23.12.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 1969/2006

z dne 19. decembra 2006

o določitvi priporočenih cen in proizvodnih cen za Skupnost za določene ribiške proizvode za ribolovno leto 2007 v skladu z Uredbo (ES) št. 104/2000

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupnih tržnih ureditvah za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (1) in zlasti členov 18(3) in 26(1) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člena 18(1) in 26(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 predvidevata, da bi bilo treba določiti priporočeno ceno in proizvodno ceno za Skupnost za vsako ribolovno leto, da se določijo ravni cen za intervencije na trgu za določene ribiške proizvode.

(2)	Člen 18(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 določa, da naj se priporočena cena določi za vsak proizvod in skupino proizvodov, ki so našteti v seznamu v prilogah I in II k navedeni uredbi.

(3)	Na podlagi trenutno dosegljivih podatkov o cenah zadevnih proizvodov in meril iz člena 18(2) Uredbe (ES) št. 104/2000 bi bilo treba priporočene cene za ribolovno leto 2007 zvišati, ohraniti ali znižati glede na posamezne vrste.

(4)

Člen 26(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 določa, da naj se proizvodna cena za Skupnost določi za proizvode s seznama v Prilogi III k navedeni uredbi. Primerno je določiti proizvodno ceno za Skupnost za enega od teh proizvodov in s pomočjo pretvorbenih faktorjev iz Uredbe Komisije (ES) št. 802/2006 z dne 30. maja 2006 o določitvi pretvorbenih faktorjev za ribe rodov Thunnus in Euthynnus  (2) izračunati proizvodno ceno za Skupnost za druge proizvode.

(5)	Na podlagi meril, opredeljenih v prvi in drugi alinei člena 18(2) in v členu 26(1) Uredbe (ES) št. 104/2000, bi bilo treba proizvodno ceno za Skupnost za ribolovno leto 2007 prilagoditi.

(6)	Glede na nujnost zadeve je treba priznati izjemo od roka šestih tednov iz točke 3 dela I Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ribolovno leto od 1. januarja do 31. decembra 2007 so priporočene cene iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 določene v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 2

Za ribolovno leto od 1. januarja do 31. decembra 2007 so proizvodne cene za Skupnost iz člena 26(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 določene v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.

---

(1)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1759/2006 (UL L 335, 1.12.2006, str. 3).

(2)  UL L 144, 31.5.2006, str. 15.

---

---

---

23.12.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/6

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1970/2006

z dne 22. decembra 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. decembra 2006.

---

(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).

---

---

23.12.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/8

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1971/2006

z dne 22. decembra 2006

o določitvi uvoznih dajatev za žita, ki se uporabljajo od 1. januarja 2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pogojih izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede uvoznih dajatev v sektorju žit (2), in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)	V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)	Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)	Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)	Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)	Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003, so določene v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov, navedenih v Prilogi II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 161, 29.6.1996, str. 125. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1110/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 12).

---

---

---

23.12.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/11

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1972/2006

z dne 22. decembra 2006

o določitvi izvoznih nadomestil za žita, pšenično in rženo moko ter za drobljenec in zdrob

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. september 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)	Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)	Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)	Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)	Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)	Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 1(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, pri čemer je izključen slad, se določijo v višini, navedeni v prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).

---

---

23.12.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/13

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1973/2006

z dne 22. decembra 2006

o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 15(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v člena 1(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003. Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki, postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)	Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)	Korekcijski znesek je treba določiti istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom. V obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)	Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v Prilogi k tej uredbi.

(6)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Korekcijski znesek iz člena 1(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, ki se uporablja za vnaprej določena izvozna nadomestila, z izjemo slada, je določen v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).

---

---

23.12.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 368/15

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1974/2006

z dne 15. decembra 2006

o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (1) in zlasti člena 5(6), drugega stavka člena 19(2), člena 32(1)(b), tretjega pododstavka člena 66(3) in člena 91 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1698/2005 za celotno Skupnost določa enoten zakonski okvir podpore za razvoj podeželja iz EKSRP. Zakonski okvir bi morala dopolnjevati podrobna pravila za izvajanje.

(2)

Glede usklajenosti z ukrepi, ki se financirajo iz drugih instrumentov skupne kmetijske politike, bi bilo treba opredeliti podrobne določbe v zvezi z izjemami za podporo za razvoj podeželja, predvsem tiste, ki se nanašajo na izjeme iz člena 5(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Pri podpori za naložbe v razvoj podeželja bi bilo treba upoštevati morebitne sektorske omejitve ter paziti, da v zadevnih sektorjih ne bi prihajalo do presežnih zmogljivosti.

(3)	Treba je določiti pravila za posodobitve nacionalnih strateških načrtov z vidika vsebine, postopkov in časovnega načrtovanja.

(4)	Da bi države članice in Komisija lahko hitro in učinkovito uveljavile nov programski okvir, bi bilo treba določiti roke med predložitvijo programov za razvoj podeželja in njihovo odobritvijo s strani Komisije.

(5)

Določiti bi bilo treba podrobna pravila za predstavitev programov razvoja podeželja in njihove revizije. Da bi bilo programe razvoja podeželja lažje vzpostaviti in bi jih Komisija lažje pregledala ter odobrila, bi bilo treba določiti skupna pravila glede oblike in vsebine programov, ki naj temeljijo predvsem na zahtevah, določenih v členu 16 Uredbe (ES) št. 1698/2005. Poleg tega bi bilo treba uvesti posebne določbe za nacionalne okvire iz člena 15(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(6)

Z odločitvijo Komisije bi bilo treba sprejeti samo spremembe, ki bistveno vplivajo na programe, premike financiranja EKSRP med različnimi osmi v programu in spremembe stopenj sofinanciranja EKSRP. O drugih spremembah bi morale odločati države članice same in o tem obvestiti Komisijo. Treba bi bilo vzpostaviti postopek za soglasje glede takih obvestil.

(7)	Za zagotavljanje učinkovitega in rednega spremljanja, bi morale države članice omogočiti Komisiji dostop do prečiščene in posodobljene elektronske različice programskih dokumentov.

(8)

Uredba (ES) št. 1698/2005 določa pogoje za podporo mladim kmetom. Treba bi bilo določiti, kdaj morajo biti ti pogoji izpolnjeni, vključno z obdobjem, ki ga lahko države članice zagotovijo določenim upravičencem, da poskrbijo za izpolnitev pogojev poklicnega znanja in sposobnosti. Ker je pogoj za podporo mladim kmetom predložitev poslovnega načrta, bi bilo treba določiti podrobna pravila v zvezi s poslovnim načrtom in spoštovanjem njegovih določil s strani mladih kmetov.

(9)	Kar zadeva pogoje za podporo ob predčasni upokojitvi, bi bilo treba rešiti določene težave, ki nastanejo, ko kmetijsko gospodarstvo prenese več prenosnikov ali kmet zakupnik. V skladu s skupno kmetijsko politiko nekomercialna kmetijska dejavnost prenosnika ne bi smela biti upravičena do podpore.

(10)	Določiti bi bilo treba znanje in sredstva, ki jih zahtevajo oblasti in organi, izbrani za zagotavljanje kmetijskega svetovanja, upravičenega do podpore.

(11)	Kar zadeva podporo za vzpostavitev storitev upravljanja, pomoči in svetovanja, bi bilo treba določiti metodologijo za postopno zmanjševanje podpore.

(12)	Kar zadeva naložbe v posodobitev kmetijskih gospodarstev, da bi postala skladna z novimi standardi Skupnosti, in v primerih, ko morajo mladi kmetje ravnati v skladu z obstoječimi standardi, bi bilo treba določiti rok za usklajenost z ustreznimi standardi.

(13)

Kar zadeva naložbe v izboljšanje gospodarske vrednosti gozda, bi bilo treba določiti načrte za upravljanje gozda in predpisati vrste upravičenih naložb. Te načrte bi bilo treba pripraviti v skladu s smernicami za vseevropsko trajnostno upravljanje z gozdovi iz Priloge 2 Resolucije L2 (Vseevropska merila, kazalci in smernice na operativni ravni za trajnostno upravljanje z gozdovi), kot je bila potrjena na tretji ministrski konferenci za zaščito gozdov v Evropi, v Lizboni (2., 3. in 4. junij 1998) (2).

(14)

Kar zadeva naložbe za dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom, da bi bili skladni z novimi standardi Skupnosti v mikro podjetjih, bi bilo treba določiti rok za usklajenost z ustreznimi standardi. Določiti bi bilo treba razmejitveno črto med naložbami, povezanimi z lesom, ki koristijo stopnje podpore, kot so določene z Uredbo (ES) št. 1698/2005, in drugimi naložbami v lesnem sektorju.

(15)	Kar zadeva sodelovanje za razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij v kmetijskem in živilskem sektorju ter v gozdarskem sektorju, bi bilo treba opredeliti okvirne upravičene stroške.

(16)	V zvezi z doseganjem standardov bi morale države članice določiti stopnjo podpore kmetom za posamezen standard glede na stopnjo obveznosti, ki izhajajo iz uporabe standarda. Stroški, povezani z naložbami, niso upravičeni do podpore.

(17)	Kar zadeva podporo kmetom, ki sodelujejo pri shemah kakovosti hrane, shemah Skupnosti in merilih za nacionalne sheme, bi bilo treba določiti proizvode, na katere se nanaša ta podpora, in vrste fiksnih stroškov, ki jih je mogoče upoštevati pri izračunu zneska pomoči.

(18)

Da bi zagotovili komplementarnost med promocijskimi ukrepi iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1698/2005 in pravili v zvezi z akcijami informiranja in promocije, določenimi z Uredbo Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. decembra 2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu (3), bi bilo treba določiti podrobne zahteve glede podpore za promocijo kakovostnih proizvodov, še zlasti v zvezi z upravičenci in upravičenimi dejavnostmi. Poleg tega informacijski in promocijski ukrepi, ki jih podpira Uredba (ES) št. 2826/2000, ne bi smeli biti upravičeni do podpore za razvoj podeželja, da ne bi prihajalo do dvojnega financiranja.

(19)	Kar zadeva podporo za delno samooskrbno kmetijstvo, bi bilo treba podrobno določiti vsebino poslovnih načrtov in pogoje za njihovo izvajanje.

(20)	Kar zadeva podporo skupinam proizvajalcev na Malti, bi bilo treba določiti posebna pravila, v katerih bodo upoštevane posebne značilnosti malteškega kmetijskega sektorja.

(21)

Kar zadeva podporo območjem z omejenimi možnostmi, ostane v skladu s členom 93 Uredbe (ES) št. 1698/2005 do 31. decembra 2009 v veljavi sistem podpore, ki je bil uveljavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (4), ob upoštevanju akta Sveta, sprejetega v skladu s postopkom, določenim v členu 37 Pogodbe. Zato naj bi člen 11 Uredbe Komisije (ES) št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (5) ostal veljaven, dokler Svet ne sprejme takšnega akta.

(22)	Oblikovati bi bilo treba določbo, da se prepreči prekrivanje med podporo kmetom za doseganje standardov na eni strani in izplačili Natura 2000 na drugi strani.

(23)

Kar zadeva podporo za kmetijsko okolje in dobro počutje živali, bi morale najmanjše zahteve, ki jih morajo upravičenci izpolniti v povezavi z različnimi obveznostmi glede kmetijskega okolja in dobrega počutja živali, zagotoviti uravnoteženo uporabo podpore, pri čemer bi morali biti upoštevani cilji, in tako prispevati k trajnostnemu razvoju podeželja. S tem v zvezi bi bilo zelo pomembno vzpostaviti metodologijo za izračun dodatnih stroškov, izpada dohodka in verjetnih stroškov transakcij, ki izhajajo iz dane obveznosti. Kjer obveznosti temeljijo na omejitvah vnosa, se podpora dodeli samo, če obstajajo zadostna dokazila o spoštovanju obveznosti.

(24)

Kar zadeva podporo za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu, bi bilo treba navesti podrobnosti o upravičenih aktivnostih in opis upravičencev. Oblikovati bi bilo treba določbe, da se prepreči prekrivanje s kmetijskim okoljem in da se iz podpore izključi dejavnosti, ki so upravičene do podpore po okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti.

