UREDBA SVETA (ES) št. 1755/2006

z dne 23. novembra 2006

o uvozu nekaterih jeklenih izdelkov s poreklom iz Ukrajine

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1440/2005 se dovoli uvoz dodatnih količin jeklenih izdelkov s poreklom iz Ukrajine, navedenih v Prilogi I, v Skupnost, in sicer v višini 52 000 ton, kot je določeno v Prilogi V.

2.   Jekleni izdelki se uvrstijo v skupine izdelkov, navedene v Prilogi I.

3.   Uvrstitev izdelkov s seznama v Prilogi I temelji na kombinirani nomenklaturi (KN), sprejeti z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 (3).

4.   Poreklo izdelkov iz odstavka 1 se določi v skladu z veljavnimi predpisi v Skupnosti.

Člen 2

1.   Za uvoz jeklenih izdelkov iz Priloge I s poreklom iz Ukrajine v Skupnost se uporabljajo količinske omejitve iz Priloge V. Za sprostitev izdelkov iz Priloge I s poreklom iz Ukrajine v prosti promet v Skupnosti se zahteva predložitev potrdila o poreklu, določenega v Prilogi II in uvoznega dovoljenja, ki so ga izdali organi države članice v skladu z določbami člena 4.

2.   Da bi zagotovili, da količine, za katere so izdana uvozna dovoljenja, v nobenem trenutku ne prekoračijo skupnih količinskih omejitev za vsako skupino izdelkov, pristojni organi, navedeni v Prilogi IV, izdajo uvozna dovoljenja samo potem, ko od Komisije dobijo potrdilo, da so v mejah količinskih omejitev še vedno na razpolago količine za ustrezno skupino jeklenih izdelkov za državo dobaviteljico, za katero je uvoznik ali so uvozniki navedenim organom predložili vloge.

3.   Dovoljeni uvoz se odpiše od ustreznih količinskih omejitev, določenih v Prilogi V. Za odpremo izdelkov se šteje datum njihovega natovarjanja na prevozno sredstvo, s katerim se izvozijo. Izdelki se morajo odpremiti najpozneje do 31. decembra 2006.

Člen 3

1.   Količinske omejitve iz Priloge V ne veljajo za izdelke, dane v prosto cono ali prosto skladišče ali uvožene po postopkih, ki urejajo carinsko skladiščenje, začasni uvoz ali aktivno oplemenitenje (sistem odloga).

2.   Če se izdelki iz odstavka 1 pozneje sprostijo v prosti promet v nespremenjenem stanju ali po obdelavi ali predelavi, se uporablja člen 2(2), tako sproščeni izdelki pa se odpišejo od ustreznih količinskih omejitev iz Priloge V.

Člen 4

1.   Za uporabo člena 2(2) pristojni organi države članice, navedeni v Prilogi IV, pred izdajo uvoznih dovoljenj obvestijo Komisijo o količinah iz prejetih zahtevkov za uvozna dovoljenja, ki jih spremljajo izvirna izvozna dovoljenja. Komisija jih nato obvesti, ali so zahtevane količine na razpolago za uvoz v enakem kronološkem zaporedju, kakor so bila prejeta obvestila držav članic (po načelu „kdor prej pride, prej melje“).

2.   Zahtevki v obvestilih Komisiji so veljavni, če v vsakem primeru jasno določajo državo izvoznico, šifro zadevnega izdelka, količine za uvoz, številko izvoznega dovoljenja, kvotno leto in državo članico, v kateri naj bi bili izdelki sproščeni v prosti promet.

3.   Če je mogoče, Komisija organom potrdi celotno količino, navedeno v zahtevku, poslanem za vsako skupino izdelkov.

4.   Pristojni organi obvestijo Komisijo takoj, ko so obveščeni o količinah, ki niso bile porabljene med trajanjem veljavnosti uvoznega dovoljenja. Take neizkoriščene količine se samodejno prenesejo na preostale količine v okviru skupne količinske omejitve Skupnosti za vsako skupino izdelkov.

