(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

(1)

Snov, ki tanjša ozonski plašč ogljikov tetraklorid (CTC), je v skupini IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 2037/2000 navedena kot nadzorovana snov, zato se zanjo uporabljajo omejitve uporabe iz te uredbe.

(2)

Ob upoštevanju novih informacij in tehničnega razvoja, ki ga je projektna skupina za predelovalna sredstva v okviru Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč sporočila v svojem poročilu o napredku oktobra 2004 (2) so pogodbenice Montrealskega protokola na svojem sedemnajstem zasedanju decembra 2005 sprejele Sklep XVII/7 (3). Sklep XVII/7 dodaja ogljikov tertraklorid v popravljeno razpredelnico A za Sklep X/14 kot predelovalno sredstvo za proizvodnjo radioaktivno označenega cianokobalamina, zdravila, ki se uporablja za diagnosticiranje verjetnih vzrokov pomanjkanja vitamina B12.

(3)

Trenutno je uporaba ogljikovega tetraklorida kot predelovalnega sredstva za proizvodnjo radioaktivno označenega cianokobalamina v Skupnosti prepovedana z Uredbo (ES) št. 2037/2000. Da bi bila ta uporaba dovoljena v skladu z zgoraj navedenim Sklepom, nedavno sprejetim v okviru Montrealskega protokola, je treba spremeniti Prilogo VI k Uredbi.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 18(1) Uredbe (ES) št. 2037/2000 –

(1)

Uredba (ES) št. 517/94 je določila količinske omejitve za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov s poreklom iz nekaterih tretjih držav, ki se dodelijo po načelu „prvi prispe, prvi dobi“.

(2)

V skladu z navedeno uredbo je mogoče v nekaterih okoliščinah uporabiti drugačne metode dodelitve, razdeliti kvote v tranše ali rezervirati delež posebne količinske omejitve izključno za vloge, ki jim je priloženo dokazilo o preteklem uvozu.

(3)

Pravila za upravljanje kvot, določenih za leto 2007, je treba sprejeti pred začetkom kvotnega leta, da nimajo neupravičenega vpliva na kontinuiteto trgovinskih tokov.

(4)

Izkazalo se je, da so ukrepi, sprejeti prejšnja leta, kakor so tisti, določeni v Uredbi Komisije (ES) št. 2038/2005 z dne 14. decembra 2005 o določitvi pravil za upravljanje in razdelitev tekstilnih kvot, določenih za leto 2006 v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 517/94 (2), zadovoljivi in je zato ustrezno sprejeti podobna pravila za leto 2007.

(5)

Da bi lahko ugodili čim večjemu številu gospodarskih subjektov, je ustrezno metodo dodelitve po načelu „prvi prispe, prvi dobi“ oblikovati bolj prožno, tako da se določijo najvišje količine, ki se lahko po navedeni metodi dodelijo posameznemu gospodarskemu subjektu.

(6)

Za zagotovitev kontinuitete pri trgovini in učinkovitega upravljanja kvot je treba gospodarskim subjektom omogočiti, da je v začetni vlogi za uvozno dovoljenje za leto 2007 količina enaka količini, uvoženi leta 2006.

(7)

Da bi zagotovili optimalno porabo količin, je treba gospodarskim subjektom, ki so porabili vsaj polovico že odobrene količine, dovoliti, da zaprosijo za dodatno količino, če so te na voljo v kvotah.

(8)

Da bi zagotovili dobro upravljanje, morajo uvozna dovoljenja veljati devet mesecev od datuma izdaje, vendar največ do konca leta. Države članice morajo izdati dovoljenja šele potem, ko jih Komisija uradno obvesti, da so količine na voljo, ter samo če gospodarski subjekt lahko dokaže, da ima pogodbo, in lahko potrdi, kadar ni s posebno določbo določeno drugače, da mu v skladu s to uredbo še ni bilo dodeljeno uvozno dovoljenje Skupnosti za zadevne kategorije in države. Pristojne nacionalne organe je treba pooblastiti, da na podlagi vlog uvoznikov podaljšajo dovoljenja, v okviru katerih je bila do datuma vloge porabljena vsaj polovica odobrene količine, za tri mesece in do 31. marca 2008.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za tekstil, ustanovljenega s členom 25 Uredbe (ES) št. 517/94 –

(1)

Uredba (ES) št. 517/94 določa letne količinske omejitve za nekatere tekstilne izdelke s poreklom iz Črne gore, Kosova (2) in Severne Koreje.

