ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 345

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
8. december 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev ( 1 )

1

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1782/2006 z dne 20. novembra 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 51/2006 in Uredbe (ES) št. 2270/2004 glede ribolovnih možnosti in z njimi povezanih pogojev za nekatere staleže rib

10

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

Sklep Sveta z dne 18. julija 2005 o sklenitvi Sporazuma o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic, v imenu Evropske skupnosti

24

Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic

26

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/1


UREDBA (ES) št. 1781/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. novembra 2006

o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Tokovi umazanega denarja prek prenosov sredstev lahko škodujejo stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogrozijo notranji trg. Terorizem načenja same temelje naše družbe. Prizadevanja storilcev kaznivih dejanj in njihovih pomočnikov, da bi prikrili izvor nezakonitih prihodkov iz kaznivih dejanj ali prenesli denarna sredstva v teroristične namene, lahko resno ogrozi trdnost, integriteto in stabilnost sistema prenosov denarnih sredstev in zaupanje v finančni sistem kot celoto.

(2)

Brez sprejetja nekaterih usklajevalnih ukrepov na ravni Skupnosti bi tisti, ki perejo denar, in tisti, ki financirajo terorizem, lahko izkoristili prost pretok kapitala, ki ga ponuja enotno finančno območje, zato da si olajšajo izvrševanje svojih kaznivih dejanj. Ukrepanje na ravni Skupnosti bi moralo s svojim obsegom zagotoviti enoten prenos posebnega priporočila VII o elektronskih prenosih sredstev (SR VII) projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF), ustanovljene z vrhom G7 v Parizu leta 1989, po vsej Evropski uniji, zlasti pa preprečiti diskriminacijo med nacionalnimi plačili znotraj države članice in čezmejnimi plačili med državami članicami. Neusklajeno ukrepanje posamičnih držav članic na področju čezmejnih prenosov sredstev bi lahko močno okrnilo nemoteno delovanje plačilnih sistemov na ravni EU in s tem škodovalo notranjemu trgu na področju finančnih storitev.

(3)

Po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 je izredni Evropski svet 21. septembra 2001 ponovno poudaril, da je boj proti terorizmu eden od ključnih ciljev Evropske unije. Evropski svet je potrdil načrt ukrepanja na področju izboljšanega policijskega in pravosodnega sodelovanja, razvijanja mednarodnih pravnih instrumentov proti terorizmu, preprečevanja financiranja terorizma, krepitve zračne varnosti in večje usklajenosti med vsemi zadevnimi politikami. Ta načrt ukrepanja je Evropski svet spremenil po terorističnih napadih 11. marca 2004 v Madridu, tako da zdaj natančno obravnava potrebo po prilagoditvi zakonskega okvira, ki ga je vzpostavila Skupnost za namene boja proti terorizmu in izboljšanja pravosodnega sodelovanja, devetim posebnim priporočilom proti financiranju terorizma, ki jih je sprejela FATF.

(4)

Za preprečevanje financiranja terorizma so bili sprejeti ukrepi, usmerjeni v zamrznitev sredstev in finančnih virov nekaterih oseb, skupin in subjektov, vključno z Uredbo Sveta (ES) št. 2580/2001 (3) in Uredbo Sveta (ES) št. 881/2002 (4). V ta isti namen so bili sprejeti tudi ukrepi, usmerjeni v zaščito finančnega sistema pred odvajanjem sredstev in finančnih virov v teroristične namene. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES (5) vsebuje več ukrepov, usmerjenih v boj proti zlorabi finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma. Ti ukrepi pa teroristom in drugim storilcem kaznivih dejanj ne preprečuje v celoti dostopa do plačilnih sistemov, ki jih uporabljajo za prenašanje svojih sredstev.

(5)

Za spodbujanje usklajenega mednarodnega pristopa na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi moralo nadaljnje ukrepanje Skupnosti upoštevati razvoj dogodkov na tej ravni, namreč devet posebnih priporočil proti financiranju terorizma, ki jih je sprejela FATF, in med njimi zlasti SR VII kakor tudi spremenjeno pojasnjevalno opombo za izvajanje tega posebnega priporočila.

(6)

Polna sledljivost prenosov sredstev je lahko še posebej pomembno in koristno orodje pri preprečevanju, preiskovanju in odkrivanju pranja denarja ali financiranja terorizma. Za zagotovitev podatkov o plačniku v vsej plačilni verigi je zato ustrezno določiti sistem, ki izvajalcem plačilnih storitev nalaga obveznost, da prenose sredstev spremljajo točni in jasni podatki o plačniku.

(7)

Določbe te uredbe se uporabljajo brez poseganja v Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (6). Informacije, ki so zbrane in shranjene za namene te uredbe, se ne smejo uporabljati v tržne namene.

(8)

Ta uredba ne velja za osebe, ki zgolj spreminjajo dokumente v papirni obliki v elektronske podatke in imajo z izvajalcem plačilnih storitev v ta namen sklenjeno pogodbo; isto velja za katero koli fizično ali pravno osebo, ki izvajalcem plačilnih storitev zgolj zagotavlja sisteme sporočil ali druge sisteme podpore za prenos sredstev ali klirinške sisteme in sisteme poravnave.

(9)

Ustrezno je izvzeti iz področja uporabe te uredbe prenose denarnih sredstev, ki predstavljajo manjše tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. Te izjeme bi morale veljati za kreditne ali debetne kartice, dvige gotovine na bankomatih (ATM), direktne obremenitve, elektronsko obdelane čeke, plačila davkov, kazni in drugih dajatev ter prenose sredstev, pri katerih tako plačnik kot prejemnik plačila veljata kot izvajalca plačilnih storitev, ki delujeta v svojem imenu. Da bi se upoštevale posebne značilnosti nacionalnih plačilnih sistemov, bi moralo biti državam članicam omogočeno tudi, da predvidijo izjeme za elektronska žiro plačila, če je mogoče kadar koli izslediti potek prenosa sredstev nazaj do plačnika. Če so države članice uporabile odstopanje za elektronski denar po Direktivi 2005/60/ES, bi ga morale uporabiti v okviru te uredbe, če preneseni znesek ne presega 1 000 EUR.

(10)

Izjema za elektronski denar, kakor je opredeljena v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2000/46/ES (7), velja za elektronski denar, ne glede na to, ali je njegov izdajatelj upravičen do opustitve v skladu s členom 8 te direktive ali ne.

(11)

Da ne bi zavirali učinkovitosti plačilnih sistemov, bi bilo treba razlikovati med zahtevami za preverjanje podatkov pri prenosih sredstev z računa in prenosih sredstev brez računa. Za vzpostavitev ravnovesja med tveganjem, da se zaradi uporabe prestrogih zahtev po identifikaciji transakcije umaknejo v podzemlje, in potencialno teroristično grožnjo, ki izhaja iz majhnih prenosov sredstev, bi bilo treba obveznost preverjanja, ali so podatki o plačniku točni, v primeru prenosov brez računa uveljaviti le za posamezne prenose, ki presegajo 1 000 EUR, brez poseganja v obveznosti iz Direktive 2005/60/ES. Za prenose sredstev prek računa se od izvajalcev plačilnih storitev ne bilo smelo zahtevati preverjanja podatkov o plačniku za vsak prenos sredstev, če so bile izpolnjene obveznosti iz Direktive 2005/60/ES.

(12)

V skladu z ozadjem Uredbe (ES) št. 2560/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in Sporočilom Komisije „Novi pravni okvir za plačila na notranjem trgu“ zadostuje, da se določijo poenostavljeni podatki o plačniku, ki morajo spremljati prenose sredstev v Skupnosti.

(13)

Da bi organom, pristojnim za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v tretjih državah, omogočili izsleditev vira sredstev, uporabljenih za pranje denarja ali financiranje terorizma, bi morali prenose sredstev iz Skupnosti v države zunaj Skupnosti spremljati popolni podatki o plačniku. Tem organom bi moral biti dostop do popolnih podatkov o plačniku odobren samo za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja ali financiranja terorizma.

(14)

Da bi omogočili cenovno ugodno opravljanje prenosov sredstev od enega samega plačnika do več prejemnikov plačila v okviru paketnih datotek, ki vsebujejo posamezne prenose sredstev iz Skupnosti v države zunaj Skupnosti, bi bilo treba sprejeti določbe, da take posamezne prenose sredstev spremlja zgolj številka računa plačnika ali posebna identifikacijska oznaka, pod pogojem, da paketna datoteka vsebuje popolne podatke o plačniku.

(15)

Da bi lahko preveril, ali zahtevani podatki o plačniku spremljajo prenose sredstev in pomagal identificirati sumljive transakcije, bi moral izvajalec plačilnih storitev imeti vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje odsotnosti podatkov o plačniku.

(16)

Zaradi potencialne grožnje financiranja terorizma, ki izhaja iz anonimnih prenosov sredstev, bi se moralo izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila omogočiti, da se izogne takim okoliščinam ali jih popravi, kadar ugotovi odsotnost ali nepopolnost podatkov o plačniku. S tega vidika je treba omogočiti fleksibilnost v zvezi z obsegom podatkov o plačniku glede na stopnjo tveganja. Poleg tega bi morala točnost in popolnost informacij ostati v pristojnosti izvajalca plačilnih storitev plačnika. V primeru, da ima plačnikov izvajalec plačilnih storitev sedež izven ozemlja Skupnosti, bi bilo v zvezi s čezmejnimi korespondenčnimi bančnimi odnosi s tem izvajalcem plačilnih storitev treba uporabiti načelo poglobljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v skladu z Direktivo 2005/60/ES.

(17)

Če nacionalni pristojni organi izoblikujejo smernice glede obveznosti o zavrnitvi vseh prenosov sredstev od izvajalca plačilnih storitev, ki večkrat zapored ne zagotovi zahtevanih podatkov o plačniku, ali obveznosti o sprejetju odločitve o omejitvi ali prekinitvi poslovnega odnosa z zadevnim izvajalcem plačilnih storitev, bi takšne smernice morale temeljiti na konvergenci najboljših praks in upoštevati revidirano pojasnjevalno opombo skupine FATF o SR VII, ki tretjim državam dovoljuje določitev najnižjega praga 1 000 EUR ali 1 000 USD, nad katerim je potrebno posredovanje podatkov o plačniku, če to ni v nasprotju s ciljem o učinkovitem boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

(18)

V vsakem primeru bi moral biti plačnikov izvajalec plačilnih storitev posebno pozoren glede na oceno tveganja, kadar ugotovi odsotnost ali nepopolnost podatkov o plačniku, pri čemer bi moral sumljive transakcije sporočiti pristojnim organom v skladu z dolžnostjo sporočanja iz Direktive 2005/60/ES in nacionalnimi izvedbenimi ukrepi.

(19)

Določbe o prenosih sredstev z odsotnimi ali nepopolnimi podatki o plačniku veljajo brez poseganja v kakršne koli obveznosti izvajalcev plačilnih storitev glede ustavitve in/ali zavrnitve prenosa sredstev, ki krši določbe civilnega, upravnega ali kazenskega prava.

(20)

Do odprave tehničnih omejitev, ki bi lahko izvajalcem posredniških plačilnih storitev preprečile izpolnjevanje obveznosti posredovanja vseh prejetih podatkov o plačniku, bi morali ti izvajalci posredniških plačilnih storitev voditi evidence navedenih podatkov. Take tehnične omejitve bi bilo treba odpraviti takoj, ko se posodobijo plačilni sistemi.

(21)

Ker se lahko zgodi, da v okviru preiskav kaznivih dejanj mesece ali celo leta po prvotnem prenosu sredstev ni mogoče identificirati podatkov, ki se zahtevajo od zadevnih posameznikov, je ustrezno, da se zahteva od izvajalcev plačilnih storitev, da vodijo evidenco podatkov o plačniku za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja ali financiranja terorizma. To obdobje bi moralo biti omejeno.

(22)

Za omogočanje hitrega odziva v boju proti terorizmu bi se morali izvajalci plačilnih storitev hitro odzvati na zahteve po podatkih o plačniku, ki jih podajo organi, pristojni za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v državi članici, v kateri imajo sedež.

(23)

Število dni, ki jih ima izvajalec plačilnih storitev za odgovor na zahtevo po podatkih o plačniku, se določi na podlagi števila delovnih dni v državi članici plačnikovega izvajalca plačilne storitve.

(24)

Glede na pomen boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi morale države članice za primere neizpolnjevanja te uredbe določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni v nacionalnih zakonodajah.

(25)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9).

(26)

Več držav in ozemelj, ki niso sestavni del ozemlja Skupnosti, je v monetarni uniji z določeno državo članico ali je sestavni del valutnega območja države članice ali pa so podpisali monetarni sporazum z Evropsko skupnostjo, ki jo predstavlja ena od držav članic, in imajo izvajalce plačilnih storitev, ki neposredno ali posredno sodelujejo v plačilnih in klirinških sistemih te države članice. Da bi se izognili uporabi te uredbe za prenose sredstev med zadevnimi državami članicami in temi državami ali ozemlji, ki bi občutno negativno vplivala na gospodarstva navedenih držav ali ozemelj, je ustrezno določiti možnost, da se taki prenosi sredstev obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj zadevnih držav članic.

(27)

Da se ne bi odvrnilo donacij v dobrodelne namene, je primerno, da se države članice pooblastijo, da izvajalce plačilnih storitev s sedežem na njihovih ozemljih izvzamejo iz zbiranja, preverjanja, evidentiranja ali pošiljanja podatkov o plačniku za prenose sredstev v višini do 150 EUR, ki so izvedeni znotraj njihovega ozemlja. Prav tako je primerno, da je takšna možnost pogojna v zvezi z zahtevami, ki jih morajo izpolniti nepridobitne organizacije, kar bi državi članici zagotavljajo, da takega izvzetja teroristi ne bi zlorabljali za prikrivanje financiranja svojih dejavnosti ali kot sredstvo za spodbujanje le-tega.

(28)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev.

(29)

Za vzpostavitev usklajenega pristopa na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi se morale glavne določbe te uredbe začeti uporabljati na isti datum kot ustrezne določbe, sprejete na mednarodni ravni –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UREJANJA, OPREDELITVE IN OBSEG

Člen 1

Področje urejanja

Ta uredba določa pravila o podatkih, ki se nanašajo na plačnika in spremljajo prenose denarnih sredstev, za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.

„financiranje terorizma“ pomeni zagotavljanje ali zbiranje sredstev v smislu člena 1(4) Direktive 2005/60/ES;

2.

„pranje denarja“ pomeni katero koli ravnanje, ki, v kolikor je storjeno naklepno, po členu 1(2) ali (3) Direktive 2005/60/ES pomeni pranje denarja;

3.

„plačnik“ pomeni bodisi fizično ali pravno osebo, ki je imetnik računa in ki dovoljuje prenos sredstev z računa, bodisi fizično ali pravno osebo, ki naroči prenos sredstev v primeru, ko račun ne obstaja;

4.

„prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je predvideni končni prejemnik prenesenih sredstev;

5.

„izvajalec plačilnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, katere poslovanje vključuje opravljanje storitev prenosa sredstev;

6.

„izvajalec posredniških plačilnih storitev“ pomeni izvajalca plačilnih storitev, ki ni niti izvajalec plačilnih storitev plačnika niti izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila, je pa udeležen v izvedbi prenosa sredstev;

7.

„prenos sredstev“ pomeni katero koli transakcijo, izvedeno z elektronskimi sredstvi v imenu plačnika prek izvajalca plačilnih storitev, z namenom dati sredstva na razpolago prejemniku plačila pri izvajalcu plačilnih sredstev, ne glede na to, ali sta plačnik in prejemnik plačila ista oseba;

8.

„paketni prenos sredstev“ pomeni več posameznih prenosov sredstev, ki so združeni za namene pošiljanja;

9.

„posebna identifikacijska oznaka“ pomeni kombinacijo črk, številk ali simbolov, ki jo izvajalec plačilnih storitev določi v skladu s protokoli plačilnega in poravnalnega sistema ali sistema sporočil, ki se uporablja za izvedbo prenosa sredstev.

Člen 3

Obseg

1.   Ta uredba se uporablja za prenose sredstev v kateri koli valuti, ki jih pošlje ali prejme izvajalec plačilnih storitev s sedežem v Skupnosti.

2.   Ta uredba se ne uporablja za prenose sredstev, ki so izvedeni z uporabo kreditne ali debetne kartice, pod pogojem, da:

(a)

je prejemnik plačila z izvajalcem plačilnih storitev sklenil dogovor, ki dovoljuje plačilo dobave blaga in storitev;

in

(b)

prenose sredstev spremlja posebna identifikacijska oznaka, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika.

3.   Če se država članica odloči, da bo uporabila odstopanje po členu 11(5)(d) Direktive 2005/60/ES, se ta uredba ne uporablja za prenose sredstev z uporabo elektronskega denarja, ki ga ureja navedeno odstopanje, razen če preneseni znesek presega 1 000 EUR.

4.   Brez poseganja v odstavek 3 ta uredba ne velja za prenose sredstev, opravljene s prenosnim telefonom ali kakršnim koli drugim digitalnim ali informacijsko-tehnološkim pripomočkom, kadar so ti prenosi plačani vnaprej in ne presegajo 150 EUR.

5.   Ta uredba ne velja za prenose sredstev, opravljene s prenosnim telefonom ali kakršnim koli drugim digitalnim ali informacijsko-tehnološkim (IT) pripomočkom, če so ti prenosi plačani naknadno in izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

prejemnik plačila je z izvajalcem plačilnih storitev sklenil dogovor, ki dovoljuje plačilo dobave blaga in storitev;

(b)

prenose sredstev spremlja posebna identifikacijska oznaka, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika;

ter

(c)

za izvajalca plačilnih storitev veljajo obveznosti iz Direktive 2005/60/ES.

6.   Države članice se lahko odločijo, da te uredbe na svojem ozemlju ne bodo uporabljale za prenose sredstev na račun prejemnika plačila, s katerega je mogoče plačevati dobavo blaga in storitev, če:

(a)

za izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila veljajo obveznosti iz Direktive 2005/60/ES;

(b)

lahko izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila s posebno referenčno številko prek prejemnika plačila izsledi prenos sredstev od fizične ali pravne osebe, ki je s prejemnikom plačila sklenila dogovor o dobavi blaga ali opravljanju storitev;

ter

(c)

je znesek transakcije 1 000 EUR ali manj.

Države članice, ki uporabljajo to odstopanje, o tem obvestijo Komisijo.

7.   Ta uredba se ne uporablja za prenose sredstev:

(a)

pri katerih plačnik s svojega računa dviga gotovino;

(b)

pri katerih obstaja dovoljenje za knjiženje v breme, ki dvema strankama omogoča medsebojna plačila prek računov, pod pogojem, da so prenosi sredstev opremljeni s posebno identifikacijsko oznako, ki omogoča izsleditev fizične ali pravne osebe;

(c)

pri katerih se uporablja elektronsko obdelane čeke;

(d)

za poravnavo davkov, kazni in drugih dajatev javnim organom znotraj države članice;

(e)

pri katerih sta tako plačnik kot prejemnik plačila hkrati tudi izvajalca plačilnih storitev in delujeta v svojem imenu.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI PLAČNIKOVEGA IZVAJALCA PLAČILNIH STORITEV

Člen 4

Popolni podatki o plačniku

1.   Popolni podatki o plačniku so sestavljeni iz njegovega imena, naslova in številke računa.

2.   Naslov se lahko nadomesti z datumom in krajem rojstva plačnika, njegovo identifikacijsko številko stranke ali nacionalno identifikacijsko številko.

3.   Če številka računa plačnika ne obstaja, jo plačnikov izvajalec plačilnih storitev nadomesti s posebno identifikacijsko oznako, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika.

Člen 5

Podatki, ki spremljajo prenose sredstev, in vodenje evidence

1.   Izvajalci plačilnih storitev zagotovijo, da prenose sredstev spremljajo popolni podatki o plačniku.

2.   Preden prenese sredstva, izvajalec plačilnih storitev plačnika preveri celotne podatke o plačniku s pomočjo dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih od zanesljivega in neodvisnega vira.