5.   Obvestila iz odstavkov 1 do 4 se pošljejo v elektronski obliki v okviru integriranega omrežja, vzpostavljenega v ta namen, razen kadar je iz nujnih tehničnih razlogov treba začasno uporabiti druga komunikacijska sredstva.

6.   Uvozna dovoljenja ali enakovredne listine se izdajajo v skladu s členi 12 do 16.

7.   Pristojni organi držav članic obvestijo Komisijo o vsakem preklicu že izdanih uvoznih dovoljenj ali enakovrednih listin v primerih, ko pristojni ukrajinski organi odvzamejo ali prekličejo ustrezna izvozna dovoljenja. Če pa pristojni ukrajinski organi obvestijo Komisijo ali pristojne organe države članice o odvzemu ali preklicu izvoznega dovoljenja potem, ko so bili zadevni izdelki že uvoženi v Skupnost, se zadevne količine odpišejo od količinskih omejitev za leto, v katerem so bili izdelki odpremljeni.

Člen 5

1.   Če Komisija utemeljeno sumi, da so bili izdelki iz Priloge I s poreklom iz Ukrajine pretovorjeni, preusmerjeni ali drugače uvoženi v Skupnost z izogibanjem količinskim omejitvam iz člena 2 in da so potrebne ustrezne prilagoditve, zahteva začetek posvetovanj, da se doseže dogovor o potrebnih prilagoditvah ustreznih količinskih omejitev.

2.   Dokler niso znani rezultati posvetovanj iz odstavka 1, lahko Komisija od Ukrajine zahteva, naj sprejme potrebne varnostne ukrepe, in s tem zagotovi, da se po posvetovanjih lahko izvedejo prilagoditve količinskih omejitev, dogovorjene na posvetovanjih.

3.   Če Skupnost in Ukrajina ne najdeta zadovoljive rešitve in če Komisija ugotovi, da obstajajo jasni dokazi o izogibanju, odpiše ustrezno količino izdelkov s poreklom iz Ukrajine od količinskih omejitev.

Člen 6

1.   Za vsako pošiljko jeklenih izdelkov, za katere se uporabljajo količinske omejitve iz Priloge V, se zahtevajo izvozna dovoljenja (ki jih izdajo pristojni ukrajinski organi), dokler navedene omejitve niso dosežene.

2.   Za izdajo uvoznega dovoljenja iz člena 12 uvoznik predloži izvirnik izvoznega dovoljenja.

Člen 7

1.   Izvozno dovoljenje za količinske omejitve ustreza vzorcu iz Priloge II in med drugim potrjuje, da je bila zadevna količina izdelka odpisana od ustrezne količinske omejitve, določene za zadevno skupino izdelkov.

2.   Vsako izvozno dovoljenje zajema samo eno skupino izdelkov iz Priloge I.

Člen 8

Izvožene količine se odpišejo od količinskih omejitev, določenih za leto, v katerem so bili izdelki, zajeti z izvoznim dovoljenjem, odpremljeni v smislu člena 2(3).

Člen 9

1.   Izvozno dovoljenje iz člena 6 lahko vsebuje dodatne izvode, ki so kot taki tudi ustrezno označeni. Izvozno dovoljenje in njegove kopije ter potrdilo o poreklu in njegove kopije so sestavljeni v angleškem jeziku.

2.   Če so dokumenti iz odstavka 1 izpolnjeni ročno, morajo biti napisani s črnilom in tiskanimi črkami.

3.   Izvozna dovoljenja ali enakovredne listine merijo 210 × 297 mm. Uporabi se bel brezlesni pisalni papir določene velikosti, teže najmanj 25 g/m2. Na vsakem delu mora biti v ozadju natisnjen vzorec giljoše, zato da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

4.   Pristojni organi Skupnosti v skladu z določbami te uredbe kot veljavni uvozni dokument sprejmejo samo izvirnik.

5.   Vsako izvozno dovoljenje ali enakovredna listina ima standardizirano serijsko številko, natisnjeno ali ne, ki omogoča identifikacijo.