(2)

Od1. januarja 2007 bo Evropska unija vključevala dve novi državi članici, Romunijo in Bolgarijo. Člen 6(7) Akta o pristopu določa, da je treba količinske omejitve, ki v Skupnosti veljajo za uvoz tekstila in oblačil, prilagoditi zaradi upoštevanja pristopa novih držav članic k Skupnosti. Količinske omejitve, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov iz tretjih držav v razširjeno Skupnost, je treba zato prilagoditi, tako da bo zajet uvoz v dve novi državi članici. Zato so potrebne spremembe nekaterih prilog k Uredbi (ES) št. 517/94.

(3)

Da bi preprečili omejevalne učinke, ki bi jih imela razširitev Skupnosti na trgovino, je pri spremembi zadevnih količin primerno uporabiti metodologijo, ki za prilagoditev novega obsega kvot upošteva tradicionalni uvoz v novi državi članici. Uvozne tokove preteklega obdobja je primerno ovrednotiti s formulo, sestavljeno iz povprečnega uvoza zadnjih treh let v dve novi državi članici blaga s poreklom v tretjih državah. Glede na to, da je Črna gora 3. junija 2006 postala neodvisna, Komisija nima ločenih podatkov o trgovinskih tokovih med Črno goro in Kosovom na eni ter novima državama članicama na drugi strani. Zato je bil določen nov obseg kvot, pri čemer je bilo kot najprimernejše merilo uporabljeno število prebivalstva novih držav članic. V obeh primerih je bila prišteta stopnja rasti.

(4)

Priloge III B, IV in VI k Uredbi (ES) št. 517/94 je treba zato spremeniti in v seznam vnesti obseg kvot za leto 2007. Podrobna pravila o dodelitvi kvot za leto 2007 so navedena v Uredbi Komisije (ES) št. 1785/2006 (3) o upravljanju tekstilnih kvot, določenih z Uredbo (ES) št. 517/94 za leto 2007.

(5)

Za uvoz v novi državi članici morajo veljati vse določbe Uredbe (ES) št. 517/94. Zato je treba Uredbo (ES) št. 517/94 ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za tekstil, ustanovljenega s členom 25 Uredbe (ES) št. 517/94 –

(1)

Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (2) zahteva, da družbe, ki jih ureja zakonodaja države članice in katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice, za vsako poslovno leto, ki se začne 1. januarja 2005 ali po tem datumu, pripravijo svoje konsolidirane računovodske izkaze skladno s sprejetimi mednarodnimi računovodskimi standardi, ki se zdaj na splošno imenujejo mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP).

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. april 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (3) določa, da morajo biti pretekle finančne informacije, ki jih izdajatelji iz tretjih držav navedejo v prospektih ob javni ponudbi vrednostnih papirjev ali sprejetju vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, pripravljene po MSRP, sprejetih v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1606/2002, ali po nacionalnih računovodskih standardih tretje države, ki so enakovredni tem standardom. Če pretekle finančne informacije niso pripravljene po teh standardih, morajo biti v prospektu predstavljene v obliki ponovno sestavljenega izkaza o finančnem stanju.

