslednjim:

1.

Знакът + означава, че определеното място се счита за интервенционен център за въпросния вид зърно.

2.

Знакът – означава, че определеното място не трябва да се счита за интервенционен център за въпросния вид зърно.

1.

El signo + significa que el lugar indicado se considera centro de intervención para el cereal en cuestión.

2.

El signo – significa que el lugar indicado no ha de considerarse centro de intervención para el cereal en cuestión.

1.

Označení + znamená, že uvedené místo je považováno za intervenční centrum pro příslušnou obilovinu.

2.

Označení – znamená, že uvedené místo není považováno za intervenční centrum pro příslušnou obilovinu.

1.

Tegnet + angiver, at det anførte sted betragtes som interventionscenter for den pågældende kornsort.

2.

Tegnet – angiver, at det anførte sted ikke betragtes som interventionscenter for den pågældende kornsort.

1.

Das Zeichen + bedeutet, dass der angegebene Ort als Interventionsort für die betreffende Getreideart gilt.

2.

Das Zeichen – bedeutet, dass der angegebene Ort nicht als Interventionsort für die betreffende Getreideart gilt.

1.

Märge + näitab, et tähistatud piirkonda käsitletakse nimetatud teravilja sekkumiskeskusena.

2.

Märge – näitab, et tähistatud piirkonda ei käsitleta nimetatud teravilja sekkumiskeskusena.

1.

Το σημείο + καθορίζει ότι ο αναγραφόμενος τόπος θεωρείται ως κέντρο παρεμβάσεως για τα εν λόγω σιτηρά.

2.

Το σημείο – καθορίζει ότι ο αναγραφόμενος τόπος δεν θεωρείται ως κέντρο παρεμβάσεως για τα εν λόγω σιτηρά.

1.

The sign + indicates that the location shown is treated as an intervention centre for the cereal in question.

2.

The sign – indicates that the location shown is not to be treated as an intervention centre for the cereal in question.

1.

Le signe + précise que le lieu indiqué est considéré comme centre d'intervention pour la céréale en cause.

2.

Le signe – précise que le lieu indiqué n'est pas à considérer comme centre d'intervention pour la céréale en cause.

1.

Il segno + significa che il luogo indicato è considerato centro d'intervento per il cereale in causa.

2.

Il segno – significa che il luogo indicato non è da considerarsi centro di intervento per il cereale in causa.

1.

Zīme + norāda uz to, ka šī vieta uzskatāma par intervences centru minētajiem graudaugiem.

2.

Zīme – norāda uz to, ka šī vieta nav uzskatāma par intervences centru minētajiem graudaugiem.

1.

Ženklas + nurodo, kad tam tikri produktai yra sandėliuojami intervencinėje agentūroje.

2.

Ženklas – nurodo, kad tam tikri produktai nėra sandėliuojami intervencinėje agentūroje.

1.

A + jel azt jelzi, hogy a feltüntetett hely a kérdéses gabonaféle szempontjából intervenciós központnak minősül.

2.

A – jel azt jelzi, hogy a feltüntetett hely a kérdéses gabonaféle szempontjából nem minősül intervenciós központnak.

1.

Het teken + geeft aan, dat deze plaats interventiecentrum is voor de betrokken graansoort.

2.

Het teken – geeft aan, dat deze plaats geen interventiecentrum is voor de betrokken graansoort.

1.

Znak + oznacza, że wskazane miejsce traktuje się jako centrum interwencji w odniesieniu do danego zboża.

2.

Znak – oznacza, że wskazanego miejsca nie należy traktować jako centrum interwencji w odniesieniu do danego zboża.

1.

O sinal + significa que a localidade indicada é considerada centro de intervenção para o cereal em questão.

2.

O sinal – significa que a localidade indicada não é considerada centro de intervenção para o cereal em questão.

1.

Semnul ‚+‘ indică faptul că locul menționat este considerat ca si centru de intervenție pentru cereala în cauză.

2.

Semnul ‚–‘ indică faptul că locul menționat nu este considerat ca si centru de intervenție pentru cereala în cauză.

1.

Znamienko + označuje, že uvedené miesto sa považuje za intervenčné centrum pre daný druh obilniny.

2.

Znamienko – označuje, že uvedené miesto sa nepovažuje za intervenčné centrum pre daný druh obilniny.

1.

Znak + pomeni, da se prikazana lokacija šteje za intervencijski center za zadevno žito.

2.

Znak – pomeni, da se prikazana lokacija ne šteje za intervencijski center za zadevno žito.

1.

Merkki + ilmaisee, että mainittu paikka on kyseisen viljan interventiokeskus.

2.

Merkki – ilmaisee, että mainittu paikka ei ole kyseisen viljan interventiokeskus.

1.

Tecknet + indikerar att platsen används för intervention av det aktuella spannmålsslaget.

2.

Tecknet – indikerar att platsen inte används för intervention av det aktuella spannmålsslaget

1

2

4

5

6

7

Интервенционен

Centros de intervención

Intervenční centrum

Interventionscentre

Interventionsort

Sekkumiskeskus

Κέντρα παρεμβάσεως

Intervention centres

Centres d'intervention

Centri di intervento

Intervences centri

Intervencinis centras

Intervenciós központok

Interventiecentrum

Centrum interwencji

Centros de intervencão

Centre de intervenție

Intervenčné centrum

Intervencijski center

Interventiokeskus

Interventionsort

Обикновена пшеница

Trigo blando

Pšenice setá

Blød hvede

Weichweizen

Harilik nisu

Σίτος μαλακός

Common wheat

Froment tendre

Frumento tenero

Mīkstie kvieši

Paprastieji kviečiai

Búza

Zachte tarwe

Pszenica zwyczajna

Trigo mole

grâu comun

Pšenica obyčajná

Navadna pšenica

Tavallinen vehnä

Vete

Ечемик

Cebada

Ječmen

Byg

Gerste

Oder

Κριθή

Barley

Orge

Orzo

Mieži

Miežiai

Árpa

Gerst

Jęczmień

Cevada

orz

Jačmeň

Ječmen

Ohra

Korn

Твърда пшеница

Trigo duro

Pšenice tvrdá

Hård hvede

Hartweizen

Kōva nisu

Σίτος σκληρός

Durum wheat

Froment dur

Frumento duro

Cietie kvieši

Kietieji kviečiai

Durumbúza

Durum tarwe

Pszenica durum

Trigo duro

Grâu dur

Psenica tvrdá

Trda pšenica

Durumvehnä

Durumvete

Царевица

Maíz

Kukuřice

Majs

Mais

Mais

Αραβόσιτος

Maize

Maïs

Granturco

Kukurūza

Kukurūzai

Kukorica

Maïs

Kukurydza

Milho porumb

Kukurica

Koruza

Maissi

Majs

Сорго

Sorgo

Čirok

Sorghum

Sorghum

Sorgo

Σόργο

Sorghum

Sorgho

Sorgo

Sorgo

Sorgas

Cirok

Sorgho

Sorgo

Sorgo

sorg

Cirok

Sirek

Durra

Sorgum“

2.

