6.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

6.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/3

(1)

Člen 1(2) Uredbe (ES) št. 1964/2005 določa, da se vsako leto s 1. januarjem odpre avtonomna tarifna kvota 775 000 ton neto teže za uvoz banan (z oznako KN 0803 00 19) s poreklom iz držav AKP po ničelni stopnji.

(2)

Zato je treba za leto 2007 odpreti tarifno kvoto, določeno z Uredbo (ES) št. 1964/2005, in določiti pravila za njeno upravljanje za obdobje do 31. decembra 2007.

(3)

Kot v primeru nepreferencialnih uvozov je treba za spodbujanje razvoja mednarodne trgovine in trgovinskih tokov sprejeti način upravljanja zadevne tarifne kvote. Za ta namen bi bil najprimernejši način, ki predvideva uporabo kvote po kronološkem vrstnem redu datumov prejema izjave o sprostitvi v prosti promet (metoda „prvi pride – prvi dobi“). Da bi zagotovili kontinuiteto trgovine z državami AKP in s tem zadovoljivo oskrbo trga Skupnosti ter se hkrati izognili motnjam v trgovinskih tokovih, je del tarifne kvote v okviru Uredbe Komisije (ES) št. 219/2006 (2) trenutno rezerviran za izvajalce, ki so v okviru prejšnjega veljavnega uvoznega režima oskrbovali Skupnost z bananami s poreklom iz držav AKP. Ob upoštevanju prehodnega značaja navedene provizije se zdi primerno, da se postopno odpravi in s tem za leto 2007 zagotovi znatno povečanje v delu tarifne kvote, ki se upravlja po metodi „prvi pride – prvi dobi“ s povečanjem deleža uvoza, ki se izvaja po navedenem sistemu iz 60 % na 81 %.

(4)

Zato je treba določiti, da je skupna količina 146 848 ton v okviru tarifne kvote rezervirana za izvajalce, ki so v letu 2006 v Skupnost dejansko uvozili banane s poreklom iz držav AKP. Ta del tarifne kvote bi bilo treba upravljati s pomočjo uvoznih dovoljenj, ki se vsakemu izvajalcu izdajo v sorazmerju količinami, ki se uvozijo na podlagi dovoljenj, ki jih ti prejmejo v okviru poglavja II Uredbe (ES) št. 219/2006.

(5)

Ob upoštevanju razpoložljivih količin je treba določiti prag za vloge za dovoljenja, ki jih lahko vsak izvajalec vloži za obdobje do 31. decembra 2007.

(6)

Dostop do preostalega dela tarifne kvote mora biti odprt za vse izvajalce s sedežem v Skupnosti po načelu „prvi pride – prvi dobi“ v skladu s členom 308a, 308b in 308c Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(7)

Da bi se zagotovila pravočasna predložitev vlog za izdajo dovoljenj, mora ta uredba začeti veljati takoj.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za banane –

(a)

količina 146 848 ton upravlja v skladu z določbami iz poglavja II in ima zaporedno številko 09.4164;

(b)

količina 628 152 ton upravlja v skladu z določbami iz poglavja III in ima zaporedne številke: 09.1634, 09.1638, 09.1639, 09.1640, 09.1642, 09.1644.

(a)

hranijo izvod vsakega dovoljenja in izpisek uvoznega dovoljenja, ki je bil izdan ob prejemu izjave o sprostitvi v prosti promet; in

(b)

ob zaključku vsakega dvotedenskega obdobja predložijo drugi izvod vsakega uvoznega dovoljenja in izdanega izpiska uvoznega dovoljenja organom svoje države članice, naštetim v Prilogi.

6.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/8

(1)

Člen 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1148/2001 z dne 12. junija 2001 o preverjanju skladnosti s standardi trženja, ki se uporabljajo za sveže sadje in zelenjavo (2), določa pogoje za odobritev postopkov preverjanja pred uvozom v Skupnost v nekaterih tretjih državah, ki to zahtevajo.