(3)

Vendar člen 35 Uredbe (ES) št. 809/2004 vsebuje prehodne določbe, ki izdajatelje iz tretjih držav v nekaterih omejenih primerih izvzemajo iz obveznosti ponovnega oblikovanja preteklih finančnih informacij, ki niso pripravljene po MSRP ali računovodskih standardih tretje države, ki so enakovredni MSRP. Na podlagi teh prehodnih določb se obveznost ponovnega oblikovanja preteklih finančnih informacij ne uporablja za prospekte, ki jih pred 1. januarjem 2007 predložijo izdajatelji iz tretjih držav, ki so svoje pretekle finančne informacije pripravili po mednarodno sprejetih standardih ali po nacionalnih računovodskih standardih tretje države in katerih vrednostni papirji so bili pred navedenim datumom sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu. Če v drugem primeru pretekle finančne informacije ne zagotavljajo dejanskega in poštenega prikaza sredstev in obveznosti, finančnega položaja ter dobička in izgube izdajatelja, morajo biti dopolnjene z bolj podrobnimi ali dodatnimi informacijami, ki so potrebne, da se zagotovi dejanski in pošten prikaz.

(4)

V skladu z Uredbo (ES) št. 809/2004 v sedanji obliki se to prehodno izvzetje ne bo več uporabljalo za prospekte, predložene po 1. januarju 2007, tako da bo treba pretekle finančne informacije, ki niso bile predložene v skladu z MSRP ali enakovrednimi računovodskimi standardi tretje države, ponovno oblikovati.

(5)

Od sprejetja Uredbe (ES) št. 1606/2002 je veliko držav MSRP preneslo neposredno v svoje nacionalne računovodske standarde. To jasno kaže, da se uresničuje eden izmed ciljev te uredbe, in sicer spodbujanje vedno večje konvergence računovodskih standardov, da bi MSRP postali mednarodno sprejeti in resnično globalni standardi. Zato je primerno, da se izdajatelje iz tretjih držav izvzame iz zahteve po ponovnem oblikovanju preteklih finančnih informacij, oblikovanih v skladu z nacionalnimi računovodskimi standardi, ali po predložitvi podrobnega opisa razlik iz člena 1(2)(5a), če v skladu z MRS 1 (Predstavljanje računovodskih izkazov) vsebujejo izrecno in brezpogojno izjavo, da so skladni z MSRP.

(6)

Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, ki je bil ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/527/ES (4), je v svojem priporočilu iz junija 2005 menil, da so splošno sprejeta računovodska načela Kanade, Japonske in Združenih držav Amerike, gledano v celoti, enakovredna MSRP, sprejetim v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1606/2002, pri čemer so potrebne nekatere prilagoditve, kot so na primer dodatna razkritja ali v nekaterih primerih dodatni računovodski izkazi.

(7)

Januarja 2005 sta Japonski odbor za računovodske standarde in Mednarodni odbor za računovodske standarde objavila dogovor o skupnem projektu za zmanjšanje razlik med MSRP in japonskimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli ter marca 2005 pričela skupni delovni program za konvergenco japonskih splošno sprejetih računovodskih načel z MSRP. Januarja 2006 je Kanadski odbor za računovodske standarde objavil, da namerava za javne družbe začeti uporabljati en sam sklop standardov visoke kakovosti, ki bodo priznani po vsem svetu, pri tem pa sklenil, da bo ta cilj najlaže dosegel s konvergenco kanadskih računovodskih standardov z MSRP v obdobju petih let. V februarju 2006 sta Mednarodni odbor za računovodske standarde in Ameriški odbor za računovodske standarde objavila memorandum o soglasju, ki opisuje delovni program za konvergenco med MSRP in ameriškimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli, da bi bil najkasneje do leta 2009 izpolnjen eden izmed pogojev Ameriške komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC), ki morajo biti izpolnjeni, preden bo SEC nehala uporabljati zahtevo po usklajevanju za tuje izdajatelje, ki uporabljajo MSRP in so registrirani pri SEC.