3.   Pri prenosih sredstev z računa se preverjanje šteje za opravljeno, če:

(a)

je bila pri odprtju računa preverjena istovetnost plačnika in so bili podatki, pridobljeni s tem preverjanjem, shranjeni v skladu z obveznostmi iz členov 8(2) in 30(a) Direktive 2005/60/ES;

ali

(b)

plačnik spada na področje uporabe člena 9(6) Direktive 2005/60/ES.

4.   Brez poseganja v člen 7(c) Direktive 2005/60/ES izvajalec plačilnih storitev plačnika v primeru prenosa sredstev brez računa preveri podatke o plačniku le, če znesek presega 1 000 EUR, razen če gre za transakcijo, opravljeno z več prenosi, ki se zdijo povezani in skupaj presegajo 1 000 EUR.

5.   Izvajalec plačilnih storitev plačnika pet let vodi evidenco popolnih podatkov o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev.

Člen 6

Prenosi sredstev v Skupnosti

1.   Z odstopanjem od člena 5(1) se za prenose sredstev, pri katerih imata izvajalec plačilnih storitev plačnika in izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sedež v Skupnosti, zahteva, da jih spremlja zgolj številka računa plačnika ali posebna identifikacijska oznaka, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika.

2.   Na zahtevo izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila izvajalec plačilnih storitev plačnika da izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila na razpolago popolne podatke o plačniku, in sicer v treh delovnih dneh od prejema take zahteve.

Člen 7

Prenosi sredstev iz Skupnosti na območje zunaj nje

1.   Prenose sredstev, če ima izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sedež izven Skupnosti, spremljajo popolni podatki o plačniku.

2.   V primeru paketnih prenosov sredstev enega samega plačnika, kadar imajo izvajalci plačilnih storitev prejemnikov plačil sedež zunaj Skupnosti, se odstavek 1 ne uporablja za posamezne prenose, združene v paketnem prenosu, pod pogojem, da take podatke vsebuje ter da so posamezni prenosi označeni s številko računa plačnika ali posebno identifikacijsko oznako.

POGLAVJE III

OBVEZNOSTI IZVAJALCA PLAČILNIH STORITEV PREJEMNIKA PLAČILA

Člen 8

Zaznavanje odsotnosti podatkov o plačniku

Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila zazna, ali so polja v sistemu sporočil ali v plačilnem in poravnalnem sistemu, ki se uporablja za izvedbo prenosa sredstev, glede podatkov o plačniku izpolnjena z znaki in vsebino, dopustnimi po dogovorih o sistemu sporočil ali plačilnem in poravnalnem sistemu. Tak izvajalec ima vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje odsotnosti naslednjih podatkov o plačniku:

(a)

za prenose sredstev, v primeru katerih ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež v Skupnosti, podatke, zahtevane v skladu s členom 6;

(b)

za prenose sredstev, v primeru katerih ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež izven Skupnosti, popolne podatke o plačniku, določene v členu 4, ali, kjer je ustrezno, podatke, zahtevane v skladu s členom 13;

in

(c)

za paketne prenose sredstev, če ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Skupnosti, popolne podatke o plačniku iz člena 4 le v paketnih prenosih sredstev, ne pa v posameznih prenosih, združenih v paketnem prenosu sredstev.

Člen 9

Prenosi sredstev z odsotnostjo podatkov ali nepopolnimi podatki o plačniku

1.   Če izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila ob prejemu prenosov sredstev ugotovi, da so podatki o plačniku, zahtevani v skladu s to uredbo, odsotni ali nepopolni, prenos bodisi zavrne ali pa zahteva popolne podatke o plačniku. Izvajalec plačilnih storitev prejemnika v vseh primerih ravna v skladu z vsemi veljavnimi zakonodajnimi ali upravnimi določbami, ki se nanašajo na pranje denarja ali financiranje terorizma, ter zlasti z uredbama (ES) št. 2580/2001 in (ES) št. 881/2002 ter Direktivo 2005/60/ES kakor tudi z nacionalnimi izvedbenimi ukrepi.

2.   Če izvajalec plačilnih storitev redno ne zagotavlja zahtevanih podatkov o plačniku, izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sprejme ukrepe, ki v začetni fazi lahko vključujejo izdajo opominov in določitev skrajnih rokov, kasneje pa zavrnitev vseh bodočih prenosov sredstev tega izvajalca plačilnih storitev ali sprejetje odločitve o omejitvi ali prekinitvi poslovnega odnosa s takšnimi izvajalci plačilnih storitev.

Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sporoči to dejstvo organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma.

Člen 10

Ocena na podlagi tveganja

Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila upošteva odsotne ali nepopolne podatke o plačniku kot dejavnik pri ocenjevanju, ali sta prenos sredstev ali kakršna koli druga z njim povezana transakcija sumljiva in ali morata biti v skladu z obveznostmi iz poglavja III Direktive 2005/60/ES sporočena organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma.

Člen 11

Vodenje evidence

Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila pet let vodi evidenco o vseh podatkih, prejetih o plačniku.

POGLAVJE IV

OBVEZNOSTI IZVAJALCEV POSREDNIŠKIH PLAČILNIH STORITEV

Člen 12

Hranjenje podatkov o plačniku skupaj s prenosom

Posredniški izvajalci plačilnih storitev zagotovijo, da se vsi prejeti podatki o plačniku, ki spremljajo prenos sredstev, hranijo skupaj s prenosom.

Člen 13

Tehnične omejitve

1.   Ta člen se uporabi v primeru, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež izven Skupnosti, izvajalec posredniških plačilnih storitev pa ima sedež v Skupnosti.

2.   Če posredniški izvajalec plačilnih storitev ob prejemu prenosov sredstev ne ugotovi odsotnosti ali nepopolnosti podatkov o plačniku, ki so zahtevani v okviru te uredbe, lahko za pošiljanje prenosov sredstev izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila uporabi plačilni sistem s tehničnimi omejitvami, ki preprečuje pošiljanje informacij o plačniku skupaj s prenosi sredstev.

3.   Če posredniški izvajalec plačilnih storitev ob prejemu prenosov sredstev ugotovi, da so podatki o plačniku, zahtevani v okviru te uredbe, odsotni ali nepopolni, uporabi sistem s tehničnimi omejitvami le, če lahko o ugotovljenih dejstvih obvesti izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila, in sicer z uporabo sistema za sporočila ali plačila, ki omogoča tovrstno komunikacijo, ali s kakšnim drugim postopkom pod pogojem, da je takšen način komunikacije sprejemljiv za oba oz. dogovorjen med obema izvajalcema plačilnih storitev.

4.   Če posredniški izvajalec plačilnih storitev uporablja plačilni sistem s tehničnimi omejitvami, posredniški izvajalec plačilnih storitev na zahtevo izvajalca plačilnih sredstev prejemnika plačila da slednjemu na razpolago vse prejete podatke o plačniku, ne glede na to, ali so le-ti popolni ali ne, v treh delovnih dneh od prejema zahteve.

5.   V primerih, ki so navedeni v odstavkih 2 in 3, izvajalec posredniških plačilnih storitev pet let vodi evidenco o vseh prejetih podatkih.

POGLAVJE V

SPLOŠNE OBVEZNOSTI IN PRISTOJNOSTI ZA IZVAJANJE

Člen 14

Obveznosti sodelovanja

Izvajalci plačilnih storitev se v celoti in takoj odzovejo v skladu s postopkovnimi zahtevami, določenimi v nacionalni zakonodaji države članice, v kateri imajo sedež, na poizvedbe organov, pristojnih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma te države članice, v zvezi s podatki o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev, in s tem povezano evidenco.

Brez poseganja v nacionalno kazensko pravo in varstvo temeljnih pravic lahko ti organi uporabijo podatke zgolj za namene preprečevanja, preiskovanja ali odkrivanja pranja denarja ali financiranja terorizma.

Člen 15

Kazni in nadzor

1.   Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Uporabljajo se od 15. decembra 2007.

2.   Države članice najpozneje do 14. decembra 2007 sporočijo Komisiji pravila iz odstavka 1 in organe, pristojne za njihovo uporabo, poleg tega ji nemudoma sporočijo tudi kakršne koli naknadne spremembe, ki vplivajo na njih.

3.   Države članice zahtevajo učinkovit nadzor in ustrezno ukrepanje pristojnih organov, da bi se zagotovilo spoštovanje zahtev te uredbe.

Člen 16

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, ustanovljen z Direktivo 2005/60/ES, v nadaljevanju „odbor“.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa in pod pogojem, da izvedbeni ukrepi, sprejeti v skladu s tem postopkom, ne spreminjajo bistvenih določb te uredbe.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

POGLAVJE VI

ODSTOPANJA

Člen 17

Sporazumi z ozemlji ali državami, ki niso sestavni del ozemlja Skupnosti

1.   Komisija lahko pooblasti katero koli državo članico, da v skladu z nacionalno ureditvijo sklene sporazum z državo ali ozemljem, ki ni sestavni del ozemlja Skupnosti, kakor je določeno v členu 299 Pogodbe, ki vsebuje odstopanja od te uredbe, da omogoči, da se prenosi sredstev med to državo ali ozemljem in zadevno državo članico obravnavajo kot prenosi sredstev v tej državi članici.

Taki sporazumi se lahko odobrijo zgolj, če:

(a)

je zadevna država ali ozemlje v monetarni uniji skupaj z zadevno državo članico, ali je sestavni del valutnega območja te države članice ali je podpisala monetarni sporazum z Evropsko skupnostjo, ki jo predstavlja ena od držav članic;

(b)

izvajalci plačilnih storitev v zadevni državi ali na zadevnem ozemlju posredno ali neposredno sodelujejo v plačilnem in poravnalnem sistemu te države članice;

ter

(c)

zadevna država ali ozemlje od izvajalcev plačilnih storitev pod njeno pristojnostjo zahteva, da uporabljajo ista pravila, kakor so določena v tej uredbi.

2.   Država članica, ki želi skleniti sporazum iz odstavka 1, pošlje vlogo Komisiji in ji predloži vse potrebne informacije.

Ob prejemu vloge države članice s strani Komisije se prenosi sredstev med to državo članico in zadevno državo ali ozemljem do sprejema odločitve v skladu s postopkom, določenim v tem členu, začasno obravnavajo kot prenosi sredstev v tej državi članici.

Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, v roku dveh mesecev od dne prejema vloge obvesti zadevno državo članico o tem in podrobno navede, katere dodatne informacije potrebuje.

Ko Komisija dobi vse informacije, za katere meni, da so nujne za presojo zahteve, v roku enega meseca ustrezno obvesti državo članico, ki je podala zahtevo, in posreduje zahtevo ostalim državam članicam.

3.   V treh mesecih od obvestila iz četrtega pododstavka odstavka 2 Komisija odloči v skladu s postopkom iz člena 16(2), ali bo zadevni državi članici dovolila, da sklene sporazum, določen v odstavku 1 tega člena.

V vsakem primeru je odločitev iz prvega pododstavka sprejeta v osemnajstih mesecih od dneva, ko Komisija prejme vlogo.

Člen 18

Prenosi sredstev na nepridobitne organizacije v državi članici

1.   Države članice lahko izvajalce plačilnih storitev s sedežem na njihovem ozemlju izvzamejo iz obveznosti, določenih v členu 5, in sicer v zvezi s prenosi sredstev na nepridobitne organizacije, ki opravljajo dejavnosti v dobrodelne, verske, kulturne, izobraževalne, družbene in znanstvene namene ali namene razvijanja prijateljskih odnosov, če za te organizacije veljajo zahteve, ki se nanašajo na poročanje in zunanjo revizijo ali nadzor s strani javnega organa ali samoregulativnega organa, priznanega v skladu z nacionalno zakonodajo, in da so ti prenosi sredstev omejeni na znesek do 150 EUR na prenos ter da se izvajajo izključno na ozemlju zadevne države članice.

2.   Države članice, ki uporabljajo ta člen, sporočijo Komisiji ukrepe, ki so jih sprejele za uporabo možnosti, določene v odstavku 1, vključno s seznamom izvzetih organizacij, z imeni fizičnih oseb, ki izvajajo končni nadzor v organizacijah, in s pojasnilom o načinu posodabljanja seznama. Ti podatki so na voljo tudi organom, pristojnim za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma.

3.   Zadevna država članica posreduje izvajalcem plačilnih storitev, ki delujejo v tej državi članici, posodobljen seznam izvzetih organizacij.

Člen 19

Klavzula o pregledu

1.   Najpozneje do 28. decembra 2011 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo s celovito ekonomsko in pravno oceno o izvajanju te uredbe, po potrebi priloži tudi predlog za njeno spremembo ali razveljavitev.

2.   Poročilo zlasti vključuje pregled:

(a)

uporabe člena 3 ob upoštevanju novih izkušenj glede mogočih zlorab elektronskega denarja, kot je opredeljeno v členu 1(3) Direktive 2000/46/ES, in drugih novo razvitih plačilnih sredstev za namene pranja denarja in financiranja terorizma. Če obstaja tveganje takšne zlorabe, Komisija predloži predlog za spremembo te uredbe;

(b)

uporabe člena 13 ob upoštevanju tehničnih omejitev, ki lahko preprečijo posredovanje popolnih podatkov plačnika izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila. Če razvoj na področju plačil omogoči možnosti za odpravo tehničnih omejitev, ob upoštevanju stroškov za izvajalce plačilnih storitev, Komisija poda predlog za spremembo te uredbe.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan od dneva objave v Uradnem listu Evropske unije, vendar nikakor ne pred 1. januarjem 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 15. novembra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednica

P. LEHTOMÄKI


(1)  UL C 336, 31.12.2005, str. 109.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 7. novembra 2006.

(3)  UL L 344, 28.12.2001, str. 70. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1461/2006 (UL L 272, 3.10.2006, str. 11).

(4)  UL L 139, 29.5.2002, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1508/2006 (UL L 280, 12.10.2006, str. 12).

(5)  UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(6)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(7)  UL L 275, 27.10.2000, str. 39.

(8)  UL L 344, 28.12.2001, str. 13.

(9)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).


8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/10


UREDBA SVETA (ES) št. 1782/2006

z dne 20. novembra 2006

o spremembah Uredbe (ES) št. 51/2006 in Uredbe (ES) št. 2270/2004 glede ribolovnih možnosti in z njimi povezanih pogojev za nekatere staleže rib

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 423/2004 z dne 26. februarja 2004 o uvedbi ukrepov za obnovitev staležev trsk (2) in zlasti člena 8 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 51/2006 (3) določa za leto 2006 ribolovne možnosti in s tem povezane pogoje za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova.

(2)

Treba je vključiti prepoved ribolova, zadržanja na krovu, pretovarjanja in iztovarjanja morskega psa orjaka in belega morskega volka v vseh vodah ES, vodah izven ES in mednarodnih vodah zaradi mednarodnih obveznosti za ohranitev in zaščito teh vrst, kar med drugim podpirata Konvencija o selitvenih vrstah in Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami favne in flore.

(3)

Glede na trenutno raven ulova mola za industrijske namene v Severnem morju se lahko znaten del dovoljenega prilova mola dodeli kvoti mola, namenjeni prehrani ljudi, in sicer brez povečanja celotnega skupnega možnega ulova.

(4)

V skladu s posvetovanji med Skupnostjo in Islandijo 20. februarja 2006 je bil sklenjen dogovor o kvotah za islandska plovila, ki se lahko do 30. aprila 2006 črpajo iz kvote Skupnosti, dodeljene na podlagi sporazuma z vlado Danske in lokalno vlado Grenlandije, in o kvotah za plovila Skupnosti, ki lovijo rdeči okun v islandski izključni ekonomski coni, ki se lahko črpajo med julijem in decembrom. Ta dogovor je treba vključiti v pravni red Skupnosti.

(5)

Treba je podrobno pojasniti opredelitev „dni prisotnosti na območju“ glede ribolovnega napora plovil v smislu obnove nekaterih staležev za zagotovitev pravilne uporabe omejitev ribolovnega napora.

(6)

Treba je spremeniti prikaz uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja brez posebnih pogojev glede največjega števila dni, ko je plovilo lahko prisotno na območju v smislu obnove nekaterih staležev.

(7)

Potrebna je pobuda, da bi plovila, ki delujejo v okviru sistema avtomatičnega odvzema dovoljenj, uporabljala bolj selektivno orodje v Severnem morju. To je treba preučiti v zvezi s številom dodeljenih dni prisotnosti na območju.

(8)

Treba je podrobno opredeliti, da pri uporabi več kakor ene skupine ribolovnega orodja med letom nobenega izmed teh orodij ni mogoče uporabiti, če celotno število dni, preživetih na morju, že presega število dni, določenih za to orodje.

(9)

Plovila, ki lovijo v smislu obnove staležev morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu, bi morala imeti korist od odstopanja v zvezi z največjim številom ribolovnih dni pod posebnimi pogoji. Navedena pravila je zato treba podrobno opredeliti.

(10)

Zaradi spremembe opredelitve dni prisotnosti na območju je treba podrobno opredeliti odstopanje, ki se uporablja za zahteve glede klicanja po radiu v zvezi z ribolovnim naporom plovil, ki lovijo v smislu obnove staležev morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu.

(11)

Poljska je upravičena do kvot sleda v conah I in II v skladu s Prilogo XII k Aktu o pristopu iz leta 2003. To je treba preučiti v zvezi s količinskimi omejitvami dovoljenj in ribolovnih dovoljenj.

(12)

Treba bi bilo opraviti nekaj redakcijskih izboljšav.

(13)

Z Uredbo (ES) št. 2270/2004 je Svet določil za leti 2005 in 2006 ribolovne možnosti za ribiška plovila Skupnosti za nekatere staleže globokomorskih rib (4).

(14)

V skladu s posvetovanji med Skupnostjo in Norveško 31. januarja 2006 in na podlagi znanstvenega mnenja je treba ribolov okroglonosega repaka v coni III, vključno z norveškimi vodami, omejiti na povprečen ulov v obdobju med letoma 1996–2003. To spremembo je treba vključiti v Uredbo (ES) št. 2270/2004.

(15)

Uredbi (ES) št. 51/2006 in (ES) št. 2270/2004 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe uredbe (ES) št. 51/2006

Uredba (ES) št. 51/2006 se spremeni, kakor sledi:

1.

v členu 5 se doda naslednji pododstavek:

„8.   Plovilom Skupnosti je v vseh vodah Skupnosti in izven Skupnosti prepovedano loviti, zadržati na krovu, pretovarjati in iztovarjati naslednji vrsti:

morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus),

belega morskega volka (Carcharodon carcharias)“;

2.

v členu 7(1) se druga alinea nadomesti z naslednjo:

„—

Priloga IIB se uporablja za upravljanje osliča in škampov v razdelkih ICES VIIIc in IXa z izjemo Cadiškega zaliva.“;

3.

v členu 7(1) se četrta alinea nadomesti z naslednjo:

„—

Priloga IID se uporablja za upravljanje staleža peščenke v razdelkih ICES IIa (vode ES), IIIa in podobmočju IV“;

4.

v členu 10 se doda naslednji pododstavek:

„Ribolov plovil Skupnosti v vodah pod jurisdikcijo Islandije, se omeji na območje, opredeljeno z ravnimi črtami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate:

Jugozahodno območje

1.

63° 12'S in 23° 05'Z skozi 62° 00'S in 26° 00'Z;

2.

62° 58'S in 22° 25'Z;

3.

63° 06'S in 21° 30'Z;

4.

63° 03'S in 21° 00'Z od tam 180° 00'J;

Jugovzhodno območje

1.

63° 14'S in 10° 40'Z;

2.

63° 14'S in 11° 23'Z;

3.

63° 35'S in 12° 21'Z;

4.

64° 00'S in 12° 30'Z;

5.

63° 53'S in 13° 30'Z;

6.

63° 36'S in 14° 30'Z;

7.

63° 10'S in 17° 00'Z od tam 180° 00'J.“;

5.

člen 13 se nadomesti z:

„Člen 13

Dovoljenje

1.   Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Barbadosa, Gvajane, Japonske, Južne Koreje, Norveške, Surinama, Trinidada in Tobaga ter Venezuele, in ribiška plovila, ki so registrirana na Ferskih otokih, imajo dovoljenje za ribolov v vodah Skupnosti v okviru omejitev ulova iz Priloge I in ob upoštevanju pogojev iz členov 14, 15 in 16 ter 19 do 25.

