ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 368

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
23. december 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1969/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi priporočenih cen in proizvodnih cen za Skupnost za določene ribiške proizvode za ribolovno leto 2007 v skladu z Uredbo (ES) št. 104/2000

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1970/2006 z dne 22. decembra 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

6

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1971/2006 z dne 22. decembra 2006 o določitvi uvoznih dajatev za žita, ki se uporabljajo od 1. januarja 2007

8

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1972/2006 z dne 22. decembra 2006 o določitvi izvoznih nadomestil za žita, pšenično in rženo moko ter za drobljenec in zdrob

11

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1973/2006 z dne 22. decembra 2006 o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita

13

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

15

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja

74

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1976/2006 z dne 20. decembra 2006 o spremembi uredb (ES) št. 2204/2002, (ES) št. 70/2001 in (ES) št. 68/2001 glede podaljšanja obdobij uporabe ( 1 )

85

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1977/2006 z dne 21. decembra 2006 o prilagoditvi Uredbe (ES) št. 1201/2006 o določitvi ponderjev, ki se uporabljajo pri izračunu tržne cene Skupnosti za prašičje trupe za tržno leto 2006/2007, zaradi pristopa Bolgarije in Romunije

87

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1978/2006 z dne 22. decembra 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 448/2001 glede poročanja o postopkih preklica in ponovni dodelitvi preklicanih sredstev

89

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1979/2006 z dne 22. decembra 2006 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot za konzervirane gobe, uvožene iz tretjih držav

91

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1980/2006 z dne 20. decembra 2006 o uvedbi prehodnih ukrepov za spremembo Uredbe (ES) št. 2076/2002 in odločb 2001/245/ES, 2002/928/ES ter 2006/797/ES glede nadaljnje uporabe nekaterih aktivnih snovi, ki niso vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, zaradi pristopa Bolgarije ( 1 )

96

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1981/2006 z dne 22. decembra 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje člena 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta glede referenčnega laboratorija Skupnosti za gensko spremenjene organizme ( 1 )

99

 

*

Direktiva Komisije 2006/142/ES z dne 22. decembra 2006 o spremembi Priloge IIIa k Direktivi 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki vključuje seznam sestavin, ki jih je v vsakem primeru treba navesti na označbah živil ( 1 )

110

 

 

Popravki

 

*

Popravek Odločbe Komisije 2005/217/ES z dne 19. maja 2004 o ukrepih, ki jih izvaja Danska za TV2/Danmark (UL L 85, 23.3.2006)

112

 

*

Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 1755/2006 z dne 23. novembra 2006 o uvozu nekaterih jeklenih izdelkov s poreklom iz Ukrajine (UL L 332, 30.11.2006)

112

 

 

 

*

Obvestilo bralcem

s3

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/1


UREDBA SVETA (ES) št. 1969/2006

z dne 19. decembra 2006

o določitvi priporočenih cen in proizvodnih cen za Skupnost za določene ribiške proizvode za ribolovno leto 2007 v skladu z Uredbo (ES) št. 104/2000

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupnih tržnih ureditvah za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (1) in zlasti členov 18(3) in 26(1) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člena 18(1) in 26(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 predvidevata, da bi bilo treba določiti priporočeno ceno in proizvodno ceno za Skupnost za vsako ribolovno leto, da se določijo ravni cen za intervencije na trgu za določene ribiške proizvode.

(2)

Člen 18(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 določa, da naj se priporočena cena določi za vsak proizvod in skupino proizvodov, ki so našteti v seznamu v prilogah I in II k navedeni uredbi.

(3)

Na podlagi trenutno dosegljivih podatkov o cenah zadevnih proizvodov in meril iz člena 18(2) Uredbe (ES) št. 104/2000 bi bilo treba priporočene cene za ribolovno leto 2007 zvišati, ohraniti ali znižati glede na posamezne vrste.

(4)

Člen 26(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 določa, da naj se proizvodna cena za Skupnost določi za proizvode s seznama v Prilogi III k navedeni uredbi. Primerno je določiti proizvodno ceno za Skupnost za enega od teh proizvodov in s pomočjo pretvorbenih faktorjev iz Uredbe Komisije (ES) št. 802/2006 z dne 30. maja 2006 o določitvi pretvorbenih faktorjev za ribe rodov Thunnus in Euthynnus  (2) izračunati proizvodno ceno za Skupnost za druge proizvode.

(5)

Na podlagi meril, opredeljenih v prvi in drugi alinei člena 18(2) in v členu 26(1) Uredbe (ES) št. 104/2000, bi bilo treba proizvodno ceno za Skupnost za ribolovno leto 2007 prilagoditi.

(6)

Glede na nujnost zadeve je treba priznati izjemo od roka šestih tednov iz točke 3 dela I Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ribolovno leto od 1. januarja do 31. decembra 2007 so priporočene cene iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 določene v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 2

Za ribolovno leto od 1. januarja do 31. decembra 2007 so proizvodne cene za Skupnost iz člena 26(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 določene v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2006

Za Svet

Predsednik

J. KORKEAOJA


(1)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1759/2006 (UL L 335, 1.12.2006, str. 3).

(2)  UL L 144, 31.5.2006, str. 15.


PRILOGA I

Priloga

Vrsta Proizvodi, našteti v prilogah I in II k Uredbi (ES) št. 104/2000

Trgovska predstavitev

Priporočena cena

(EUR/tono)

I

1.

Sled vrste Clupea harengus

Cela riba

273

2.

Sardele vrste Sardina pilchardus

Cela riba

563

3.

Trnež (Squalus acanthias)

Cela riba ali brez drobovja z glavo

1 090

4.

Morska mačka (Scyliorhinus spp.)

Cela riba ali brez drobovja z glavo

740

5.

Rdeči okun (Sebastes spp.)

Cela riba

1 142

6.

Trska vrste Gadus morhua

Cela riba ali brez drobovja z glavo

1 623

7.

Saj (Pollachius virens)

Cela riba ali brez drobovja z glavo

769

8.

Vahnja (Melanogrammus aeglefinus)

Cela riba ali brez drobovja z glavo

1 028

9.

Mol (Merlangius merlangus)

Cela riba ali brez drobovja z glavo

946

10.

Lengi (Molva spp.)

Cela riba ali brez drobovja z glavo

1 196

11.

Skuša vrste Scomber scombrus

Cela riba

329

12.

Skuša vrste Scomber japonicus

Cela riba

298

13.

Sardon (Engraulis spp.)

Cela riba

1 334

14.

Morska plošča (Pleuronectes platessa)

Cela riba ali brez drobovja z glavo od 1. januarja 2007 do 30. aprila 2007

1 079

Cela riba ali brez drobovja z glavo od 1. maja 2007 do 31. decembra 2007

1 499

15.

Oslič vrste Merluccius merluccius

Cela riba ali brez drobovja z glavo

3 675

16.

Krilati romb (Lepidorhombus spp.)

Cela riba ali brez drobovja z glavo

2 541

17.

Limanda (Limanda limanda)

Cela riba ali brez drobovja z glavo

863

18.

Iverka (Platichthys flesus)

Cela riba ali brez drobovja z glavo

519

19.

Beli tun (Thunnus alalunga)

Cela riba

2 187

Brez drobovja z glavo

2 440

20.

Sipa (Sepia officinalis in Rossia macrosoma)

Cela

1 670

21.

Morske spake (Lophius spp.)

Cela riba ali brez drobovja z glavo

2 924

Brez glave

6 047

22.

Kozica vrste Crangon crangon

Kuhana v vodi

2 366

23.

Severna kozica (Pandalus borealis)

Kuhana v vodi

6 410

Sveža ali hlajena

1 606

24.

Velika rakovica (Cancer pagurus)

Cela

1 766

25.

Škamp (Nephrops norvegicus)

Cel

5 337

Repi

4 279

26.

Morski list (Solea spp.)

Cela riba ali brez drobovja z glavo

6 813

II

1.

Grenlandska morska plošča (Reinhardtius hippoglossoides)

Zamrznjena, v originalni embalaži, ki vsebuje iste proizvode

1 946

2.

Oslič iz rodu Merluccius spp.

Zamrznjen, cel, v originalni embalaži, ki vsebuje iste proizvode

1 202

Zamrznjen, v filejih, v originalni embalaži, ki vsebuje iste proizvode

1 462

3.

Pagar (Dentex dentex in Pagellus spp.)

Zamrznjen, po delih ali v originalni embalaži, ki vsebuje iste proizvode

1 570

4.

Mečarica (Xiphias gladius)

Zamrznjena, cela, v originalni embalaži, ki vsebuje iste proizvode

4 079

5.

Sipa (Sepia officinalis, Rossia macrosoma, Sepiola rondeletti)

Zamrznjena, v originalni embalaži, ki vsebuje iste proizvode

1 888

6.

Hobotnica (Octopus spp.)

Zamrznjena, v originalni embalaži, ki vsebuje iste proizvode

2 108

7.

Ligenj (Loligo spp.)

Zamrznjen, v originalni embalaži, ki vsebuje iste proizvode

1 168

8.

Ligenj (Ommastrephes sagittatus)

Zamrznjen, v originalni embalaži, ki vsebuje iste proizvode

961

9.

Argentinski kratkoplavuti ligenj (Illex argentinus)

Zamrznjen, v originalni embalaži, ki vsebuje iste proizvode

896

10.

Kozica iz družine Penaeidae

Kozica vrste Parapenaeus longirostris

Druge vrste iz družine Penaeidae

Zamrznjena, v originalni embalaži, ki vsebuje iste proizvode

4 157

Zamrznjene, v originalni embalaži, ki vsebuje iste proizvode

7 979


PRILOGA II

Vrsta

Proizvodi, našteti v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 104/2000

Teža

Trgovske specifikacije

Proizvodna cena za Skupnost

(EUR/tono)

Rumenoplavuti tun (Thunnus albacares)

s težo več kot 10 kg po kosu

Cel

1 225

Brez škrg in brez drobovja

 

Drugo

 

s težo največ 10 kg po kosu

Cel

 

Brez škrg in brez drobovja

 

Drugo

 

Beli tun (Thunnus alalunga)

s težo več kot 10 kg po kosu

Cel

 

Brez škrg in brez drobovja

 

Drugo

 

s težo največ 10 kg po kosu

Cel

 

Brez škrg in brez drobovja

 

Drugo

 

Črtasti tun (Katsuwonus pelamis)

 

Cel

 

 

Brez škrg in brez drobovja

 

 

Drugo

 

Tun (Thunnus Thynnus)

 

Cel

 

 

Brez škrg in brez drobovja

 

 

Drugo

 

Druge vrste iz rodov (Thunnus et Euthynnus)

 

Cel

 

 

Brez škrg in brez drobovja

 

 

Drugo

 


23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/6


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1970/2006

z dne 22. decembra 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. decembra 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2006

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 22. decembra 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

130,3

204

74,9

999

102,6

0707 00 05

052

141,5

204

61,5

628

155,5

999

119,5

0709 90 70

052

126,6

204

48,9

999

87,8

0805 10 20

052

61,4

204

60,5

220

53,3

388

72,9

999

62,0

0805 20 10

204

62,8

999

62,8

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

052

65,4

204

135,9

624

71,6

999

91,0

0805 50 10

052

52,4

528

35,6

999

44,0

0808 10 80

388

120,0

400

83,1

404

93,1

512

57,4

720

91,8

999

89,1

0808 20 50

400

93,9

720

51,1

999

72,5


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/8


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1971/2006

z dne 22. decembra 2006

o določitvi uvoznih dajatev za žita, ki se uporabljajo od 1. januarja 2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pogojih izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede uvoznih dajatev v sektorju žit (2), in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003, so določene v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov, navedenih v Prilogi II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2006

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 161, 29.6.1996, str. 125. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1110/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 12).


PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003, v uporabi od 1. januarja 2007

Oznaka KN

Poimenovanje blaga

Uvozna dajatev (1)

(v EUR/t)

1001 10 00

Pšenica durum visoke kakovosti

0,00

srednje kakovosti

0,00

nizke kakovosti

0,00

1001 90 91

Pšenica navadna, semenska

0,00

ex 1001 90 99

Navadna pšenica visoke kakovosti, razen semenske

0,00

1002 00 00

0,00

1005 10 90

Semenska koruza, razen hibridne

11,44

1005 90 00

Koruza, razen semenske (2)

11,44

1007 00 90

Sirek v zrnju, razen hibridnega, za setev

0,00


(1)  Za blago, ki pride v Skupnost preko Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa (člen 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96), je uvoznik upravičen do znižanja dajatev v višini:

3 EUR/t, če je razkladalno pristanišče v Sredozemskem morju, ali v višini

2 EUR/t, če je razkladalno pristanišče na Irskem, v Združenem kraljestvu, na Danskem, v Estoniji, v Latviji, v Litvi, na Poljskem, Finskem, Švedskem ali atlantski obali Iberskega polotoka.

(2)  Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.


PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev

(15.12.2006–21.12.2006)

1.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Borzne kotacije

Minneapolis

Chicago

Minneapolis

Minneapolis

Minneapolis

Minneapolis

Proizvodi (% proteinov pri 12 % vlage)

HRS2

YC3

HAD2

srednja kakovost (1)

nizka kakovost (2)

US barley 2

Kotacija (EUR/t)

155,30 (3)

111,29

182,08

172,08

152,08

160,47

Premija za Zaliv (EUR/t)

10,71

 

 

Premija za Velika jezera (EUR/t)

16,94

 

 

2.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški: Mehiški zaliv–Rotterdam: 25,74 EUR/t; Velika jezera–Rotterdam: 31,37 EUR/t.

3.

Subvencije iz tretjega odstavka člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

0,00 EUR/t (HRW2)

0,00 EUR/t (SRW2).


(1)  Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2)  Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3)  Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).


23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/11


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1972/2006

z dne 22. decembra 2006

o določitvi izvoznih nadomestil za žita, pšenično in rženo moko ter za drobljenec in zdrob

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. september 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 1(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, pri čemer je izključen slad, se določijo v višini, navedeni v prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2006

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 22. decembra 2006 o določitvi izvoznih nadomestil za žita, pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob

Tarifna oznaka proizvoda

Namembna država

Merska enota

Višina nadomestil

1001 10 00 9200

EUR/t

1001 10 00 9400

A00

EUR/t

0

1001 90 91 9000

EUR/t

1001 90 99 9000

A00

EUR/t

1002 00 00 9000

A00

EUR/t

0

1003 00 10 9000

EUR/t

1003 00 90 9000

A00

EUR/t

1004 00 00 9200

EUR/t

1004 00 00 9400

A00

EUR/t

0

1005 10 90 9000

EUR/t

1005 90 00 9000

A00

EUR/t

0

1007 00 90 9000

EUR/t

1008 20 00 9000

EUR/t

1101 00 11 9000

EUR/t

1101 00 15 9100

C01

EUR/t

0

1101 00 15 9130

C01

EUR/t

0

1101 00 15 9150

C01

EUR/t

0

1101 00 15 9170

C01

EUR/t

0

1101 00 15 9180

C01

EUR/t

0

1101 00 15 9190

EUR/t

1101 00 90 9000

EUR/t

1102 10 00 9500

A00

EUR/t

0

1102 10 00 9700

A00

EUR/t

0

1102 10 00 9900

EUR/t

1103 11 10 9200

A00

EUR/t

0

1103 11 10 9400

A00

EUR/t

0

1103 11 10 9900

EUR/t

1103 11 90 9200

A00

EUR/t

0

1103 11 90 9800

EUR/t

NB: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih držav v okviru serije „A“ so navedene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), kakor je bila spremenjena.

C01

:

Vse tretje države z izjemo Albanije, Bulgarije, Romunije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Lihtenštajna in Švice.


23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/13


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1973/2006

z dne 22. decembra 2006

o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 15(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v člena 1(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003. Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki, postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)

Korekcijski znesek je treba določiti istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom. V obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)

Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Korekcijski znesek iz člena 1(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, ki se uporablja za vnaprej določena izvozna nadomestila, z izjemo slada, je določen v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2006

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 22. decembra 2006 o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita

(EUR/t)

Tarifna oznaka proizvodov

Namembna država

Sedanji

1

1. obdobje

2

2. obdobje

3

3. obdobje

4

4. obdobje

5

5. obdobje

6

6. obdobje

7

1001 10 00 9200

1001 10 00 9400

A00

0

0

0

0

0

1001 90 91 9000

1001 90 99 9000

C01

0

0

0

0

0

1002 00 00 9000

A00

0

0

0

0

0

1003 00 10 9000

1003 00 90 9000

C02

0

0

0

0

0

1004 00 00 9200

1004 00 00 9400

C03

0

0

0

0

0

1005 10 90 9000

1005 90 00 9000

A00

0

0

0

0

0

1007 00 90 9000

1008 20 00 9000

1101 00 11 9000

1101 00 15 9100

C01

0

0

0

0

0

1101 00 15 9130

C01

0

0

0

0

0

1101 00 15 9150

C01

0

0

0

0

0

1101 00 15 9170

C01

0

0

0

0

0

1101 00 15 9180

C01

0

0

0

0

0

1101 00 15 9190

1101 00 90 9000

1102 10 00 9500

A00

0

0

0

0

0

1102 10 00 9700

A00

0

0

0

0

0

1102 10 00 9900

1103 11 10 9200

A00

0

0

0

0

0

1103 11 10 9400

A00

0

0

0

0

0

1103 11 10 9900

1103 11 90 9200

A00

0

0

0

0

0

1103 11 90 9800

N.B.: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A” so navedene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), kakor je bila spremenjena.

Številčne oznake namembnih krajev so določene v Uredbi (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).

C01

:

Vse tretje države z izjemo Albanije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Lihtenštajna in Švice.

C02

:

Alžirija, Saudova Arabija, Bahrajn, Egipt, Združeni arabski emirati, Iran, Irak, Izrael, Jordanija, Kuvajt, Libanon, Libija, Maroko, Maurtanija, Oman, Katar, Sirija, Tunizija in Jemen.

C03

:

Vse države z izjemo Norveške, Švice in Lihtenštajna.


23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/15


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1974/2006

z dne 15. decembra 2006

o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (1) in zlasti člena 5(6), drugega stavka člena 19(2), člena 32(1)(b), tretjega pododstavka člena 66(3) in člena 91 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1698/2005 za celotno Skupnost določa enoten zakonski okvir podpore za razvoj podeželja iz EKSRP. Zakonski okvir bi morala dopolnjevati podrobna pravila za izvajanje.

(2)

Glede usklajenosti z ukrepi, ki se financirajo iz drugih instrumentov skupne kmetijske politike, bi bilo treba opredeliti podrobne določbe v zvezi z izjemami za podporo za razvoj podeželja, predvsem tiste, ki se nanašajo na izjeme iz člena 5(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Pri podpori za naložbe v razvoj podeželja bi bilo treba upoštevati morebitne sektorske omejitve ter paziti, da v zadevnih sektorjih ne bi prihajalo do presežnih zmogljivosti.

(3)

Treba je določiti pravila za posodobitve nacionalnih strateških načrtov z vidika vsebine, postopkov in časovnega načrtovanja.

(4)

Da bi države članice in Komisija lahko hitro in učinkovito uveljavile nov programski okvir, bi bilo treba določiti roke med predložitvijo programov za razvoj podeželja in njihovo odobritvijo s strani Komisije.

(5)

Določiti bi bilo treba podrobna pravila za predstavitev programov razvoja podeželja in njihove revizije. Da bi bilo programe razvoja podeželja lažje vzpostaviti in bi jih Komisija lažje pregledala ter odobrila, bi bilo treba določiti skupna pravila glede oblike in vsebine programov, ki naj temeljijo predvsem na zahtevah, določenih v členu 16 Uredbe (ES) št. 1698/2005. Poleg tega bi bilo treba uvesti posebne določbe za nacionalne okvire iz člena 15(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(6)

Z odločitvijo Komisije bi bilo treba sprejeti samo spremembe, ki bistveno vplivajo na programe, premike financiranja EKSRP med različnimi osmi v programu in spremembe stopenj sofinanciranja EKSRP. O drugih spremembah bi morale odločati države članice same in o tem obvestiti Komisijo. Treba bi bilo vzpostaviti postopek za soglasje glede takih obvestil.

(7)

Za zagotavljanje učinkovitega in rednega spremljanja, bi morale države članice omogočiti Komisiji dostop do prečiščene in posodobljene elektronske različice programskih dokumentov.

(8)

Uredba (ES) št. 1698/2005 določa pogoje za podporo mladim kmetom. Treba bi bilo določiti, kdaj morajo biti ti pogoji izpolnjeni, vključno z obdobjem, ki ga lahko države članice zagotovijo določenim upravičencem, da poskrbijo za izpolnitev pogojev poklicnega znanja in sposobnosti. Ker je pogoj za podporo mladim kmetom predložitev poslovnega načrta, bi bilo treba določiti podrobna pravila v zvezi s poslovnim načrtom in spoštovanjem njegovih določil s strani mladih kmetov.

(9)

Kar zadeva pogoje za podporo ob predčasni upokojitvi, bi bilo treba rešiti določene težave, ki nastanejo, ko kmetijsko gospodarstvo prenese več prenosnikov ali kmet zakupnik. V skladu s skupno kmetijsko politiko nekomercialna kmetijska dejavnost prenosnika ne bi smela biti upravičena do podpore.

(10)

Določiti bi bilo treba znanje in sredstva, ki jih zahtevajo oblasti in organi, izbrani za zagotavljanje kmetijskega svetovanja, upravičenega do podpore.

(11)

Kar zadeva podporo za vzpostavitev storitev upravljanja, pomoči in svetovanja, bi bilo treba določiti metodologijo za postopno zmanjševanje podpore.

(12)

Kar zadeva naložbe v posodobitev kmetijskih gospodarstev, da bi postala skladna z novimi standardi Skupnosti, in v primerih, ko morajo mladi kmetje ravnati v skladu z obstoječimi standardi, bi bilo treba določiti rok za usklajenost z ustreznimi standardi.

(13)

Kar zadeva naložbe v izboljšanje gospodarske vrednosti gozda, bi bilo treba določiti načrte za upravljanje gozda in predpisati vrste upravičenih naložb. Te načrte bi bilo treba pripraviti v skladu s smernicami za vseevropsko trajnostno upravljanje z gozdovi iz Priloge 2 Resolucije L2 (Vseevropska merila, kazalci in smernice na operativni ravni za trajnostno upravljanje z gozdovi), kot je bila potrjena na tretji ministrski konferenci za zaščito gozdov v Evropi, v Lizboni (2., 3. in 4. junij 1998) (2).

(14)

Kar zadeva naložbe za dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom, da bi bili skladni z novimi standardi Skupnosti v mikro podjetjih, bi bilo treba določiti rok za usklajenost z ustreznimi standardi. Določiti bi bilo treba razmejitveno črto med naložbami, povezanimi z lesom, ki koristijo stopnje podpore, kot so določene z Uredbo (ES) št. 1698/2005, in drugimi naložbami v lesnem sektorju.

(15)

Kar zadeva sodelovanje za razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij v kmetijskem in živilskem sektorju ter v gozdarskem sektorju, bi bilo treba opredeliti okvirne upravičene stroške.

(16)

V zvezi z doseganjem standardov bi morale države članice določiti stopnjo podpore kmetom za posamezen standard glede na stopnjo obveznosti, ki izhajajo iz uporabe standarda. Stroški, povezani z naložbami, niso upravičeni do podpore.

(17)

Kar zadeva podporo kmetom, ki sodelujejo pri shemah kakovosti hrane, shemah Skupnosti in merilih za nacionalne sheme, bi bilo treba določiti proizvode, na katere se nanaša ta podpora, in vrste fiksnih stroškov, ki jih je mogoče upoštevati pri izračunu zneska pomoči.

(18)

Da bi zagotovili komplementarnost med promocijskimi ukrepi iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1698/2005 in pravili v zvezi z akcijami informiranja in promocije, določenimi z Uredbo Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. decembra 2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu (3), bi bilo treba določiti podrobne zahteve glede podpore za promocijo kakovostnih proizvodov, še zlasti v zvezi z upravičenci in upravičenimi dejavnostmi. Poleg tega informacijski in promocijski ukrepi, ki jih podpira Uredba (ES) št. 2826/2000, ne bi smeli biti upravičeni do podpore za razvoj podeželja, da ne bi prihajalo do dvojnega financiranja.

(19)

Kar zadeva podporo za delno samooskrbno kmetijstvo, bi bilo treba podrobno določiti vsebino poslovnih načrtov in pogoje za njihovo izvajanje.

(20)

Kar zadeva podporo skupinam proizvajalcev na Malti, bi bilo treba določiti posebna pravila, v katerih bodo upoštevane posebne značilnosti malteškega kmetijskega sektorja.

(21)

Kar zadeva podporo območjem z omejenimi možnostmi, ostane v skladu s členom 93 Uredbe (ES) št. 1698/2005 do 31. decembra 2009 v veljavi sistem podpore, ki je bil uveljavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (4), ob upoštevanju akta Sveta, sprejetega v skladu s postopkom, določenim v členu 37 Pogodbe. Zato naj bi člen 11 Uredbe Komisije (ES) št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (5) ostal veljaven, dokler Svet ne sprejme takšnega akta.

(22)

Oblikovati bi bilo treba določbo, da se prepreči prekrivanje med podporo kmetom za doseganje standardov na eni strani in izplačili Natura 2000 na drugi strani.

(23)

Kar zadeva podporo za kmetijsko okolje in dobro počutje živali, bi morale najmanjše zahteve, ki jih morajo upravičenci izpolniti v povezavi z različnimi obveznostmi glede kmetijskega okolja in dobrega počutja živali, zagotoviti uravnoteženo uporabo podpore, pri čemer bi morali biti upoštevani cilji, in tako prispevati k trajnostnemu razvoju podeželja. S tem v zvezi bi bilo zelo pomembno vzpostaviti metodologijo za izračun dodatnih stroškov, izpada dohodka in verjetnih stroškov transakcij, ki izhajajo iz dane obveznosti. Kjer obveznosti temeljijo na omejitvah vnosa, se podpora dodeli samo, če obstajajo zadostna dokazila o spoštovanju obveznosti.

(24)

Kar zadeva podporo za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu, bi bilo treba navesti podrobnosti o upravičenih aktivnostih in opis upravičencev. Oblikovati bi bilo treba določbe, da se prepreči prekrivanje s kmetijskim okoljem in da se iz podpore izključi dejavnosti, ki so upravičene do podpore po okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti.

(25)

Opredeliti bi bilo treba neproizvodne naložbe, ki so usmerjene k trajnostni rabi kmetijskih zemljišč.

(26)

Da bi zagotovili enoten pristop za gozdarske ukrepe, bi bilo treba uporabljati skupno opredelitev gozdov in gozdnih zemljišč, če je to primerno. Ta opredelitev bi morala biti skladna z opredelitvijo, ki jo uporabljata Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) in Eurostat, kot je bila uporabljena za posodobljeno oceno svetovnih gozdnih virov leta 2005. Natančneje bi bilo treba opredeliti gozdove in gozdna zemljišča, ki niso upravičeni do podpore po členu 42(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(27)

Določiti bi bilo treba podrobne pogoje za podporo prvega pogozdovanja kmetijskih zemljišč, še zlasti v povezavi z opredelitvijo zemljišča, ki bo pogozdeno, stroškov vzpostavitve, kmeta in hitro rastočih vrst.

(28)

Kar zadeva podporo prvi ustanovitvi kmetijsko-gozdarskih sistemov na kmetijskem zemljišču bi morale države članice opredeliti največje gostote nasada gozdnih dreves ob upoštevanju določenih parametrov.

(29)

Podpora za obnovitev gozdarskega potenciala in ukrepi preprečevanja v gozdovih, razvrščenih kot območja z visoko ali srednjo požarno ogroženostjo, bi morali biti pogojeni s skladnostjo z načrti za zaščito gozdov pred požari, ki so jih vzpostavile države članice. Zagotoviti bi bilo treba skupen pristop za opredelitev ukrepov preprečevanja gozdnih požarov.

(30)

Kar zadeva območja, ki so določena v členih 50(5) in (6) Uredbe (ES) št. 1698/2005, bi bilo treba podrobno navesti pogoje za njihovo določitev. Paziti bi bilo treba, da pogozdovanje ne škoduje biološki raznovrstnosti in da ne povzročal druge škode okolju.

(31)

Da bi omogočili ustrezno uporabo ukrepa za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti iz člena 52(a)(i) Uredbe (ES) št. 1698/2005, je treba navesti izčrpno opredelitev člana kmetijskega gospodinjstva iz člena 53 te uredbe.

(32)

Podprta javno-zasebna partnerstva iz člena 59(e) Uredbe (ES) št. 1698/2005 bi morala izpolnjevati določene podrobne pogoje.

(33)

Kar zadeva os Leader, bi morali biti izbirni postopki lokalnih akcijskih skupin pregledni in konkurenčni, da se zagotovi, da so za podporo izbrane primerne in visoko kakovostne razvojne strategije na lokalni ravni. Glede na lokalne razmere bi bilo treba določiti najnižji in najvišji prag kot splošno pravilo za prebivalstvo področij, vključenih v lokalne akcijske skupine.

(34)

Da bi omogočili najširše možno izvajanje strategij lokalnega razvoja, bi bilo treba omejiti podporo za tekoče stroške lokalnih akcijskih skupin.

(35)

Projekti sodelovanja, ki jih izvajajo lokalne akcijske skupine, bi morali izpolnjevati določene pogoje. Vzpostaviti bi bilo treba usklajen postopek med Komisijo in državami članicami, da bi omogočili izbiro projektov nadnacionalnega sodelovanja.

(36)

Kar zadeva tehnično pomoč, bi bilo treba zagotoviti sporazume za sofinanciranje programov razvoja podeželja, ki zajemajo regije, upravičene po konvergenčnem cilju, in druge regije, ter podrobne možnosti in rok za vzpostavitev nacionalne podeželske mreže.

(37)

Določiti bi bilo treba pravila, skupna več ukrepom, še zlasti v zvezi z naslednjim: izvajanjem povezanih aktivnosti, naložbenimi ukrepi, prenosom kmetijskega gospodarstva med obdobjem, za katero je obveznost navedena kot pogoj za odobritev pomoči, povečanjem območja kmetijskega gospodarstva in opredelitvijo različnih kategorij višje sile ali izrednih okoliščin.

(38)

Države članice bi morale ustrezno ukrepati in poskrbeti za uveljavitev ustreznih določb, da zagotovijo preverljivost in možnost nadzora vseh ukrepov za razvoj podeželja. Države članice bi morale zagotoviti, da s svojo ureditvijo nadzora nudijo zadostna dokazila, da so upoštevana merila upravičenosti in druge obveznosti. Še zlasti za izračune izplačil za določene ukrepe bi morale države članice ustrezno strokovno utemeljiti primernost in natančnost izračunov.

(39)

Kjer je to ustrezno, bi bilo treba določiti podrobna pravila glede subvencij za obrestne mere za posojila in glede določenih oblik finančnega inženiringa. Treba bi bilo določiti tudi pogoje, pod katerimi organi za upravljanje lahko uporabijo standardne stroške in upoštevajo prispevke v naravi kot upravičene izdatke, da bi zagotovili učinkovito in enotno upravljanje. Za bolje usmerjene naložbene aktivnosti bi bilo treba dati na razpolago skupni niz pravil za opredelitev upravičenih izdatkov. Potrebna bi bila tudi skupna pravila, kadar se pristojni organi države članice odločijo izplačati predplačila upravičencem do podpor za naložbe.

(40)

Da bi zagotovili usklajenost z državnimi pravili in postopki za pomoč, bi bilo treba oblikovati posebne določbe za določene ukrepe, ki jih sofinancira EKSRP, in za dodatno državno financiranje.

(41)

Za zagotovitev informacij in obveščanja javnosti o dejavnostih za razvoj podeželja, ki prejemajo podporo EKSRP, bi morali programi za razvoj podeželja vključevati komunikacijski načrt, katerega vsebino bi bilo treba podrobno določiti. S tem v zvezi bi bilo treba opredeliti obveznosti organov za upravljanje in upravičencev, da bi zagotovili kar najbolj skladen pristop.

(42)

Da bi povečali preglednost porabe podpor EKSRP, bi morale države članice vsako leto objaviti, v elektronski obliki ali drugače, seznam upravičencev, imena aktivnosti in zneske javnih prispevkov za te aktivnosti. Cilj zagotavljanja dostopnosti teh informacij javnosti je izboljšati preglednost aktivnosti Skupnosti na področju razvoja podeželja, krepiti dobro finančno poslovodenje z zadevnimi javnimi sredstvi in še posebej okrepiti nadzor nad porabo javnih sredstev, ter končno preprečiti izkrivljanje konkurenčnosti med upravičenci ukrepov za razvoj podeželja. Glede na prevladujočo naravo zastavljenih ciljev je upravičeno, da se ob upoštevanju načela sorazmernosti in zahteve po varstvu osebnih podatkov, zagotovi splošna objava ustreznih informacij, saj to ne presega okvirov, ki so v demokratični družbi potrebni za preprečevanje nepravilnosti.

(43)

Kar zadeva spremljanje, bi bilo treba opredeliti podrobnosti letnega poročila o napredku, predvidenega v členu 82 Uredbe (ES) št. 1698/2005, in podrobnosti skupnih kazalcev, ki tvorijo del skupnega okvira za spremljanje in vrednotenje, navedenega v členu 80 te uredbe.

(44)

Da bi zagotovili varno elektronsko izmenjavo podatkov med Komisijo in državami članicami, bi bilo treba vzpostaviti informacijski sistem. Opredeliti bi bilo treba vsebino in delovanje sistema in pravice dostopa do sistema.

(45)

Pravila, ki so bila določena za uporabo Uredbe (ES) št. 1257/1999, bi se morala nadomestiti z novimi pravili za izvajanje. Zato bi se morala Uredba (ES) št. 817/2004 s 1. januarjem 2007 razveljaviti.