(8)

Vendar je pomembno, da se ohrani kakovost računovodskega poročanja v skladu z MSRP, ki temeljijo na načelih, da se MSRP dosledno uporabljajo, da se družbam in vlagateljem zagotovi primerna pravna varnost in da se družbam EU zagotovi enaka obravnava računovodskih izkazov na svetovni ravni. V prihodnje mora ocena enakovrednosti temeljiti na podrobni tehnični in objektivni analizi razlik med MSRP in računovodskimi standardi tretje države, pa tudi na dejanskem izvajanju teh splošno sprejetih računovodskih načel v primerjavi z MSRP. Preden se sprejme kakršna koli odločitev glede enakovrednosti, je treba natančno preučiti napredek konvergenčnega procesa.

(9)

Glede na prizadevanja organov za določanje standardov v Kanadi, na Japonskem in v Združenih državah Amerike za uskladitev z MSRP, je primerno, da se podaljša uporaba prehodnih določb iz člena 35 Uredbe (ES) št. 809/2004 o izvzetju izdajateljev iz tretjih držav iz zahteve po ponovnem oblikovanju preteklih finančnih informacij, ki so bile pripravljene v skladu z računovodskimi standardi Kanade, Japonske ali Združenih držav Amerike, ali (odvisno od primera) po predložitvi podrobnega opisa razlik za nadaljnje obdobje največ dveh let, medtem ko bodo organi za določanje standardov in zakonodajalci udeleženi v aktivnem dialogu, ko se bo konvergenčni proces nadaljeval in se bo pripravilo poročilo o napredku.

(10)

Medtem ko je veliko držav MSRP preneslo neposredno v svoje nacionalne splošno sprejeta računovodska načela, druge države nacionalna splošno sprejeta računovodska načela postopno usklajujejo z MSRP. Zato je primerno, da se za v prehodnem obdobju največ dveh let tudi take izdajatelje iz tretjih držav izvzame iz zahteve po ponovnem oblikovanju preteklih finančnih informacij ali (odvisno od primera) po predložitvi podrobnega opisa razlik, pod pogojem, da se je odgovorni nacionalni organ k temu javno obvezal in pripravil delovni program. Da bi zagotovili, da se izvzetje uporablja samo v primerih, ko so ti pogoji izpolnjeni, se mora od izdajatelja iz tretje države zahtevati, da predloži dokaz, ki se zdi pristojnemu organu zadovoljiv, da je nacionalni organ podal javno izjavo in pripravil delovni program. Da se zagotovi skladnost v Skupnosti, mora Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje uskladiti oceno pristojnih organov o tem, ali so ti pogoji izpolnjeni v zvezi s splošno sprejetimi računovodskimi načeli posameznih tretjih držav.

(11)

V tem dveletnem obdobju mora Komisija aktivno sodelovati v dialogu s pristojnimi organi iz tretjih držav, poleg tega pa mora tudi pozorno spremljati napredek pri konvergenci med MSRP in splošno sprejetimi računovodskimi načeli Kanade, Japonske, Združenih držav Amerike in drugih tretjih držav, ki so pripravile konvergenčni program, da se zagotovi, da bo vsaj šest mesecev pred 1. januarjem 2009 sposobna sprejeti odločitev glede enakovrednosti. Poleg tega bo Komisija aktivno spremljala tekoči napredek pri prizadevanjih zadevnih organov iz tretjih držav, da bi odpravili zahteve, da morajo izdajatelji iz Skupnosti, ki vstopajo na finančne trge tretje države, uskladiti računovodske izkaze, pripravljene na podlagi MSRP. Na koncu dodatnega prehodnega obdobja bo morala odločitev Komisije omogočiti, da bodo izdajatelji iz Skupnosti in izdajatelji iz držav, ki niso članice EU, v enakopravnem položaju.