6.   Serijsko številko sestavljajo naslednji elementi:

Člen 10

Izvozno dovoljenje se lahko izda po odpremi izdelkov, na katere se nanaša. V takih primerih vsebuje zaznamek „izdano naknadno“ („issued retrospectively“).

Člen 11

V primeru kraje, izgube ali uničenja izvoznega dovoljenja lahko izvoznik zaprosi pristojne organe, ki so dovoljenje izdali, za dvojnik, ki se izdela na podlagi izvoznih listin, s katerimi razpolaga.

Tako izdan dvojnik dovoljenja ima zaznamek „dvojnik“ („duplicate“). Na dvojniku je enak datum kakor na izvirniku.

Člen 12

1.   Če Komisija v skladu s členom 4 potrdi, da so zahtevane količine na razpolago v okviru zadevnih količinskih omejitev, pristojni organi države članice izdajo uvozno dovoljenje v roku največ petih delovnih dni od dneva, ko uvoznik predloži izvirnik ustreznega izvoznega dovoljenja. Izvozno dovoljenje se predloži najkasneje do 31. marca v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo odpremljeno blago, zajeto v dovoljenju. Uvozna dovoljenja izdajajo pristojni organi katere koli države članice ne glede na to, katera država članica je navedena na izvoznem dovoljenju, če Komisija v skladu s členom 4 potrdi, da je zahtevana količina na razpolago v okviru zadevne količinske omejitve.

2.   Uvozna dovoljenja so veljavna štiri mesece od datuma izdaje. Na ustrezno utemeljeno zahtevo uvoznika lahko pristojni organi države članice podaljšajo veljavnost za nadaljnje obdobje največ štirih mesecev.

3.   Uvozna dovoljenja se pripravijo na obrazcu iz Priloge III in so veljavna na celotnem carinskem območju Skupnosti.

4.   Izjava ali zahtevek, ki ga predloži uvoznik za pridobitev uvoznega dovoljenja, vsebuje:

5.   Uvozniki niso obvezani uvoziti celotne količine, zajete v uvozno dovoljenje, v eni sami pošiljki.

Člen 13

Veljavnost uvoznih dovoljenj, ki jih izdajo organi držav članic, je odvisna od veljavnosti izvoznih dovoljenj in količin, navedenih v izvoznih dovoljenjih, ki jih izdajo pristojni organi Ukrajine in na podlagi katerih so bila uvozna dovoljenja izdana.

Člen 14

Pristojni organi držav članic izdajo uvozna dovoljenja ali enakovredne listine v skladu s členom 2(2) in ne glede na sedež uvoznika v Skupnosti, brez poseganja v izpolnjevanje drugih pogojev, ki jih določajo veljavna pravila.

Člen 15

1.   Če Komisija ugotovi, da skupne količine, ki jih obsegajo izvozna dovoljenja, ki jih je izdala Ukrajina za določeno skupino izdelkov, presegajo količinske omejitve, določene za navedeno skupino izdelkov, se organe, pristojne za izdajo dovoljenj v državah članicah takoj obvesti, naj prenehajo z izdajanjem uvoznih dovoljenj. V tem primeru Komisija takoj začne posvetovanja.

2.   Pristojni organi v državi članici zavrnejo izdajo uvoznih dovoljenj za izdelke s poreklom iz Ukrajine, ki niso zajeti v izvozna dovoljenja, izdana v skladu z določbami členov 6 do 11.

Člen 16

1.   Obrazci, ki jih pristojni organi držav članic uporabljajo za izdajo uvoznih dovoljenj iz člena 12, ustrezajo vzorcu uvoznega dovoljenja iz Priloge III.

2.   Obrazci za uvozno dovoljenje in delna dovoljenja so sestavljeni v dveh izvodih, pri čemer se en izvod, ki nosi oznako „izvod imetnika“ („Holder's copy“) in številko 1, izda prosilcu, drugega, ki nosi oznako „izvod organa izdaje“ („Copy for the issuing authority“) in številko 2 pa hrani organ, ki je dovoljenje izdal. Za administrativne potrebe lahko pristojni organi priložijo dodatne izvode k obrazcu 2.

3.   Obrazci so natisnjeni na belem brezlesnem pisalnem papirju teže od 55 do 65 g/m2. Merijo 210 × 297 mm; razmik med vrsticami je 4,24 mm (ena šestina palca); obliko obrazcev je treba natančno upoštevati. Obe strani obrazca št. 1, ki je dovoljenje sámo, imata poleg tega ozadje potiskano z rdečim vzorcem giljoše, tako da je opazno vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi.

4.   Za tiskanje obrazcev so pristojne države članice. Obrazce lahko tiskajo tudi tiskarji, ki jih določi država članica, v kateri imajo sedež. V tem primeru mora biti na vsakem obrazcu razvidno, da je tiskarja imenovala država članica. Na vsakem obrazcu je navedeno tiskarjevo ime in naslov ali oznaka, ki omogoča njegovo identifikacijo.

5.   Ob izdaji se uvozna dovoljenja ali delna dovoljenja opremijo s številko izdaje, ki jo določijo pristojni organi države članice. Številka uvoznega dovoljenja se v elektronski obliki sporoči Komisiji znotraj integriranega omrežja, vzpostavljenega na podlagi člena 4.

6.   Dovoljenja in delna dovoljenja se izpolnijo v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice izdaje.

7.   Pristojni organi v polju 10 navedejo ustrezno skupino jeklenih izdelkov.

8.   Oznake organov izdaje in organov odpisa se vtisnejo z žigom. Vendar se žig organa izdaje lahko nadomesti z reliefnim tiskom, kombiniranim s črkami in številkami, ki se ga dobi s perforiranjem ali tiskanjem na dovoljenje. Organ izdaje mora za zapis dodeljene količine uporabiti metodo, ki preprečuje nedovoljeno spreminjanje, tako da onemogoča naknaden vnos številk ali oznak.

9.   Na hrbtni strani izvoda št. 1 in izvoda št. 2 je polje, v katero lahko količine vpišejo bodisi carinski organ ob zaključku carinskih formalnosti bodisi pristojni upravni organi ob izdaji delnega dovoljenja. Če na dovoljenju ali delnem dovoljenju ni dovolj prostora, namenjenega odpisu, lahko pristojni organ priloži eno ali več dodatnih strani s polji, ki so enaka poljem na hrbtnih straneh izvoda št. 1 in izvoda št. 2 dovoljenja ali delnega dovoljenja. Organ odpisa odtisne žig tako, da je polovica žiga na dovoljenju ali delnem dovoljenju in druga polovica na dodatni strani. Kadar je dodatnih strani več, je treba dodatni žig odtisniti na podoben način, tako da se žigosa vsako stran in predhodno stran.

10.   Uvozna dovoljenja in delna dovoljenja, ki jih izdajo, izpolnijo in overijo organi ene izmed držav članic, imajo enako pravno veljavo v vsaki drugi državi članici kakor dokumenti, ki jih izdajo, izpolnijo in overijo organi teh držav članic.

11.   Pristojni organi zadevne države članice lahko, če je nujno, zahtevajo prevod vsebine dovoljenj ali delnih dovoljenj v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov navedene države članice.

Člen 17

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 31. decembra 2006.

(1)  UL L 232, 8.9.2005, str. 43.

(2)  UL L 232, 8.9.2005, str. 1.

(3)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1549/2006 (UL L 301, 31.10.2006, str. 1).

UREDBA SVETA (ES) št. 1756/2006

z dne 28. novembra 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 2667/2000 o Evropski agenciji za obnovo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega stavka člena 181a(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 16 Uredbe (ES) št. 2667/2000 se datum „31. decembra 2006“ nadomesti z datumom „31. decembra 2008“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(1)  Mnenje z dne 12. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 306, 7.12.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 23).

(3)  UL L 306, 7.12.2000, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 389/2006 (UL L 65, 7.3.2006, str. 5).

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1757/2006

z dne 29. novembra 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. novembra 2006.

(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).

SKLEP SVETA

z dne 13. novembra 2006

o ustanovitvi Odbora za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko

(Kodificirana različica)

(2006/856/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

SKLENIL:

Člen 1

Ustanovi se Odbor za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko, v nadaljevanju „odbor“.

Člen 2

Odbor pomaga Komisiji pri sestavljanju in izvajanju večletnega programa dela, ki se nanaša na monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko. Naloga odbora je zlasti izražanje mnenj o razvoju in usklajevanju monetarne, finančne in plačilno-bilančne statistike, ki je potrebna za politike, ki jih izvajajo Svet, Komisija in različni odbori, ki jim pomagajo.

Odbor se lahko zaprosi za mnenje o povezavah med monetarnimi, finančnimi in plačilno-bilančnimi področji na eni strani in nekaterimi drugimi področji ekonomske statistike na drugi strani, zlasti tistih, na katerih temeljijo nacionalni računi. Delo tega odbora bo usklajeno z delom Odbora za statistični program.

Člen 3

Komisija se na lastno pobudo, in če do tega pride, na zahtevo Sveta ali odborov, ki jim pomagajo, z odborom posvetuje o:

Odbor lahko na lastno pobudo izraža mnenja o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na oblikovanje ali izvajanje statističnih programov na monetarnem, finančnem in plačilnobilančnem področju.

Člen 4

Na svojo lastno pobudo odbor lahko izrazi svoje mnenje o vsakem vprašanju v zvezi s temi statističnimi podatki, ki so skupnega pomena za Komisijo in državne statistične organe na eni strani ter Evropsko centralno banko (ECB) in nacionalne centralne banke na drugi. Pri izvajanju svojih nalog odbor poda svoje mnenje vsem zainteresiranim strankam.

Člen 5

Odbor je sestavljen iz enega, dveh ali treh predstavnikov vsake države članice, prihajajočih iz ustanov, ki se ukvarjajo pretežno z monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko, ter največ treh predstavnikov Komisije in največ treh predstavnikov ECB. Poleg teh se lahko en predstavnik Ekonomsko-finančnega odbora udeležuje sej kot opazovalec. Vsaka država članica, Komisija in ECB imajo po en glas.

Predstavniki drugih organizacij, pa tudi vsaka oseba, ki lahko prispeva k razpravi, se lahko po odločitvi obora, udeleži njegovih sej.

Člen 6

Odbor izvoli svojega predsednika na podlagi podrobnih pravil, določenih v njegovem poslovniku.

Člen 7

Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 8

Sklep 91/115/EGS se razveljavi.

Sklici na razveljavljeni Sklep se upoštevajo kot sklici na ta sklep in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi II.

(1)  UL C 97 E, 22.4.2004, str. 68.

(2)  UL C 10, 14.1.2004, str. 27.

(3)  UL L 59, 6.3.1991, str. 19. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 96/174/ES (UL L 51, 1.3.1996, str. 48)

(4)  Glej Prilogo I.

(5)  UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 15. junija 2005

v zvezi s postopkom na podlagi člena 82 Pogodbe ES in člena 54 Sporazuma EGP

(Zadeva COMP/A.37.507/F3 – AstraZeneca) (1)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 1757)

(Besedilo v angleškem in švedskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/857/ES)

Komisija je 15. junija 2005 sprejela odločbo v zvezi s postopkom na podlagi člena 82 Pogodbe ES in člena 54 Sporazuma EGP. Komisija v skladu z določbami člena 30 Uredbe (ES) št. 1/2003 (2) objavlja imena strank in glavno vsebino Odločbe, vključno z vsemi naloženimi sankcijami, ob upoštevanju pravnega interesa podjetij do varovanja njihovih poslovnih skrivnosti. Različica celotnega besedila odločbe, ki ni zaupna, je na voljo v verodostojnih jezikih zadeve (angleščini in švedščini) na spletni strani GD COMP: http://europa.eu.int/comm/competition/index_en.html

1.   POVZETEK KRŠITEV

Naslovniki in narava kršitev

Odločba je naslovljena na švedsko podjetje AstraZeneca AB in podjetje iz Združenega kraljestva AstraZeneca Plc (v nadaljnjem besedilu „AZ“) zaradi njunih kršitev člena 82 Pogodbe ES in člena 54 Sporazuma EGP.

Kršitve zadevajo zlorabe uradnih postopkov s strani podjetja AZ v sedmih državah pogodbenicah EGP s ciljem izključitve generičnih podjetij in v okviru druge kršitve izključitve vzporednih trgovcev iz konkurence za farmacevtski izdelek Losec podjetja AZ. Prva kršitev vključuje zlorabe Uredbe Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu „Uredba DVC“), v skladu s katero se osnovno patentno varstvo za farmacevtske izdelke lahko podaljša. Pri drugi kršitvi gre za zlorabo postopkov za dovoljenje za trženje farmacevtskih izdelkov.

Upoštevni trg in prevladujoči položaj

Upoštevni trg zajema nacionalne trge za tako imenovane inhibitorje protonske črpalke (v nadaljnjem besedilu „IPČ“), ki se prodajajo na recept in se uporabljajo za zdravljenje gastrointestinalnih bolezni, povezanih z želodčno kislino (kot je ulkus). Izdelek Losec podjetja AZ je bil prvi IPČ. Bolj podrobno je v Odločbi ugotovljeno, da se trg IPČ lahko ugotovi vsaj od leta 1993 v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu ter od leta 1992 na Norveškem.

V Odločbi je ugotovljeno, da je podjetje AZ imelo prevladujoč položaj na trgu IPČ v Belgiji, na Nizozemskem, Švedskem (od leta 1993 do konca leta 2000), Norveškem (od leta 1994 do konca leta 2000), Danskem in v Združenem kraljestvu (od leta 1993 do konca leta 1999) ter v Nemčiji (od leta 1993 do konca leta 1997).

Prva kršitev

Prva kršitev člena 82 Pogodbe ES in člena 54 Sporazuma EGP pomeni eno samo in trajno zlorabo in je sestavljena iz zavajajočih razlag pri patentnih uradih v Belgiji, na Danskem, Nizozemskem, Norveškem in v Združenem kraljestvu ter na nacionalnih sodiščih v Nemčiji in na Norveškem.

AZ je na začetku podala zavajajoče informacije v vlogah, ki jih je junija 1993 in decembra 1994 poslala več patentnim uradom znotraj EGP, za dodatno varovanje za omeprazol (zdravilna učinkovina v izdelku Losec podjetja AZ) v obliki tako imenovanega dodatnega varstvenega certifikata.

Druga kršitev

Druga kršitev člena 82 Pogodbe ES in člena 54 Sporazuma EGP pomeni eno samo in trajno zlorabo in je sestavljena iz zahtev AZ za odjavo svojih dovoljenj za promet s kapsulami Losec na Danskem, Norveškem in Švedskem, združeno z umikom kapsul Losec s trga in lansiranjem tablet Losec MUPS v navedenih treh državah.

2.   GLOBE

V Odločbi je ugotovljeno, da je narava kršitev in njihov geografski obseg takšen, da je treba kršitve opredeliti kot hude.

Opredelitev kršitev za hude upošteva, da zlorabe v tem primeru predstavljajo nekaj posebnih in novih značilnosti glede uporabljenih sredstev in zato ni mogoče reči, da gre za jasne kršitve.

V Odločbi se tudi upošteva dejstvo, da je AstraZeneca Plc le solidarno odgovorna za kršitve od združitve med Astra AB (zdaj AstraZeneca AB) in Zeneca Plc od 6. aprila 1999 naprej.

Globa v znesku 60 000 000 EUR se razdeli, kot sledi. AstraZeneca AB in AstraZeneca sta solidarno odgovorni za 46 000 000 EUR, AstraZeneca AB pa je izključno odgovorna za 14 000 000 EUR.

(1)  Mnenje Svetovalnega odbora (UL C 291, 30.11.2006).

(2)  UL L 1, 4.1.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 411/2004 (UL L 68, 6.3.2004, str. 1).

(3)  DVC se dodelijo na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila (UL L 182, 2.7.1992, str. 1).

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 28. novembra 2006

o spremembi Odločbe 2005/393/ES glede območij z omejitvami zaradi bolezni modrikastega jezika

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 5607)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/858/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/75/ES z dne 20. novembra 2000 o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika (1) in zlasti člena 8(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga I k Odločbi 2005/393/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

(1)  UL L 327, 22.12.2000, str. 74.

(2)  UL L 130, 24.5.2005, str. 22. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2006/761/ES (UL L 311, 10.11.2006, str. 51).

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 28. novembra 2006

o odobritvi odstopanja Malti od nekaterih določb Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 5642)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(2006/859/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (1) in zlasti člena 26(1) Direktive,

ob upoštevanju vloge, ki jo je predložila Malta 15. novembra 2005,

po seznanitvi držav članic z vlogo,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Malti se odobri odstopanje od določb iz Poglavja IV Direktive 2003/54/ES ter členov 20(1) in 21(1).

Člen 2

Komisija lahko prekliče ali spremeni odstopanje, če se v elektroenergetskem sektorju Malte zgodijo večje spremembe.

Zato Malta spremlja razvoj v elektroenergetskem sektorju in sporoča Komisiji vse pomembne spremembe, zlasti informacije o novih dovoljenjih za proizvodnjo elektrike, novih tekmecih na trgu, novih infrastrukturnih načrtih, zaradi katerih bi bilo treba ponovno preučiti odstopanje.

Nadalje predloži Malta vsako drugo leto Komisiji splošno poročilo, z začetkom najpozneje 31. decembra 2008. Poročila navajajo tarifikacijo in politiko cen skupaj z ukrepi za varovanje interesov porabnikov glede odstopanja.

Člen 3

Ta odločbe je naslovljena na Republiko Malto.

(1)  UL L 176, 15.7.2003, str. 37. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2004/85/ES (UL L 236, 7.7.2004, str. 10).

SKLEP STALNEGA ODBORA DRŽAV EFTE

št. 1/2004/SC

z dne 5. februarja 2004

o ustavnovitvi Urada za finančni mehanizem EGP in norveški finančni mehanizem

STALNI ODBOR DRŽAV EFTE JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, kakor je bil prilagojen s Protokolom o prilagoditvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“,

ob upoštevanju Sporazuma o udeležbi Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v Evropskem gospodarskem prostoru, v nadaljnjem besedilu „Sporazum o širitvi EGP“,

ob upoštevanju Protokola 38a o finančnem mehanizmu EGP, vstavljenega v Sporazum EGP s Sporazumom o širitvi EGP,

ob upoštevanju Sporazuma med Kraljevino Norveško in Evropsko skupnostjo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2004–2009,

ob upoštevanju Sklepa Stalnega odbora držav Efte št. 4/2003/SC z dne 4. decembra 2003 o ustanovitvi začasnega odbora za finančni mehanizem EGP –

SKLENIL:

Člen 1

1.   Ustanovi se Urad za finančni mehanizem EGP 2004–2009 in norveški finančni mehanizem.

2.   Urad pomaga pri upravljanju finančnega mehanizma EGP in norveškega finančnega mehanizma.

3.   Urad pomaga tudi pri upravljanju finančnega instrumenta EGP 1999–2003 ter finančnega mehanizma 1994–1998.

4.   Sedanja enota za finančni instrument sekretariata Efte se vključi v nov Urad. O finančnem mehanizmu EGP Urad do začetka veljavnosti Sporazuma o širitvi EGP poroča začasnemu odboru za finančni mehanizem EGP, potem pa novemu odboru za finančni mehanizem EGP.

5.   O norveškem finančnem mehanizmu Urad poroča norveškim organom.

6.   Upravno je Urad del sekretariata Efte. Urad bo imel ločen upravni proračun, financiran s sredstvi na podlagi razmerja, ki bo temeljilo na njihovih zadevnih stroških.