(25)	Opredeliti bi bilo treba neproizvodne naložbe, ki so usmerjene k trajnostni rabi kmetijskih zemljišč.

(26)

Da bi zagotovili enoten pristop za gozdarske ukrepe, bi bilo treba uporabljati skupno opredelitev gozdov in gozdnih zemljišč, če je to primerno. Ta opredelitev bi morala biti skladna z opredelitvijo, ki jo uporabljata Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) in Eurostat, kot je bila uporabljena za posodobljeno oceno svetovnih gozdnih virov leta 2005. Natančneje bi bilo treba opredeliti gozdove in gozdna zemljišča, ki niso upravičeni do podpore po členu 42(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(27)	Določiti bi bilo treba podrobne pogoje za podporo prvega pogozdovanja kmetijskih zemljišč, še zlasti v povezavi z opredelitvijo zemljišča, ki bo pogozdeno, stroškov vzpostavitve, kmeta in hitro rastočih vrst.

(28)	Kar zadeva podporo prvi ustanovitvi kmetijsko-gozdarskih sistemov na kmetijskem zemljišču bi morale države članice opredeliti največje gostote nasada gozdnih dreves ob upoštevanju določenih parametrov.

(29)

Podpora za obnovitev gozdarskega potenciala in ukrepi preprečevanja v gozdovih, razvrščenih kot območja z visoko ali srednjo požarno ogroženostjo, bi morali biti pogojeni s skladnostjo z načrti za zaščito gozdov pred požari, ki so jih vzpostavile države članice. Zagotoviti bi bilo treba skupen pristop za opredelitev ukrepov preprečevanja gozdnih požarov.

(30)	Kar zadeva območja, ki so določena v členih 50(5) in (6) Uredbe (ES) št. 1698/2005, bi bilo treba podrobno navesti pogoje za njihovo določitev. Paziti bi bilo treba, da pogozdovanje ne škoduje biološki raznovrstnosti in da ne povzročal druge škode okolju.

(31)	Da bi omogočili ustrezno uporabo ukrepa za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti iz člena 52(a)(i) Uredbe (ES) št. 1698/2005, je treba navesti izčrpno opredelitev člana kmetijskega gospodinjstva iz člena 53 te uredbe.

(32)	Podprta javno-zasebna partnerstva iz člena 59(e) Uredbe (ES) št. 1698/2005 bi morala izpolnjevati določene podrobne pogoje.

(33)

Kar zadeva os Leader, bi morali biti izbirni postopki lokalnih akcijskih skupin pregledni in konkurenčni, da se zagotovi, da so za podporo izbrane primerne in visoko kakovostne razvojne strategije na lokalni ravni. Glede na lokalne razmere bi bilo treba določiti najnižji in najvišji prag kot splošno pravilo za prebivalstvo področij, vključenih v lokalne akcijske skupine.

(34)	Da bi omogočili najširše možno izvajanje strategij lokalnega razvoja, bi bilo treba omejiti podporo za tekoče stroške lokalnih akcijskih skupin.

(35)	Projekti sodelovanja, ki jih izvajajo lokalne akcijske skupine, bi morali izpolnjevati določene pogoje. Vzpostaviti bi bilo treba usklajen postopek med Komisijo in državami članicami, da bi omogočili izbiro projektov nadnacionalnega sodelovanja.

(36)	Kar zadeva tehnično pomoč, bi bilo treba zagotoviti sporazume za sofinanciranje programov razvoja podeželja, ki zajemajo regije, upravičene po konvergenčnem cilju, in druge regije, ter podrobne možnosti in rok za vzpostavitev nacionalne podeželske mreže.

(37)

Določiti bi bilo treba pravila, skupna več ukrepom, še zlasti v zvezi z naslednjim: izvajanjem povezanih aktivnosti, naložbenimi ukrepi, prenosom kmetijskega gospodarstva med obdobjem, za katero je obveznost navedena kot pogoj za odobritev pomoči, povečanjem območja kmetijskega gospodarstva in opredelitvijo različnih kategorij višje sile ali izrednih okoliščin.

(38)

Države članice bi morale ustrezno ukrepati in poskrbeti za uveljavitev ustreznih določb, da zagotovijo preverljivost in možnost nadzora vseh ukrepov za razvoj podeželja. Države članice bi morale zagotoviti, da s svojo ureditvijo nadzora nudijo zadostna dokazila, da so upoštevana merila upravičenosti in druge obveznosti. Še zlasti za izračune izplačil za določene ukrepe bi morale države članice ustrezno strokovno utemeljiti primernost in natančnost izračunov.

(39)

Kjer je to ustrezno, bi bilo treba določiti podrobna pravila glede subvencij za obrestne mere za posojila in glede določenih oblik finančnega inženiringa. Treba bi bilo določiti tudi pogoje, pod katerimi organi za upravljanje lahko uporabijo standardne stroške in upoštevajo prispevke v naravi kot upravičene izdatke, da bi zagotovili učinkovito in enotno upravljanje. Za bolje usmerjene naložbene aktivnosti bi bilo treba dati na razpolago skupni niz pravil za opredelitev upravičenih izdatkov. Potrebna bi bila tudi skupna pravila, kadar se pristojni organi države članice odločijo izplačati predplačila upravičencem do podpor za naložbe.

(40)	Da bi zagotovili usklajenost z državnimi pravili in postopki za pomoč, bi bilo treba oblikovati posebne določbe za določene ukrepe, ki jih sofinancira EKSRP, in za dodatno državno financiranje.

(41)

Za zagotovitev informacij in obveščanja javnosti o dejavnostih za razvoj podeželja, ki prejemajo podporo EKSRP, bi morali programi za razvoj podeželja vključevati komunikacijski načrt, katerega vsebino bi bilo treba podrobno določiti. S tem v zvezi bi bilo treba opredeliti obveznosti organov za upravljanje in upravičencev, da bi zagotovili kar najbolj skladen pristop.

(42)

Da bi povečali preglednost porabe podpor EKSRP, bi morale države članice vsako leto objaviti, v elektronski obliki ali drugače, seznam upravičencev, imena aktivnosti in zneske javnih prispevkov za te aktivnosti. Cilj zagotavljanja dostopnosti teh informacij javnosti je izboljšati preglednost aktivnosti Skupnosti na področju razvoja podeželja, krepiti dobro finančno poslovodenje z zadevnimi javnimi sredstvi in še posebej okrepiti nadzor nad porabo javnih sredstev, ter končno preprečiti izkrivljanje konkurenčnosti med upravičenci ukrepov za razvoj podeželja. Glede na prevladujočo naravo zastavljenih ciljev je upravičeno, da se ob upoštevanju načela sorazmernosti in zahteve po varstvu osebnih podatkov, zagotovi splošna objava ustreznih informacij, saj to ne presega okvirov, ki so v demokratični družbi potrebni za preprečevanje nepravilnosti.

(43)	Kar zadeva spremljanje, bi bilo treba opredeliti podrobnosti letnega poročila o napredku, predvidenega v členu 82 Uredbe (ES) št. 1698/2005, in podrobnosti skupnih kazalcev, ki tvorijo del skupnega okvira za spremljanje in vrednotenje, navedenega v členu 80 te uredbe.

(44)	Da bi zagotovili varno elektronsko izmenjavo podatkov med Komisijo in državami članicami, bi bilo treba vzpostaviti informacijski sistem. Opredeliti bi bilo treba vsebino in delovanje sistema in pravice dostopa do sistema.

(45)	Pravila, ki so bila določena za uporabo Uredbe (ES) št. 1257/1999, bi se morala nadomestiti z novimi pravili za izvajanje. Zato bi se morala Uredba (ES) št. 817/2004 s 1. januarjem 2007 razveljaviti.

(46)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za razvoj podeželja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Področje uporabe

Člen 1

Ta uredba določa podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1698/2005 v zvezi z načeli in splošnimi pravili za podporo za razvoj podeželja, posebnimi in skupnimi določbami za ukrepe za razvoj podeželja ter upravičenostjo in upravnimi določbami, z izjemo določb o nadzoru.

POGLAVJE II

Splošna pravila

Oddelek 1

Dopolnjevanje, usklajenost in skladnost

Člen 2

1.   Usklajenost, kot je navedena v členu 5 Uredbe (ES) št. 1698/2005, se zagotavlja:

(a)	med ukrepi za podporo za razvoj podeželja na eni strani in ukrepi, ki se izvajajo v okviru drugih instrumentov pomoči Skupnosti, še zlasti ukrepi, ki se izvajajo v neposrednih in drugih programih podpore skupne kmetijske politike, ter ukrepi za zdravje živali in rastlin;

(b)	med različnimi ukrepi za podporo razvoja podeželja.

2.   Kadar se lahko podpora iz Uredbe (ES) št. 1698/2005 v izjemnih primerih dodeli, v skladu s členom 5(6) te uredbe, za ukrepe, ki sodijo v področje programov podpore, navedenih v Prilogi I k tej uredbi, države članice zagotovijo, da upravičenec lahko prejme podporo za določeno aktivnost samo po enem programu.

V ta namen države članice pri vključevanju ukrepov, ki v programih za razvoj podeželja vsebujejo take izjeme, v teh programih opišejo merila in upravna pravila, ki bodo veljala za zadevne programe podpore.

3.   Če skupna tržna ureditev, ki vključuje tudi programe neposredne podpore, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), postavi omejitve za proizvodnjo ali omejitve za podporo Skupnosti na ravni posameznih kmetov, kmetijskih gospodarstev ali predelovalnih obratov, po Uredbi (ES) št. 1698/2005 ne prejme podpore nobena naložba, ki bi povečala proizvodnjo čez dane omejitve.

Oddelek 2

Strategija in načrtovanje programov

Člen 3

1.   V obdobju načrtovanja programov je mogoče posodabljati nacionalne strateške načrte. Pri takem posodabljanju je treba upoštevati eno ali obe izmed spodnjih točk:

(a)	posodabljanje vpliva na enega ali več elementov, navedenih v členu 11(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in/ali na eno ali več strateških smernic Skupnosti iz člena 9 navedene uredbe;

(b)	posodabljanje vključuje spremembe enega ali več programov za razvoj podeželja, kot je navedeno v členu 6(1) te uredbe.

2.   Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 smiselno velja tudi za posodobljene nacionalne strateške načrte.

3.   Da bi bilo dovolj časa za prilagoditve programov razvoja podeželja, se zadnja posodobitev nacionalnega strateškega načrta posreduje Komisiji najkasneje do 30. junija 2013.

4.   Nacionalni strateški načrti se potrdijo ali posodobijo po odobritvi programov za razvoj podeželja, ob upoštevanju količinske opredelitve ciljev, ki izhaja iz predhodne ocene teh programov.

Člen 4

1.   Komisija odobri programe za razvoj podeželja, predložene s strani držav članic najpozneje v šestih mesecev od datuma prejema programov s strani Komisije. Za programe za razvoj podeželja, predložene pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se obdobje šestih mesecev prične na dan začetka veljavnosti te uredbe.

Kadar se uporablja drugi pododstavek člena 18(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005, se to šestmesečno obdobje, navedeno v prvem pododstavku tega odstavka, začne z dnem, ko je revidirani predlagani program usklajen s prvim pododstavkom člena 18(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

2.   Datumi za določanje obdobij, predvidenih v odstavku 1 tega člena, se določijo v skladu s členoma 63(6) ter (8), kjer je to ustrezno.

Člen 5

1.   Vsebina programov za razvoj podeželja, kot je navedeno v členu 16 Uredbe (ES) št. 1698/2005, se določi v skladu s Prilogo II te uredbe.

Predhodna ocena iz člena 85 Uredbe (ES) št. 1698/2005 se priloži vsakemu programu za razvoj podeželja.

2.   Nacionalni okviri iz člena 15(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 vsebujejo informacije, ki so skupne več ukrepom. Za te ukrepe lahko regijski programi za razvoj podeželja vsebujejo le dodatne informacije, pod pogojem, da so informacije, ki jih skupaj vsebujejo nacionalni okviri in regijski programi, usklajene z zahtevami Priloge II k tej uredbi.