(12)

Komisija mora Evropski odbor za vrednostne papirje in Evropski parlament redno obveščati o napredku pri odpravljanju zahtev po usklajevanju in o procesu za konvergenco. V skladu s tem bo Komisija Evropskemu odboru za vrednostne papirje in Evropskemu parlamentu pred 1. aprilom 2007 poročala o časovnem razporedu, ki so ga za konvergenco predvideli nacionalni računovodski organi Kanade, Japonske in Združenih držav Amerike. Poleg tega mora Komisija do 1. aprila 2008, po posvetovanju z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Evropskemu odboru za vrednostne papirje in Evropskemu parlamentu poročati o oceni splošno sprejetih računovodskih načel tretjih držav, ki so jih uporabili izdajatelji iz tretjih držav, ki jim ni treba ponovno oblikovati preteklih finančnih informacij ali (odvisno od primera) predložiti podrobnega opisa razlik, vključenih v prospekt, predložen pristojnemu organu do 1. januarja 2009. Nazadnje mora Komisija pred 1. januarjem 2008 in po ustreznih posvetovanjih z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje zagotoviti opredelitev enakovrednosti, ki se uporablja za določanje enakovrednosti splošno sprejetih računovodskih načel tretjih držav na podlagi mehanizma za ugotavljanje enakovrednosti, vzpostavljenega v ta namen.

(13)

Zato je primerno, da se člen 35 Uredbe (ES) št. 809/2004 spremeni, tako da izdajateljem iz tretjih držav v obdobju največ dveh let v navedenih primerih ne bo treba ponovno oblikovati preteklih finančnih informacij ali (odvisno od primera) predložiti podrobnega opisa razlik, tako da bo mogoč nadaljnji dialog. V vseh ostalih primerih bi morali biti izdajatelji iz tretjih držav obvezani, da v kakršnem koli prospektu, ki ga pristojnemu organu predložijo 1. januarja 2007 ali po tem datumu, ponovno oblikujejo svoje pretekle finančne informacije v skladu s sprejetimi MSRP ali (odvisno od primera) zagotovijo podroben opis razlik.

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

1.

Odstavek 5 se nadomesti z:

2.

Vstavijo se naslednji odstavki 5a, 5b, 5c, 5d in 5e:

(1)

Za dejavnosti v zvezi s pošiljkami radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva veljajo številne zahteve iz pravnih instrumentov Skupnosti in iz mednarodnih pravnih instrumentov, zlasti glede varnega prevoza radioaktivnega materiala in pogojev, pod katerimi se lahko radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo v namembni državi odlagajo ali shranjujejo.

(2)

Poleg tega varstvo zdravja delavcev in prebivalstva zahteva, da za pošiljke radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva med državami članicami ter v Skupnost in iz nje velja obvezen skupni sistem predhodne odobritve.

(3)

Resolucija Sveta z dne 22. maja 2002 o oblikovanju nacionalnih sistemov za nadzorovanje in kontrolo prisotnosti radioaktivnih materialov v reciklaži kovinskih materialov v državah članicah (3) navaja, da je pomembno, da se radiološko tveganje, ki je posledica prisotnosti radioaktivnih materialov med kovinskimi materiali, namenjenimi za recikliranje, zmanjša na najmanjšo možno mero.

(4)

Direktiva Sveta 92/3/Euratom z dne 3. februarja 1992 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov med državami članicami ter v Skupnost in iz nje (4) je vzpostavila sistem Skupnosti za strogo kontrolo in predhodno odobritev pošiljk radioaktivnih odpadkov, ki se je izkazal kot zadovoljiv. Vseeno pa bi ga bilo treba glede na pridobljene izkušnje spremeniti, da se razjasnijo in dodajo nekateri koncepti in opredelitve pojmov, uredijo primeri, ki so bili v preteklosti izpuščeni, poenostavi obstoječi postopek pošiljanja radioaktivnih odpadkov med državami članicami ter zagotovi usklajenost z drugimi določbami Skupnosti in mednarodnimi določbami, zlasti s Skupno konvencijo o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu „Skupna konvencija“), h kateri je Skupnost pristopila 2. januarja 2006.

(5)

V okviru pete faze pobude SLIM (enostavnejša zakonodaja za notranji trg) je bila vzpostavljena delovna skupina predstavnikov držav članic in uporabnikov zakonodaje, da bi preučila določene težave, na katere so opozorili uporabniki Direktive 92/3/Euratom, in slednjo uskladila s trenutnimi mednarodnimi pravili in instrumenti.