7.   Direktorja Urada imenuje Stalni odbor po predlogu začasnega odbora za finančni mehanizem EGP.

Člen 2

Ta sklep začne veljati takoj.

Člen 3

Ta sklep se objavi v sklopu EGP in Dopolnilu EGP Uradnega lista Evropske unije.

SKLEP STALNEGA ODBORA DRŽAV EFTE

št. 2/2005/SC

z dne 28. aprila 2005

o reviziji finančnega poslovodenja finančnega instrumenta in projektov v njegovem okviru

STALNI ODBOR DRŽAV EFTE JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, kakor je bil prilagojen s Protokolom o prilagoditvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v nadaljnjem besedilu Sporazum EGP, in Sklepa Skupnega odbora EGP št. 47/2000 z dne 22. maja 2000 o ustanovitvi finančnega instrumenta EGP,

ob upoštevanju Sklepa Stalnega odbora držav Efte št. 1/2000/SC z dne 2. oktobra 2000 o ustanovitvi odbora za finančni instrument,

ob upoštevanju Sklepa št. 5/2002 odbora za nadzor in sodišče in Sklepa Sveta št. 2 iz leta 2002 o nadomestitvi Sklepa Sveta št. 6 ter odbora za nadzor in sodišče iz leta 1998 –

SKLENIL:

Člen 1

Odbor revizorjev je vrhovni organ za revizijo finančnega poslovodenja finančnega instrumenta in projektov v njegovem okviru.

Člen 2

Vsaka država članica Efte, ki je pogodbenica Sporazuma EGP, je zastopana v odboru revizorjev, ko ta izvaja revizije finančnega poslovodenja finančnega instrumenta in/ali projektov v njegovem okviru.

Člen 3

Odbor revizorjev sestavljajo državljani iz držav članic Efte, ki so pogodbenice Sporazuma EGP in so po možnosti člani vrhovnih revizijskih institucij držav Efte. Njihova neodvisnost mora biti nedvomna. Uradnik Efte ne more biti imenovan na mesto revizorja dokler od končanja njegove funkcije v kateri koli instituciji Efte ne preteče obdobje treh let.

Člen 4

Člane odbora revizorjev, ki revidirajo finančno poslovodenje finančnega instrumenta in/ali projektov v njegovem okviru, imenuje Stalni odbor držav Efte. Vsa imenovanja so za obdobje štirih let. Član je običajno lahko ponovno imenovan še enkrat. Člani, ki jih imenuje Stalni odbor držav Efte, so lahko iste osebe, kot jih imenuje odbor za nadzor in sodišče na podlagi njegovega Sklepa št. 5/2002.

Člen 5

Člani odbora revizorjev so pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni.

Člen 6

Stroški ustrezne in sorazmerne revizije, ki jo odbor revizorjev opravi za finančno poslovodenje finančnega instrumenta in/ali projektov v njegovem okviru, se krijejo iz upravnega proračuna finančnega instrumenta. Na osnovi ustreznega proračunskega predloga odbora revizorjev Stalni odbor odobri višino sredstev v ta namen.

Člen 7

Odbor revizorjev lahko za pomoč pri svojem delu najame zunanje strokovnjake. Zunanji strokovnjaki morajo izpolnjevati enaka merila neodvisnosti, kot veljajo za člane odbora revizorjev.

Člen 8

Odbor revizorjev o reviziji finančnega poslovodenja finančnega instrumenta in projektov v njegovem okviru poroča Stalnemu odboru držav Efte. Predloži lahko predloge za ukrepe.

Člen 9

Odbor revizorjev pripravi svoj poslovnik o reviziji finančnega poslovodenja finančnega instrumenta in projektov v njegovem okviru ter ga predloži Stalnemu odboru držav Efte v odobritev.

Člen 10

Ta sklep začne veljati takoj.

Člen 11

Ta sklep se objavi v sklopu EGP in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.