pred razdelkom z naslovom „BELGIQUE“ se vstavi naslednji razdelek:

1

2

4

5

6

7

„БЪЛГАРИЯ

Бургаска област

Айтос

+

Бургас

+

+

+

Карнобат

+

+

Варненска област

Варна

+

+

+

Вълчи дол

+

+

+

Провадия

+

+

+

Великотърновска и Габровска област

Велико Търново

+

+

+

Павликени

+

Свищов

+

+

+

Видинска област

Дунавци

+

+

+

Врачанска област

Бяла Слатина

+

+

+

Враца

+

+

+

Мизия

+

+

+

Добричка област

Балчик

+

+

+

+

Белгун

+

Генерал Тошево

+

+

+

Добрич

+

+

 

+

Каварна

+

Карапелит

+

Шабла

+

+

+

Ловешка област

Ловеч

+

+

Монтана област

Лом

+

+

+

Монтана

+

+

Пернишка област, София-град и София област

Перник

+

Плевенска област

Гулянци

+

Левски

+

+

+

Плевен

+

+

+

Пловдивска и Смолянска област

Пловдив

+

+

Разградска област

Исперих

+

+

+

Кубрат

+

Разград

+

+

+

Русенска област

Бяла

+

+

+

Русе

+

+

Силистренска област

Алфатар

+

Дулово

+

+

+

Силистра

+

+

+

Тутракан

+

+

+

Сливенска област

Нова Загора

+

+

Сливен

+

+

+

Старозагорска област

Гълъбово

+

Стара Загора

+

+

+

Чирпан

+

Търговищка област

Попово

+

+

+

Търговище

+

+

+

Хасковска и Кърджалийска област

Хасково

+

+

Шуменска област

Каспичан

+

+

+

Хитрино

+

Ямболска област

Елхово

+

+

+

Стралджа

+

Ямбол

+

+

+

–“

3.

razdelek z naslovom „BELGIQUE“ se spremeni:

(a)

center „Ath“ se črta;

(b)

za centrom Liège se doda center „Seneffe“ za navadno pšenico in ječmen.

4.

razdelek z naslovom „BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND“ se spremeni:

(a)

v deželi „Brandenburg“ se poimenovanje centra „Gusow“ zamenja z „Gusow-Platkow“,

(b)

v deželi „Sachsen-Anhalt“ se poimenovanje centra „Vahldorf“ zamenja z „Niedere Borde“

5.

razdelek z naslovom „FRANCE“ se spremeni:

(a)

besedilo, ki se nanaša na departma „Creuse-23“, se spremeni:

(i)

center „Reterre“ se črta;

(ii)

vrstica, ki se nanaša na center „Maison-Feyne“, se nadomesti z:

„Maison-Feyne

+

+

–“

(b)

besedilo, ki se nanaša na departma „Haute-Loire-43“, se spremeni:

(i)

vrstica, ki se nanaša na center „Brioude“, se nadomesti z:

„Brioude

+

–“

(ii)

center „Le Puy“ se črta;

(c)

v departmaju „Puy-de-Dôme-63“ se vrstica, ki se nanaša na center „Issoire“, nadomesti z:

„Issoire

+

–“

(d)

besedilo, ki se nanaša na departma „Somme-80“, se spremeni z naslednjim:

„Somme — 80

Abbeville

+

+

Beauquesne

+

+

Languevoisin

+

+

+

Moislains

+

+

+

Montdidier

+

+

+

Poix-de-Picardie

+

+

Saleux

+

+

–“

6.

po razdelku z naslovom „NEDERLAND“ se vstavi naslednji razdelek:

1

2

4

5

6

7

„ROMÂNIA

Alba

Blaj

+

+

Sebeș

+

+

Alba iulia

+

Arad

Arad

+

+

+

+

Pecica

+

+

+

Chișinău-criș

+

+

+

Pâncota

+

+

+

Argeș

Miroși

+

+

+

Bascov

+

+

+

Topoloveni

+

+

Bacău

Sascut

+

+

Bihor

Oradea

+

+

+

Salonta

+

+

+

Marghita

+

+

+

Săcuieni

+

+

+

Bistrita năsăud

Lechinta

+

Botoșani

săveni

+

+

Brăila

Făurei

+

+

Însurătei

+

+

Brăila

+

+

Movila miresei

+

+

Brașov

Codlea

+

Buzău

Pogoanele

+

+

Buzău

+

+

Râmnicu sărat

+

+

Mihăilești

+

+

Caraș-severin

Grădinari

+

Călărași

Călărași

+

+

+

fundulea

+

+

+

Lehliu

+

+

+

Vlad țepeș

+

+

+

Cluj

Gherla

+

Constanța

Medgidia

+

+

+

Cobadin

+

+

+

N. Bălcescu

+

+

+

Negru vodă

+

+

+

Casimcea

+

+

+

Covasna

Covasna

+

Tg. Secuiesc

+

Ozun

+

Dâmbovița

Titu

+

+

Găiești

+

+

Răcari

+

+

Tărgoviște

+

+

Dolj

Băilești

+

+

+

Leu

+

+

+

Dobrești

+

+

+

Moțăței

+

+

+

Filiași

+

+

+

Portărești

+

+

+

Galați

Tecuci

+

Independența

+

+

Galați

+

+

Berești

+

Matca

+

+

Giurgiu

Giurgiu

+

+

+

Mihăilești

+

+

+

Băneasa

+

+

+

Izvoarele

+

+

+

Gorj

Tg. cărbunești

+

Harghita

Sânsimion

+

Hunedoara

Hațeg

+

Ialomița

Tăndărei

+

+

Fetești

+

+

+

Slobozia

+

+

Urziceni

+

+

Fierbinți

+

+

Iași

Iași

+

+

Ilfov

Balotești

+

+

+

Dragomirești Vale

+

+

+

Maramureș

Ulmeni

+

Mehedinți

Prunișor

+

+

+

Vânju mare

+

+

+

Mureș

Luduș

+

+

Tg. Mureș

+

+

Neamț

Roman

+

Olt

Drăgănești olt

+

+

+

Caracal

+

+

+

Piatra olt

+

+

+

Slatina

+

+

+

Corabia

+

+

+

Prahova

Ploiești

+

Satu Mare

Carei

+

+

+

Satu Mare

+

+

+

Tășnad

+

+

+

Sanislau

+

+

+

Sălaj

Jibou

+

Sibiu

Agnita

+

Suceava

Fălticeni

+

Teleorman

Videle

+

+

+

Drăgănești Vlașca

+

+

+

Alexandria

+

+

+

Roșiorii de Vede

+

+

+

Dobrotești

+

+

+

Turnu Măgurele

+

+

+

Timiș

Timișoara

+

+

+

Lugoj

+

+

+

Deta

+

+

+

Sânicolau Mare

+

+

+

Topolovătu Mare

+

+

+

Orțișoara

+

+

+

Tulcea

Tulcea

+

+

Babadag

+

+

Cataloi

+

+

Baia

+

+

Vaslui

Bârlad

+

Vaslui

+

Huși

+

Vâlcea

Drăgășani

+

Vrancea

Focșani

+

Gugești

+

Pădureni

+

–“

7.

v razdelku z naslovom „OSTERREICH“ se vrstica, ki se nanaša na center „Ennsdorf“ nadomesti z naslednjim:

„Ennsdorf

+

+

+

–“

8.

razdelek z naslovom „CESKA REPUBLIKA“ se spremeni:

(a)

besedilo, ki se nanaša na okraj „Středočeský kraj“, se spremeni:

(i)

centra „Lysa n. L.“ in „Beroun“ se črtata;

(ii)

doda se naslednje:

„Mesice

+

Zdice

+

–“

(b)

besedilo, ki se nanaša na okraj „Karlovarský kraj“, se nadomesti z :

„Karlovarský kraj

Nebanice

+

–“

(c)

besedilo, ki se nanaša na okraj „Jihomoravský kraj“, se spremeni:

(i)

vrstica, ki se nanaša na center „Hodonice“, se nadomesti z:

„Hodonice

+

–“

(ii)

doda se naslednje:

„Hosteradice

+

–“

(d)

v okraju „Moravskoslezský kraj“ se doda center „Mesto Albrechtice“ za navadno pšenico;

9.

razdelek z naslovom „LIETUVA“ se spremeni:

(a)

vrstica, ki se nanaša na center „Alytus“, se nadomesti z:

„Alytus

+

+

–“

(b)

vrstica, ki se nanaša na center „Marijampole“, se nadomesti z:

„Marijampole

+

+

–“

(c)

vstavi se naslednje:

„Pakruojis

+

+

–“

10.

razdelek z naslovom „MAGYARORSZAG“ se spremeni:

(a)

vrstica, ki se nanaša na center „Kaposvar“, se nadomesti z:

„Kaposvar

+

+

+

+“

(b)

vrstica, ki se nanaša na center „Encs“, se nadomesti z:

„Encs

+

+

+

–“

11.

v razdelku z naslovom „SLOVENSKO“ se doda naslednje v regiji „Košický kraj“:

„Dobra

+

–“


28.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 379/65


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2005/2006

z dne 22. decembra 2006

o uvedbi začasnih protidampinških dajatev na uvoz sintetičnih rezanih vlaken iz poliestra (RVP) s poreklom iz Malezije in Tajvana

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti pred dampinškim uvozom iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (2), in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Začetek postopka

(1)

Dne 12. aprila 2006 je Komisija z obvestilom („obvestilo o začetku postopka“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), objavila začetek protidampinškega postopka o uvozu sintetičnih rezanih vlaken iz poliestra („RVP“) s poreklom iz Malezije in Tajvana v Skupnost.

(2)

Protidampinški postopek je bil začet na podlagi pritožbe, ki ga je Comité International de la Rayonne et des Fibres Synthétiques („CIRFS“ ali „pritožnik“) 3. marca 2006 vložil v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo velik delež, v tem primeru več kot 50 %, skupne proizvodnje RVP Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokazila o dampingu zadevnega izdelka in o znatni škodi, ki iz tega izvira, kar se je štelo kot zadostno, da se upraviči začetek postopka.

2.   Veljavni ukrepi

(3)

Svet je marca 2005 z Uredbo (ES) št. 428/2005 (4) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz RVP s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Saudove Arabije ter spremenil veljavne protidampinške dajatve na RVP s poreklom iz Republike Koreje. Dokončne protidampinške dajatve pa veljajo tudi za uvoz RVP iz Belorusije (5).

3.   Stranke v postopku

(4)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike v Maleziji in Tajvanu, uvoznike/trgovce in njihova združenja, dobavitelje in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike zadevnih držav izvoznic ter pritožnike in vse znane proizvajalce Skupnosti. Zainteresiranim strankam se je omogočilo, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, navedenem v obvestilu o začetku. Strankam se je na zahtevo omogočilo tudi zaslišanje.

(5)

Glede na očitno veliko število tajvanskih proizvajalcev izvoznikov, navedenih v pritožbi, in veliko število proizvajalcev in uvoznikov RVP v Skupnosti, je bilo za določitev dampinga in škode v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki iz Tajvana, proizvajalci in uvozniki Skupnosti pozvani, da se javijo Komisiji in predložijo, kakor je bilo določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z RVP, v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 („obdobje preiskave“ (OP)).

(7)

V primeru Tajvana je devet družb odgovorilo na vprašanja o vzorčenju. Osem od devetih je poročalo o izvozu v Skupnost v OP. Štiri družbe, ki predstavljajo več kot 80 % predložene izvozne količine v Skupnost v OP, so bile vključene v vzorec. Vzorec je bil izbran na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje s tajvanskimi oblastmi, ki niso predložile pripomb. Vzorec je bil sestavljen iz naslednjih družb:

Far Eastern Textile Ltd.

Nan Ya Plastics Corporation

Tung Ho Spinning Weaving & Dyeing Co., Ltd.

Tuntex Distinct Corporation in njena povezana družba Tuntex Synthetic Corporation

(8)

Kar zadeva uvoznike v Evropsko skupnost, so se javili le trije nepovezani uvozniki in pravočasno predložili zahtevane informacije. Zato ni bilo treba uporabiti metodologije vzorčenja. Tem trem nepovezanim družbam so bili poslani vprašalniki, vendar pa dve od teh kasneje nista več sodelovali, saj nista želeli v celoti izpolniti navedenih vprašalnikov.

(9)

Kar zadeva proizvajalce industrije Skupnosti, so se javili le trije, pravočasno predložili zahtevane informacije in bile pripravljeni odgovoriti na vprašalnike. Zato ni bilo treba uporabiti metodologije vzorčenja.

