8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/1

(1)

Tokovi umazanega denarja prek prenosov sredstev lahko škodujejo stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogrozijo notranji trg. Terorizem načenja same temelje naše družbe. Prizadevanja storilcev kaznivih dejanj in njihovih pomočnikov, da bi prikrili izvor nezakonitih prihodkov iz kaznivih dejanj ali prenesli denarna sredstva v teroristične namene, lahko resno ogrozi trdnost, integriteto in stabilnost sistema prenosov denarnih sredstev in zaupanje v finančni sistem kot celoto.

(2)

Brez sprejetja nekaterih usklajevalnih ukrepov na ravni Skupnosti bi tisti, ki perejo denar, in tisti, ki financirajo terorizem, lahko izkoristili prost pretok kapitala, ki ga ponuja enotno finančno območje, zato da si olajšajo izvrševanje svojih kaznivih dejanj. Ukrepanje na ravni Skupnosti bi moralo s svojim obsegom zagotoviti enoten prenos posebnega priporočila VII o elektronskih prenosih sredstev (SR VII) projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF), ustanovljene z vrhom G7 v Parizu leta 1989, po vsej Evropski uniji, zlasti pa preprečiti diskriminacijo med nacionalnimi plačili znotraj države članice in čezmejnimi plačili med državami članicami. Neusklajeno ukrepanje posamičnih držav članic na področju čezmejnih prenosov sredstev bi lahko močno okrnilo nemoteno delovanje plačilnih sistemov na ravni EU in s tem škodovalo notranjemu trgu na področju finančnih storitev.

(3)

Po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 je izredni Evropski svet 21. septembra 2001 ponovno poudaril, da je boj proti terorizmu eden od ključnih ciljev Evropske unije. Evropski svet je potrdil načrt ukrepanja na področju izboljšanega policijskega in pravosodnega sodelovanja, razvijanja mednarodnih pravnih instrumentov proti terorizmu, preprečevanja financiranja terorizma, krepitve zračne varnosti in večje usklajenosti med vsemi zadevnimi politikami. Ta načrt ukrepanja je Evropski svet spremenil po terorističnih napadih 11. marca 2004 v Madridu, tako da zdaj natančno obravnava potrebo po prilagoditvi zakonskega okvira, ki ga je vzpostavila Skupnost za namene boja proti terorizmu in izboljšanja pravosodnega sodelovanja, devetim posebnim priporočilom proti financiranju terorizma, ki jih je sprejela FATF.

(4)

Za preprečevanje financiranja terorizma so bili sprejeti ukrepi, usmerjeni v zamrznitev sredstev in finančnih virov nekaterih oseb, skupin in subjektov, vključno z Uredbo Sveta (ES) št. 2580/2001 (3) in Uredbo Sveta (ES) št. 881/2002 (4). V ta isti namen so bili sprejeti tudi ukrepi, usmerjeni v zaščito finančnega sistema pred odvajanjem sredstev in finančnih virov v teroristične namene. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES (5) vsebuje več ukrepov, usmerjenih v boj proti zlorabi finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma. Ti ukrepi pa teroristom in drugim storilcem kaznivih dejanj ne preprečuje v celoti dostopa do plačilnih sistemov, ki jih uporabljajo za prenašanje svojih sredstev.

(5)

Za spodbujanje usklajenega mednarodnega pristopa na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi moralo nadaljnje ukrepanje Skupnosti upoštevati razvoj dogodkov na tej ravni, namreč devet posebnih priporočil proti financiranju terorizma, ki jih je sprejela FATF, in med njimi zlasti SR VII kakor tudi spremenjeno pojasnjevalno opombo za izvajanje tega posebnega priporočila.

(6)

Polna sledljivost prenosov sredstev je lahko še posebej pomembno in koristno orodje pri preprečevanju, preiskovanju in odkrivanju pranja denarja ali financiranja terorizma. Za zagotovitev podatkov o plačniku v vsej plačilni verigi je zato ustrezno določiti sistem, ki izvajalcem plačilnih storitev nalaga obveznost, da prenose sredstev spremljajo točni in jasni podatki o plačniku.