(6)

Postopek, določen v Direktivi 92/3/Euratom je bil v praksi uporabljen samo za pošiljke izrabljenega goriva, za katerega ni predvidena nobena nadaljnja uporaba in ki se zato za namene omenjene direktive šteje za „radioaktivni odpadek“. Iz radiološkega stališča je izključitev uporabe takih postopkov nadzora in kontrol za izrabljeno gorivo, kadar je to namenjeno predelavi, neupravičena. Zato je primerno, da ta direktiva zajema vse pošiljke izrabljenega goriva, ne glede na to, ali je namenjeno odlaganju ali predelavi.

(7)

Vsaka država članica bi morala ohraniti polno odgovornost, da sama izbere svojo politiko ravnanja z jedrskimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki so pod njeno jurisdikcijo; nekatere se tako odločijo za predelavo izrabljenega goriva, druge pa za končno odlaganje izrabljenega goriva brez kakršne koli predvidene nadaljnje uporabe. Ta direktiva zato ne bi smela posegati v pravico držav članic, da izvozijo svoje izrabljeno gorivo za predelavo, in nič v tej direktivi ne bi smelo pomeniti, da mora namembna država članica sprejeti pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva za končno obdelavo ali odlaganje, razen v primeru vračanja pošiljk. Vsaka zavrnitev takih pošiljk mora biti upravičena na podlagi meril, določenih v tej direktivi.

(8)

Poenostavitev obstoječega postopka ne bi smela ovirati obstoječih pravic držav članic, da pošiljki radioaktivnih odpadkov, za katero je potrebno njihovo soglasje, ugovarjajo ali zanjo določijo pogoje. Ugovori ne bi smeli biti samovoljni, ampak bi morali temeljiti na ustreznih nacionalnih predpisih, predpisih Skupnosti ali mednarodnih predpisih. Ta direktiva ne bi smela posegati v pravice in obveznosti po mednarodnem pravu, in zlasti ne v izvrševanje pravic in svoboščin, določenih v mednarodnem pravu, ki zadevajo morsko in rečno ladijsko plovbo ter zračno letalsko plovbo.

(9)

Možnost namembne države članice ali države članice tranzita, da zavrne avtomatični postopek soglasja glede pošiljk, nalaga neupravičeno upravno breme in ustvarja negotovost. Obvezno izdajanje potrdil o prejemu vlog s strani pristojnih organov namembnih držav in držav tranzita bi moralo, ob podaljšanju roka za soglasje, omogočiti, da se tiha odobritev domneva z visoko stopnjo gotovosti.

(10)

„Dovoljenja“ za pošiljke v smislu te direktive ne bi smela nadomestiti posebnih nacionalnih zahtev za pošiljke, kot so na primer licence za prevoz.

(11)

Da bi zavarovali zdravje ljudi in okolje pred nevarnostmi, ki izvirajo iz radioaktivnih odpadkov, bi bilo treba upoštevati tveganje, ki nastaja zunaj Skupnosti. Pri radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu, ki zapušča Skupnost, bi morala biti tretja namembna država o pošiljki ne le obveščena, ampak bi morala dati tudi svoje soglasje.

(12)

Pristojni organi namembne države članice bi morali sodelovati in se povezovati z drugimi udeleženimi pristojnimi organi, da se preprečijo nepotrebne zamude in zagotovi nemoten potek postopka soglasja, ki ga določa ta direktiva.

(13)

Zahteva, da mora oseba, odgovorna za pošiljko, v primeru neuspele pošiljke po potrebi sprejeti ustrezne prilagoditvene varnostne ukrepe, ne bi smela preprečevati uporabe mehanizmov, ki so jih na nacionalni ravni uvedle države članice.

(14)

Zahteva, da mora stroške, ki nastanejo v primeru neuspele pošiljke, kriti imetnik, ne sme preprečevati uporabe mehanizmov, ki so jih na nacionalni ravni uvedle države članice, ali kakršnega koli pogodbenega dogovora med imetnikom in katero koli drugo osebo, udeleženo pri pošiljki.