(10)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in/ali vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku. Komisija je prejela odgovore od dveh malezijskih proizvajalcev izvoznikov, štirih tajvanskih proizvajalcev izvoznikov, vključenih v vzorec, ene družbe, povezane s tajvanskim proizvajalcem izvoznikom, in treh proizvajalcev Skupnosti, enega nepovezanega uvoznika, enega dobavitelja surovin in sedmih uporabnikov.

(11)

Komisija je preverila vse informacije, potrebne za začasno ugotovitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(a)

Proizvajalci Skupnosti:

Advansa GmbH, Hamm, Nemčija

Wellman International Ltd., Kells, Irska

La Seda de Barcelona, Barcelona, Španija

(b)

Nepovezan uvoznik:

SIMP SPA, Verona, Italija

(c)

Uporabniki:

Tharreau Industries, Chemillé, Francija

Libeltex, Meulebeke, Belgija

(d)

Proizvajalci izvozniki v Maleziji:

Hualon Corporation (M) Sdn. Bhd., Kuala Lumpur

Penfibre Sdn. Bhd., Penang

(e)

Proizvajalci izvozniki v Tajvanu:

Far Eastern Textile Ltd., Taipei

Nan Ya Plastics Corporation, Taipei

Tung Ho Spinning Weaving & Dyeing Co., Ltd., Taipei

Tuntex Distinct Corporation, Hsichih, Taipei County, in njena povezana družba Tuntex Synthetic Corporation, Hsichih, Taipei County

4.   Obdobje preiskave

(12)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj v okviru analize škode je zajela obdobje od 1. januarja 2002 do konca OP („obravnavano obdobje“ ali obdobje preiskave škode „OPŠ“).

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

5.   Zadevni izdelek

(13)

Zadevni izdelek so sintetična rezana vlakna iz poliestra, nemikana, nečesana in ne drugače pripravljena za predenje, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN 5503 20 00. Za ta izdelek se ponavadi uporablja ime rezana poliestrska vlakna.

(14)

Izdelek je osnovni material, ki se uporablja pri različnih stopnjah proizvodnega postopka tekstilnih izdelkov. RVP se v Skupnosti uporablja predvsem za predenje, tj. pri izdelavi filamentov za proizvodnjo tekstilnih izdelkov, pomešan z drugimi vlakni, npr. bombažem in volno ali, za netkano uporabo, npr. zapolnjevanje, tj. polnjenje ali oblazinjenje nekaterih tekstilnih izdelkov, npr. blazin, avtomobilskih sedežev in suknjičev.

(15)

Prodajajo se različne vrste izdelka, ki jih je mogoče prepoznati po različnih lastnostih, kot so teža, trdnost, lesk in silikonska obdelava, ali po uvrstitvi v družine izdelka, npr. okrogla, votla, bikomponentna vlakna in posebnosti, npr. obarvana ali trilobalna vlakna. Z vidika izdelka je mogoče razlikovati med primarnim RVP, izdelanim iz primarnih surovin, in regeneriranim RVP, izdelanim iz recikliranega poliestra. Kakovost pa je lahko podstandardna ali prvorazredna.

(16)

Preiskava je pokazala, da imajo vse vrste zadevnega izdelka, kakor je opredeljen v uvodni izjavi (13), kljub razlikam v vrsti dejavnikov, kakor je opredeljeno v prejšnji uvodni izjavi, enake osnovne fizične in kemične lastnosti ter se uporabljajo za enake namene. Zato in zaradi trenutnega protidampinškega postopka se vse vrste zadevnega izdelka obravnavajo kot en izdelek.

6.   Podobni izdelek

(17)

Zadevni izdelek, RVP, ki ga v Skupnosti proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, ter RVP, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu obeh držav izvoznic, imajo v bistvu enake osnovne fizične in kemične lastnosti in enake uporabe. Zato se ti izdelki začasno štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   DAMPING

7.   Splošna metodologija

(18)

V nadaljevanju je opisana splošna metodologija. Zato poznejša predstavitev ugotovitev dampinga za zadevne države opisuje samo vprašanja, specifična za vsako državo izvoznico.

7.1   Normalna vrednost

(19)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika preverila, ali je njegova domača prodaja RVP reprezentativna, to pomeni, ali celotni obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza proizvajalca v Skupnost.

(20)

Komisija je nato opredelila, katere vrste RVP, prodane na domačem trgu, so identične ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost. V zvezi s preiskavo na podlagi določene vrste izdelka in kakor je navedeno v uvodni izjavi (17), je Komisija vrste izdelka v domači prodaji in izvožene vrste izdelka s podobnim poreklom, denom, sestavo, prerezom, leskom, barvo, silikonsko obdelavo, kakovostjo in uporabo obravnavala kot neposredno primerljive.

(21)

Za vsako vrsto, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na svojih domačih trgih in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto RVP, ki je bila prodana za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste RVP se je štela za dovolj reprezentativno, ko je obseg skupne domače prodaje navedene vrste izdelka v OP predstavljal 5 % ali več skupnega obsega prodaje primerljive vrste RVP, izvožene v Skupnost.

(22)

Z ugotovitvijo deleža dobičkonosne prodaje zadevne vrste RVP neodvisnim strankam je Komisija nato preverila, ali se za domačo prodajo posamezne vrste RVP, prodane na domačem trgu v reprezentativnih količinah, lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(23)

V primerih, ko je obseg prodaje določene vrste RVP, prodane po neto prodajnih cenah, enakih ali višjih od izračunanih stroškov proizvodnje, znašal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste, in ko je bilo tehtano povprečje cen te vrste enako ali nad stroški proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste v obdobju preiskave, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(24)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje določene vrste RVP znašal 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste ali manj, ali je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste, pod pogojem, da je ta prodaja predstavljala 10 % ali več celotnega obsega prodaje navedene vrste.

(25)

V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste izdelka znašal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje te vrste, se je štelo, da je bila ta posebna vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi bila domača cena lahko primerna osnova za določitev normalne vrednosti.

(26)

Kadar domačih cen določene vrste izdelka, ki ga je prodal proizvajalec izvoznik, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. V takih primerih in v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost sestavljena na podlagi lastnih proizvodnih stroškov vsakega proizvajalca izvoznika, povečanih za ustrezno vrednost prodajnih, splošnih in administrativnih („PSA“) stroškov in ustrezno stopnjo dobička.

(27)

Zato je Komisija preučila, ali so podatki o nastalih stroških PSA in dobičku, ki ga je ustvaril vsak zadevni proizvajalec izvoznik na domačem trgu, zanesljivi.