(2)

Turški organi so poslali Komisiji zahtevek za odobritev postopkov preverjanja, ki se izvajajo v pristojnosti Generalnega direktorata za standardizacijo zunanje trgovine. Ta zahtevek navaja, da imajo zgoraj navedeni nadzorni organi potrebno osebje, opremo in naprave za preverjanje, da uporabljajo metode, ki so enakovredne tistim iz člena 9 Uredbe (ES) št. 1148/2001, in da sta sveže sadje in zelenjava, izvožena iz Turčije v Skupnost, skladna s standardi trženja Skupnosti.

(3)

Informacije, ki so jih države članice poslale Skupnosti, kažejo, da je bilo v obdobju od 2001 do 2005 pri uvozih svežega sadja in zelenjave iz Turčije malo neskladnosti s standardi trženja.

(4)

Preverjanja skladnosti, ki so jih izvedli v Turčiji, je zato treba odobriti z začetkom veljavnosti od datuma izvajanja postopka upravnega sodelovanja iz člena 7(8) Uredbe (ES) št. 1148/2001.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

6.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/12

(1)

Direktiva 2002/55/ES ne vključuje vseh rodov in vrst zelenjadnic, zajetih v Direktivi 92/33/EGS. Primerno je razširiti obseg uporabe Direktive 2002/55/ES, da se uporablja za iste rodove in vrste kakor Direktiva 92/33/EGS.

(2)

Direktivi 2002/55/ES in 92/33/EGS ne vključujeta Zea mays L. (pokovke ali sladke koruze), rastline, ki je zelo razširjena v nekaterih novih državah članicah. Primerno je razširiti obseg uporabe obeh direktiv na Zea mays L. Čeprav je koruza, vključno s pokovko in sladko koruzo, uvrščena med žito v okviru zakonodaje v zvezi s skupno kmetijsko politiko, mora biti seme za sejanje sladke koruze in pokovke predmet posebne zakonodaje glede trženja semena zelanjadnic.

(3)

Glede na razvoj znanstvenih spoznanj se je za več botaničnih imen, uporabljenih v direktivah 92/33/EGS in 2002/55/ES, izkazalo, da so nepravilna in dvomljive istovetnosti. Navedena imena je treba uskladiti s tistimi, ki so običajno mednarodno sprejeta.

(4)

Zato je treba ustrezno spremeniti direktivi 92/33/EGS in 2002/55/ES.

(5)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

1.

Rodovi in vrste, navedeni v členu 2(1)(b), se nadomestijo s tistimi, ki so navedeni v Prilogi k tej direktivi.

2.

Točka 3(a) Priloge II se spremeni:

3.

Točka 2 Priloge III se spremeni:

6.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/16

(1)

Direktiva Komisije 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke (2) je bila večkrat bistveno spremenjena (3). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Žitne kašice in živila za dojenčke in majhne otroke se uporabljajo kot del raznolike prehrane ter niso edini vir prehranjevanja dojenčkov in majhnih otrok.

(3)

Zaradi družbenih in kulturnih okoliščin v Skupnosti, je za dojenčke in majhne otroke, ki so odstavljeni od dojenja, veliko raznovrstnih proizvodov.

(4)

Ob upoštevanju zgornjih dejavnikov mora biti osnovna sestava teh proizvodov primerna za prehranske potrebe dojenčkov in majhnih otrok, ki so po splošno sprejetih znanstvenih merilih zdravi.

(5)

Treba je določiti bistvene prehranske potrebe za sestavo dveh obsežnih skupin teh proizvodov, to je za žitne kašice in otroško hrano.

(6)

Kljub temu, da bi zaradi narave tovrstnih živil bilo treba določiti številne obvezne zahteve in druge omejitve glede ravni vitaminov, mineralov in drugih hranil, bi moralo biti dovoljeno, da proizvajalci tovrstna hranila poljubno dodajajo pod pogojem, da uporabljajo izključno nekatere sestavine, ki jih določi ta Direktiva.