(7)

Določbe te uredbe se uporabljajo brez poseganja v Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (6). Informacije, ki so zbrane in shranjene za namene te uredbe, se ne smejo uporabljati v tržne namene.

(8)

Ta uredba ne velja za osebe, ki zgolj spreminjajo dokumente v papirni obliki v elektronske podatke in imajo z izvajalcem plačilnih storitev v ta namen sklenjeno pogodbo; isto velja za katero koli fizično ali pravno osebo, ki izvajalcem plačilnih storitev zgolj zagotavlja sisteme sporočil ali druge sisteme podpore za prenos sredstev ali klirinške sisteme in sisteme poravnave.

(9)

Ustrezno je izvzeti iz področja uporabe te uredbe prenose denarnih sredstev, ki predstavljajo manjše tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. Te izjeme bi morale veljati za kreditne ali debetne kartice, dvige gotovine na bankomatih (ATM), direktne obremenitve, elektronsko obdelane čeke, plačila davkov, kazni in drugih dajatev ter prenose sredstev, pri katerih tako plačnik kot prejemnik plačila veljata kot izvajalca plačilnih storitev, ki delujeta v svojem imenu. Da bi se upoštevale posebne značilnosti nacionalnih plačilnih sistemov, bi moralo biti državam članicam omogočeno tudi, da predvidijo izjeme za elektronska žiro plačila, če je mogoče kadar koli izslediti potek prenosa sredstev nazaj do plačnika. Če so države članice uporabile odstopanje za elektronski denar po Direktivi 2005/60/ES, bi ga morale uporabiti v okviru te uredbe, če preneseni znesek ne presega 1 000 EUR.

(10)

Izjema za elektronski denar, kakor je opredeljena v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2000/46/ES (7), velja za elektronski denar, ne glede na to, ali je njegov izdajatelj upravičen do opustitve v skladu s členom 8 te direktive ali ne.

(11)

Da ne bi zavirali učinkovitosti plačilnih sistemov, bi bilo treba razlikovati med zahtevami za preverjanje podatkov pri prenosih sredstev z računa in prenosih sredstev brez računa. Za vzpostavitev ravnovesja med tveganjem, da se zaradi uporabe prestrogih zahtev po identifikaciji transakcije umaknejo v podzemlje, in potencialno teroristično grožnjo, ki izhaja iz majhnih prenosov sredstev, bi bilo treba obveznost preverjanja, ali so podatki o plačniku točni, v primeru prenosov brez računa uveljaviti le za posamezne prenose, ki presegajo 1 000 EUR, brez poseganja v obveznosti iz Direktive 2005/60/ES. Za prenose sredstev prek računa se od izvajalcev plačilnih storitev ne bilo smelo zahtevati preverjanja podatkov o plačniku za vsak prenos sredstev, če so bile izpolnjene obveznosti iz Direktive 2005/60/ES.

(12)

V skladu z ozadjem Uredbe (ES) št. 2560/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in Sporočilom Komisije „Novi pravni okvir za plačila na notranjem trgu“ zadostuje, da se določijo poenostavljeni podatki o plačniku, ki morajo spremljati prenose sredstev v Skupnosti.

(13)

Da bi organom, pristojnim za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v tretjih državah, omogočili izsleditev vira sredstev, uporabljenih za pranje denarja ali financiranje terorizma, bi morali prenose sredstev iz Skupnosti v države zunaj Skupnosti spremljati popolni podatki o plačniku. Tem organom bi moral biti dostop do popolnih podatkov o plačniku odobren samo za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja ali financiranja terorizma.

(14)

Da bi omogočili cenovno ugodno opravljanje prenosov sredstev od enega samega plačnika do več prejemnikov plačila v okviru paketnih datotek, ki vsebujejo posamezne prenose sredstev iz Skupnosti v države zunaj Skupnosti, bi bilo treba sprejeti določbe, da take posamezne prenose sredstev spremlja zgolj številka računa plačnika ali posebna identifikacijska oznaka, pod pogojem, da paketna datoteka vsebuje popolne podatke o plačniku.

(15)

Da bi lahko preveril, ali zahtevani podatki o plačniku spremljajo prenose sredstev in pomagal identificirati sumljive transakcije, bi moral izvajalec plačilnih storitev imeti vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje odsotnosti podatkov o plačniku.

(16)

Zaradi potencialne grožnje financiranja terorizma, ki izhaja iz anonimnih prenosov sredstev, bi se moralo izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila omogočiti, da se izogne takim okoliščinam ali jih popravi, kadar ugotovi odsotnost ali nepopolnost podatkov o plačniku. S tega vidika je treba omogočiti fleksibilnost v zvezi z obsegom podatkov o plačniku glede na stopnjo tveganja. Poleg tega bi morala točnost in popolnost informacij ostati v pristojnosti izvajalca plačilnih storitev plačnika. V primeru, da ima plačnikov izvajalec plačilnih storitev sedež izven ozemlja Skupnosti, bi bilo v zvezi s čezmejnimi korespondenčnimi bančnimi odnosi s tem izvajalcem plačilnih storitev treba uporabiti načelo poglobljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v skladu z Direktivo 2005/60/ES.

(17)

Če nacionalni pristojni organi izoblikujejo smernice glede obveznosti o zavrnitvi vseh prenosov sredstev od izvajalca plačilnih storitev, ki večkrat zapored ne zagotovi zahtevanih podatkov o plačniku, ali obveznosti o sprejetju odločitve o omejitvi ali prekinitvi poslovnega odnosa z zadevnim izvajalcem plačilnih storitev, bi takšne smernice morale temeljiti na konvergenci najboljših praks in upoštevati revidirano pojasnjevalno opombo skupine FATF o SR VII, ki tretjim državam dovoljuje določitev najnižjega praga 1 000 EUR ali 1 000 USD, nad katerim je potrebno posredovanje podatkov o plačniku, če to ni v nasprotju s ciljem o učinkovitem boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

(18)

V vsakem primeru bi moral biti plačnikov izvajalec plačilnih storitev posebno pozoren glede na oceno tveganja, kadar ugotovi odsotnost ali nepopolnost podatkov o plačniku, pri čemer bi moral sumljive transakcije sporočiti pristojnim organom v skladu z dolžnostjo sporočanja iz Direktive 2005/60/ES in nacionalnimi izvedbenimi ukrepi.

(19)

Določbe o prenosih sredstev z odsotnimi ali nepopolnimi podatki o plačniku veljajo brez poseganja v kakršne koli obveznosti izvajalcev plačilnih storitev glede ustavitve in/ali zavrnitve prenosa sredstev, ki krši določbe civilnega, upravnega ali kazenskega prava.

(20)

Do odprave tehničnih omejitev, ki bi lahko izvajalcem posredniških plačilnih storitev preprečile izpolnjevanje obveznosti posredovanja vseh prejetih podatkov o plačniku, bi morali ti izvajalci posredniških plačilnih storitev voditi evidence navedenih podatkov. Take tehnične omejitve bi bilo treba odpraviti takoj, ko se posodobijo plačilni sistemi.

(21)

Ker se lahko zgodi, da v okviru preiskav kaznivih dejanj mesece ali celo leta po prvotnem prenosu sredstev ni mogoče identificirati podatkov, ki se zahtevajo od zadevnih posameznikov, je ustrezno, da se zahteva od izvajalcev plačilnih storitev, da vodijo evidenco podatkov o plačniku za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja ali financiranja terorizma. To obdobje bi moralo biti omejeno.

(22)

Za omogočanje hitrega odziva v boju proti terorizmu bi se morali izvajalci plačilnih storitev hitro odzvati na zahteve po podatkih o plačniku, ki jih podajo organi, pristojni za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v državi članici, v kateri imajo sedež.

(23)

Število dni, ki jih ima izvajalec plačilnih storitev za odgovor na zahtevo po podatkih o plačniku, se določi na podlagi števila delovnih dni v državi članici plačnikovega izvajalca plačilne storitve.

(24)

Glede na pomen boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi morale države članice za primere neizpolnjevanja te uredbe določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni v nacionalnih zakonodajah.

(25)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9).

(26)

Več držav in ozemelj, ki niso sestavni del ozemlja Skupnosti, je v monetarni uniji z določeno državo članico ali je sestavni del valutnega območja države članice ali pa so podpisali monetarni sporazum z Evropsko skupnostjo, ki jo predstavlja ena od držav članic, in imajo izvajalce plačilnih storitev, ki neposredno ali posredno sodelujejo v plačilnih in klirinških sistemih te države članice. Da bi se izognili uporabi te uredbe za prenose sredstev med zadevnimi državami članicami in temi državami ali ozemlji, ki bi občutno negativno vplivala na gospodarstva navedenih držav ali ozemelj, je ustrezno določiti možnost, da se taki prenosi sredstev obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj zadevnih držav članic.

(27)

Da se ne bi odvrnilo donacij v dobrodelne namene, je primerno, da se države članice pooblastijo, da izvajalce plačilnih storitev s sedežem na njihovih ozemljih izvzamejo iz zbiranja, preverjanja, evidentiranja ali pošiljanja podatkov o plačniku za prenose sredstev v višini do 150 EUR, ki so izvedeni znotraj njihovega ozemlja. Prav tako je primerno, da je takšna možnost pogojna v zvezi z zahtevami, ki jih morajo izpolniti nepridobitne organizacije, kar bi državi članici zagotavljajo, da takega izvzetja teroristi ne bi zlorabljali za prikrivanje financiranja svojih dejavnosti ali kot sredstvo za spodbujanje le-tega.

(28)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev.

(29)

Za vzpostavitev usklajenega pristopa na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi se morale glavne določbe te uredbe začeti uporabljati na isti datum kot ustrezne določbe, sprejete na mednarodni ravni –

1.

„financiranje terorizma“ pomeni zagotavljanje ali zbiranje sredstev v smislu člena 1(4) Direktive 2005/60/ES;

2.

„pranje denarja“ pomeni katero koli ravnanje, ki, v kolikor je storjeno naklepno, po členu 1(2) ali (3) Direktive 2005/60/ES pomeni pranje denarja;

3.

„plačnik“ pomeni bodisi fizično ali pravno osebo, ki je imetnik računa in ki dovoljuje prenos sredstev z računa, bodisi fizično ali pravno osebo, ki naroči prenos sredstev v primeru, ko račun ne obstaja;

4.

„prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je predvideni končni prejemnik prenesenih sredstev;

5.

„izvajalec plačilnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, katere poslovanje vključuje opravljanje storitev prenosa sredstev;

6.

„izvajalec posredniških plačilnih storitev“ pomeni izvajalca plačilnih storitev, ki ni niti izvajalec plačilnih storitev plačnika niti izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila, je pa udeležen v izvedbi prenosa sredstev;

7.

„prenos sredstev“ pomeni katero koli transakcijo, izvedeno z elektronskimi sredstvi v imenu plačnika prek izvajalca plačilnih storitev, z namenom dati sredstva na razpolago prejemniku plačila pri izvajalcu plačilnih sredstev, ne glede na to, ali sta plačnik in prejemnik plačila ista oseba;

8.

„paketni prenos sredstev“ pomeni več posameznih prenosov sredstev, ki so združeni za namene pošiljanja;

9.

„posebna identifikacijska oznaka“ pomeni kombinacijo črk, številk ali simbolov, ki jo izvajalec plačilnih storitev določi v skladu s protokoli plačilnega in poravnalnega sistema ali sistema sporočil, ki se uporablja za izvedbo prenosa sredstev.

(a)

je prejemnik plačila z izvajalcem plačilnih storitev sklenil dogovor, ki dovoljuje plačilo dobave blaga in storitev;

in

(b)

prenose sredstev spremlja posebna identifikacijska oznaka, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika.

(a)

prejemnik plačila je z izvajalcem plačilnih storitev sklenil dogovor, ki dovoljuje plačilo dobave blaga in storitev;

(b)

prenose sredstev spremlja posebna identifikacijska oznaka, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika;

ter

(c)

za izvajalca plačilnih storitev veljajo obveznosti iz Direktive 2005/60/ES.

(a)

za izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila veljajo obveznosti iz Direktive 2005/60/ES;

(b)

lahko izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila s posebno referenčno številko prek prejemnika plačila izsledi prenos sredstev od fizične ali pravne osebe, ki je s prejemnikom plačila sklenila dogovor o dobavi blaga ali opravljanju storitev;

ter

(c)

je znesek transakcije 1 000 EUR ali manj.

(a)

pri katerih plačnik s svojega računa dviga gotovino;

(b)

pri katerih obstaja dovoljenje za knjiženje v breme, ki dvema strankama omogoča medsebojna plačila prek računov, pod pogojem, da so prenosi sredstev opremljeni s posebno identifikacijsko oznako, ki omogoča izsleditev fizične ali pravne osebe;

(c)

pri katerih se uporablja elektronsko obdelane čeke;

(d)

za poravnavo davkov, kazni in drugih dajatev javnim organom znotraj države članice;

(e)

pri katerih sta tako plačnik kot prejemnik plačila hkrati tudi izvajalca plačilnih storitev in delujeta v svojem imenu.

(a)

je bila pri odprtju računa preverjena istovetnost plačnika in so bili podatki, pridobljeni s tem preverjanjem, shranjeni v skladu z obveznostmi iz členov 8(2) in 30(a) Direktive 2005/60/ES;

ali

(b)

plačnik spada na področje uporabe člena 9(6) Direktive 2005/60/ES.

(a)

za prenose sredstev, v primeru katerih ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež v Skupnosti, podatke, zahtevane v skladu s členom 6;

(b)

za prenose sredstev, v primeru katerih ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež izven Skupnosti, popolne podatke o plačniku, določene v členu 4, ali, kjer je ustrezno, podatke, zahtevane v skladu s členom 13;

in

(c)

za paketne prenose sredstev, če ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Skupnosti, popolne podatke o plačniku iz člena 4 le v paketnih prenosih sredstev, ne pa v posameznih prenosih, združenih v paketnem prenosu sredstev.

(a)

je zadevna država ali ozemlje v monetarni uniji skupaj z zadevno državo članico, ali je sestavni del valutnega območja te države članice ali je podpisala monetarni sporazum z Evropsko skupnostjo, ki jo predstavlja ena od držav članic;

(b)

izvajalci plačilnih storitev v zadevni državi ali na zadevnem ozemlju posredno ali neposredno sodelujejo v plačilnem in poravnalnem sistemu te države članice;

ter

(c)

zadevna država ali ozemlje od izvajalcev plačilnih storitev pod njeno pristojnostjo zahteva, da uporabljajo ista pravila, kakor so določena v tej uredbi.

(a)

uporabe člena 3 ob upoštevanju novih izkušenj glede mogočih zlorab elektronskega denarja, kot je opredeljeno v členu 1(3) Direktive 2000/46/ES, in drugih novo razvitih plačilnih sredstev za namene pranja denarja in financiranja terorizma. Če obstaja tveganje takšne zlorabe, Komisija predloži predlog za spremembo te uredbe;

(b)

uporabe člena 13 ob upoštevanju tehničnih omejitev, ki lahko preprečijo posredovanje popolnih podatkov plačnika izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila. Če razvoj na področju plačil omogoči možnosti za odpravo tehničnih omejitev, ob upoštevanju stroškov za izvajalce plačilnih storitev, Komisija poda predlog za spremembo te uredbe.

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/10

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 51/2006 (3) določa za leto 2006 ribolovne možnosti in s tem povezane pogoje za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova.

(2)

Treba je vključiti prepoved ribolova, zadržanja na krovu, pretovarjanja in iztovarjanja morskega psa orjaka in belega morskega volka v vseh vodah ES, vodah izven ES in mednarodnih vodah zaradi mednarodnih obveznosti za ohranitev in zaščito teh vrst, kar med drugim podpirata Konvencija o selitvenih vrstah in Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami favne in flore.

(3)

Glede na trenutno raven ulova mola za industrijske namene v Severnem morju se lahko znaten del dovoljenega prilova mola dodeli kvoti mola, namenjeni prehrani ljudi, in sicer brez povečanja celotnega skupnega možnega ulova.

(4)

V skladu s posvetovanji med Skupnostjo in Islandijo 20. februarja 2006 je bil sklenjen dogovor o kvotah za islandska plovila, ki se lahko do 30. aprila 2006 črpajo iz kvote Skupnosti, dodeljene na podlagi sporazuma z vlado Danske in lokalno vlado Grenlandije, in o kvotah za plovila Skupnosti, ki lovijo rdeči okun v islandski izključni ekonomski coni, ki se lahko črpajo med julijem in decembrom. Ta dogovor je treba vključiti v pravni red Skupnosti.

(5)

Treba je podrobno pojasniti opredelitev „dni prisotnosti na območju“ glede ribolovnega napora plovil v smislu obnove nekaterih staležev za zagotovitev pravilne uporabe omejitev ribolovnega napora.

(6)

Treba je spremeniti prikaz uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja brez posebnih pogojev glede največjega števila dni, ko je plovilo lahko prisotno na območju v smislu obnove nekaterih staležev.

(7)

Potrebna je pobuda, da bi plovila, ki delujejo v okviru sistema avtomatičnega odvzema dovoljenj, uporabljala bolj selektivno orodje v Severnem morju. To je treba preučiti v zvezi s številom dodeljenih dni prisotnosti na območju.

(8)

Treba je podrobno opredeliti, da pri uporabi več kakor ene skupine ribolovnega orodja med letom nobenega izmed teh orodij ni mogoče uporabiti, če celotno število dni, preživetih na morju, že presega število dni, določenih za to orodje.

(9)

Plovila, ki lovijo v smislu obnove staležev morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu, bi morala imeti korist od odstopanja v zvezi z največjim številom ribolovnih dni pod posebnimi pogoji. Navedena pravila je zato treba podrobno opredeliti.

(10)

Zaradi spremembe opredelitve dni prisotnosti na območju je treba podrobno opredeliti odstopanje, ki se uporablja za zahteve glede klicanja po radiu v zvezi z ribolovnim naporom plovil, ki lovijo v smislu obnove staležev morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu.

(11)

Poljska je upravičena do kvot sleda v conah I in II v skladu s Prilogo XII k Aktu o pristopu iz leta 2003. To je treba preučiti v zvezi s količinskimi omejitvami dovoljenj in ribolovnih dovoljenj.

(12)

Treba bi bilo opraviti nekaj redakcijskih izboljšav.

(13)

Z Uredbo (ES) št. 2270/2004 je Svet določil za leti 2005 in 2006 ribolovne možnosti za ribiška plovila Skupnosti za nekatere staleže globokomorskih rib (4).

(14)

V skladu s posvetovanji med Skupnostjo in Norveško 31. januarja 2006 in na podlagi znanstvenega mnenja je treba ribolov okroglonosega repaka v coni III, vključno z norveškimi vodami, omejiti na povprečen ulov v obdobju med letoma 1996–2003. To spremembo je treba vključiti v Uredbo (ES) št. 2270/2004.