(46)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za razvoj podeželja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Področje uporabe

Člen 1

Ta uredba določa podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1698/2005 v zvezi z načeli in splošnimi pravili za podporo za razvoj podeželja, posebnimi in skupnimi določbami za ukrepe za razvoj podeželja ter upravičenostjo in upravnimi določbami, z izjemo določb o nadzoru.

POGLAVJE II

Splošna pravila

Oddelek 1

Dopolnjevanje, usklajenost in skladnost

Člen 2

1.   Usklajenost, kot je navedena v členu 5 Uredbe (ES) št. 1698/2005, se zagotavlja:

(a)

med ukrepi za podporo za razvoj podeželja na eni strani in ukrepi, ki se izvajajo v okviru drugih instrumentov pomoči Skupnosti, še zlasti ukrepi, ki se izvajajo v neposrednih in drugih programih podpore skupne kmetijske politike, ter ukrepi za zdravje živali in rastlin;

(b)

med različnimi ukrepi za podporo razvoja podeželja.

2.   Kadar se lahko podpora iz Uredbe (ES) št. 1698/2005 v izjemnih primerih dodeli, v skladu s členom 5(6) te uredbe, za ukrepe, ki sodijo v področje programov podpore, navedenih v Prilogi I k tej uredbi, države članice zagotovijo, da upravičenec lahko prejme podporo za določeno aktivnost samo po enem programu.

V ta namen države članice pri vključevanju ukrepov, ki v programih za razvoj podeželja vsebujejo take izjeme, v teh programih opišejo merila in upravna pravila, ki bodo veljala za zadevne programe podpore.

3.   Če skupna tržna ureditev, ki vključuje tudi programe neposredne podpore, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), postavi omejitve za proizvodnjo ali omejitve za podporo Skupnosti na ravni posameznih kmetov, kmetijskih gospodarstev ali predelovalnih obratov, po Uredbi (ES) št. 1698/2005 ne prejme podpore nobena naložba, ki bi povečala proizvodnjo čez dane omejitve.

Oddelek 2

Strategija in načrtovanje programov

Člen 3

1.   V obdobju načrtovanja programov je mogoče posodabljati nacionalne strateške načrte. Pri takem posodabljanju je treba upoštevati eno ali obe izmed spodnjih točk:

(a)

posodabljanje vpliva na enega ali več elementov, navedenih v členu 11(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in/ali na eno ali več strateških smernic Skupnosti iz člena 9 navedene uredbe;

(b)

posodabljanje vključuje spremembe enega ali več programov za razvoj podeželja, kot je navedeno v členu 6(1) te uredbe.

2.   Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 smiselno velja tudi za posodobljene nacionalne strateške načrte.

3.   Da bi bilo dovolj časa za prilagoditve programov razvoja podeželja, se zadnja posodobitev nacionalnega strateškega načrta posreduje Komisiji najkasneje do 30. junija 2013.

4.   Nacionalni strateški načrti se potrdijo ali posodobijo po odobritvi programov za razvoj podeželja, ob upoštevanju količinske opredelitve ciljev, ki izhaja iz predhodne ocene teh programov.

Člen 4

1.   Komisija odobri programe za razvoj podeželja, predložene s strani držav članic najpozneje v šestih mesecev od datuma prejema programov s strani Komisije. Za programe za razvoj podeželja, predložene pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se obdobje šestih mesecev prične na dan začetka veljavnosti te uredbe.

Kadar se uporablja drugi pododstavek člena 18(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005, se to šestmesečno obdobje, navedeno v prvem pododstavku tega odstavka, začne z dnem, ko je revidirani predlagani program usklajen s prvim pododstavkom člena 18(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

2.   Datumi za določanje obdobij, predvidenih v odstavku 1 tega člena, se določijo v skladu s členoma 63(6) ter (8), kjer je to ustrezno.

Člen 5

1.   Vsebina programov za razvoj podeželja, kot je navedeno v členu 16 Uredbe (ES) št. 1698/2005, se določi v skladu s Prilogo II te uredbe.

Predhodna ocena iz člena 85 Uredbe (ES) št. 1698/2005 se priloži vsakemu programu za razvoj podeželja.

2.   Nacionalni okviri iz člena 15(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 vsebujejo informacije, ki so skupne več ukrepom. Za te ukrepe lahko regijski programi za razvoj podeželja vsebujejo le dodatne informacije, pod pogojem, da so informacije, ki jih skupaj vsebujejo nacionalni okviri in regijski programi, usklajene z zahtevami Priloge II k tej uredbi.

3.   Države članice predložijo Komisiji elektronsko različico svojih programov za razvoj podeželja in nacionalnih okvirov, kjer je to potrebno, in sicer posodobljeno po vsaki spremembi, vključno s standardnimi tabelami, določenimi v Prilogi II k tej uredbi, ki se ujemajo z informacijami, zahtevanimi skladno s členi 16(d), (e) in (f) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Države članice posredujejo Komisiji v elektronski obliki zahteve za spremembe programa in spremembe nacionalnega okvira, kjer je to potrebno, v skladu s členom 63 te uredbe.

Oddelek 3

Spremembe v programih za razvoj podeželja

Člen 6

1.   Spremembe v programih za razvoj podeželja spadajo v naslednje kategorije:

(a)

revizije iz člena 19(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005;

(b)

revizije, ki izhajajo iz postopkov usklajevanja za sprejem finančnih virov iz člena 77(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005;

(c)

druge spremembe, ki niso zajete v točki (a) ali (b) tega odstavka.

2.   Spremembe programa iz točk (a) in (b) odstavka 1 je dovoljeno predlagati šele po drugem letu izvajanja programa.

3.   Predlogi za spremembe v programih za razvoj podeželja morajo biti ustrezno utemeljeni, še zlasti pa morajo biti navedeni naslednji podatki:

(a)

razlogi in morebitne težave pri izvajanju, ki upravičujejo spremembo;

(b)

pričakovani učinki spremembe;

(c)

razmerje med spremembo in nacionalnim strateškim načrtom.

Člen 7

1.   Na zahtevo države članice se za revizije programa iz člena 6(1)(a) te uredbe, na podlagi člena 19(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 sprejme odločbo, kadar:

(a)

revizija presega zgornjo mejo prilagodljivosti med osmi iz člena 9(2) te uredbe;

(b)

revizija spreminja stopnjo sofinanciranja iz člena 70 Uredbe (ES) št. 1698/2005, kot je predvidena v odobrenem programu za razvoj podeželja;

(c)

revizija spreminja skupni prispevek Skupnosti za celotno programsko obdobje in/ali njegovo letno razdelitev, brez spremembe prispevkov v preteklih letih;

(d)

revizija uvaja spremembe v zvezi z izjemami iz člena 5(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Odločitev se sprejme v šestih mesecih od datuma prejema zahteve države članice s strani Komisije.

2.   Z izjemo nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč se zahteve za revizijo programa iz člena 6(1)(a) ne predlagajo več kot enkrat na koledarsko leto in enkrat na program.

Za revizije iz odstavka 1(c) posredujejo države članice svoje zahteve najkasneje do 30. septembra vsakega leta.

Za revizije iz odstavka 1 posredujejo države članice svoje zadnje zahteve za revizije Komisiji najkasneje do 30. junija 2013.

Člen 8

1.   Države članice z regijskimi programi lahko predložijo revizije programov iz člena 6(1)(b) za prenos prispevka Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) med različne regijske programe za posamezna leta, pri čemer velja:

(a)

Skupni prispevek EKSRP na program za celotno programsko obdobje ostane nespremenjen.

(b)

Skupna dodelitev EKSRP zadevni državi članici ostane nespremenjena.

(c)

Letne razporeditve programa za leta pred letom revizije ostanejo nespremenjene.

(d)

Upošteva se letna dodelitev EKSRP zadevni državi članici.

(e)

Če je to primerno, se proračun za doseganje konvergenčnega cilja, navedenega v nacionalnem strateškem načrtu, v skladu s členom 11(3)(f) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ne zmanjša.

2.   Finančne tabele zadevnih programov se prilagodijo tako, da odražajo prenose iz odstavka 1.

Revidirane finančne tabele se posredujejo Komisiji najkasneje do 30. septembra koledarskega leta, v katerem poteka prenos. Zadnje leto, v katerem je še mogoče posredovati te revizije, je 2012.

Komisija sprejme odločitev, s katero odobri nove finančne tabele, v treh mesecih po prejemu zahteve države članice. Postopek iz člena 90(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pri tem ne velja.

3.   Zahteve za revizije programov iz člena 6(1)(b) se ne predlagajo več kot enkrat na koledarsko leto.

Člen 9

1.   Spremembe v programih držav članic iz člena 6(1)(c) lahko vsebujejo spremembe finančne razdelitve po ukrepih znotraj osi, pa tudi nefinančne spremembe v zvezi z uvajanjem novih ukrepov ter umikom obstoječih ukrepov ali informacij o njih oziroma njihovih opisov iz programa.

2.   Države članice so pooblaščene tudi za uvajanje sprememb iz člena 6(1)(c), tako da znotraj koledarskega leta izvajajo prenose s poljubne osi na poljubno os v višini do 1 % skupnega prispevka EKSRP programa za celotno programsko obdobje.

3.   Spremembe programa iz odstavkov 1 in 2 se lahko uvedejo najkasneje do 31. decembra 2015, pod pogojem, da države članice te spremembe sporočijo najkasneje do 31. avgusta 2015.

4.   Razen v primerih nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč, se spremembe iz odstavkov 1 in 2 sporočajo največ trikrat na koledarsko leto in na program, pod pogojem, da se v koledarskem letu, v katerem pride do treh obveščanj, upošteva zgornja meja 1 % iz odstavka 2.

5.   Spremembe iz odstavkov 1 in 2 tega člena so združljive s stopnjami, določenimi v členu 17 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

6.   Spremembe iz odstavkov 1 in 2 se sporočijo Komisiji. Komisija oceni njihovo:

(a)

usklajenost z Uredbo (ES) št. 1698/2005;

(b)

skladnost z ustreznim nacionalnim strateškim načrtom;

(c)

usklajenost s to uredbo.

Komisija obvesti državo članico o rezultatih ocenjevanja v štirih mesecih od dne prejema zahteve za spremembo programa. Če so spremembe neusklajene z najmanj enim parametrom ocenjevanja iz prvega pododstavka, se štirimesečno obdobje začasno prekine, dokler Komisija ne prejme usklajenih sprememb programa.

Če Komisija države članice ne obvesti v štirimesečnem obdobju iz drugega pododstavka, spremembe veljajo za sprejete in začnejo veljati po koncu štirimesečnega obdobja.

Člen 10

1.   Za namene drugega pododstavka člena 71(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 so države članice odgovorne za izdatke od dne, ko Komisija prejme njihovo zahtevo za revizijo programa oziroma spremembe, kot je navedeno v členu 6(1) te uredbe, do dne, ko Komisija sprejme odločitev na podlagi členov 7 in 8 te uredbe, oziroma dne zaključka ocenjevanja usklajenosti sprememb v skladu s členom 9 te uredbe.

2.   V primerih nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč se upravičenost izdatkov v zvezi s spremembami programa iz člena 6(1) lahko začne že pred dnem, navedenim v drugem pododstavku člena 71(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 11

Spremembe nacionalnih okvirov iz člena 15(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 sodijo na področje člena 6(1)(c) te uredbe. Za take spremembe se smiselno uporabljata člena 9(3) in (6) te uredbe.

Člen 12

Če se zakonodaja Skupnosti sprejme ali spremeni, se programi za razvoj podeželja spreminjajo v skladu z novo ali spremenjeno zakonodajo, kjer je to potrebno, skladno s členom 6(1). Take spremembe se ne štejejo v letno število sprememb iz člena 7(2), člena 8(3) in člena 9(4). Člen 6(2) se za take spremembe ne uporablja.

POGLAVJE III

Ukrepi za razvoj podeželja

Oddelek 1

Ukrepi za razvoj podeželja po oseh

Pododdelek 1

Os 1

Člen 13

1.   Pogoji za podporo za začetek delovanja mladih kmetov iz člena 22(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 morajo biti izpolnjeni v času vlaganja prošnje za podporo.

Vendar pa se lahko določi obdobje, ki ne sme biti daljše od 36 mesecev od dne sprejetja posamezne odločitve za odobritev podpore za izpolnitev pogojev v zvezi s poklicnim znanjem in sposobnostmi iz člena 22(1)(b) Uredbe (ES) št. 1698/2005, če mladi kmet potrebuje čas za prilagoditev, v katerem bo vzpostavil ali prestrukturiral kmetijsko gospodarstvo, pod pogojem, da poslovni načrt iz točke (c) tega odstavka predvideva to potrebo.

2.   Poslovni načrt iz člena 22(1)(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005 opisuje najmanj:

(a)

začetno stanje kmetijskega gospodarstva ter posebne mejnike in cilje za razvoj dejavnosti novega gospodarstva;

(b)

podrobnosti naložb, usposabljanja, svetovanja in drugih dejavnosti, ki so potrebne za razvoj kmetijskega gospodarstva.

3.   Skladnost s poslovnim načrtom pristojni organ oceni najkasneje pet let po datumu, ko je bila sprejeta posamezna odločitev za odobritev podpore. Države članice ob upoštevanju okoliščin, v katerih se izvaja poslovni načrt, opredelijo pogoje za vračilo že prejete podpore, če mlademu kmetu v času ocenjevanja ni uspelo izpolniti določil poslovnega načrta.

4.   Posamezna odločitev za odobritev podpore mladim kmetom za začetek delovanja se sprejme najkasneje 18 mesecev po začetku delovanja, kot je opredeljeno v predpisih, veljavnih v državah članicah. Če je podpora dodeljena v obliki enkratne premije, kot je določeno v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1698/2005, in za namene odstavka 3 tega člena, lahko države članice razdelijo svoje izplačilo na največ pet obrokov.

5.   Države članice se lahko odločijo, da v primeru, če poslovni načrt omenja uporabo drugih ukrepov za razvoj podeželja, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1698/2005, odobritev vloge mladega kmeta s strani pristojnih organov omogoča tudi dostop do teh drugih ukrepov. V takem primeru mora prosilec predložiti dovolj podrobne informacije, da je mogoče prošnjo za podporo podpreti tudi po teh drugih ukrepih.

6.   Predvideti je mogoče posebne pogoje za primere, ko mladi kmet ni edini nosilec kmetijskega gospodarstva. Ti pogoji morajo biti enakovredni tistim, ki so zahtevani za začetek delovanja kmetijskega gospodarstva, katerega edini nosilec je mladi kmet.

Člen 14

1.   Če kmetijo prenaša več prenosnikov, se splošna podpora za zgodnjo upokojitev na podlagi člena 23 Uredbe (ES) št. 1698/2005 omeji na znesek, predviden za enega prenosnika.

2.   Nekomercialna kmetijska dejavnost, ki jo nadaljuje prenosnik, po skupni kmetijski politiki ni upravičena do podpore.

3.   Kmet zakupnik lahko prenese sproščeno zemljišče na lastnika pod pogojem, da je zakup končan in so izpolnjene zahteve, ki se nanašajo na prevzemnika, določene v členu 23(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

4.   Države članice lahko določijo, da sproščeno zemljišče prevzame v upravljanje subjekt, ki se zaveže, da ga bo pozneje zopet dodelil prevzemnikom, ki izpolnjujejo pogoje, določene v členu 23(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 15

1.   Svetovalne storitve kmetom, za katere se lahko dodeli podpora po členu 24 Uredbe (ES) št. 1698/2005, morajo biti skladne s Poglavjem 3 Naslova II Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (6) in z izvedbenimi določbami Uredbe.

2.   Oblasti in organi, izbrani za nudenje svetovalnih storitev kmetom, morajo imeti na voljo ustrezne vire v obliki usposobljenega osebja, upravnih in tehničnih zmogljivosti ter izkušenj s svetovanjem in zanesljivosti glede na zahteve, pogoje in standarde iz točk (a) in (b) drugega pododstavka člena 24(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 16

V programih za razvoj podeželja se vzpostavi postopno zmanjšanje stopnje podpore za vzpostavitev storitev upravljanja, pomoči in svetovanja, kot je navedeno v členu 25 Uredbe (ES) št. 1698/2005, tako da se podpora zmanjšuje v enakomernih zneskih od prvega leta podpore dalje, in se postopno povsem ukine najkasneje v šestem letu od vzpostavitve teh storitev.

Člen 17

1.   V primeru podpore za naložbe v posodobitev kmetijskih gospodarstev za usklajenost z novimi standardi Skupnosti, kot je predvideno v drugem pododstavku člena 26(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005, morajo biti ustrezni standardi izpolnjeni do konca roka, predvidenega v tem pododstavku.

2.   Če mladi kmetje, ki prejemajo podporo iz člena 22 Uredbe (ES) št. 1698/2005, investirajo z namenom, da bi zadostili obstoječim standardom Skupnosti, morajo biti ustrezni standardi izpolnjeni do konca roka, predvidenega v tretjem pododstavku člena 26(1) navedene uredbe.

Člen 18

1.   Za namen člena 27(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 temeljijo načrti za upravljanje gozdov, ki ustrezajo velikosti in uporabi gozdnega območja, na ustrezni nacionalni zakonodaji in na obstoječih načrtih za uporabo zemljišč ter ustrezno zajemajo gozdne vire.

2.   Aktivnosti za izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov iz člena 27 Uredbe (ES) št. 1698/2005 se nanašajo na naložbe na ravni gozdarskega gospodarstva in lahko vključujejo naložbe v opremo za sečnjo.

Dejavnosti, povezane z obnovo po končnem poseku, niso vključene v podporo.

3.   Gozdovi iz člena 30(4) te uredbe niso vključeni v področje uporabe prvega stavka člena 27(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 19

1.   V primeru podpore za naložbe za dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za usklajenost z novimi standardi Skupnosti, kot je predvideno v drugem pododstavku člena 28(1)(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005, morajo biti ustrezni standardi izpolnjeni do konca roka, predvidenega v navedenem pododstavku.

2.   V primeru podpore za naložbe za dodajanje vrednosti gozdarskim proizvodom se naložbe, povezane z uporabo lesa kot surovine, omejijo na vse aktivnosti pred industrijsko predelavo.

Člen 20

Stroški sodelovanja za razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij v kmetijskem in živilskem sektorju ter v gozdarskem sektorju, navedeni v členu 29(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005, se nanašajo na pripravljalne aktivnosti, kot so razvoj in testiranje načrtov, proizvodov, postopkov in tehnologij, ter materialne in/ali nematerialne naložbe, povezane s sodelovanjem, pred uporabo na novo razvitih proizvodov, postopkov in tehnologij v komercialne namene.

Člen 21

1.   Države članice uravnavajo raven podpore za doseganje standardov, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti iz člena 31 Uredbe (ES) št. 1698/2005, za vsak posamezen standard, glede na raven obveznosti, ki izhajajo iz uporabe standarda. Izplačilo se postopoma ukine v obdobju največ pet let, kot je navedeno v odstavku 2 navedenega člena.

2.   Stroški, povezani z naložbami, se ne upoštevajo pri določanju ravni letne podpore za doseganje standardov, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti iz člena 31 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 22

1.   Sheme kakovosti Skupnosti iz člena 32(1)(b) Uredbe (ES) št. 1698/2005 so tiste, ki so vzpostavljene z naslednjimi uredbami in predpisi:

(a)

Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 (7);

(b)

Uredba Sveta (ES) št. 509/2006 (8);

(c)

Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 (9);

(d)

Naslov VI Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 (10).

2.   Do podpore so upravičene sheme kakovosti hrane, ki jih priznavajo države članice, kot je navedeno v členu 32(1)(b) Uredbe (ES) št. 1698/2005, in izpolnjujejo naslednja merila:

(a)

poseben značaj končnega proizvoda, proizvedenega v skladu s takimi shemami, se določi na podlagi podrobnih zavez glede načinov kmetovanja, ki zagotavljajo:

posebne značilnosti, vključno s proizvodnim procesom, ali

kakovost končnega proizvoda, ki občutno presega standarde za osnovne komercialne proizvode glede na varstvo zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja;

(b)

sheme vključujejo obvezujoče specifikacije proizvodov, skladnost s temi navedbami pa preverja neodvisni inšpekcijski organ;

(c)

sheme so dostopne za vse proizvajalce;

(d)

sheme so pregledne in zagotavljajo popolno sledljivost proizvodov;

(e)

sheme se prilagajajo trenutnim in predvidenim tržnim možnostim.

3.   Kmetom, ki sodelujejo v shemi kakovosti hrane, se podpora dodeli le, če je kakovosten proizvod ali živilo uradno priznano po uredbah in predpisih iz odstavka 1, ali v shemi kakovosti hrane, ki jo priznava država članica iz odstavka 2.

Kar zadeva sheme kakovosti hrane iz odstavka 1(b) in (c), se podpora dodeli le v zvezi s proizvodi, registriranimi v registru Skupnosti.

4.   Če je v program razvoja podeželja vključena podpora za sodelovanje v shemi kakovosti hrane po Uredbi (EGS) št. 2092/91 za točno določen proizvod, se pri izračunu zneska podpore v okviru kmetijsko-okoljskega ukrepa za podporo ekološkega kmetovanja za isti proizvod ne upoštevajo fiksni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v tej shemi kakovosti.

5.   Za namene člena 32(1)(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pomenijo „fiksni stroški“ stroške, ki nastanejo zaradi vstopa v podprto shemo kakovosti hrane in zaradi letnega prispevka za sodelovanje v njej, kar vključuje izdatke za morebitne preglede, ki bi bili potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme.

Člen 23

1.   Za namene člena 20(c)(iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pomeni „skupina proizvajalcev“ organizacijo poljubne pravne narave, ki združuje pridelovalce, ki aktivno sodelujejo v shemi kakovosti hrane iz člena 32 te uredbe za določen kmetijski proizvod ali živilo. Poklicnih in/ali panožnih organizacij, ki zastopajo enega ali več sektorjev, ni mogoče označiti kot „skupino proizvajalcev“.

2.   Informacijske in promocijske dejavnosti, ki so upravičene do podpore po členu 33 Uredbe (ES) št. 1698/2005, so dejavnosti, namenjene spodbujanju potrošnikov, da bi kupili kmetijske proizvode ali živila, ki so vključena v sheme kakovosti hrane iz programa za razvoj podeželja iz člena 32 navedene uredbe.

Te dejavnosti opozarjajo na posebne lastnosti ali prednosti zadevnih proizvodov, še zlasti na kakovost, posebne načine pridelave, visoke standarde dobrega počutja živali in spoštovanje okolja v povezavi z zadevno shemo kakovosti hrane, in lahko vključujejo razširjanje znanstvenega in tehničnega znanja o teh izdelkih. Te dejavnosti vključujejo predvsem organizacijo sejmov in razstav in/ali sodelovanje na njih, podobne storitve za odnose z javnostmi ter oglaševanje po različnih kanalih komunikacije ali na prodajnih mestih.

3.   Do podpore na podlagi člena 20(c)(iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 so upravičene le informacijske, promocijske in oglaševalske dejavnosti na notranjem trgu.

Take dejavnosti potrošnikov ne smejo spodbujati k nakupu proizvoda zaradi njegovega posebnega porekla, razen pri proizvodih, ki so vključeni v shemo kakovosti, ki jo uvaja Uredba (ES) št. 510/2006, in pri proizvodih, zajetih v Uredbi (ES) št. 1493/1999. Vseeno pa je lahko označeno poreklo proizvoda, pod pogojem, da je omemba porekla podrejena glavnemu sporočilu.

Dejavnosti v zvezi s promocijo blagovnih znamk niso upravičene do podpore.

4.   Če se dejavnosti iz odstavka 2 nanašajo na proizvod, vključen v shemo kakovosti hrane iz člena 22(1)(a), (b) ali (c), mora biti na informacijskih, promocijskih in/ali oglaševalskih gradivih prikazan logotip Skupnosti, kot je predvideno v teh shemah.

5.   Informacijske in promocijske dejavnosti, ki so podprte z Uredbo (ES) št. 2826/2000, niso upravičene do podpore na podlagi člena 20(c)(iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

6.   Države članice zagotovijo, da so vsi osnutki informacijskih, promocijskih in oglaševalskih gradiv, sestavljeni v okviru podprtih dejavnosti, skladni z zakonodajo Skupnosti. V ta namen upravičenci take osnutke gradiv posredujejo pristojnim organom države članice.

Člen 24

1.   Poslovni načrt iz člena 34 Uredbe (ES) št. 1698/2005 mora:

(a)

zagotoviti dokaze, da kmetija lahko postane gospodarsko upravičena, pri čemer se, kjer je to potrebno, upošteva komplementarnost drugih virov dohodkov kmetijskega gospodarstva;

(b)

vsebovati podrobnosti o potrebnih naložbah;

(c)

opisati posebne mejnike in cilje.

2.   Če poslovni načrt iz člena 34 Uredbe (ES) št. 1698/2005 omenja uporabo drugih ukrepov za razvoj podeželja, mora biti dovolj podroben, da podpira vlogo za pomoč tudi v okviru teh drugih ukrepov.

3.   Za namene člena 34(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 države članice ob upoštevanju okoliščin, v katerih se izvaja poslovni načrt, ne izplačajo nobene nadaljnje podpore, če delno samooskrbni kmet v času ocenjevanja ne izpolnjuje določil poslovnega načrta.

Člen 25

1.   V primeru Malte, ko je treba določiti najnižjo podporo za sektor proizvodnje, kjer je skupni obseg proizvodnje izjemno majhen, so v skladu s Prilogo k Uredbi (ES) št. 1698/2005 do te najnižje podpore upravičene le skupine proizvajalcev, ki tvorijo najmanjši odstotek proizvajalcev v zadevnem sektorju in predstavljajo najmanjši odstotek proizvodnje v tem sektorju.

Najnižji odstotki proizvajalcev in proizvodnje ter zadevni sektorji se določijo v malteškem programu za razvoj podeželja.

2.   Najnižji znesek podpore za skupine proizvajalcev na Malti, izračunan na podlagi stroškov, potrebnih za oblikovanje majhne skupine proizvajalcev, je določen v Prilogi III.

Pododdelek 2

Os 2

Člen 26

Upravičenci do podpore na podlagi člena 38 Uredbe (ES) št. 1698/2005 niso upravičeni do podpore na podlagi člena 31 navedene uredbe, kar zadeva izvajanje Direktiv Sveta 79/409/EGS (11) in 92/43/EGS (12).

Člen 27

1.   Za namene člena 39(1) do (4) in člena 40 Uredbe (ES) št. 1698/2005 se uporabljajo odstavki 2 do 13 tega člena.

2.   Vsaka obveznost za ekstenzivno živinorejo ali drugačno upravljanje živinoreje, mora biti v skladu najmanj naslednjimi pogoji:

(a)

upravljanje s travinjami se nadaljuje;

(b)

ohranja se celotna pašna površina na glavo velike rejne živali, tako da ne pride niti do prevelike niti do premajhne izrabe;

(c)

gostota velike rejne živali se opredeli z upoštevanjem vse pašne živine na kmetiji ali, v primeru obveznosti omejevanja spiranja hranil, vseh živali na kmetiji, ki so pomembne za zadevno obveznost.

3.   Obveznosti glede omejevanja rabe umetnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev in drugih snovi se sprejmejo samo, če te omejitve predstavljajo zadostno zagotovilo, da bo ravnanje skladno s temi obveznostmi.

4.   Podpora se lahko nanaša na naslednje obveznosti:

(a)

rejo domačih živali lokalnih pasem, ki so avtohtone na zadevnem območju in so v nevarnosti, da se jih preneha rediti;

(b)

ohranjanje rastlinskih genskih virov, naravno prilagojenih lokalnim in regionalnim razmeram, ki jim grozi genska erozija.

Vrste domačih živali, upravičene do pomoči, in merila za določanje praga opuščanja reje lokalnih pasem, so opredeljeni v Prilogi IV.

5.   Podpore za kmetijsko okolje in dobro počutje živali za isto proizvodnjo ne smejo preprečevati okoljski ukrepi, ki se izvajajo v okviru skupne tržne ureditve, niti programi neposredne pomoči iz Priloge I, ukrepi za zdravje živali in rastlin ali ukrepi za razvoj podeželja (razen podpore za kmetijsko okolje in dobro počutje živali), pod pogojem, da je ta podpora dodatna in skladna z zadevnimi ukrepi.

Različne kmetijsko-okoljske obveznosti in/ali obveznosti dobrega počutja živali se lahko kombinirajo, če se dopolnjujejo in so med seboj združljive.

Če se ukrepi ali obveznosti iz prvega in drugega pododstavka kombinirajo, se pri ravni podpore upošteva izpad dohodka in dodatne stroške, ki izhajajo iz kombinacije.

6.   Kmetijsko-okoljski ukrepi na prahi po členu 54 ali členu 107 Uredbe (ES) št. 1782/2003 so upravičeni do podpore le, če obveznosti glede kmetijskega okolja presegajo osnovne zahteve, določene v členu 3(1) te uredbe.

V primeru podpore za gorska območja, drugače prikrajšana območja, kmetijska zemljišča Natura 2000 in kmetijska zemljišča, vključena v načrte upravljanja porečij, na podlagi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13), morajo obveznosti glede kmetijskega okolja v ustreznih primerih upoštevati pogoje, predvidene za podporo na zadevnih območjih,

7.   Vse obveznosti glede dobrega počutja živali iz člena 40 Uredbe (ES) št. 1698/2005 zagotavljajo posodobljene standarde na vsaj enem od naslednjih področij:

(a)

voda in krma bliže njihovim naravnim potrebam;

(b)

pogoji bivanja, kot so zahtevan prostor, stelja, naravna svetloba;

(c)

možnost izhoda iz zaprtih prostorov;

(d)

odsotnost sistematičnega pohabljanja, osamitve in privezovanja za stalno;

(e)

preprečevanje bolezni, ki so predvsem posledica načina kmetovanja in/ali pogojev reje.

8.   Referenčna raven za izračun izpada dohodka in dodatnih stroškov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti, so ustrezni standardi in zahteve iz člena 39(3) in člena 40(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

9.   Če so obveznosti običajno izražene v enotah, različnih od enot, uporabljenih v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1698/2005, lahko države članice izračunajo izplačila na osnovi teh drugih enot. V takih primerih države članice zagotovijo, da se upoštevajo najvišji letni zneski, ki so upravičeni do podpore Skupnosti, določeni v tej prilogi. V ta namen lahko država članica:

(a)

določi omejitev glede števila enot na hektar kmetije, na katero se nanašajo kmetijsko okoljske obveznosti; ali

(b)

določi največji skupni znesek za vsako udeleženo kmetijo in zagotovi, da so izplačila za vsako kmetijo skladna s to omejitvijo.

10.   Države članice ugotovijo potrebo po zagotavljanju nadomestila za stroške transakcij, kot je predvideno v členu 39(4) in členu 40(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005, na podlagi objektivnih meril.

Za namene člena 39(4) in člena 40(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pomenijo „transakcijski stroški“ stroške, povezane z omogočanjem poteka transakcije, ki jih ni mogoče neposredno pripisati stroškom izvajanja obveznosti, na katero se nanašajo.

Transakcijski stroški se izračunajo za celotno obdobje trajanja obveznosti in ne smejo preseči 20 % izpada dohodka in dodatnih stroškov, ki izhajajo iz prevzete obveznosti.

11.   Države članice lahko odobrijo, da se obveznost v času uresničevanja pretvori v drugo, pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

je vsaka pretvorba nedvomno koristna za okolje, dobro počutje živali ali oboje;

(b)

se obstoječa obveznost znatno okrepi;

(c)

da odobreni program za razvoj podeželja vključuje zadevne obveznosti.

Kmetijsko-okoljska obveznost se lahko pretvori v obveznost za prvo pogozdovanje kmetijskih zemljišč po členu 43 Uredbe (ES) št. 1698/2005, ob upoštevanju pogojev, navedenih v točkah (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka. Kmetijsko-okoljska obveznost preneha brez zahteve za povračilo stroškov.

12.   Države članice lahko dovolijo, da se obveznosti glede kmetijskega okolja ali dobrega počutja živali prilagodijo v času, ko se uporabljajo, če odobreni program za razvoj podeželja vključuje področje uporabe za take prilagoditve in je prilagoditev ustrezno utemeljena glede na cilje obveznosti.

Take prilagoditve so lahko tudi v obliki podaljšanja trajanja obveznosti.

13.   Stopnje pretvorbe živali v glave velike rejne živali (GVŽ) so določene v Prilogi V, države članice lahko te stopnje diferencirajo v okviru mej, določenih v tej prilogi za ustrezne kategorije, skladno z objektivnimi merili.

Člen 28

1.   Podpora iz člena 39(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005 lahko zajema aktivnosti, ki jih izvajajo tisti upravičenci, ki niso navedeni v členu 39(2) navedene uredbe.

2.   Dejavnosti, ki se vključijo v kmetijsko-okoljske obveznosti iz člena 27(4) te uredbe, niso upravičene do podpore po členu 39(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Po členu 39(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005 se podpora ne dodeli za dejavnosti, ki so upravičene do podpore po okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti.

3.   Aktivnosti za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu, upravičene do podpore po členu 39(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005, vključujejo naslednje:

(a)

ciljno delovanje: dejavnosti, ki podpirajo ohranjanje ex situ ter in situ, opis značilnosti, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu, vključno s spletnimi inventarji genskih virov, ki so trenutno ohranjeni in situ, vključno z ohranjanjem in situ/na kmetiji in zbirkami ex situ (genske banke) ter zbirkami podatkov;

(b)

usklajeno delovanje: dejavnosti, ki podpirajo izmenjavo informacij za ohranjanje, opis značilnosti, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu Skupnosti med pristojnimi organizacijami v državah članicah;

(c)

spremljajoče dejavnosti: dejavnosti informiranja, razširjanja informacij in svetovanja, ki vključujejo nevladne organizacije in druge ustrezne zainteresirane strani, tečaji usposabljanja in priprava tehničnih poročil.

4.   Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„ohranjanje in situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih življenjskih prostorih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih populacij vrst ali divjih pasem v njihovem naravnem okolju, v primeru udomačenih živalskih pasem ali gojenih rastlinskih vrst pa v okolju kmetije, kjer so razvile svoje razločevalne značilnosti;

(b)

„ohranjanje in situ/na kmetiji“ pomeni ohranjanje in razvoj in situ na ravni kmetije;

(c)

„ohranjanje ex situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala za kmetijstvo zunaj njegovega naravnega življenjskega prostora;

(d)

„zbiranje ex situ“ pomeni zbiranje genskega materiala za kmetijstvo, ki se ohranja zunaj njegovega naravnega življenjskega prostora.

Člen 29

Za namene členov 41 in 49 Uredbe (ES) št. 1698/2005 pomenijo „neproizvodne naložbe“ naložbe, ki ne vodijo do bistvenega povečanja vrednosti ali dobičkonosnosti kmetijskega oziroma gozdarskega gospodarstva.

Člen 30

1.   Za namen člena 42(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 veljajo opredelitve v odstavkih 2 in 3 tega člena, z izjemami, ki jih je treba ustrezno utemeljiti v programih za razvoj podeželja.

2.   „Gozd“ pomeni zemljišče, ki zajema več kot 0,5 hektara, z drevesi, višjimi od 5 metrov, pri čemer krošnje prekrivajo več kot 10 odstotkov zemljišča, oziroma drevesi in situ, ki lahko dosežejo te pragove. Ne vključuje pa zemljišč, ki so pretežno v kmetijski ali urbani rabi.

Vključene so tudi površine ponovnega pogozdovanja, ki še niso dosegle 10-odstotne prekritosti s krošnjami in višine dreves 5 metrov, vendar se zanje pričakuje, da bodo to dosegle; vključene so tudi začasno nezarasle površine zaradi posegov človeka ali naravnih vzrokov, vendar se zanje pričakuje, da se bodo znova zarasle.

Med gozdove spadajo površine z bambusom in palmami, pod pogojem, da sta izpolnjeni merili višine in prekritosti s krošnjami.

Gozdovi zajemajo gozdne ceste, požarne pasove in druge majhne odprte površine, gozdove v narodnih parkih, naravne rezervate in druga zaščitena območja, na primer območja posebnega znanstvenega, zgodovinskega, kulturnega ali duhovnega interesa.

Med gozdove spadajo protivetrni pasovi, zaščitni pasovi in drevoredi s površino več kot 0,5 hektara in širino več kot 20 metrov.

Med gozdove spadajo nasadi, namenjeni predvsem zaščiti gozda, kot so plantaže kavčukovca in gozdovi hrasta plutovca. Iz opredelitve „gozda“ so izključeni drevesni nasadi v kmetijskih proizvodnih sistemih, na primer nasadi sadnega drevja, in kmetijsko-gozdarski sistemi. Drevesa v mestnih parkih in vrtovih so tudi izključena iz te opredelitve.

3.   „Gozdna zemljišča“ pomenijo zemljišča, ki niso opredeljena kot „gozd“, in zajemajo več kot 0,5 hektara, z drevesi, višjimi od 5 metrov, pri čemer krošnja prekriva 5–10 odstotkov, oziroma drevesi in situ, ki lahko dosežejo te pragove, oziroma kombinacijo grmičevja, grmovja in dreves nad 10 odstotkov. Pojem pa ne vključuje zemljišč, ki so pretežno v kmetijski ali urbani rabi.

4.   Gozdovi in gozdna zemljišča, izključeni iz področja uporabe prvega stavka člena 42(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005, so:

(a)

gozd in drugo gozdno zemljišče v lasti države na centralni ali regionalni ravni ali družb v lasti države;

(b)

gozd in drugo gozdno zemljišče v lasti monarhije;

(c)

gozdovi v lasti pravnih oseb, katerih najmanj 50 % kapitala je v lasti ene od ustanov iz točk (a) in (b).

Člen 31

1.   Kmetijska zemljišča, upravičena do podpore za prvo pogozdovanje po členu 43 Uredbe (ES) št. 1698/2005, določi država članica in vključujejo zemljišča, na katerih se redno kmetuje.

Prvo pogozdovanje na območju Natura 2000, določeno na podlagi Direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS, mora biti skladno s cilji upravljanja za zadevno zemljišče.

2.   Za namene člena 43(1)(a) Uredbe (ES) št. 1698/2005 „stroški vzpostavitve“ vključujejo stroške sadik, stroške sajenja in stroške, ki so neposredno povezani s sajenjem ter zanj potrebni.

3.   Za namene člena 43(1)(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005 „kmetje“ pomenijo osebe, ki večino svojega delovnega časa posvečajo kmetijskim dejavnostim in iz njih črpajo pomemben del svojega dohodka, po merilih, ki jih določi država članica.

4.   Za namene člena 43(3) in člena 44(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pomenijo „hitro rastoče vrste, ki se gojijo kratkoročno,“ vrste, katerih rotacijski čas, to je interval med dvema sečnjama na isti parceli, je krajši od 15 let.

Člen 32

Za namene člena 44 Uredbe (ES) št. 1698/2005 države članice določijo največje število dreves, zasajenih na hektar, ob upoštevanju lokalnih pogojev, gozdnih vrst in potrebe po zagotavljanju nadaljnje kmetijske rabe zemljišča.

Člen 33

1.   Če podpora iz člena 48 Uredbe (ES) št. 1698/2005 zajema ustvarjanje požarnih pasov v gozdovih, lahko upravičeni stroški poleg stroškov vzpostavitve vsebujejo tudi stroške nadaljnjega vzdrževanja na zadevnem območju.

Podpora za vzdrževanje gozdnih požarnih pasov s kmetijskimi dejavnostmi se ne odobri za območja, ki koristijo podporo za kmetijsko okolje.

2.   Preprečevalni ukrepi proti požaru iz člena 48 Uredbe (ES) št. 1698/2005 lahko vključujejo naslednje:

(a)

vzpostavitev zaščitne infrastrukture, kot so gozdne poti, steze, mesta za preskrbo z vodo, požarni pasovi, izkrčene površine in poseke; uvedba aktivnosti za vzdrževanje požarnih pasov ter izkrčenih površin in posek;

(b)

preventivne gozdarske aktivnosti, na primer nadzor vegetacije, redčenje, uvajanje raznovrstnosti v strukturo vegetacije;

(c)

vzpostavitev oziroma izboljšava stalnih zmogljivosti za nadzor gozdnih požarov ter komunikacijske opreme.

Člen 34

1.   Kmetijska zemljišča iz člena 50(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki so vključena v načrte upravljanja porečij skladno z Direktivo 2000/60/ES, so upravičena do plačil na podlagi člena 38 Uredbe (ES) št. 1698/2005, če se za ta zemljišča vzpostavi in izvaja ustrezen načrt upravljanja porečja.

2.   Okoljski razlogi, zaradi katerih so območja primerna za pogozdovanje, kot je navedeno v členu 50(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005, so lahko preprečevanje erozije in/ali dezertifikacije, povečanje biološke raznovrstnosti, zaščita vodnih virov, in tudi preprečevanje poplav ter blaženje podnebnih sprememb, pod pogojem, da ne škodujejo biološki raznovrstnosti in ne povzročajo druge škode okolju.

Pododdelek 3

Os 3

Člen 35

Za namene člena 53 Uredbe (ES) št. 1698/2005 pomeni „član kmetijskega gospodinjstva“ fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na to, kakšen pravni status daje nacionalna zakonodaja skupini in njenim članom, z izjemo delavcev na kmetiji. Kadar je član kmetijskega gospodarstva pravna oseba ali skupina pravnih oseb, mora ta član na kmetiji opravljati kmetijsko dejavnost v času vložitve zahtevka za podporo.

Člen 36

Javno-zasebna partnerstva iz člena 59(e) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki prejemajo podporo za izvajanje strategij lokalnega razvoja, spoštovati naslednje pogoje:

(a)

vzpostaviti morajo območne strategije lokalnega razvoja na podregijski ravni;

(b)

partnerstva morajo biti reprezentativna za akterje javnega in zasebnega sektorja, določenih na geografski ravni iz točke (a) tega člena;

(c)

tekoči stroški ne smejo presegati 15 % javne porabe v zvezi s strategijo lokalnega razvoja vsakega posameznega javno-zasebnega partnerstva.

Pododdelek 4

Os 4

Člen 37

1.   Za izvajanje osi 4 iz Oddelka 4 Poglavja I Naslova IV Uredbe (ES) št. 1698/2005 se lahko države članice ali regije odločijo, da vključijo svoje celotno ozemlje ali le njegov del, tako da ustrezno prilagodijo merila za izbor lokalnih akcijskih skupin in območij, ki jih zastopajo.

Postopki za izbor lokalnih akcijskih skupin morajo biti odprti zadevnim podeželskim območjem in zagotavljati konkurenčnost med lokalnimi akcijskimi skupinami, ki predlagajo strategije lokalnega razvoja.

2.   Razpisi za zbiranje predlogov za izbor podeželskih območij za izvajanje strategij lokalnega razvoja iz člena 62(1)(a) Uredbe (ES) št. 1698/2005 morajo biti organizirani najkasneje dve leti po odobritvi programov. Države članice oziroma regije pa lahko organizirajo dodatne razpise za zbiranje predlogov, še zlasti če je program Leader odprt za nova območja – v tem primeru je lahko potreben daljši rok.

3.   Število prebivalcev vsakega območja iz členov 61(a) in 62(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 mora biti na splošno večje od 5 000 in manjše od 150 000.

Vendar pa je v ustrezno utemeljenih primerih meji 5 000 in 150 000 prebivalcev mogoče spustiti oziroma dvigniti.

4.   Države članice Skupnosti v sestavi z dne 30. aprila 2004 si prizadevajo zagotoviti, da bi imele pri izboru prednost lokalne akcijske skupine, ki so v strategije lokalnega razvoja vključile sodelovanje na podlagi člena 62(4) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 38

Tekoči stroški lokalnih akcijskih skupin iz člena 63(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005 so upravičeni do podpore Skupnosti, in sicer do višine 20 % skupnih javnih izdatkov strategije lokalnega razvoja.

Člen 39

1.   Sodelovanje iz člena 65 Uredbe (ES) št. 1698/2005 mora vključevati vsaj eno lokalno akcijsko skupino, izbrano po osi Leader. Izvaja se v pristojnosti koordinacijske lokalne akcijske skupine.

2.   Sodelovanje je odprto za javno-zasebna partnerstva iz člena 59(e) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in za druga podeželska območja, ki so organizirana z naslednjimi značilnostmi:

(a)

da je na geografskem ozemlju prisotna lokalna skupina, ki je aktivna pri razvoju podeželja in je sposobna pripraviti strategijo razvoja za to ozemlje;

(b)

da organizacija te lokalne skupine temelji na partnerstvu lokalnih akterjev.

3.   Sodelovanje vključuje izvajanje skupnih ukrepov.

Do podpore po členu 65 Uredbe (ES) št. 1698/2005 so upravičeni le stroški za skupne ukrepe, za izvajanje morebitnih skupnih struktur in za pripravljalno tehnično podporo.

Stroški za animacijo so lahko upravičeni do podpore na vseh področjih, ki jih zadeva sodelovanje.

4.   Projekte sodelovanja izbere pristojni organ države članice, če ti projekti, katerih nosilke so lokalne akcijske skupine, niso bili vključeni v strategijo lokalnega razvoja na podlagi člena 62(4) Uredbe (ES) št. 1698/2005. V tem primeru lahko lokalne akcijske skupine predložijo projekte sodelovanja pristojnemu organu najkasneje do 31. decembra 2013.

5.   Države članice obvestijo Komisijo o odobrenih projektih nadnacionalnega sodelovanja.

Pododdelek 5

Tehnična pomoč

Člen 40

V primeru, da programi razvoja podeželja vključujejo tako regije, ki so upravičene po konvergenčnem cilju, kot tudi regije, ki niso upravičene po konvergenčnem cilju, se lahko stopnjo finančnega prispevka EKSRP za tehnično pomoč iz člena 70(3)(a) Uredbe (ES) št. 1698/2005 določi z upoštevanjem prevladujoče vrste regij (po številu) v programu.

Člen 41

1.   Struktura, ki je potrebna za izvajanje nacionalne podeželske mreže, predvidene v členu 68 Uredbe (ES) št. 1698/2005, se lahko vzpostavi znotraj pristojnega nacionalnega organa ali z izborom v postopku javnega razpisa. Struktura mora biti sposobna opravljati naloge iz odstavka 2(b) navedenega člena.

2.   Kadar en sam program za razvoj podeželja zajema celotno ozemlje države članice, je nacionalna podeželska mreža del komponente tehnične pomoči programa in se vzpostavi razlikovanje med predvidenimi izdatki v povezavi z elementi iz točk (a) in (b) člena 68(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Vendar pa izdatki v povezavi z elementi iz točke (a) ne presegajo 25 % zneska, namenjenega za nacionalno podeželsko mrežo.

3.   Če države članice uporabljajo možnost, predvideno v drugem pododstavku člena 66(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005, se posebni program za vzpostavitev in delovanje nacionalne podeželske mreže odobri v skladu s členom 18(4) navedene uredbe.

Za predložitev, odobritev in spremembe teh posebnih programov se smiselno uporablja člen 4, člen 5(1) in (3) ter člen 6 te uredbe.

Posebni program in njegova finančna preglednica razlikujeta med elementi, zajetimi v točkah (a) in (b) člena 68(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Vendar pa izdatki, povezani z elementi iz točke (a), ne smejo preseči 25 % skupnega zneska tega programa.

4.   Nacionalne podeželske mreže so vzpostavljene najkasneje do 31. decembra 2008.

5.   Podrobna pravila o ustanovitvi in organizaciji nacionalnih podeželskih mrež so določene v Prilogi II.

Oddelek 2

Skupne določbe za več ukrepov

Člen 42

Za namene člena 70(7) Uredbe (ES) št. 1698/2005, kadar povezane aktivnosti spadajo pod več kot eno os in/ali ukrep, za vsak del aktivnosti, ki nedvomno spada v področje uporabe posameznega ukrepa za razvoj podeželja, veljajo pogoji tega ukrepa.

Člen 43

Za naložbene ukrepe države članice zagotovijo, da je podpora usmerjena v jasno opredeljene cilje, ki odražajo prepoznane strukturne in ozemeljske potrebe ter strukturne slabosti.

Člen 44

1.   Če se v obdobju, za katerega je bila prevzeta obveznost kot pogoj za odobritev pomoči, na drugo osebo prenese celotno kmetijsko gospodarstvo upravičenca ali le njegov del, ta druga oseba lahko prevzame obveznost za preostanek obdobja. Če oseba obveznosti ne prevzame, upravičenec povrne izplačano pomoč.

2.   Države članice se lahko odločijo, da ne bodo zahtevale povračila iz odstavka 1 v naslednjih primerih:

(a)

kadar upravičenec, ki je že izpolnil precejšen del zadevnih obveznosti, dokončno preneha s kmetijsko dejavnostjo in naslednik ne more prevzeti obveznosti;

(b)

kadar se prenos dela upravičenčevega kmetijskega gospodarstva zgodi v obdobju podaljšanja obveznosti v skladu z drugim pododstavkom člena 27(12), in prenos ne vključuje več kot 50 % območja, na katerega se je pred podaljšanjem nanašala obveznost.

3.   Države članice lahko sprejmejo posebne ukrepe za zagotovitev, da v primeru manjših sprememb razmer na kmetijskem gospodarstvu uporaba odstavka 1 ne povzroči neustreznih rezultatov glede prevzete obveznosti.

Člen 45

1.   Kadar upravičenec poveča površino kmetijskega gospodarstva v času, ko teče obveznost, ki je prevzeta kot pogoj za odobritev podpore, lahko države članice predvidijo razširitev obveznosti, da se v skladu z odstavkom 2 zajame dodatna površina za preostanek obdobja obveznosti ali da se v skladu z odstavkom 3 prvotna obveznost nadomesti z novo.

Taka nadomestitev se lahko predvidi tudi za primere, ko se v okviru kmetijskega gospodarstva poveča površina, za katero je prevzeta obveznost.

2.   Razširitev iz odstavka 1 se lahko odobri le pod naslednjimi pogoji:

(a)

da koristi zadevnemu ukrepu;

(b)

da je upravičena glede na naravo obveznosti, dolžino preostalega obdobja in velikost dodatne površine;

(c)

da ne ovira učinkovitosti pregledov za zagotavljanje izpolnjevanja pogojev za odobritev podpore.

3.   Nova obveznost iz odstavka 1 zajema celotno zadevno površino pod pogoji, ki so najmanj tako strogi kot pogoji prvotne obveznosti.

4.   Če upravičenec ne more več izpolnjevati prevzetih obveznosti, ker se kmetijsko gospodarstvo arondira ali je predmet podobnih javnih ukrepov združevanj zemljišč, ki jih odobrijo pristojni javni organi, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki omogočijo prilagoditev obveznosti novim razmeram na kmetijskem gospodarstvu. Če se izkaže, da taka prilagoditev ni mogoča, obveznost preneha in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala.

Člen 46

Za obveznosti, prevzete na podlagi členov 39, 40 in 47 Uredbe (ES) št. 1698/2005, se predvidi klavzula o reviziji, da se zagotovi njihova prilagoditev v primeru sprememb ustreznih obveznih standardov in zahtev iz člena 39(3), člena 40(2) in člena 47(1) navedene uredbe, vzpostavljenih na podlagi členov 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in Prilogama III in IV k navedeni uredbi, ter minimalnih zahtev glede uporabe umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter drugih ustreznih obveznih zahtev, ki jih predpisuje nacionalna zakonodaja, ki jo obveznosti presegajo, kot je predvideno v navedenih členih.

Če upravičenec take prilagoditve ne sprejme, obveznost preneha in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala.

Člen 47

1.   Države članice lahko priznavajo, še zlasti, naslednje kategorije višje sile ali izrednih okoliščin, v katerih ne bodo zahtevale delnega ali celotnega povračila pomoči, ki jo je upravičenec prejel:

(a)

smrt upravičenca;

(b)

dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo;

(c)

razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti;

(d)

huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva;

(e)

uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče;

(f)

kužna živalska bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del.

2.   O primerih višje sile ali izrednih okoliščin mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezne dokaze v 10 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.

POGLAVJE IV

Upravičenost in upravne določbe

Oddelek 1

Preverljivost in možnost nadzorovanja ukrepov ter pravila o upravičenosti

Pododdelek 1

Preverljivost in možnost nadzorovanja ukrepov

Člen 48

1.   Za namen člena 74(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 države članice zagotavljajo, da so ukrepi za razvoj podeželja, ki jih nameravajo izvajati, preverljivi in jih je mogoče nadzirati. V ta namen države članice opredelijo ureditev nadzora, ki jim zagotavlja zadostna dokazila o spoštovanju meril upravičenosti in drugih obveznosti.

2.   Države članice morajo utemeljiti in potrditi primernost in natančnost izračunov plačil po členih 31, 38, 39, 40 in 43 do 47 Uredbe (ES) št. 1698/2005, zato zagotavljajo, da so organi in službe, ki nudijo ustrezno strokovno znanje, funkcijsko neodvisni od organov ali služb, ki so odgovorni za te izračune. Zagotavljanje takšnega strokovnega znanja se odraža v programu za razvoj podeželja.

Pododdelek 2

Subvencije obrestne mere

Člen 49

EKSRP lahko sofinancira subvencije obrestne mere za posojila na podlagi člena 71(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Pri predlaganju subvencije obrestne mere države članice v programih navedejo način izračuna subvencije obrestne mere, ki bo uporabljen.

Države članice lahko kadar koli med trajanjem posojila vzpostavijo sistem kapitalizacije preostalih letnih obrokov subvencije obrestne mere. Morebitni preostali letni obroki po končnem datumu za izplačila se kapitalizirajo in izplačajo najkasneje do 31. decembra 2015. Pri zahtevkih za plačila Komisiji se zneski, izplačani posredniški finančni ustanovi, ki je obvezana plačevati diskontirano vrednost subvencije, štejejo kot dejansko nastali izdatki.

Za namen drugega odstavka je potreben dogovor med plačilno agencijo države članice in posredniško finančno ustanovo, ki je obvezana plačevati diskontirano vrednost subvencije. Države članice v programu navedejo način izračuna in hipoteze o bodoči vrednosti, ki bodo uporabljeni pri izračunu kapitalizirane vrednosti še neplačane subvencije obrestne mere, in ureditve za nadaljnje posredovanje pomoči upravičencem.

Države članice za celotno obdobje posojila ostanejo odgovorne za upravljanje plačila diskontirane vrednosti subvencije finančnemu posredniku in za vračilo neupravičeno plačanih zneskov, v skladu s členom 33 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 (14).

Pododdelek 3

Druge dejavnosti finančnega inženiringa

Člen 50

Na podlagi člena 71(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005 lahko EKSRP kot del programa za razvoj podeželja sofinancira izdatke v zvezi z aktivnostjo, ki vključuje prispevke za podporo skladov s tveganim kapitalom, jamstvenih skladov in posojilnih skladov, v nadaljevanju „skladov“, skladno s členoma 51 in 52 te uredbe.

Člen 51

1.   Tisti, ki delno financirajo sklade ali njihovi sponzorji, predložijo organu za upravljanje poslovni načrt, v katerem med drugim navedejo ciljni trg ali jamstveni portfelj, merila, pravila in pogoje financiranja, operativni proračun sklada, lastništvo in partnerji za delno financiranje, zahteve glede strokovnosti, sposobnosti in neodvisnosti vodstva, statut sklada, utemeljitev in predvideno uporabo prispevka EKSRP, politiko prekinitve vlaganja in določbe o ukinitvi sklada, vključno s ponovno uporabo dobičkov, ki jih je mogoče pripisati prispevku EKSRP. Organ za upravljanje v okviru svoje pristojnosti oceni in nadzira izvajanje poslovnega načrta.

2.   Skladi se ustanovijo kot neodvisni pravni subjekti, za katere veljajo sporazumi med delničarji, ali kot poseben sveženj financiranja v okviru obstoječih finančnih institucij. V slednjem primeru za sklad velja poseben izvedbeni pravilnik, ki zagotavlja zlasti ohranjanje posebnih računov, ki razlikujejo nova sredstva, vložena v sklad (vključno s tistimi, ki jih prispeva EKSRP), od tistih, ki so od začetka na voljo v okviru finančne institucije. Komisija ne more postati partner ali delničar v skladu.

3.   Skladi vlagajo v podjetja ali jim nudijo jamstva ob njihovi ustanovitvi, v začetnih fazah ali med razširitvijo, in sicer le pri dejavnostih, za katere vodstvo sklada presodi, da bi lahko bile upravičene. V oceni gospodarske upravičenosti se upošteva vse vire prihodkov zadevnih podjetij. Skladi ne vlagajo v podjetja oziroma ne dajejo jamstva podjetjem v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (15).

4.   Organi za upravljanje in skladi sprejmejo previdnostne ukrepe za zmanjšanje izkrivljanja konkurence na kapitalskem trgu ali trgu posojil. Zlasti dobički iz naložb v lastniški kapital in iz posojil, zmanjšani za sorazmerni delež stroškov upravljanja, se lahko prednostno dodelijo delničarjem v zasebnem sektorju do stopnje prejemkov, ki je določena v sporazumu delničarjev, in potem sorazmerno razdelijo med vse delničarje in EKSRP.

5.   Stroški upravljanja skladov ne presegajo 3 % letnega povprečja vplačanega kapitala (2 % pri jamstvenih skladih) v času trajanja programa, razen če se po konkurenčnem razpisu izkaže, da je potreben višji odstotek.

6.   Pravila in pogoji za prispevke v sklade iz programov za razvoj podeželja, vključno z rezultati, strategijo in načrtovanjem naložb, spremljanjem izvajanja, politiko prekinitve vlaganja in določbami o ukinitvi sklada, se določijo v pogodbi o financiranju, ki se sklene med skladom na eni strani in državo članico oziroma organom za upravljanje na drugi strani.

7.   Prispevki v sklade iz EKSRP in drugih javnih virov ter naložbe skladov v posamezna podjetja oziroma jamstva, ki jih posameznim podjetjem nudijo skladi, so predmet pravil Uredbe (ES) št. 1698/2005 oziroma pravil Skupnosti o državni pomoči.

Člen 52

1.   Kar zadeva dejavnosti finančnega inženiringa iz člena 51 te uredbe, so izdatki, posredovani Komisiji v skladu s členom 26(3)(a) Uredbe (ES) št. 1290/2005, celotni izdatki, plačani za vzpostavitev takih skladov ali prispevanje vanje.

Vendar pa so ob končnem izplačilu in zaključku programa za razvoj podeželja v skladu s členom 28 Uredbe (ES) št. 1290/2005 upravičeni izdatki vsota naslednjega:

(a)

vsa plačila za naložbe v podjetja iz vsakega od zadevnih skladov, ali vsa jamstva, vključno z zneski, ki so bili namenjeni kot jamstvo jamstvenega sklada;

(b)

upravičeni stroški upravljanja.

Razlika med prispevkom EKSRP, ki je bil dejansko izplačan v okviru dejavnosti finančnega inženiringa, in upravičenimi izdatki pod točkama (a) ali (b) drugega pododstavka se uskladi v okviru letnih obračunov zadnjega leta izvajanja programa.

2.   Obresti, nastale zaradi plačil iz programov za razvoj podeželja v sklade, se uporabljajo za financiranje dejavnosti finančnega inženiringa za posamezna podjetja.

3.   Sredstva, ki se aktivnosti vrnejo iz naložb skladov, ali ki ostanejo, potem ko so jamstva izplačana, pristojni organi zadevnih držav članic ponovno uporabijo v korist posameznih podjetij.

Pododdelek 4

Običajni stroški in predvidevanja izpada dohodka, prispevki v naravi

Člen 53

1.   Kjer je to primerno, lahko države članice določijo raven podpore, predvidene v členih 31, 37 do 41 in 43 do 49 Uredbe (ES) št. 1698/2005, na podlagi običajnih stroškov in običajnih predvidevanj izpada dohodka.

2.   Države članice pri izračunih in ustrezni podpori iz odstavka 1 zagotovijo da:

(a)

vsebujejo samo elemente, ki so preverljivi;

(b)

temeljijo na številkah, ki so bile ustrezno strokovno določene;

(c)

je jasno razviden vir številk;

(d)

so razdeljeni tako, da upoštevajo regionalne oziroma lokalne pogoje ter dejansko rabo zemljišča, kot je v posameznem primeru ustrezno;

(e)

v primeru ukrepov na podlagi členov 31, 37 do 40 in 43 do 47 Uredbe (ES) št. 1698/2005, ne vsebujejo elementov, povezanih s fiksnimi stroški naložbe.

Člen 54

1.   Za ukrepe, ki vključujejo naložbe, se lahko prispevki javnih ali zasebnih upravičencev v naravi, in sicer nudenje blaga ali storitev, za katere ni prejeto plačilo, ki bi bilo podprto z računi ali enakovrednimi dokumenti, štejejo za upravičene izdatke, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

prispevki vključujejo zagotavljanje zemljišč ali nepremičnin, opreme ali surovin, raziskovalne ali strokovne dejavnosti ali neplačanega prostovoljnega dela;

(b)

prispevki niso nastali v zvezi z ukrepi finančnega inženiringa iz člena 50; in

(c)

vrednost prispevkov je mogoče neodvisno oceniti in preveriti.

V primeru zagotavljanja zemljišč ali nepremičnin vrednost potrdi neodvisni pooblaščeni cenilec ali uradni organ z ustreznimi pooblastili.

V primeru neplačanega prostovoljnega dela se vrednost tega dela opredeli ob upoštevanju porabljenega časa ter običajne urne in dnevne postavke za opravljeno enakovredno delo, kjer je to potrebno na podlagi predhodno vzpostavljenega sistema ugotavljanja običajnih stroškov, pod pogojem, da lahko nadzorni sistem s precejšnjo gotovostjo zagotovi, da je bilo delo opravljeno.

2.   Javni izdatki, ki jih sofinancira EKSRP in ki prispevajo k aktivnosti, ki vključuje prispevke v naravi, ob zaključku aktivnosti ne smejo preseči skupnih upravičenih izdatkov (brez prispevkov v naravi).

Pododdelek 5

Naložbe

Člen 55

1.   V primeru naložb se upravičeni izdatki omejijo na:

(a)

gradnjo, pridobitev, vključno z zakupom, ali izboljšavo nepremičnega premoženja;

(b)

nakup ali zakup novih strojev in opreme, vključno s programsko opremo računalnikov, do tržne vrednosti sredstva. Drugi stroški, povezani z zakupno pogodbo, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški, zavarovalne takse, ne veljajo za upravičene izdatke;

(c)

splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (a) in (b), na primer plačila arhitektom in inženirjem ter stroški svetovanja, študije izvedljivosti, pridobitev patentnih pravic in licenc.

Z odstopanjem od točke (b) prvega pododstavka lahko države članice v ustrezno utemeljenih primerih določijo pogoje, v katerih se nakup rabljene opreme lahko šteje za upravičen izdatek, in sicer samo za mikro podjetja ter majhna in srednje velika podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (16).

2.   V primeru kmetijskih naložb nakupi pravic kmetijske proizvodnje, živali in enoletnih rastlin ter njihovo sajenje, niso upravičeni do podpore za naložbe.

Vendar, v primeru obnavljanja kmetijskega potenciala, ki so ga prizadele naravne nesreče, na podlagi člena 20(b)(vi) Uredbe (ES) št. 1698/2005, je izdatek za nakup živali lahko upravičen izdatek.

Preproste nadomestne naložbe niso upravičen izdatek.

Pododdelek 6

Izplačilo predplačil za podpore za naložbe

Člen 56

1.   Z odstopanjem od člena 26(5) Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 (17), lahko upravičenci do podpore za naložbe zahtevajo izplačilo predplačila od pristojnih plačilnih agencij, če je ta možnost vključena v program razvoja podeželja. Kar zadeva javne upravičence, se lahko tako predplačilo izplača le občinam in njihovim združenjem ter osebam javnega prava.

2.   Znesek predplačila ne presega 20 % javne pomoči, ki se nanaša na naložbo, in pogoj za izplačilo je odprtje bančne garancije ali enakovrednega jamstva v višini 110 % zneska predplačila.

Vendar lahko v primeru javnih upravičencev iz odstavka 1 plačilna agencija v skladu z veljavnimi predpisi držav članic sprejme pisno garancijo njihovega organa, ki pokriva znesek, enak odstotku, določenem v prvem pododstavku, pod pogojem, da se organ zaveže izplačati znesek, pokrit z njeno garancijo, če ne bi bila vzpostavljena upravičenost do predplačila.

3.   Garancija se sprosti, ko pristojna plačilna agencija ugotovi, da je znesek dejanskih izdatkov, ki ustrezajo javni pomoči, povezani z naložbo, presegel znesek predplačila.

Oddelek 2

Državna pomoč

Člen 57

1.   Programi za razvoj podeželja lahko vključujejo državno pomoč, namenjeno zagotavljanju dodatnega nacionalnega financiranja, v skladu s členom 89 Uredbe (ES) št. 1698/2005 v korist ukrepov ali aktivnosti znotraj področja uporabe člena 36 Pogodbe samo v primeru, da je državna pomoč določena v skladu s točko 9A Priloge II k tej uredbi.

2.   Programi za razvoj podeželja lahko vključujejo državno pomoč, namenjeno zagotavljanju finančnih prispevkov, ki jih nudijo države članice kot dopolnilo podpore Skupnosti, v skladu s členom 88 Uredbe (ES) št. 1698/2005, v korist ukrepov na podlagi členov 25 in 52 navedene uredbe ter aktivnosti v okviru ukrepov na podlagi členov 28 in 29 navedene uredbe ali dodatnega nacionalnega financiranja v skladu s členom 89 navedene uredbe v korist ukrepov na podlagi členov 25, 27 in 52 navedene uredbe ter aktivnosti v okviru ukrepov na podlagi členov 28 in 29 navedene uredbe, zunaj področja uporabe člena 36 Pogodbe, samo v primeru, da je državna pomoč določena v skladu s točko 9B Priloge II k tej uredbi.

3.   Izdatki, ki izhajajo iz ukrepov in aktivnosti iz odstavka 2 tega člena, so upravičeni do pomoči samo, če zadevna pomoč ne predstavlja nezakonite pomoči v smislu člena 1(f) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (18) v času, ko je pomoč odobrena.

Organ upravljanja ali kateri koli drug pristojni organ v državi članici zagotavlja naslednje: kjer se dodeli pomoč aktivnostim v okviru ukrepov iz odstavka 2 tega člena na podlagi obstoječih shem pomoči v smislu člena 1(b) in (d) Uredbe (ES) št. 659/1999, se spoštujejo vse veljavne zahteve glede obveščanja pri posamezni pomoči v smislu člena 1(e) navedene uredbe, in take aktivnosti so izbrane šele po tem, ko je Komisija obveščena in odobri zadevno pomoč na podlagi člena 88(3) Pogodbe.

Oddelek 3

Informiranje in obveščanje javnosti

Člen 58

1.   Program za razvoj podeželja vključuje komunikacijski načrt, ki določa:

(a)

cilje in ciljne skupine;

(b)

vsebino in strategijo komunikacijskih in informacijskih ukrepov, z navedbo ukrepov, ki jih je treba izvesti;

(c)

njegov okvirni proračun;

(d)

upravne oddelke ali organe, odgovorne za izvajanje;

(e)

merila, ki bodo uporabljena za ovrednotenje učinka ukrepov informiranja in obveščanja javnosti v smislu preglednosti, seznanjenosti s programi za razvoj podeželja in vloge, ki jo ima Skupnost.

2.   Znesek, namenjen za informiranje in obveščanje javnosti, je lahko del komponente tehnične pomoči programa za razvoj podeželja.

3.   Podroba pravila o informiranju in obveščanju javnosti so določena v Prilogi VI.

Člen 59

Na sestankih nadzornega odbora, ustanovljenega v skladu s členom 77 Uredbe (ES) št. 1698/2005, predsednik poroča o napredku pri izvajanju ukrepov informiranja in obveščanja javnosti ter članom odbora zagotovi primere takih ukrepov.

Oddelek 4

Spremljanje in vrednotenje

Člen 60

Oblika in elementi letnih poročil o napredku, ki jih predvideva člen 82 Uredbe (ES) št. 1698/2005, so določeni v Prilogi VII k tej uredbi.

Člen 61

Vmesna in naknadna vrednotenja v skladu s členom 86(4) in (5) Uredbe (ES) št. 1698/2005 se predložijo Komisiji najkasneje do 31. decembra 2010 oziroma 31. decembra 2015.

Če države članice ne posredujejo poročil vmesnih in naknadnih vrednotenj do datumov iz prvega odstavka tega člena, lahko Komisija uporabi postopek začasne ustavitve vmesnih izplačil iz člena 27(3) Uredbe (ES) št. 1290/2005, dokler ne prejme teh ocenjevalnih poročil.

Člen 62

1.   Skupni seznam temeljnih kazalnikov ter kazalnikov donosa, rezultatov in vpliva za programe razvoja podeželja je naveden v Prilogi VIII k tej uredbi. Ta seznam kazalnikov tvori skupni okvir za spremljanje in vrednotenje (CMEF) iz člena 80 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Kjer je to primerno, se ti kazalniki nadalje razdelijo po starosti in spolu upravičencev, pa tudi po tem, ali se ukrepi izvajajo na območjih z omejenimi možnostmi ali na območjih, ki so zajeta v konvergenčnem cilju.

2.   Del letnega poročila o napredku je napredek kazalnika donosa in rezultatov. To poročilo vključuje skupne in dodatne kazalce.

Za merjenje napredka pri doseganju ciljev programa za razvoj podeželja se za obdobje izvajanja programa določijo okvirni cilji kazalnikov donosa, rezultatov in vpliva, vključno z dodatnim nacionalnim financiranjem iz člena 89 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

3.   Smernice skupnega okvira za spremljanje in vrednotenje pripravi Komisija s skupnim pristopom z državami članicami. Te smernice vključujejo vsaj naslednje:

(a)

zahteve za spremljanje;

(b)

organizacijo predhodnega, vmesnega in naknadnega vrednotenja ter skupna ocenjevalna vprašanja za vsak ukrep za razvoj podeželja;

(c)

smernice glede sistema poročanja za ocenjevanje napredka z upoštevanjem kazalnikov;

(d)

podatkovne kartice za vsak ukrep, ki vsebujejo namen posredovanja in različne kazalnike;

(e)

podatkovne kartice, ki opisujejo temeljne kazalnike donosa, rezultatov in vpliva.

Oddelek 5

Elektronska izmenjava informacij in dokumentov

Člen 63

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami vzpostavi informacijski sistem (v nadaljevanju sistem), ki omogoča varno izmenjavo podatkov skupnega interesa med Komisijo in posamezno državo članico. Ti podatki vključujejo upravne/operativne in finančne vidike. Finančni vidiki so zajeti v členu 18 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 (19).

Sistem vzpostavi in posodablja Komisija s skupnim pristopom z državami članicami.

2.   Kar zadeva upravno/operativno vodenje, sistem vsebuje dokumentacijske vidike skupnega interesa, ki omogočajo izvajanje spremljanja, še zlasti: nacionalne strateške načrte in njihove posodobitve, zbirna poročila, programe in njihove posodobitve, odločitve Komisije, letna poročila o napredku, vključno s šifriranjem ukrepov v skladu s tabelo v točki 7 Priloge II, ter kazalnike spremljanja in vrednotenja v Prilogi VIII.

3.   Organ za upravljanje programa za razvoj podeželja in Komisija v sistem vnašata in posodabljata dokumente, za katere sta odgovorna, v predpisani obliki.

4.   Sistem je državam članicam in Komisiji dostopen neposredno ali prek vmesnika za samodejno usklajevanje in vnos podatkov z nacionalnimi in regionalnimi sistemi za računalniško upravljanje.

Države članice Komisiji centralizirano predložijo zahteve za pravice dostopa do računalniškega sistema za izmenjavo podatkov.

5.   Izmenjave podatkov morajo biti elektronsko podpisane v skladu s členom 5 Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20). Države članice in Komisija priznavajo pravno veljavnost elektronskega podpisa v sistemu in možnost njegove uporabe kot dokaz v pravnem postopku.

6.   Datum, ki se upošteva pri posredovanju dokumentov Komisiji, je datum, ko država članica pošlje dokumente, potem ko jih je vnesla v sistem.

Dokument velja za poslanega Komisiji, ko ga država članica ne more več spremeniti ali ga odstraniti iz sistema.

7.   Stroški razvijanja in posodabljanja skupnih elementov sistema se financirajo iz proračuna Skupnosti v skladu s členom 66(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Vsi stroški vmesnika med nacionalnimi in lokalnimi sistemi na eni strani ter sistemom na drugi strani ter vsi stroški prilagajanja nacionalnih in lokalnih sistemov so lahko upravičeni po členu 66(2) navedene uredbe.

8.   V primerih višje sile ali izrednih razmer in zlasti pri okvarah sistema ali odsotnosti trajne povezave lahko država članica predloži Komisiji dokumente v tiskani obliki. Takšna predložitev v tiskani obliki zahteva vnaprejšnji in uradni pristanek Komisije.

Ko je višje sile ali izrednih okoliščin, ki preprečujejo uporabo sistema, konec, država članica vnese v sistem zadevne dokumente. V tem primeru kot datum pošiljanja velja datum, ko so bili dokumenti predloženi v tiskani obliki.

POGLAVJE V

Končne določbe

Člen 64

Uredba (ES) št. 817/2004 se razveljavi s 1. januarjem 2007.

Še naprej se uporablja za ukrepe, odobrene pred 1. januarjem 2007 po Uredbi (ES) št. 1257/1999.

Člen 11 Uredbe (ES) št. 817/2004 in točke 9.3.V.A(1), 9.3.V.B(1), (2) in (3) ter druga alinea točke 9.3.V.B. Priloge II k Uredbi se uporabljajo do 31. decembra 2009 na podlagi tretjega odstavka člena 94 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 65

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Velja za podporo Skupnosti v zvezi s programskim obdobjem, ki se začne 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1463/2006 (UL L 277, 9.10.2006, str. 1).

(2)  http://www.mcpfe.org/mcpfe/resolutions/lisbon/resolution_l2a2.pdf

(3)  UL L 328, 23.12.2000, str. 2. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2060/2004 (UL L 357, 2.12.2004, str. 3).

(4)  UL L 160, 26.6.1999, str. 80. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1698/2005.

(5)  UL L 153, 30.4.2004, str. 30. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1360/2005 (UL L 214, 19.8.2005, str. 55).

(6)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

(7)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1.

(8)  UL L 93, 31.3.2006, str. 1.

(9)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(10)  UL L 179, 14.7.1999, str. 1.

(11)  UL L 103, 25.4.1979, str. 1.

(12)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(13)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(14)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(15)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(16)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(17)  Glej stran 74 tega Uradnega lista.

(18)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(19)  UL L 171, 23.6.2006, str. 1.

(20)  UL L 13, 19.1.2000, str. 12.


PRILOGA I

PROGRAMI PODPORE IZ ČLENA 2(2)

Sadje in zelenjava (člen 14(2) in člen 15 Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 (1))

Vino (naslov II, poglavje III Uredbe (ES) št. 1493/1999)

Tobak (člen 13(2)(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 (2))

Olivno olje (člen 8(1) Uredbe Sveta (ES) št. 865/2004 (3))

Hmelj (člen 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1952/2005 (4))

Govedina in teletina (člen 132 Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Ovce in koze (člen 114(1) in člen 119 Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Čebelarstvo (člen 2 Uredbe Sveta (ES) št. 797/2004 (5))

Sladkor (Uredba Sveta (ES) št. 320/2006 (6))

Posebni ukrepi za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (naslov III Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (7)) in na manjših Egejskih otokih (poglavje III Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (8))

Neposredna plačila (člen 42(5) in člen 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003)


(1)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1.

(2)  UL L 215, 30.7.1992, str. 70.

(3)  UL L 161, 30.4.2004, str. 97.

(4)  UL L 314, 30.11.2005, str. 1.

(5)  UL L 125, 28.4.2004, str. 1.

(6)  UL L 58, 28.2.2006, str. 42.

(7)  UL L 42, 14.2.2006, str. 1.

(8)  UL L 265, 26.9.2006, str. 1.


PRILOGA II

A.   VSEBINA PROGRAMA ZA RAZVOJ PODEŽELJA (ČLEN 5)

1.   Naziv programa za razvoj podeželja

2.   Država članica in upravna regija (kadar je to potrebno)

2.1   Geografsko območje, ki ga načrt pokriva

(člen 15(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005)

2.2   Regije, uvrščene pod „konvergenčni“ cilj

(člen 16(d) in člen 69 Uredbe (ES) št. 1698/2005)

Navedite:

konvergenčne regije.

3.   Analiza položaja z vidika prednosti in pomanjkljivosti, izbrana strategija za soočanje z njimi in predhodno vrednotenje

(člen 16(a) in člen 85 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005)

3.1   Analiza položaja z vidika prednosti in pomanjkljivosti

Opišite sedanje stanje geografskega območja z uporabo kvantificiranih podatkov, poudarite prednosti in pomanjkljivosti, neskladja, vrzeli in možnosti za razvoj podeželja na podlagi temeljnih kazalnikov, opredeljenih v Prilogi VIII, in drugih ustreznih dodatnih kazalnikov. Opis zadeva:

—   Splošno družbeno-gospodarsko stanje geografskega območja: opredelitev podeželskega območja z upoštevanjem točke 2.4 Priloge k Sklepu Sveta 2006/144/ES (1); demografski položaj, vključno z analizo strukture populacije po starosti in spolu, priseljevanja in odseljevanja ter težav, ki izhajajo iz perifernih pritiskov in oddaljenosti; gospodarska gonila, produktivnost in rast; trg delovne sile, vključno s strukturo zaposlenosti, stopnjo nezaposlenosti ter znanj in spretnosti, vključno z analizo stanja na področju zaposlovanja glede na starost in spol; splošna in kmetijsko/gozdarska raba zemljišč ter lastniška struktura, povprečna velikost kmetijskih gospodarstev.

—   Učinkovitost kmetijskega, gozdarskega in živilskega sektorja: konkurenčnost kmetijskega, gozdarskega in živilskega sektorja, analiza strukturnih slabosti ter določitev potreb po prestrukturiranju in posodobitvi; človeški kapital in podjetništvo; možnosti za inovacije in prenos znanja; kakovost in skladnost s standardi Skupnosti.

—   Okolje in upravljanje zemljišč: naravne ovire, s katerimi se soočajo kmetije v območjih, ki jim grozita izseljevanje in marginalizacija; celovit opis biološke raznovrstnosti s poudarkom na raznovrstnosti, povezani s kmetijstvom in gozdarstvom, vključno s kmetijstvom naravnih vrednosti in gozdarskimi sistemi, stanje glede izvajanja direktiv Natura 2000 na kmetijskih in gozdarskih zemljiščih; opisi kakovosti in količine vode, vloga kmetijstva pri rabi vode in njenem onesnaževanju ter izvajanje Direktive Sveta 91/676/EGS (2) in Direktive 2000/60/ES (Nitratne direktive in okvirne direktive o vodah); onesnaževanje zraka in podnebne spremembe ter njihova povezava s kmetijstvom: emisije toplogrednih plinov in amoniaka ter povezava z različnimi akcijskimi načrti/pobudami, ki so jih sprejele države članice/regije za prispevanje k doseganju mednarodnih ciljev, vključno s kodeksom dobre prakse za zmanjšanje emisij amoniaka (Konvencija o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje); uporaba bioenergije; opisi kakovosti tal (vodna in vetrna erozija, organska snov, onesnaženje) in zaščita, uporaba pesticidov, ekološka pridelava in dobro počutje živali; obseg varovalnih in zaščitenih gozdnih površin, gozdne površine z visoko/srednjo požarno ogroženostjo, povprečna letna sprememba obsega gozdov. Zgornji opisi so podprti s kvantificiranimi podatki.

—   Kmetijsko gospodarstvo in kakovost življenja: struktura kmetijskega gospodarstva, ovire pri ustvarjanju alternativnih možnosti za zaposlovanje, ustanavljanje mikro podjetij in turizem; opis in analiza vrzeli pri zagotavljanju storitev na podeželju, vključno z dostopom do interneta in širokopasovne infrastrukture; infrastrukturne potrebe, kulturna dediščina in grajeno okolje v vaseh; človeški potencial in lokalna sposobnost za razvoj, vključno z upravljanjem.

—   Program Leader: populacija in ozemlje držav članic, vključena v strategije celovitega razvoja podeželja od spodaj navzgor (program Leader+ in drugi nacionalni programi ter programi, sofinancirani s strani Skupnosti) med programskim obdobjem 2000–2006.

3.2   Izbrana strategija za soočanje s prednostmi in pomanjkljivostmi

Opišite izbor in hierarhijo ukrepov za razvoj podeželja za obravnavanje stanja na podeželju in denarna sredstva, namenjena različnim osem in ukrepom, upravičenih z analizo prednosti in pomanjkljivosti.

3.3   Predhodno vrednotenje

Vključite to vrednotenje, ki bo določilo in ocenilo elemente iz člena 85 Uredbe (ES) št. 1698/2005: srednjeročne in dolgoročne potrebe, cilje, ki jih je treba doseči, pričakovane rezultate, kvantificirane cilje, zlasti glede učinka v zvezi s temeljnim položajem, dodano vrednost Skupnosti, obseg upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti, pridobljene izkušnje iz prejšnjih načrtovanj programov in kakovost postopkov za izvajanje, spremljanje, vrednotenje in finančno poslovanje.

Predhodno vrednotenje obravnava tudi zahteve okoljske presoje, ki jih določa Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta (3) („Direktiva o strateški presoji vplivov na okolje“).

Celotno predhodno vrednotenje bo predstavljeno kot priloga k programu za razvoj podeželja.

3.4   Vpliv iz prejšnjih programskih obdobij in druge informacije

Opišite vpliv finančnih prispevkov EKUJS-a, dodeljenih za razvoj podeželja med prejšnjim programskim obdobjem na istem programskem območju. Predstavite povzetek rezultatov vrednotenj.

Po potrebi opišite tudi vse dopolnilne ukrepe poleg ukrepov Skupnosti za razvoj podeželja in spremljevalnih ukrepov, ki so imeli vpliv na zadevno programsko območje.

4.   Utemeljitev izbranih prednostnih nalog ob upoštevanju strateških smernic Skupnosti in nacionalnega strateškega načrta ter predvidenega učinka iz predhodnega vrednotenja

(člen 16(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005)

4.1   Utemeljitev izbranih prednostnih nalog ob upoštevanju strateških smernic Skupnosti in nacionalnega strateškega načrta

Opišite, kako izbrani ukrepi programa za razvoj podeželja in finančna sredstva, namenjena štirim osem, odsevajo nacionalni strateški načrt in posebne nacionalne razmere.

4.2   Pričakovani učinek iz predhodnega vrednotenja ob upoštevanju izbranih prednostnih nalog

Program za razvoj podeželja vsebuje povzetek predhodnega vrednotenja (izhajajoč iz celotnega predhodnega vrednotenja, priloženega programu) in povzetek o tem, kako so upravni organi upoštevali rezultate tega vrednotenja. Ta del vsebuje tudi pripombe glede pričakovanega učinka sinergij med osmi in ukrepi ter glede tega, kako lahko enotno ukrepanje pripomore k pozitivnemu stanju in obojestranski koristi.

5.   Informacije o oseh in ukrepih, ki so predlagani za vsako os, ter njihov opis

(člen 16(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005)

Ta informacija vključuje opis osi in ukrepov, ki so predlagani, ter posebne preverljive cilje in kazalnike, navedene v členu 81 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, ki omogočajo merjenje napredka, učinkovitosti in uspešnosti programa. Ti kazalniki vključujejo skupne kazalnike, vključene v CMEF (Priloga VIII k tej uredbi) in dodatne kazalnike, značilne za ta program.

5.1   Splošne zahteve

navedite določen člen (in odstavek, kjer je to potrebno), ki vključuje vsak ukrep za razvoj podeželja. Kjer sta navedena dva ali več členov (za enotno ukrepanje), se plačila pripišejo prevladujočemu ukrepu in s tem prevladujoči osi (člen 70(7) Uredbe (ES) št. 1698/2005, vendar se vsak del izvaja v skladu s pravili, ki urejajo posamezne ukrepe,

navedite utemeljitev za posredovanje, cilje, obseg in ukrepe, kazalnike, kvantificirane cilje in, kjer je to ustrezno, upravičence.

5.2   Zahteve glede vseh ali nekaterih ukrepov

Sklicevanje na vse aktivnosti/pogodbe v teku iz prejšnjega obdobja, vključno s finančnimi pogoji, in postopke/pravila (vključno s prehodnimi), ki veljajo zanje v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1320/2006 o določitvi pravil za prehod na podporo za razvoj podeželja, kot je določeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 (4). Kjer so v programu predlagana odstopanja od korelacijske tabele iz Priloge II k tej uredbi, je ta odstopanja treba pojasniti pod to alineo. Za aktivnosti, ki pripadajo ukrepom, ki v programskem obdobju 2007–2013 ne bodo več izvajani, je opis lahko omejen le na zahteve iz te alinee.

Potrditev, da je za ukrepe na podlagi členov 25 in 52 Uredbe (ES) št. 1698/2005 in za aktivnosti v okviru ukrepov na podlagi členov 28 in 29 navedene uredbe, ki ne spadajo v področje uporabe člena 36 Pogodbe ES, zagotovljeno upoštevanje postopkov glede državne pomoči in meril skladnosti gradiva, še zlasti zgornje meje pomoči celotne javne pomoči iz členov 87 do 89 Pogodbe ES.

Potrditev, da so zahteve navzkrižne skladnosti, ki vplivajo na izvajanje nekaterih ukrepov za razvoj podeželja, enake zahtevam, določenim z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003.

Dokazilo, da je za naložbene ukrepe podpora usmerjena na jasno določene cilje, ki odražajo opredeljene potrebe območja in strukturno prikrajšanje.

Merila in upravna pravila za zagotavljanje, da aktivnosti, ki v veliki meri uživajo ugodnosti iz pomoči za razvoj podeželja v programih podpore, navedenih v Prilogi I k tej uredbi, ne prejemajo podpore od drugih ustreznih instrumentov skupne kmetijske politike.

Dokazilo iz člena 48(2) te uredbe, ki Komisiji omogoča preverjanje usklajenosti in verodostojnosti izračunov.

Pri uporabi subvencij obrestne mere in njihovega kapitalizacijskega sistema ter ukrepov finančnega inženiringa, ureditve v skladu s členi 49 do 52 te uredbe.

5.3   Informacije, potrebne za osi in ukrepe

Za ukrepe so potrebne naslednje posebne informacije:

5.3.1   Os 1: Izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja

Skupno nekaterim ukrepom v zvezi z gozdarstvom

povezava med predlaganimi ukrepi in nacionalnimi/podnacionalnimi programi za gozdove ali enakovrednimi instrumenti in z gozdarsko strategijo Skupnosti.

5.3.1.1   Ukrepi za pospeševanje znanja in izboljšavo človeškega potenciala

5.3.1.1.1   Poklicno usposabljanje in dejavnosti obveščanja, vključno s širjenjem znanstvenih spoznanj in inovativne prakse, za osebe, ki delujejo v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju

opis aktivnosti (vključno z vrstami usposabljanja) in vrste upravičencev,

podrobnosti o obsegu pomoči.

5.3.1.1.2   Začetek delovanja mladih kmetov

opredelitev „začetek delovanja“, ki jo uporablja država članica/regija,

povzetek zahtev poslovnega načrta, vključno z, v primeru naložb, skladnostjo z obstoječimi standardi Skupnosti v okviru 36-mesečnega podaljšanega plačilnega roka, ter podrobnosti o pogostnosti in obravnavanju presoj poslovnega načrta,

uporaba možnosti pridobivanja koristi iz podaljšanega plačilnega roka z namenom doseganja poklicnega znanja in spretnosti ter zahtev glede usposobljenosti,

uporaba možnosti za združitev različnih ukrepov s poslovnim načrtom in omogočanje dostopa mladih kmetovalcev do teh ukrepov,

znesek podpore in izbira plačila (enkratna premija v največ pet obrokih, subvencija obrestne mere ali kombinacija obeh).

5.3.1.1.3   Predčasno upokojevanje kmetov in kmetijskih delavcev

opis povezave z nacionalnimi shemami upokojevanja,

opis povezave z ukrepom začetka delovanja mladih kmetov (kjer je bila izbrana ta možnost),

trajanje pomoči,

uporaba možnosti prenosa sproščenega zemljišča na organ, ki se obveže, da bo zemljišče kasneje prerazporedil,

znesek plačil.

5.3.1.1.4   Uporaba svetovalnih storitev s strani kmetov in lastnikov gozdov

opis sistemov kmetijskega/gozdarskega svetovanja, ki jih je vzpostavila država članica, vključno s postopkom za izbiro organov, odgovornih za zagotavljanje teh storitev za lastnike kmetij in gozdov,

znesek in stopnja podpore.

5.3.1.1.5   Ustanavljanje služb za pomoč pri upravljanju kmetij, služb za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah ter služb za kmetijsko in gozdarsko svetovanje

opis postopka ustanavljanja, status izvajalcev storitev, vrsta zajetih storitev,

opis vrste upravičenih izdatkov, raven podpore, vključno z njenim postopnim zmanjševanjem.

5.3.1.2   Ukrepi za prestrukturiranje in razvoj fizičnega potenciala ter za spodbujanje inovativnosti

5.3.1.2.1   Posodabljanje kmetijskih gospodarstev

opis zahtev in ciljev v zvezi z izboljšanjem splošne uspešnosti kmetijskih gospodarstev,

vrste naložb (opredmetene-neopredmetene),

vrste upravičencev,

določitev na novo uvedenih standardov Skupnosti (in obstoječih standardov v primeru mladih kmetov, ki prejemajo podporo za začetek delovanja), za katere bo morda dodeljena pomoč, utemeljitev, povezana s posebnimi težavami v zvezi z izpolnjevanjem teh standardov ter trajanje in utemeljitev podaljšanega plačilnega roka za zadevni standard,

vrsta podpore in intenzivnosti pomoči.

5.3.1.2.2   Izboljševanje gospodarske vrednosti gozdov

vrste naložb in zadevni upravičenci,

vrsta podpore in intenzivnosti pomoči.

5.3.1.2.3   Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom

opis zahtev in ciljev v zvezi s splošno uspešnostjo podjetij,

primarni proizvodni sektorji in vrste naložb (opredmetene-neopredmetene),

vrste in velikost upravičenih podjetij,

določitev standardov, za katere je mikro podjetjem mogoče odobriti podaljšani plačilni rok za doseganje skladnosti z na novo uvedenimi standardi Skupnosti,

vrsta podpore in intenzivnosti pomoči.

5.3.1.2.4   Sodelovanje pri razvoju novih proizvodov, proizvodnih postopkov in tehnologij na področjih kmetijstva, prehrane in gozdarstva

zajeti sektorji in vrste partnerjev, ki so udeleženi pri projektih sodelovanja,

opis razlik med projekti sodelovanja na področjih novih proizvodov/novih postopkov/novih tehnologij,

vrste upravičenih stroškov in ravni podpore.

5.3.1.2.5   Infrastruktura, povezana z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva ter gozdarstva

Opis vseh vrst ukrepov

5.3.1.2.6   Obnavljanje kmetijskega proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, in uvajanje ustreznih preprečevalnih ukrepov

Ob pojavu takšnih dogodkov zagotovilo, da so vključeni le izdatki za naložbe.

5.3.1.3   Ukrepi za izboljšanje kakovosti kmetijske proizvodnje in proizvodov

5.3.1.3.1   Izpolnjevanje standardov, temelječih na zakonodaji Skupnosti

seznam standardov, temelječih na zakonodaji Skupnosti, ki so upravičeni do podpore po členu 31(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, datum, po katerem je vsak standard obvezen v skladu z zakonodajo Skupnosti, in utemeljitev izbire,

opis pomembnega vpliva na stroške poslovanja kmetije, ki izhaja iz obveznosti ali omejitev, določenih z novim standardom,

znesek podpore na upravičen standard in metodologija, uporabljena za določanje tega zneska.

5.3.1.3.2   Sodelovanje kmetov v shemah kakovosti hrane

seznam shem Skupnosti ali nacionalnih shem kakovosti hrane, ki so upravičeni do podpore, vključno s seznamom proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za podporo po izbranih shemah kakovosti hrane. Za nacionalne sheme kakovosti hrane opis sheme glede na merila, navedena v členu 22(2),

navedba uradnega organa ali organov, odgovornih za nadzor delovanja sheme kakovosti hrane, in opis organizacijske ureditve za nadzor,

znesek podpore na vrsto upravičene sheme in utemeljitev stalnih stroškov.

5.3.1.3.3   Dejavnosti informiranja in pospeševanja prodaje

seznam proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za podporo po shemi kakovosti hrane, izbranih v skladu z ukrepom „Sodelovanje kmetov v shemah kakovosti hrane“,

postopek za zagotavljanje, da ukrepi, ki koristijo podporo za razvoj podeželja, ne prejemajo podpore po Uredbi (ES) št. 2826/2000,

postopek za predhodni nadzor informacijskega, promocijskega in reklamnega gradiva (člen 23(6) te uredbe),

kratek opis vrste upravičenih stroškov in stopenj podpore.

5.3.1.4   Prehodni ukrepi za Češko republiko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško

5.3.1.4.1   Podpore za delno samooskrbna kmetijska gospodarstva, ki so v postopku prestrukturiranja

opredelitev delno samooskrbne kmetije ob upoštevanju najmanjše in/ali največje velikosti kmetije, deleža tržne proizvodnje in/ali ravni prihodka upravičene kmetije;

opredelitev bodoče ekonomske sposobnosti preživetja;

povzetek zahtev poslovnega načrta;

znesek in trajanje podpore.

5.3.1.4.2   Ustanovitev skupin proizvajalcev

opis uradnega postopka za priznanje skupin, vključno z izbirnimi merili;

zadevni sektorji;

samo za Malto navedba sektorja ali sektorjev, ki so upravičeni do odstopanja, z utemeljitvijo v zvezi z izredno majhno proizvodnjo in pogoji za upravičenost do odstopanja: najnižji odstotek proizvodnje skupine v primerjavi s celotno proizvodnjo v sektorju, najmanjše število proizvajalcev v sektorju, ki so člani te skupine;

samo za Malto utemeljitev letnih zneskov.

5.3.2   Os 2: Izboljšanje okolja in podeželja

5.3.2.1   Ukrepi za trajnostno rabo kmetijskih zemljišč

Skupno nekaterim ukrepom

Podroben opis nacionalnega izvajanja:

za posebne namene člena 39(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 najmanjše zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve; najmanjše zahteve za gnojila morajo med drugim vključevati kodeks dobre prakse, uveden v okviru Direktive 91/676/EGS za kmetije izven območij, občutljivih za nitrate, ter zahteve v zvezi z onesnaževanjem s fosforjem; najmanjše zahteve za fitofarmacevtska sredstva morajo med drugim vsebovati zahteve za pridobitev dovoljenja za uporabo sredstev in izpolnjevanje obveznosti usposabljanja, zahteve za varno skladiščenje, preizkušanje strojev in naprav v uporabi ter pravila za uporabo pesticidov v bližini vode in drugih občutljivih območij, kot jih določa nacionalna zakonodaja;

za posebne namene člena 40(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 druge ustrezne obvezne zahteve, določene z nacionalno zakonodajo.

5.3.2.1.1   Plačila kmetom zaradi omejenih možnosti na gorskih območjih

Določbe točk 9.3.V.A(1) in 9.3.V.B(1), (2) in (3) ter druge alinee točke 9.3.V.B. Priloge II k Uredbi (ES) št. 817/2004 veljajo do 31. decembra 2009. Vendar je razlika med A in B, glavne značilnosti/druge informacije, razveljavljena.

5.3.2.1.2   Plačila kmetom na območjih z omejenimi možnostmi, ki niso gorska območja

Velja točka 5.3.2.1.1

5.3.2.1.3   Plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na Direktivo 2000/60/ES

območja, določena za izvajanje Direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS in obveznosti za kmete, ki izhajajo iz ustreznih nacionalnih/regionalnih določb o upravljanju;

opis metodologije in kmetijskih predpostavk, uporabljenih kot referenčna točka za izračune, ki upravičujejo dodatne stroške in izpad prihodka zaradi pomanjkljivosti na zadevnem območju v zvezi z izvajanjem Direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS (5);

znesek podpore.

5.3.2.1.4   Kmetijsko-okoljska plačila

opis in utemeljitev različnih vrst obveznosti na podlagi njihovega pričakovanega učinka na okolje v zvezi z okoljskimi potrebami in prednostnimi nalogami,

opis metodologije in agronomskih predpostavk ter parametrov (vključno z opisom temeljnih zahtev, navedenih v členu 39(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, ki so pomembne za določeno vrsto obveznosti), uporabljenih kot referenčna točka za izračune, ki upravičujejo: (a) dodatne stroške, (b) izpad prihodka zaradi sprejetih obvez in (c) višino transakcijskih stroškov; kjer je potrebno, ta metodologija upošteva pomoč, dodeljeno po Uredbi (ES) št. 1782/2003; kjer je to primerno, pretvorbena metoda, uporabljena za druge enote v skladu s členom 27(9) te uredbe,

znesek podpore,

ukrepi, cilji in merila, uporabljeni pri izbiri upravičencev na javnih razpisih v skladu z drugim pododstavkom člena 39(4) Uredbe (ES) št. 1698/2005,

seznam lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, in število zadevnih vzrejnih živali ženskega spola. To število mora potrditi pooblaščen tehnični organ ali organizacija/združenje rejcev, ki mora voditi in posodabljati vzrejno rodovniško ali rejsko knjigo. Dokazilo, da ima zadevni organ potrebne spretnosti in znanja za ugotavljanje ogroženih živalskih pasem,

za rastlinske genske vire, ki jim grozi genska erozija, dokaz o genski eroziji na podlagi znanstvenih rezultatov in kazalcev pojava avtohtonih/primitivnih (domačih) sort, raznovrstnost njihove populacije in prevladujoče kmetijske prakse na lokalni ravni,

za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu (člen 39(5) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005): vrste upravičencev in ukrepov ter podrobnosti glede upravičenih stroškov.

5.3.2.1.5   Plačila za dobro počutje živali

opis in utemeljitev različnih vrst obveznosti na vsaj enem od območij, določenih v členu 27(7) te uredbe, na podlagi njihovega pričakovanega vpliva,

opis metodologije in agronomskih/zootehničnih predpostavk ter parametrov (vključno z opisom temeljnih zahtev, navedenih v členu 40(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki so pomembne za določeno vrsto obveznosti), uporabljenih kot referenčna točka za izračune, ki upravičujejo: (a) dodatne stroške in izpad prihodka zaradi sprejetih obvez, (b) višino transakcijskih stroškov,

znesek podpore.

5.3.2.1.6   Podpora za neproizvodne naložbe

opredelitev ukrepov, načrtovanih za podporo,

opis povezave z obveznostmi, določenimi v členu 36(a)(iv) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ali drugimi kmetijsko-okoljskimi cilji,

opis javne uporabne vrednosti območja Natura 2000 ali drugega območja visoke naravne vrednosti, ki ga je treba izboljšati.

5.3.2.2   Ukrepi za trajnostno rabo kmetijskih zemljišč

Skupno vsem ukrepom:

povezava med predlaganimi ukrepi in nacionalnimi/podnacionalnimi programi za gozdove ali enakovrednimi instrumenti in z gozdarsko strategijo Skupnosti,

sklicevanje na načrte za varstvo gozdov za območja z visoko ali srednjo požarno ogroženostjo, in elementi, ki zagotavljajo skladnost predlaganih ukrepov s temi načrti za varstvo gozdov.

5.3.2.2.1   Prvo pogozdovanje kmetijskih površin

opredelitev „kmetijskega zemljišča“,

opredelitev „kmeta“,

določbe in merila za izbiro območij, namenjenih pogozdovanju, ob zagotovitvi, da so načrtovani ukrepi primerni za krajevne pogoje in skladni z okoljskimi zahtevami, zlasti z biološko raznovrstnostjo, v skladu s členom 50(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in členom 34(2) te uredbe,

opis metodologije za izračun stroškov vzpostavitve in spremljanja ter izpad prihodka, ki ga je treba nadomestiti. Kjer je pomembno za slednje, ta metodologija upošteva dodeljeno pomoč v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003,

intenzivnost pomoči za podporo za vzpostavitev, zneski in trajanje letnih premij, ki prispevajo h kritju stroškov vzdrževanja in izgube prihodka.

5.3.2.2.2   Prva vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov na kmetijskih zemljiščih

opredelitev kmetijsko-gozdarskih sistemov, načrtovanih za podporo,

uporaba v gozdarstvu,

uporaba v kmetijstvu,

gostota sajenja,

opis metodologije za izračun stroška vzpostavitve,

intenzivnosti pomoči za podporo za vzpostavitev.

5.3.2.2.3   Prvo pogozdovanje nekmetijskih površin

določbe in merila za določitev območij za pogozdovanje,

določbe, ki zagotavljajo, da so načrtovani ukrepi primerni za lokalne pogoje in skladni z okoljskimi zahtevami, zlasti z biološko raznovrstnostjo,

opis metodologije za izračun stroškov vzpostavitve in vzdrževanja,

intenzivnosti pomoči za podporo za vzpostavitev.

5.3.2.2.4   Plačila v okviru Nature 2000

območja, določena za izvajanje Direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS, in obveznosti za lastnike gozdov, ki izhajajo iz ustreznih nacionalnih/regionalnih določb o upravljanju;

opis metodologije za izračune, ki upravičujejo nastale stroške in izpad prihodka zaradi omejitev glede uporabe gozdov in drugih gozdnih zemljišč zaradi izvajanja Direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS na zadevnem območju;

znesek podpore.

5.3.2.2.5   Gozdno-okoljska plačila

utemeljitev obveznosti na podlagi njihovega pričakovanega učinka na okolje v zvezi z okoljskimi potrebami in prednostnimi nalogami,

opis metodologije in predpostavk ter parametrov, uporabljenih kot referenčna točka za izračune, ki upravičujejo dodatne stroške in izpad prihodkov zaradi prevzete obveznosti,

znesek podpore.

5.3.2.2.6   Obnavljanje proizvodnega potenciala gozdov in uvajanje preprečevalnih ukrepov

narava načrtovanih ukrepov in preventivni načrti.

5.3.2.2.7   Podpora za neproizvodne naložbe

opredelitev ukrepov, za katere se odobri podpora,

opis povezave z obveznostmi, določenimi v členu 36(b)(v) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ali drugimi okoljskimi cilji,

opis javnih uporabnih vrednosti, ki jih je treba povečati.

5.3.3   Os 3: Kakovost življenja na podeželju in diverzifikacija podeželskega gospodarstva

5.3.3.1   Ukrepi za diverzifikacijo podeželskega gospodarstva

5.3.3.1.1   Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti

domene zajete diverzifikacije,

intenzivnosti pomoči.

5.3.3.1.2   Podpora za ustanavljanje in razvoj mikro podjetij

vrste upravičenih podjetij,

opis vseh vrst ukrepov,

intenzivnosti pomoči.

5.3.3.1.3   Spodbujanje turističnih dejavnosti

opis vrste vključenih ukrepov, navedenih v členu 55 Uredbe (ES) št. 1698/2005,

intenzivnosti pomoči.

5.3.3.2   Ukrepi za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju

5.3.3.2.1   Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo

vrste podprtih storitev,

vrste zajetih stroškov.

5.3.3.2.2   Obnova in razvoj vasi

vrste podprtih ukrepov,

vrste zajetih stroškov.

5.3.3.2.3   Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja

opis vrste vključenih ukrepov, navedenih v členu 57 Uredbe (ES) št. 1698/2005,

5.3.3.3   Poklicno usposabljanje in informiranje

področje(-a), vključeno(-a) v poklicno usposabljanje in informiranje,

vrsta gospodarskih udeležencev, upravičencev do predvidenih ukrepov.

5.3.3.4   Pridobitev strokovnih znanj, animacija in izvajanje

pridobitev strokovnih znanj in animacija: opis vrste vključenega ukrepa,

javno-zasebna partnerstva po členu 59(e) Uredbe (ES) št. 1698/2005, razen tistih iz člena 62(1)(b) Uredbe, ki bodo izvajali lokalne razvojne strategije: opis vrste (zastopani partnerji, odstotek zasebnih zastopanih partnerjev, pooblastilo za sprejemanje odločitev), okvirna ocena števila javno-zasebnih partnerstev ter zajeta območja in populacije; navedba ukrepov osi 3, ki jih izvajajo ta javno-zasebna partnerstva; ukrep, ki zagotavlja, da tekoči stroški teh partnerstev ne presežejo zgornje meje v višini 15 % javnih izdatkov njihove lokalne razvojne strategije.

5.3.4   Os 4: Izvajanje pristopa Leader

5.3.4.1   Lokalne razvojne strategije

postopek in časovni razpored za izbor lokalnih akcijskih skupin, vključno z objektivnimi izbirnimi merili in načrtovanim okvirnim številom lokalnih akcijskih skupin in načrtovanim odstotkom podeželskih območij, zajetih v lokalne razvojne strategije,

utemeljitev izbire območij, katerih populacija je zunaj meja, določenih v členu 37(3),

postopek za izbiro ukrepov s strani lokalnih akcijskih skupin,

opis finančnih krogov, ki se uporabljajo za lokalne akcijske skupine.

5.3.4.2   Medregijsko in čezmejno sodelovanje

Postopek, časovni razpored in objektivna merila za izbor medregijskih in čezmejnih projektov sodelovanja.

5.3.4.3   Vodenje lokalne akcijske skupine, pridobivanje strokovnih znanj in animacija območja

omejitev deleža proračuna lokalne akcijske skupine za vodenje lokalnih akcijskih skupin,

okvirna ocena izdatka po členu 59(a) do (d) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, ki bo uporabljen za pridobivanje strokovnih znanj in animacijo za os Leader.

6.   Finančni načrt, sestavljen iz dveh preglednic

(člen 16(d) Uredbe (ES) št. 1698/2005)

6.1   Letni prispevek EKSRP (v EUR)

Leto

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Skupaj EKSRP

 

 

 

 

 

 

 

konvergenčne regije (6)

 

 

 

 

 

 

 

6.2   Finančni načrt po oseh (v EUR celotno obdobje) (7)

Os

Javni prispevek

Skupaj javni

stopnja prispevka EKSRP

(%)

Znesek EKSRP

Os 1

 

 

 

Os 2

 

 

 

Os 3

 

 

 

Os 4

 

 

 

Tehnična pomoč

 

 

 

Skupaj

 

 

 

Opomba: Prehodni izdatki v skladu s prvo alinejo točke 5.2 te priloge se vključijo v preglednice v točke 6.1 in 6.2 ter 7. Za ugotavljanje takšnih izdatkov država članica uporabi korelacijsko tabelo v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1320/2006.

7.   Okvirna razčlenitev po ukrepu za razvoj podeželja (v EUR, celotno obdobje)

Ukrep/os

Javni izdatki

Zasebni izdatki

Skupaj stroški

Ukrep 111

 

 

 

Ukrep 112

 

 

 

Ukrep 121

 

 

 

Ukrep 1....

 

 

 

Skupaj os 1

 

 

 

Ukrep 211

 

 

 

Ukrep 212

 

 

 

Ukrep 221

 

 

 

Ukrep 2....

 

 

 

Skupaj os 2

 

 

 

Ukrep 311

 

 

 

Ukrep 312

 

 

 

Ukrep 321

 

 

 

Ukrep 3…

 

 

 

Skupaj os 3

 

 

 

4.1

Lokalne razvojne strategije:

411.

Konkurenčnost

412.

Upravljanje z okoljem/zemljišči

413.

Kakovost življenja/diverzifikacija

 

 

 

421.

Sodelovanje

 

 

 

431.

Tekoči stroški, pridobivanje strokovnih znanj, animacija

 

 

 

Skupaj os 4 (8)

 

 

 

Skupaj osi 1, 2, 3 in 4

 

 

 

511.

Tehnična pomoč

od katere znesek za nacionalno mrežo za podeželje (kjer je to pomembno):

(a)

tekoči stroški

(b)

akcijski načrt

 

 

 

Skupna vsota

 

 

 

Skupna finančna preglednica in preglednica okvirnih začetnih ukrepov morata slediti strukturi zgornjih preglednic v točkah 6.1, 6.2 in 7 in vrstnemu redu naslednjega seznama:

Različni ukrepi so kodificirani, kot sledi:

(111)

poklicno usposabljanje, informacijski ukrepi, vključno s širjenjem znanstvenih spoznanj in inovativnih praks, za osebe, ki se udejstvujejo v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju;

(112)

pomoč mladim kmetovalcem;

(113)

predčasno upokojevanje kmetov in kmetijskih delavcev;

(114)

uporaba svetovalnih storitev s strani kmetov in lastnikov gozdov;

(115)

ustanavljanje služb za pomoč pri upravljanju kmetij, služb za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah ter služb za kmetijsko in gozdarsko svetovanje;

(121)

posodabljanje kmetij;

(122)

izboljševanje gospodarske vrednosti gozdov;

(123)

dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom;

(124)

sodelovanje pri razvoju novih proizvodov, proizvodnih postopkov in tehnologij v kmetijskem in živilskem sektorju;

(125)

izboljševanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva;

(126)

obnavljanje proizvodnega potenciala kmetijstva, prizadetega zaradi naravnih nesreč, in uvajanje ustreznih preprečevalnih ukrepov;

(131)

pomoč kmetom pri prilagajanju zahtevnim standardom, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti;

(132)

podpora kmetom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane;

(133)

podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane;

(141)

podpora za delno samooskrbna kmetijska gospodarstva, ki so v postopku prestrukturiranja;

(142)

podpora za ustanavljanje skupin proizvajalcev;

(211)

plačila kmetom zaradi omejenih možnosti na gorskih območjih;

(212)

plačila kmetom na območjih z omejenimi možnostmi, ki niso gorska območja;

(213)

plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na Direktivo 2000/60/ES;

(214)

kmetijsko-okoljska plačila;

(215)

plačila za dobro počutje živali;

(216)

podpora za neproizvodne naložbe;

(221)

prvo pogozdovanje kmetijskih površin;

(222)

prva vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov na kmetijskih zemljiščih;

(223)

prvo pogozdovanje nekmetijskih površin;

(224)

plačila v okviru Nature 2000;

(225)

gozdno-okoljska plačila;

(226)

obnavljanje proizvodnega potenciala gozdov in uvajanje preprečevalnih ukrepov;

(227)

podpora za neproizvodne naložbe;

(311)

diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti;

(312)

podpora za ustanavljanje in razvoj mikro podjetij;

(313)

spodbujanje turističnih dejavnosti;

(321)

osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo;

(322)

obnova in razvoj vasi;

(323)

ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja;

(331)

poklicno usposabljanje in informiranje gospodarskih subjektov, ki delujejo na področjih, vključenih v os 3;

(341)

pridobivanje strokovnih znanj in animacija za pripravo in izvedbo lokalne razvojne strategije;

(410)

lokalne razvojne strategije;

(411)

konkurenčnost;

(412)

upravljanje z okoljem/zemljišči;

(413)

kakovost življenja/diverzifikacija;

(421)

medregijsko in čezmejno sodelovanje;

(431)

vodenje lokalne akcijske skupine, pridobivanje strokovnih znanj, animacija;

(511)

tehnična pomoč.

8.   Kjer je primerno, preglednica dodatnega nacionalnega financiranja po osi ob razlikovanju zadevnih ukrepov, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1698/2005

Preglednica

Dodatno nacionalno financiranje (člen 16(f) Uredbe (ES) št. 1698/2005)

(v EUR, celotno obdobje)

Os 1

 

Ukrep 111

 

 

Skupaj os 1

 

Os 2

 

Ukrep 211

 

 

Skupaj os 2

 

Os 3

 

Ukrep 311

 

 

Skupaj os 3

 

Os 4

 

Ukrep 411

 

 

Skupaj os 4

 

Skupaj os 1, os 2, os 3 in os 4

 

9.   Elementi, potrebni za oceno po pravilih konkurence, in, kadar je to primerno, seznam shem pomoči, odobrenih v členih 87, 88 in 89 Pogodbe ES, ki se uporabijo za izvajanje teh programov

(člen 16(g) Uredbe (ES) št. 1698/2005)

Elementi v točkah A in B za predpise in postopke državne pomoči morajo veljati ves čas trajanja programa in zajemajo tako prvotno predložitev kot tudi njegove naknadne spremembe.

A.   Za ukrepe in aktivnosti, ki spadajo v področje uporabe člena 36 Pogodbe ES:

navedite, ali bo podpora dodeljena v zvezi z Uredbo Komisije (ES) št. 1860/2004 (9) o pomoči de minimis v kmetijskem sektorju; ali

podajte registracijsko številko in sklic na uredbo o izjemah Komisije, sprejeto na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 (10), po kateri je bil ukrep uveden; ali

podajte številko zadeve in referenčno številko, pod katero je Evropska komisija ukrep razglasila za združljivega s Pogodbo ES; ali

predložite ustrezen informativni list, ki je priložen Uredbi Komisije (ES) št. 794/2004 (11).

B.   Za ukrepe na podlagi členov 25, 27 (za slednjega le za dodatno nacionalno financiranje iz člena 89 Uredbe (ES) št. 1698/2005) ter 52 Uredbe (ES) št. 1698/2005, in za aktivnosti v okviru ukrepov na podlagi členov 28 in 29 navedene uredbe, ki ne spadajo v področje uporabe člena 36 Pogodbe ES, ali

navedite, ali bo podpora dodeljena v zvezi z Uredbo Komisije (ES) št. 69/2001 (12) o pomoči de minimis v kmetijskem sektorju; ali

podajte registracijsko številko in sklic na uredbo o izjemah Komisije, sprejeto na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 994/98, po kateri je bil ukrep uveden; ali

podajte številko zadeve in referenčno številko, pod katero je Komisija ukrep razglasila za združljivega s Pogodbo; ali

navedite razloge, zakaj bi zadevni program pomoči moral predstavljati obstoječo pomoč v smislu člena 1(b) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999, vključno z ukrepi obstoječe pomoči v smislu pristopnih pogodb.

Te ukrepe je treba navesti v obliki preglednice državne pomoči, prikazane spodaj:

C.   Oblika preglednice državne pomoči, ki jo je treba priložiti vsakemu programu za razvoj podeželja

Šifra ukrepa

Naziv sheme pomoči

Navedba zakonitosti programa (13)

Trajanje sheme pomoči

 

 

 

 

Preglednici državne pomoči se priloži obveza države članice, da bodo vsi primeri uporabe shem v točki B, za katere so po predpisih državne pomoči ali po pogojih in obvezah, določenih v ustrezni odobritvi državne pomoči, potrebne posamezne priglasitve, posamezno priglašeni na podlagi člena 88(3) Pogodbe ES.

10.   Informacije o dopolnjevanju z ukrepi, financiranimi s strani drugih instrumentov skupne kmetijske politike, s kohezijsko politiko in z Evropskim ribiškim skladom.

(člen 5, člen 16(h) in člen 60 Uredbe (ES) št. 1698/2005)

10.1   Ocena dopolnjevanja in sredstva za dopolnjevanje z:

dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti, zlasti s cilji ekonomske in socialne kohezije ter cilji Evropskega ribiškega sklada;

ukrepi, financiranimi s strani EKJS ali drugih instrumentov v sektorjih, naštetih v Prilogi I k tej uredbi.

10.2   V povezavi z ukrepi osi 1, 2, in 3:

Razmejitvena merila za ukrepe, usmerjene na aktivnosti, ki so prav tako upravičene v okviru drugih instrumentov podpore Skupnosti, zlasti strukturnih skladov in Evropskega ribiškega sklada.

10.3   V povezavi z ukrepi osi 4:

Razmejitvena merila za lokalne razvojne strategije, ki spadajo pod os 4, v povezavi z lokalnimi razvojnimi strategijami, ki jih izvajajo „skupine“ v okviru Evropskega ribiškega sklada, in za sodelovanje v povezavi s ciljem sodelovanja v okviru strukturnih skladov.

10.4   Kjer je to potrebno, se zagotovijo informacije o dopolnjevanju z drugimi finančnimi instrumenti Skupnostit.

11.   Določitev pristojnih in odgovornih organov

(člen 16(i) (i) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005)

Država članica določi vse organe, kot je določeno v členu 74(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, ter v informativne namene zagotovi kratek opis njihove strukture upravljanja in nadzora.

12.   Opis sistemov spremljanja in vrednotenja ter predvidena sestava nadzornega odbora

(člen 16(i) (ii) in člen 77 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005)

12.1   Opis sistemov spremljanja in vrednotenja

Ti sistemi bodo oblikovani na podlagi skupnega seznama kazalnikov donosa in rezultatov, temeljnih kazalnikov in kazalnikov vpliva programa za razvoj podeželja, zajetih v CMEF v Prilogi VIII, ter drugih elementov iz člena 62(3). Vsak program za razvoj podeželja podrobno opredeli dodatne kazalnike, ki odražajo nacionalne in/ali regionalne potrebe, pogoje in cilje, značilne za programsko območje. Podatki, zbrani za kazalnike, lahko izhajajo iz standardov, ki jih je razvil GEOSS, ali projektov Skupnosti, kot je GMES (Sistem globalnega nadzora za okolje in varnost).

12.2   Predvidena sestava nadzornega odbora

13.   Določbe za zagotavljanje obveščanja javnosti o programu

(člen 76 Uredbe (ES) št. 1698/2005)

Opišite komunikacijski načrt in elemente, zajete v členu 58 te uredbe in v Prilogi VI k tej uredbi.

13.1   Predvideni ukrepi za obveščanje možnih upravičencev, strokovnih organizacij, gospodarskih, družbenih in okoljskih partnerjev, organov, udeleženih pri spodbujanju enakosti med moškimi in ženskami, ter nevladnih organizacij o možnostih, ki jih ponuja program, in predpisih za dostop do finančnih sredstev programa.

13.2   Predvideni ukrepi za obveščanje upravičencev o prispevku Skupnosti.

13.3   Ukrepi za obveščanje splošne javnosti o vlogi, ki jo ima Skupnost v programih, in o njihovih rezultatih.

14.   Določitev partnerjev za posvetovanje in rezultati posvetovanja

(člen 6 in člen 16(j) Uredbe (ES) št. 1698/2005)

14.1   Določitev partnerjev za posvetovanje

Seznam pristojnih regionalnih in lokalnih ter drugih javnih organov, gospodarskih in družbenih partnerjev ter drugih ustreznih organov, ki zastopajo civilno družbo, nevladnih organizacij, vključno z okoljskimi organizacijami, ter organov, odgovornih za spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, s katerimi so potekala posvetovanja.

14.2   Rezultati posvetovanja

Predložite povzetek rezultatov posvetovanj, vključno z datumi posvetovanj ter rokom za oddajo pripomb in prispevkov k pripravi programa ter navedite, v kakšnem obsegu so bila upoštevana prejeta stališča in nasveti.

15.   Enakost med moškimi in ženskami ter nediskriminacija

(člen 8 Uredbe (ES) št. 1698/2005)

15.1   Opišite načine spodbujanja enakosti med moškimi in ženskami na različnih stopnjah izvajanja programa (zasnova, izvajanje, spremljanje in vrednotenje).

15.2   Opišite, kako se preprečuje kakršno koli razlikovanje na podlagi spola, rase ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med različnimi stopnjami izvajanja programa.

16.   Tehnična pomoč

(člen 66(2) in člen 68 Uredbe (ES) št. 1698/2005)

16.1   Opis priprave, upravljanja, spremljanja, vrednotenja, obveščanja in nadzora pomoči programa, financirane s strani tehnične pomoči.

16.2   Nacionalna mreža za podeželje

seznam organizacij in upravnih organov, ki sodelujejo pri razvoju podeželja in bodo tvorili del nacionalne mreže za podeželje;

postopki in časovni razpored za vzpostavitev nacionalne mreže za podeželje;

kratek opis glavnih kategorij aktivnosti, ki jih mora opraviti nacionalna mreža za podeželje. Te aktivnosti bodo tvorile podlago za akcijski načrt, ki ga mora izdelati organ za upravljanje in ki ga podpira člen 68(2)(b) Uredbe (ES) št. 1698/2005;

znesek, namenjen za vzpostavitev in delovanje nacionalne mreže za podeželje ter izvajanje akcijskega načrta, kot je navedeno v členu 68(2)(a) in (b) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005. Znotraj tega zneska je treba razlikovati med delom, namenjenim strukturi, potrebni za vodenje mreže, in delom, namenjenim akcijskemu načrtu. Program mora vsebovati določbe, ki zagotavljajo, da se del zneska pod to točko (a) sčasoma ne bo neupravičeno zvišal.

B.   POSEBNI PROGRAMI ZA NACIONALNE MREŽE ZA PODEŽELJE (IZ ČLENA 41(3) IN (5))

Če v skladu z drugim pododstavkom člena 66(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 države članice z regionalnimi programi predložijo v odobritev poseben program za vzpostavitev in delovanje nacionalne mreže za podeželje, morajo ti programi vključevati naslednje elemente:

(a)

seznam organizacij in upravnih organov, ki sodelujejo pri razvoju podeželja in bodo tvorili del nacionalne mreže za podeželje;

(b)

postopek in časovni razpored za vzpostavitev nacionalne mreže za podeželje;

(c)

kratek opis glavnih kategorij aktivnosti, ki jih mora izvajati nacionalna mreža za podeželje. Te aktivnosti bodo tvorile podlago za akcijski načrt, ki ga mora izdelati organ za upravljanje in ki ga podpira člen 68(2)(b) Uredbe (ES) št. 1698/2005;

(d)

znesek, namenjen za vzpostavitev in delovanje nacionalne mreže za podeželje in izvajanje akcijskega načrta, kot je navedeno v členu 68(2)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ter letno razdelitev prispevka EKSRP, ki mora biti skladna s členom 69(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005;

(e)

finančno preglednico za celotno programsko obdobje v naslednji obliki (EUR tekoče cene):

Vrsta izdatka za nacionalno mrežo za podeželje

Skupni javni izdatki

Prispevek EKSRP

(a)

za vodenje strukture nacionalne mreže za podeželje

 

 

(b)

za izvajanje akcijskega načrta nacionalne mreže za podeželje, vključno z njegovim vrednotenjem

 

 

Skupaj

 

 

(f)

določitev pristojnih in odgovornih organov;

(g)

opis sistemov spremljanja in vrednotenja ter predvidena sestava nadzornega odbora.


(1)  UL L 55, 25.2.2006, str. 20.

(2)  UL L 375, 31.12.1991, str. 1.

(3)  UL L 197, 21.7.2001, str. 30.

(4)  UL L 243, 6.9.2006, str. 6.

(5)  Podrobnosti Direktive 2000/60/ES bodo izdane kasneje.

(6)  Za države članice s konvergenčnimi in nekonvergenčnimi regijami.

(7)  V kolikor program za razvoj podeželja vključuje različne vrste regij in se stopnje sofinanciranja EKSRP razlikujejo, je treba preglednico 6.2 ponoviti za vsako vrsto regije: konvergenčne regije, najbolj oddaljene regije in manjši Egejski otoki, ostale regije.

(8)  Za preverjanje skladnosti s členom 17 Uredbe (ES) št. 1698/2005 se za skupna dodeljena sredstva osi 4 uporablja delitveni ključ med osjo, ki izhaja iz lokalnih razvojnih strategij.

(9)  UL L 325, 28.10.2004, str. 4.

(10)  UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

(11)  UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

(12)  UL L 10, 13.1.2001, str. 30.

(13)  Navesti poedino:

za ukrepe, zajete v uredbi o pomoči de minimis – „Vsaka pomoč, dodeljena po tem ukrepu, je skladna z Uredbo o pomoči de minimis (ES) št. ..“,

za odobrene sheme pomoči: sklic na odobritev državne pomoči s strani Komisije, vključno s številko državne pomoči in sklici na pismo o odobritvi,

za pomoči na podlagi skupinskih izjem: sklic na posamezno uredbo o skupinskih izjemah in registracijsko številko,

za ostale obstoječe ukrepe pomoči:

(a)

v primeru držav članic, ki so pristopile k Skupnosti 1. maja 2004 in „novi državi članici“, ki sta pristopili 1. januarja 2007: (1) „noben“ za pomoč pred letom 1995; (2) sklic na številko ukrepa na seznamu pristopne pogodbe; (3) sklic na „začasni postopek“ brez pisma ugovorov,

(b)

za druge primere obstoječe pomoči: prosimo, navedite ustrezno utemeljitev.


PRILOGA III

POMOČ ZA SKUPINE PROIZVAJALCEV NA MALTI

Pomoč za ustanovitev skupine proizvajalcev (najmanjši znesek iz člena 25(2))

EUR

Leto

63 000

prvo leto

63 000

drugo leto

63 000

tretje leto

60 000

četrto leto

50 000

peto leto


PRILOGA IV

MEJNE VREDNOSTI ZA OGROŽENE PASME (IZ ČLENA 27(4))

Vrste domačih živali, upravičenih do pomoči

Mejne vrednosti, pod katerimi se šteje, da je lokalna pasma v nevarnosti, da se jo preneha rediti (število plemenskih samic (1))

Govedo

7 500

Ovce

10 000

Koze

10 000

Kopitarji

5 000

Prašiči

15 000

Perutnina

25 000


(1)  Število, izračunano za vse države članice, plemenskih samic iste pasme, ki so na voljo za čistopasemsko razmnoževanje, vpisanih v rodovniško knjigo, ki jo vodi pooblaščena rejna organizacija, ki jo je država članica priznala v skladu z zootehnično zakonodajo Skupnosti.


PRILOGA V

PREGLEDNICA PRETVORBE ŽIVALI V GLAVE VELIKE REJNE ŽIVALI (ČLEN 27(13))

Biki, krave in drugo govedo nad dve leti, kopitarji nad šest mesecev

1,0 GVŽ

Govedo od šestega meseca do dveh let

0,6 GVŽ

Govedo pod šestimi meseci

0,4 GVŽ

Ovce

0,15 GVŽ

Koze

0,15 GVŽ

Plemenske svinje > 50 kg

0,5 GVŽ

Drugi prašiči

0,3 GVŽ

Kokoši nesnice

0,014 GVŽ

Druga perutnina

0,003 GVŽ


PRILOGA VI

INFORMACIJE IN OBVEŠČANJE JAVNOSTI O POMOČI EKSRP (ČLEN 58(3))

1.   Informiranje možnih upravičencev in upravičencev

1.1   Informiranje možnih upravičencev

Zaradi preglednosti organi za upravljanje širijo najbolj izčrpne informacije glede možnosti financiranja, ki jih ponuja skupna pomoč Skupnosti in držav članic v programu za razvoj podeželja.

Zato organ za upravljanje zagotovi, da se o programu za razvoj podeželja obvešča širšo javnost, s podrobnostmi glede finančnega prispevka EKSRP, in vse zainteresirane prijavitelje.

Organ za upravljanje možnim upravičencem zagotavlja jasne, podrobne in posodobljene informacije glede:

(a)

administrativnih postopkov, ki jih je treba upoštevati za izpolnjevanje pogojev za financiranje po programu za razvoj podeželja;

(b)

opisa postopkov za preučitev vlog za financiranje;

(c)

pogojev za upravičenost in/ali meril za izbor in vrednotenje projektov, ki se financirajo;

(d)

imen oseb ali kontaktnih oseb na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki lahko pojasnijo način delovanja programov za razvoj podeželja ter merila za izbor in vrednotenje aktivnosti.

Organ za upravljanje zagotovi, da so organi, ki lahko delujejo kot posredniki, udeleženi pri informiranju možnih upravičencev, in zlasti:

(a)

lokalnih in regionalnih organov;

(b)

strokovnih organizacij;

(c)

gospodarskih in socialnih partnerjev;

(d)

nevladnih organizacij, zlasti organov, ki spodbujajo enakost med moškimi in ženskami, in organov, ki delujejo na področju varstva okolja;

(e)

informacijskih središč o Evropi;

(f)

predstavništev Komisije v državah članicah.

Organ za upravljanje možne upravičence obvešča o objavah, določenih v točki 2.1 spodaj.

1.2   Informiranje upravičencev

Organ za upravljanje zagotovi, da obvestilo o dodelitvi pomoči upravičence obvešča, da je ukrep financiran iz programa, ki je delno financiran s strani EKSRP in prednostne osi zadevnega programa za razvoj podeželja.

2.   Informiranje in obveščanje javnosti

Organ za upravljanje programa za razvoj podeželja in upravičenci sprejmejo vse ukrepe za zagotovitev informacij in obvestil javnosti o ukrepih, ki so financirani po programu za razvoj podeželja v skladu s to uredbo.

2.1   Odgovornosti organov za upravljanje

Organ za upravljanje javnost obvešča o sprejetju programa za razvoj podeželja s strani Komisije in njegovih dopolnilih, glavnih dosežkih izvajanja programa ter o njegovem zaključku.

Od leta 2008 organ za upravljanje najmanj enkrat letno objavi, v elektronski obliki ali drugače, seznam upravičencev, ki prejemajo pomoč iz programov za razvoj podeželja, imena aktivnosti in zneske javnih prispevkov za te aktivnosti.

Informiranje izvaja organ za upravljanje z uporabo vseh sredstev javnega obveščanja na ustrezni teritorialni ravni. Informiranje vključuje tudi komunikacijske kampanje, objave v tiskani in elektronski obliki ter vse ostale medije, ki se štejejo za primerne.

Obveščanje javnosti vključuje elemente, določene v točki 3.1.

2.2   Odgovornosti upravičencev

Kjer aktivnost v okviru programa za razvoj podeželja privede do naložbe (npr. na kmetiji ali v živilskem podjetju), katere skupni znesek presega 50 000 EUR, upravičenec postavi obrazložitveno tablo.

Na lokacijah infrastruktur, katerih skupni strošek presega 500 000 EUR, se postavi pano.

Obrazložitvena tabla se namesti tudi na lokacijah lokalnih akcijskih skupin, financiranih z osjo 4.

Panoji in table nosijo opis projekta/aktivnosti in elemente, navedene v točki 3.1. Ta informacija zavzema najmanj 25 % panoja ali table.

3.   Tehnične značilnosti informiranja in obveščanja javnosti

3.1   Slogan in logo

Vsako informiranje in obveščanje javnosti vsebuje naslednje elemente:

Evropsko zastavo v skladu z grafičnimi standardi, določenimi v točki 4, skupaj z obrazložitvijo vloge Skupnosti z naslednjo izjavo:

„Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje“.

Za aktivnosti in ukrepe, financirane z osjo Leader, se uporabi tudi logo Leader.

3.2   Informacijsko in komunikacijsko gradivo

Publikacije (kot so knjižice, prospekti in bilteni) in plakati o ukrepih in aktivnostih, ki jih delno financira EKSRP, vsebujejo na naslovni strani jasno navedbo o udeležbi Skupnosti in emblem Skupnosti, če je uporabljen tudi nacionalni ali regionalni emblem. Publikacije vključujejo sklicevanja na organe, odgovorne za vsebino informacij, in na organe za upravljanje, določene za izvajanje zadevnega paketa pomoči.

Za informacije, ki so dostopne prek elektronskih sredstev (spletnih strani, baz podatkov za možne upravičence) ali kot avdiovizualni material, se smiselno uporablja prva alinea. Pri pripravi komunikacijskega načrta je treba upoštevati nove tehnologije, ki omogočajo hitro in učinkovito razpošiljanje informacij in pospešujejo dialog s splošno javnostjo.

Spletne strani, ki zadevajo EKSRP:

omenjajo prispevek EKSRP vsaj na domači strani;

vključujejo hiper povezavo na spletno stran Komisije, ki zadeva EKSRP.

4.   Navodila za oblikovanje emblema in opredelitev standardnih barv

4.1   Evropska zastava

Opis simbolike

Na nebesno modri podlagi dvanajst zlatih zvezd tvori krog, ki predstavlja povezanost med evropskimi narodi. Število zvezd je stalno, saj število dvanajst simbolizira popolnost in enotnost.

Pri projektih, ki jih financira EKSRP, se ime tega sklada pojavi pod evropsko zastavo.

Heraldični opis

Na azurno modri podlagi je dvanajst zlatih peterokrakih zvezd, katerih kraki se ne stikajo.

Geometrični opis

Image

Emblem ima obliko modre pravokotne zastave, osnovnica je 1,5-krat daljša od stranice. Dvanajst zlatih zvezd, ki so enakomerno porazdeljene, tvori nevidni krog, katerega središče je sečišče diagonal pravokotnika. Polmer kroga je enak tretjini višine stranice pravokotnika. Vsaka od zvezd ima pet krakov, ki ležijo na obodu nevidnega kroga, katerega polmer je enak osemnajstini višine stranice pravokotnika. Vse zvezde stojijo navpično, tj. z enim krakom navpično in dvema krakoma v ravni liniji, pravokotno na navpični rob pravokotnika. Krog je urejen tako, da so zvezde razporejene kot številčnica na uri. Njihovo število je nespremenljivo.

Predpisane barve

Image

Emblem je v naslednjih barvah:

PANTONE REFLEX BLUE za površino pravokotnika, PANTONE YELLOW za zvezdice. Mednarodna pantonska barvna lestvica je zelo razširjena in zlahka dostopna tudi amaterjem.

Image

Štiribarvni postopek:

Pri uporabi štiribarvnega postopka ni mogoče uporabiti dveh standardnih barv. Zato jih je treba doseči z uporabo štirih barv štiribarvnega postopka. Barvo PANTONE YELLOW je mogoče doseči z uporabo 100 % „Process Yellow“. Z mešanjem 100 % „Process Cyan“ in 80 % „Process Magenta“ dobimo barvo, ki je zelo podobna barvi PANTONE REFLEX BLUE.

Medmrežje

Na spletni barvni lestvici PANTONE REFLEX BLUE ustreza barvi RGB:0/0/153 (šestnajstiški zapis: 000099) in PANTONE YELLOW barvi RGB:255/204/0 (šestnajstiški zapis: FFCC00).


Enobarvni reprodukcijski postopek

Če imate na voljo samo črno barvo, začrtajte črn rob pravokotnika, zvezde naj bodo črne na beli podlagi.

Image

Če imate na voljo samo modro barvo (ki mora biti seveda Reflex Blue), uporabite 100 % Reflex Blue za ozadje, zvezde pa naj bodo v beli mat barvi.

Image

Reprodukcija na barvni podlagi

Če je mogoče, naj bo emblem reproduciran na beli podlagi. Izogibajte se barvno mešani podlagi, predvsem takšni, ki se ne ujema z modro barvo. Če je barvno ozadje neizogibno, naj ima pravokotnik belo obrobo, njena širina pa mora biti enaka petindvajsetini višine pravokotnika.

Image

4.2   Logo osi Leader

Image


PRILOGA VII

A.   STRUKTURA IN VSEBINA LETNIH POROČIL O NAPREDKU PROGRAMOV ZA RAZVOJ PODEŽELJA (ČLEN 60)

1.   Spremembe splošnih pogojev (člen 82(2)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005):

Spremembe splošnih pogojev, ki neposredno vplivajo na pogoje izvajanja programa (tj. zakonodajne spremembe ali nepričakovan družbeno-gospodarski razvoj)

Sprememba nacionalnih politik ali politik Skupnosti, ki vpliva na usklajenost med EKSRP in ostalimi finančnimi instrumenti

2.   Napredek programa glede na opredeljene cilje, na podlagi kazalnikov donosa in rezultatov (člen 82(2)(b) Uredbe (ES) št. 1698/2005):

Analiza dosežkov, izmerjenih s spremljanjem kazalnikov, vključno z analizo kakovosti napredka, doseženega v zvezi s cilji, opredeljenimi na začetku. Uporabi se seznam kazalnikov (donosa in rezultatov), določenih v Prilogi VIII te uredbe. Skupaj s temi kazalniki, ki so del CMEF, se vključijo tudi dodatni kazalniki, značilni za program, za učinkovito spremljanje napredka programa pri doseganju njegovih ciljev.

3.   Podatki o finančnem izvajanju programa, ki za vsak ukrep izkazujejo izdatke, izplačane upravičencem; če se program nanaša na regije v okviru konvergenčnega cilja, se izdatki prikažejo ločeno (člen 82(2)(C) Uredbe (ES) št. 1698/2005).

Preglednica, ki povzema finančno izvajanje programa, mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

V eurih

Osi/ukrepi

Letna plačila – leto N

Kumulativna plačila od leta 2007 do leta N

Os 1

Ukrep 111

od katerega prehodni izdatek po Uredbi (ES) št. 1320/2006

 

 

Ukrep …

od katerega prehodni izdatek po Uredbi (ES) št. 1320/2006

 

 

Skupaj os 1

od katere prehodni izdatek po Uredbi (ES) št. 1320/2006

 

 

Os 2

Ukrep 211

od katerega prehodni izdatek po Uredbi (ES) št. 1320/2006

 

 

Ukrep …

od katerega prehodni izdatek po Uredbi (ES) št. 1320/2006

 

 

Skupaj os 2

od katere prehodni izdatek po Uredbi (ES) št. 1320/2006

 

 

Os 3

Ukrep 311

od katerega prehodni izdatek po Uredbi (ES) št. 1320/2006

 

 

Ukrep …

od katerega prehodni izdatek po Uredbi (ES) št. 1320/2006

 

 

Skupaj os 3

od katere prehodni izdatek po Uredbi (ES) št. 1320/2006

 

 

Os 4

Ukrep 411

od katerega prehodni izdatek po Uredbi (ES) št. 1320/2006

 

 

Ukrep 4 …

od katerega prehodni izdatek po Uredbi (ES) št. 1320/2006

 

 

Skupaj os 4

od katere prehodni izdatek po Uredbi (ES) št. 1320/2006

 

 

Tehnična pomoč

od katere prehodni izdatek po Uredbi (ES) št. 1320/2006

 

 

Skupaj program

od katerega prehodni izdatek po Uredbi (ES) št. 1320/2006

 

 

Za regije, zajete v konvergenčni cilj, se pripravi podobna preglednica z najmanj enakimi informacijami. Za programe, ki vključujejo konvergenčne in nekonvergenčne regije, se pripravi zbirna preglednica na programski ravni.

4.   Povzetek tekočega vrednotenja v skladu s členom 86(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (člen 82(2)(d) Uredbe (ES) št. 1698/2005)

Povzetek tekočega vrednotenja na podlagi poročanja nadzornemu odboru v skladu s členom 86(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005, vključno z aktivnostmi, povezanimi predvsem z elementi, navedenimi v členih 84(5) in 86(1) ter (2) navedene uredbe.

5.   Ukrepi organa za upravljanje in nadzornega odbora, namenjeni zagotavljanju kakovosti in učinkovitosti izvajanja programa (člen 82(2)(e) Uredbe (ES) št. 1698/2005), zlasti:

(i)

ukrepi spremljanja in vrednotenja

(ii)

povzetek večjih težav, ki so nastale pri vodenju programa, in vsi sprejeti ukrepi, vključno s tistimi v zvezi s pripombami iz člena 83 Uredbe (ES) št. 1698/2005

(iii)

uporaba tehnične pomoči

Če je v program vključena tehnična pomoč za vzpostavitev in delovanje nacionalne mreže za podeželje, letno poročilo o napredku zajema tudi opis postopkov za vzpostavitev in delovanje mreže in stanje izvajanja akcijskega načrta. Navede se tudi, kako so bili zneski razdeljeni (razlika med elementi iz točk (a) in (b) iz člena 68(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005).

(vi)

sprejeti ukrepi, namenjeni zagotavljanju, da je javnost obveščena o programu v skladu s členom 76 Uredbe (ES) št. 1698/2005

To poročilo vključuje kratek opis ukrepov za informiranje in obveščanje javnosti, sprejetih za posredovanje informacij glede programa za razvoj podeželja v skladu s členom 58 te uredbe in Prilogo VI k tej uredbi.

6.   Izjava o usklajenosti s politikami Skupnosti na področju podpore, vključno z navedbo težav, ki so pri tem nastale, in ukrepov za njihovo odpravljanje (člen 82(2)(f) Uredbe (ES) št. 1698/2005)

Ta skladnost z zakonodajo Skupnosti vključuje zlasti upoštevanje pravil o konkurenci, javnih naročilih, varstvu in izboljšavi okolja ter spoštovanje enakosti spolov in nediskriminacijo.

7.   Če je to potrebno, ponovna uporaba vrnjene pomoči v skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1290/2005 (člen 82(2)(g) Uredbe (ES) št. 1698/2005)

B.   OBLIKA LETNEGA POROČILA O NAPREDKU ZA POSEBNE PROGRAME, KI ZAJEMAJO NACIONALNE MREŽE ZA PODEŽELJE (ČLEN 60)

Kjer države članice uporabljajo možnost, določeno v drugem pododstavku člena 66(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, letna poročila o napredku določenih programov vključujejo:

(a)

opis postopkov za vzpostavitev in delovanje mreže,

(b)

stanje izvajanja akcijskega programa,

(c)

finančno preglednico, ki prikazuje finančno izvajanje programa in razlikuje med elementi iz točk (a) in (b) člena 68(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005:

Vrsta izdatka za nacionalno mrežo za podeželje

Letna plačila – leto N

Kumulativna plačila od leta 2007 do leta N

(a)

za vodenje strukture nacionalne mreže za podeželje

 

 

(b)

za izvajanje akcijskega načrta nacionalne mreže za podeželje

 

 

Skupaj

 

 

(d)

informacije, če je to primerno, zajete v točkah 4 do 7 dela A te priloge.


PRILOGA VIII

SEZNAM SKUPNIH TEMELJNIH KAZALNIKOV TER KAZALNIKOV DONOSA, REZULTATOV IN VPLIVA

I.   SKUPNI TEMELJNI KAZALNIKI

1.   Temeljni kazalniki, povezani s cilji

OS

 

Kazalnik

Vodoravna

 (1) 1

Gospodarski razvoj

 (1) 2

Stopnja zaposlenosti

 (1) 3

Nezaposlenost

OS 1,

Izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja

 (1) 4

Usposabljanje in izobraževanje v kmetijstvu

5

Starostna struktura v kmetijstvu

 (1) 6

Produktivnost dela v kmetijstvu

7

Bruto naložbe v osnovna sredstva v kmetijstvu

8

Razvoj zaposlovanja v primarnem sektorju

9

Gospodarski razvoj primarnega sektorja

 (1) 10

Produktivnost dela v živilski industriji

11

Bruto naložbe v osnovna sredstva v živilski industriji

12

Razvoj zaposlovanja v živilski industriji

13

Gospodarski razvoj v živilski industriji

 (1) 14

Produktivnost dela v gozdarstvu

15

Bruto naložbe v osnovna sredstva v gozdarstvu

16

Pomembnost delno samooskrbnega kmetovanja v novih državah članicah

OS 2,

Izboljšanje okolja in podeželja z upravljanjem zemljišč

 (1) 17

Biološka raznovrstnost: Naseljevanje prosto živečih ptic

 (1) 18

Biološka raznovrstnost: Kmetijske in gozdarske površine visoke naravne vrednosti

19

Biološka raznovrstnost: Sestava drevesnih vrst

 (1) 20

Kakovost vode: Bruto ravnovesje hranilnih snovi

21

Kakovost vode: Onesnaževanje z nitrati in pesticidi

22

Prst: Območja, ogrožena zaradi erozije prsti

23

Prst: ekološka pridelava

 (1) 24

Podnebne spremembe: Pridobivanje obnovljivih virov energije iz kmetijstva in gozdarstva

25

Podnebne spremembe: Kmetijska zemljišča v uporabi, namenjena obnovljivim virom energije

26

Podnebne spremembe/kakovost zraka: Emisije plinov iz kmetijstva

OS 3,

Izboljšanje kakovosti življenja na podeželju in spodbujanje diverzifikacije podeželskega gospodarstva

 (1) 27

Kmetje z drugo dopolnilno dejavnostjo

 (1) 28

Razvoj zaposlovanja v nekmetijskem sektorju

 (1) 29

Gospodarski razvoj nekmetijskega sektorja

 (1) 30

Razvoj samozaposlovanja

31

Turistična infrastruktura na podeželju

 (1) 32

Internet na podeželju

 (1) 33

Razvoj storitvenega sektorja

34

Neto migracija

 (1) 35

Vseživljenjsko učenje na podeželju

Leader

 (1) 36

Razvoj lokalnih akcijskih skupin


2.   Temeljni kazalniki, povezani s cilji

OS

 

Kazalnik

Vodoravna

1

Določitev podeželja

2

Pomembnost podeželja

OS 1,

Izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja

3

Uporaba kmetijskih površin

4

Struktura kmetijskih gospodarstev

5

Struktura gozdarstva

6

Produktivnost gozdarstva

OS 2,

Izboljšanje okolja in podeželja z upravljanjem zemljišč

7

Pojavi na zemeljskem površju

8

Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost

9

Območja ekstenzivnega kmetijstva

10

Območje Nature 2000

11

Biološka raznovrstnost: Zaščiten gozd

12

Razvoj gozdnih površin

13

Zdravje gozdnega ekosistema

14

Kakovost vode

15

Uporaba vode

16

Varovalni gozdovi, ki v prvi vrsti zadevajo prst in vodo

OS 3,

Izboljšanje kakovosti življenja na podeželju in spodbujanje diverzifikacije podeželskega gospodarstva

17

Gostota prebivalstva

18

Starostna struktura

19

Struktura gospodarstva

20

Struktura zaposlenosti

21

Dolgotrajna brezposelnost

22

Šolska izobrazba

23

Internetna infrastruktura

II.   SKUPNI KAZALNIKI DONOSA

OS 1,   IZBOLJŠANJE KONKURENČNOSTI KMETIJSKEGA IN GOZDARSKEGA SEKTORJA

Šifra

Ukrep

Kazalniki donosa (2)

111

Poklicno usposabljanje in informiranje

Število udeležencev usposabljanja

Število opravljenih dni usposabljanja

112

Pomoč mladim kmetovalcem

Število mladih kmetovalcev, ki so prejeli pomoč

Celotni obseg naložb

113

Predčasno upokojevanje

Število kmetov, ki so se predčasno upokojili

Število kmetijskih delavcev, ki so se predčasno upokojili

Število sproščenih hektarjev

114

Uporaba svetovalnih storitev

Število kmetovalcev, ki so prejeli pomoč

Število lastnikov gozdov, ki so prejeli pomoč

115

Ustanavljanje služb za pomoč pri upravljanju kmetij, služb za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah ter služb za kmetijsko in gozdarsko svetovanje

Število na novo ustanovljenih služb za pomoč pri upravljanju kmetij, služb za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah ter služb za kmetijsko in gozdarsko svetovanje

121

Posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Število kmetijskih gospodarstev, ki so prejela naložbeno pomoč

Celotni obseg naložb

122

Izboljševanje gospodarske vrednosti gozdov

Število gozdarskih gospodarstev, ki so prejela naložbeno pomoč

Celotni obseg naložb

123

Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom

Število podprtih podjetij

Celotni obseg naložb

124

Sodelovanje pri razvoju novih proizvodov, proizvodnih postopkov in tehnologij na področjih kmetijstva, prehrane in gozdarstva

Število podprtih pobud za sodelovanje

125

Infrastruktura v zvezi z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva

Število podprtih aktivnosti

Celotni obseg naložb

126

Obnavljanje proizvodnega potenciala gozdov, prizadetega zaradi naravnih nesreč, in uvajanje ustreznih preprečevalnih ukrepov

Podprto območje prizadetega kmetijskega zemljišča

Celotni obseg naložb

131

Izpolnjevanje standardov, temelječih na zakonodaji Skupnosti

Število upravičencev

132

Sodelovanje kmetov v shemah kakovosti hrane

Število podprtih kmetijskih gospodarstev, ki so udeležena v shemah kakovosti hrane

133

Informiranje in pospeševanja prodaje

Število podprtih ukrepov

141

Delno samooskrbno kmetovanje

Število podprtih delno samooskrbnih kmetijskih gospodarstev

142

Skupine proizvajalcev

Število podprtih skupin proizvajalcev

Prihodek podprtih skupin proizvajalcev


OS 2,   IZBOLJŠANJE OKOLJA IN PODEŽELJA Z UPRAVLJANJEM ZEMLJIŠČ

Šifra

Ukrep

Kazalniki donosa (3)

211

Plačila kmetom zaradi omejenih možnosti na gorskih območjih

Število podprtih kmetijskih gospodarstev na gorskih območjih

Podprto kmetijsko zemljišče na gorskih območjih

212

Plačila kmetom na območjih z omejenimi možnostmi, ki niso gorska območja

Plačila kmetom na območjih z omejenimi možnostmi, ki niso gorska območja

Podprta kmetijska zemljišča na območjih z omejenimi možnostmi, ki niso gorska območja

213

Plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na Direktivo 2000/60/ES

Število podprtih kmetijskih gospodarstev na območjih Nature 2000/po Okvirni vodni direktivi

Podprta kmetijska zemljišča v okviru Nature 2000/po Okvirni vodni direktivi

214

Kmetijsko okoljska plačila

Število kmetijskih gospodarstev in gospodarstev drugih upravljavcev zemljišč, ki prejemajo podporo

Celotno območje pod kmetijsko okoljsko podporo

Fizično območje pod kmetijsko okoljsko podporo pod tem ukrepom

Celotno število pogodb

Število ukrepov, povezanih z genskimi viri

215

Plačila za dobro počutje živali

Število kmetijskih gospodarstev, ki prejemajo podporo

Število pogodb za dobro počutje živali

216

Neproduktivne naložbe

Število kmetijskih gospodarstev in gospodarstev drugih upravljavcev zemljišč, ki prejemajo podporo

Celotni obseg naložb

221

Prvo pogozdovanje kmetijskih površin

Število upravičencev, ki prejemajo pomoč za pogozdovanje

Število hektarjev pogozdenih zemljišč

222

Prva vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov na kmetijskih zemljiščih

Število upravičencev

Število hektarjev pod novimi kmetijsko gozdarskimi sistemi

223

Prvo pogozdovanje nekmetijskih površin

Število upravičencev, ki prejemajo pomoč za pogozdovanje

Število hektarjev pogozdenih zemljišč

224

Plačila v okviru Nature 2000

Število gozdarskih gospodarstev, ki prejemajo pomoč na območju Nature 2000

Plačila za gozdne površine (ha) na območju Nature 2000

225

Gozdno okoljska plačila

Število gozdarskih gospodarstev, ki prejemajo podporo

Celotno gozdarsko območje, ki prejema gozdno okoljska plačila

Fizično gozdarsko območje, ki prejema gozdno okoljska plačila

Število pogodb

226

Obnavljanje proizvodnega potenciala gozdov in uvajanje preprečevalnih ukrepov

Število preprečevalnih/obnovitvenih ukrepov

Podprto območje poškodovanih gozdov

Celotni obseg naložb

227

Neproduktivne naložbe

Število lastnikov gozdov, ki so prejeli pomoč

Celotni obseg naložb


OS 3,   IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA NA PODEŽELJU IN SPODBUJANJE DIVERZIFIKACIJE PODEŽELSKEGA GOSPODARSTVA

Šifra

Ukrep

Kazalniki donosa (4)

311

Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti

Število upravičencev

Celotni obseg naložb

312

Ustanavljanje in razvoj podjetij

Število podprtih/ustanovljenih mikro podjetij

313

Spodbujanje turističnih dejavnosti

Število podprtih novih ukrepov za turizem

Celotni obseg naložb

321

Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo

Število podprtih ukrepov

Celotni obseg naložb

322

Obnova in razvoj vasi

Število vasi, kjer so bili ukrepi izvedeni

Celotni obseg naložb

323

Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja

Število podprtih ukrepov za dediščino podeželja

Celotni obseg naložb

331

Usposabljanje in obveščanje

Število gospodarskih udeležencev, udeleženih pri podprtih aktivnostih

Število dni usposabljanja, ki so jih opravili udeleženci

341

Pridobivanje strokovnih znanj, animacija in izvajanje lokalnih razvojnih strategij

Število ukrepov za pridobivanje strokovnih znanj in animacijo

Število udeležencev pri ukrepih

Število podprtih javno-zasebnih partnerstev


OS 4   LEADER

Šifra

Ukrep

Kazalniki donosa (5)

41

Izvajanje lokalnih razvojnih strategij

411

konkurenčnost

412

upravljanje z okoljem/zemljišči

413

kakovost življenja/diverzifikacija

Število lokalnih akcijskih skupin

Celotna velikost območja lokalne akcijske skupine (km2)

Celotno število prebivalcev na območju lokalne akcijske skupine

Število projektov, ki jih financirajo lokalne akcijske skupine

Število upravičencev, ki prejemajo pomoč

421

Izvajanje projektov sodelovanja

Število projektov sodelovanja

Število sodelujočih lokalnih akcijskih skupin

431

Vodenje lokalne akcijske skupine, pridobivanje strokovnih znanj in animiranje območja, kot je navedeno v členu 59

Število podprtih ukrepov

III.   SKUPNI KAZALNIKI REZULTATOV

Os/Cilj

Kazalnik

Izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja

1)

Število udeležencev, ki so uspešno končali usposabljanje, povezano s kmetijstvom in/ali gozdarstvom

2)

Zvišanje bruto dodane vrednosti pri podprtih gospodarstvih/podjetjih

3)

Število gospodarstev/podjetij, ki vpeljujejo nove proizvode in/ali nove tehnologije

4)

Vrednost kmetijske proizvodnje po priznanih znakih/standardih kakovosti

5)

Število kmetij, ki vstopajo na trg

Izboljšanje okolja in podeželja z upravljanjem zemljišč

6)

Območje uspešnega upravljanja zemljišč, ki prispeva k:

a)

biološki raznovrstnosti in kmetovanju/gozdarstvu velike naravne

b)

kakovosti vode

c)

podnebnim spremembam

d)

kakovosti prsti

e)

preprečevanju marginalizacije in zapuščanja zemlje

Izboljšanje kakovosti življenja na podeželju in spodbujanje diverzifikacije podeželskega gospodarstva

7)

Zvišanje nekmetijske bruto dodane vrednosti v podprtih dejavnostih

8)

Bruto število ustvarjenih delovnih mest

9)

Dodatno število turistov

10)

Prebivalstvo na podeželju, ki ima koristi od izboljšanih storitev

11)

Večja gostota interneta na podeželju

12)

Število udeležencev, ki so uspešno končali usposabljanje

IV.   SKUPNI KAZALNIKI VPLIVA

 

Kazalnik

1

Gospodarska rast

2

Ustvarjanje delovnih mest

3

Produktivnost dela

4

Obračanje trenda zmanjševanja biološke raznovrstnosti

5

Ohranjanje kmetijske in gozdarske površine visoke naravne vrednosti

6

Izboljšanje kakovosti vode

7

Prispevek k boju proti podnebnim spremembam


(1)  Nanaša se na glavne kazalnike v okviru nacionalne strategije in strateškega spremljanja, predvidene v členih 11(3)(c) in 13(2)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005.

(2)  Za vsak ukrep se navede število prejetih prijav in število odobrenih prijav.

(3)  Za vsak ukrep se navede število prejetih prijav in število odobrenih prijav.

(4)  Za vsak ukrep se navede število prejetih prijav in število odobrenih prijav.

(5)  Za vsak ukrep se navede število prejetih prijav in število odobrenih prijav.


23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/74


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1975/2006

z dne 7. decembra 2006

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (1) in zlasti členov 51(4), 74(4) in 91 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izkušnje kažejo, da se je integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: „IAKS“), predviden v poglavju 4 naslova II Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (2) in o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 izkazal za učinkovit in gospodaren način izvajanja shem neposrednih plačil. Kar zadeva ukrepe v zvezi s površino in živalmi iz osi 2 v oddelku 2 poglavja I naslova IV Uredbe (ES) št. 1698/2005, morajo zato administrativna in kontrolna pravila pa tudi določbe v zvezi z znižanji in izključitvami ob napačnih prijavah, povezanih s takimi ukrepi, uresničevati načela, določena v IAKS in zlasti z Uredbo Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (3).

(2)

Za nekatere sheme podpor iz osi 2 in enakovredne sheme podpor iz osi 4 iz oddelka 2 poglavja I naslova IV Uredbe (ES) št. 1698/2005 je administrativna in kontrolna pravila treba prilagoditi njihovim posebnim značilnostim. Isto velja za sheme podpor iz osi 1 in 3 iz oddelkov 1 in 3 navedene uredbe ter enakovredne sheme podpor iz osi 4. Zato je treba sprejeti posebne določbe za te sheme podpor.

(3)

Da bi zagotovili, da lahko vsi nacionalni upravni organi organizirajo učinkovito integrirano kontrolo vseh površin, za katere se zahteva plačilo na podlagi osi 2 na eni strani in na podlagi shem pomoči na površino, zajetih v Uredbi (ES) št. 796/2004, na drugi strani, je treba zahtevke za plačilo za ukrepe v zvezi s površino iz osi 2 vložiti pred istim rokom kot enotni zahtevek, predviden v poglavju I naslova II dela II navedene uredbe. Vendar pa je treba za zagotovitev potrebnih administrativnih dogovorov odobriti prehodno obdobje.

(4)

Da bi zagotovili odvračilni učinek kontrole, se plačila praviloma ne smejo izvršiti pred zaključkom pregledov zahtevkov za pomoč. Po zaključku administrativnih pregledov pa je primerno dovoliti plačila do določene vrednosti. Pri določitvi navedene vrednosti je treba upoštevati tveganje preplačila.

(5)

Kontrolna pravila, predvidena v tej uredbi, morajo upoštevati posebne značilnosti zadevnih ukrepov iz osi 2. Zato je treba sprejeti posebna pravila.

(6)

V skladu s členom 51 Uredbe (ES) št. 1698/2005 morajo plačila v okviru nekaterih ukrepov, predvidenih v navedeni uredbi, spoštovati navzkrižno skladnost, kakor je predvideno v poglavju 1 naslova II Uredbe (ES) št. 1782/2003. Zato je primerno pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo uskladiti s pravili v Uredbi (ES) št. 1782/2003 in Uredbi (ES) št. 796/2004.

(7)

Treba je opraviti naknadne preglede naložbenih dejavnosti, da se preveri spoštovanje člena 72(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in zagotovi, da so dejavnosti pravilno izvedene in da ista naložba ni financirana nepravilno iz različnih nacionalnih virov ali virov Skupnosti. Določiti je treba podlago in vsebino teh pregledov.

(8)

Potrebna so posebna pravila za določitev odgovornosti za kontrolo lokalnih akcijskih skupin iz člena 62 Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki so jih odobrile države članice.

(9)

Da bi Komisija lahko izpolnila svoje obveznosti upravljanja ukrepov, ji morajo države članice poročati o številu opravljenih kontrol in njihovih rezultatih.

(10)

Vsa merila o izpolnjevanju pogojev, določena z zakonodajo Skupnosti ali nacionalno zakonodajo ali s programi razvoja podeželja, morajo biti takšna, da jih je mogoče nadzorovati s skupino preverljivih kazalnikov.

(11)

Države članice lahko za preverjanje spoštovanja meril o izpolnjevanju pogojev uporabijo dokaze, ki so jih prejele od drugih služb ali organizacij. Imeti pa morajo zagotovilo, da služba ali organizacija deluje v skladu z ustreznim standardom za kontrolo skladnosti z merili o izpolnjevanju pogojev.

(12)

Uvesti je treba nekatera splošna načela kontrole, ki zajemajo pravico Komisije do izvajanja pregledov.

(13)

Države članice morajo zagotoviti, da imajo plačilne agencije iz člena 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (4) dovolj informacij o kontrolah, ki jih opravijo druge službe ali organi, da lahko izpolnijo svoje obveznosti iz navedene uredbe.

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za razvoj podeželja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

DEL I

Področje uporabe in splošne določbe

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi s sofinanciranimi ukrepi podpore za razvoj podeželja, uvedenih na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 2

Uporaba Uredbe (ES) št. 796/2004

Ne glede na posebne določbe te uredbe se smiselno uporabljajo členi 5, 22, 23, 69 in 73 Uredbe (ES) št. 796/2004.

Člen 3

Opredelitve

V tej uredbi:

(a)

pomeni „zahtevek za podporo“ zahtevek za dodelitev podpore ali sprejetje v program;

(b)

pomeni „zahtevek za izplačilo“ zahtevek, ki ga upravičenec predloži nacionalnim organom za plačilo.

Člen 4

Zahtevki za podporo in plačila

1.   Države članice ne glede na posebne določbe v tej uredbi zagotovijo ustrezne postopke za vložitev zahtevkov za podporo.

2.   Za ukrepe z večletnimi obveznostmi upravičenec vloži letni zahtevek za plačilo.

Vendar lahko države članice odpravijo letne zahtevke za fizično plačilo, če uvedejo učinkovite nadomestne postopke za izvajanje administrativnih pregledov, predvidenih v členu 11 ali 26, kakor je primerno.

3.   Zahtevke za podporo in plačilo je v primerih, ko pristojni organ ugotovi očitne napake, mogoče kadar koli po vložitvi popraviti.

Člen 5

Splošna načela kontrole

1.   Države članice ne glede na posebne določbe v tej uredbi zagotovijo, da je mogoče vsa merila o izpolnjevanju pogojev, določena z zakonodajo Skupnosti ali nacionalno zakonodajo ali s programi razvoja podeželja, nadzorovati s skupino preverljivih kazalnikov, ki jih določijo države.

2.   Kadar je to mogoče, je treba sočasno izvesti preglede na kraju samem, določene v členih 12, 20 in 27, ter druge preglede, predvidene v pravilih Skupnosti glede kmetijskih subvencij.

3.   Ne glede na kakršne koli posebne določbe se plačilo ne izplača upravičencem, za katere se ugotovi, da so ustvarili lažne pogoje, potrebne za pridobitev takih plačil, da bi pridobili korist v nasprotju s cilji sheme podpore.

DEL II

Administrativna in kontrolna pravila

NASLOV I

Podpora za razvoj podeželja za nekatere ukrepe iz osi 2 in osi 4

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 6

Področje uporabe in opredelitve

1.   Če v tej uredbi ni določeno drugače, se ta naslov uporablja za:

(a)

podporo, dodeljeno v skladu s členom 36 Uredbe (ES) št. 1698/2005;

(b)

podporo, dodeljeno v skladu s členom 63(a) navedene uredbe v zvezi z dejavnostmi, ki ustrezajo ukrepom, opredeljenim v osi 2.

Ta naslov pa ne velja za ukrepe iz člena 36(a)(vi) in (b)(vi) ter člena 39(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pa tudi za ukrepe iz člena 36(b)(i) in (iii) navedene uredbe, kar zadeva stroške zagona dejavnosti.

2.   V tem naslovu se uporabijo naslednje opredelitve:

(a)

pomeni „ukrep v zvezi s površino“ ukrepe ali podukrepe, za katere podpora temelji na velikosti prijavljene površine;

(b)

pomeni „ukrep v zvezi z živalmi“ ukrepe ali podukrepe, za katere podpora temelji na prijavljenem številu živali.

Člen 7

Uporaba Uredbe (ES) št. 796/2004

Člen 2(10), (22) in (23) ter členi 9, 18, 21 in 25(1) Uredbe (ES) št. 796/2004 se smiselno uporabljajo za namen tega naslova.

Člen 6(1) Uredbe (ES) št. 796/2004 se prav tako uporablja smiselno. Za ukrepe iz člena 36(b)(iii), (iv) in (v) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pa lahko države članice vzpostavijo ustrezne nadomestne sisteme za enotno identifikacijo zemljišč v okviru sistema podpore.

Člen 8

Zahtevki za plačilo

1.   Za vse pogodbe, ki začnejo veljati po 1. januarju 2007, se zahtevki za plačilo v zvezi z ukrepi v zvezi s površino vložijo ob upoštevanju roka iz člena 11 Uredbe (ES) št. 796/2004. Vendar se lahko države članice odločijo, da bodo to določbo uporabljale šele od leta zahtevka 2008.

2.   Če država članica uporablja določbe iz drugega pododstavka člena 4(2), se zahtevek za plačilo šteje za predloženega v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 796/2004.

3.   Za zahtevke za plačilo iz tega naslova se smiselno uporabljajo členi 11(3), 12 in 15 Uredbe (ES) št. 796/2004. Zahtevek za plačilo poleg informacij iz člena 12(1)(d) navedene uredbe vsebuje tudi informacije iz navedene določbe v zvezi z nekmetijskimi površinami, za katere se zahteva pomoč.

Člen 9

Plačila

1.   Nobeno plačilo za kateri koli ukrep ali skupino dejavnosti, ki sodi v področje uporabe tega naslova, se ne izvrši pred zaključkom pregledov tega ukrepa ali skupine dejavnosti glede meril o izpolnjevanju pogojev iz dela I poglavja II.

Države članice pa se ob upoštevanju tveganja preplačila lahko odločijo, da bodo do 70 % pomoči plačale po zaključku administrativnih pregledov iz člena 11. Odstotek plačila je enak za vse upravičence ukrepa ali skupino dejavnosti.

2.   Kadar pregledov zvezi z navzkrižno skladnostjo iz oddelka II poglavja II ni mogoče zaključiti pred izvršitvijo plačila, se zahteva povračilo kakršnih koli neupravičenih plačil v skladu s členom 73 Uredbe (ES) št. 796/2004.

POGLAVJE II

Kontrole, znižanja in izključitve

Člen 10

Splošna načela

1.   Zahtevki za podpore in naknadni zahtevki za plačilo se preverijo na način, ki omogoča učinkovito preverjanje skladnosti s pogoji za dodelitev podpore.

2.   Države članice opredelijo ustrezne metode in sredstva, namenjena preverjanju pogojev za dodelitev podpore za vsak ukrep podpore.

3.   Države članice uporabijo integrirani administrativni in kontrolni sistem iz poglavja 4 naslova II Uredbe (ES) št. 1782/2003 (v nadaljnjem besedilu: „IAKS“).

4.   Preverjanje meril o izpolnjevanju pogojev je sestavljeno iz administrativnih pregledov in pregledov na kraju samem.

5.   Spoštovanje navzkrižne skladnosti se preveri s pregledi na kraju samem, in kadar je to primerno, z administrativnimi pregledi.

6.   V obdobju, za katero velja obveznost, se enote rabe, za katere se dodeli pomoč, ne smejo zamenjati, razen v primerih, posebej predvidenih v programu razvoja podeželja.

ODDELEK I

Spoštovanje meril o izpolnjevanju pogojev

PODODDELEK I

Kontrole

Člen 11

Administrativni pregledi

1.   Opravijo se administrativni pregledi vseh zahtevkov za podporo in plačilo; zajemajo vse sestavne dele, ki jih je mogoče in primerno nadzorovati na administrativen način. S postopki se zagotovi evidentiranje opravljenega nadzornega dela, rezultatov preverjanja in sprejetih ukrepov v zvezi z neskladji.

2.   Administrativni pregledi vključujejo navzkrižne kontrole, kadar je to mogoče in primerno, med drugim s podatki iz IAKS. Te navzkrižne kontrole se nanašajo vsaj na enote rabe in živali, zajete v ukrepu podpore, da se preprečijo kakršna koli neupravičena plačila pomoči.

3.   Preveri se skladnost z dolgoročnimi obveznostmi.

4.   Navedbam nepravilnosti, ki se ugotovijo z navzkrižnimi kontrolami, sledi ustrezni upravni postopek, in kadar je to primerno, pregled na kraju samem.

5.   Kadar je to primerno, administrativni pregledi izpolnjevanja pogojev upoštevajo rezultate preverjanj, ki jih opravijo druge službe, organi ali organizacije, vključene v kontrole kmetijskih subvencij.

Člen 12

Pregledi na kraju samem

1.   Skupno število vsako leto opravljenih pregledov na kraju samem zajema vsaj 5 % vseh upravičencev, obvezanih v okviru enega ali več ukrepov, ki spadajo v področje porabe tega naslova.

Vlagatelji zahtevkov, za katere se po administrativnih pregledih ugotovi, da ne izpolnjujejo pogojev, ne sodijo v skupno število upravičencev iz prvega pododstavka.

2.   Člen 26(3) in (4) Uredbe (ES) št. 796/2004 se uporablja za preglede na kraju samem, predvidene v tem členu.

3.   Kontrolni vzorec iz prvega pododstavka odstavka 1 se izbere v skladu z merili iz člena 27 Uredbe (ES) št. 796/2004.

4.   Države članice se lahko za katere koli večletne ukrepe, v katere so vključena plačila, ki presegajo obdobje petih let, odločijo, da po petem letu plačil upravičencu prepolovijo stopnjo kontrole, predvideno v odstavku 1.

Upravičenci, v zvezi s katerimi država članica uporablja možnost iz prvega pododstavka tega odstavka, ne sodijo v skupno število upravičencev iz prvega pododstavka odstavka 1.

Člen 13

Poročilo o kontroli

Za preglede na kraju samem iz tega pododdelka se v skladu s členom 28 Uredbe (ES) št. 796/2004 pripravi poročilo o kontroli.

Člen 14

Splošna načela v zvezi s pregledi na kraju samem

1.   Pregledi na kraju samem se porazdelijo skozi obdobje enega leta na podlagi analize tveganj, ki jih pomenijo različne obveznosti v okviru vsakega ukrepa za razvoj podeželja.

2.   Pregledi na kraju samem zajemajo vse obveznosti upravičenca, ki jih je mogoče preveriti ob obisku.

Člen 15

Sestavni deli pregledov na kraju samem in določitev območij

1.   Države članice določijo merila in kontrolne metode, ki omogočajo kontrole različnih obveznosti upravičenca za izpolnitev zahtev in člena 48(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 (5).

2.   Pregledi na kraju samem, povezani s kontrolami ukrepov v zvezi s površino, se izvedejo v skladu s členi 29, 30 in 32 Uredbe (ES) št. 796/2004.

Za ukrepe iz člena 36(b)(iii), (iv) in (v) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pa lahko države članice opredelijo ustrezna odstopanja, ki v nobenem primeru ne smejo biti večja od dvakratnih odstopanj iz člena 30(1) Uredbe (ES) št. 796/2004.

3.   Pregledi na kraju samem, povezani s kontrolami ukrepov v zvezi z živalmi, se izvedejo v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 796/2004.

PODODDELEK II

Znižanja in izključitve

Člen 16

Ukrepi v zvezi s površino

1.   Podlaga za izračun pomoči, povezane z ukrepi v zvezi s površino, se določi v skladu s členom 50(1), (3) in (7) Uredbe (ES) št. 796/2004. Za namene tega člena se površine, ki jih je prijavil upravičenec in za katere prejme isto stopnjo pomoči, štejejo za eno skupino posevkov.

2.   Če površina v okviru ukrepa v zvezi s površino, prijavljena za plačilo, presega površino, določeno v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 796/2004, se pomoč izračuna na podlagi določene površine, kateri se odšteje dvakratna ugotovljena razlika, če je razlika več kot 3 % ali dva hektarja in ne več kot 20 % določene površine.

Če je razlika večja od 20 % določene površine, se za zadevni ukrep v zvezi s površino pomoč ne odobri.

3.   Če prijavljena površina presega površino, določeno v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 796/2004, za več kot 30 %, se upravičenca izključi iz prejemanja pomoči za zadevno koledarsko leto za zadevne ukrepe, do katere bi bil sicer upravičen na podlagi navedenega člena.

Če je razlika večja od 50 %, se upravičenca poleg tega izključi iz prejemanja pomoči do zneska, ki je enak znesku razlike med prijavljeno površino in površino, določeno v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 796/2004.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 in prvega podostavka odstavka 3 se znižanja in izključitve pri upravičencih v državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, kot je določeno v členu 143(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003, izračunajo v skladu s prvim in drugim podostavkom člena 138(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 (6).

5.   Kjer so razlike med prijavljeno površino in površino, določeno v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 796/2004 posledice namernih nepravilnosti, se upravičenca izključi iz prejemanja pomoči za zadevno leto EKSRP za zadevni ukrep v zvezi s površino, do katere bi bil sicer upravičen na podlagi navedenega člena.

6.   Znesek iz drugega pododstavka odstavka 3 in odstavka 5, ki je posledica izključitev, se izravna s plačili pomoči v okviru kakršnega koli ukrepa podpore na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali Uredbe (ES) št. 1782/2003, do katerega je upravičen zadevni upravičenec glede na zahtevke, ki jih vloži v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve. Če se znesek s temi izplačili ne izravna v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

Člen 17

Ukrepi v zvezi z živalmi

1.   Podlaga za izračun pomoči, povezane z ukrepi v zvezi z živalmi, se določi v skladu s členom 57(2), (3) in (4) Uredbe (ES) št. 796/2004.

2.   Kakršna koli znižanja ali izključitve, ki se uporabijo ob čezmerni prijavi goveda, ovc ali koz, se izračunajo v skladu s členom 59 Uredbe (ES) št. 796/2004.

Ločeno se obravnavajo ukrepi podpore, povezani z govedom, ter ukrepi podpore, povezani z ovcami ali kozami.

3.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 59(2) in drugega pododstavka člena 59(4) Uredbe (ES) št. 796/2004 se znesek, ki je posledica izključitve, izravna s plačili pomoči v okviru kakršnega koli ukrepa podpore na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005, do katerega je upravičen zadevni upravičenec glede na zahtevke, ki jih vloži v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve. Če se znesek s temi izplačili ne izravna v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

4.   V zvezi s čezmernimi prijavami, ki se nanašajo na živali, razen živali iz odstavka 2, države članice določijo ustrezen sistem znižanj in izključitev.

Člen 18

Znižanja in izključitve ob nespoštovanju meril o izpolnjevanju pogojev

1.   Pri nespoštovanju kakršnih koli obveznosti, povezanih z dodelitvijo pomoči, razen obveznosti v zvezi z velikostjo prijavljene površine ali prijavljenim številom živali, se zahtevana pomoč zniža ali zavrne.

2.   Država članica določi znesek znižanja pomoči zlasti na podlagi resnosti, obsega in stalnosti ugotovljenega nespoštovanja.

Resnost nespoštovanja je odvisna zlasti od pomena posledic nespoštovanja, ob upoštevanju ciljev meril, ki niso bila spoštovana.

Obseg nespoštovanja je odvisen zlasti od učinka nespoštovanja na ukrep kot celoto.

Ali je neskladnost stalna, je odvisno zlasti od trajanja učinka ali možnosti za odpravo teh učinkov na primeren način.

3.   Če je nespoštovanje posledica namernih nepravilnosti, se upravičenec izključi iz zadevnega ukrepa za zadevno in tudi za naslednje leto EKSRP.

4.   Znižanja in izključitve, predvidene v tem členu, se uporabljajo ne glede na kakršne koli dodatne kazni, predvidene v nacionalnih predpisih.

ODDELEK II

Spoštovanje navzkrižne skladnosti

PODODDELEK I

Kontrole

Člen 19

Splošna načela

1.   Brez poseganja v člen 51(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pomeni „navzkrižna skladnost“ obvezne zahteve, predvidene v prvem pododstavku člena 51(1) navedene uredbe, ter minimalne zahteve za uporabo gnojil in sredstev za zaščito rastlin, predvidene v drugem pododstavku člena 51(1) navedene uredbe.

2.   Člena 3(2) in 25 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in člen 2(2), (2a) in (31) do (36) pa tudi členi 9, 41, 42, 43, 46, 47 in 48 Uredbe (ES) št. 796/2004 se uporabljajo v zvezi s kontrolami spoštovanja navzkrižne skladnosti.

Člen 20

Pregledi na kraju samem

1.   Pristojni nadzorni organ v zvezi z zahtevami ali standardi, za katere je odgovoren, izvede preglede na kraju samem vsaj 1 % vseh upravičencev, ki vložijo zahtevke za plačilo na podlagi člena 36(a)(i) do (v) in (b)(i), (iv) in (v) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

2.   Uporablja se drugi pododstavek člena 44(1) in člena 44(2) Uredbe (ES) št. 796/2004.

Člen 21

Izbira kontrolnega vzorca

1.   Člen 45(1) Uredbe (ES) št. 796/2004 se uporablja v zvezi z izbiro kontrolnega vzorca iz člena 20 te uredbe.

2.   Pristojni nadzorni organ v zvezi z zahtevami ali standardi, za katere je odgovoren, izbere upravičence, ki jih je treba preveriti v skladu s členom 20 tako, da izbere vzorec iz vzorca upravičencev, ki so že bili izbrani na podlagi člena 12 in za katere se uporabljajo ustrezne zahteve ali standardi.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko pristojni nadzorni organ v zvezi z zahtevami ali standardi, za katere je odgovoren, izbere kontrolni vzorec 1 % vseh upravičencev, ki predložijo zahtevke za plačilo na podlagi člena 36(a)(i) do (v) in (b)(i), (iv) ter (v) Uredbe (ES) št. 1698/2003 in ki morajo spoštovati vsaj eno od zahtev ali standardov.

PODODDELEK II

Znižanja in izključitve

Člen 22

Splošno

1.   Člen 25 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in člen 2(2), (2a) ter (31) do (36), člen 41 ter člen 65(2) Uredbe (ES) št. 796/2004 veljajo v zvezi z znižanji ali izključitvami, ki se uporabljajo po ugotovitvi neskladnosti.

2.   Kadar je več kakor ena plačilna agencija odgovorna za upravljanje različnih ukrepov podpore v okviru člena 36(a)(i) do (v) in (b)(i), (iv) ter (v) Uredbe (ES) št. 1698/2005, države članice ustrezno ukrepajo, da zagotovijo ustrezno uporabo določb tega podpoglavja, zlasti da se ena stopnja znižanja uporablja za celoto navedenih plačil, ki jih zahteva upravičenec.

Člen 23

Izračun znižanj in izključitev

Kadar se ugotovi neskladnost, se brez poseganja v člen 51(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 uporabi znižanje celotnega zneska pomoči v okviru člena 36(a)(i) do (v) in (b)(iv) ter (v) navedene uredbe, ki je ali mora biti dodeljena zadevnemu upravičencu na podlagi zahtevkov za plačilo, ki jih je ali jih bo vložil v koledarskem letu ugotovitve.

Kadar je neskladnost posledica malomarnosti upravičenca, se znižanje izračuna v skladu s pravili iz člena 66 Uredbe (ES) št. 769/2004.

V primeru namerne neskladnosti se znižanje izračuna v skladu s členom 67 Uredbe (ES) št. 796/2004.

Člen 24

Kopičenje znižanj

V primeru kopičenja znižanj se znižanja uporabljajo najprej pri pozni predložitvi v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 796/2004, nato pa v skladu s členoma 16 ali 17 te uredbe, v skladu s členom 18 in nazadnje v skladu s členoma 22 in 23.

NASLOV II

Podpora za razvoj podeželja iz osi 1 in osi 3 ter nekateri ukrepi iz osi 2 in osi 4

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 25

Področje uporabe

Ta naslov se uporablja za:

(a)

ukrepe podpore iz členov 20 in 52 Uredbe (ES) št. 1698/2005;

(b)

ukrepe podpore iz členov 36(a)(vi), (b)(vi), (b)(vii) in 39(5) navedene uredbe ter členov 36(b)(i) in (iii) navedene uredbe, kar zadeva stroške zagona dejavnosti;

(c)

podporo, dodeljeno v skladu s členom 63(a) in (b) navedene uredbe, v zvezi z dejavnostmi, ki ustrezajo ukrepom, določenim v točkah (a) in (b) tega člena.

ODDELEK I

Kontrole

Člen 26

Administrativni pregledi

1.   Opravijo se administrativni pregledi vseh zahtevkov za podporo ali plačilo; zajemajo vse sestavne dele, ki jih je mogoče in primerno nadzorovati na administrativen način. Postopki zahtevajo evidentiranje opravljenega nadzornega dela, rezultatov preverjanja in sprejetih ukrepov v zvezi z neskladji.

2.   Administrativni pregledi zahtevkov za podporo vključujejo zlasti preverjanje:

(a)

ali dejavnost, za katero se zahteva podpora, izpolnjuje pogoje;

(b)

spoštovanja izbirnih meril iz programa razvoja podeželja;

(c)

skladnosti dejavnosti, za katero se zahteva podpora, z veljavnimi nacionalnimi pravili in pravili Skupnosti zlasti, kadar je to ustrezno, o javnih naročilih, državni pomoči in drugih primernih obveznih standardih, določenih z nacionalno zakonodajo ali v programu razvoja podeželja;

(d)

smiselnosti načrtovanih stroškov, ki se oceni na podlagi ustreznega ocenjevalnega sistema, kot so referenčni stroški, primerjava različnih ponudb ali ocenjevalni odbor;

(e)

zanesljivosti vlagatelja, ob upoštevanju vseh prejšnjih sofinanciranih dejavnosti od leta 2000.

3.   Administrativni pregledi zahtevkov za plačilo vključujejo zlasti in, kot je za zadevni zahtevek primerno, tudi preverjanje:

(a)

zagotavljanja sofinanciranih proizvodov in storitev;

(b)

resničnosti navedenih izdatkov;

(c)

zaključene dejavnosti v primerjavi z dejavnostjo, za katero je bil predložen in odobren zahtevek za podporo.

4.   Administrativni pregledi investicijskih dejavnosti vključujejo najmanj en obisk dejavnosti, ki prejema podporo, ali investicijskega območja, da se preveri realizacija investicije.

Države članice pa se lahko odločijo, da ne bodo opravile takšnih obiskov za manjše naložbe, ali kadar menijo, da obstaja majhno tveganje, da pogoji za prejem pomoči niso izpolnjeni ali da naložba ni bila v resnici izvedena. Navedena odločitev in njena utemeljitev se evidentirata.

5.   Plačila upravičencev se dokažejo z računi in dokaznimi dokumenti. Kadar to ni mogoče, se plačila dokažejo z listinami, ki imajo ustrezno dokazno vrednost.

6.   Administrativni pregledi vključujejo postopke za preprečitev nepravilnega dvojnega financiranja iz drugih shem Skupnosti ali nacionalnih shem in iz drugih programskih obdobij. Pri financiranju iz drugih virov ti pregledi zagotavljajo, da skupna prejeta pomoč ne presega najvišjih dovoljenih zgornjih mej pomoči.

7.   Pri podpori v okviru shem za kakovost hrane, ki so jih priznale države članice, kot je določeno v členu 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005, lahko plačilne agencije za preverjanje spoštovanja meril o izpolnjevanju pogojev uporabijo dokaze, ki so jih prejele od drugih služb, organov ali organizacij. Imeti pa morajo zagotovilo, da služba, organ ali organizacija deluje v skladu z ustreznim standardom za kontrolo skladnosti z merili o izpolnjevanju pogojev.

Člen 27

Pregledi na kraju samem

1.   Države članice organizirajo preglede odobrenih dejavnosti na kraju samem na osnovi ustreznega vzorčenja. Te se izvajajo pred končnim plačilom projekta, v kolikor je le mogoče.

2.   Nadzorovani izdatki pomenijo vsaj 4 % javnih izdatkov, ki se prijavijo Komisiji vsako leto, in najmanj 5 % javnih izdatkov, ki se prijavijo Komisiji v celotnem obodbju programa.

3.   Pri izbiri vzorca odobrenih dejavnosti, ki ga je treba preveriti v skladu z odstavkom 1, se upoštevajo zlasti:

(a)

potreba po preverjanju ustrezne kombinacije dejavnosti različnih vrst in obsegov;

(b)

kakršni koli dejavniki tveganja, določeni na podlagi nacionalnih pregledov ali pregledov Skupnosti;

(c)

potreba po ohranjanju ravnotežja med osmi in ukrepi.

4.   Rezultati pregledov na kraju samem se ocenijo, da se ugotovi, ali so težave, ki so se pojavile, sistematske težave, ki predstavljajo tveganje za druge podobne dejavnosti, upravičence ali druge organe. V oceni se ugotovi tudi vzroke takih situacij, morebitni nadaljnji pregled in potrebne korektivne ter preventivne ukrepe.

5.   Pregledi na kraju samem se lahko predhodno napovejo, če zaradi tega ni ogrožen namen pregleda. Če predhodna napoved presega 48 ur, jo je treba glede na vrsto ukrepa in sofinancirano dejavnost omejiti na nujno potrebno.

Člen 28

Vsebina pregledov na kraju samem

1.   Države članice si s pregledi na kraju samem prizadevajo preveriti:

(a)

ali se lahko plačilom, ki so bila plačana upravičencem, priložijo računovodski ali drugi dokumenti organov ali podjetij, ki opravljajo sofinancirane dejavnosti;

(b)

za ustrezno število stroškovnih postavk, da sta narava in časovna razporeditev zadevnih izdatkov skladna z določbami Skupnosti in ustrezata odobrenim specifikacijam dejavnosti ter dejansko opravljenih del ali zagotovljenih storitev;

(c)

da je uporaba ali nameravana uporaba dejavnosti skladna z uporabo, opisano v zahtevku za podporo Skupnosti;

(d)

da se javno financirane dejavnosti izvajajo v skladu s pravili in politikami Skupnosti, zlasti pravili o javnih razpisih ter ustreznimi obveznimi standardi, določenimi z nacionalno zakonodajo ali v programu razvoja podeželja.

2.   Pregledi na kraju samem zajemajo vse obveznosti upravičenca, ki jih je mogoče preveriti ob obisku.

3.   Pregledi na kraju samem vključujejo obisk dejavnosti ali, če je dejavnost nematerialna, organizatorja dejavnosti, razen v izjemnih okoliščinah, ki jih nacionalni organi ustrezno evidentirajo in pojasnijo.

4.   V doseženo stopnjo kontrole iz člena 27(2) se štejejo le pregledi, ki izpolnjujejo vse zahteve tega člena.

Člen 29

Nadzor ukrepov zgodnjega upokojevanja in delnega samooskrbnega kmetovanja

1.   Za zahtevke za podporo na podlagi členov 23 in 34 Uredbe (ES) št. 1698/2005 vključujejo administrativni pregledi dodatno administrativne preglede iz člena 11(2) te uredbe.

2.   Za ukrep, predviden v členu 23 Uredbe (ES) št. 1698/2005, lahko države članice odpravijo preglede na kraju samem po prvem plačilu podpore, pod pogojem, da administrativni pregledi, ki med drugim vključujejo ustrezne navzkrižne kontrole, zlasti z informacijami v elektronski zbirki podatkov iz člena 19 Uredbe (ES) št. 1782/2003, dokazujejo, da sta zagotovljeni potrebna zakonitost in pravilnost plačil.

Člen 30

Naknadni pregledi

1.   Izvajajo se naknadni pregledi naložbenih dejavnosti, za katere še vedno veljajo obveznosti na podlagi člena 72(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali obveznosti, določene v programu razvoja podeželja.

2.   Cilj naknadnih pregledov je:

(a)

preveriti spoštovanje člena 72(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005;

(b)

preveriti resničnost in dokončnost plačil upravičenca, razen za prispevke v naravi ali standardne stroške;

(c)

zagotoviti, da se ista naložba ni financirala nepravilno iz različnih nacionalnih virov ali virov Skupnosti.

3.   Naknadni pregledi zajemajo vsako leto vsaj 1 % upravičenih izdatkov za dejavnosti iz odstavka 1, za katero so bila izvedena končna plačila. Izvedejo se v 12 mesecih po koncu zadevnega leta EKSRP.

4.   Naknadni pregledi temeljijo na analizi tveganj in finančnega vpliva različnih dejavnosti, skupin dejavnosti ali ukrepov.

Pregledniki za naknadne preglede ne smejo sodelovati pri preverjanjih pred izplačili za isto naložbeno dejavnost.

ODDELEK II

Znižanja in izključitve

Člen 31

Znižanja in izključitve

1.   Plačila se izračunajo na podlagi tistega, kar izpolnjuje pogoje.

Država članica preveri zahtevek za plačilo, ki ga prejme od upravičenca, in določi zneske, upravičene za podporo. Določi torej:

(a)

znesek, ki ga plača upravičencu izključno na podlagi zahtevka za plačilo;

(b)

znesek, ki ga plača upravičencu po pregledu upravičenosti zahtevka za plačilo.

Če znesek, izračunan na podlagi točke (a), presega znesek, izračunan na podlagi točke (b), za več kot 3 %, se za znesek, izračun na podlagi točke (b), uporabi znižanje. Znesek znižanja je enak razliki med obema navedenima zneskoma.

Znižanje se ne uporabi, če upravičenec lahko dokaže, da ni odgovoren za vključitev neupravičenega zneska. Znižanja se uporabljajo smiselno glede na neupravičene izdatke, ugotovljene med pregledi na podlagi členov 28 in 30.

2.   Če se ugotovi, da je upravičenec namerno vložil napačno prijavo, se zadevna dejavnost izključi iz podpore EKSRP in zahteva se povračilo že plačanih zneskov za navedeno dejavnost. Poleg tega se upravičenec izključi iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa za zadevno in naslednje leto EKSRP.

3.   Kazni, predvidene v odstavkih 2 in 3, se uporabljajo ne glede na dodatne kazni, predvidene po nacionalnih predpisih.

POGLAVJE II

Posebne določbe za os 4 (Leader)

Člen 32

Kontrole

Države članice pri izdatkih, nastalih na podlagi člena 63(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005, organizirajo kontrole v skladu s tem naslovom. Te kontrole opravijo osebe, neodvisne od zadevne lokalne akcijske skupine.

Člen 33

Odgovornost za kontrolo

1.   Pri izdatkih, nastalih na podlagi člena 63(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1698/2005, lahko administrativne preglede iz člena 26 te uredbe izvedejo lokalne akcijske skupine na podlagi uradnega pooblastila. Država članica pa je še naprej odgovorna za preverjanje, da imajo lokalne akcijske skupine administrativne in kontrolne zmogljivosti za opravljanje navedenega dela.

2.   Država članica izvaja ustrezen sistem nadzora lokalnih akcijskih skupin. Vanj spadajo redne kontrole dejavnosti lokalnih akcijskih skupin, vključno s knjigovodskimi pregledi in ponovnimi vzorčnimi administrativnimi pregledi.

DEL III

Končne določbe

Člen 34

Obveščanje

Države članice pošljejo Komisiji vsako leto do 15. julija in prvič do 15. julija 2008 poročilo, ki zajema prejšnje proračunsko leto EKSRP in se zlasti nanaša na naslednje točke:

(a)

število zahtevkov za plačilo za vsak ukrep razvoja podeželja, pregledani skupni znesek in skupno površino ter skupno število živali, pregledanih s pregledi na kraju samem na podlagi členov 12, 20 in 27, kjer je primerno;

(b)

za podporo v zvezi s površino skupno površino po posamičnih shemah pomoči;

(c)

za podporo v zvezi z živalmi skupno število živali po posamičnih shemah pomoči;

(d)

rezultat izvedenih pregledov z navedbo znižanj in izključitev, uporabljenih na podlagi členov 16, 17, 18, 22 in 23;

(e)

število naknadnih pregledov, izvedenih na podlagi člena 30, preverjeni znesek izdatkov in rezultate pregledov, z navedbo znižanj in izključitev, uporabljenih na podlagi člena 31.

Člen 35

Kontrola, ki jo izvede Komisija

Člen 27(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se uporablja za podporo, plačano na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 36

Poročanje plačilni agenciji o kontrolah

1.   Kadar kontrol ne izvede plačilna agencija, država članica zagotovi, da plačilna agencija prejme dovolj informacij o izvedenih kontrolah. Plačilna agencija določi potrebne informacije.

Ohranjati je treba zadostno revizijsko sled. V Prilogi je naveden okvirni opis zahtev za zadostno revizijsko sled.

2.   Informacije iz prvega pododstavka odstavka 1 se lahko predložijo v obliki poročila o vseh izvedenih kontrolah ali, če je to primerno, v obliki zbirnega poročila.

3.   Plačilna agencija ima pravico do preverjanja kakovosti kontrol, ki so jih izvedli drugi organi, in do prejemanja drugih informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog.

Člen 37

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za podporo Skupnosti v zvezi s programskim obdobjem, ki se začne 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. decembra 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(2)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1405/2006 (UL L 265, 26.9.2006, str. 1).

(3)  UL L 141, 30.4.2004, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 659/2006 (UL L 116, 29.4.2006, str. 20).

(4)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 320/2006 (UL L 58, 28.2.2006, str. 42).

(5)  Glej stran 15 tega Uradnega lista.

(6)  UL L 345, 20.11.2004, str. 1.


PRILOGA

OKVIRNI OPIS ZAHTEV ZA ZADOSTNO REVIZIJSKO SLED

Zadostna revizijska sled iz člena 36(1) je prisotna, kadar ta za določen ukrep:

(a)

omogoča uskladitev skupnih zneskov, prijavljenih Komisiji, z računi, računovodskimi listinami in drugimi spremnimi dokumenti plačilne agencije ali druge službe za vse dejavnosti, ki jih podpira EKSRP;

(b)

omogoča preverjanje plačila javnih izdatkov upravičencu;

(c)

omogoča preverjanje uporabe izbirnih meril za dejavnosti, ki se financirajo iz EKSRP;

(d)

vsebuje, kolikor je to primerno, finančni načrt, poročila o dejavnostih, dokumente v zvezi z dodelitvijo podpore, dokumente o postopkih javnih razpisov in poročila v zvezi s kakršnimi koli izvedenimi kontrolami.


23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/85


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1976/2006

z dne 20. decembra 2006

o spremembi uredb (ES) št. 2204/2002, (ES) št. 70/2001 in (ES) št. 68/2001 glede podaljšanja obdobij uporabe

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (1) in zlasti člena 1(1)(a)(i), (ii), (iv) in člena 1(1)(b) Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ES za državne pomoči na področju zaposlovanja (2), Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (3) in Uredba Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (4) bodo prenehale veljati 31. decembra 2006. Komisija je v svojem Akcijskem načrtu državnih pomoči (5) predlagala združitev teh uredb v eno samo uredbo o skupinski izjemi in po možnosti dopolnitev z drugimi področji, navedenimi v členu 1 in členu 2 Uredbe (ES) št. 994/98.

(2)

Vsebina prihodnje uredbe o skupinski izjemi je odvisna zlasti od izidov javnih posvetovanj, sproženih v okviru Akcijskega načrta državnih pomoči o manjši in bolje usmerjeni državni pomoči: časovni načrt za reformo državnih pomoči 2005 in Dokumenta Komisije o posvetovanju o državni pomoči za inovacije (6). Razprave s predstavniki držav članic so prav tako potrebne, da se določijo vrste pomoči, ki se lahko štejejo za združljive s Pogodbo. Za nadaljevanje trenutnih posvetovanj in analize njihovih izidov je primerno podaljšati obdobje uporabe uredb (ES) št. 2204/2002, (ES) št. 70/2001, (ES) št. 68/2001 do 30. junija 2008.

(3)

Uredbe (ES) št. 2204/2002, (ES) št. 70/2001 in (ES) št. 68/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Poleg tega je primerno, da se od držav članic ne zahteva, da pošljejo nove obrazce za povzetek informacij glede ukrepov, ki se s to uredbo podaljšajo, če ti ne vsebujejo vsebinskih sprememb –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 11(1) Uredbe (ES) št. 2204/2002 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Uporablja se do 30. junija 2008.“

Člen 2

V členu 10(1) Uredbe (ES) št. 70/2001 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Uporablja se do 30. junija 2008.“

Člen 3

V členu 8(1) Uredbe (ES) št. 68/2001 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Uporablja se do 30. junija 2008.“

Člen 4

Obveznost pošiljanja obrazcev za povzetek informacij o izvedenih ukrepih v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 68/2001, členom 9(1) Uredbe (ES) št. 70/2001 in členom 10(1) Uredbe (ES) št. 2204/2002 se ne uporablja za ukrepe državnih pomoči, s katerimi se podaljšajo obstoječi ukrepi v skladu s to uredbo, pod pogojem, da ti ukrepi niso bili bistveno spremenjeni in da so bili obrazci za povzetek informacij o izvajanju takih ukrepov ustrezno predloženi.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. decembra 2006

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)  UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

(2)  UL L 337, 13.12.2002, str. 3. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1040/2006 (UL L 187, 8.7.2006, str. 8).

(3)  UL L 10, 13.1.2001, str. 33. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1040/2006.

(4)  UL L 10, 13.1.2001, str. 20. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1040/2006.

(5)  COM(2005) 107 konč.

(6)  COM(2005) 436 konč.


23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/87


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1977/2006

z dne 21. decembra 2006

o prilagoditvi Uredbe (ES) št. 1201/2006 o določitvi ponderjev, ki se uporabljajo pri izračunu tržne cene Skupnosti za prašičje trupe za tržno leto 2006/2007, zaradi pristopa Bolgarije in Romunije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Bolgarije in Romunije ter zlasti člena 4(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije ter zlasti člena 56 Akta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Tržna cena Skupnosti za prašičje trupe, kakor je navedena v členu 4(2) Uredbe (EGS) št. 2759/75, mora biti določena s ponderiranjem cen, zabeleženih v vsaki državi članici, s koeficienti, ki izražajo relativni obseg staleža prašičev v vsaki državi članici.

(2)

Glede na pristop Bolgarije in Romunije k Evropski uniji je treba prilagoditi navedene koeficiente tako, da se vključi podatke novih držav članic.

(3)

Uredbo Komisije (ES) št. 1201/2006 (1) je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za svinjsko meso –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1201/2006 se nadomesti z besedilom Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati pod pogojem, da začne veljati Pogodba o pristopu Bolgarije in Romunije, in z dnem začetka njene veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 218, 9.8.2006, str. 10.


PRILOGA

„PRILOGA

Ponderji, ki se uporabljajo od 1. januarja 2007 pri izračunu tržne cene Skupnosti za prašičje trupe za tržno leto 2006/2007

Člen 4(2) Uredbe (EGS) št. 2759/75

Belgija

3,9

Bolgarija

0,6

Češka

1,7

Danska

7,9

Nemčija

16,9

Estonija

0,2

Grčija

0,7

Španija

15,5

Francija

9,5

Irska

1,1

Italija

5,8

Ciper

0,3

Latvija

0,3

Litva

0,7

Luksemburg

0,1

Madžarska

2,4

Malta

0,1

Nizozemska

6,9

Avstrija

2,0

Poljska

11,8

Portugalska

1,5

Romunija

4,1

Slovenija

0,3

Slovaška

0,7

Finska

0,9

Švedska

1,1

Združeno kraljestvo

3,0“


23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/89


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1978/2006

z dne 22. decembra 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 448/2001 glede poročanja o postopkih preklica in ponovni dodelitvi preklicanih sredstev

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (1) in zlasti člena 53(2) Uredbe,

po posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu s členom 147 Pogodbe,

po posvetovanju z Odborom za kmetijske strukture in razvoj podeželja,

po posvetovanju z Odborom za strukture v ribištvu in ribogojstvu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člena 2(3) in 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 448/2001 z dne 2. marca 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede postopkov izvajanja finančnih popravkov pri pomoči iz Strukturnih skladov (2) od držav članic zahtevata, da Komisiji poročajo o postopkih preklica, ukrepih, ki so že bili ali bodo morali biti sprejeti zaradi prilagoditve sistemov upravljanja in nadzora, ter da jo obvestijo o ponovni dodelitvi preklicanih sredstev in spremembah finančnega načrta pomoči.

(2)

Izkušnje, pridobljene med izvajanjem Uredbe (ES) št. 448/2001, so pokazale potrebo po razjasnitvi in poenostavitvi navedenih zahtev.

(3)

Podatki za Komisijo morajo biti zlasti omejeni na skupne zneske javnih sredstev za posamezni ukrep, umaknjene iz zadevnega programa zaradi preklica celotnega ali delnega prispevka Skupnosti za aktivnosti, ter na podatke o dejanski ponovni dodelitvi sredstev, sproščenih po umiku takih sredstev. Podatke o prilagoditvah sistemov upravljanja in nadzora predložijo države članice v letnih poročilih, ki jih zahteva člen 13 Uredbe Komisije (ES) št. 438/2001 z dne 2. marca 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede sistemov upravljanja in nadzora pomoči, dodeljene v okviru strukturnih skladov (3).

(4)

Uredbo (ES) št. 448/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za razvoj in preobrazbo regij –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 448/2001 se spremeni:

1.

V členu 2 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Brez poseganja v podatke o izterjavah, ki se zahtevajo v skladu s členom 8 Uredbe Komisije (ES) št. 438/2001 (4), sporočijo države članice Komisiji v obliki priloge k zadnjemu četrtletnemu poročilu vsakega leta, ki se predloži v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1681/94 (5), izkaz, v katerem so po posameznih ukrepih opredeljeni skupni zneski javnih sredstev umaknjenih, po preklicu celotnega prispevka ali dela prispevka Skupnosti za aktivnosti, iz poročil o izdatkih za zadevni program, predloženih v predhodnem letu.

2.

Drugi stavek člena 3(2) se nadomesti z naslednjim:

„Države članice v poročilu iz člena 2(3) Komisijo obvestijo o načinu ponovne dodelitve sredstev Skupnosti, sproščenih po umiku sredstev iz programa.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2006

Za Komisijo

Danuta HÜBNER

Članica Komisije


(1)  UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 173/2005 (UL L 29, 2.2.2005, str. 3) in nadomeščena z Uredbo (ES) št. 1083/2006 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25) z veljavnostjo od 1. januarja 2007 dalje.

(2)  UL L 64, 6.3.2001, str. 13.

(3)  UL L 63, 3.3.2001, str. 21. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2355/2002 (UL L 351, 28.12.2002, str. 42).

(4)  UL L 63, 3.3.2001, str. 21.

(5)  UL L 178, 12.7.1994, str. 43.“


23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/91


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1979/2006

z dne 22. decembra 2006

o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot za konzervirane gobe, uvožene iz tretjih držav

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Bolgarije in Romunije ter zlasti člena 4(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije ter zlasti člena 41 Akta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo (1) ter zlasti člena 15(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po Sporazumu o kmetijstvu (2), sklenjenem v Urugvajskem krogu večstranskih trgovinskih pogajanj, je Skupnost pod določenimi pogoji s 1. julijem 1995 sklenila odpreti tarifne kvote Skupnosti za določene konzervirane gobe rodu Agaricus spp.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1864/2004 z dne 26. oktobra 2004 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot za konzervirane gobe, uvožene iz tretjih držav (3), določa pogoje za upravljanje navedenih kvot. Zaradi jasnosti je treba s 1. januarjem 2007 navedeno uredbo razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo.

(3)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Ljudsko republiko Kitajsko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) iz leta 1994, ki je bil odobren s Sklepom Sveta 2006/398/ES (4), določa povečanje tarifne kvote za konzervirane gobe vrste Agaricus s poreklom iz Kitajske z oznakami KN 0711 51 00, 2003 10 20 in 2003 10 30 za 5 200 ton.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (5), se uporablja pri uvoznih dovoljenjih za obdobja uvozne tarifne kvote, ki se začnejo 1. januarja 2007. Uredba (ES) št. 1301/2006 vsebuje zlasti natančne določbe glede uporabe uvoznih dovoljenj, položaja vlagateljev in izdaje dovoljenj. Navedena uredba omejuje obdobje veljavnosti dovoljenj na zadnji dan obdobja uvozne tarifne kvote. Določbe Uredbe (ES) št. 1301/2006 je treba uporabljati za izdajo uvoznih dovoljenj v skladu s to uredbo brez poseganja v dodatne pogoje in odstopanja glede vlagateljev iz te uredbe.

(5)

Treba je določiti natančne ureditve, ki bodo zagotavljale, da za količine, ki presegajo tarifne kvote, veljajo polne dajatve, določene v skupni carinski tarifi. Zato je treba izdati dovoljenja ob koncu obdobja, v katerem se preverijo količine in v katerem države članice izdajo potrebna uradna obvestila. Te določbe morajo dopolnjevati določbe Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (6) ali pa od njih odstopati.

(6)

Na trgu Skupnosti mora biti še naprej zagotovljena ustrezna oskrba z zadevnimi proizvodi po stabilnih cenah, pri čemer se je treba izogniti nepotrebnim motnjam na trgu zaradi močnih nihanj cen in neugodnega vpliva na proizvajalce Skupnosti. Zato je treba temeljiteje spodbujati konkurenco med uvozniki in zmanjšati njihovo upravno obremenitev.

(7)

V interesu obstoječih uvoznikov, ki redno uvažajo znatne količine zadevnih proizvodov, kot tudi v interesu novih uvoznikov, ki se trgu šele pridružijo in morajo zato imeti možnost, da vložijo zahtevek za izdajo dovoljenja za količino konzerviranih gob v okviru tarifnih kvot, je treba razlikovati med tradicionalnimi in novimi uvozniki. Treba je jasno opredeliti obe kategoriji uvoznikov in določiti nekatera merila, ki zadevajo položaj vlagateljev ter uporabo izdanih dovoljenj.

(8)

Dodeljevanje je pri obeh kategorijah uvoznikov primerneje izvesti na podlagi dejansko uvoženih količin kot na podlagi izdanih dovoljenj.

(9)

V interesu obstoječih uvoznikov je, da se navedene količine konzerviranih gob, ki se uvrščajo v tarifne kvote iz te uredbe in ki jih zaradi višje sile v obdobju uvozne tarifne kvote ni bilo mogoče uvoziti, upošteva pri izračunu referenčnih količin, da se prepreči posledično zmanjšanje njihovih referenčnih količin.

(10)

Za zahtevke za izdajo dovoljenja za uvoz konzerviranih gob iz tretjih držav, ki jih vloži vsaka kategorija uvoznikov, je treba določiti nekatere omejitve. Take omejitve so potrebne zaradi ohranitve konkurenčnosti med uvozniki in možnosti vsakega uvoznika, ki dejansko opravlja trgovinsko dejavnost na trgu sadja in zelenjave, da brani svoj legitimni položaj na trgu pred drugimi uvozniki, ter da en sam uvoznik ne more nadzorovati trga.

(11)

Da bi izboljšali in poenostavili upravljanje tarifnih kvot za konzervirane gobe, je treba sprejeti jasne določbe glede datumov in postopkov za vložitev zahtevkov za izdajo dovoljenja in izdajo dovoljenj s strani pristojnih organov držav članic.

(12)

Potrebni so tudi ukrepi za čim večje zmanjšanje špekulativnih zahtevkov za izdajo dovoljenj, ki lahko povzročijo neizkoriščenost tarifnih kvot. Zaradi narave in vrednosti zadevnega proizvoda je treba za vsako tono (odcejeno neto težo) zadevnega proizvoda, za katerega je bil vložen zahtevek za izdajo izvoznega dovoljenja, položiti varščino. Varščina mora biti dovolj visoka, da odvrne špekulativne zahtevke, vendar ne tako visoka, da bi odvrnila tiste, ki dejansko trgujejo s predelanim sadjem in zelenjavo. Najbolj ustrezno objektivno merilo za določanje višine varščine je meja 2 % povprečne dodatne veljavne dajatve, ki se uporablja za uvoz konzerviranih gob vrste Agaricus spp. v Skupnost s trenutnimi oznakami KN 0711 51 00, 2003 10 20 in 2003 10 30.

(13)

Bolgarija in Romunija se bosta Evropski uniji pridružili 1. januarja 2007. Zato je treba kvote GATT, ki so jima trenutno dodeljene, ponovno dodeliti drugim dobaviteljem.

(14)

Treba je določiti prehodne ukrepe, ki bodo uvoznikom iz Bolgarije in Romunije omogočili, da koristijo ugodnosti te uredbe.

(15)

Treba je določiti ureditve za leti 2007 in 2008, da bi zagotovili razlikovanje med tradicionalnimi uvozniki in novimi uvozniki v Skupnosti v sestavi dne 31. decembra 2006 ter tradicionalnimi uvozniki in novimi uvozniki iz Bolgarije in Romunije.

(16)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za predelano sadje in zelenjavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Odprtje tarifnih kvot in veljavne dajatve

1.   Tarifne kvote se odprejo za uvoz konzerviranih gob vrste Agaricus v Skupnost, ki se uvrščajo v oznake KN 0711 51 00, 2003 10 20 in 2003 10 30 (v nadaljnjem besedilu „konzervirane gobe“), za katere veljajo pogoji, določeni v tej uredbi. Obseg vsake tarifne kvote, njihova zaporedna številka in obdobje, v katerem se uporabljajo, so določeni v Prilogi I.

2.   Stopnja dajatve, ki se uporablja, znaša 12 % ad valorem za proizvode z oznako KN 0711 51 00 in 23 % za proizvode z oznakama KN 2003 10 20 in 2003 10 30

Člen 2

Uporaba uredb (ES) št. 1291/2000 in (ES) št. 1301/2006

Uredbi (ES) št. 1291/2000 in (ES) št. 1301/2006 se uporabljata, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

Člen 3

Opredelitve

1.   „Pristojni organi“ za namene te uredbe so organ ali organi, ki jih države članice imenujejo za izvajanje te uredbe.

2.   „Referenčna količina“ za namene te uredbe je največja količina (odcejena neto teža) konzerviranih gob, ki jih je v koledarskem letu uvozil tradicionalni uvoznik v zadnjih treh koledarskih letih.

Uvoz konzerviranih gob z izvorom iz držav članic Skupnosti v sestavi z dne 31. decembra 2006 ali iz Bolgarije in Romunije se ne upošteva pri izračunu referenčne količine.

Količine konzerviranih gob iz tarifnih kvot iz člena 1(1), ki jih zaradi višje sile ni bilo mogoče uvoziti v obdobju uvoznih tarifnih kvot, se upoštevajo pri izračunu referenčne količine.

Člen 4

Kategorije uvoznikov

1.   Z odstopanjem od člena 5 Uredbe (ES) št. 1301/2006 so „tradicionalni uvozniki“ uvozniki, ki lahko dokažejo, da:

(a)

so v Skupnost uvažali konzervirane gobe v najmanj dveh od preteklih treh koledarskih let;

(b)

so v Skupnost v letu pred vložitvijo zahtevka uvozili najmanj 100 ton predelanega sadja in zelenjave, kakor je navedeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96.

2.   Z odstopanjem od člena 5 Uredbe (ES) št. 1301/2006 so „novi uvozniki“ uvozniki, ki niso uvozniki v smislu odstavka 1 tega člena in so v vsakem od preteklih dveh koledarskih let v Skupnost uvozili najmanj 50 ton predelanega sadja in zelenjave, kakor je navedeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96.

3.   Tradicionalni in novi uvozniki pristojnim organom države članice, v kateri imajo sedež in v kateri so registrirani, za namene DDV predložijo dokaze, da ob prvem zahtevku za določeno obdobje uvozne tarifne kvote izpolnjujejo merila iz odstavka 1 ali 2.

Dokazilo o trgovanju s tretjimi državami se predloži izključno v obliki carinskih dokumentov o sprostitvi v prosti promet, ki so jih potrdili carinski organi in ki vsebujejo sklic na vlagatelja, ki se šteje za prejemnika.

Člen 5

Zahtevki za izdajo dovoljenja in dovoljenja

1.   Uvozna dovoljenja (v nadaljnjem besedilu „dovoljenja“) veljajo od datuma izdaje v smislu člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000.

2.   Varščina znaša 40 EUR na tono (odcejena neto teža).

3.   V polje 8 zahtevka za izdajo dovoljenja in v dovoljenje se vnese država porekla ter s križcem označi beseda „da“. Dovoljenje velja samo za uvoz s poreklom iz navedene države.

4.   Z odstopanjem od člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000 pravice, ki izhajajo iz uvoznih dovoljenj, niso prenosljive.

Člen 6

Dodelitev celotnih količin tradicionalnim in novim uvoznikom

1.   Celotna količina, dodeljena Kitajski in tretjim državam v skladu s Prilogo I, se dodeli na naslednji način:

(a)

95 % tradicionalnim uvoznikom;

(b)

5 % novim uvoznikom.

2.   V primeru, da se ena kategorija uvoznikov količin, dodeljenih Kitajski in drugim tretjim državam, ne porabi v celoti, se preostanek dodeli drugi kategoriji.

3.   V polju 20 zahtevka za izdajo dovoljenja je treba ustrezno označiti „tradicionalni uvoznik“ ali „novi uvoznik“.

Člen 7

Prepovedi, ki se uporabljajo za zahtevke

1.   Celotna količina (odcejena neto teža) zahtevkov za izdajo dovoljenja za uvoz konzerviranih gob v Skupnost, ki jih vloži tradicionalni uvoznik, ne sme presegati 150 % referenčne količine.

2.   Celotna količina (odcejena neto teža) zahtevkov za izdajo dovoljenja za uvoz konzerviranih gob v Skupnost, ki jih vloži novi uvoznik za določeno poreklo, ne sme presegati 1 % skupne količine za navedeno poreklo iz Priloge I.

Člen 8

Vložitev zahtevkov za izdajo dovoljenj s strani uvoznikov

1.   Uvozniki vložijo zahtevke za izdajo dovoljenj v prvih petih delovnih dneh v januarju.

2.   V primeru, da so novi uvozniki v preteklem koledarskem letu prejeli dovoljenja v skladu z Uredbo (ES) št. 1864/2004 ali to uredbo, predložijo tudi dokaz, da je bilo vsaj 50 % dodeljene količine dano v prosti promet v Skupnosti.

Člen 9

Obvestila o zahtevkih za izdajo dovoljenj

Države članice obvestijo Komisijo o količinah v kilogramih, za katere so bili vloženi zahtevki za izdajo dovoljenja, najpozneje deseti delovni dan v januarju.

Obvestila so razčlenjena glede na oznako KN in poreklo ter navajajo ločene podatke o količinah vsakega proizvoda, za katerega so tradicionalni in novi uvozniki vložili zahtevek.

Člen 10

Izdaja dovoljenj

Dovoljenja izdajo pristojni organi držav članic sedmi delovni dan po koncu obdobja obvestitve iz prvega odstavka člena 9.

Člen 11

Mednarodne obveznosti, ki se uporabljajo pri uvozu iz Kitajske

1.   Glede vstopa in sprostitve konzerviranih gob s poreklom iz Kitajske v prosti promet Skupnosti veljajo členi 55 do 65 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (7).

2.   Organi, pristojni za izdajo potrdil o poreklu za konzervirane gobe iz Kitajske, so navedeni v Prilogi II.

Člen 12

Upravno sodelovanje med državami članicami

Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev vzajemnega upravnega sodelovanja z namenom zagotovitve pravilne uporabe te uredbe.

Člen 13

Prehodni ukrepi za leti 2007 in 2008

Z odstopanjem od člena 4(1) in (2) se za leti 2007 in 2008 izključno v Bolgariji in Romuniji uporabljajo naslednje opredelitve:

1.

„tradicionalni uvozniki“ so uvozniki, ki lahko dokažejo, da:

(a)

so v vsaj dveh od treh preteklih koledarskih let uvažali konzervirane gobe;

(b)

so v preteklem koledarskem letu uvozili najmanj 100 ton predelanega sadja in zelenjave, kakor je določeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96;

(c)

je uvoz, naveden v točkah (a) in (b), potekal v Bolgariji in Romuniji, kjer ima uvoznik svoj sedež;

2.

„novi uvozniki“ so uvozniki, ki niso uvozniki v smislu točke 1 in so v vsakem od preteklih dveh let v Bolgarijo ali Romunijo uvozili najmanj 50 ton predelanega sadja in zelenjave, kakor je navedeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96.

Člen 14

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1864/2004 se s 1. januarjem 2007 razveljavi.

Člen 15

Datum začetka veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne 1. januarja 2007.

Člen 13 se uporablja pod pogojem, da začne veljati Pogodba o pristopu Bolgarije in Romunije, ter z dnem začetka njene veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 297, 21.11.1996, str. 29. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 386/2004 (UL L 64, 2.3.2004, str. 25).

(2)  UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

(3)  UL L 325, 28.10.2004, str. 30. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1995/2005 (UL L 320, 8.12.2005, str. 34).

(4)  UL L 154, 8.6.2006, str. 22.

(5)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

(6)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1713/2006 (UL L 321, 21.11.2006, str. 11).

(7)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.


PRILOGA I

Količina, zaporedne številke in obdobje uporabe tarifnih kvot iz člena 1(1) v tonah (odcejena neto teža)

Država porekla

Zaporedne številke

Od 1. januarja do 31. decembra vsakega leta

Kitajska

Tradicionalni uvozniki: 09.4157

Novi uvozniki: 09.4193

28 950

Druge tretje države

Tradicionalni uvozniki: 09.4158

Novi uvozniki: 09.4194

5 030


PRILOGA II

Seznam kitajskih organov, pristojnih za izdajo potrdil o poreklu iz člena 10(2):

General Administration of Quality Supervision (splošna uprava za nadzor kakovosti)

Entry-exit Inspection and Quarantine Bureau of the People's Republic of China (inšpektorat za nadzor ob vstopu in izstopu ter karantenski center Ljudske Republike Kitajske) v:

Beijing

Jiangxi

Shenzhen

Shanxi

Zhuhai

Ningxia

Inner Mongolia

Sichuan

Tianjin

Hebei

Chongqing

Shanghai

Liaoning

Yunnan

Ningbo

Jilin

Guizhou

Jiangsu

Shandong

Shaanxi

Guangxi

Zhejiang

Gansu

Heilongjiang

Anhui

Qinghai

Hainan

Hubei

Tibet

Henan

Guangdong

Fujian

Xinjiang

Xiamen

Hunan


23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/96


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1980/2006

z dne 20. decembra 2006

o uvedbi prehodnih ukrepov za spremembo Uredbe (ES) št. 2076/2002 in odločb 2001/245/ES, 2002/928/ES ter 2006/797/ES glede nadaljnje uporabe nekaterih aktivnih snovi, ki niso vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, zaradi pristopa Bolgarije

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Bolgarije in Romunije in zlasti člena 4(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije in zlasti člena 42 Akta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2076/2002 (1) in odločbe Komisije 2001/245/ES (2), 2002/928/ES (3) in 2006/797/ES (4) vsebujejo določbe o nevključitvi nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS ter o preklicu vseh registracij, ki jih opravijo države članice, za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo te snovi. Zadevni akti predvidevajo odstopanja, ki dovoljujejo nadaljnjo uporabo nekaterih snovi za omejeno časovno obdobje, medtem ko se razvijajo druge možnosti.

(2)

Bolgarija je uporabila prehodne ukrepe za nekatere aktivne snovi, da se lahko proizvodnja postopoma opusti ali da se lahko predloži dokumentacija, ki izpolnjuje zahteve Direktive 91/414/EGS.

(3)

Komisija je skupaj s strokovnjaki držav članic predstavila in ocenila podatke, ki so pokazali potrebo po nadaljnji uporabi zadevnih snovi. Zato je upravičeno, da se pod strogimi pogoji, katerih cilj je čim bolj zmanjšati kakršno koli tveganje, omogoči daljši rok za odvzem registracij za nujno rabo, za katero trenutno ni na voljo nadomestnih rešitev.

(4)

Uredbo (ES) št. 2076/2002 in odločbe 2001/245/ES, 2002/928/ES ter 2006/797/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2076/2002 se spremeni:

1.

V členu 2 se doda naslednji odstavek 4:

„4.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko Bolgarija pri registracijah za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo snovi, naštete v stolpcu A Priloge II, uporablja do 30. junija 2009 registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedene snovi, za uporabe, ki so naštete v stolpcu C, če:

(a)

je nadaljnja uporaba sprejemljiva le, kadar nima škodljivih posledic za zdravje ljudi ali živali in nima nesprejemljivega vpliva na okolje;

(b)

so taka fitofarmacevtska sredstva, ki ostanejo na trgu, ponovno označena, tako da ustrezajo pogojem za omejeno rabo;

(c)

se uvedejo vsi ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja z namenom zmanjšanja vseh morebitnih tveganj;

(d)

se zavzeto iščejo druge možnosti za take vrste rabe.

Bolgarija najpozneje do 31. decembra vsako leto obvesti Komisijo o ukrepih, izvedenih na podlagi tega odstavka, in zlasti o ukrepih, izvedenih v skladu s točkami (a) do (d).“

2.

V členu 3 se doda naslednja točka (c):

„(c)

za rabe, za katere je treba registracijo odvzeti do 30. junija 2009, poteče najpozneje 31. decembra 2009.“

3.

Priloga II se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

(b)

v vrstici, ki navaja bensultap, se v stolpcu B doda besedo „Bolgarija“ in v stolpcu C besedilo: „Sončnica, sladkorna pesa, krompir in alfalfa“;

(c)

v vrstici, ki navaja prometrin, se v stolpcu B doda besedo „Bolgarija“ in v stolpcu C besedilo: „Sončnica, bombaž, krompir in umbelliferae“;

(d)

v vrstici, ki navaja terbufos, se v stolpcu B doda besedo „Bolgarija“ in v stolpcu C besedilo: „Omejeno na uporabo za profesionalne uporabnike z ustrezno zaščitno opremo. Obdelava prsti za krompir, tobak, bombaž in sladkorno peso.“

Člen 2

Odločba 2001/245/ES se spremeni:

1.

Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

1.   Države članice zagotovijo, da:

(a)

se registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo zineb, prekličejo v roku šestih mesecev od datuma sprejetja te odločbe;

(b)

se od datuma sprejetja te odločbe ne izda ali obnovi nobena registracija fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo zineb v skladu z odstopanjem iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Bolgarija pri registracijah za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo zineb, še naprej uporablja registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov, in sicer za rabo pri hortikulturnih rastlinah, vinski trti, tobaku, jabolkih in koščičastem sadju, če:

(a)

je nadaljnja uporaba sprejemljiva le, kadar ne učinkuje škodljivo na zdravje ljudi ali živali in nima nesprejemljivega vpliva na okolje;

(b)

so taka fitofarmacevtska sredstva, ki ostanejo na trgu, ponovno označena, tako da ustrezajo pogojem za omejeno uporabo;

(c)

se uvedejo vsi ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja z namenom zmanjšanja vseh morebitnih tveganj;

(d)

se zavzeto iščejo druge možnosti za take vrste rabe.

Bolgarija najpozneje do 31. decembra vsako leto obvesti Komisijo o ukrepih, izvedenih na podlagi tega odstavka, in zlasti o ukrepih, izvedenih v skladu s točkami (a) do (d).“

2.

Členu 3 se doda drugi odstavek:

„Z odstopanjem od prvega odstavka je vsako prehodno obdobje, ki ga Bolgarija odobri v skladu s členom 4(6) Direktive 91/414/EGS za vrste uporabe iz člena 2(2), čim krajše in se izteče najpozneje 31. decembra 2009.“

Člen 3

Odločba 2002/928/ES se spremeni:

1.

Členu 2 se doda naslednja točka (d):

„(d)

Bolgarija lahko pri registracijah za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo snovi, naštete v stolpcu A Priloge, do 30. junija 2009 uporablja registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedene snovi, za vrste uporabe, ki so naštete v stolpcu C, če:

(i)

je nadaljnja uporaba sprejemljiva le, kadar ne učinkuje škodljivo na zdravje ljudi ali živali in nima nesprejemljivega vpliva na okolje;

(ii)

se taka fitofarmacevtska sredstva, ki ostanejo na trgu, ponovno označijo, tako da ustrezajo pogojem za omejeno rabo;

(iii)

se uvedejo vsi ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja z namenom zmanjšanja vseh morebitnih tveganj;

(iv)

se zavzeto iščejo druge možnosti za take vrste rabe.

Bolgarija najpozneje do 31. decembra vsako leto obvesti Komisijo o ukrepih, izvedenih na podlagi tega odstavka, in zlasti o ukrepih, izvedenih v skladu s točkami (a) do (d).“

2.

Členu 3 se doda naslednja točka (c):

„(c)

za vrste uporabe, za katere je treba odvzeti registracijo do 30. junija 2009, se izteče najpozneje 31. decembra 2009.“

3.

V Prilogi se v vrstici, ki navaja benomil, v stolpcu B doda besedo „Bolgarija“ in v stolpcu C besedilo: „Omejeno na uporabo za profesionalne uporabnike z ustrezno zaščitno opremo. Vinogradi, breskve, paradižnik in tobak“.

Člen 4

Odločba 2006/797/ES se spremeni z naslednjim:

1.

V členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Z odstopanjem od prvega odstavka in člena 2, lahko Bolgarija ohrani v veljavi registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo natrijev tetratiokarbonat, za rabe naštete v stolpcu C do 30. junija 2009, če:

(a)

je nadaljnja raba sprejemljiva le, kadar ne učinkuje škodljivo na zdravje ljudi ali živali in nima nesprejemljivega vpliva na okolje;

(b)

so taka fitofarmacevtska sredstva, ki ostanejo na trgu, ponovno označena, tako da ustrezajo pogojem za omejeno rabo;

(c)

se uvedejo vsi ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja z namenom zmanjšanja vseh morebitnih tveganj;

(d)

se zavzeto iščejo druge možnosti za take vrste rabe.

3.   Najpozneje do 31. decembra vsako leto zadevna država članica obvesti Komisijo o ukrepih, izvedenih na podlagi odstavkov 1 in 2, in zlasti o ukrepih, izvedenih v skladu s točkami (a) do (d) vsakega odstavka.“

2.

V členu 4 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Če se registracije v skladu s členom 3(1) odvzamejo najpozneje do 31. maja 2010, se rok izteče najpozneje 30. novembra 2010.

Če se registracije v skladu s členom 3(3) odvzamejo najpozneje do 30. junija 2009, se rok izteče najpozneje 31. decembra 2009.“

3.

V Prilogi k Odločbi 2006/797/ES se naslov Priloge nadomesti z besedilom: „Seznam registracij iz člena 3(1) in člena 3(2)“. V vrstici, ki navaja natrijev tetratiokarbonat, se v stolpcu B doda besedo „Bolgarija“ in v stolpcu C besedilo: „Razkuževanje tal v vrtnarstvu in vinogradih“.

Člen 5

Ta uredba začne veljati pod pogojem in z dnem začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu Bolgarije in Romunije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. decembra 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 319, 23.11.2002, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1335/2005 (UL L 211, 13.8.2005, str. 6).

(2)  UL L 88, 28.3.2001, str. 19.

(3)  UL L 322, 27.11.2002, str. 53. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1335/2005.

(4)  UL L 324, 23.11.2006, str. 8.


23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/99


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1981/2006

z dne 22. decembra 2006

o podrobnih pravilih za izvajanje člena 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta glede referenčnega laboratorija Skupnosti za gensko spremenjene organizme

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) in zlasti petega pododstavka člena 32 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da referenčni laboratorij Skupnosti (Community reference laboratory – CRL) opravlja nekatere naloge in dolžnosti iz navedene uredbe. Določa tudi, da referenčnemu laboratoriju Skupnosti pomagajo nacionalni referenčni laboratoriji.

(2)

Metode odkrivanja in identifikacije, ki jih mora preskusiti in validirati referenčni laboratorij Skupnosti, ter vzorci in kontrolni vzorci morajo ustrezati zahtevam iz Uredbe Komisije (ES) št. 641/2004 z dne 6. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogo za odobritev novih gensko spremenjenih živil in krme, uradnim obvestilom o obstoječih proizvodih in naključni ali tehnično neizogibni navzočnosti gensko spremenjene snovi, ki je prejela ugodno oceno tveganja (2).

(3)

Treba je določiti podrobna pravila za izvajanje člena 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(4)

Finančni prispevek, ki ga morajo plačati vlagatelji v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003, je treba uporabiti samo za pokrivanje stroškov nalog in dolžnosti iz Priloge k navedeni uredbi. Referenčni laboratorij Skupnosti je treba pooblastiti, da vlagateljem po potrebi naloži plačevanje finančnega prispevka za nove odobritve, obnovitev odobritev in v primeru sprememb odobritev.

(5)

Pri določitvi višine finančnega prispevka je treba upoštevati obseg dela, ki ga mora v vsakem primeru opraviti referenčni laboratorij Skupnosti, glede na način metode preskušanja in validiranja, ki sta bila že opravljena pred predložitvijo vloge za odobritev.

(6)

Vlagatelje je treba spodbujati, da zagotovijo podatke, ki se nanašajo na module, katere je referenčni laboratorij Skupnosti že validiral in objavil, s čimer bi se olajšalo urejanje vlog in validacija metode odkrivanja.

(7)

Finančni prispevek je treba odmeriti na pavšalni podlagi, da bi prispevali k pokrivanju stroškov, nastalih pri analizi izčrpnih podatkov in internem laboratorijskem preverjanju metode in prejetih vzorcev, kar mora izvesti referenčni laboratorij Skupnosti v vseh primerih, kadar se predloži nova metoda.

(8)

Vlagateljem je treba naložiti plačilo dodatnega finančnega prispevka, kadar validacija predlagane metode zahteva izvedbo večstranske študije, v katero bi bili vključeni nacionalni referenčni laboratoriji, da bi se izpolnila merila iz Priloge I Uredbe (ES) št. 641/2004.

(9)

Z zneskom finančnih prispevkov je treba pokriti stroške, ki so neposredno povezani z nalogami validacije, ki jih je treba opraviti. Navedene naloge obsegajo zlasti delovno silo, reagente in ostale povezane snovi za enkratno uporabo, pošiljanje materiala članom Evropskega omrežja laboratorijev GSO (European Network of GMO laboratories – ENGL), kadar je ustrezno, in administrativne stroške. Treba jih je izračunati na podlagi izkušenj, ki jih je pri izvajanju validacij metod odkrivanja pridobilo Skupno raziskovalno središče Komisije, po potrebi vključno s sodelovanjem s člani ENGL, ne smejo pa presegati dejanskih stroškov, nastalih pri izvajanju validacije.

(10)

Kadar stroški validacije za posamezno vlogo za odobritev znatno presežejo višino finančnih prispevkov iz te uredbe, mora imeti referenčni laboratorij Skupnosti možnost, da vlagatelju naloži dodatni prispevek. V tem primeru mora imeti vlagatelj pravico do oprostitve plačila dodatnega prispevka, če svojo vlogo umakne v določenem roku.

(11)

Ustrezno je treba upoštevati posebni primer biotehnoloških raziskav s poreklom iz držav v razvoju. Zato je treba zagotoviti zmanjšanje višine finančnega prispevka, kadar je sedež vlagatelja za odobritev v državi v razvoju.

(12)

Kadar so vlagatelji mala in srednja podjetja (MSP), je primerno določiti manjši finančni prispevek, da se omogoči lažje sodelovanje MSP pri postopku za odobritev gensko spremenjenih (GS) živil in krme. Vzorec deklaracije o informacijah v zvezi z obravnavo podjetja kot MSP (3) je lahko podlaga za pisno dokazilo, ki ga morajo vlagatelji zagotoviti glede svojega statusa MSP.

(13)

Uredba (ES) št. 1829/2003 že določa pravilo, da morajo vlagatelji zagotoviti finančni prispevek, tako da mora vsak vlagatelj, ki je vlogo predložil pred začetkom veljavnosti te uredbe, to pravilo poznati. Zato je treba finančni prispevek zahtevati tudi za vloge za odobritev, ki so bile predložene pred datumom začetka veljavnosti te uredbe.

(14)

Nacionalni referenčni laboratoriji, ki referenčnemu laboratoriju Skupnosti pomagajo pri opravljanju nalog in dolžnosti iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1829/2003, morajo biti vključeni v Evropsko omrežje laboratorijev GSO (ENGL), katerega člani so vrhunsko usposobljeni za odkrivanje GSO ter imajo strokovno znanje za razvoj metod, izvajanju in validaciji, vzorčenju in obvladovanju negotovosti na biološkem in analitskem področju. Izpolnjevati morajo tudi posebne pogoje, kadar morajo posebej pomagati referenčnemu laboratoriju Skupnosti pri preskušanju in validaciji metod odkrivanja v okviru večstranskih študij po mednarodnih standardih.

(15)

Za zagotovitev stabilnosti in učinkovitosti ter delovanje postopka validacije v skladu s to uredbo je treba določiti nacionalne referenčne laboratorije, ki so sposobni pomagati referenčnemu laboratoriju Skupnosti pri preskušanju in validaciji metod odkrivanja.

(16)

Odnose med nacionalnimi referenčnimi laboratoriji, ki referenčnemu laboratoriju Skupnosti pomagajo pri preskušanju in validaciji metod odkrivanja, ter med njimi in referenčnim laboratorijem Skupnosti je treba določiti s pisnim sporazumom.

(17)

Prilogo k Uredbi (ES) št. 1829/2003 je zato treba ustrezno spremeniti.

(18)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje člena 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003 glede:

(a)

prispevka za stroške nalog referenčnega laboratorija Skupnosti (CRL) in nacionalnih referenčnih laboratorijev, kot je navedeno v Prilogi k omenjeni uredbi; ter

(b)

določitve nacionalnih referenčnih laboratorijev.

Člen 2

Opredelitve

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„popolni postopek validacije“ je ocenjevanje s pomočjo primerjalnega preskušanja meril za izvajanje metode, v katerega so vključeni nacionalni referenčni laboratoriji, pri čemer metodo določi vlagatelj kot pritožnik v skladu z dokumentom z naslovom „Opredelitev minimalnih zahtev za izvajanje analiznih metod preskušanja GSO“ iz točke 1(B) Priloge I k Uredbi (ES) št. 641/2004, ter ocenjevanje ponovljivosti in pravilnosti metode, ki jo določi vlagatelj;

(b)

„majhna in srednja podjetja (MSP)“ so majhna in srednja podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (4);

(c)

„država v razvoju“ je država upravičenka, kot je navedeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (5);

(d)

„vloga“, kadar se uporablja brez natančnejšega opisa, je vloga za odobritev, predložena v skladu s členom 5 ali 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003, vključno z vlogami, predloženimi v okviru ostale zakonodaje Skupnosti, ki so preoblikovane ali dopolnjene v skladu s členom 46 navedene uredbe. Prav tako se nanaša na vloge za obnovitev odobritev v skladu s členom 11 ali 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 in spremembe odobritev v skladu s členi 9(2), 10, 21(2) ali 22 navedene uredbe, po katerih mora referenčni laboratorij Skupnosti preskusiti in validirati metodo odkrivanja in identifikacije.

Člen 3

Prispevki

1.   Vlagatelj mora za vsako vlogo referenčnemu laboratoriju Skupnosti plačati pavšalni prispevek v višini 30 000 EUR.

2.   Kadar je potreben popolni postopek validacije metode odkrivanja in identifikacije za posamezen primer GSO v skladu z zahtevami iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 641/2004, referenčni laboratorij Skupnosti zahteva od vlagatelja, da plača dodatni prispevek v višini 60 000 EUR.

Ta znesek se pomnoži s številom primerov GSO, ki jih je treba v celoti validirati.

Referenčni laboratorij Skupnosti zmanjša višino dodatnega prispevka sorazmerno s prihranjenimi stroški:

(a)

kadar vlagatelj zagotovi vse potrebne snovi za izvajanje popolnega postopka validacije; in/ali

(b)

kadar vlagatelj zagotovi podatke o modulih, kot so postopki ekstrakcije DNK in vrstno specifičnih referenčnih sistemov, ki jih je referenčni laboratorij Skupnosti že validiral in objavil.

3.   Kadar stroški validacije metode odkrivanja, ki jo predlaga vlagatelj, znatno presežejo višino finančnih prispevkov iz odstavkov 1 in 2, se zahteva dodatni prispevek.

Dodatni prispevek pokrije 50 % delež stroškov, ki presegajo višino prispevkov iz odstavkov 1 in 2.

4.   Tudi v primeru umika vloge se morajo prispevki iz odstavkov 1 in 2 plačati.

Člen 4

Zmanjšanja in oprostitve

1.   Kadar je vlagatelj MSP ali ima glavni sedež v državi v razvoju, se finančni prispevki iz člena 3(1) in (2) zmanjšajo za 50 %.

2.   Kadar je isti vlagatelj vključil isto metodo odkrivanja in identifikacije v prejšnjo vlogo za proizvode v zvezi z istimi GSO in če je referenčni laboratorij Skupnosti že validiral in objavil navedeno metodo ali pa če ta postopek še teče, se vlagatelja oprosti plačila finančnih prispevkov iz člena 3.

Kadar pa stroški nastanejo pri izvajanju nalog validacije referenčnega laboratorija Skupnosti iz Uredbe (ES) št. 1829/2003, lahko referenčni laboratorij Skupnosti vlagatelju naloži najvišji znesek prispevka v v