(7)

V Skupnosti uporaba proizvodov, ki so jim bila poljubno dodana hranila v zdaj upoštevanih količinah pri dojenčkih in majhnih otrocih ne kaže pretiranega vnosa teh hranil v organizem. Prihodnji razvoj stanja je treba pozorno spremljati in po potrebi primerno ukrepati.

(8)

Različna pravila o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v žitnih kašicah in otroški hrani povzročajo ovire v trgovini med nekaterimi državami članicami.

(9)

Mejne vrednosti ostankov pesticidov, določene v Direktivi Sveta št. 76/895/EGS z dne 23. novembra 1976 o določanju najvišjih dovoljenih ravni za ostanke pesticidov v in na sadju in zelenjavi (4) v Direktivi Sveta 86/362/EGS z dne 24. julija 1986 o določanju mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na žitih (5), v Direktivi Sveta 86/363/EGS z dne 24. julija 1986 o določitvi mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na živilih živalskega izvora (6), ter v Direktivi Sveta 90/642/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi najvišjih dovoljenih vrednosti ostankov pesticidov v in na nekaterih proizvodih rastlinskega izvora, vključno s sadjem in zelenjavo (7), ne posegajo v posebne določbe, ki veljajo za žitne kašice in otroško hrano.

(10)

Načelo previdnosti ob upoštevanju mednarodnih obveznosti Skupnosti v primerih, pri katerih ustrezni znanstveni dokazi ne zadoščajo, omogoča, da Skupnost začasno sprejme ukrepe na podlagi razpoložljivih podatkov ter da izvede dodatno oceno tveganja in v razumnem času pregleda ukrepe.

(11)

Na podlagi obeh mnenj, ki jih je dal Strokovni odbor za prehrano 19. septembra 1997 in 4. junija 1998, zdaj obstaja dvom, ki zahteva ustreznost obstoječih vrednosti dopustnega dnevnega vnosa (ADI) pesticidov in ostankov pesticidov za varovanje zdravja dojenčkov in majhnih otrok. Kar zadeva živila za posebne prehranske namene, ki so namenjena dojenčkom in majhnim otrokom, je torej primerno, da se sprejme zelo nizka skupna mejna vrednost za vse pesticide do strokovnega pregleda in ocene posameznih snovi. Ta zelo nizka skupna mejna vrednost bi morala biti določena pri 0,01 mg/kg, kar je običajno v praksi najmanjša vrednost zaznavanja.

(12)

Za ostanke pesticidov je treba zahtevati stroge omejitve. S skrbno izbiro surovin in glede na to, da so žitne kašice in otroška hrana podvržene obsežni predelavi med proizvodnjo, je možno izdelati proizvode, ki vsebujejo zelo nizke vrednosti ostankov pesticidov. Vendar pomeni v primeru majhnega števila pesticidov ali presnovnih produktov pesticidov bi mejna vrednost ostankov 0,01 mg/kg, v najslabših pogojih vnosa, za dojenčke in majhne otroke pomenila presežek ADI. To je primer za pesticide in presnovne produkte pesticidov, katerih ADI je pod 0,0005 mg/kg telesne mase.

(13)

Ta direktiva uvaja načelo prepovedi uporabe teh pesticidov v pridelavi kmetijskih pridelkov, namenjenih za žitne kašice in otroško hrano. Ta prepoved pa še ne zagotavlja, da pridelki ne vsebujejo takih pesticidov, ker nekateri pesticidi onesnažujejo okolje, njihove ostanke pa je mogoče najti v zadevnih pridelkih.

(14)

Zdravje dojenčkov in malih otrok je mogoče bolje zaščititi z uporabo dodatnih zahtev, ki jih je mogoče izvajati z analizo, ne glede na izvor proizvoda.

(15)

Večina pesticidov, katerih ADI so nižje od 0,0005 mg/kg telesne mase, je v Skupnosti že prepovedana. Prepovedanih pesticidov se z najsodobnejšimi analitskimi metodami ne bi smelo zaznati v žitnih kašicah in otroških hrani. Vendar pa se nekateri pesticidi počasi razgrajujejo in še vedno onesnažujejo okolje. Lahko so prisotni v žitnih kašicah in otroški hrani, četudi se niso uporabljali. Zaradi nadzora je treba imeti usklajen pristop.

(16)

Do odločb Komisije o tem, ali izpolnjujejo varnostne zahteve člena 5 Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (8), je treba stalno uporabo odobrenih pesticidov dovoliti, dokler so njihovi ostanki v skladu z mejnimi vrednostmi, določenimi s to direktivo. Mejne vrednosti je treba določiti na ravneh, ki zagotavljajo, da dojenčki in mali otroci v najslabših pogojih vnosa ne bodo presegli zadevnih ADI.

(17)

Uporabo novih živilskih sestavin je treba obravnavati horizontalno za vsa živila v ločenem ukrepu.

(18)

Ta direktiva odraža sedanje vedenje o zadevnih proizvodih. O vsaki spremembi, ki bo omogočila inovacijo na podlagi znanstvenega in tehničnega napredka, je treba odločati v skladu s postopkom iz člena 13(2) Direktive 89/398/EGS.

(19)

Z vidika oseb, ki so jim ti proizvodi namenjeni, je treba določiti potrebna mikrobiološka merila in mejne vrednosti onesnaževal.

(20)

Za proizvode, zajete s to direktivo, veljajo v skladu s členom 7(1) Direktive 89/398/EGS splošna pravila iz Direktive 2000/13/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (9).

(21)

V tej direktivi je treba sprejemati in razširjati dopolnitve in izjeme od splošnih pravil, kjer je to primerno.

(22)

Zlasti vrsta in namembnost proizvoda iz te direktive zahtevata, da so na označbi prikazani energijska vrednost in glavna hranila. Na drugi strani je treba navesti način uporabe v skladu s točko 9 člena 3(1) in členom 11 Direktive 2000/13/ES, da se prepreči neprimerna uporaba, ki bi lahko škodila zdravju dojenčkov.

(23)

V skladu s pravili, ki se uporabljajo za vsa živila, se običajno ta opremijo s predpisanimi navedbami, razen tistih, ki so izrecno prepovedane, in bi morale te predpisane navedbe, kjer je primerno, upoštevati merila za sestavo, navedena v tej direktivi.

(24)

O določbah, ki bi lahko vplivale na zdravje ljudi, je bil opravljen posvet v skladu s členom 4 Direktive 89/398/EGS.

(25)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(26)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, določenih v Prilogi VIII, Del B –

(a)

„žitne kašice“, ki se delijo na naslednje štiri skupine:

(b)

Druga „otroška hrana“, ki se ne uvršča med žitne kašice.

(a)

„dojenčki“ so otroci do 12. meseca starosti;

(b)

„majhni otroci“ so otroci od prvega do tretjega leta starosti;

(c)

„ostanek pesticida“ je ostanek fitofarmacevtsega sredstva v žitnih kašicah in otroški hrani, kakor je opredeljen v točki 1 člena 2 Direktive Sveta 91/414/EGS, vključno z njegovimi presnovki in snovmi, ki nastanejo pri njegovem razpadu ali reakciji.

(a)

da se pesticidi, navedeni v tabeli 1 Priloge VII niso uporabljali, če njihovi ostanki ne presegajo mejne vrednosti 0,003 mg/kg. Ta vrednost, ki šteje, da je meja določanja delovnega območja analizne metode, se redno pregleduje z vidika tehničnega napredka;

(b)

da se pesticidi, navedeni v tabeli 2 Priloge VII, niso uporabljali, če njihovi ostanki ne presegajo mejne vrednosti 0,003 mg/kg. Ta vrednost se redno pregleduje z vidika podatkov o okoljski onesnaženosti.