(15)

Uredbi (ES) št. 51/2006 in (ES) št. 2270/2004 je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 5 se doda naslednji pododstavek:

„8.   Plovilom Skupnosti je v vseh vodah Skupnosti in izven Skupnosti prepovedano loviti, zadržati na krovu, pretovarjati in iztovarjati naslednji vrsti:

2.

v členu 7(1) se druga alinea nadomesti z naslednjo:

3.

v členu 7(1) se četrta alinea nadomesti z naslednjo:

4.

v členu 10 se doda naslednji pododstavek:

„Ribolov plovil Skupnosti v vodah pod jurisdikcijo Islandije, se omeji na območje, opredeljeno z ravnimi črtami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate:

Jugozahodno območje

Jugovzhodno območje

5.

člen 13 se nadomesti z:

„Člen 13

Dovoljenje

1.   Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Barbadosa, Gvajane, Japonske, Južne Koreje, Norveške, Surinama, Trinidada in Tobaga ter Venezuele, in ribiška plovila, ki so registrirana na Ferskih otokih, imajo dovoljenje za ribolov v vodah Skupnosti v okviru omejitev ulova iz Priloge I in ob upoštevanju pogojev iz členov 14, 15 in 16 ter 19 do 25.

2.   Ribiškim plovilom tretjih držav je v vseh vodah Skupnosti prepovedano loviti, zadržati na krovu, pretovarjati in iztovarjati naslednji vrsti:

6.

priloge IA, IB, IIA, IIB, IIC in IV se spremenijo v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/24

(1)

Evropska skupnost je pogodbenica Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (v nadaljnjem besedilu „Bonska konvencija“) (2).

(2)

Člen IV Bonske konvencije predvideva sklenitev regionalnih sporazumov, ki jih je treba čimprej skleniti v zvezi z vrstami, katerih varstveno stanje je neugodno (vrste iz Dodatka II).

(3)

Za vodne ptice, ki se selijo po afriško-evrazijskih selitvenih poteh in spadajo med vrste iz Dodatka II, so potrebni takojšnji ukrepi za izboljšanje njihovega varstvenega stanja; prav tako je treba zbrati podatke, ki bodo podlaga smotrnim odločitvam o upravljanju.

(4)

Na prvi konferenci pogodbenic Bonnske konvencije je bilo odločeno, da se pripravi sporazum za ohranitev zahodnopalearktičnih plovcev anatidae. Osnutek sporazuma je bil spremenjen in se je preimenoval, da je vključeval tudi druge vrste selitvenih vodnih ptic.

(5)

Skupnost je na področju, ki se nanaša na ta sporazum, sprejela Direktivi Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (3) in 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (4).

(6)

Komisija je v imenu Skupnosti in v skladu s pogajalskimi smernicami, ki jih je podal Svet 7. junija 1995, sodelovala na pogajalskem sestanku od 12. do 16. junija 1995 v Haagu. Na tem sestanku je bil sporazumno sprejet Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic (v nadaljevanju „Sporazum“).

(7)

Sporazum je bil na voljo za podpis od 16. oktobra 1995. Sporazum je bil v imenu Skupnosti podpisan 1. septembra 1997. Veljati je začel 1. novembra 1999.

(8)

V členu X Sporazuma je določeno, da spremembe prilog začnejo veljati za vse pogodbenice devetdeset dni po sprejetju na zasedanju pogodbenic, razen za tiste pogodbenice, ki izrazijo pridržke v skladu z odstavkom 6 istega člena.

(9)

Priloge k Sporazumu so bile spremenjene na podlagi resolucij prvega zasedanja pogodbenic novembra 1999 v Cape Townu v Južni Afriki in drugega zasedanja pogodbenic septembra 2002 v Bonnu v Nemčiji.

(10)

Sporazum je treba odobriti –