(15)

Medtem ko naj bi se radioaktivni odpadki, kolikor je to v skladu z varnim ravnanjem s takim materialom, odlagali v državi, v kateri so nastali, pa morajo države članice med seboj spodbujati dogovore, ki omogočajo varno in učinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom iz držav članic, kjer se odpadki proizvajajo v majhnih količinah in kjer izgradnja ustreznih objektov ne bi bila upravičena iz radiološkega stališča.

(16)

Če je bil med prejemnikom v tretji državi in imetnikom v tretji državi sklenjen dogovor v skladu s členom 27 Skupne konvencije, se lahko isti dogovor uporabi za namene te direktive.

(17)

Za namene te direktive in glede na pretekle izkušnje je primerno prilagoditi obstoječo standardno listino. Zaradi jasnosti bi bilo treba določiti obveznost, da se nova standardna listina pripravi do dne prenosa te direktive. Za primer, da standardna listina ne bo pripravljena v tem roku, pa bi morale prehodne določbe predpisati, da se še naprej uporablja obstoječa standardna listina. Poleg tega bi morala jasna pravila o uporabi jezikov zagotoviti pravno varnost in preprečiti neupravičene zamude.

(18)

Redno poročanje držav članic Komisiji in Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru bi moralo zagotoviti koristen pregled nad dovoljenji, ki so se izdala v Skupnosti, in omogočiti opredelitev možnih težav, s katerimi se v praksi srečujejo države članice, ter nad uporabljenimi rešitvami.

(19)

Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (5) se med drugim uporablja za prevoz, uvoz in izvoz radioaktivnih snovi v Skupnost in iz nje ter določa sistem poročanja in izdaje dovoljenj za dejavnosti, ki vključujejo ionizirajoče sevanje. Te določbe so torej pomembne za področje uporabe te direktive.

(20)

Glede na zgoraj navedeno bi bilo treba zaradi jasnosti razveljaviti in nadomestiti Direktivo 92/3/Euratom. Nova direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in glede uporabe razveljavljene direktive.

(21)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (6) se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo –

(1)

Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani (1) je začel veljati 1. februarja 1995.

(2)

Člen 75 Evropskega sporazuma določa, da je sodelovanje na področjih standardizacije in postopkov ugotavljanja skladnosti namenjeno sklenitvi sporazumov o vzajemnem priznavanju.

(3)

Protokol k Evropskemu sporazumu o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov je Komisija izpogajala v imenu Skupnosti.

(4)

S pridržkom morebitne poznejše sklenitve bi bilo treba podpisati Protokol k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (PECA), parafiran v Bruslju 18. aprila 2006 –

(1)

Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani (1) je začel veljati 1. februarja 1995.

(2)

Člen 75 Evropskega sporazuma določa, da je sodelovanje na področju standardizacije in postopkov ugotavljanja skladnosti namenjeno sklenitvi sporazumov o vzajemnem priznavanju.

(3)

Člen 110 Evropskega sporazuma določa, da lahko Pridružitveni svet na Pridružitveni odbor prenese katera koli svoja pooblastila.

(4)

Člen 2 Sklepa Sveta in Komisije 94/907/ESPJ, ES, Euratom z dne 19. decembra 1994 o sklenitvi Evropskega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani (2) določa postopke odločanja Skupnosti in predstavitev stališča Skupnosti v Pridružitvenem svetu in Pridružitvenem odboru.

(5)

Protokol k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov je bil v imenu Skupnosti podpisan v Bukarešti dne 27. oktobra 2006 in bi ga bilo treba odobriti.

(6)

Za zagotavljanje primernega delovanja Protokola bi bilo treba vzpostaviti ustrezne notranje postopke.