3.   Države članice predložijo Komisiji elektronsko različico svojih programov za razvoj podeželja in nacionalnih okvirov, kjer je to potrebno, in sicer posodobljeno po vsaki spremembi, vključno s standardnimi tabelami, določenimi v Prilogi II k tej uredbi, ki se ujemajo z informacijami, zahtevanimi skladno s členi 16(d), (e) in (f) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Države članice posredujejo Komisiji v elektronski obliki zahteve za spremembe programa in spremembe nacionalnega okvira, kjer je to potrebno, v skladu s členom 63 te uredbe.

Oddelek 3

Spremembe v programih za razvoj podeželja

Člen 6

1.   Spremembe v programih za razvoj podeželja spadajo v naslednje kategorije:

(a)	revizije iz člena 19(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005;

(b)	revizije, ki izhajajo iz postopkov usklajevanja za sprejem finančnih virov iz člena 77(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005;

(c)	druge spremembe, ki niso zajete v točki (a) ali (b) tega odstavka.

2.   Spremembe programa iz točk (a) in (b) odstavka 1 je dovoljeno predlagati šele po drugem letu izvajanja programa.

3.   Predlogi za spremembe v programih za razvoj podeželja morajo biti ustrezno utemeljeni, še zlasti pa morajo biti navedeni naslednji podatki:

(a)	razlogi in morebitne težave pri izvajanju, ki upravičujejo spremembo;

(b)	pričakovani učinki spremembe;

(c)	razmerje med spremembo in nacionalnim strateškim načrtom.

Člen 7

1.   Na zahtevo države članice se za revizije programa iz člena 6(1)(a) te uredbe, na podlagi člena 19(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 sprejme odločbo, kadar:

(a)	revizija presega zgornjo mejo prilagodljivosti med osmi iz člena 9(2) te uredbe;

(b)	revizija spreminja stopnjo sofinanciranja iz člena 70 Uredbe (ES) št. 1698/2005, kot je predvidena v odobrenem programu za razvoj podeželja;

(c)	revizija spreminja skupni prispevek Skupnosti za celotno programsko obdobje in/ali njegovo letno razdelitev, brez spremembe prispevkov v preteklih letih;

(d)	revizija uvaja spremembe v zvezi z izjemami iz člena 5(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Odločitev se sprejme v šestih mesecih od datuma prejema zahteve države članice s strani Komisije.

2.   Z izjemo nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč se zahteve za revizijo programa iz člena 6(1)(a) ne predlagajo več kot enkrat na koledarsko leto in enkrat na program.

Za revizije iz odstavka 1(c) posredujejo države članice svoje zahteve najkasneje do 30. septembra vsakega leta.

Za revizije iz odstavka 1 posredujejo države članice svoje zadnje zahteve za revizije Komisiji najkasneje do 30. junija 2013.

Člen 8

1.   Države članice z regijskimi programi lahko predložijo revizije programov iz člena 6(1)(b) za prenos prispevka Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) med različne regijske programe za posamezna leta, pri čemer velja:

(a)	Skupni prispevek EKSRP na program za celotno programsko obdobje ostane nespremenjen.

(b)	Skupna dodelitev EKSRP zadevni državi članici ostane nespremenjena.

(c)	Letne razporeditve programa za leta pred letom revizije ostanejo nespremenjene.

(d)	Upošteva se letna dodelitev EKSRP zadevni državi članici.

(e)	Če je to primerno, se proračun za doseganje konvergenčnega cilja, navedenega v nacionalnem strateškem načrtu, v skladu s členom 11(3)(f) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ne zmanjša.

2.   Finančne tabele zadevnih programov se prilagodijo tako, da odražajo prenose iz odstavka 1.

Revidirane finančne tabele se posredujejo Komisiji najkasneje do 30. septembra koledarskega leta, v katerem poteka prenos. Zadnje leto, v katerem je še mogoče posredovati te revizije, je 2012.

Komisija sprejme odločitev, s katero odobri nove finančne tabele, v treh mesecih po prejemu zahteve države članice. Postopek iz člena 90(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pri tem ne velja.

3.   Zahteve za revizije programov iz člena 6(1)(b) se ne predlagajo več kot enkrat na koledarsko leto.

Člen 9

1.   Spremembe v programih držav članic iz člena 6(1)(c) lahko vsebujejo spremembe finančne razdelitve po ukrepih znotraj osi, pa tudi nefinančne spremembe v zvezi z uvajanjem novih ukrepov ter umikom obstoječih ukrepov ali informacij o njih oziroma njihovih opisov iz programa.

2.   Države članice so pooblaščene tudi za uvajanje sprememb iz člena 6(1)(c), tako da znotraj koledarskega leta izvajajo prenose s poljubne osi na poljubno os v višini do 1 % skupnega prispevka EKSRP programa za celotno programsko obdobje.

3.   Spremembe programa iz odstavkov 1 in 2 se lahko uvedejo najkasneje do 31. decembra 2015, pod pogojem, da države članice te spremembe sporočijo najkasneje do 31. avgusta 2015.

4.   Razen v primerih nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč, se spremembe iz odstavkov 1 in 2 sporočajo največ trikrat na koledarsko leto in na program, pod pogojem, da se v koledarskem letu, v katerem pride do treh obveščanj, upošteva zgornja meja 1 % iz odstavka 2.

5.   Spremembe iz odstavkov 1 in 2 tega člena so združljive s stopnjami, določenimi v členu 17 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

6.   Spremembe iz odstavkov 1 in 2 se sporočijo Komisiji. Komisija oceni njihovo:

(a)	usklajenost z Uredbo (ES) št. 1698/2005;

(b)	skladnost z ustreznim nacionalnim strateškim načrtom;

(c)	usklajenost s to uredbo.

Komisija obvesti državo članico o rezultatih ocenjevanja v štirih mesecih od dne prejema zahteve za spremembo programa. Če so spremembe neusklajene z najmanj enim parametrom ocenjevanja iz prvega pododstavka, se štirimesečno obdobje začasno prekine, dokler Komisija ne prejme usklajenih sprememb programa.

Če Komisija države članice ne obvesti v štirimesečnem obdobju iz drugega pododstavka, spremembe veljajo za sprejete in začnejo veljati po koncu štirimesečnega obdobja.

Člen 10

1.   Za namene drugega pododstavka člena 71(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 so države članice odgovorne za izdatke od dne, ko Komisija prejme njihovo zahtevo za revizijo programa oziroma spremembe, kot je navedeno v členu 6(1) te uredbe, do dne, ko Komisija sprejme odločitev na podlagi členov 7 in 8 te uredbe, oziroma dne zaključka ocenjevanja usklajenosti sprememb v skladu s členom 9 te uredbe.

2.   V primerih nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč se upravičenost izdatkov v zvezi s spremembami programa iz člena 6(1) lahko začne že pred dnem, navedenim v drugem pododstavku člena 71(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 11

Spremembe nacionalnih okvirov iz člena 15(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 sodijo na področje člena 6(1)(c) te uredbe. Za take spremembe se smiselno uporabljata člena 9(3) in (6) te uredbe.

Člen 12

Če se zakonodaja Skupnosti sprejme ali spremeni, se programi za razvoj podeželja spreminjajo v skladu z novo ali spremenjeno zakonodajo, kjer je to potrebno, skladno s členom 6(1). Take spremembe se ne štejejo v letno število sprememb iz člena 7(2), člena 8(3) in člena 9(4). Člen 6(2) se za take spremembe ne uporablja.

POGLAVJE III

Ukrepi za razvoj podeželja

Oddelek 1

Ukrepi za razvoj podeželja po oseh

Pododdelek 1

Os 1

Člen 13

1.   Pogoji za podporo za začetek delovanja mladih kmetov iz člena 22(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 morajo biti izpolnjeni v času vlaganja prošnje za podporo.

Vendar pa se lahko določi obdobje, ki ne sme biti daljše od 36 mesecev od dne sprejetja posamezne odločitve za odobritev podpore za izpolnitev pogojev v zvezi s poklicnim znanjem in sposobnostmi iz člena 22(1)(b) Uredbe (ES) št. 1698/2005, če mladi kmet potrebuje čas za prilagoditev, v katerem bo vzpostavil ali prestrukturiral kmetijsko gospodarstvo, pod pogojem, da poslovni načrt iz točke (c) tega odstavka predvideva to potrebo.

2.   Poslovni načrt iz člena 22(1)(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005 opisuje najmanj:

(a)	začetno stanje kmetijskega gospodarstva ter posebne mejnike in cilje za razvoj dejavnosti novega gospodarstva;

(b)	podrobnosti naložb, usposabljanja, svetovanja in drugih dejavnosti, ki so potrebne za razvoj kmetijskega gospodarstva.

3.   Skladnost s poslovnim načrtom pristojni organ oceni najkasneje pet let po datumu, ko je bila sprejeta posamezna odločitev za odobritev podpore. Države članice ob upoštevanju okoliščin, v katerih se izvaja poslovni načrt, opredelijo pogoje za vračilo že prejete podpore, če mlademu kmetu v času ocenjevanja ni uspelo izpolniti določil poslovnega načrta.

4.   Posamezna odločitev za odobritev podpore mladim kmetom za začetek delovanja se sprejme najkasneje 18 mesecev po začetku delovanja, kot je opredeljeno v predpisih, veljavnih v državah članicah. Če je podpora dodeljena v obliki enkratne premije, kot je določeno v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1698/2005, in za namene odstavka 3 tega člena, lahko države članice razdelijo svoje izplačilo na največ pet obrokov.

5.   Države članice se lahko odločijo, da v primeru, če poslovni načrt omenja uporabo drugih ukrepov za razvoj podeželja, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1698/2005, odobritev vloge mladega kmeta s strani pristojnih organov omogoča tudi dostop do teh drugih ukrepov. V takem primeru mora prosilec predložiti dovolj podrobne informacije, da je mogoče prošnjo za podporo podpreti tudi po teh drugih ukrepih.

6.   Predvideti je mogoče posebne pogoje za primere, ko mladi kmet ni edini nosilec kmetijskega gospodarstva. Ti pogoji morajo biti enakovredni tistim, ki so zahtevani za začetek delovanja kmetijskega gospodarstva, katerega edini nosilec je mladi kmet.

Člen 14

1.   Če kmetijo prenaša več prenosnikov, se splošna podpora za zgodnjo upokojitev na podlagi člena 23 Uredbe (ES) št. 1698/2005 omeji na znesek, predviden za enega prenosnika.

2.   Nekomercialna kmetijska dejavnost, ki jo nadaljuje prenosnik, po skupni kmetijski politiki ni upravičena do podpore.

3.   Kmet zakupnik lahko prenese sproščeno zemljišče na lastnika pod pogojem, da je zakup končan in so izpolnjene zahteve, ki se nanašajo na prevzemnika, določene v členu 23(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

4.   Države članice lahko določijo, da sproščeno zemljišče prevzame v upravljanje subjekt, ki se zaveže, da ga bo pozneje zopet dodelil prevzemnikom, ki izpolnjujejo pogoje, določene v členu 23(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 15

1.   Svetovalne storitve kmetom, za katere se lahko dodeli podpora po členu 24 Uredbe (ES) št. 1698/2005, morajo biti skladne s Poglavjem 3 Naslova II Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (6) in z izvedbenimi določbami Uredbe.

2.   Oblasti in organi, izbrani za nudenje svetovalnih storitev kmetom, morajo imeti na voljo ustrezne vire v obliki usposobljenega osebja, upravnih in tehničnih zmogljivosti ter izkušenj s svetovanjem in zanesljivosti glede na zahteve, pogoje in standarde iz točk (a) in (b) drugega pododstavka člena 24(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 16

V programih za razvoj podeželja se vzpostavi postopno zmanjšanje stopnje podpore za vzpostavitev storitev upravljanja, pomoči in svetovanja, kot je navedeno v členu 25 Uredbe (ES) št. 1698/2005, tako da se podpora zmanjšuje v enakomernih zneskih od prvega leta podpore dalje, in se postopno povsem ukine najkasneje v šestem letu od vzpostavitve teh storitev.