(28)

Dejanski domači stroški PSA so se šteli za zanesljive, ko se je obseg domače prodaje zadevne družbe lahko štel za reprezentativnega, kakor je določeno v členu 2(2) osnovne uredbe. Domača stopnja dobička je bila določena na podlagi domače prodaje, opravljene v običajnem poteku trgovine.

(29)

V vseh primerih, kjer ti pogoji niso bili izpolnjeni, je Komisija preverila, ali bi se v skladu s členom 2(6)(a) osnovne uredbe lahko uporabili podatki drugih izvoznikov ali proizvajalcev na domačem trgu države porekla. Ko so bili zanesljivi podatki na voljo samo za enega proizvajalca, povprečja iz člena 2(6)(a) osnovne uredbe ni bilo mogoče določiti in preverjeno je bilo, ali so bili izpolnjeni pogoji iz člena 2(6)(b), tj. uporaba podatkov glede proizvodnje in prodaje enake splošne kategorije izdelkov za zadevnega izvoznika ali proizvajalca. Ko taki podatki o stroških PSA in dobičku niso bili na voljo ali jih proizvajalec izvoznik ni predložil, so bili stroški PSA ter dobiček določeni v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe, tj. na podlagi kakršne koli druge primerne metode.

7.2   Izvozna cena

(30)

Ker je bil ves izvoz opravljen neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo.

7.3   Primerjava

(31)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi cene franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, kjer so bile primerne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

7.4   Stopnje dampinga

(32)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za vsakega proizvajalca izvoznika določene na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti glede na vrsto izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno glede na vrsto izdelka, kakor je določeno zgoraj.

(33)

Ustaljena praksa Komisije je, da za določitev stopnje dampinga povezane proizvajalce izvoznike ali proizvajalce, ki pripadajo isti skupini, obravnava kot en subjekt in da tako zanje določi enotno stopnjo dampinga. Tako je predvsem zato, ker bi lahko izračunavanje individualnih stopenj dampinga spodbujalo izogibanje protidampinškim ukrepom, zaradi česar bi ti postali neučinkoviti, saj bi tako povezanim proizvajalcem izvoznikom omogočili, da usmerijo svoj izvoz v Skupnost prek družbe z najnižjo individualno stopnjo dampinga.

(34)

V skladu s to prakso so se povezani proizvajalci izvozniki, ki so pripadali istim skupinam, obravnavali kot en subjekt in jim je bila dodeljena enotna stopnja dampinga, ki se je izračunala na podlagi tehtanega povprečja stopenj dampinga sodelujočih proizvajalcev v zadevni skupini.

(35)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki so se javili v skladu s členom 17 osnovne uredbe, vendar niso bili del vzorca, se je stopnja dampinga določila na podlagi tehtanega povprečja stopenj dampinga družb, izbranih v vzorcu v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe.

(36)

Za navedene proizvajalce izvoznike, ki niso sodelovali, je bila stopnja dampinga določena na podlagi dejstev, dosegljivih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je bila raven nesodelovanja najprej določena s primerjavo obsega izvoza v Skupnost, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z ustreznimi Eurostatovimi statističnimi podatki o uvozu med obdobjem preiskave.

(37)

Ker je bila raven sodelovanja nizka za obe državi izvoznici, tj. izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz vsake države izvoznice je predstavljal manj kot 80 % obsega uvoza iz navedene države, se je preostala stopnja dampinga določila na podlagi povprečja najvišjih dampinških transakcij, v reprezentativnih količinah, sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Ta pristop je bil potreben tudi zato, da nesodelovanje ne bi bilo nagrajeno, in ker ni bilo drugih dokazov za damping nesodelujočih strank na nižji stopnji.

7.5   Malezija

(38)

Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od dveh proizvajalcev izvoznikov.

7.5.1   Normalna vrednost

(39)

Eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ni imel zadostne reprezentativne prodaje podobnega izdelka na svojem domačem trgu.

(40)

Zato se je normalna vrednost sestavila na način, kakor je opisan v uvodni izjavi (26) zgoraj.

(41)

Preiskava je pokazala, da je družba prikazala prenizke proizvodne stroške, saj so bili tovarniški režijski stroški (vključno z amortizacijo, najemnino, plačami in vzdrževanjem), ki so dejansko nastali v OP, prerazporejeni med stroške PSA. Družba je trdila, da je s tem načinom želela prikazati nizko stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti svojih proizvodnih obratov. Vendar pa dejanski nastali stroški vključujejo tudi prerazporejene tovarniške režijske stroške. Dejstvo, da je družba delovala le z delom svoje polne proizvodne zmogljivosti, pa ne pomeni, da taki proizvodni obrati niso povzročali stroškov. Taki stroški so bili dejansko knjiženi v računovodski evidenci družbe in ker so neposredno povezani s proizvodnjo podobnega izdelka, je treba popraviti predložene proizvodne stroške.

(42)

Ker v obdobju preiskave ni bilo domače prodaje podobnega izdelka in podatkov o enaki splošni kategoriji izdelkov, so se stroški PSA določili v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe. Natančneje, stroški PSA so temeljili na skupni prodaji vseh izdelkov na domačem trgu. Taki stroški so se za vsako izvoženo vrsto izdelka dodali povprečnim proizvodnim stroškom družbe med obdobjem preiskave.

(43)

V zvezi z dobičkom in ker ni bilo nobene druge ustrezne podlage, se je uporabila 5 % stopnja dobička. Na voljo ni bilo nobenih informacij, ki bi nakazovale, da takšna stopnja dobička presega dobiček, ki ga imajo ponavadi drugi izvozniki ali proizvajalci pri prodaji izdelka enake splošne kategorije na domačem trgu v Maleziji, kakor zahteva člen 2(6)(c) osnovne uredbe.

(44)

Drugi sodelujoči proizvajalec izvoznik je imel reprezentativno domačo prodajo podobnega izdelka na svojem domačem trgu. Vendar pa prodaja v običajnem teku trgovine ni bila dovolj obsežna, da bi normalna vrednost lahko temeljila na dejanskih domačih cenah. Zato se je morala določiti normalna vrednost. Stroški PSA so v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih družbe za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka. Za dobiček se je v skladu z drugim proizvajalcem izvoznikom uporabila 5 % stopnja.