(a)

navedbo, od katere starosti se proizvod lahko uporablja, pri čemer je treba upoštevati njegovo sestavo, teksturo ali druge posamezne lastnosti. Pri izdelkih navedena starost, ki dovoljuje uporabo katerega koli proizvoda ne sme biti nižja od štirih mesecev. Pri izdelkih, ki se priporočajo za uporabo od četrtega meseca starosti, je lahko navedeno, da so primerni od te starosti, razen če neodvisne osebe, usposobljene na področju medicine, prehrane ali farmacije, ali druge strokovne osebe, odgovorne za nego matere in otroka, ne svetujejo drugače;

(b)

podatek, ali proizvod vsebuje gluten ali ne, če je navedena starost manj kakor šest mesecev, pri kateri se izdelek lahko uporablja;

(c)

izkoristljivo energijsko vrednost, izraženo v kJ in kilokalorijah, ter vsebnost beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, izraženo v številčni obliki na 100 g ali 100 ml izdelka, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino izdelka, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo;

(d)

povprečno količino vsakega minerala in vsakega vitamina, navedenega v Prilogi I ali Prilogi II, izraženo v številčni obliki na 100 g ali 100 ml proizvoda, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino proizvoda, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo;

(e)

navodila za pravilno pripravo, če je potrebno, in izjavo o pomembnosti upoštevanja teh navodil.

(a)

povprečne količine hranil, določenih v Prilogi IV, če tovrstne navedbe niso opredeljene že v skladu z določbo točke (d) odstavka 1, izraženo v številčni obliki na 100 g ali 100 ml proizvoda, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino proizvoda, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo;

(b)

poleg številčnih podatkov, podatkov za vitamine in minerale iz Priloge V, izražene kot odstotek referenčnih vrednosti, danih v prilogi, na 100 g ali 100 ml proizvoda, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino proizvoda, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo, pod pogojem, da so količine, ki so v živilu, najmanj enake 15 % referenčnih vrednosti.

6.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/36

(1)

Varnostni svet Združenih narodov je 10. junija 1999 sprejel Resolucijo 1244 (1999) („RVSZN 1244 (1999)“), katere cilj je vzpostavitev precejšnje avtonomije in samouprave na Kosovu v okviru nekdanje Zvezne republike Jugoslavije, dokler se dokončno ne opredeli status Kosova.

(2)

Mednarodna Skupnost je na podlagi RVSZN 1244 (1999) vzpostavila mednarodne varnostne sile („KFOR“) in začasno civilno upravo – Začasna misija Združenih narodov na Kosovu („UNMIK“). UNMIK je sestavljen iz štirih delov (stebrov) in Evropska unija financira četrti steber, odgovoren za gospodarsko obnovo in razvoj. UNMIK in zlasti njegov steber IV je dosegel precejšnji napredek pri vzpostavljanju institucionalnega, pravnega in političnega okvira, ki spodbuja ustvarjanje zdravega gospodarstva, ki temelji na tržnih načelih.

(3)

UNMIK je od svoje ustanovitve na začasne institucije samouprave („ZIS“) prenesel pomembne pristojnosti. Posebej je treba omeniti, da je UNMIK na Ministrstvo za gospodarstvo in finance v okviru Začasne institucije samouprave prenesel pristojnosti za proračun, pri čemer pa posebni predstavnik Generalnega sekretarja ZN ohranja končna pooblastila v zvezi z odobritvijo proračuna.

(4)

VSZN je 24. oktobra 2005 odobril predlog Generalnega sekretarja ZN, da začne politični proces, ki naj bi določil prihodnji status Kosova.

(5)

Kosovska organa, upravičena do pomoči Skupnosti ter odgovorna za to, da podata soglasje finančnim in gospodarskim pogojem ter za izpolnjevanje finančnih in gospodarskih pogojev, na podlagi katerih se izvaja ta pomoč, sta zato UNMIK in ZIS, ko pa se bo odločilo o prihodnjem statusu Kosova, bodo to institucija ali institucije, na katere se bodo prenesle te naloge in odgovornosti.

(6)

V okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, ki pomeni okvir za odnose EU s to regijo, je zaželeno, da se podpira prizadevanja za ohranjanje politične in gospodarske stabilizacije Kosova zaradi razvoja v smeri polnega sodelovanja s Skupnostjo, kar bi prispevalo k jasnejšim perspektivam Kosova v zvezi z njegovo evropsko prihodnostjo.