Člen 17

1.   V primeru podpore za naložbe v posodobitev kmetijskih gospodarstev za usklajenost z novimi standardi Skupnosti, kot je predvideno v drugem pododstavku člena 26(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005, morajo biti ustrezni standardi izpolnjeni do konca roka, predvidenega v tem pododstavku.

2.   Če mladi kmetje, ki prejemajo podporo iz člena 22 Uredbe (ES) št. 1698/2005, investirajo z namenom, da bi zadostili obstoječim standardom Skupnosti, morajo biti ustrezni standardi izpolnjeni do konca roka, predvidenega v tretjem pododstavku člena 26(1) navedene uredbe.

Člen 18

1.   Za namen člena 27(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 temeljijo načrti za upravljanje gozdov, ki ustrezajo velikosti in uporabi gozdnega območja, na ustrezni nacionalni zakonodaji in na obstoječih načrtih za uporabo zemljišč ter ustrezno zajemajo gozdne vire.

2.   Aktivnosti za izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov iz člena 27 Uredbe (ES) št. 1698/2005 se nanašajo na naložbe na ravni gozdarskega gospodarstva in lahko vključujejo naložbe v opremo za sečnjo.

Dejavnosti, povezane z obnovo po končnem poseku, niso vključene v podporo.

3.   Gozdovi iz člena 30(4) te uredbe niso vključeni v področje uporabe prvega stavka člena 27(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 19

1.   V primeru podpore za naložbe za dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za usklajenost z novimi standardi Skupnosti, kot je predvideno v drugem pododstavku člena 28(1)(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005, morajo biti ustrezni standardi izpolnjeni do konca roka, predvidenega v navedenem pododstavku.

2.   V primeru podpore za naložbe za dodajanje vrednosti gozdarskim proizvodom se naložbe, povezane z uporabo lesa kot surovine, omejijo na vse aktivnosti pred industrijsko predelavo.

Člen 20

Stroški sodelovanja za razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij v kmetijskem in živilskem sektorju ter v gozdarskem sektorju, navedeni v členu 29(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005, se nanašajo na pripravljalne aktivnosti, kot so razvoj in testiranje načrtov, proizvodov, postopkov in tehnologij, ter materialne in/ali nematerialne naložbe, povezane s sodelovanjem, pred uporabo na novo razvitih proizvodov, postopkov in tehnologij v komercialne namene.

Člen 21

1.   Države članice uravnavajo raven podpore za doseganje standardov, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti iz člena 31 Uredbe (ES) št. 1698/2005, za vsak posamezen standard, glede na raven obveznosti, ki izhajajo iz uporabe standarda. Izplačilo se postopoma ukine v obdobju največ pet let, kot je navedeno v odstavku 2 navedenega člena.

2.   Stroški, povezani z naložbami, se ne upoštevajo pri določanju ravni letne podpore za doseganje standardov, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti iz člena 31 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 22

1.   Sheme kakovosti Skupnosti iz člena 32(1)(b) Uredbe (ES) št. 1698/2005 so tiste, ki so vzpostavljene z naslednjimi uredbami in predpisi:

(a)	Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 (7);

(b)	Uredba Sveta (ES) št. 509/2006 (8);

(c)	Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 (9);

(d)	Naslov VI Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 (10).

2.   Do podpore so upravičene sheme kakovosti hrane, ki jih priznavajo države članice, kot je navedeno v členu 32(1)(b) Uredbe (ES) št. 1698/2005, in izpolnjujejo naslednja merila:

(a)

poseben značaj končnega proizvoda, proizvedenega v skladu s takimi shemami, se določi na podlagi podrobnih zavez glede načinov kmetovanja, ki zagotavljajo: — posebne značilnosti, vključno s proizvodnim procesom, ali — kakovost končnega proizvoda, ki občutno presega standarde za osnovne komercialne proizvode glede na varstvo zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja;

(b)	sheme vključujejo obvezujoče specifikacije proizvodov, skladnost s temi navedbami pa preverja neodvisni inšpekcijski organ;

(c)	sheme so dostopne za vse proizvajalce;

(d)	sheme so pregledne in zagotavljajo popolno sledljivost proizvodov;

(e)	sheme se prilagajajo trenutnim in predvidenim tržnim možnostim.

3.   Kmetom, ki sodelujejo v shemi kakovosti hrane, se podpora dodeli le, če je kakovosten proizvod ali živilo uradno priznano po uredbah in predpisih iz odstavka 1, ali v shemi kakovosti hrane, ki jo priznava država članica iz odstavka 2.

Kar zadeva sheme kakovosti hrane iz odstavka 1(b) in (c), se podpora dodeli le v zvezi s proizvodi, registriranimi v registru Skupnosti.

4.   Če je v program razvoja podeželja vključena podpora za sodelovanje v shemi kakovosti hrane po Uredbi (EGS) št. 2092/91 za točno določen proizvod, se pri izračunu zneska podpore v okviru kmetijsko-okoljskega ukrepa za podporo ekološkega kmetovanja za isti proizvod ne upoštevajo fiksni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v tej shemi kakovosti.

5.   Za namene člena 32(1)(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pomenijo „fiksni stroški“ stroške, ki nastanejo zaradi vstopa v podprto shemo kakovosti hrane in zaradi letnega prispevka za sodelovanje v njej, kar vključuje izdatke za morebitne preglede, ki bi bili potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme.

Člen 23

1.   Za namene člena 20(c)(iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pomeni „skupina proizvajalcev“ organizacijo poljubne pravne narave, ki združuje pridelovalce, ki aktivno sodelujejo v shemi kakovosti hrane iz člena 32 te uredbe za določen kmetijski proizvod ali živilo. Poklicnih in/ali panožnih organizacij, ki zastopajo enega ali več sektorjev, ni mogoče označiti kot „skupino proizvajalcev“.

2.   Informacijske in promocijske dejavnosti, ki so upravičene do podpore po členu 33 Uredbe (ES) št. 1698/2005, so dejavnosti, namenjene spodbujanju potrošnikov, da bi kupili kmetijske proizvode ali živila, ki so vključena v sheme kakovosti hrane iz programa za razvoj podeželja iz člena 32 navedene uredbe.

Te dejavnosti opozarjajo na posebne lastnosti ali prednosti zadevnih proizvodov, še zlasti na kakovost, posebne načine pridelave, visoke standarde dobrega počutja živali in spoštovanje okolja v povezavi z zadevno shemo kakovosti hrane, in lahko vključujejo razširjanje znanstvenega in tehničnega znanja o teh izdelkih. Te dejavnosti vključujejo predvsem organizacijo sejmov in razstav in/ali sodelovanje na njih, podobne storitve za odnose z javnostmi ter oglaševanje po različnih kanalih komunikacije ali na prodajnih mestih.

3.   Do podpore na podlagi člena 20(c)(iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 so upravičene le informacijske, promocijske in oglaševalske dejavnosti na notranjem trgu.

Take dejavnosti potrošnikov ne smejo spodbujati k nakupu proizvoda zaradi njegovega posebnega porekla, razen pri proizvodih, ki so vključeni v shemo kakovosti, ki jo uvaja Uredba (ES) št. 510/2006, in pri proizvodih, zajetih v Uredbi (ES) št. 1493/1999. Vseeno pa je lahko označeno poreklo proizvoda, pod pogojem, da je omemba porekla podrejena glavnemu sporočilu.

Dejavnosti v zvezi s promocijo blagovnih znamk niso upravičene do podpore.

4.   Če se dejavnosti iz odstavka 2 nanašajo na proizvod, vključen v shemo kakovosti hrane iz člena 22(1)(a), (b) ali (c), mora biti na informacijskih, promocijskih in/ali oglaševalskih gradivih prikazan logotip Skupnosti, kot je predvideno v teh shemah.

5.   Informacijske in promocijske dejavnosti, ki so podprte z Uredbo (ES) št. 2826/2000, niso upravičene do podpore na podlagi člena 20(c)(iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

6.   Države članice zagotovijo, da so vsi osnutki informacijskih, promocijskih in oglaševalskih gradiv, sestavljeni v okviru podprtih dejavnosti, skladni z zakonodajo Skupnosti. V ta namen upravičenci take osnutke gradiv posredujejo pristojnim organom države članice.

Člen 24

1.   Poslovni načrt iz člena 34 Uredbe (ES) št. 1698/2005 mora:

(a)	zagotoviti dokaze, da kmetija lahko postane gospodarsko upravičena, pri čemer se, kjer je to potrebno, upošteva komplementarnost drugih virov dohodkov kmetijskega gospodarstva;

(b)	vsebovati podrobnosti o potrebnih naložbah;

(c)	opisati posebne mejnike in cilje.

2.   Če poslovni načrt iz člena 34 Uredbe (ES) št. 1698/2005 omenja uporabo drugih ukrepov za razvoj podeželja, mora biti dovolj podroben, da podpira vlogo za pomoč tudi v okviru teh drugih ukrepov.

3.   Za namene člena 34(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 države članice ob upoštevanju okoliščin, v katerih se izvaja poslovni načrt, ne izplačajo nobene nadaljnje podpore, če delno samooskrbni kmet v času ocenjevanja ne izpolnjuje določil poslovnega načrta.

Člen 25

1.   V primeru Malte, ko je treba določiti najnižjo podporo za sektor proizvodnje, kjer je skupni obseg proizvodnje izjemno majhen, so v skladu s Prilogo k Uredbi (ES) št. 1698/2005 do te najnižje podpore upravičene le skupine proizvajalcev, ki tvorijo najmanjši odstotek proizvajalcev v zadevnem sektorju in predstavljajo najmanjši odstotek proizvodnje v tem sektorju.

Najnižji odstotki proizvajalcev in proizvodnje ter zadevni sektorji se določijo v malteškem programu za razvoj podeželja.

2.   Najnižji znesek podpore za skupine proizvajalcev na Malti, izračunan na podlagi stroškov, potrebnih za oblikovanje majhne skupine proizvajalcev, je določen v Prilogi III.

Pododdelek 2

Os 2

Člen 26

Upravičenci do podpore na podlagi člena 38 Uredbe (ES) št. 1698/2005 niso upravičeni do podpore na podlagi člena 31 navedene uredbe, kar zadeva izvajanje Direktiv Sveta 79/409/EGS (11) in 92/43/EGS (12).

Člen 27

1.   Za namene člena 39(1) do (4) in člena 40 Uredbe (ES) št. 1698/2005 se uporabljajo odstavki 2 do 13 tega člena.

2.   Vsaka obveznost za ekstenzivno živinorejo ali drugačno upravljanje živinoreje, mora biti v skladu najmanj naslednjimi pogoji:

(a)	upravljanje s travinjami se nadaljuje;

(b)	ohranja se celotna pašna površina na glavo velike rejne živali, tako da ne pride niti do prevelike niti do premajhne izrabe;

(c)	gostota velike rejne živali se opredeli z upoštevanjem vse pašne živine na kmetiji ali, v primeru obveznosti omejevanja spiranja hranil, vseh živali na kmetiji, ki so pomembne za zadevno obveznost.

3.   Obveznosti glede omejevanja rabe umetnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev in drugih snovi se sprejmejo samo, če te omejitve predstavljajo zadostno zagotovilo, da bo ravnanje skladno s temi obveznostmi.

4.   Podpora se lahko nanaša na naslednje obveznosti:

(a)	rejo domačih živali lokalnih pasem, ki so avtohtone na zadevnem območju in so v nevarnosti, da se jih preneha rediti;

(b)	ohranjanje rastlinskih genskih virov, naravno prilagojenih lokalnim in regionalnim razmeram, ki jim grozi genska erozija.

Vrste domačih živali, upravičene do pomoči, in merila za določanje praga opuščanja reje lokalnih pasem, so opredeljeni v Prilogi IV.

5.   Podpore za kmetijsko okolje in dobro počutje živali za isto proizvodnjo ne smejo preprečevati okoljski ukrepi, ki se izvajajo v okviru skupne tržne ureditve, niti programi neposredne pomoči iz Priloge I, ukrepi za zdravje živali in rastlin ali ukrepi za razvoj podeželja (razen podpore za kmetijsko okolje in dobro počutje živali), pod pogojem, da je ta podpora dodatna in skladna z zadevnimi ukrepi.

Različne kmetijsko-okoljske obveznosti in/ali obveznosti dobrega počutja živali se lahko kombinirajo, če se dopolnjujejo in so med seboj združljive.

Če se ukrepi ali obveznosti iz prvega in drugega pododstavka kombinirajo, se pri ravni podpore upošteva izpad dohodka in dodatne stroške, ki izhajajo iz kombinacije.

6.   Kmetijsko-okoljski ukrepi na prahi po členu 54 ali členu 107 Uredbe (ES) št. 1782/2003 so upravičeni do podpore le, če obveznosti glede kmetijskega okolja presegajo osnovne zahteve, določene v členu 3(1) te uredbe.

V primeru podpore za gorska območja, drugače prikrajšana območja, kmetijska zemljišča Natura 2000 in kmetijska zemljišča, vključena v načrte upravljanja porečij, na podlagi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13), morajo obveznosti glede kmetijskega okolja v ustreznih primerih upoštevati pogoje, predvidene za podporo na zadevnih območjih,

7.   Vse obveznosti glede dobrega počutja živali iz člena 40 Uredbe (ES) št. 1698/2005 zagotavljajo posodobljene standarde na vsaj enem od naslednjih področij:

(a)	voda in krma bliže njihovim naravnim potrebam;

(b)	pogoji bivanja, kot so zahtevan prostor, stelja, naravna svetloba;

(c)	možnost izhoda iz zaprtih prostorov;

(d)	odsotnost sistematičnega pohabljanja, osamitve in privezovanja za stalno;

(e)	preprečevanje bolezni, ki so predvsem posledica načina kmetovanja in/ali pogojev reje.

8.   Referenčna raven za izračun izpada dohodka in dodatnih stroškov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti, so ustrezni standardi in zahteve iz člena 39(3) in člena 40(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

9.   Če so obveznosti običajno izražene v enotah, različnih od enot, uporabljenih v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1698/2005, lahko države članice izračunajo izplačila na osnovi teh drugih enot. V takih primerih države članice zagotovijo, da se upoštevajo najvišji letni zneski, ki so upravičeni do podpore Skupnosti, določeni v tej prilogi. V ta namen lahko država članica:

(a)	določi omejitev glede števila enot na hektar kmetije, na katero se nanašajo kmetijsko okoljske obveznosti; ali

(b)	določi največji skupni znesek za vsako udeleženo kmetijo in zagotovi, da so izplačila za vsako kmetijo skladna s to omejitvijo.

10.   Države članice ugotovijo potrebo po zagotavljanju nadomestila za stroške transakcij, kot je predvideno v členu 39(4) in členu 40(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005, na podlagi objektivnih meril.

Za namene člena 39(4) in člena 40(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pomenijo „transakcijski stroški“ stroške, povezane z omogočanjem poteka transakcije, ki jih ni mogoče neposredno pripisati stroškom izvajanja obveznosti, na katero se nanašajo.

Transakcijski stroški se izračunajo za celotno obdobje trajanja obveznosti in ne smejo preseči 20 % izpada dohodka in dodatnih stroškov, ki izhajajo iz prevzete obveznosti.

11.   Države članice lahko odobrijo, da se obveznost v času uresničevanja pretvori v drugo, pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	je vsaka pretvorba nedvomno koristna za okolje, dobro počutje živali ali oboje;

(b)	se obstoječa obveznost znatno okrepi;

(c)	da odobreni program za razvoj podeželja vključuje zadevne obveznosti.

Kmetijsko-okoljska obveznost se lahko pretvori v obveznost za prvo pogozdovanje kmetijskih zemljišč po členu 43 Uredbe (ES) št. 1698/2005, ob upoštevanju pogojev, navedenih v točkah (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka. Kmetijsko-okoljska obveznost preneha brez zahteve za povračilo stroškov.

12.   Države članice lahko dovolijo, da se obveznosti glede kmetijskega okolja ali dobrega počutja živali prilagodijo v času, ko se uporabljajo, če odobreni program za razvoj podeželja vključuje področje uporabe za take prilagoditve in je prilagoditev ustrezno utemeljena glede na cilje obveznosti.

Take prilagoditve so lahko tudi v obliki podaljšanja trajanja obveznosti.

13.   Stopnje pretvorbe živali v glave velike rejne živali (GVŽ) so določene v Prilogi V, države članice lahko te stopnje diferencirajo v okviru mej, določenih v tej prilogi za ustrezne kategorije, skladno z objektivnimi merili.

Člen 28

1.   Podpora iz člena 39(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005 lahko zajema aktivnosti, ki jih izvajajo tisti upravičenci, ki niso navedeni v členu 39(2) navedene uredbe.

2.   Dejavnosti, ki se vključijo v kmetijsko-okoljske obveznosti iz člena 27(4) te uredbe, niso upravičene do podpore po členu 39(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Po členu 39(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005 se podpora ne dodeli za dejavnosti, ki so upravičene do podpore po okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti.

3.   Aktivnosti za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu, upravičene do podpore po členu 39(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005, vključujejo naslednje:

(a)

ciljno delovanje: dejavnosti, ki podpirajo ohranjanje ex situ ter in situ, opis značilnosti, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu, vključno s spletnimi inventarji genskih virov, ki so trenutno ohranjeni in situ, vključno z ohranjanjem in situ/na kmetiji in zbirkami ex situ (genske banke) ter zbirkami podatkov;

(b)	usklajeno delovanje: dejavnosti, ki podpirajo izmenjavo informacij za ohranjanje, opis značilnosti, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu Skupnosti med pristojnimi organizacijami v državah članicah;

(c)	spremljajoče dejavnosti: dejavnosti informiranja, razširjanja informacij in svetovanja, ki vključujejo nevladne organizacije in druge ustrezne zainteresirane strani, tečaji usposabljanja in priprava tehničnih poročil.

4.   Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„ohranjanje in situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih življenjskih prostorih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih populacij vrst ali divjih pasem v njihovem naravnem okolju, v primeru udomačenih živalskih pasem ali gojenih rastlinskih vrst pa v okolju kmetije, kjer so razvile svoje razločevalne značilnosti;

(b)	„ohranjanje in situ/na kmetiji“ pomeni ohranjanje in razvoj in situ na ravni kmetije;

(c)	„ohranjanje ex situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala za kmetijstvo zunaj njegovega naravnega življenjskega prostora;

(d)	„zbiranje ex situ“ pomeni zbiranje genskega materiala za kmetijstvo, ki se ohranja zunaj njegovega naravnega življenjskega prostora.

Člen 29

Za namene členov 41 in 49 Uredbe (ES) št. 1698/2005 pomenijo „neproizvodne naložbe“ naložbe, ki ne vodijo do bistvenega povečanja vrednosti ali dobičkonosnosti kmetijskega oziroma gozdarskega gospodarstva.

Člen 30

1.   Za namen člena 42(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 veljajo opredelitve v odstavkih 2 in 3 tega člena, z izjemami, ki jih je treba ustrezno utemeljiti v programih za razvoj podeželja.

2.   „Gozd“ pomeni zemljišče, ki zajema več kot 0,5 hektara, z drevesi, višjimi od 5 metrov, pri čemer krošnje prekrivajo več kot 10 odstotkov zemljišča, oziroma drevesi in situ, ki lahko dosežejo te pragove. Ne vključuje pa zemljišč, ki so pretežno v kmetijski ali urbani rabi.

Vključene so tudi površine ponovnega pogozdovanja, ki še niso dosegle 10-odstotne prekritosti s krošnjami in višine dreves 5 metrov, vendar se zanje pričakuje, da bodo to dosegle; vključene so tudi začasno nezarasle površine zaradi posegov človeka ali naravnih vzrokov, vendar se zanje pričakuje, da se bodo znova zarasle.

Med gozdove spadajo površine z bambusom in palmami, pod pogojem, da sta izpolnjeni merili višine in prekritosti s krošnjami.

Gozdovi zajemajo gozdne ceste, požarne pasove in druge majhne odprte površine, gozdove v narodnih parkih, naravne rezervate in druga zaščitena območja, na primer območja posebnega znanstvenega, zgodovinskega, kulturnega ali duhovnega interesa.

Med gozdove spadajo protivetrni pasovi, zaščitni pasovi in drevoredi s površino več kot 0,5 hektara in širino več kot 20 metrov.

Med gozdove spadajo nasadi, namenjeni predvsem zaščiti gozda, kot so plantaže kavčukovca in gozdovi hrasta plutovca. Iz opredelitve „gozda“ so izključeni drevesni nasadi v kmetijskih proizvodnih sistemih, na primer nasadi sadnega drevja, in kmetijsko-gozdarski sistemi. Drevesa v mestnih parkih in vrtovih so tudi izključena iz te opredelitve.

3.   „Gozdna zemljišča“ pomenijo zemljišča, ki niso opredeljena kot „gozd“, in zajemajo več kot 0,5 hektara, z drevesi, višjimi od 5 metrov, pri čemer krošnja prekriva 5–10 odstotkov, oziroma drevesi in situ, ki lahko dosežejo te pragove, oziroma kombinacijo grmičevja, grmovja in dreves nad 10 odstotkov. Pojem pa ne vključuje zemljišč, ki so pretežno v kmetijski ali urbani rabi.

4.   Gozdovi in gozdna zemljišča, izključeni iz področja uporabe prvega stavka člena 42(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005, so:

(a)	gozd in drugo gozdno zemljišče v lasti države na centralni ali regionalni ravni ali družb v lasti države;

(b)	gozd in drugo gozdno zemljišče v lasti monarhije;

(c)	gozdovi v lasti pravnih oseb, katerih najmanj 50 % kapitala je v lasti ene od ustanov iz točk (a) in (b).

Člen 31

1.   Kmetijska zemljišča, upravičena do podpore za prvo pogozdovanje po členu 43 Uredbe (ES) št. 1698/2005, določi država članica in vključujejo zemljišča, na katerih se redno kmetuje.

Prvo pogozdovanje na območju Natura 2000, določeno na podlagi Direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS, mora biti skladno s cilji upravljanja za zadevno zemljišče.

2.   Za namene člena 43(1)(a) Uredbe (ES) št. 1698/2005 „stroški vzpostavitve“ vključujejo stroške sadik, stroške sajenja in stroške, ki so neposredno povezani s sajenjem ter zanj potrebni.

3.   Za namene člena 43(1)(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005 „kmetje“ pomenijo osebe, ki večino svojega delovnega časa posvečajo kmetijskim dejavnostim in iz njih črpajo pomemben del svojega dohodka, po merilih, ki jih določi država članica.

4.   Za namene člena 43(3) in člena 44(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pomenijo „hitro rastoče vrste, ki se gojijo kratkoročno,“ vrste, katerih rotacijski čas, to je interval med dvema sečnjama na isti parceli, je krajši od 15 let.

Člen 32

Za namene člena 44 Uredbe (ES) št. 1698/2005 države članice določijo največje število dreves, zasajenih na hektar, ob upoštevanju lokalnih pogojev, gozdnih vrst in potrebe po zagotavljanju nadaljnje kmetijske rabe zemljišča.

Člen 33

1.   Če podpora iz člena 48 Uredbe (ES) št. 1698/2005 zajema ustvarjanje požarnih pasov v gozdovih, lahko upravičeni stroški poleg stroškov vzpostavitve vsebujejo tudi stroške nadaljnjega vzdrževanja na zadevnem območju.

Podpora za vzdrževanje gozdnih požarnih pasov s kmetijskimi dejavnostmi se ne odobri za območja, ki koristijo podporo za kmetijsko okolje.

2.   Preprečevalni ukrepi proti požaru iz člena 48 Uredbe (ES) št. 1698/2005 lahko vključujejo naslednje:

(a)	vzpostavitev zaščitne infrastrukture, kot so gozdne poti, steze, mesta za preskrbo z vodo, požarni pasovi, izkrčene površine in poseke; uvedba aktivnosti za vzdrževanje požarnih pasov ter izkrčenih površin in posek;

(b)	preventivne gozdarske aktivnosti, na primer nadzor vegetacije, redčenje, uvajanje raznovrstnosti v strukturo vegetacije;

(c)	vzpostavitev oziroma izboljšava stalnih zmogljivosti za nadzor gozdnih požarov ter komunikacijske opreme.

Člen 34

1.   Kmetijska zemljišča iz člena 50(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki so vključena v načrte upravljanja porečij skladno z Direktivo 2000/60/ES, so upravičena do plačil na podlagi člena 38 Uredbe (ES) št. 1698/2005, če se za ta zemljišča vzpostavi in izvaja ustrezen načrt upravljanja porečja.

2.   Okoljski razlogi, zaradi katerih so območja primerna za pogozdovanje, kot je navedeno v členu 50(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005, so lahko preprečevanje erozije in/ali dezertifikacije, povečanje biološke raznovrstnosti, zaščita vodnih virov, in tudi preprečevanje poplav ter blaženje podnebnih sprememb, pod pogojem, da ne škodujejo biološki raznovrstnosti in ne povzročajo druge škode okolju.

Pododdelek 3

Os 3

Člen 35

Za namene člena 53 Uredbe (ES) št. 1698/2005 pomeni „član kmetijskega gospodinjstva“ fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na to, kakšen pravni status daje nacionalna zakonodaja skupini in njenim članom, z izjemo delavcev na kmetiji. Kadar je član kmetijskega gospodarstva pravna oseba ali skupina pravnih oseb, mora ta član na kmetiji opravljati kmetijsko dejavnost v času vložitve zahtevka za podporo.

Člen 36

Javno-zasebna partnerstva iz člena 59(e) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki prejemajo podporo za izvajanje strategij lokalnega razvoja, spoštovati naslednje pogoje:

(a)	vzpostaviti morajo območne strategije lokalnega razvoja na podregijski ravni;

(b)	partnerstva morajo biti reprezentativna za akterje javnega in zasebnega sektorja, določenih na geografski ravni iz točke (a) tega člena;

(c)	tekoči stroški ne smejo presegati 15 % javne porabe v zvezi s strategijo lokalnega razvoja vsakega posameznega javno-zasebnega partnerstva.

Pododdelek 4

Os 4

Člen 37

1.   Za izvajanje osi 4 iz Oddelka 4 Poglavja I Naslova IV Uredbe (ES) št. 1698/2005 se lahko države članice ali regije odločijo, da vključijo svoje celotno ozemlje ali le njegov del, tako da ustrezno prilagodijo merila za izbor lokalnih akcijskih skupin in območij, ki jih zastopajo.

Postopki za izbor lokalnih akcijskih skupin morajo biti odprti zadevnim podeželskim območjem in zagotavljati konkurenčnost med lokalnimi akcijskimi skupinami, ki predlagajo strategije lokalnega razvoja.

2.   Razpisi za zbiranje predlogov za izbor podeželskih območij za izvajanje strategij lokalnega razvoja iz člena 62(1)(a) Uredbe (ES) št. 1698/2005 morajo biti organizirani najkasneje dve leti po odobritvi programov. Države članice oziroma regije pa lahko organizirajo dodatne razpise za zbiranje predlogov, še zlasti če je program Leader odprt za nova območja – v tem primeru je lahko potreben daljši rok.

3.   Število prebivalcev vsakega območja iz členov 61(a) in 62(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 mora biti na splošno večje od 5 000 in manjše od 150 000.

Vendar pa je v ustrezno utemeljenih primerih meji 5 000 in 150 000 prebivalcev mogoče spustiti oziroma dvigniti.

4.   Države članice Skupnosti v sestavi z dne 30. aprila 2004 si prizadevajo zagotoviti, da bi imele pri izboru prednost lokalne akcijske skupine, ki so v strategije lokalnega razvoja vključile sodelovanje na podlagi člena 62(4) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 38

Tekoči stroški lokalnih akcijskih skupin iz člena 63(c) Uredbe (ES) št. 1698/2005 so upravičeni do podpore Skupnosti, in sicer do višine 20 % skupnih javnih izdatkov strategije lokalnega razvoja.

Člen 39

1.   Sodelovanje iz člena 65 Uredbe (ES) št. 1698/2005 mora vključevati vsaj eno lokalno akcijsko skupino, izbrano po osi Leader. Izvaja se v pristojnosti koordinacijske lokalne akcijske skupine.

2.   Sodelovanje je odprto za javno-zasebna partnerstva iz člena 59(e) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in za druga podeželska območja, ki so organizirana z naslednjimi značilnostmi:

(a)	da je na geografskem ozemlju prisotna lokalna skupina, ki je aktivna pri razvoju podeželja in je sposobna pripraviti strategijo razvoja za to ozemlje;

(b)	da organizacija te lokalne skupine temelji na partnerstvu lokalnih akterjev.

3.   Sodelovanje vključuje izvajanje skupnih ukrepov.

Do podpore po členu 65 Uredbe (ES) št. 1698/2005 so upravičeni le stroški za skupne ukrepe, za izvajanje morebitnih skupnih struktur in za pripravljalno tehnično podporo.

Stroški za animacijo so lahko upravičeni do podpore na vseh področjih, ki jih zadeva sodelovanje.

4.   Projekte sodelovanja izbere pristojni organ države članice, če ti projekti, katerih nosilke so lokalne akcijske skupine, niso bili vključeni v strategijo lokalnega razvoja na podlagi člena 62(4) Uredbe (ES) št. 1698/2005. V tem primeru lahko lokalne akcijske skupine predložijo projekte sodelovanja pristojnemu organu najkasneje do 31. decembra 2013.

5.   Države članice obvestijo Komisijo o odobrenih projektih nadnacionalnega sodelovanja.

Pododdelek 5

Tehnična pomoč

Člen 40

V primeru, da programi razvoja podeželja vključujejo tako regije, ki so upravičene po konvergenčnem cilju, kot tudi regije, ki niso upravičene po konvergenčnem cilju, se lahko stopnjo finančnega prispevka EKSRP za tehnično pomoč iz člena 70(3)(a) Uredbe (ES) št. 1698/2005 določi z upoštevanjem prevladujoče vrste regij (po številu) v programu.

Člen 41

1.   Struktura, ki je potrebna za izvajanje nacionalne podeželske mreže, predvidene v členu 68 Uredbe (ES) št. 1698/2005, se lahko vzpostavi znotraj pristojnega nacionalnega organa ali z izborom v postopku javnega razpisa. Struktura mora biti sposobna opravljati naloge iz odstavka 2(b) navedenega člena.

2.   Kadar en sam program za razvoj podeželja zajema celotno ozemlje države članice, je nacionalna podeželska mreža del komponente tehnične pomoči programa in se vzpostavi razlikovanje med predvidenimi izdatki v povezavi z elementi iz točk (a) in (b) člena 68(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Vendar pa izdatki v povezavi z elementi iz točke (a) ne presegajo 25 % zneska, namenjenega za nacionalno podeželsko mrežo.

3.   Če države članice uporabljajo možnost, predvideno v drugem pododstavku člena 66(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005, se posebni program za vzpostavitev in delovanje nacionalne podeželske mreže odobri v skladu s členom 18(4) navedene uredbe.

Za predložitev, odobritev in spremembe teh posebnih programov se smiselno uporablja člen 4, člen 5(1) in (3) ter člen 6 te uredbe.

Posebni program in njegova finančna preglednica razlikujeta med elementi, zajetimi v točkah (a) in (b) člena 68(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Vendar pa izdatki, povezani z elementi iz točke (a), ne smejo preseči 25 % skupnega zneska tega programa.

4.   Nacionalne podeželske mreže so vzpostavljene najkasneje do 31. decembra 2008.

5.   Podrobna pravila o ustanovitvi in organizaciji nacionalnih podeželskih mrež so določene v Prilogi II.

Oddelek 2

Skupne določbe za več ukrepov

Člen 42

Za namene člena 70(7) Uredbe (ES) št. 1698/2005, kadar povezane aktivnosti spadajo pod več kot eno os in/ali ukrep, za vsak del aktivnosti, ki nedvomno spada v področje uporabe posameznega ukrepa za razvoj podeželja, veljajo pogoji tega ukrepa.

Člen 43

Za naložbene ukrepe države članice zagotovijo, da je podpora usmerjena v jasno opredeljene cilje, ki odražajo prepoznane strukturne in ozemeljske potrebe ter strukturne slabosti.

Člen 44

1.   Če se v obdobju, za katerega je bila prevzeta obveznost kot pogoj za odobritev pomoči, na drugo osebo prenese celotno kmetijsko gospodarstvo upravičenca ali le njegov del, ta druga oseba lahko prevzame obveznost za preostanek obdobja. Če oseba obveznosti ne prevzame, upravičenec povrne izplačano pomoč.

2.   Države članice se lahko odločijo, da ne bodo zahtevale povračila iz odstavka 1 v naslednjih primerih:

(a)	kadar upravičenec, ki je že izpolnil precejšen del zadevnih obveznosti, dokončno preneha s kmetijsko dejavnostjo in naslednik ne more prevzeti obveznosti;

(b)	kadar se prenos dela upravičenčevega kmetijskega gospodarstva zgodi v obdobju podaljšanja obveznosti v skladu z drugim pododstavkom člena 27(12), in prenos ne vključuje več kot 50 % območja, na katerega se je pred podaljšanjem nanašala obveznost.

3.   Države članice lahko sprejmejo posebne ukrepe za zagotovitev, da v primeru manjših sprememb razmer na kmetijskem gospodarstvu uporaba odstavka 1 ne povzroči neustreznih rezultatov glede prevzete obveznosti.

Člen 45

1.   Kadar upravičenec poveča površino kmetijskega gospodarstva v času, ko teče obveznost, ki je prevzeta kot pogoj za odobritev podpore, lahko države članice predvidijo razširitev obveznosti, da se v skladu z odstavkom 2 zajame dodatna površina za preostanek obdobja obveznosti ali da se v skladu z odstavkom 3 prvotna obveznost nadomesti z novo.

Taka nadomestitev se lahko predvidi tudi za primere, ko se v okviru kmetijskega gospodarstva poveča površina, za katero je prevzeta obveznost.

2.   Razširitev iz odstavka 1 se lahko odobri le pod naslednjimi pogoji:

(a)	da koristi zadevnemu ukrepu;

(b)	da je upravičena glede na naravo obveznosti, dolžino preostalega obdobja in velikost dodatne površine;

(c)	da ne ovira učinkovitosti pregledov za zagotavljanje izpolnjevanja pogojev za odobritev podpore.

3.   Nova obveznost iz odstavka 1 zajema celotno zadevno površino pod pogoji, ki so najmanj tako strogi kot pogoji prvotne obveznosti.

4.   Če upravičenec ne more več izpolnjevati prevzetih obveznosti, ker se kmetijsko gospodarstvo arondira ali je predmet podobnih javnih ukrepov združevanj zemljišč, ki jih odobrijo pristojni javni organi, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki omogočijo prilagoditev obveznosti novim razmeram na kmetijskem gospodarstvu. Če se izkaže, da taka prilagoditev ni mogoča, obveznost preneha in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala.

Člen 46

Za obveznosti, prevzete na podlagi členov 39, 40 in 47 Uredbe (ES) št. 1698/2005, se predvidi klavzula o reviziji, da se zagotovi njihova prilagoditev v primeru sprememb ustreznih obveznih standardov in zahtev iz člena 39(3), člena 40(2) in člena 47(1) navedene uredbe, vzpostavljenih na podlagi členov 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in Prilogama III in IV k navedeni uredbi, ter minimalnih zahtev glede uporabe umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter drugih ustreznih obveznih zahtev, ki jih predpisuje nacionalna zakonodaja, ki jo obveznosti presegajo, kot je predvideno v navedenih členih.

Če upravičenec take prilagoditve ne sprejme, obveznost preneha in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala.

Člen 47

1.   Države članice lahko priznavajo, še zlasti, naslednje kategorije višje sile ali izrednih okoliščin, v katerih ne bodo zahtevale delnega ali celotnega povračila pomoči, ki jo je upravičenec prejel:

(a)	smrt upravičenca;

(b)	dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo;

(c)	razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti;

(d)	huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva;

(e)	uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče;

(f)	kužna živalska bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del.

2.   O primerih višje sile ali izrednih okoliščin mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezne dokaze v 10 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.

POGLAVJE IV

Upravičenost in upravne določbe

Oddelek 1

Preverljivost in možnost nadzorovanja ukrepov ter pravila o upravičenosti

Pododdelek 1

Preverljivost in možnost nadzorovanja ukrepov

Člen 48

1.   Za namen člena 74(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 države članice zagotavljajo, da so ukrepi za razvoj podeželja, ki jih nameravajo izvajati, preverljivi in jih je mogoče nadzirati. V ta namen države članice opredelijo ureditev nadzora, ki jim zagotavlja zadostna dokazila o spoštovanju meril upravičenosti in drugih obveznosti.

2.   Države članice morajo utemeljiti in potrditi primernost in natančnost izračunov plačil po členih 31, 38, 39, 40 in 43 do 47 Uredbe (ES) št. 1698/2005, zato zagotavljajo, da so organi in službe, ki nudijo ustrezno strokovno znanje, funkcijsko neodvisni od organov ali služb, ki so odgovorni za te izračune. Zagotavljanje takšnega strokovnega znanja se odraža v programu za razvoj podeželja.

Pododdelek 2

Subvencije obrestne mere

Člen 49

EKSRP lahko sofinancira subvencije obrestne mere za posojila na podlagi člena 71(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Pri predlaganju subvencije obrestne mere države članice v programih navedejo način izračuna subvencije obrestne mere, ki bo uporabljen.

Države članice lahko kadar koli med trajanjem posojila vzpostavijo sistem kapitalizacije preostalih letnih obrokov subvencije obrestne mere. Morebitni preostali letni obroki po končnem datumu za izplačila se kapitalizirajo in izplačajo najkasneje do 31. decembra 2015. Pri zahtevkih za plačila Komisiji se zneski, izplačani posredniški finančni ustanovi, ki je obvezana plačevati diskontirano vrednost subvencije, štejejo kot dejansko nastali izdatki.

Za namen drugega odstavka je potreben dogovor med plačilno agencijo države članice in posredniško finančno ustanovo, ki je obvezana plačevati diskontirano vrednost subvencije. Države članice v programu navedejo način izračuna in hipoteze o bodoči vrednosti, ki bodo uporabljeni pri izračunu kapitalizirane vrednosti še neplačane subvencije obrestne mere, in ureditve za nadaljnje posredovanje pomoči upravičencem.

Države članice za celotno obdobje posojila ostanejo odgovorne za upravljanje plačila diskontirane vrednosti subvencije finančnemu posredniku in za vračilo neupravičeno plačanih zneskov, v skladu s členom 33 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 (14).

Pododdelek 3

Druge dejavnosti finančnega inženiringa

Člen 50

Na podlagi člena 71(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005 lahko EKSRP kot del programa za razvoj podeželja sofinancira izdatke v zvezi z aktivnostjo, ki vključuje prispevke za podporo skladov s tveganim kapitalom, jamstvenih skladov in posojilnih skladov, v nadaljevanju „skladov“, skladno s členoma 51 in 52 te uredbe.

Člen 51

1.   Tisti, ki delno financirajo sklade ali njihovi sponzorji, predložijo organu za upravljanje poslovni načrt, v katerem med drugim navedejo ciljni trg ali jamstveni portfelj, merila, pravila in pogoje financiranja, operativni proračun sklada, lastništvo in partnerji za delno financiranje, zahteve glede strokovnosti, sposobnosti in neodvisnosti vodstva, statut sklada, utemeljitev in predvideno uporabo prispevka EKSRP, politiko prekinitve vlaganja in določbe o ukinitvi sklada, vključno s ponovno uporabo dobičkov, ki jih je mogoče pripisati prispevku EKSRP. Organ za upravljanje v okviru svoje pristojnosti oceni in nadzira izvajanje poslovnega načrta.

2.   Skladi se ustanovijo kot neodvisni pravni subjekti, za katere veljajo sporazumi med delničarji, ali kot poseben sveženj financiranja v okviru obstoječih finančnih institucij. V slednjem primeru za sklad velja poseben izvedbeni pravilnik, ki zagotavlja zlasti ohranjanje posebnih računov, ki razlikujejo nova sredstva, vložena v sklad (vključno s tistimi, ki jih prispeva EKSRP), od tistih, ki so od začetka na voljo v okviru finančne institucije. Komisija ne more postati partner ali delničar v skladu.

3.   Skladi vlagajo v podjetja ali jim nudijo jamstva ob njihovi ustanovitvi, v začetnih fazah ali med razširitvijo, in sicer le pri dejavnostih, za katere vodstvo sklada presodi, da bi lahko bile upravičene. V oceni gospodarske upravičenosti se upošteva vse vire prihodkov zadevnih podjetij. Skladi ne vlagajo v podjetja oziroma ne dajejo jamstva podjetjem v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (15).

4.   Organi za upravljanje in skladi sprejmejo previdnostne ukrepe za zmanjšanje izkrivljanja konkurence na kapitalskem trgu ali trgu posojil. Zlasti dobički iz naložb v lastniški kapital in iz posojil, zmanjšani za sorazmerni delež stroškov upravljanja, se lahko prednostno dodelijo delničarjem v zasebnem sektorju do stopnje prejemkov, ki je določena v sporazumu delničarjev, in potem sorazmerno razdelijo med vse delničarje in EKSRP.

5.   Stroški upravljanja skladov ne presegajo 3 % letnega povprečja vplačanega kapitala (2 % pri jamstvenih skladih) v času trajanja programa, razen če se po konkurenčnem razpisu izkaže, da je potreben višji odstotek.

6.   Pravila in pogoji za prispevke v sklade iz programov za razvoj podeželja, vključno z rezultati, strategijo in načrtovanjem naložb, spremljanjem izvajanja, politiko prekinitve vlaganja in določbami o ukinitvi sklada, se določijo v pogodbi o financiranju, ki se sklene med skladom na eni strani in državo članico oziroma organom za upravljanje na drugi strani.

7.   Prispevki v sklade iz EKSRP in drugih javnih virov ter naložbe skladov v posamezna podjetja oziroma jamstva, ki jih posameznim podjetjem nudijo skladi, so predmet pravil Uredbe (ES) št. 1698/2005 oziroma pravil Skupnosti o državni pomoči.

Člen 52

1.   Kar zadeva dejavnosti finančnega inženiringa iz člena 51 te uredbe, so izdatki, posredovani Komisiji v skladu s členom 26(3)(a) Uredbe (ES) št. 1290/2005, celotni izdatki, plačani za vzpostavitev takih skladov ali prispevanje vanje.

Vendar pa so ob končnem izplačilu in zaključku programa za razvoj podeželja v skladu s členom 28 Uredbe (ES) št. 1290/2005 upravičeni izdatki vsota naslednjega:

(a)	vsa plačila za naložbe v podjetja iz vsakega od zadevnih skladov, ali vsa jamstva, vključno z zneski, ki so bili namenjeni kot jamstvo jamstvenega sklada;

(b)	upravičeni stroški upravljanja.

Razlika med prispevkom EKSRP, ki je bil dejansko izplačan v okviru dejavnosti finančnega inženiringa, in upravičenimi izdatki pod točkama (a) ali (b) drugega pododstavka se uskladi v okviru letnih obračunov zadnjega leta izvajanja programa.

2.   Obresti, nastale zaradi plačil iz programov za razvoj podeželja v sklade, se uporabljajo za financiranje dejavnosti finančnega inženiringa za posamezna podjetja.

3.   Sredstva, ki se aktivnosti vrnejo iz naložb skladov, ali ki ostanejo, potem ko so jamstva izplačana, pristojni organi zadevnih držav članic ponovno uporabijo v korist posameznih podjetij.

Pododdelek 4

Običajni stroški in predvidevanja izpada dohodka, prispevki v naravi

Člen 53

1.   Kjer je to primerno, lahko države članice določijo raven podpore, predvidene v členih 31, 37 do 41 in 43 do 49 Uredbe (ES) št. 1698/2005, na podlagi običajnih stroškov in običajnih predvidevanj izpada dohodka.

2.   Države članice pri izračunih in ustrezni podpori iz odstavka 1 zagotovijo da:

(a)	vsebujejo samo elemente, ki so preverljivi;

(b)	temeljijo na številkah, ki so bile ustrezno strokovno določene;

(c)	je jasno razviden vir številk;

(d)	so razdeljeni tako, da upoštevajo regionalne oziroma lokalne pogoje ter dejansko rabo zemljišča, kot je v posameznem primeru ustrezno;

(e)	v primeru ukrepov na podlagi členov 31, 37 do 40 in 43 do 47 Uredbe (ES) št. 1698/2005, ne vsebujejo elementov, povezanih s fiksnimi stroški naložbe.

Člen 54

1.   Za ukrepe, ki vključujejo naložbe, se lahko prispevki javnih ali zasebnih upravičencev v naravi, in sicer nudenje blaga ali storitev, za katere ni prejeto plačilo, ki bi bilo podprto z računi ali enakovrednimi dokumenti, štejejo za upravičene izdatke, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	prispevki vključujejo zagotavljanje zemljišč ali nepremičnin, opreme ali surovin, raziskovalne ali strokovne dejavnosti ali neplačanega prostovoljnega dela;

(b)	prispevki niso nastali v zvezi z ukrepi finančnega inženiringa iz člena 50; in

(c)	vrednost prispevkov je mogoče neodvisno oceniti in preveriti.

V primeru zagotavljanja zemljišč ali nepremičnin vrednost potrdi neodvisni pooblaščeni cenilec ali uradni organ z ustreznimi pooblastili.

V primeru neplačanega prostovoljnega dela se vrednost tega dela opredeli ob upoštevanju porabljenega časa ter običajne urne in dnevne postavke za opravljeno enakovredno delo, kjer je to potrebno na podlagi predhodno vzpostavljenega sistema ugotavljanja običajnih stroškov, pod pogojem, da lahko nadzorni sistem s precejšnjo gotovostjo zagotovi, da je bilo delo opravljeno.

2.   Javni izdatki, ki jih sofinancira EKSRP in ki prispevajo k aktivnosti, ki vključuje prispevke v naravi, ob zaključku aktivnosti ne smejo preseči skupnih upravičenih izdatkov (brez prispevkov v naravi).

Pododdelek 5

Naložbe

Člen 55

1.   V primeru naložb se upravičeni izdatki omejijo na:

(a)	gradnjo, pridobitev, vključno z zakupom, ali izboljšavo nepremičnega premoženja;

(b)	nakup ali zakup novih strojev in opreme, vključno s programsko opremo računalnikov, do tržne vrednosti sredstva. Drugi stroški, povezani z zakupno pogodbo, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški, zavarovalne takse, ne veljajo za upravičene izdatke;

(c)	splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (a) in (b), na primer plačila arhitektom in inženirjem ter stroški svetovanja, študije izvedljivosti, pridobitev patentnih pravic in licenc.

Z odstopanjem od točke (b) prvega pododstavka lahko države članice v ustrezno utemeljenih primerih določijo pogoje, v katerih se nakup rabljene opreme lahko šteje za upravičen izdatek, in sicer samo za mikro podjetja ter majhna in srednje velika podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (16).

2.   V primeru kmetijskih naložb nakupi pravic kmetijske proizvodnje, živali in enoletnih rastlin ter njihovo sajenje, niso upravičeni do podpore za naložbe.

Vendar, v primeru obnavljanja kmetijskega potenciala, ki so ga prizadele naravne nesreče, na podlagi člena 20(b)(vi) Uredbe (ES) št. 1698/2005, je izdatek za nakup živali lahko upravičen izdatek.

Preproste nadomestne naložbe niso upravičen izdatek.

Pododdelek 6

Izplačilo predplačil za podpore za naložbe

Člen 56

1.   Z odstopanjem od člena 26(5) Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 (17), lahko upravičenci do podpore za naložbe zahtevajo izplačilo predplačila od pristojnih plačilnih agencij, če je ta možnost vključena v program razvoja podeželja. Kar zadeva javne upravičence, se lahko tako predplačilo izplača le občinam in njihovim združenjem ter osebam javnega prava.

2.   Znesek predplačila ne presega 20 % javne pomoči, ki se nanaša na naložbo, in pogoj za izplačilo je odprtje bančne garancije ali enakovrednega jamstva v višini 110 % zneska predplačila.

Vendar lahko v primeru javnih upravičencev iz odstavka 1 plačilna agencija v skladu z veljavnimi predpisi držav članic sprejme pisno garancijo njihovega organa, ki pokriva znesek, enak odstotku, določenem v prvem pododstavku, pod pogojem, da se organ zaveže izplačati znesek, pokrit z njeno garancijo, če ne bi bila vzpostavljena upravičenost do predplačila.

3.   Garancija se sprosti, ko pristojna plačilna agencija ugotovi, da je znesek dejanskih izdatkov, ki ustrezajo javni pomoči, povezani z naložbo, presegel znesek predplačila.

Oddelek 2

Državna pomoč

Člen 57

1.   Programi za razvoj podeželja lahko vključujejo državno pomoč, namenjeno zagotavljanju dodatnega nacionalnega financiranja, v skladu s členom 89 Uredbe (ES) št. 1698/2005 v korist ukrepov ali aktivnosti znotraj področja uporabe člena 36 Pogodbe samo v primeru, da je državna pomoč določena v skladu s točko 9A Priloge II k tej uredbi.

2.   Programi za razvoj podeželja lahko vključujejo državno pomoč, namenjeno zagotavljanju finančnih prispevkov, ki jih nudijo države članice kot dopolnilo podpore Skupnosti, v skladu s členom 88 Uredbe (ES) št. 1698/2005, v korist ukrepov na podlagi členov 25 in 52 navedene uredbe ter aktivnosti v okviru ukrepov na podlagi členov 28 in 29 navedene uredbe ali dodatnega nacionalnega financiranja v skladu s členom 89 navedene uredbe v korist ukrepov na podlagi členov 25, 27 in 52 navedene uredbe ter aktivnosti v okviru ukrepov na podlagi členov 28 in 29 navedene uredbe, zunaj področja uporabe člena 36 Pogodbe, samo v primeru, da je državna pomoč določena v skladu s točko 9B Priloge II k tej uredbi.

3.   Izdatki, ki izhajajo iz ukrepov in aktivnosti iz odstavka 2 tega člena, so upravičeni do pomoči samo, če zadevna pomoč ne predstavlja nezakonite pomoči v smislu člena 1(f) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (18) v času, ko je pomoč odobrena.

Organ upravljanja ali kateri koli drug pristojni organ v državi članici zagotavlja naslednje: kjer se dodeli pomoč aktivnostim v okviru ukrepov iz odstavka 2 tega člena na podlagi obstoječih shem pomoči v smislu člena 1(b) in (d) Uredbe (ES) št. 659/1999, se spoštujejo vse veljavne zahteve glede obveščanja pri posamezni pomoči v smislu člena 1(e) navedene uredbe, in take aktivnosti so izbrane šele po tem, ko je Komisija obveščena in odobri zadevno pomoč na podlagi člena 88(3) Pogodbe.

Oddelek 3

Informiranje in obveščanje javnosti

Člen 58

1.   Program za razvoj podeželja vključuje komunikacijski načrt, ki določa:

(a)	cilje in ciljne skupine;

(b)	vsebino in strategijo komunikacijskih in informacijskih ukrepov, z navedbo ukrepov, ki jih je treba izvesti;

(c)	njegov okvirni proračun;

(d)	upravne oddelke ali organe, odgovorne za izvajanje;

(e)	merila, ki bodo uporabljena za ovrednotenje učinka ukrepov informiranja in obveščanja javnosti v smislu preglednosti, seznanjenosti s programi za razvoj podeželja in vloge, ki jo ima Skupnost.

2.   Znesek, namenjen za informiranje in obveščanje javnosti, je lahko del komponente tehnične pomoči programa za razvoj podeželja.

3.   Podroba pravila o informiranju in obveščanju javnosti so določena v Prilogi VI.

Člen 59

Na sestankih nadzornega odbora, ustanovljenega v skladu s členom 77 Uredbe (ES) št. 1698/2005, predsednik poroča o napredku pri izvajanju ukrepov informiranja in obveščanja javnosti ter članom odbora zagotovi primere takih ukrepov.

Oddelek 4

Spremljanje in vrednotenje

Člen 60

Oblika in elementi letnih poročil o napredku, ki jih predvideva člen 82 Uredbe (ES) št. 1698/2005, so določeni v Prilogi VII k tej uredbi.

Člen 61

Vmesna in naknadna vrednotenja v skladu s členom 86(4) in (5) Uredbe (ES) št. 1698/2005 se predložijo Komisiji najkasneje do 31. decembra 2010 oziroma 31. decembra 2015.

Če države članice ne posredujejo poročil vmesnih in naknadnih vrednotenj do datumov iz prvega odstavka tega člena, lahko Komisija uporabi postopek začasne ustavitve vmesnih izplačil iz člena 27(3) Uredbe (ES) št. 1290/2005, dokler ne prejme teh ocenjevalnih poročil.

Člen 62

1.   Skupni seznam temeljnih kazalnikov ter kazalnikov donosa, rezultatov in vpliva za programe razvoja podeželja je naveden v Prilogi VIII k tej uredbi. Ta seznam kazalnikov tvori skupni okvir za spremljanje in vrednotenje (CMEF) iz člena 80 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Kjer je to primerno, se ti kazalniki nadalje razdelijo po starosti in spolu upravičencev, pa tudi po tem, ali se ukrepi izvajajo na območjih z omejenimi možnostmi ali na območjih, ki so zajeta v konvergenčnem cilju.

2.   Del letnega poročila o napredku je napredek kazalnika donosa in rezultatov. To poročilo vključuje skupne in dodatne kazalce.

Za merjenje napredka pri doseganju ciljev programa za razvoj podeželja se za obdobje izvajanja programa določijo okvirni cilji kazalnikov donosa, rezultatov in vpliva, vključno z dodatnim nacionalnim financiranjem iz člena 89 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

3.   Smernice skupnega okvira za spremljanje in vrednotenje pripravi Komisija s skupnim pristopom z državami članicami. Te smernice vključujejo vsaj naslednje:

(a)	zahteve za spremljanje;

(b)	organizacijo predhodnega, vmesnega in naknadnega vrednotenja ter skupna ocenjevalna vprašanja za vsak ukrep za razvoj podeželja;

(c)	smernice glede sistema poročanja za ocenjevanje napredka z upoštevanjem kazalnikov;

(d)	podatkovne kartice za vsak ukrep, ki vsebujejo namen posredovanja in različne kazalnike;

(e)	podatkovne kartice, ki opisujejo temeljne kazalnike donosa, rezultatov in vpliva.

Oddelek 5

Elektronska izmenjava informacij in dokumentov

Člen 63

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami vzpostavi informacijski sistem (v nadaljevanju sistem), ki omogoča varno izmenjavo podatkov skupnega interesa med Komisijo in posamezno državo članico. Ti podatki vključujejo upravne/operativne in finančne vidike. Finančni vidiki so zajeti v členu 18 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 (19).

Sistem vzpostavi in posodablja Komisija s skupnim pristopom z državami članicami.

2.   Kar zadeva upravno/operativno vodenje, sistem vsebuje dokumentacijske vidike skupnega interesa, ki omogočajo izvajanje spremljanja, še zlasti: nacionalne strateške načrte in njihove posodobitve, zbirna poročila, programe in njihove posodobitve, odločitve Komisije, letna poročila o napredku, vključno s šifriranjem ukrepov v skladu s tabelo v točki 7 Priloge II, ter kazalnike spremljanja in vrednotenja v Prilogi VIII.

3.   Organ za upravljanje programa za razvoj podeželja in Komisija v sistem vnašata in posodabljata dokumente, za katere sta odgovorna, v predpisani obliki.

4.   Sistem je državam članicam in Komisiji dostopen neposredno ali prek vmesnika za samodejno usklajevanje in vnos podatkov z nacionalnimi in regionalnimi sistemi za računalniško upravljanje.

Države članice Komisiji centralizirano predložijo zahteve za pravice dostopa do računalniškega sistema za izmenjavo podatkov.

5.   Izmenjave podatkov morajo biti elektronsko podpisane v skladu s členom 5 Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20). Države članice in Komisija priznavajo pravno veljavnost elektronskega podpisa v sistemu in možnost njegove uporabe kot dokaz v pravnem postopku.

6.   Datum, ki se upošteva pri posredovanju dokumentov Komisiji, je datum, ko država članica pošlje dokumente, potem ko jih je vnesla v sistem.

Dokument velja za poslanega Komisiji, ko ga država članica ne more več spremeniti ali ga odstraniti iz sistema.

7.   Stroški razvijanja in posodabljanja skupnih elementov sistema se financirajo iz proračuna Skupnosti v skladu s členom 66(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Vsi stroški vmesnika med nacionalnimi in lokalnimi sistemi na eni strani ter sistemom na drugi strani ter vsi stroški prilagajanja nacionalnih in lokalnih sistemov so lahko upravičeni po členu 66(2) navedene uredbe.

8.   V primerih višje sile ali izrednih razmer in zlasti pri okvarah sistema ali odsotnosti trajne povezave lahko država članica predloži Komisiji dokumente v tiskani obliki. Takšna predložitev v tiskani obliki zahteva vnaprejšnji in uradni pristanek Komisije.

Ko je višje sile ali izrednih okoliščin, ki preprečujejo uporabo sistema, konec, država članica vnese v sistem zadevne dokumente. V tem primeru kot datum pošiljanja velja datum, ko so bili dokumenti predloženi v tiskani obliki.

POGLAVJE V

Končne določbe

Člen 64

Uredba (ES) št. 817/2004 se razveljavi s 1. januarjem 2007.

Še naprej se uporablja za ukrepe, odobrene pred 1. januarjem 2007 po Uredbi (ES) št. 1257/1999.

Člen 11 Uredbe (ES) št. 817/2004 in točke 9.3.V.A(1), 9.3.V.B(1), (2) in (3) ter druga alinea točke 9.3.V.B. Priloge II k Uredbi se uporabljajo do 31. decembra 2009 na podlagi tretjega odstavka člena 94 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 65

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Velja za podporo Skupnosti v zvezi s programskim obdobjem, ki se začne 1. januarja 2007.

---

(1)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1463/2006 (UL L 277, 9.10.2006, str. 1).

(2)  http://www.mcpfe.org/mcpfe/resolutions/lisbon/resolution_l2a2.pdf

(3)  UL L 328, 23.12.2000, str. 2. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2060/2004 (UL L 357, 2.12.2004, str. 3).

(4)  UL L 160, 26.6.1999, str. 80. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1698/2005.

(5)  UL L 153, 30.4.2004, str. 30. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1360/2005 (UL L 214, 19.8.2005, str. 55).

(6)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

(7)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1.

(8)  UL L 93, 31.3.2006, str. 1.

(9)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(10)  UL L 179, 14.7.1999, str. 1.

(11)  UL L 103, 25.4.1979, str. 1.

(12)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(13)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(14)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(15)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(16)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(17)  Glej stran 74 tega Uradnega lista.

(18)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(19)  UL L 171, 23.6.2006, str. 1.

(20)  UL L 13, 19.1.2000, str. 12.

---

---

---

---

---

---

---

---

---