7.5.2   Izvozna cena

(45)

Oba proizvajalca izvoznika sta prodala neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti. Izvozne cene so zato bile določene na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo v Skupnosti, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

7.5.3   Primerjava

(46)

Da bi zagotovili pošteno primerjavo, so bila izvedena nadomestila za razlike v prevozu, zavarovanju, rokovanju, nalaganju, pomožnih stroških, kreditnih stroških in provizijah, kjer je to veljavno in upravičeno.

7.5.4   Stopnje dampinga

(47)

Ugotovljene začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, dajatev neplačana, so:

Hualon Corporation (M) Sdn. Bhd., Kuala Lumpur 12,4 %

Penfibre Sdn. Bhd., Penang 14,7 %

vse druge družbe 23,0%

7.6   Tajvan

(48)

Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od štirih proizvajalcev izvoznikov, izbranih v vzorcu, in od ene povezane družbe v državi izvoznici.

(49)

En tajvanski proizvajalec je odgovoril na obrazec za vzorčenje in zahteval, da se določi individualna dajatev. Vendar pa ta družba ni imela uvoza RVP v Skupnost v OP in se tako ni mogla šteti za proizvajalca izvoznika. Zato za to družbo ni bilo mogoče določiti individualne stopnje dampinga in so zanjo morale veljati začasne preostale dajatve, določene za vse druge tajvanske proizvajalce. Družba je bila o tem pristopu obveščena, vendar se ni odzvala.

7.6.1   Nesodelovanje

(50)

Preiskava je pokazala, da sta dva proizvajalca izvoznika, izbrana v vzorcu, Komisiji predložila napačne in zavajajoče informacije.

(51)

En proizvajalec izvoznik je predložil količine domače prodaje in prodajne vrednosti, ki se niso ujemale z dejanskimi količinami in vrednostmi podobnega izdelka, odpremljenega domačim strankam. Dejansko se je za mnoge transakcije odkrilo, da so bile predložene količine višje in vrednosti nižje od tistih, ki so jih naročile domače stranke, kar odraža evidenca družbe v oddelku za odpremo. Zato se je moralo skleniti, da so bile dejansko prodane količine tiste, ki jih je naročila domača stranka in so se knjižile v register odpreme, ne pa tiste, ki so bile predložene Komisiji in navedene na prikazanih računih.

(52)

Poleg tega se je v zvezi s predloženimi prodajnimi vrednostmi izkazalo, da je družba dodala fiktivne transakcije, da bi prikazala skupni znesek vseh računov za eno naročilo, ki se ujema s skupnim zneskom navedenega naročila. Te navedene transakcije so morale biti fiktivne, saj niso bile navedene v dejanskem registru odpreme družbe.

(53)

Opozoriti je treba, da je družba za sporočene domače transakcije, ki so ponazarjale ponarejene količine in vrednosti ter vključevale fiktivne transakcije, predložila dobavnice in račune ter trdila, da so to resnični dokazni dokumenti. Za predložene podatke se je odkrilo, da so lažni, zato se sklene, da so bili tudi dokazni dokumenti ponarejeni, da bi se jih uskladilo s predloženimi napačnimi informacijami.

(54)

Družba je tako s prirejanjem domače cene na enoto in količine Komisiji predložila zavajajoče informacije.

(55)

Tudi za drugega proizvajalca izvoznika se je odkrilo, da je glede svoje domače prodaje predložil napačne in zavajajoče informacije. Natančneje, družba je predložila domače transakcije v zvezi z nekaterimi vrstami izdelkov, ki niso ustrezale tistim, ki jih je vsebovalo naročilo stranke in je bilo zapisano v knjigi naročil, ki jih hrani oddelek družbe za prodajo. To je naredila za vrste RVP z največjim izvoznim obsegom in zato zavedla Komisijo, da je uporabila domače cene, čeprav zadevna prodaja glede na njen majhen obseg ni bila reprezentativna v smislu člena 2(2) osnovne uredbe.

(56)

Poleg tega je družba predložila ponarejen dokument, ki je bil kopija podpisane dobavnice in jo je na zahtevo družbe domnevno po faksu poslala stranka. S tem naj bi se upravičila razlika, odkrita za posamezno transakcijo, s čimer bi se pokazalo, da je vrsta dobavljenega izdelka ustrezala tistemu, ki je bil predložen Komisiji. Ta dokument pa ni ustrezal originalu, ki ga je družba poslala pred tem. Dejansko vrste izdelkov niso bile enake, kar kaže na to, da so bila domnevna ustrezna dokazila izmišljena z namenom zavajanja Komisije.

(57)

Poleg tega je preiskava razkrila, da tajvanske družbe ponavadi hranijo dobavnice, podpisane s strani stranke, kot dokazilo, da so bile naročene količine dejansko dostavljene. To je potrdil zadevni proizvajalec izvoznik in drugi obiskani proizvajalci izvozniki. Vendar pa ne glede na to, da je Komisija za OP posebej zahtevala navedene dobavnice, ti dokumenti med preveritvenim obiskom niso bili na voljo. Družba tako ni le zavrnila zahteve po predložitvi potrebnih dokumentov, ampak je tudi močno ovirala preiskavo.

(58)

Glede na to, da sta obe družbi za upravičevanje domačih transakcij lahko predložili ponarejene dobavnice in račune ter da so navedeni dokumenti del integriranega sistema, se sklene, da je lahko vsak dokument, povezan s takim sistemom, prirejen in zato nezanesljiv. Poleg tega narava in obseg napačnih in zavajajočih informacij mečeta dvom tudi na neoporečnost vseh podatkov, ki sta jih predložili družbi. Zato se v skladu s členom 18 osnovne uredbe odloči, da se informacije, ki sta jih predložili ti družbi, sploh ne upoštevajo.

(59)

Družbi sta bili takoj obveščeni o razlogih, zaradi katerih se je nameravalo neupoštevati predložene informacije, omogočeno pa jima je bilo, da predložita nadaljnje pojasnitve v skladu s členom 18(4) osnovne uredbe. Vendar pa so bile pojasnitve družb nezadovoljive in niso mogle ovreči dokaza, da sta predložili napačne in zavajajoče informacije.

(60)

Stopnja dampinga je bila zato začasno določena na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

7.6.2   Normalna vrednost

(61)

Za dva sodelujoča proizvajalca je bila domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna.

(62)

En proizvajalec izvoznik je na domačem trgu prodajal povezanim in nepovezanim strankam. Prodaja povezani stranki je bila ponovno prodana neodvisni stranki. Glede na to, da sta si ti dve povezani družbi delili dejavnosti v zvezi s proizvodnjo in prodajo, se ju je zdelo primerno upoštevati kot en gospodarski subjekt. Zato se je normalna vrednost, kjer koli je bilo to mogoče, določila na podlagi cen, ki jih je prva neodvisna stranka dejansko plačala ali se plačujejo v običajnem poteku trgovine.

(63)

Za večino vrst izdelkov, ki so jih prodali navedeni sodelujoči proizvajalci, v običajnem poteku trgovine domača prodaja ni bila zadostna in se je normalna vrednost morala konstruirati v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. V tem primeru so stroški PSA in dobiček v skladu z uvodom člena 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka, ki jo je proizvajalec izvoznik v preiskavi izvajal v običajnem poteku trgovine.

7.6.3   Izvozna cena

(64)

Izvozne cene za dva sodelujoča proizvajalca izvoznika so bile v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so jih nepovezani kupci v Skupnosti dejansko plačali ali se plačujejo.

7.6.4   Primerjava

(65)

Da bi zagotovili pošteno primerjavo, so bila izvedena nadomestila za razlike v prevozu, zavarovanju, rokovanju, nalaganju, pomožnih stroških, kreditnih stroških, stroških tehničnih pomoči in provizijah, kjer je to veljavno in upravičeno.

7.6.5   Stopnja dampinga

(66)

Za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, se je stopnja dampinga določila na podlagi tehtanega povprečja stopenj dampinga družb, izbranih v vzorcu, ki predstavljajo več kot 12 % tajvanskega izvoza v Skupnost. Zato se stopnje dampinga, določena za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ki so temeljile na razpoložljivih podatkih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, niso vključile v povprečje, kakor je določeno v členu 9(6) osnovne uredbe.

(67)

Ugotovljene začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, dajatev neplačana, so:

Far Eastern Textile Ltd., Taipei 29,5 %

Nan Ya Plastics Corporation, Taipei 29,5 %

Tung Ho Spinning Weaving & Dyeing Co., Ltd., Taipei 14,7 %

Tuntex Distinct Corporation, Hsichih, Taipei County 18,2 %

Tuntex Synthetic Corporation, Hsichih, Taipei County 18,2 %

sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec 16,5 %

vse druge družbe 29,5 %

D.   ŠKODA

1.   Proizvodnja Skupnosti

(68)

V OP je RVP v Skupnosti proizvajalo 18 družb:

osem proizvajalcev pritožnikov v Skupnosti, od katerih so trije med preiskavo v celoti sodelovali s Komisijo,

šest proizvajalcev, ki so v celoti podpirali pritožbo, vendar v postopku niso sodelovali,

štirje proizvajalci, ki se na stopnji pritožbe niso oglasili in niso sodelovali v postopku.

(69)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo ugotovljeno, da RVP, ki ga proizvajajo vse zgoraj navedene družbe, predstavlja skupno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

2.   Industrija Skupnosti

(70)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi (9) zgoraj, so se javili trije proizvajalci Skupnosti, pravočasno predložili informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, in so bili pripravljeni odgovoriti na vprašalnik. Tem trem proizvajalcem Skupnosti, ki so podprli pritožbo in v celoti sodelovali v preiskavi, so bili zato poslani vprašalniki. Ti proizvajalci predstavljajo več kot 25 % proizvodnje Skupnosti zadevnega izdelka in zato se šteje, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

3.   Potrošnja Skupnosti

(71)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega uvoza zadevnega izdelka iz zadevnih držav, ki temelji na predloženih podatkih, dopolnjenih s podatki Eurostata, ter vseh drugih tretjih držav, za katere je na podlagi Eurostata znano, da proizvajajo in izvažajo zadevni izdelek v Skupnost, ter obsega prodajo na trgu Skupnosti tako industrije Skupnosti kot tudi drugih proizvajalcev Skupnosti. Za slednje so se uporabili podatki iz krajših vprašalnikov, ki so bili poslani, kakor je navedeno v uvodni izjavi (143), za navedene proizvajalce Skupnosti, ki pa sploh niso sodelovali, pa podatki iz pritožbe.

(72)

Poraba Skupnosti se je na tej podlagi v zadevnem obdobju rahlo povečala, tj. za 3 % med letom 2002 in OP. Najprej se je med letoma 2002 in 2003 zmanjšala za 5 % in nato zrasla za več kot 8 % in dosegla 834 093 ton v OP.

Preglednica 1:

Poraba v EU (obseg)

 

2002

2003

2004

OP = 2005

Potrošnja (v tonah)

810 226

771 298

825 969

834 093

Indeks

100

95

102

103

4.   Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

(73)

Najprej je bilo preverjeno, ali naj se uvoz iz Tajvana in Malezije ocenjuje kumulativno, v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(74)

Izkazalo se je, da:

so ugotovljene stopnje dampinga glede na uvoz iz vsake od zadevnih držav nad pragom de minimis, kakor je opredeljen v členu 9(3) osnovne uredbe,

obseg uvoza iz vsake od teh držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe, ker so se tržni deleži teh držav v času obdobja preiskave gibali med 2 % in 13 %, ter

je kumulativna ocena glede na konkurenčne pogoje ustrezna tako med uvozom s poreklom iz teh držav kot med tem uvozom in podobnim izdelkom Skupnosti. V ta namen je bilo analizirano obnašanje izvoznikov na trgu v smislu izvoznih cen in obsegov. Pokazalo se je, da je raven nelojalnega nižanja cen, ki se giblje med 43 % in 50 %, dokaj podobna in da prodajne cene obeh držav sledijo istim gibanjem kot podobni izdelek, proizveden in prodan s strani industrije Skupnosti. Pokazalo se je tudi, da izvozniki iz zadevnih držav uporabljajo podobne prodajne poti kot industrija Skupnosti, zlasti neposredno neodvisnim strankam. Poleg tega je preiskava pokazala, da si zadevni uvoz in podobni izdelek delijo enake fizične in kemične lastnosti, ter si tako po posameznih vrstah izdelka medsebojno konkurirajo.

Kakor je ponazorjeno v spodnji preglednici, se je obseg uvoza iz Tajvana in Malezije znatno povečal zlasti med letom 2004 in koncem OP.

(75)

Zaradi tega se začasno sklene, da so izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe, ter da je treba uvoz s poreklom iz Tajvana in Malezije oceniti kumulativno.

5.   Uvoz iz zadevnih držav

5.1   Obseg in tržni delež zadevnega uvoza

(76)

Obseg uvoza iz držav se je med letom 2002 in OP podvojil. Medtem ko je ta uvoz v letu 2002 znašal 62 574 ton, je v OP dosegel raven 127 890 ton. Najprej se je med letoma 2002 in 2003 zmanjšal za 5 % in nato do konca OP zrasel za 115 %. Povečanje uvoza je bilo zlasti opazno med letom 2004 in OP, saj je zrasel za 76 %.

Preglednica 2:

Uvoz iz zadevnih držav

Uvoz (v tonah)

2002

2003

2004

OP

Tajvan

58 679

54 869

66 915

111 390

Indeks

100

94

114

190

Malezija

3 894

4 494

5 825

16 500

Indeks

100

115

150

424

Zadevni državi skupaj

62 574

59 363

72 740

127 890

Indeks

100

95

116

204

(77)

Tržni delež zadevnih držav se je med letom 2002 in OP skoraj podvojil: iz 8 % na 15 %, tj. dodatnih 7 odstotnih točk. Povečanje je bilo opazno zlasti med letom 2004 in OP, ko je narasel za 73,8 %.

Preglednica 3:

Tržni delež zadevnih držav

Tržni deleži

2002

2003

2004

OP

Tajvan

7,2 %

7,1 %

8,1 %

13,4 %

Malezija

0,5 %

0,6 %

0,7 %

2,0 %

Zadevni državi skupaj

7,7 %

7,7 %

8,8 %

15,3 %

5.2   Cene

(78)

Od leta 2002 do OP so se izvozne cene iz zadevnih držav dvignile za 9 %. Najprej so med letoma 2002 in 2003 padle za 7 %, nato pa so med letom 2003 in OP narasle za 16 %, ko so dosegle 1 156 EUR na tono.

(79)

Ta dvig cen je treba obravnavati glede na ceno surovin, kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah od (124) do (129), ki se je med letom 2002 in OP na svetovni ravni dvignila za več kot 30 %.

Preglednica 4:

Cene zadevnega uvoza

Cene enot (EUR/tono)

2002

2003

2004

OP

Tajvan

1 078

1 000

1 055

1 171

Indeks

100

93

98

109

Malezija

846

872

989

1 051

Indeks

100

103

117

124

Zadevni državi skupaj

1 063

990

1 050

1 156

Indeks

100

93

99

109

5.3   Nelojalno nižanje cen

(80)

Komisija je analizirala podatke o cenah za OP, da bi ugotovila nelojalno nižanje cen. Zadevne prodajne cene industrije Skupnosti so bile neto cene po odbitku popustov in rabatov. Po potrebi so se te cene prilagodile na raven franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnosti. Uvozne cene zadevnih držav so bile prav tako brez popustov in rabatov ter po potrebi prilagojene ceni CIF meja Skupnosti.

(81)

Prodajne in izvozne cene zadevnih držav industrije Skupnosti so bile primerjane na isti ravni trgovine, in sicer na ravni neodvisnih strank na trgu Skupnosti.

(82)

V OP se je nelojalno znižana tehtana povprečna cena, izražena kot odstotek prodajne cene industrije Skupnosti, gibala med 48 % in 50 % za tajvanske izvoznike in med 43 % in 47 % za malezijske izvoznike. Nelojalno znižana tehtana povprečna cena je za Tajvan znašala 49 % in za Malezijo 45 %.

6.   Stanje industrije Skupnosti

(83)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vsebovala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in indeksov, ki so vplivali na stanje industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju.

6.1   Proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

Preglednica 5:

Proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2002

2003

2004

OP

Proizvodnja (v tonah)

145 279

142 463

139 395

130 998

Indeks

100

98

96

90

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

172 334

172 734

174 134

156 734

Indeks

100

100

101

91

Izkoriščenost zmogljivosti

84 %

82 %

80 %

84 %

Indeks

100

98

95

99

(84)

Iz zgornje preglednice je razvidno, da se je proizvodnja industrije Skupnosti med letom 2002 in OP zmanjšala za 10 %. To zmanjšanje je bilo zlasti občutno med letom 2004 in OP, ko je bilo izgubljenih 6 % obsega proizvodnje ali približno 8 400 ton.

(85)

Proizvodna zmogljivost je med letoma 2002 in 2004 ostala sorazmerno nespremenjena in se nato med letom 2004 in OP zmanjšala za 10 %. Vzrok za to je reorganizacija proizvodnje enega od proizvajalcev industrije Skupnosti, ki se je začasno odločil, da bo del svoje opreme uporabljal za proizvodnjo dobičkonosnejših izdelkov.

(86)

Če se upošteva razvoj proizvodnje in zmogljivosti, se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za 2 odstotni točki na leto med letoma 2002 in 2004 ter se nato povečala za 4 odstotne točke in v OP dosegla enako raven kot leta 2002.

6.2   Obseg prodaje, tržni deleži, rast in povprečne cene na enoto v ES

(87)

Spodnja preglednica prikazuje zmogljivosti industrije Skupnosti v zvezi z njeno prodajo neodvisnim strankam v Skupnosti.

Preglednica 6:

Obseg prodaje, tržni delež, cene

 

2002

2003

2004

OP

Obseg prodaje (v tonah)

136 030

131 354

135 838

121 057

Indeks

100

97

100

89

Tržni delež

16,8 %

17,0 %

16,4 %

14,5 %

Indeks

100

102

98

86

Cene na enoto (EUR/tono)

1 271

1 228

1 295

1 417

Indeks

100

97

102

112

(88)

Obseg prodaje industrije Skupnosti se je med letom 2002 in OP zmanjšal za 11 %. Čeprav se je zmanjšanje med letoma 2002 in 2003 skoraj izravnalo s povečanjem med letoma 2003 in 2004, je preiskava pokazala, da se je glavno zmanjšanje pojavilo med letom 2004 in OP, ko je bilo izgubljenih 11 % obsega.

(89)

Na splošno se je tržni delež industrije Skupnosti med letom 2002 in OP zmanjšal s 16,8 % na 14,5 %. Ta tržni delež se je rahlo povečal med letoma 2002 in 2003 ter se nato do OP nenehno manjšal. Zmanjšanje je bilo zlasti občutno med letom 2004 in OP, ko sta bili izgubljeni 2 odstotni točki. Zmanjšanje obsega prodaje in tržnih deležev je treba obravnavati ob upoštevanju razvoja potrošnje Skupnosti, ki se je v obravnavanem obdobju povečala za 3 %.

(90)

Cene na enoto industrije Skupnosti so se najprej znižale za 3 % med letoma 2002 in 2003 ter se nato do OP višale in dosegle 1 417 EUR na tono, tj. 12-odstotno zvišanje med letom 2002 in OP. Kot je navedeno že v uvodni izjavi (79), je treba to obravnavati tudi ob upoštevanju razvoja cen surovin (tj. zvišanje za več kot 30 % v istem obdobju).