2.   Ribiškim plovilom tretjih držav je v vseh vodah Skupnosti prepovedano loviti, zadržati na krovu, pretovarjati in iztovarjati naslednji vrsti:

morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus),

belega morskega volka (Carcharodon carcharias)“;

6.

priloge IA, IB, IIA, IIB, IIC in IV se spremenijo v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 2

Spremembe Uredbe (ES) št. 2270/2004

Priloga k Uredbi (ES) št. 2270/2004 se spremeni v skladu z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. novembra 2006

Za Svet

Predsednik

J. KORKEAOJA


(1)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(2)  UL L 70, 9.3.2004, str. 8.

(3)  UL L 16, 20.1.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1642/2006 (UL L 308, 8.11.2006, str. 5).

(4)  UL L 396, 31.12.2004, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 742/2006 (UL L 130, 18.5.2006, str. 7).


PRILOGA I

Priloge k Uredbi (ES) št. 51/2006 se spremenijo, kakor sledi:

1.

v Prilogi IA:

(a)

črta se navedba v zvezi z vrsto morskega psa orjaka v vodah ES con IV, VI in VII;

(b)

navedba v zvezi z vrsto „mol“ v conah IIa (vode ES) in IV se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

Mol

Merlangius merlangus

Cona:

IIa (vode ES), IV

WHG/2AC4.

Belgija

594

 

 

Danska

2 568

 

Previdnostni celotni dovoljen ulov.

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96 se uporablja.

Nemčija

668

 

 

Francija

3 860

 

 

Nizozemska

1 484

 

 

Švedska

3

 

 

Združeno kraljestvo

10 243

 

 

ES

19 420

 (1)

 

Norveška

2 380

 (2)

 

Celotni dovoljeni ulov

23 800

 

 

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v navedenih conah ne sme uloviti več kakor spodaj navedena količina:

 

norveške vode (WHG/*04N-)

ES

14 512“

2.

v Prilogi IB:

(a)

navedba v zvezi z vrsto kapelan v coni V, XIV (grenlandske vode) se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

Kapelan

Mallotus villosus

Cona:

V, XIV (grenlandske vode)

CAP/514GRN

Vse države članice

0

 

 

ES

16 170

 (3)  (4)

 

Celotni dovoljeni ulov

Ni pomembno.

 

(b)

navedba v zvezi z vrsto rdeči okun v coni Va (islandske vode) se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

Rdeči okun

Sebastes spp.

Cona

Va (islandske vode)

RED/05A-IS

Belgija

100

 (5)  (6)

 

Nemčija

1 690

 (5)  (6)

 

Francija

50

 (5)  (6)

 

Združeno kraljestvo

1 160

 (5)  (6)

 

ES

3 000

 (5)  (6)

 

Celotni dovoljeni ulov

Ni pomembno.

 

3.

v Prilogi IIA:

(a)

točka 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.

Opredelitev dni prisotnosti na območju

V tej prilogi je dan prisotnosti na območju katero koli neprekinjeno obdobje 24-ih ur (ali del tega obdobja), med katerim je plovilo prisotno na geografskem območju, opredeljenem v točki 2, in odsotno iz pristanišča. Čas, od katerega se meri neprekinjeno obdobje, opredelijo države članice, pod katerih zastavo pluje zadevno plovilo.“;

(b)

točka 8.1(i) se nadomesti z naslednjim:

„(i)

Plovilo je moralo biti prisotno na območju v letu 2003, 2004 ali 2005 z ribolovnim orodjem na krovu iz točke 4(b). V letu 2006 količine trske, obdržane na krovu, obsegajo manj kakor 5 % skupnega iztovora vseh vrst, ki ga je opravilo plovilo v skladu z iztovarjanji v živi teži, evidentiranimi v ladijskem dnevniku Skupnosti. V obdobju upravljanja, ko plovilo uporablja to določbo, ne sme nikoli imeti na krovu drugega ribolovnega orodja, kakor je določeno v točkah 4.b.iii ali 4.b.iv.“;

(c)

točka 13 v preglednici 1 se nadomesti z naslednjim:

„PREGLEDNICA I

Največje število dni, ko je plovilo lahko prisotno na območju v letu 2006 glede na ribolovno orodje

 

Območja, kot so opredeljena v točki:

Skupina orodja

točka 4

Poseben pogoj

točka 8

Poimenovanje (7)

2.1.a

Kattegat

2.1.b

1 – Skaggerak

2 – II, IVa,b,c

3 – VIId

2.1.c

VIIa

2.1.d

VIa

1

2

3

4.a.i

 

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 16 in < 32 mm

228 (8)

228 (8)

228

228

4.a.ii

 

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 70 in < 90 mm

n.p.

n.p.

227

227

227

4.a.iii

 

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 90 in < 100 mm

103

103

227

227

227

4.a.iv

 

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 100 in < 120 mm

103

103

114

91

4.a.v

 

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 120 mm

103

103

114

91

4.a.iii

8.1(a)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 90 in < 100 mm s 120 milimetrskim oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi

137

137

227

227

227

4.a.iv

8.1(a)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 100 in < 120 mm s 120 milimetrskim oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi

137

137

103

114

91

4.a.v

8.1(a)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 120 mm in s 120 milimetrskim oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi

137

137

103

114

91

4.a.v.

8.1(j)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 120 mm in s 120 milimetrskim oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi

149

149

115

126

103

4.a.ii

8.1(b)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 70 in < 90 mm v skladu s pogoji, določenimi v Dodatku 2

neomejeno

neomejeno

neomejeno

neomejeno

4.a.iii

8.1(b)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 90 in < 100 mm v skladu s pogoji, določenimi v Dodatku 2

neomejeno

neomejeno

neomejeno

neomejeno

4.a.iv

8.1(c)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 100 in < 120 mm; v preteklosti zabeleženo manj kakor 5 % trske

148

148

148

148

4.a.v

8.1(c)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 120 mm; v preteklosti zabeleženo manj kakor 5 % trske

160

160

160

160

4.a.iv

8.1(k)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 100 in < 120 mm; v preteklosti zabeleženo manj kakor 5 % trske in več kakor 60 % morske plošče

n.p.

n.p.

166

n.p.

4.a.v

8.1(k)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 120 mm; v preteklosti zabeleženo manj kakor 5 % trske in več kakor 60 % morske plošče

n.p.

n.p.

178

n.p.

4.a.v

8.1(h)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 120 mm, ki delujejo v okviru sistema avtomatičnega odvzema ribolovnih dovoljenj

115

115

126

103

4.a.ii

8.1(d)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 70 in < 90 mm; v preteklosti zabeleženo manj kakor 5 % trske, morskega lista in morske plošče

280

280

280

280

4.a.iii

8.1(d)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 90 in < 100 mm; v preteklosti zabeleženo manj kakor 5 % trske, morskega lista in morske plošče

neomejeno

neomejeno

280

280

280

4.a.iv

8.1(d)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa ≥ 100 in < 120 mm; v preteklosti zabeleženo manj kakor 5 % trske, morskega lista in morske plošče

neomejeno

neomejeno

neomejeno

neomejeno

4.a.v

8.1(d)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa > 120 mm; v preteklosti zabeleženo manj kakor 5 % trske, morskega lista in morske plošče

neomejeno

neomejeno

neomejeno

neomejeno

4.a.v

8.1(h)

8.1(j)

Vlečne mreže ali danske potegalke z velikostjo mrežnega očesa > 120 mm in s 140 milimetrskim oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi, ki delujejo v okviru sistema avtomatičnega odvzema ribolovnih dovoljenj

n.p.

n.p.

127

138

115

4.b.i

 

Vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa ≥ 80 in < 90 mm

n.p.

143 (8)

neomejeno

143

143 (8)

4.b.ii

 

Vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa ≥ 90 in < 100 mm

n.p.

143 (8)

neomejeno

143

143 (8)

4.b.iii

 

Vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa ≥ 100 in < 120 mm

n.p.

143

neomejeno

143

143

4.b.iv

 

Vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa ≥ 120 mm

n.p.

143

neomejeno

143

143

4.b.iii

8.1(c)

Evidence vlečnih mrež z velikostjo mrežnega očesa ≥ 100 in < 120 predstavljajo manj kot 5 % trske

n.p.

155

neomejeno

155

155

4.b.iii

8.1(i)

Vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa ≥ 100 in < 120 mm za plovila, ki so vlečne mreže z gredjo uporabljala v letu 2003, 2004 ali 2005

n.p.

155

neomejeno

155

155

4.b.iv

8.1(c)

Vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa ≥ 120 mm; v preteklosti zabeleženo manj kakor 5 % trske

n.p.

155

neomejeno

155

155

4.b.iv

8.1(i)

Vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa ≥ 120 mm za plovila, ki so vlečne mreže z gredjo uporabljala v letu 2003, 2004 ali 2005

n.p.

155

neomejeno

155

155

4.b.iv

8.1(e)

Vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa ≥ 120 mm; v preteklosti zabeleženo manj kakor 5 % trske in več kakor 60 % morske plošče

n.p.

155

neomejeno

155

155

4.c.i

4.c.ii

4.c.iii

4.d

 

Zabodne in zapletne mreže z velikostjo mrežnega očesa:

< 110 mm

≥ 110 mm in < 220 mm

≥ 220 mm

ter trislojne mreže

140

140

140

140

4.c.iii

8.1(f)

Zabodne in zapletne mreže z velikostjo mrežnega očesa ≥ 220 mm; v preteklosti zabeleženo manj kakor 5 % trske in več kakor 5 % romba in bradavičarice

162

140

162

140

140

140

4.d

8.1(g)

Trislojne mreže z velikostjo mrežnega očesa < 110 mm. Plovilo ni odsotno iz pristanišča več kakor 24 ur

140

140

205

140

140

4.e

 

Parangali

173

173

173

173

n.p. pomeni ni pomembno.“

(d)

točka 14.3 se nadomesti z naslednjim:

„14.3

V tej prilogi in ob sklicevanju na območja, opredeljena v točki 2, ter skupine ribolovnih orodij iz točke 4 se opredeli naslednje skupine prenosa:

(a)

skupino ribolovnih orodij 4.a.i znotraj katerega koli območja;

(b)

skupine ribolovnih orodij 4.a.ii znotraj katerega koli območja in 4.a.iii na območju IV, v razdelkih IIa (vode ES), VIa, VIIa in VIId;

(c)

skupine ribolovnih orodij 4.a.iii v Kattegatu in Skagerraku, 4.a.iv in 4.a.v znotraj katerega koli območja;

(d)

skupine ribolovnih orodij 4.b.i, 4.b.ii, 4.b.iii in 4.b.iv znotraj katerega koli območja;

(e)

skupine ribolovnih orodij 4.c.i, 4.c.ii, 4.c.iii in 4.d znotraj katerega koli območja;

(f)

skupino ribolovnih orodij 4.e znotraj katerega koli območja.“;

(e)

točka 14.6 se nadomesti z naslednjim:

„14.6

Države članice na zahtevo Komisije predložijo informacije o opravljenih prenosih. Za zagotovitev dostopnosti teh informacij Komisiji se lahko sprejme podrobna oblika razpredelnice v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.“;

(f)

točka 17.2 se nadomesti z naslednjim:

„17.2

Kadar kapitan plovila ali njegov zastopnik uradno obvesti o uporabi več kot ene skupine ribolovnih orodij, opredeljenih v točki 4, je skupno število dni, ki so na voljo med letom, največ aritmetična sredina dni za vsako skupino orodij v skladu s preglednico I, zaokroženo navzdol na najbližji cel dan.“;

(g)

dodajo se naslednje točke:

„17.2.a

Če za katero od uradno sporočenih skupin orodij omejitve števila dni ni, ostane skupno število dni, ki so za to skupino orodij na voljo med letom, neomejeno.

17.2.b

Na plovilu se lahko kadar koli uporablja katera od sporočenih skupin orodij, za katero velja omejeno število dni, pod pogojem da je skupno število dni, porabljenih za ribolov s katero koli skupino orodij od začetka omenjenega leta:

(a)

nižje od števila dni, ki so na voljo glede na točko 17.2;

in

(b)

nižje od števila dni, ki bi bilo dodeljeno v primeru, če bi se to orodje uporabljalo ločeno v skladu s preglednico I.

17.2.c

Kadar se država članica odloči za razdelitev dni na obdobja upravljanja v skladu s točko 9, se pogoji iz točk 17.2, 17.2.a in 17.2.b smiselno uporabljajo za vsako prihodnje obdobje upravljanja. Če se država članica odloči za eno obdobje upravljanja v enem letu, se pogoji iz točk 17.2.a in 17.2.b ne uporabljajo.“;

(h)

točka 17.4 se nadomesti z naslednjim:

„17.4

Pristojni organi izvajajo inšpekcijski pregled in nadzor na morju in v pristanišču, da preverijo izpolnjevanje zahtev iz točke 17.3. Vsako plovilo, za katero se ugotovi, da navedenih zahtev ne izpolnjuje, takoj izgubi dovoljenje za uporabo več kakor ene skupine ribolovnih orodij.“;

(i)

točka 25 se nadomesti z naslednjim:

„25.

Sporočanje ustreznih podatkov

25.1

Države članice Komisiji na njeno zahtevo dajo na voljo razpredelnico s podatki iz točke 24 v obliki, določeni v preglednicah II in III, tako da jo pošljejo na ustrezne elektronske naslove, ki jih Komisija sporoči državam članicam.

25.2

Za zagotovitev dostopnosti podatkov iz točke 24 Komisiji se lahko sprejme nova oblika razpredelnice v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.“;

4.

v Prilogi IIB:

(a)

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Opredelitev dni prisotnosti na območju

V tej prilogi je dan prisotnosti na območju katero koli neprekinjeno obdobje 24-ih ur (ali del tega obdobja), v katerem je plovilo prisotno na geografskem območju, opredeljenem v točki 1, in odsotno iz pristanišča. Čas, od katerega se meri neprekinjeno obdobje, opredelijo države članice, pod katerih zastavo pluje zadevno plovilo.“;

(b)

točka 12.4 se nadomesti z naslednjim:

„12.4

Prenos dni s plovil, ki uživajo ugodnost dodelitve iz točke 7.1, ni dovoljen.“;

(c)

točka 12.5 se nadomesti z naslednjim:

„12.5

Države članice na zahtevo Komisije predložijo informacije o opravljenih prenosih. Za zbiranje in prenos informacij iz te točke se lahko sprejmejo oblike razpredelnice v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.“;

(d)

točka 20 se nadomesti z naslednjim:

„20.

Sporočanje zadevnih podatkov

20.1

Države članice Komisiji na njeno zahtevo dajo na voljo razpredelnico s podatki iz točke 19 v obliki, določeni v preglednicah II in III, tako da jo pošljejo na ustrezne elektronske naslove, ki jih Komisija sporoči državam članicam.

20.2

Za zagotovitev dostopnosti podatkov iz točke 19 Komisiji se lahko sprejme nova oblika razpredelnice v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.“;

5.

v Prilogi IIC:

(a)

točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

Področje uporabe

1.1

Pogoji, določeni v tej prilogi, se uporabljajo za plovila Skupnosti skupne dolžine 10 metrov ali več, ki imajo na krovu katero koli orodje, opredeljeno v točki 3, in se nahajajo v razdelku VIIe. Za namene te priloge sklicevanje na leto 2006 pomeni obdobje od 1. februarja 2006 do 31. januarja 2007.

1.2

Plovila, ki lovijo z mirujočimi mrežami, večjimi od 120 mm, in so v letu 2004 glede na ladijski dnevnik ES ulovila manj kot 300 kg morskega lista v živi teži, se izvzamejo iz določb te priloge pod naslednjimi pogoji:

(a)

takšna plovila ulovijo manj kot 300 kg morskega lista v živi teži v letu 2006;

in

(b)

takšna plovila na morju ne pretovorijo nobenih rib na drugo plovilo;

in

(c)

vsaka zadevna država članica do 31. julija 2006 in 31. januarja 2007 Komisiji predloži poročilo o ulovu morskega lista teh plovil v letu 2006.

Če kateri izmed teh pogojev ni izpolnjen, zadevna plovila takoj izgubijo pravico do izvzetja iz določb te Priloge.“

(b)

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Opredelitev dni prisotnosti na območju

V tej prilogi je dan prisotnosti na območju katero koli neprekinjeno obdobje 24-ih ur (ali del tega obdobja), med katerim je plovilo prisotno v okviru razdelka VIIe in odsotno iz pristanišča. Čas, od katerega se meri neprekinjeno obdobje, opredelijo države članice, pod katerih zastavo pluje zadevno plovilo.“;

(c)

točka 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.

Največje število dni

7.1

Največje število dni na leto, ko je plovilo lahko prisotno v območju, če ima na krovu katero od ribolovnih orodij in je uporabilo katero od ribolovnih orodij iz točke 3, je prikazano v preglednici I.

7.2

Število dni na leto, ko je plovilo lahko prisotno v celotnem območju, ki ga pokrivata ta priloga in Priloga IIA, ne presega števila, prikazanega v preglednici I te priloge. Število dni, v katerih je plovilo prisotno v območjih, ki jih pokriva Priloga IIA, je skladno z največjim številom, določenim v skladu s Prilogo IIA.“;

(d)

točka 11 se črta;

(e)

preglednica I se nadomesti z naslednjim:

„PREGLEDNICA I

Največje število dni, ko je plovilo lahko prisotno na območju v enem letu glede na ribolovno orodje

Skupina orodja točka 3

Poimenovanje (9)

Zahodni Rokavski preliv

3.a

Vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa ≥ 80 mm

216

3.b

Mirujoče mreže z velikostjo mrežnega očesa < 220 mm

216

(f)

točka 12.4 se nadomesti z naslednjim:

„12.4

Na zahtevo Komisije države članice predložijo poročila o opravljenih prenosih. Za zagotovitev dostopnosti teh poročil Komisiji se lahko sprejme podrobna oblika razpredelnice v skladu s postopkom, določenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.“;

(g)

točka 17 se nadomesti z naslednjim:

„17.

Sporočila v zvezi z ribolovnim naporom

Členi 19b, 19c, 19d, 19e in 19k Uredbe (EGS) št. 2847/93 se uporabljajo za plovila, ki imajo na krovu ribolovna orodja, opredeljena v točki 3, in opravljajo dejavnosti na območju iz točke 1. Za plovila, opremljena s sistemi za spremljanje plovil v skladu s členom 5 in 6 Uredbe (ES) št. 2244/2003, ne veljajo zahteve glede klicanja po radiu.“;

(h)

točka 28 se nadomesti z naslednjim:

„28.

Sporočanje ustreznih podatkov

28.1

Države članice Komisiji na njeno zahtevo dajo na voljo razpredelnico s podatki iz točke 27 v obliki, določeni v preglednicah II in III, tako da jo pošljejo na ustrezni elektronski naslov, ki ga Komisija sporoči državam članicam.

28.2

Za zagotovitev dostopnosti podatkov iz točke 27 Komisiji se lahko sprejme nova oblika razpredelnice v skladu s postopkom, določenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.“;

6.

v Prilogi IV se del I nadomesti z naslednjim:

„DEL I   Količinske omejitve dovoljenj in ribolovnih dovoljenj za plovila Skupnosti, ki lovijo v vodah tretjih držav

Ribolovno območje

Ribolov

Število dovoljenj

Dodelitev dovoljenj državam članicam

Največje število kadar koli prisotnih plovil

Norveške vode in ribolovna cona okoli otoka Jan Mayen

Sled, severno od 62° 00'S

77

DK: 26, DE: 5, FR: 1, IRL: 7, NL: 9, SW: 10, UK: 17, PL: 1

55

Pridnene vrste, severno od 62° 00'S

80

FR: 18, PT: 9, DE: 16, ES: 20, UK: 14, IRL: 1

50

Skuša, južno od 62° 00'S, ribolov z zaporno plavarico

11

DE: 1 (10), DK: 26 (10), FR: 2 (10), NL: 1 (10)

ni pomembno

Skuša, južno od 62° 00'S, ribolov z vlečno mrežo

19

ni pomembno

Skuša, severno od 62° 00'S, ribolov z zaporno plavarico

11 (11)

DK: 11

ni pomembno

Vrste za industrijsko uporabo, južno od 62° 00'S

480

DK: 450, UK: 30

150

Vode Ferskih otokov

Ves ribolov z vlečno mrežo s plovili dolžine največ 180 čevljev v coni od 12 do 21 milj od ferskih temeljnih črt

26

BE: 0, DE: 4, FR: 4, UK: 18

13

Usmerjeni ribolov trske in vahnje z mrežnim očesom najmanj 135 mm, omejen na območje južno od 62° 28′S in vzhodno od 6° 30′Z

8 (12)

 

4

Ribolov z vlečno mrežo zunaj 21 milj od ferskih temeljnih črt. V obdobju od 1. marca do 31. maja in od 1. oktobra do 31. decembra lahko ta plovila lovijo na območju med 61° 20′S in 62° 00′S in med 12 in 21 miljami od temeljnih črt

70

BE: 0, DE: 10, FR: 40, UK: 20

26

Ribolov modrega lenga z vlečno mrežo z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa 100 mm na območju južno od 61° 30′S in območju zahodno od 9° 00′Z ter območju med 7° 00′Z in 9° 00′Z južno od 60° 30′S in na območju jugozahodno od črte med 60° 30′S, 7° 00′Z in 60° 00′S, 6° 00′Z

70

DE: 8 (13), FR: 12 (13), UK: 0 (13)

20 (14)

Usmerjeni ribolov saja z vlečno mrežo z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa 120 mm in možnostjo uporabe okroglih stremen okrog vreče

70

 

22 (14)

Ribolov sinjega mola. Skupno število dovoljenj se lahko poveča za štiri plovila, združena v pare, če ferski organi uvedejo posebna pravila za dostop na območje, imenovano ‚glavno ribolovno območje za sinji mol’

34

DE: 3, DK: 19, FR: 2, UK: 5, NL: 5

20

Ribolov s parangalom

10

UK: 10

6

Ribolov skuše

12

DK: 12

12

Ribolov sleda severno od 62°S

21

DE: 1, DK: 7, FR: 0, UK: 5, IRL: 2, NL: 3, SW: 3

21

Vode Ruske federacije

Ves ribolov

p.m.

 

p.m.

Ribolov trske

7 (15)

 

p.m.

Ribolov papaline

p.m.

 

p.m.


(1)  Brez ocenjenega industrijskega prilova v višini 2 000 ton.

(2)  Ki se sme loviti v vodah ES. Ulov v okviru te kvote naj se odšteje od norveškega deleža celotnega dovoljenega ulova.

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v navedenih conah ne sme uloviti več kakor spodaj navedena količina:

 

norveške vode (WHG/*04N-)

ES

14 512“

(3)  Od česar se 16 170 ton dodeli Islandiji.

(4)  Lovi se do 30. aprila 2006.“

(5)  Vključno z neizogibnim prilovom (trska ni dovoljena).

(6)  Lovi se od julija do decembra.“

(7)  Uporabljajo se samo poimenovanja v točkah 4 in 8.

(8)  Kjer obstajajo omejitve, se uporablja Uredba (ES) št. 850/98.

n.p. pomeni ni pomembno.“

(9)  Uporabljajo se le poimenovanja v točki 3.“

(10)  Ta dodelitev velja za ribolov z zaporno plavarico in vlečno mrežo.

(11)  Izbere se izmed 11 dovoljenj za ribolov skuše z zaporno plavarico južno od 62° 00′S.

(12)  Na podlagi dogovorjenega poročila iz leta 1999 se podatki o usmerjenem ribolovu trske in vahnje vključijo v podatke za ‚Ves ribolov z vlečno mrežo s plovili dolžine največ 180 čevljev v coni od 12 do 21 milj od ferskih temeljnih črt’.

(13)  Te številke pomenijo največje število kadar koli prisotnih plovil.

(14)  Te številke so vključene v podatke za ‚Ribolov z vlečno mrežo zunaj 21 milj od ferskih temeljnih črt’.

(15)  Velja samo za plovila, ki plujejo pod zastavo Latvije.“


PRILOGA II

V delu 2 Priloge k Uredbi (ES) št. 2270/2004 se vnos v zvezi z vrsto okroglonosi repak v coni III nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

Okroglonosi repak

Coryphaenoides rupestris

Cona: III

Danska

2612

 

Nemčija

15

 

Švedska

134

 

ES

2 761“

 


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/24


SKLEP SVETA

z dne 18. julija 2005

o sklenitvi Sporazuma o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic, v imenu Evropske skupnosti

(2006/871/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 175(1) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2), prvim pododstavkom člena 300(3) ter členom 300(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1)

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska skupnost je pogodbenica Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (v nadaljnjem besedilu „Bonska konvencija“) (2).

(2)

Člen IV Bonske konvencije predvideva sklenitev regionalnih sporazumov, ki jih je treba čimprej skleniti v zvezi z vrstami, katerih varstveno stanje je neugodno (vrste iz Dodatka II).

(3)

Za vodne ptice, ki se selijo po afriško-evrazijskih selitvenih poteh in spadajo med vrste iz Dodatka II, so potrebni takojšnji ukrepi za izboljšanje njihovega varstvenega stanja; prav tako je treba zbrati podatke, ki bodo podlaga smotrnim odločitvam o upravljanju.

(4)

Na prvi konferenci pogodbenic Bonnske konvencije je bilo odločeno, da se pripravi sporazum za ohranitev zahodnopalearktičnih plovcev anatidae. Osnutek sporazuma je bil spremenjen in se je preimenoval, da je vključeval tudi druge vrste selitvenih vodnih ptic.

(5)

Skupnost je na področju, ki se nanaša na ta sporazum, sprejela Direktivi Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (3) in 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (4).

(6)

Komisija je v imenu Skupnosti in v skladu s pogajalskimi smernicami, ki jih je podal Svet 7. junija 1995, sodelovala na pogajalskem sestanku od 12. do 16. junija 1995 v Haagu. Na tem sestanku je bil sporazumno sprejet Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic (v nadaljevanju „Sporazum“).

(7)

Sporazum je bil na voljo za podpis od 16. oktobra 1995. Sporazum je bil v imenu Skupnosti podpisan 1. septembra 1997. Veljati je začel 1. novembra 1999.

(8)

V členu X Sporazuma je določeno, da spremembe prilog začnejo veljati za vse pogodbenice devetdeset dni po sprejetju na zasedanju pogodbenic, razen za tiste pogodbenice, ki izrazijo pridržke v skladu z odstavkom 6 istega člena.

(9)

Priloge k Sporazumu so bile spremenjene na podlagi resolucij prvega zasedanja pogodbenic novembra 1999 v Cape Townu v Južni Afriki in drugega zasedanja pogodbenic septembra 2002 v Bonnu v Nemčiji.

(10)

Sporazum je treba odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum o afriško-evrazijskih vodnih pticah se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta se pooblasti, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za deponiranje listine o odobritvi pri vladi Kraljevine Nizozemske, ki je depozitar Sporazuma, v skladu s členom XVII Sporazuma.

Člen 3

1.   Komisija je pooblaščena, da v zvezi z zadevami v pristojnosti Skupnosti odobri spremembe prilog Sporazuma, sprejete v skladu s členom X(5) Sporazuma.

2.   Komisiji pri izvajanju te naloge pomaga posebni odbor, ki ga imenuje Svet.

3.   Pooblastilo iz odstavka 1 se omeji na spremembe, ki so skladne z zakonodajo Skupnosti o ohranjanju prosto živečih ptic in njihovih naravnih habitatov ter te zakonodaje ne spreminjajo.

4.   Kadar se sprememba prilog Sporazuma ne bo začela izvajati v ustrezni zakonodaji Skupnosti v devetdesetih dneh po njenem sprejetju na zasedanju pogodbenic, Komisija s pisnim uradnim obvestilom depozitarju izrazi pridržek glede te spremembe v skladu s členom X(6) Sporazuma pred iztekom teh devetdesetih dni. Če se sprememba kasneje začne izvajati, Komisija nemudoma umakne pridržek.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 18. julija 2005

Za Svet

Predsednica

M. BECKETT


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  UL L 210, 19.7.1982, str. 10.

(3)  UL L 103, 25.4.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(4)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.


SPORAZUM

o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic

POGODBENICE SO SE

OB SKLICEVANJU na to, da Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali iz leta 1979 spodbuja skupno mednarodno ukrepanje za ohranitev selitvenih vrst;

TUDI OB SKLICEVANJU na to, da je Konferenca pogodbenic konvencije na svojem prvem zasedanju oktobra 1985 v Bonnu naročila sekretariatu konvencije, naj stori vse potrebno, da pripravi sporazum o zahodnopaleoarktičnih plovcih (Anatidae);

OB UPOŠTEVANJU, da so selitvene vodne ptice pomemben del svetovne biološke raznovrstnosti, ki jih je treba glede na Konvencijo o biološki raznovrstnosti iz leta 1992 in Agendo 21 ohraniti v dobro sedanje in prihodnjih generacij;

KER SE ZAVEDAJO gospodarskih, družbenih, kulturnih in rekreacijskih koristi odvzemanja nekaterih vrst selitvenih vodnih ptic iz narave ter okoljske, ekološke, genske, znanstvene, estetske, rekreacijske, kulturne, izobraževalne, družbene in gospodarske vrednosti vodnih ptic na splošno;

PREPRIČANE, da mora kakršno koli odvzemanje selitvenih vodnih ptic iz narave temeljiti na trajnosti ob upoštevanju ohranitvenega stanja posamezne vrste na njenem celotnem območju razširjenosti in njenih bioloških značilnostih;

KER SE ZAVEDAJO, da so selitvene vodne ptice posebej ranljive, ker se selijo na velike razdalje in so odvisne od omrežja mokrišč, ki se manjšajo in propadajo zaradi netrajnostnih človekovih dejavnosti, kakor je navedeno v Konvenciji o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic iz leta 1971;

KER PRIZNAVAJO potrebo po takojšnjem ukrepanju, da se ustavi zmanjševanje vrst selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov na zemljepisnem območju sistemov selitvenih poti afriško-evrazijskih vodnih ptic;

PREPRIČANE, da bosta sklenitev večstranskega sporazuma in njegovo izvajanje z usklajenim in skupnim ukrepanjem pomembno in najučinkoviteje prispevala k ohranjanju selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov ter bosta poleg tega koristila tudi mnogim drugim živalskim in rastlinskim vrstam; in

KER PRIZNAVAJO, da bo treba za učinkovito izvajanje takega sporazuma nekaterim državam na območju razširjenosti pomagati pri raziskavah, usposabljanju in spremljanju stanja vrst selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov, pri njihovem upravljanju ter ustanavljanju ali krepitvi znanstvenih in upravnih institucij za izvajanje tega sporazuma,

SPORAZUMELE O TEM:

I. Člen

Področje uporabe, pomen izrazov in razlaga

1.   Zemljepisno območje uporabe tega sporazuma je območje sistemov selitvenih poti afriško-evrazijskih vodnih ptic, kot je opredeljeno v prilogi 1 k temu sporazumu, v nadaljnjem besedilu „območje sporazuma“.

2.   V tem sporazumu:

(a)

„konvencija“ pomeni Konvencijo o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali iz leta 1979;

(b)

„sekretariat konvencije“ pomeni telo, ustanovljeno po 9. členu konvencije;

(c)

„vodne ptice“ pomeni tiste vrste ptic, ki so vsaj del svojega letnega cikla ekološko odvisne od mokrišč, katerih območje razširjenosti je v celoti ali deloma na območju sporazuma in so navedene v prilogi 2 k temu sporazumu;

(d)

„sekretariat sporazuma“ pomeni telo, ustanovljeno skladno s pododstavkom (b) sedmega odstavka VI. člena tega sporazuma;

(e)

„pogodbenice“ pomeni pogodbenice tega sporazuma, razen kadar ni drugače navedeno v sobesedilu;

in

(f)

„prisotne in glasujoče pogodbenice“ pomeni pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo za ali proti; tiste, ki se glasovanja vzdržijo, se ne štejejo med prisotne in glasujoče pogodbenice.

Poleg tega imajo izrazi, opredeljeni v pododstavkih (a) do (k) 1. člena konvencije, s potrebnimi spremembami enak pomen v tem sporazumu.

3.   Ta sporazum je Sporazum v smislu tretjega odstavka 4. člena konvencije.

4.   Priloge k temu sporazumu so njegov sestavni del. Navajanje sporazuma vključuje navajanje njegovih prilog.

II. Člen

Temeljna načela

1.   Pogodbenice usklajeno ukrepajo, da ohranijo ali obnovijo ugodno stanje ohranjenosti vrst selitvenih vodnih ptic. V ta namen v mejah svoje državne jurisdikcije uporabljajo ukrepe, predpisane v III. členu, skupaj s posebnimi ukrepi, določenimi v akcijskem načrtu, predvidenem v IV. členu tega sporazuma.

2.   Pri izvajanju ukrepov, predpisanih v prvem odstavku, pogodbenice upoštevajo previdnostno načelo.

III. Člen

Splošni ohranitveni ukrepi

1.   Pogodbenice storijo vse potrebno, da ohranijo selitvene vodne ptice ter pri tem posebno pozornost posvetijo ogroženim vrstam in vrstam z neugodnim stanjem ohranjenosti.

2.   V ta namen pogodbenice:

(a)

ogroženim vrstam selitvenih vodnih ptic na območju sporazuma namenijo enako stopnjo strogega varstva, kot je predvideno v četrtem in petem odstavku 3. člena konvencije;

(b)

zagotovijo, da kakršna koli uporaba selitvenih vodnih ptic temelji na oceni najboljšega razpoložljivega znanja o njihovi ekologiji ter je trajnostna za vrsto in ekološke sisteme, ki jo vzdržujejo;

(c)

določijo območja in habitate selitvenih vodnih ptic, ki se pojavljajo na njihovem ozemlju, ter spodbujajo varstvo, upravljanje, sanacijo in obnavljanje teh območij skupaj s tistimi telesi iz odstavkov (a) in (b) IX. člena tega sporazuma, ki se ukvarjajo z ohranjanjem habitatov;

(d)

usklajujejo svoja prizadevanja, da zagotovijo ohranitev, ali kadar je primerno, ponovno vzpostavitev omrežja primernih habitatov na celotnem območju razširjenosti vsake posamezne vrste selitvenih vodnih ptic, zlasti kadar se mokrišča raztezajo čez območje več pogodbenic tega sporazuma;

(e)

raziščejo probleme, ki jih povzročajo ali jih bodo verjetno povzročile človekove dejavnosti, in si prizadevajo izvesti sanacijske ukrepe, ki vključujejo sanacijo in obnovo habitata, in nadomestne ukrepe za izgubo habitata;

(f)

sodelujejo ob izrednih razmerah, ko je potrebno skupno mednarodno ukrepanje, pri določanju vrst selitvenih vodnih ptic, ki so v takih razmerah najranljivejše, ter pri oblikovanju ustreznih postopkov v izrednih razmerah, da zagotovijo povečano varstvo teh vrst v takih razmerah, in pripravi smernic v pomoč posameznim pogodbenicam pri obvladovanju takih razmer;

(g)

prepovejo namerno vnašanje tujerodnih vrst vodnih ptic v okolje in storijo vse potrebno, da preprečijo nenamerno izpuščanje takih vrst, če bi tak vnos ali izpust posegal v ohranitveni status prosto živečega živalstva in rastlinstva; če so bile tujerodne vrste vodnih ptic že vnesene, pogodbenice z ustreznimi ukrepi preprečijo, da bi te vrste ogrozile domorodne vrste;

(h)

začnejo ali podprejo raziskave biologije in ekologije selitvenih vodnih ptic skupaj z uskladitvijo metod raziskovanja in spremljanja stanja, ter kadar je primerno, izdelavo skupnih programov ali programov sodelovanja pri raziskovanju in spremljanju stanja;

(i)

analizirajo svoje potrebe po usposabljanju, med drugim za študije selitvenih vodnih ptic, spremljanje stanja, obročkanje in upravljanje mokrišč, zato da določijo prednostne teme in področja za usposabljanje ter sodelujejo pri razvijanju in zagotavljanju ustreznih programov usposabljanja;

(j)

oblikujejo in ohranjajo programe za ozaveščanje in povečevanje razumevanja vsebin ohranjanja selitvenih vodnih ptic na splošno in posameznih ciljev in določb tega sporazuma;

(k)

izmenjujejo informacije in izsledke programov raziskav, spremljanja stanja, ohranjanja in izobraževanja;

in

(l)

sodelujejo zato, da si pomagajo pri izvajanju tega sporazuma, zlasti pri raziskovanju in spremljanju stanja.

IV. Člen

Akcijski načrt in navodila za ohranjanje

1.   Akcijski načrt je dodan kot priloga 3 k temu sporazumu. Določa ukrepe, ki jih pogodbenice izvajajo v zvezi s prednostnimi vrstami in zadevami pod navedenimi točkami skladno s splošnimi ohranitvenimi ukrepi iz III. člena tega sporazuma:

(a)

ohranjanje vrst;

(b)

ohranjanje habitatov;

(c)

vodenje človekovih dejavnosti;

(d)

raziskave in spremljanje stanja;

(e)

izobraževanje in obveščanje;

in

(f)

izvajanje.

2.   Akcijski načrt se pregleda na vsaki redni seji zasedanja pogodbenic ob upoštevanju navodil za ohranjanje.

3.   Spremembe akcijskega načrta sprejme zasedanje pogodbenic ob upoštevanju določb III. člena tega sporazuma.

4.   Navodila za ohranjanje se predložijo zasedanju pogodbenic v sprejetje na prvi seji in se redno pregledujejo.

V. Člen

Izvajanje in financiranje

1.   Vsaka pogodbenica:

(a)

imenuje organ ali organe za izvajanje tega sporazuma, ki med drugim spremljajo vse dejavnosti, ki bi lahko vplivale na stanje ohranjenosti tistih vrst selitvenih vodnih ptic, katerih država na območju razširjenosti je pogodbenica;

(b)

imenuje točko za stike z drugimi pogodbenicami in nemudoma sporoči njeno ime in naslov sekretariatu sporazuma, ki ga takoj sporoči drugim pogodbenicam;

in

(c)

za vsako redno sejo zasedanja pogodbenic, začenši z drugo sejo, pripravi poročilo o svojem izvajanju sporazuma, v katerem posebej navede ukrepe ohranjenosti, ki jih je izvedla. Oblika takih poročil se določi na prvi seji zasedanja pogodbenic, in če je potrebno, pregleda na kateri koli naslednji seji zasedanja pogodbenic. Vsako poročilo se vsaj sto dvajset dni pred redno sejo zasedanja pogodbenic, za katerega je bilo pripravljeno, predloži sekretariatu sporazuma, ki njegove kopije nemudoma pošlje drugim pogodbenicam.

2.

(a)

Vsaka pogodbenica prispeva v proračun sporazuma skladno z razdelilnikom prispevkov Združenih narodov. Prispevki se omejijo na največ 25 odstotkov celotnega proračuna za pogodbenico, ki je država na območju razširjenosti. Nobeni regionalni organizaciji za gospodarsko povezovanje ni treba prispevati več kot 2,5 odstotka upravnih stroškov.

(b)

Odločitve, ki se nanašajo na proračun, in kakršne koli spremembe razdelilnika prispevkov, ki bodo morda potrebne, soglasno sprejme zasedanje pogodbenic.

3.   Zasedanje pogodbenic lahko s prostovoljnimi prispevki pogodbenic ali iz kakršnih koli drugih virov ustanovi ohranitveni sklad za financiranje spremljanja stanja, raziskav, usposabljanja in projektov, ki se nanašajo na ohranjanje selitvenih vodnih ptic skupaj z varstvom in upravljanjem.

4.   Pogodbenice so spodbujane, da drugim pogodbenicam ponudijo usposabljanje ter strokovno in finančno pomoč na večstranski ali dvostranski ravni ter jim tako pomagajo pri izvajanju določb tega sporazuma.

VI. Člen

Zasedanje pogodbenic

1.   Zasedanje pogodbenic je organ odločanja tega sporazuma.

2.   Depozitar ob posvetovanju s sekretariatom konvencije skliče sejo zasedanja pogodbenic najkasneje eno leto po začetku veljavnosti tega sporazuma. Potem sekretariat sporazuma sklicuje redne seje zasedanja pogodbenic ob posvetovanju s sekretariatom konvencije v presledkih največ treh let, razen če zasedanje pogodbenic ne odloči drugače. Kadar je mogoče, se take seje skličejo skupaj z rednimi zasedanji konference pogodbenic konvencije.

3.   Na pisno zahtevo vsaj tretjine pogodbenic sekretariat sporazuma skliče izredno sejo zasedanja pogodbenic.

4.   Združene narode, njihove specializirane agencije, Mednarodno agencijo za atomsko energijo, državo, ki ni pogodbenica sporazuma, in sekretariate mednarodnih konvencij, ki med drugim obravnavajo ohranjanje selitvenih vodnih ptic skupaj z varstvom in upravljanjem, lahko na sejah zasedanj pogodbenic predstavljajo opazovalci. Tudi agencijo ali telo, strokovno usposobljeno za vsebine ohranjanja ali raziskave selitvenih vodnih ptic, lahko na seji zasedanja pogodbenic predstavljajo opazovalci, razen če vsaj tretjina prisotnih pogodbenic temu ne nasprotuje.

5.   Le pogodbenice imajo pravico glasovati. Vsaka pogodbenica ima en glas, regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so pogodbenice sporazuma, pa pri zadevah v njihovi pristojnosti uveljavljajo svojo pravico, da glasujejo s številom glasov, enakim številu svojih držav članic, ki so pogodbenice sporazuma. Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ne uveljavlja svoje pravice glasovanja, če njene države članice uveljavljajo svojo pravico, in obratno.

6.   Če ni drugače določeno v tem sporazumu, se odločitve zasedanja pogodbenic sprejmejo soglasno, ali če soglasja ni mogoče doseči, z dvetretjinsko večino prisotnih in glasujočih pogodbenic.

7.   Na svoji prvi seji zasedanje pogodbenic:

(a)

soglasno sprejme svoj poslovnik;

(b)

ustanovi sekretariat sporazuma v okviru sekretariata konvencije za opravljanje nalog sekretariata, navedenih v VIII. členu tega sporazuma;

(c)

ustanovi strokovni odbor, predviden v VII. členu tega sporazuma;

(d)

sprejme obliko poročil, ki jih je treba pripraviti skladno s pododstavkom (c) prvega odstavka V. člena tega sporazuma;

in

(e)

sprejme merila za opredeljevanje izrednih razmer, pri katerih so potrebni nujni ohranitveni ukrepi, in določi način dodeljevanja pristojnosti za potrebno ukrepanje.

8.   Na vsaki redni seji zasedanje pogodbenic:

(a)

obravnava dejanske in možne spremembe ohranitvenega stanja selitvenih vodnih ptic in habitatov, pomembnih za njihovo preživetje, ter dejavnikov, ki bi lahko vplivali nanje;

(b)

pregleda doseženi napredek in vse težave pri izvajanju tega sporazuma;

(c)

sprejme proračun in obravnava vse zadeve, povezane s finančno ureditvijo tega sporazuma;

(d)

obravnava vse zadeve, ki se nanašajo na sekretariat sporazuma in članstvo v strokovnem odboru;

(e)

sprejme poročilo, ki se pošlje pogodbenicam tega sporazuma in konferenci pogodbenic konvencije;

in

(f)

določi čas in kraj naslednje seje.

9.   Na seji zasedanje pogodbenic lahko:

(a)

pogodbenicam da priporočila, kakor meni, da je potrebno ali primerno;

(b)

sprejme posebne ukrepe za izboljšanje učinkovitosti tega sporazuma, in če je potrebno, izredne ukrepe, kot je predvideno v četrtem odstavku VII. člena tega sporazuma;

(c)

obravnava predloge za spremembo tega sporazuma in o njih odloči;

(d)

spremeni akcijski načrt skladno s tretjim odstavkom IV. člena tega sporazuma;

(e)

ustanovi pomožna telesa, za katera meni, da so potrebna za pomoč pri izvajanju tega sporazuma, zlasti za usklajevanje s telesi, ustanovljenimi na podlagi drugih mednarodnih pogodb, konvencij in sporazumov s prekrivajočimi zemljepisnimi ter taksonomskimi področji uporabe;

ter

(f)

odloči o kateri koli drugi zadevi, ki se nanaša na izvajanje tega sporazuma.

VII. Člen

Strokovni odbor

1.   Strokovni odbor sestavljajo:

(a)

devet strokovnjakov, ki zastopajo različne regije območja sporazuma skladno z uravnoteženo zemljepisno porazdelitvijo;

(b)

en predstavnik Mednarodne zveze za ohranitev narave (IUCN), en predstavnik Mednarodnega urada za raziskave vodnih ptic in mokrišč (IWRB) in en predstavnik Mednarodnega sveta za ohranjanje divjadi in prosto živečih živali in rastlin (CIC);

in

(c)

po en strokovnjak z vsakega od teh področij: agrarna ekonomija, upravljanje divjadi in okoljsko pravo.

Postopek za imenovanje strokovnjakov, njihov mandat in postopek za imenovanje predsednika strokovnega odbora določi zasedanje pogodbenic. Predsednik lahko dovoli udeležbo največ štirih opazovalcev specializiranih mednarodnih medvladnih in nevladnih organizacij.

2.   Če zasedanje pogodbenic ne odloči drugače, sestanke strokovnega odbora skliče sekretariat sporazuma skupaj z vsako redno sejo zasedanja pogodbenic in vsaj enkrat med rednimi sejami zasedanja pogodbenic.

3.   Strokovni odbor:

(a)

zasedanju pogodbenic in prek sekretariata sporazuma pogodbenicam daje znanstvene in strokovne nasvete ter informacije;

(b)

zasedanju pogodbenic daje priporočila v zvezi z akcijskim načrtom, izvajanjem sporazuma in dodatnimi raziskavami, ki bi jih bilo treba izvesti;

(c)

za vsako redno sejo zasedanja pogodbenic pripravi poročilo o svojih dejavnostih in ga najkasneje sto dvajset dni pred sejo zasedanja pogodbenic predloži sekretariatu sporazuma, ki kopije poročila nemudoma pošlje pogodbenicam;

in

(d)

opravlja vse druge naloge, ki mu jih dodeli zasedanje pogodbenic.

4.   Kadar je po mnenju strokovnega odbora zaradi izrednih razmer treba sprejeti nujne ukrepe, da se prepreči poslabšanje ohranitvenega stanja ene ali več vrst selitvenih vodnih ptic, lahko strokovni odbor zaprosi sekretariat sporazuma, da skliče nujno sejo zadevnih pogodbenic. Te pogodbenice se sestanejo takoj, ko je mogoče, in čim prej določijo mehanizem za zavarovanje vrst, za katere je bilo ugotovljeno, da so posebej močno ogrožene. Kadar se na taki seji sprejme priporočilo, zadevne pogodbenice obvestijo druga drugo in sekretariat sporazuma, kaj so storile za njegovo izvedbo, ali razloge, zaradi katerih tega priporočila ni mogoče izvesti.

5.   Strokovni odbor lahko ustanovi delovne skupine, ki so morda potrebne za opravljanje posebnih nalog.

VIII. Člen

Sekretariat sporazuma

Naloge sekretariata sporazuma so:

(a)

organizirati seje zasedanja pogodbenic in sestanke strokovnega odbora ter skrbeti za njihovo izvedbo;

(b)

izpeljati odločitve, ki jih nanj naslovi zasedanje pogodbenic;

(c)

spodbujati in usklajevati dejavnosti po sporazumu skupaj z akcijskim načrtom skladno z odločitvami zasedanja pogodbenic;

(d)

povezovati se z državami na območju razširjenosti, ki niso pogodbenice, in omogočati usklajevanje med pogodbenicami ter z mednarodnimi in nacionalnimi organizacijami, katerih dejavnosti so neposredno ali posredno pomembne za ohranjanje selitvenih vodnih ptic skupaj z varstvom in upravljanjem;

(e)

zbirati in vrednotiti informacije, ki bodo izboljšale uresničevanje ciljev in izvajanje sporazuma, ter urediti ustrezno razširjanje takih informacij;

(f)

opozarjati zasedanje pogodbenic na zadeve, ki se nanašajo na cilje tega sporazuma;

(g)

pošiljati kopije poročil organov iz pododstavka (a) prvega odstavka V. člena tega sporazuma in strokovnega odbora skupaj s kopijami poročil, ki jih mora zagotoviti na podlagi odstavka (h) tega člena vsem pogodbenicam najkasneje šestdeset dni pred začetkom vsake redne seje zasedanja pogodbenic;

(h)

za vsako leto in vsako redno sejo zasedanja pogodbenic pripraviti poročilo o delu sekretariata in izvajanju sporazuma;

(i)

upravljati proračun sporazuma in ohranitveni sklad, če se ustanovi;

(j)

obveščati najširšo javnost o sporazumu in njegovih ciljih;

ter

(k)

opravljati vse druge naloge, ki mu jih po tem sporazumu zaupa zasedanje pogodbenic.

IX. Člen

Odnosi z mednarodnimi telesi, ki se ukvarjajo s selitvenimi vodnimi pticami in njihovimi habitati

Sekretariat sporazuma se posvetuje:

(a)

redno s sekretariatom konvencije, in kadar je primerno, s telesi, pristojnimi za naloge sekretariata po sporazumih, sklenjenih na podlagi tretjega in četrtega odstavka 4. člena konvencije, ki so pomembni za selitvene vodne ptice, Konvenciji o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic iz leta 1971, Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst iz leta 1973, Afriški konvenciji o ohranjanju narave in naravnih virov iz leta 1968, Konvenciji o varstvu prosto živečega evropskega živalstva in rastlinstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov iz leta 1979 ter Konvenciji o biološki raznovrstnosti iz leta 1992, da bi zasedanje pogodbenic sodelovalo s pogodbenicami teh konvencij pri vseh zadevah skupnega interesa ter zlasti pri pripravljanju in izvajanju akcijskega načrta;

(b)

s sekretariati drugih ustreznih konvencij in mednarodnih dokumentov v zvezi z zadevami skupnega interesa;

in

(c)

z drugimi organizacijami, usposobljenimi za ohranjanje selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov skupaj z varstvom in upravljanjem, ter za raziskave, izobraževanje in ozaveščanje.

X. Člen

Spremembe sporazuma

1.   Ta sporazum se lahko spremeni na redni ali izredni seji zasedanja pogodbenic.

2.   Spremembe lahko predlaga vsaka pogodbenica.

3.   Besedilo vsake predlagane spremembe in razlogi zanjo se sporočijo sekretariatu sporazuma najkasneje sto petdeset dni pred začetkom seje. Sekretariat sporazuma kopije takoj pošlje pogodbenicam. Pogodbenice sporočijo sekretariatu sporazuma kakršne koli pripombe k besedilu najkasneje šestdeset dni pred začetkom seje. Sekretariat, takoj ko je to mogoče, po zadnjem dnevu za predložitev pripomb sporoči pogodbenicam vse pripombe, predložene do tega dne.

4.   Sprememba sporazuma, razen spremembe prilog, se sprejme z dvetretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo, ter začne veljati za tiste pogodbenice, ki so jo sprejele, trideseti dan po dnevu, ko sta dve tretjini pogodbenic sporazuma na dan sprejetja spremembe deponirali svoje listine o sprejetju spremembe pri depozitarju. Za vsako pogodbenico, ki listino o sprejetju deponira po dnevu, ko sta dve tretjini pogodbenic deponirali svoje listine o sprejetju, začne sprememba veljati trideseti dan po dnevu, ko je deponirala svojo listino o sprejetju.

5.   Dodatne priloge in spremembe prilog se sprejmejo z dvetretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo, ter začnejo veljati devetdeseti dan po dnevu, ko jih je sprejelo zasedanje pogodbenic, za vse pogodbenice, razen tistih, ki so izrazile pridržek skladno s šestim odstavkom tega člena.

6.   V obdobju devetdesetih dni, predvidenem v petem odstavku tega člena, lahko katera koli pogodbenica s pisnim uradnim obvestilom depozitarju izrazi pridržek v zvezi z dodatno prilogo ali spremembo priloge. Tak pridržek se lahko kadar koli umakne s pisnim uradnim obvestilom depozitarju, dodatna priloga ali sprememba pa za to pogodbenico začne veljati trideseti dan po dnevu, ko je umaknila pridržek.

XI. Člen

Učinek tega sporazuma na mednarodne konvencije in zakonodajo

1.   Določbe tega sporazuma ne vplivajo na pravice in obveznosti katere koli pogodbenice, ki izhajajo iz veljavnih mednarodnih pogodb, konvencij ali sporazumov.

2.   Določbe tega sporazuma nikakor ne vplivajo na pravico katere koli pogodbenice, da ohrani ali sprejme strožje ukrepe za ohranitev selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov.

XII. Člen

Reševanje sporov

1.   Vsak spor, ki lahko nastane med dvema ali več pogodbenicami zaradi razlage ali uporabe določb tega sporazuma, se rešuje s pogajanji med pogodbenicami v sporu.

2.   Če se spor ne da rešiti skladno s prvim odstavkom tega člena, lahko pogodbenice z medsebojnim soglasjem predložijo spor arbitraži, zlasti Stalnemu arbitražnemu sodišču v Haagu, in arbitražna odločitev zavezuje pogodbenice, ki so spor predložile.

XIII. Člen

Podpis, ratifikacija, sprejetje, odobritev, pristop

1.   Ta sporazum je na voljo za podpis vsem državam na območju razširjenosti ne glede na to, ali so območja pod njihovo jurisdikcijo na območju sporazuma, in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje, ki imajo med svojimi članicami vsaj eno državo na območju razširjenosti:

(a)

s podpisom brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve;

ali

(b)

s podpisom s pridržkom glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev.

2.   Ta sporazum je na voljo za podpis v Haagu do dneva, ko začne veljati.

3.   Ta sporazum je na voljo za sprejetje vsem državam na območju razširjenosti in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje iz prvega odstavka od dneva, ko začne veljati.

4.   Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri depozitarju.

XIV. Člen

Začetek veljavnosti

1.   Ta sporazum začne veljati prvi dan tretjega meseca, potem ko je vsaj štirinajst držav na območju razširjenosti ali regionalnih organizacij za gospodarsko povezovanje, od katerih jih je vsaj sedem iz Afrike in sedem iz Evrazije, podpisalo sporazum brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali deponiralo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi skladno s XIII. členom tega sporazuma.

2.   Za katero koli državo na območju razširjenosti ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, ki je ta sporazum:

(a)

podpisala brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve;

(b)

ratificirala, sprejela ali odobrila;

ali

(c)

k njemu pristopila po dnevu, ko je sporazum podpisalo brez pridržka oziroma ratificiralo, sprejelo ali odobrilo toliko držav na območju razširjenosti in regionalnih organizacij za gospodarsko povezovanje, kot je potrebno za začetek veljavnosti, ta sporazum začne veljati prvi dan tretjega meseca, potem ko je ta država ali organizacija podpisala sporazum brez pridržka ali deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

XV. Člen

Pridržki

Za določbe tega sporazuma ne veljajo splošni pridržki. Vendar pa lahko katera koli država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ob podpisu brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve oziroma ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi izrazi poseben pridržek glede katere koli vrste, vključene v ta sporazum, ali katere koli določbe akcijskega načrta. Država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ki je izrazila tak pridržek, ga lahko kadar koli umakne s pisnim uradnim obvestilom depozitarju; določbe, ki so predmet pridržka, take države ali organizacije ne zavezujejo še trideset dni po umiku pridržka.

XVI. Člen

Odpoved

Pogodbenica lahko kadar koli odpove ta sporazum s pisnim uradnim obvestilom depozitarju. Odpoved začne veljati dvanajst mesecev po dnevu, ko je depozitar prejel uradno obvestilo.

XVII. Člen

Depozitar

1.   Izvirnik tega sporazuma v arabskem, angleškem, francoskem in ruskem jeziku, pri čemer je vsaka različica enako verodostojna, se deponira pri vladi Kraljevine Nizozemske, ki je depozitar. Depozitar pošlje overjene kopije teh različic vsem državam in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje iz prvega odstavka XIII. člena tega sporazuma ter sekretariatu sporazuma, potem ko je ustanovljen.

2.   Takoj ko sporazum začne veljati, depozitar pošlje overjeno kopijo sporazuma Sekretariatu Združenih narodov za registracijo in objavo skladno s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.

3.   Depozitar obvesti vse države in regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so podpisale sporazum ali k njemu pristopile, ter sekretariat sporazuma o:

(a)

vsakem podpisu;

(b)

vsakem deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

(c)

datumu začetka veljavnosti tega sporazuma in vsake dodatne priloge ter vsake spremembe sporazuma ali njegovih prilog;

(d)

vsakem pridržku glede dodatne priloge ali spremembe priloge;

(e)

vsakem uradnem obvestilu o umiku pridržka;

in

(f)

vsakem uradnem obvestilu o odpovedi sporazuma.

Depozitar pošlje vsem državam in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje, ki so podpisale ta sporazum ali k njemu pristopile, ter sekretariatu sporazuma besedilo vsakega pridržka, vsake dodatne priloge in vsake spremembe sporazuma ali njegovih prilog.

Da bi to potrdili, so podpisani pooblaščenci, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

V Haagu, dne šestnajstega junija leta tisoč devetsto petindevetdeset.

PRILOGA 1

OPREDELITEV OBMOČJA SPORAZUMA

Meje območja sporazuma se opredelijo: od severnega tečaja proti jugu po poldnevniku 130° z. do 75° s.; nato proti vzhodu in jugovzhodu skozi Rokav vikonta Melvilla, Zalivsko morje princa regenta, Zalivsko morje Boothia, Foxovo kotlino, Foxov in Hudsonov preliv do točke 60° s., 60° z. v severozahodnem Atlantskem oceanu; nato proti jugovzhodu čez severozahodni Atlantski ocean do točke 50° s., 30° z.; nato proti jugu po poldnevniku 30° z. do 10° s.; nato proti jugovzhodu do ekvatorja na širini 20° z.; nato proti jugu po poldnevniku 20° z. do 40° j.; nato proti vzhodu po vzporedniku 40° j. do 60° v.; nato proti severu po poldnevniku 60° v. do 35° s.; nato proti vzhodu-severovzhodu po ortodromi do točke 49° s., 87° 27' v. v zahodnem Altaju; nato proti severovzhodu po ortodromi do obale Severnega ledenega morja na 130° v.; nato proti severu po poldnevniku 130° v. do severnega tečaja. Skica območja sporazuma je prikazana na zemljevidu.

Zemljevid območja sporazuma

Image

PRILOGA 2

VRSTE VODNIH PTIC, NA KATERE SE NANAŠA TA SPORAZUM (1)

SPHENISCIDAE

Spheniscus demersus

 

GAVIIDAE

Gavia stellata

rdečegrli slapnik

Gavia arctica

polarni slapnik

Gavia immer

ledni slapnik

Gavia adamsii

rumenokljuni slapnik

PODICIPEDIDAE

Tachybaptus ruficollis

mali ponirek

Podiceps cristatus

čopasti ponirek

Podiceps grisegena

rjavovrati ponirek

Podiceps auritus

zlatouhi ponirek

Podiceps nigricollis

črnovrati ponirek

PELECANIDAE

Pelecanus onocrotalus

rožnati pelikan

Pelecanus rufescens

črnooki pelikan

Pelecanus crispus

kodrasti pelikan

SULIDAE

Sula (Morus) capensis

 

PHALACROCORACIDAE

Phalacrocorax coronatus

 

Phalacrocorax pygmeus

pritlikavi kormoran

Phalacrocorax neglectus

 

Phalacrocorax carbo

kormoran

Phalacrocorax nigrogularis

bronasti kormoran

Phalacrocorax capensis

 

ARDEIDAE

Egretta ardesiaca

črna čaplja

Egretta vinaceigula

 

Egretta garzetta

mala bela čaplja

Egretta gularis

obalna čaplja

Egretta dimorpha

 

Ardea cinerea

siva čaplja

Ardea melanocephala

črnoglava čaplja

Ardea purpurea

rjava čaplja

Casmerodius albus

 

Mesophoyx intermedia

 

Bubulcus ibis

kravja čaplja

Ardeola ralloides

čopasta čaplja

Ardeola idae

 

Ardeola rufiventris

 

Nycticorax nycticorax

kvakač

Ixobrychus minutus

čapljica

Ixobrychus sturmii

 

Botaurus stellaris

bobnarica

CICONIIDAE

Mycteria ibis

afriški nesit

Anastomus lamelligerus

 

Ciconia nigra

črna štorklja

Ciconia abdimii

 

Ciconia episcopus

 

Ciconia ciconia

bela štorklja

Leptoptilos crumeniferus

marabu

BALAENICIPITIDAE

Balaeniceps rex

 

THRESKIORNITHIDAE

Plegadis falcinellus

plevica

Geronticus eremita

klavžar

Threskiornis aethiopicus

sveti ibis

Platalea leucorodia

žličarka

Platalea alba

afriška žličarka

PHOENICOPTERIDAE

Phoenicopterus ruber

plamenec

Phoenicopterus minor

mali plamenec

ANATIDAE

Dendrocygna bicolor

rumeni žvižgač

Dendrocygna viduata

vdovski žvižgač

Thalassornis leuconotus

 

Oxyura leucocephala

beloglavka

Oxyura maccoa

 

Cygnus olor

labod grbec

Cygnus cygnus

labod pevec

Cygnus columbianus

mali labod

Anser brachyrhynchus

kratkokljuna gos

Anser fabalis

njivska gos

Anser albifrons

beločela gos

Anser erythropus

mala gos

Anser anser

siva gos

Branta leucopsis

belolična gos

Branta bernicla

grivasta gos

Branta ruficollis

rdečevrata gos

Alopochen aegyptiacus

nilska gos

Tadorna ferruginea

rjasta kozarka

Tadorna cana

 

Tadorna tadorna

duplinska kozarka

Plectropterus gambensis

ostrožka

Sarkidiornis melanotos

 

Nettapus auritus

 

Anas penelope

žvižgavka

Anas strepera

konopnica

Anas crecca

kreheljc

Anas capensis

kapska raca

Anas platyrhynchos

mlakarica

Anas undulata

 

Anas acuta

dolgorepa raca

Anas erythrorhyncha

rdečekljuna raca

Anas hottentota

 

Anas querquedula

reglja

Anas clypeata

raca žličarica

Marmaronetta angustirostris

marmorna raca

Netta rufina

tatarska žvižgavka

Netta erythrophthalma

 

Aythya ferina

sivka

Aythya nyroca

kostanjevka

Aythya fuligula

čopasta črnica

Aythya marila

rjavka

Somateria mollissima

gaga

Somateria spectabilis

pisana gaga

Polysticta stelleri

ruska gaga

Clangula hyemalis

zimska raca

Melanitta nigra

črna raca

Melanitta fusca

beloliska

Bucephala clangula

zvonec

Mergellus albellus

mali žagar

Mergus serrator

srednji žagar

Mergus merganser

veliki žagar

GRUIDAE

Balearica pavonina

 

Balearica regulorum

 

Grus leucogeranus

snežni žerjav

Grus virgo

 

Grus paradisea

 

Grus carunculatus

 

Grus grus

žerjav

RALLIDAE

Sarothrura elegans

 

Sarothrura boehmi

 

Sarothrura ayresi

 

Rallus aquaticus

mokož

Rallus caerulescens

 

Crecopsis egregia

 

Crex crex

kosec

Amaurornis flavirostris

 

Porzana parva

mala tukalica

Porzana pusilla

pritlikava tukalica

Porzana porzana

grahasta tukalica

Aenigmatolimnas marginalis

 

Porphyrio alleni

 

Gallinula chloropus

zelenonoga tukalica

Gallinula angulata

 

Fulica cristata

grebenasta liska

Fulica atra

liska

DROMADIDAE

Dromas ardeola

čapljar

HAEMATOPODIDAE

Haematopus ostralegus

školjkarica

Haematopus moquini

 

RECURVIROSTRIDAE

Himantopus himantopus

polojnik

Recurvirostra avosetta

sabljarka

BURHINIDAE

Burhinus senegalensis

senegalska prlivka

GLAREOLIDAE

Pluvianus aegyptius

krokodilji tekalec

Glareola pratincola

rjava komatna tekica

Glareola nordmanni

črna komatna tekica

Glareola ocularis

 

Glareola nuchalis

 

Glareola cinerea

 

CHARADRIIDAE

Pluvialis apricaria

zlata prosenka

Pluvialis fulva

sibirska prosenka

Pluvialis squatarola

črna prosenka

Charadrius hiaticula

komatni deževnik

Charadrius dubius

mali deževnik

Charadrius pecuarius

pritlikavi deževnik

Charadrius tricollaris

trikomatni deževnik

Charadrius forbesi

 

Charadrius pallidus

 

Charadrius alexandrinus

beločeli deževnik

Charadrius marginatus

 

Charadrius mongolus

mongolski deževnik

Charadrius leschenaultii

debelokljuni deževnik

Charadrius asiaticus

kaspijski deževnik

Eudromias morinellus

 

Vanellus vanellus

priba

Vanellus spinosus

ostrogasta priba

Vanellus albiceps

 

Vanellus senegallus

 

Vanellus lugubris

 

Vanellus melanopterus

 

Vanellus coronatus

 

Vanellus superciliosus

 

Vanellus gregarius

stepska priba

Vanellus leucurus

belorepa priba

SCOLOPACIDAE

Scolopax rusticola

sloka

Gallinago stenura

ostrorepa kozica

Gallinago media

čoketa

Gallinago gallinago

kozica

Lymnocryptes minimus

puklež

Limosa limosa

črnorepi kljunač

Limosa lapponica

progastorepi kljunač

Numenius phaeopus

mali škurh

Numenius tenuirostris

tenkokljuni škurh

Numenius arquata

veliki škurh

Tringa erythropus

črni martinec

Tringa totanus

rdečenogi martinec

Tringa stagnatilis

jezerski martinec

Tringa nebularia

zelenonogi martinec

Tringa ochropus

pikasti martinec

Tringa glareola

močvirski martinec

Tringa cinerea

 

Tringa hypoleucos

 

Arenaria interpres

kamenjar

Calidris tenuirostris

tenkokljuni prodnik

Calidris canutus

veliki prodnik

Calidris alba

peščenec

Calidris minuta

mali prodnik

Calidris temminckii

Temminckov prodnik

Calidris maritima

morski prodnik

Calidris alpina

spremenljivi prodnik

Calidris ferruginea

srpokljuni prodnik

Limicola falcinellus

ploskokljunec

Philomachus pugnax

togotnik

Phalaropus lobatus

ozkokljuni liskonožec

Phalaropus fulicaria

 

LARIDAE

Larus leucophthalmus

rdečemorski galeb

Larus hemprichii

čadasti galeb

Larus canus

sivi galeb

Larus audouinii

sredozemski galeb

Larus marinus

veliki galeb

Larus dominicanus

 

Larus hyperboreus

ledni galeb

Larus glaucoides

polarni galeb

Larus argentatus

srebrni galeb

Larus heuglini

 

Larus armenicus

armenski galeb

Larus cachinnans

rumenonogi galeb

Larus fuscus

rjavi galeb

Larus ichthyaetus

ribji galeb

Larus cirrocephalus

sivoglavi galeb

Larus hartlaubii

 

Larus ridibundus

rečni galeb

Larus genei

zalivsko morjeski galeb

Larus melanocephalus

črnoglavi galeb

Larus minutus

mali galeb

Xema sabini

 

Sterna nilotica

 

Sterna caspia

kaspijska čigra

Sterna maxima

kraljeva čigra

Sterna bengalensis

bengalska čigra

Sterna bergii

čopasta čigra

Sterna sandvicensis

kričava čigra

Sterna dougallii

rožnata čigra

Sterna vittata

 

Sterna hirundo

navadna čigra

Sterna paradisaea

polarna čigra

Sterna albifrons

mala čigra

Sterna saundersi

temnonoga mala čigra

Sterna balaenarum

 

Sterna repressa

pepelasta čigra

Chlidonias hybridus

belolična čigra

Chlidonias leucopterus

beloperuta čigra

Chlidonias niger

črna čigra

RYNCHOPIDAE

Rynchops flavirostris

afriški škarjekljun


(1)  Kot je bilo sprejeto na drugem zasedanju Srečanja pogodbenic, ki je potekalo od 25. do 27. septembra 2002 v Bonnu, Nemčija.

PRILOGA 3

AKCIJSKI NAČRT (1)

1.   Področje uporabe

1.1   Akcijski načrt se uporablja za populacije selitvenih vodnih ptic, naštetih v Razpredelnici 1 k tej prilogi (v nadaljevanju „Razpredelnica 1“).

1.2   Razpredelnica 1 je sestavni del te priloge. Vsako sklicevanje na ta akcijski načrt vključuje sklicevanje na Razpredelnico 1.

2.   Ohranjanje vrst

2.1   Pravni ukrepi

2.1.1   Pogodbenice, ki imajo populacije, naštete v stolpcu A Razpredelnice 1, zagotavljajo varstvo teh populacij, naštetih v skladu s pododstavkom (a) drugega odstavka III. člena tega sporazuma. Ob upoštevanju odstavka 2.1.3 te pogodbenice predvsem:

(a)

prepovedujejo odvzemanje ptic in jajc populacij, ki se pojavljajo na njihovem ozemlju;

(b)

prepovedujejo namerno vznemirjanje, če bi tako vznemirjanje pomembno vplivalo na ohranjanje omenjene populacije;

in

(c)

prepovedujejo posedovanje ali uporabo ptic ali jajc in trgovanje s pticami ali jajci teh populacij, odvzetih v nasprotju s prepovedmi, zapisanimi v pododstavku (a) zgoraj, ter posedovanje ali uporabo kakršnih koli z lahkoto prepoznavnih delov ali izdelkov iz takih ptic in njihovih jajc ter trgovanje z njimi.

Izjemoma se lov na te populacije, naštete v stolpcu A v skupinah 2 in 3, ki sta označeni z zvezdico, lahko nadaljuje, če lov pomeni trajnostno uporabo in je ustaljen običaj. Ta trajnostna uporaba poteka na ustrezni mednarodni ravni v okviru posebnih določb akcijskega načrta za vrste.

2.1.2   Pogodbenice s populacijami, naštetimi v Razpredelnici 1, urejajo odvzemanje ptic in jajc vseh populacij, naštetih v stolpcu B Razpredelnice 1. Namen takih pravnih ukrepov je vzdrževati ugodno stanje ohranjenosti vrste ali prispevati k njeni obnovi in na podlagi najboljšega razpoložljivega znanja o dinamiki populacij zagotoviti, da je vsakršno odvzemanje ali druga uporaba trajnostna. Ob upoštevanju odstavka 2.1.3 taki pravni ukrepi predvsem:

(a)

prepovedujejo odvzemanje ptic, ki spadajo k omenjenim populacijam, med njihovimi različnimi obdobji razmnoževanja in gnezditve ter med njihovo vrnitvijo na gnezdišča, če odvzemanje neugodno vpliva na stanje ohranjenosti omenjene populacije;

(b)

urejajo načine odvzemanja;

(c)

kadar je to ustrezno, postavljajo omejitve glede odvzemanja in zagotavljajo ustrezen nadzor, da zagotovijo spoštovanje teh omejitev;

in

(d)

prepovedujejo posedovanje ali uporabo ptic in jajc in trgovanje s pticami in jajci teh populacij, odvzetih v nasprotju s prepovedmi po določbah tega odstavka, ter posedovanje ali uporabo katerih koli delov takih ptic in njihovih jajc ter trgovanje z njimi.

2.1.3   Če ni druge zadovoljive rešitve, lahko pogodbenice ne glede na določbe petega odstavka III. člena konvencije priznajo oprostitve prepovedi, določene v odstavkih 2.1.1 in 2.1.2, iz teh razlogov:

(a)

da preprečijo resno škodo na pridelkih, v vodi in ribištvu;

(b)

ker to zahtevajo interesi varnosti v zračnem prometu ali drugi prevladujoči javni interes;

(c)

zaradi raziskovanja in izobraževanja, doselitve in s tem povezane potrebne vzreje;

(d)

da pod strogo nadzorovanimi pogoji selektivno in v omejenem obsegu dovolijo odvzem in zadrževanje ali drugo razumno uporabo nekaterih ptic v majhnem številu;

in

(e)

zaradi spodbujanja razširjenosti ali preživetja omenjenih populacij.

Take oprostitve so po vsebini natančno določene, omejene v prostoru in času, in se ne smejo izvajati v škodo populacij, naštetih v Razpredelnici 1. Pogodbenice čim prej obvestijo sekretariat sporazuma o vseh oprostitvah, priznanih po tej določbi.

2.2   Akcijski načrti posamičnih vrst

2.2.1   Pogodbenice sodelujejo z namenom, da kot prednostno nalogo razvijajo in izvajajo mednarodne akcijske načrte posamičnih vrst za populacije, naštete v skupini 1 stolpca A Razpredelnice 1, in populacije, označene z zvezdico, ki so naštete v stolpcu A Razpredelnice 1. Sekretariat sporazuma skrbi za razvijanje, usklajevanje in izvajanje takih načrtov.

2.2.2   Pogodbenice pripravljajo in izvajajo državne akcijske načrte posamičnih vrst za populacije, naštete v stolpcu A Razpredelnice 1, da izboljšajo njihovo splošno stanje ohranjenosti. Tak akcijski načrt vključuje posebne določbe za populacije, označene z zvezdico. Če lovci nenamerno pokončajo ptice zaradi napačnega prepoznavanja vrst, bi se to moralo upoštevati, kadar je ustrezno.

2.3   Nujni ukrepi

Pogodbenice v tesnem sodelovanju druga z drugo razvijajo in izvajajo, če je to mogoče in ustrezno, nujne ukrepe za populacije, naštete v Razpredelnici 1, kadar kjer koli na območju sporazuma nastopijo izjemno neugodne ali nevarne razmere.

2.4   Ponovne naselitve

Pogodbenice skrbno pazijo, kadar populacije, naštete v Razpredelnici 1, ponovno naseljujejo na dele njihovega običajnega območja razširjenosti, na katerih ne obstajajo več. Prizadevajo si pripraviti in spremljati izvajanje podrobnega načrta ponovne naselitve, ki temelji na ustreznih znanstvenih raziskavah. Načrti ponovne naselitve bi morali biti sestavni del državnih, in kadar je to ustrezno, mednarodnih akcijskih načrtov posamičnih vrst. Načrt ponovne naselitve bi moral vključevati presojo vpliva na okolje in biti široko dostopen. Pogodbenice vnaprej obvestijo sekretariat sporazuma o vseh programih ponovne naselitve populacij, naštetih v Razpredelnici 1.

2.5   Vnosi vrst

2.5.1   Če pogodbenice menijo, da je to potrebno, prepovejo vnos tujerodnih vrst živali in rastlin, ki lahko škodujejo populacijam, naštetim v Razpredelnici 1.

2.5.2   Če pogodbenice menijo, da je to potrebno, zahtevajo sprejetje ustreznih previdnostnih ukrepov, da se izogne naključnemu pobegu tujerodnih vrst ptic iz ujetništva.

2.5.3   Pogodbenice sprejmejo ukrepe, ki so izvedljivi in ustrezni, vključno z odvzemanjem, s katerimi zagotovijo, da tujerodne vrste ali njihovi križanci, kadar so že bili vneseni na ozemlje pogodbenic, niso potencialno nevarni za populacije, naštete v Razpredelnici 1.

3.   Ohranitev habitata

3.1   Evidence habitatov

3.1.1   Pogodbenice v sodelovanju s pristojnimi mednarodnimi organizacijami, kadar je to ustrezno, izdelajo in objavijo državne evidence habitatov na svojem ozemlju, pomembnih za populacije, naštete v Razpredelnici 1.

3.1.2   Pogodbenice si prizadevajo prednostno ugotoviti vsa območja, ki so mednarodnega ali državnega pomena za populacije, naštete v Razpredelnici 1.

3.2   Ohranitev območij

3.2.1   Pogodbenice si prizadevajo tudi v prihodnje uvajati zavarovana območja za ohranitev habitatov, pomembnih za populacije, naštete v Razpredelnici 1, in razvijati ter izvajati načrte upravljanja za ta območja.

3.2.2   Pogodbenice si prizadevajo posebej zavarovati tista mokrišča, ki so po mednarodno sprejetih merilih mednarodnega pomena.

3.2.3   Pogodbenice si prizadevajo vsa mokrišča na svojem ozemlju uporabljati razumno in uravnoteženo. Predvsem si s sprejemanjem ustreznih predpisov ali standardov in nadzornih ukrepov prizadevajo izogibati poslabšanju stanja in izgubi habitatov, ki vzdržujejo populacije, naštete v Razpredelnici 1. Predvsem si prizadevajo:

(a)

v skladu z mednarodnimi standardi zagotoviti, kadar je to izvedljivo, uresničevanje ustreznega zakonskega nadzora uporabe kmetijskih kemikalij, izvajanja postopkov zatiranja škodljivcev in odstranjevanja odpadnih voda, da se čim bolj zmanjša njihov negativni učinek na populacije, naštete v Razpredelnici 1;

in

(b)

pripraviti in razdeliti informativno gradivo v ustreznih jezikih, ki opisuje take predpise, standarde in veljavne nadzorne ukrepe ter njihove koristi za ljudi in prosto živeče rastlinstvo in živalstvo.

3.2.4   Pogodbenice si skladno s pristopom za ohranjanje ekosistemov prizadevajo razviti strategije za ohranitev habitatov vseh populacij, naštetih v Razpredelnici 1, vključno s habitati populacij, ki se pojavljajo razpršeno.

3.3   Sanacija in obnova

Kadar je to mogoče in ustrezno, si pogodbenice prizadevajo sanirati ali obnoviti območja, ki so že bila pomembna za populacije, naštete v Razpredelnici 1.

4.   Vodenje človekovih dejavnosti

4.1   Lov

4.1.1   Pogodbenice sodelujejo, da zagotovijo, da njihova lovska zakonodaja uresničuje načelo trajno uravnotežene uporabe, kot je načrtovana v tem akcijskem načrtu, ob upoštevanju celotnega zemljepisnega območja omenjenih populacij vodnih ptic ter značilnosti njihovega življenjskega cikla.

4.1.2   Pogodbenice sporazuma sproti obveščajo sekretariat o svoji zakonodaji, ki se nanaša na lov populacij, naštetih v Razpredelnici 1.

4.1.3   Pogodbenice sodelujejo zato, da razvijejo zanesljiv in usklajen sistem zbiranja podatkov o izrabljanju populacij, naštetih v Razpredelnici 1, in da na tej podlagi ocenijo njihovo letno izrabo. Sekretariatu sporazuma za vsako populacijo pošljejo ocene celotnega letnega odvzema, ko je na voljo.

4.1.4   Pogodbenice si prizadevajo, da bodo do leta 2000 postopno odpravile uporabo svinčenih krogel za lov v mokriščih.

4.1.5   Pogodbenice razvijajo in izvajajo ukrepe za zmanjšanje uporabe strupenih vab, in če je mogoče, za njeno odpravo.

4.1.6   Pogodbenice razvijajo in izvajajo ukrepe za zmanjšanje nezakonitega odvzemanja, in če je mogoče, za njegovo odpravo.

4.1.7   Kadar je ustrezno, pogodbenice spodbujajo lovce na lokalni, državni in mednarodni ravni, da ustanavljajo društva ali organizacije, v katerih usklajujejo svoje dejavnosti in pomagajo zagotavljati uravnoteženost.

4.1.8   Kadar je ustrezno, pogodbenice spodbujajo zahtevo po preverjanju znanja lovcev, ki med drugim vključuje prepoznavanje ptic.

4.2   Ekološki turizem

4.2.1   Kadar je ustrezno, pogodbenice spodbujajo izdelavo programov sodelovanja med vsemi zainteresiranimi, da se na mokriščih z zgostitvami populacij, naštetih v Razpredelnici 1, razvije za naravo občutljiv in ustrezen ekološki turizem, vendar ne na osrednjih območjih zavarovanih območij.

4.2.2   Pogodbenice si v sodelovanju s pristojnimi mednarodnimi organizacijami prizadevajo oceniti stroške, koristi in druge posledice ekološkega turizma na izbranih mokriščih z zgostitvami populacij, naštetih v Razpredelnici 1. O izsledkih takih ocen obvestijo sekretariat sporazuma.

4.3   Druge človekove dejavnosti

4.3.1   Pogodbenice presojajo vpliv tistih predlaganih projektov, ki lahko povzročijo nasprotja med populacijami, naštetimi v Razpredelnici 1, na območjih, navedenih v odstavku 3.2, in človekovimi interesi, ter z izsledki presoje seznanjajo javnost.

4.3.2   Pogodbenice si prizadevajo zbirati informacije o škodi, predvsem na pridelkih, ki jo povzročajo populacije, naštete v Razpredelnici 1, in o izsledkih poročajo sekretariatu sporazuma.

4.3.3   Pogodbenice sodelujejo zato, da ugotovijo ustrezne načine za največje možno zmanjšanje škode ali ublažitev posledic škode predvsem na pridelkih, ki jo povzročijo populacije, naštete v Razpredelnici 1, pri čemer se opirajo na izkušnje, pridobljene drugod v svetu.

4.3.4   Pogodbenice sodelujejo zato, da razvijajo akcijske načrte posamičnih vrst populacij, ki povzročajo veliko škodo, predvsem na pridelkih. Sekretariat sporazuma skrbi za razvijanje in usklajevanje takih načrtov.

4.3.5   Kolikor je mogoče, pogodbenice spodbujajo visoke okoljske standarde pri načrtovanju in graditvi objektov, da zmanjšajo njihov vpliv na populacije, naštete v Razpredelnici 1. Proučiti morajo ukrepe za zmanjšanje vpliva postavljenih objektov, če se izkaže, da že negativno vplivajo na omenjene populacije.

4.3.6   Kadar dejavnost človeka ogroža stanje ohranjenosti populacij vodnih ptic, naštetih v Razpredelnici 1, si morajo pogodbenice prizadevati sprejeti ukrepe za omejitev stopnje ogrožanja. Ustrezni ukrepi bi med drugim na zavarovanih območjih lahko vključevali ukrepe ustanavljanja območij brez vznemirjanja, kamor javnost nima dostopa.

5.   Raziskave in spremljanje stanja

5.1   Pogodbenice si prizadevajo popisovati slabo poznana območja, ki lahko imajo velike zgostitve populacij, naštetih v Razpredelnici 1. Z izsledki takih popisov se seznanja javnost.

5.2   Pogodbenice si prizadevajo spremljati stanje populacij, naštetih v Razpredelnici 1. Izsledki takega spremljanja se objavljajo ali pošiljajo ustreznim mednarodnim organizacijam, da omogočajo preglede stanja in trendov populacije.

5.3   Pogodbenice sodelujejo zato, da izboljšajo presojanje trendov ptičje populacije kot merila za opisovanje stanja takih populacij.

5.4   Pogodbenice sodelujejo pri določanju selitvenih poti vseh populacij, naštetih v Razpredelnici 1, pri čemer uporabljajo razpoložljivo znanje o porazdelitvah v gnezditvenem in negnezditvenem obdobju in rezultate štetja, ter pri usklajenih programih obročkanja.

5.5   Pogodbenice si prizadevajo uvajati in spodbujati skupne raziskovalne projekte na področju ekologije in populacijske dinamike populacij, naštetih v Razpredelnici 1, in njihovih habitatov, da določijo njihove posebne zahteve ter načine, ki so za njihovo ohranitev in upravljanje najustreznejši.

5.6   Pogodbenice si prizadevajo pripravljati študije učinkov izgube in poslabšanja stanja mokrišč ter motenj v nosilni zmogljivosti mokrišč, ki jih uporabljajo populacije, naštete v Razpredelnici 1, in motenj v selitvenih vzorcih takih populacij.

5.7   Pogodbenice si prizadevajo pripravljati študije posledic lova populacij, naštetih v Razpredelnici 1, in trgovanja z njimi ter pomena teh oblik koriščenja za lokalno in državno gospodarstvo.

5.8   Pogodbenice si prizadevajo sodelovati z ustreznimi mednarodnimi organizacijami in podpirati raziskovalne projekte in projekte spremljanja stanja.

6.   Izobraževanje in obveščanje

6.1   Kadar je potrebno, pogodbenice poskrbijo za izobraževalne programe, s katerimi zagotovijo, da ima osebje, odgovorno za izvajanje tega akcijskega načrta, ustrezno znanje za njegovo učinkovito izvajanje.

6.2   Pogodbenice sodelujejo med seboj in s sekretariatom sporazuma, da razvijajo izobraževalne programe in izmenjujejo gradivo.

6.3   Pogodbenice si prizadevajo razvijati programe, informativno gradivo in mehanizme za ozaveščanje široke javnosti o ciljih, določbah in vsebini tega akcijskega načrta. V tem pogledu je posebna pozornost namenjena ljudem, ki živijo na pomembnih mokriščih ali blizu njih, uporabnikom teh mokrišč (lovcem, ribičem, turistom itd.) in lokalnim organom ter drugim nosilcem odločanja.

6.4   Pogodbenice si prizadevajo, da posebej ozaveščajo javnost o ohranjanju populacij, naštetih v Razpredelnici 1.

7.   Izvajanje

7.1   Če je ustrezno, pogodbenice pri izvajanju tega akcijskega načrta dajejo prednost populacijam iz stolpca A Razpredelnice 1.

7.2   Če se pri populacijah, naštetih v Razpredelnici 1, na ozemlju pogodbenice pojavlja več kot ena populacija iste vrste, ta pogodbenica izvaja ukrepe ohranjanja, primerne za populacijo ali populacije, katerih stanje ohranjenosti je najslabše.

7.3   Sekretariat sporazuma v sodelovanju s strokovnim odborom in ob pomoči strokovnjakov iz držav na območju razširjenosti populacij usklajuje razvijanje navodil za ohranjanje v skladu s četrtim odstavkom IV. člena tega sporazuma, da pogodbenicam pomaga pri izvajanju tega akcijskega načrta. Kadar je mogoče, sekretariat sporazuma zagotavlja skladnost z navodili, odobrenimi v drugih mednarodnih dokumentih. Cilj teh navodil za ohranjanje je uvesti načelo trajnostne uporabe. Med drugim vključujejo:

(a)

akcijske načrte posamičnih vrst;

(b)

izredne ukrepe;

(c)

pripravo popisov lokacij in metod za upravljanje habitatov;

(d)

postopke lova;

(e)

trgovanje z vodnimi pticami;

(f)

turizem;

(g)

zmanjšanje škode na pridelkih;

in

(h)

protokol o spremljanju stanja vodnih ptic.

7.4   Sekretariat sporazuma v sodelovanju s strokovnim odborom in pogodbenicami pripravi vrsto mednarodnih pregledov, potrebnih za izvajanje tega akcijskega načrta, ki vključujejo:

(a)

poročila o stanju in trendih populacij;

(b)

praznine v podatkih iz popisov;

(c)

omrežja območij, ki jih uporablja vsaka populacija, vključno s pregledi stanja zavarovanja vsakega območja, in ukrepi za upravljanje, sprejetimi v posameznem primeru;

(d)

ustrezno lovsko in trgovinsko zakonodajo vsake države, ki se nanaša na vrste, naštete v Prilogi 2 k temu sporazumu;

(e)

stopnjo priprave in izvajanja akcijskih načrtov posamičnih vrst;

(f)

projekte ponovne naselitve;

in

(g)

stanje vnesenih vrst tujerodnih vodnih ptic in njihovih križancev.

7.5   Sekretariat sporazuma si prizadeva zagotavljati, da se pregledi, omenjeni v odstavku 7.4, dopolnjujejo najmanj vsaka tri leta.

7.6   Strokovni odbor presoja navodila in preglede, pripravljene v skladu z odstavkoma 7.3 in 7.4, in oblikuje osnutke priporočil in resolucij, povezanih z razvijanjem, vsebino in izvajanjem navodil in pregledov, za razpravo na sejah zasedanja pogodbenic.

7.7   Sekretariat sporazuma redno pregleduje možne mehanizme za zagotavljanje dodatnih virov (sredstev in strokovne pomoči) za izvajanje tega akcijskega načrta in za vsako redno sejo zasedanja pogodbenic pripravi poročilo.

RAZPREDELNICA 1

STANJE POPULACIJ SELITVENIH VODNIH PTIC (1)

Ključ za razvrstitev

Ključ k Razpredelnici 1 je podlaga za izvajanje akcijskega načrta.

Stolpec A

Skupina 1:

(a)

vrste, ki so vključene v Dodatek 1 h Konvenciji o ohranjanju selitvenih vrst prosto živečih živali;

(b)

vrste, ki so navedene kot ogrožene na seznamu Ogroženi ptiči Sveta (BirdLife International 2000);

ali

(c)

populacije, ki vključujejo manj kot približno 10 000 osebkov.

Skupina 2:

Populacije, ki štejejo od približno 10 000 do približno 25 000 osebkov.

Skupina 3:

Populacije, ki štejejo od približno 25 000 do približno 100 000 osebkov in se obravnavajo kot ogrožene zaradi:

(a)

zgostitve na majhnem številu območij v vseh stopnjah svojega letnega cikla;

(b)

odvisnosti od habitatnega tipa, ki je hudo ogrožen;

(c)

očitnega dolgoročnega upadanja;

ali

(d)

močnih nihanj v velikosti ali trendu populacij.

Za vrste, naštete v skupinah 2 in 3, glej odstavek 2.1.1 Akcijskega načrta, v Prilogi 3 Sporazuma.

Stolpec B

Skupina 1:

Skupina 2: Populacije, ki štejejo od približno 25 000 do približno 100 000 osebkov in ne izpolnjujejo pogojev iz stolpca A, navedenih zgoraj.

Skupina 2:

Populacije, ki štejejo več kot približno 100 000 osebkov in se zanje meni, da potrebujejo posebno pozornost zaradi:

(a)

zgostitve na majhnem številu območij v vseh stopnjah njihovega letnega cikla;

(b)

odvisnosti od habitatnega tipa, ki je hudo ogrožen;

(c)

očitnega dolgoročnega upadanja;

ali

(d)

velikih nihanj v velikosti ali trendu populacij.

Stolpec C

Skupina 1:

Populacije, ki štejejo več kot približno 100 000 osebkov in bi lahko veliko pridobile z mednarodnim sodelovanjem in ne izpolnjujejo pogojev iz stolpca A ali iz stolpca B zgoraj.

Pregled razpredelnice 1

To razpredelnico:

(a)

redno pregleduje strokovni odbor v skladu s pododstavkom (b) tretjega odstavka VII. člena tega sporazuma;

in

(b)

dopolnjuje zasedanje pogodbenic z vidika sklepnih ugotovitev takih pregledov, če je potrebno, v skladu s pododstavkom (d) devetega odstavka VI. člena tega sporazuma.

Opredelitve zemljepisnih pojmov uporabljenih pri opisu območij razširjenosti

Severna Afrika

Alžirija, Egipt, Libija, Maroko, Tunizija.

Zahodna Afrika

Benin, Burkina Faso, Kamerun, Čad, Gvineja, Gvineja Bissau, Liberski polotok, Mali, Mavretanija, Niger, Nigerija, Senegal, Sierra Leone, Togo.

Vzhodna Afrika

Burundi, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Kenija, Ruanda, Somalija, Sudan, Uganda, Združena Republika Tanzanija.

Severovzhodna Afrika

Džibuti, Egipt, Eritreja, Etiopija, Somalija, Sudan.

Južna Afrika

Angola, Bocvana, Lesoto, Malavi, Mozambik, Namibija, Južna Afrika, Svazi, Zambija, Zimbabve.

Srednja Afrika

Kamerun, Srednjeafriška republika, Kongo, Demokratična republika Kongo, Ekvatorialna Gvineja, Gabon, Sao Tome in Principe.

Podsaharska Afrika

Vse afriške države južno od Sahare.

Tropska Afrika

Podsaharska Afrika, razen Lesota, Namibije, Južne Afrike in Svazija.

Zahodna Paleoarktika

Kakor je opredeljeno v knjigi Handbook of the birds of Evropa, the Middle East and North Afrika (Cramp&Simmons 1977).

Severozahodna Evropa

Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Islandija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Zahodna Evropa

Severozahodna Evropa s Portugalsko in Španijo.

Severovzhodna Evropa

Severni del Ruske federacije, zahodno od Urala.

Vzhodna Evropa

Belorusija, Ruska federacija zahodno od Urala, Ukrajina.

Srednja Evropa

Avstrija, Češka republika, Estonija, Nemčija, Madžarska, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Poljska, Ruska federacija okoli finskega zalivskega morja in Kaliningrad, Slovaška, Švica.

Severni Atlantik

Ferski otoki, Grenlandija, Islandija, Irska, Norveška, severozahodna obala Ruske federacije, Svalbard, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Vzhodni Atlantik

Atlantska obala Evrope in severne Afrike od severne Norveške do Maroka.

Zahodni Siberski polotok

Ruska federacija vzhodno od Urala do reke Jenisej in južno do meje Kazahstana.

Srednji Siberski polotok

Ruska federacija od reke Jenisej do vzhodne meje polotoka Tajmir in južno do gorovja Altaj.

Zahodno Sredozemlje

Alžirija, Francija, Italija, Malta, Monako, Maroko, Portugalska, San Marino, Španija, Tunizija.

Vzhodno Sredozemlje

Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Ciper, Egipt, Grčija, Izrael, Libanon, Libija, Slovenija, Sirija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Turčija, Jugoslavija.

Črno morje

Armenija, Bulgarija, Gruzija, Republika Moldavija, Romunija, Ruska federacija, Turčija, Ukrajina.

Kaspijsko jezero

Azerbajdžan, Islamska republika Iran, Kazahstan, Ruska federacija, Turkmenistan, Uzbekistan.

Jugozahodna Azija

Bahrajn, Islamska republika Iran, Irak, Izrael, Jordanija, Kazahstan, Kuvajt, Libanon, Oman, Katar, Savdska Arabija, Sirija, vzhodna Turčija, Turkmenistan, Združeni arabski emirati, Uzbekistan, Jemen.

Zahodna Azija

Zahodni deli Ruske federacije vzhodno od Urala in države kaspijskega območja.

Srednja Azija

Afganistan, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan.

Južna Azija

Bangladeš, Butan, Indija, Maldivi, Nepal, Pakistan, Šrilanka.

Razlaga okrajšav

gne.

:

gnezditev

pre.

:

prezimovanje

s.

:

severen, severna, severno

v.

:

vzhoden, vzhodna, vzhodno

j.

:

južen, južna, južno

z.

:

zahoden, zahodna, zahodno

sv.

:

severovzhoden, severovzhodna, severovzhodno

sz.

:

severozahoden, severozahodna, severozahoden

jv.

:

jugovzhoden, jugovzhodna, jugovzhodno

jz.

:

jugozahoden, jugozahodna, jugozahodno

():

Stanje populacije neznano. Stanje ohranjenosti ocenjeno.

*:

Izjemoma se za populacije označene z zvezdico lov lahko nadaljuje, če lov pomeni trajnostno uporabo in je ustaljen običaj (Glej odstavek 2.1.1 Priloge 3 Sporazuma).

Opombe

1.

Populacijski podatki, uporabljeni za sestavo Razpredelnice 1, ustrezajo, kolikor je mogoče, številu osebkov v možnem gnezditvenem staležu na območju sporazuma. Stanje temelji na najboljših razpoložljivih objavljenih ocenah populacij.

2.

Okrajšavi (gne.) ali (pre.) pri navedbah populacij sta samo pripomoček za njihovo prepoznavanje. Ne navajata sezonskih omejitev ukrepanja v zvezi s temi populacijami po tem sporazumu in akcijskem načrtu.

3.

Kratki opisi, ki se uporabljajo za določitev populacij temeljijo na opisih, ki so uporabljeni v „Waterbird Population Estimates“.

4.

Znak (/) se uporablja za ločitev območij gnezditve od območij prezimovanja.

5.

Če je vrsta populacije našteta v več skupinah v razpredelnici 1, se zaveze iz akcijskega načrta nanašajo na najbolj precizno skupino.

 

A

B

C

SPHENISCIDAE

Spheniscus demersus

-

južna Afrika

1b

2a 2c

 

GAVIIDAE

Gavia stellata

-

severozahodna Evropa (pre)

 

2c

 

-

Kaspijsko jezero, Črno morje in vzhodno Sredozemlje (pre.)

 

(1)

 

Gavia arctica arctica

-

severna Evropa & zahodna Sibirija/Evropa

 

2c

 

Gavia arctica suschkini

-

srednja Sibirija/Kaspijsko jezero

 

 

(1)

Gavia immer

-

Evropa (pre.)

1c

 

 

Gavia adamsii

-

severna Evropa (pre.)

1c

 

 

PODICIPEDIDAE

Tachybaptus ruficollis ruficollis

-

Evropa & severozahodna Afrika

 

 

1

Podiceps cristatus cristatus

-

severozahodna & vzhodna Evropa

 

 

1

-

Črno morje & Sredozemlje (pre)

 

 

1

-

Kaspijsko jezero & jugozahodna Azija (pre.)

2

 

 

Podiceps grisegena grisegena

-

severozahodna Evropa (pre.)

 

1

 

-

Črno morje & Sredozemlje (pre.)

 

(1)

 

-

Kaspisjko območje (pre.)

2

 

 

Podiceps cristatus infuscatus

-

vzhodna Afrika (od Etiopije do s. Zambije)

1c

 

 

-

južna Afrika

1c

 

 

Podiceps auritus auritus

-

severozahodna Evropa (large-billed)

1c

 

 

-

severovzhodna Evropa (small-billed)

 

1

 

-

Kaspijsko jezero & južna Azija (pre.)

2

 

 

Podiceps nigricollis nigricollis

-

Evropa/južna & zahodna Evropa & severna Afrika

 

 

1

-

zahodna Azija/jugozahodna & južna Azija

 

1

 

Podiceps nigricollis gurneyi

-

južna Afrika

2

 

 

PELECANIDAE

Pelecanus onocrotalus

-

južna Afrika

2

 

 

-

zahodna Afrika

 

1

 

-

vzhodna Afrika

 

 

1

-

Evropa & zahodna Azija (gne)

1a 3c

 

 

Pelecanus rufescens

-

Tropska Afrika & JZ Arabija

 

1

 

Pelecanus crispus

-

Črno morje & Sredozemlje (pre)

1a 1c

 

 

-

jugozahodna Azija & južna Azija (pre)

1a 2

 

 

SULIDAE

Sula (Morus) capensis

-

južna Afrika

1b

2a 2c

 

PHALACROCORACIDAE

Phalacrocorax coronatus

-

obalna jugozahodna Afrika

1c

 

 

Phalacrocorax pygmeus

-

Črno morje & Sredozemlje

 

1

 

-

jogozahodna Azija

 

1

 

Phalacrocorax neglectus

-

obalna jugozahodna Afrika

1b 1c

 

 

Phalacrocorax carbo carbo

-

severozahodna Evropa

 

 

1

Phalacrocorax carbo sinensis

-

severna & srednja Evropa

 

 

1

-

Črno morje & Sredozemlje

 

 

1

-

zahodna & jugozahodna Azija

 

 

(1)

Phalacrocorax carbo lucidus

-

obalna zahodna Afrika

 

1

 

-

srednja & vzhodna Afrika

 

 

1

-

obalna južna Afrika

2

 

 

Phalacrocorax nigrogularis

-

Zalivsko morje & Arabsko morje

1b

2a 2c

 

Phalacrocorax capensis

-

obalna južna Afrika

 

2a 2c

 

ARDEIDAE

Egretta ardesiaca

-

podsaharska Afrika

3c

 

 

Egretta vinaceigula

-

jugosrednja Afrika

1b 1c

 

 

Egretta garzetta garzetta

-

podsaharska Afrika

 

 

(1)

-

Evropa, Črno morje & Sredozemlje/Z & srednja Afrika

 

 

1

-

zahodna Azija/JZ Azija, SV & vzhodna Afrika

 

(1)

 

Egretta gularis gularis

-

zahodna Afrika

 

(1)

 

Egretta gularis schistacea

-

severovzhodna Afrika & Rdeče morje

 

(1)

 

-

jogozahodna Azija & južna Azija

2

 

 

Egretta dimorpha

-

obalna vzhodna Afrika

2

 

 

Ardea cinerea cinerea

-

podsaharska Afrika

 

 

1

-

Evropa & severna Afrika (gne)

 

 

1

-

zahodna & jugozahodna Azija (gne)

 

 

(1)

Ardea melanocephala

-

podsaharska Afrika

 

 

(1)

Ardea purpurea purpurea

-

Tropska Afrika

 

1

 

-

zahodna Evropa & zahodno sredozemlje/zahodna Afrika

2

 

 

-

vzhodna Evropa & jugozahodna Azija/podsaharska Afrika

 

(2c)

 

Casmerodius albus albus

-

Z, Sr & JV EVropa/Črno morje & Sredozemlje

2

 

 

-

zahodna Azija/jugozahodna Azija

 

(1)

 

Casmerodius albus melanorhynchos

-

podsaharska Afrika & Madagaskar

 

 

(1)

Mesophoyx intermedia brachyrhyncha

-

podsaharska Afrika

 

1

 

Bubulcus ibis ibis

-

južna Afrika

 

 

1

-

Tropska Afrika

 

 

1

-

jugozahodna Evropa & severozahodna Afrika

 

 

1

-

vzhodno Sredozemlje & jugozahodna Azija

2

 

 

Ardeola ralloides ralloides

-

Sredozemlje, Črno morje & S Afrika/podsaharska Afrika

3c

 

 

-

zahodna & jugozahodna Azija/podsaharska Afrika

 

(1)

 

Ardeola ralloides paludivaga

-

podsaharska Afrika & Madagaskar

 

 

(1)

Ardeola idae

-

Madagaskar & Aldabra/srednja & vzhodna Afrika

1b 1c

 

 

Ardeola rufiventris

-

tropska, vzhodna & južna Afrika

 

(1)

 

Nycticorax nycticorax nycticorax

-

podsaharska Afrika & Madagaskar

 

(1)

 

-

Evropa & SZ Afrika/Sredozemlje & Afrika

 

2c

 

-

zahodna Azija/JZ Azija & SV Afrika

 

(1)

 

Ixobrychus minutus minutus

-

Evropa & severna Afrika/podsaharska Afrika

 

2c

 

-

zahodna & jugozahodna Azija/podsaharska Afrika

 

(1)

 

Ixobrychus minutus payesii

-

podsaharska Afrika

 

(1)

 

Ixobrychus sturmii

-

podsaharska Afrika

 

(1)

 

Botaurus stellaris stellaris

-

Evropa (gne)

3c

 

 

-

jugozahodna Azija (pre)

2

 

 

Botaurus stellaris capensis

-

južna Afrika

1c

 

 

CICONIIDAE

Mycteria ibis

-

podsaharska Afrika (brez Madagaskarja)

 

1

 

Anastomus lamelligerus lamelligerus

-

podsaharska Afrika

 

 

1

Ciconia nigra

-

južna Afrika

1c

 

 

-

jugozahodna Evropa/zahodna Afrika

1c

 

 

-

srednja & vzhodna Evropa/podsaharska Afrika

2

 

 

Ciconia abdimii

-

podsaharska Afrika & JZ Arabija

 

(2c)

 

Ciconia episcopus microscelis

-

podsaharska Afrika

 

(1)

 

Ciconia ciconia ciconia

-

južna Afrika

1c

 

 

-

Iberski polotok & severozahodna Afrika/podsaharska Afrika

3b

 

 

-

srednja & vzhodna Evropa/podsaharska Afrika

 

 

1

-

zahodna Azija/jugozahodna Azija

2

 

 

Leptoptilos crumeniferus

-

Podsaharska Afrika

 

 

1

BALAENICIPITIDAE

Balaeniceps rex

-

srednja tropska Afrika

1c

 

 

THRESKIORNITHIDAE

Plegadis falcinellus falcinellus

-

Podsaharska Afrika (gne)

 

 

1

-

Črno morje & Sredozemlje/zahodna Afrika

3c

 

 

-

jugozahodna Azija/vzhodna Afrika

 

(1)

 

Geronticus eremita

-

Maroko

1a 1b 1c

 

 

-

jugozahodna Azija

1a 1b 1c

 

 

Threskiornis aethiopicus aethiopicus

-

podsaharska Afrika

 

 

1

-

Irak & Iran

1c

 

 

Platalea leucorodia leucorodia

-

zahodna Evropa/zahodno Sredozemlje & zahodna Afrika

1c

 

 

-

Sred. & JV Evropa/Sredozemlje & Tropska Afrika

2

 

 

Platalea leucorodia archeri

-

Rdeče morje & Somalija

1c

 

 

Platalea leucorodia balsaci

-

obalna zahodna Afrika (Mavretanija)

1c

 

 

Platalea leucorodia major

-

zahodna Azija/jugozahodna & južna Azija

2

 

 

Platalea alba

-

podsaharska Afrika

2*

 

 

PHOENICOPTERIDAE

Phoenicopterus ruber roseus

-

zahodna Afrika

3a

 

 

-

vzhodna Afrika

3a

 

 

-

južna Afrika (to Madagaskar)

3a

 

 

-

zahodno Sredozemlje

 

2a

 

-

vzhodno Sredozemlje, jugozahodna & južna Azija

 

2a

 

Phoenicopterus minor

-

zahodna Afrika

2

 

 

-

vzhodna Afrika

 

2a 2c

 

-

južna Afrika (do Madagaskarja)

3a

 

 

ANATIDAE

Dendrocygna bicolor

-

zahodna Afrika (od Senegala do Čada)

 

 

(1)

-

vzhodna & južna Afrika

 

 

(1)

Dendrocygna viduata

-

zahodna Afrika (od Senegala do Čada)

 

 

1

-

vzhodna & južna Afrika

 

 

1

Thalassornis leuconotus leuconotus

-

zahodna Afrika

1c

 

 

-

vzhodna & južna Afrika

2*

 

 

Oxyura leucocephala

-

zahodno Sredozemlje (Španija & Maroko)

1a 1b 1c

 

 

-

Alžirija & Tunizija

1a 1b 1c

 

 

-

vzhodno Sredozemlje, Turčija & jugozahodna Azija

1a 1b 1c

 

 

Oxyura maccoa

-

vzhodna Afrika

1c

 

 

-

južna Afrika

1c

 

 

Cygnus olor

-

severozahodna celinska & srednja Evropa

 

 

1

-

Črno morje

 

1

 

-

zahodna & srednja Azija/Kaspijsko jezero

 

2a 2d

 

Cygnus Cygnus

-

Islandija/Združeno kraljestvo & Irska

2

 

 

-

severozahodna celinska Evropa

 

1

 

-

S Evropa & Z Sibirija/Črno morje & V Sredozemlje

2

 

 

-

zahodna & srednja Sibirija/Kaspijsko jezero

2

 

 

Cygnus columbianus bewickii

-

zahodna Sibirija & SV Evropa/severozahodna Evropa

3c

 

 

-

severna Sibirija/Kaspijsko jezero

1c

 

 

Anser brachyrhynchus

-

vzhodna Grenlandija & Islandija/UK

 

2a

 

-

Svalbard/severozahodna Evropa

 

1

 

Anser fabalis fabalis

-

severovzhodna Evropa/severozahodna Evropa

 

1

 

Anser fabalis rossicus

-

zahodna & srednja Sibirija/SV & JZ Evropa

 

 

(1)

Anser fabalis johanseni

-

zahodna & srednja Sibirija/od Turkmenistana do Z Kitajske

 

 

(1)

Anser albifrons albifrons

-

SZ Sibirija & SV Evropa/severozahodna Evropa

 

 

1

-

zahodna Sibirija/srednja Evropa

3c*

 

 

-

zahodna Sibirija/Črno morje & Turčija

 

 

1

-

severna Sibirija/Kaspijsko jezero & Irak

2

 

 

Anser albifrons flavirostris

-

Grenlandija/Irska & UK

3a*

 

 

Anser erythropus

-

S Evropa & W Sibirija/Črno morje & Kaspijsko jezero

1a 1b 2

 

 

Anser anser anser

-

Islandija/UK & Irska

 

1

 

-

SZ Evropa/jugozahodna Evropa

 

 

1

-

srednja Evropa/severna Afrika

 

1

 

Anser anser rubrirostris

-

Črno morje & Turčija

 

1

 

-

zahodna Sibirija/Kaspijsko jezero & Irak

 

 

1

Branta leucopsis

-

vzhodna Grenlandija/Škotska & Irska

 

1

 

-

Svalbard/jugozahodna Škotska

2

 

 

-

Rusija/Nemčija & Nizozemska

 

 

1

Branta bernicla bernicla

-

zahodna Sibirija/zahodna Evropa

 

2b 2c

 

Branta bernicla hrota

-

Svalbard/Danska & UK

1c

 

 

-

Kanada & Grenlandija/Irska

2

 

 

Branta ruficollis

-

severna Sibirija/Črno morje & Kaspijsko jezero

1a 1b 3a

 

 

Alopochen aegyptiacus

-

zahodna Afrika

2

 

 

-

vzhodna & južna Afrika

 

 

1

Tadorna ferruginea

-

severozahodna Afrika

1c

 

 

-

vzhodno Sredozemlje & Črno morje/severovzhodna Afrika

2

 

 

-

zahodna Azija & Kaspijsko jezero/Iran & Irak

 

1

 

Tadorna cana

-

južna Afrika

 

1

 

Tadorna tadorna

-

severozahodna Evropa

 

2a

 

-

Črno morje & Sredozemlje

3c

 

 

-

zahodna Azija/Kaspijsko jezero & Bližnji vzhod

 

1

 

Plectropterus gambensis gambensis

-

zahodna Afrika

 

 

1

-

vzhodna Afrika (od Sudana do Zambije)

 

 

1

Plectropterus gambensis niger

-

južna Afrika

 

1

 

Sarkidiornis melanotos melanotos

-

zahodna Afrika

 

1

 

-

južna & vzhodna Afrika

 

 

1

Nettapus auritus

-

zahodna Afrika

1c

 

 

-

južna & vzhodna Afrika

 

 

(1)

Anas capensis

-

vzhodna Afrika (Rift Valley)

1c

 

 

-

bazen čadskega jezera2

1c

 

 

-

južna Afrika (S od Angole & Zambije)

 

 

1

Anas strepera strepera

-

severozahodna Evropa

 

1

 

-

severovzhodna Evropa/Črno morje & Sredozemlje

 

2c

 

-

zahodna Sibirija/JZ Azija & SV Afrika

 

 

(1)

Anas penelope

-

zahodna Sibirija & SV Evropa/SZ Evropa

 

 

1

-

Z Sibirija & SV Evropa/Črno morje & Sredozemlje

 

2c

 

-

zahodna Sibirija/JZ Azija & SV Afrika

 

2c

 

Anas platyrhynchos platyrhynchos

-

severozahodna Evropa

 

 

1

-

severna Evropa/zahodno Sredozemlje

 

 

1

-

vzhodna Evropa/Črno morje & vzhodno Sredozemlje

 

2c

 

-

zahodna Sibirija/jugozahodna Azija

 

 

(1)

Anas undulata undulata

-

južna Afrika

 

 

1

Anas clypeata

-

severozahodna & srednja Evropa (pre)

 

1

 

-

Z Sibirija, SV & V Evropa/J Evropa & zahodna Afrika

 

2c

 

-

Z Sibirija/JZ Azija, SV & vzhodna Afrika

 

2c

 

Anas erythrorhyncha

-

južna Afrika

 

 

1

-

vzhodna Afrika

 

 

1

-

Madagaskar

2

 

 

Anas acuta

-

severozahodna Evropa

 

1

 

-

Z Sibirija, SV & V Evropa/J Evropa & zahodna Afrika

 

2c

 

-

zahodna Sibirija/JZ Azija & vzhodna Afrika

 

 

(1)

Anas querquedula

-

zahodna Sibirija & Evropa/zahodna Afrika

 

2c

 

-

zahodna Sibirija/JZ Azija, SV & vzhodna Afrika

 

 

(1)

Anas crecca crecca

-

severozahodna Evropa

 

 

1

-

Z Sibirija & SV Evropa/Črno morje & Sredozemlje

 

 

1

-

zahodna Sibirija/JZ Azija & SV Afrika

 

2c

 

Anas hottentota

-

bazen čadskega jezera

1c

 

 

-

vzhodna Afrika (južno do S Zambije)

 

1

 

-

južna Afrika (severno do J Zambije)

 

1

 

Marmaronetta angustirostris

-

zahodno Sredozemlje/zahodno Sredoz. & zahodna Afrika

1a 1b 1c

 

 

-

vzhodno Sredozemlje

1a 1b 1c

 

 

-

jugozahodna Azija

1a 1b 2

 

 

Netta rufina

-

jugozahodna & srednja Evropa/zahodno Sredozemlje

 

1

 

-

Črno morje & vzhodno Sredozemlje

3c

 

 

-

zahodna & srednje Azija/jugozahodna Azija

 

 

1

Netta erythrophthalma brunnea

-

južna & vzhodna Afrika

 

 

1

Aythya ferina

-

severovzhodna Evropa/severozahodna Evropa

 

 

1

-

srednja & SV Evropa/Črno morje & Sredozemlje

 

 

1

-

zahodna Sibirija/jugozahodna Azija

 

2c

 

Aythya nyroca

-

zahodno Sredozemlje/severna & zahodna Afrika

1a 1c

 

 

-

vzhodna Evropa/V Sredozemlje & Sahelian Afrika

1a 3c

 

 

-

zahodna Azija/JZ Azija & SV Afrika

1a 3c

 

 

Aythya fuligula

-

severozahodna Evropa (pre)

 

 

1

-

srednja Evropa, Črno morje & Sredozemlje (pre)

 

 

1

-

zahodna Sibirija/JZ Azija & SV Afrika

 

 

(1)

Aythya marila marila

-

severna Evropa/zahodna Evropa

 

 

1

-

zahodna Sibirija/Črno morje & Kaspijsko jezero

 

 

1

Somateria mollissima mollissima

-

Baltik, Danska & Nizozemska

 

 

1

-

Norveška & Rusija

 

 

1

Somateria mollissima borealis

-

Svalbard & Franz Joseph (gne)

 

1

 

Somateria spectabilis

-

vzhodna Grenlandija, SV Evropa & zahodna Sibirija

 

 

1

Polysticta stelleri

-

zahodna Sibirija/severovzhodna Evropa

1a

1

 

Clangula hyemalis

-

Islandija & Grenlandija

 

 

1

-

zahodna Sibirija/severna Evropa

 

 

1

Melanitta nigra nigra

-

Z Sibirija & S Evropa/Z Evropa & SZ Afrika

 

2a

 

Melanitta fusca fusca

-

zahodna Sibirija & severna Evropa/SZ Evropa

 

2a

 

-

Črno morje & Kaspijsko jezero

1c

 

 

Bucephala clangula clangula

-

severozahodna & srednja Evropa (pre)

 

 

1

-

severovzhodna Evropa/Jadran

 

1

 

-

zahodna Sibirija & severovzhodna Evropa/Črno morje

2

 

 

-

zahodna Sibirija/Kaspijsko jezero

2

 

 

Mergellus albellus

-

severozahodna & srednja Evropa (pre)

3a

 

 

-

severovzhodna Evropa/Črno morje & vzhodno Sredozemlje

 

1

 

-

zahodna Sibirija/jugozahodnaAzija

3c

 

 

Mergus serrator serrator

-

severozahodna & srednja Evropa (pre)

 

 

1

-

severovzhodna Evropa/Črno morje & Sredozemlje

 

1

 

-

zahodna Sibirija/jugozahodna & srednja Azija

1c

 

 

Mergus merganser merganser

-

severozahodna & srednja Evropa (pre)

 

 

1

-

severovzhodna Evropa/Črno morje

1c

 

 

-

zahodna Sibirija/Kaspijsko jezero

2

 

 

GRUIDAE

Balearica pavonina pavonina

-

zahodna Afrika (od Senegala do Čada)

2

 

 

Balearica pavonina ceciliae

-

vzhodna Afrika (od Sudana do Ugande)

3c

 

 

Balearica regulorum regulorum

-

južna Afrika (S do Angole & J Zimbabve)

1c

 

 

Balearica regulorum gibbericeps

-

vzhodna Afrika (od Kenije do Mozambika)

3c

 

 

Grus leucogeranus

-

Iran (pre)

1a 1b 1c

 

 

Grus virgo

-

Črno morje(Ukrajina)/severovzhodna Afrika

1c

 

 

-

Turčija (gne)

1c

 

 

-

Kalmykia/severovzhodna Afrika

 

1

 

Grus paradisea

-

skrajno južna Afrika

1b 2

 

 

Grus carunculatus

-

srednja & južna Afrika

1b 1c

 

 

Grus grus

-

severozahodna Evropa/Iberski polotok & Maroko

 

1

 

-

severovzhodna & srednja Evropa/severna Afrika

 

1

 

-

vzhodna Evropa/Turčija, Bližnji vzhod & SV Afrika

3c

 

 

-

Turčija & Gruzija (gne)

1c

 

 

-

zahodna Sibirija/južna Azija

 

(1)

 

RALLIDAE

Sarothrura elegans elegans

-

SV, vzhodna & južna Afrika

 

 

(1)

Sarothrura elegans reichenovi

-

jugozahodna Afrika do srednja Afrika

 

 

(1)

Sarothrura boehmi

-

srednja Afrika

1c

 

 

Sarothrura ayresi

-

Etiopija in južna Afrika

1a 1b 1c

 

 

Rallus aquaticus aquaticus

-

Evropa & severna Afrika

 

 

1

Rallus aquaticus korejewi

-

zahodna Sibirija/jugozahodna Azija

 

 

(1)

Rallus caerulescens

-

južna & vzhodna Afrika

 

 

(1)

Crecopsis egregia

-

Podsaharska Afrika

 

 

(1)

Crex crex

-

Evropa & zahodna Azija/Podsaharska Afrika

1b

2c

 

Amaurornis flavirostris

-

Podsaharska Afrika

 

 

1

Porzana parva parva

-

zahodna Eurazija/Afrika

 

2c

 

Porzana pusilla intermedia

-

Evropa (gne)

2

 

 

Porzana porzana

-

Evropa/Afrika

 

2c

 

Aenigmatolimnas marginalis

-

Podsaharska Afrika

(2)

 

 

Porphyrio alleni

-

Podsaharska Afrika

 

 

(1)

Gallinula chloropus chloropus

-

Evropa & severna Afrika

 

 

1

-

zahodna & jugozahodna Azija

 

 

(1)

Gallinula angulata

-

Podsaharska Afrika

 

 

(1)

Fulica cristata

-

Podsaharska Afrika

 

 

1

-

Španija & Maroko

1c

 

 

Fulica atra atra

-

severozahodna Evropa (pre)

 

 

1

-

Črno morje & Sredozemlje (pre)

 

 

1

-

jugozahodna Azija (pre)

 

 

(1)

DROMADIDAE

Dromas ardeola

-

severozahodni indijski ocean, Rdeče morje & Zalivsko morje

3a

 

 

HAEMATOPODIDAE

Haematopus ostralegus ostralegus

-

Evropa/južna & zahodna Evropa & SZ Afrika

 

 

1

Haematopus ostralegus longipes

-

JV Eur & Z Azija/JZ Azija & SV Afrika

 

 

(1)

Haematopus moquini

-

obalna južna Afrika

1c

 

 

RECURVIROSTRIDAE

Himantopus himantopus himantopus

-

Podsaharska Afrika (brez juga)

 

 

(1)

-

južna Afrika („meridionalis“)

2

 

 

-

JZ Evropa & severozahodna Afrika/zahodna Afrika

 

1

 

-

srednja Evropa & V Sredozemlje/severna in srednja Afrika

 

1

 

-

Z, Sr. & JZ Azija/JZ Azija & SV Afrika

 

(1)