(7)

Skupnost je v preteklosti že menila, da je primerno, da se glede na izjemno težke okoliščine pomaga olajšati finančne omejitve Kosova, in na podlagi Sklepa Sveta 2000/140/ES z dne 14. februarja 2000 o zagotovitvi izredne finančne pomoči Kosovu (2) in Sklepa Sveta 2001/511/ES z dne 27. junija 2001 o zagotovitvi nadaljnje izredne finančne pomoči Kosovu (3) zagotovila izredno finančno pomoč v obliki donacij v višini 35 milijonov EUR v letu 2000 in 30 milijonov EUR v letu 2001. Zadnje plačilo v okviru takšne pomoči je bilo izvršeno decembra 2002.

(8)

Ta izredna finančna pomoč dopolnjuje druge programe pomoči Skupnosti za Zahodni Balkan.

(9)

Kosovski organi so se novembra 2005 z Mednarodnim denarnim skladom sporazumeli o pismu o nameri in Memorandumu o ekonomskih in finančnih politikah, ki določa fiskalni okvir za leto 2006, vključno s srednjeročnimi smernicami. Na začetku marca 2006 so dokončali srednjeročni okvir odhodkov. Okvir opredeljuje proračunske in izvenproračunske potrebe po financiranju v obdobju 2006–2008. V skladu s tem se ocenjuje, da bi bilo potrebno do konca leta 2007 zagotoviti zunanjo finančno pomoč za proračun v višini okoli 81 milijonov EUR, 14 milijonov EUR za leto 2006 in 67 milijonov EUR za leto 2007.

(10)

Čeprav je po vojni gospodarska aktivnost ponovno zaživela, je Kosovo na nizki ravni gospodarskega razvoja. Kosovo se ne more zadolževati doma ali na mednarodnem finančnem trgu ter v okviru sedanjega statusa ni upravičeno do članstva v mednarodnih finančnih institucijah. Zato ne more izkoristiti pomoči v obliki posojil, ki je povezana s programi teh institucij.

(11)

Glede na trenutno ureditev v skladu z RVSZN 1244 (1999) in ob upoštevanju sorazmerno nizke stopnje gospodarskega razvoja na Kosovem in skrb zbujajočega stanja javnih financ ter zunanjih računov je finančna pomoč Skupnosti v obliki donacij v povezavi z drugimi donatorji še naprej ustrezna oblika pomoči.

(12)

Takšna pomoč bo zagotovila ključno premostitveno podporo, dokler se dokončno ne uredi status Kosova. Ta pomoč bi bila nepovezana z novo ureditvijo statusa, o kateri še potekajo pogajanja, in ne bi vnaprej izključevalo nadaljnje pomoči Skupnosti in mednarodne pomoči, za katero je verjetno, da bo potrebna tudi po ureditvi statusa po letu 2007.

(13)

Sprostitev te pomoči ne posega v pristojnosti proračunskega organa.

(14)

Ta finančna podpora bi se morala zagotoviti po preveritvi, če se lahko finančni in gospodarski pogoji, o katerih se je treba dogovoriti s kosovskimi organi po sprejetju tega sklepa, izpolnijo v zadovoljivi meri.

(15)

Za zagotovitev učinkovite zaščite finančnih interesov Skupnosti, povezanih z zadevno finančno pomočjo, je nujno zagotoviti ustrezne ukrepe za preprečevanje ter boj proti goljufijam in drugim nepravilnostim, povezanim s to pomočjo s strani Kosova, nadzorne mehanizme s strani Komisije ter revizije s strani Računskega sodišča.

(16)

Pomoč bi morala upravljati Komisija v posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom.

(17)

Za sprejetje tega sklepa Pogodba ne predvideva nobenih drugih pooblastil, razen pooblastil iz člena 308 Pogodbe –

6.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/39

6.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/39