(7)

Komisijo je treba pooblastiti, da po posvetovanju s posebnim odborom, ki ga imenuje Svet, predlaga nekatere tehnične spremembe Protokola in sprejme nekatere odločitve za njegovo izvajanje –

(1)

Standardizirane zahteve Pravilnika št. 107 o enotnih določbah o odobritvi vozil kategorij M2 ali M3 glede na njihovo splošno konstrukcijo so namenjene odstranjevanju tehničnih ovir v trgovini z motornimi vozili med pogodbenicami, ob hkratni zagotovitvi visoke ravni varnosti delovanja vozil.

(2)

Komisija je zato mnenja, da bi moral Pravilnik št. 107 postati del sistema Skupnosti za homologacijo motornih vozil –

(1)

Odločba Sveta 90/424/EGS predvideva možnost finančnega prispevka Skupnosti za izkoreninjenje in spremljanje živalskih bolezni ter za nadzor, namenjen preprečevanju zoonoz.

(2)

Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (2) predvideva letne programe za izkoreninjenje in spremljanje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih iz vrst govedi, ovac in koz.

(3)

Države članice so predložile programe za izkoreninjenje in spremljanje nekaterih bolezni živali, za preprečevanje zoonoz ter za izkoreninjenje in spremljanje TSE na njihovih območjih.

(4)

Po preučitvi programov je bilo ugotovljeno, da ustrezajo zahtevam ustrezne veterinarske zakonodaje Skupnosti in zlasti merilom Skupnosti v zvezi z izkoreninjenjem teh bolezni v skladu Odločbo Sveta 90/638/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi meril Skupnosti za izkoreninjenje in spremljanje nekaterih živalskih bolezni (3).

(5)

Ti programi so na seznamu programov, uvedenih z Odločbo Komisije 2006/687/ES z dne 12. oktobra 2006 o programih za izkoreninjenje in spremljanje nekaterih bolezni živali, preprečevanje zoonoz, spremljanje TSE pa tudi izkoreninjenje BSE in praskavca, ki so v letu 2007 upravičeni do finančnega prispevka Skupnosti (4).

(6)

Glede na pomen navedenih programov za doseganje ciljev Skupnosti na področju zdravja živali in javnega zdravja ter glede na obvezno uporabo programov TSE v vseh državah članicah je primerno, da se določi ustrezna stopnja finančnega prispevka Skupnosti za povrnitev stroškov, ki jih imajo zadevne države članice z ukrepi iz te odločbe, do najvišjega zneska za posamezni program.

(7)

Zaradi boljšega upravljanja, učinkovitejše rabe sredstev Skupnosti in boljše transparentnosti je treba za vsak program, kjer je to primerno, določiti najvišji znesek, ki se državam članicam povrne za nekatere stroške postavk kot so testi, različna cepiva, ki se uporabljajo v državah članicah, in nadomestilo za izgube zaradi zakola ali izločitve živali.

(8)

Po Uredbi Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (5) je treba programe za izkoreninjenje in nadzorovanje bolezni živali financirati v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. Za namene finančnega nadzora je treba uporabljati člene 9, 36 in 37 navedene uredbe.

(9)

Prisotnost stekline na območju, ki meji na Evropsko unijo, bi za okolico pomenila stalni vir ponovne okužbe. Zato je v okolici takšnih območij bolje izkoreniniti steklino, kot uvesti zaščitno cepljenje, ki bi ga morali izvajati neomejeno.

(10)

Finančni prispevek Skupnosti se bi moral odobriti pod pogojem, da so načrtovani ukrepi izvedeni učinkovito in da pristojni organi predložijo vse potrebne podatke v rokih, navedenih v tej odločbi.

(11)

Treba je določiti menjalni tečaj, ki ga je treba uporabljati pri zahtevkih za plačilo, predloženih v nacionalni valuti, kakor je opredeljeno v členu 1(d) Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (6).

(12)

Odobritev nekaterih programov ne sme posegati v odločitev Komisije o predpisih za izkoreninjenje navedenih bolezni, ki temeljijo na znanstvenem svetovanju.

(13)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –