24.11.2006

Uradni list Evropske unije

L 327/1

UREDBA (ES) št. 1717/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. novembra 2006

o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 179(1) in 181a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Skupnost je glavni posredovalec gospodarske, finančne, tehnične, humanitarne in makroekonomske pomoči tretjim državam. Spodbujanje stabilnih pogojev za človekov in gospodarski razvoj in pospeševanje človekovih pravic, demokracije in temeljnih svoboščin ostaja eden od glavnih ciljev zunanjega delovanja Evropske unije (v nadaljevanju „EU“), h kateremu prispevajo instrumenti zunanje pomoči Skupnosti. Svet in predstavniki vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, so v svojih sklepih o učinkovitosti zunanjih ukrepov EU novembra 2004 ugotovili, da so „mir, varnost in stabilnost pa tudi človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje nujni elementi za trajnostno gospodarsko rast in izkoreninjenje revščine“.

(2)

Program EU za preprečevanje nasilnih spopadov, ki ga je podprl Evropski svet, poudarja „politično zavezanost EU, da si bo prizadevala za preprečevanje sporov kot enega glavnih ciljev zunanjih odnosov EU“, in navaja, da Skupnost razvija instrumente razvojnega sodelovanja, ki lahko prispevajo k uresničevanju tega cilja in k razvoju EU kot globalnega igralca na tem področju.

(3)

Ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe za doseganje ciljev iz členov 177 in 181a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Pogodba ES“), lahko dopolnjujejo in bi morali biti skladni z ukrepi, ki jih EU sprejme za doseganje ciljev skupne zunanje in varnostne politike v okviru naslova V, in ukrepi, ki jih sprejme v okviru naslova VI Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu „Pogodba EU“). Pri zagotavljanju te skladnosti v skladu s svojimi pristojnostmi sodelujeta Svet in Komisija.

(4)

Evropsko soglasje o razvoju, ki so ga Svet in predstavniki vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, Evropski parlament in Komisija sprejeli 22. novembra 2005 in ga je pozdravil Evropski svet z dne 15. in 16. decembra 2005, navaja, da bo Skupnost v skladu s pristojnostmi posameznih institucij razvila celovit pristop za preprečevanje državne nestabilnosti, spopadov, naravnih nesreč in drugih kriznih razmer, kar je cilj, h kateremu naj bi prispevala ta uredba.

(5)	Evropski svet je 12. decembra 2003 potrdil evropsko varnostno strategijo.

(6)

Evropski svet je v svoji Deklaraciji o boju proti terorizmu z dne 25. marca 2004 pozval, da se protiteroristični cilji vključijo v programe zunanje pomoči. Poleg tega Strategija tisočletja EU o preprečevanju in nadzoru organiziranega kriminala, ki jo je sprejel Svet 27. marca 2000, poziva k tesnejšemu sodelovanju s tretjimi državami.

(7)	Za stabilizacijo po krizi je potrebno neprekinjeno in prožno sodelovanje mednarodne skupnosti, zlasti v začetnih letih po krizi, ki temelji na celovitih prehodnih strategijah.

(8)

Izvajanje programov pomoči v kriznih razmerah in v času politične nestabilnosti zahteva posebne ukrepe, da bi se zagotovila prožnost pri odločanju in razporejanju proračuna, ter okrepljene ukrepe, da bi zagotovili skladnost z dvostransko pomočjo in mehanizmi za združevanje sredstev donatorjev, vključno s prenosom nalog javnih organov prek posrednega centraliziranega upravljanja.

(9)	Resolucije Evropskega parlamenta in sklepi Sveta, ki sledijo sporočilom Komisije o povezovanju pomoči, obnove in razvoja, poudarjajo potrebo, da se zagotovi učinkovito povezovanje operacij, ki se financirajo iz različnih finančnih instrumentov Skupnosti v okviru krize.

(10)

Izkušnje so pokazale, da so za učinkovito in pravočasno obravnavanje omenjenih zadev potrebni posebna finančna sredstva in finančni instrumenti, ki lahko dopolnjujejo instrumente za humanitarno pomoč in dolgoročno sodelovanje. Dostava humanitarne pomoči bi morala še nadalje potekati v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (2).

(11)

Poleg ukrepov, ki so dogovorjeni z državami partnericami v okviru politike za sodelovanje, vzpostavljene v okviru povezanih instrumentov Skupnosti za zunanjo pomoč, je treba Skupnosti omogočiti, da zagotovi pomoč za reševanje glavnih svetovnih in nadnacionalnih vprašanj, ki lahko povzročajo nestabilnost.

(12)	„Smernice za okrepitev operativne usklajenosti med Skupnostjo, ki jo predstavlja Komisija, in državami članicami na področju zunanje pomoči“ iz leta 2001 poudarjajo potrebo po večji usklajenosti zunanje pomoči EU.

(13)

Ta uredba določa finančna sredstva za obdobje 2007 do 2013 in predstavlja prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3).

(14)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(15)	Cilj te uredbe je pokrivanje področij uporabe in nadomestitev številnih obstoječih uredb s področja zunanje pomoči Skupnosti; navedene uredbe bi bilo torej treba razveljaviti.

(16)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči glede na potrebo po usklajenem večstranskem odzivu na področjih, določenih v tej uredbi, in ker te cilje zaradi obsega in globalnih učinkov ukrepov uredbe laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

CILJI IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Cilji

1. Skupnost izvaja ukrepe razvojnega sodelovanja ter ukrepe za finančno, gospodarsko in tehnično sodelovanje s tretjimi državami pod pogoji, določenimi v tej uredbi.

(a)	v kriznih razmerah ali med porajanjem le-teh prispevati k stabilnosti z zagotavljanjem učinkovitega odziva, da se pripomore k ohranitvi, vzpostavitvi ali ponovni vzpostavitvi bistvenih pogojev za ustrezno izvajanje politik razvoja in sodelovanja Skupnosti;
(b)	v okviru stabilnih pogojev za izvajanje politik sodelovanja Skupnosti v tretjih državah pripomoči k izboljšanju zmogljivosti tako za reševanje posebnih globalnih in nadregionalnih groženj, ki imajo destabilizacijski učinek, kot za zagotovitev pripravljenosti za reševanje razmer pred krizo in po njej.

3. Ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, lahko dopolnjujejo ukrepe, sprejete v skladu z naslovoma V in VI Pogodbe EU, so z njimi skladni in v njih ne posegajo.

Člen 2

Dopolnjevanje pomoči Skupnosti

1. Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo dopolnjuje pomoč, ki jo zagotavljajo z njo povezani instrumenti zunanje pomoči Skupnosti. Pomoč Skupnosti se zagotovi le v obsegu, ko ustreznega in učinkovitega odziva ni možno zagotoviti na podlagi navedenih instrumentov.

2. Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, v skladu s celotnim strateškim političnim okvirom Skupnosti za partnersko državo ter zlasti s cilji instrumentov iz odstavka 1 in tudi z drugimi ustreznimi ukrepi Skupnosti.

3. Za povečanje učinkovitosti ter skladnosti ukrepov pomoči na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni Komisija spodbuja usklajevanje med njenimi lastnimi dejavnostmi in dejavnostmi držav članic tako na ravni odločanja kot na terenu. Zato države članice in Komisija vzdržujejo sistem za izmenjavo informacij.

Člen 3

Pomoč kot odziv na krizne razmere ali porajajočo se krizo

1. Tehnična in finančna pomoč Skupnosti, ki je v skladu s posebnimi cilji, določenimi v točki (a) člena 1(2), se lahko izvaja kot odziv na nujne razmere, krizne razmere ali porajajočo se krizo, na razmere, ki predstavljajo nevarnost spoštovanju demokracije, javnega reda in miru, zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, varnosti in zaščiti posameznikov, ali razmere, ki bi lahko prerasle v oborožen spopad ali pa resno destabilizirale tretjo državo oziroma zadevne države. Taki ukrepi se lahko izvajajo tudi v razmerah, v katerih je Skupnost uveljavljala določbe v zvezi z bistvenimi sestavinami iz mednarodnih sporazumov, da bi delno ali v celoti prekinila sodelovanje s tretjimi državami.

(a)	podporo z zagotavljanjem tehnične in logistične pomoči za prizadevanja mednarodnih in regionalnih organizacij, državnih in nedržavnih dejavnikov pri spodbujanju krepitve zaupanja, mediacije, dialoga in sprave;
(b)	podporo za ustanovitev in delovanje začasnih uprav, katerih mandat je v skladu z mednarodnim pravom;
(c)	podporo razvoju demokratičnih, pluralističnih državnih ustanov, vključno z ukrepi za povečanje vloge žensk v teh ustanovah, učinkovite civilne uprave in povezanih pravnih okvirov na nacionalni in lokalni ravni, neodvisnega sodstva, dobrega upravljanja in javnega reda in miru, vključno z nevojaškim tehničnim sodelovanjem, ki bi okrepilo celotni civilni nadzor in pregled nad sistemom varnosti, in ukrepi za okrepitev zmogljivosti organov pregona in sodnih organov, ki posredujejo v boju proti nezakonitemu prometu z ljudmi, drogami, strelnim orožjem in eksplozivnimi snovmi;
(d)	podporo mednarodnim kazenskim sodiščem in ad hoc nacionalnim sodiščem, komisijam za resnico in spravo ter mehanizmom za pravno poravnavo zahtevkov v zvezi s človekovimi pravicami ter za uveljavljanje premoženjskih pravic in razsojanje o njih, ki so bili ustanovljeni v skladu z mednarodno priznanimi človekovimi pravicami in standardi pravne države;
(e)	podporo ukrepom, ki so nujni za začetek rehabilitacije in obnove ključne infrastrukture, stanovanjskih in javnih zgradb in ekonomskih sredstev, kot tudi bistvenih proizvodnih zmogljivosti, ter ukrepom za ponovni začetek gospodarske dejavnosti, za ustvarjanje zaposlenosti in za vzpostavitev minimalnih pogojev, ki so potrebni za trajnostni socialni razvoj;
(f)	podporo civilnim ukrepom, ki so povezani z demobilizacijo in reintegracijo nekdanjih borcev v civilno družbo ter, če je to primerno, z njihovim vračanjem, ter za ukrepe za obravnavo problema otrok in žensk, ki so vojaki;
(g)	podporo ukrepom, ki blažijo socialne učinke prestrukturiranja oboroženih sil;
(h)	podporo ukrepom, ki se v okviru politike sodelovanja Skupnosti in njenih ciljev nanašajo na družbeno-ekonomski vpliv protipehotnih min, neeksplodiranih bojnih sredstev ali eksplozivnih ostankov vojne na prebivalstvo; dejavnosti, ki so financirane na podlagi te uredbe, krijejo izobraževanje o tveganju, pomoč žrtvam, odkrivanje in odstranjevanje min in v povezavi s tem uničevanje zalog;
(i)	podporo ukrepom, ki se v okviru politike sodelovanja Skupnosti in njenih ciljev nanašajo na vpliv nezakonite uporabe in dostopa do strelnega orožja na prebivalstvo; taka podpora je omejena na raziskovalne dejavnosti, pomoč žrtvam, dvigovanje ozaveščenosti javnosti in razvoju pravnega ter upravnega strokovnega znanja in dobrih praks. Pomoč se zagotovi le do mere, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev pogojev za družbeni in gospodarski razvoj zadevnih prebivalcev v kriznih razmerah ali razmerah porajajoče se krize iz odstavka 1. Ne vključuje podpore ukrepom za boj proti širjenju orožja;
(j)	podporo ukrepom, ki ženskam in otrokom v kriznih in konfliktnih razmerah, vključno z izpostavljenostjo nasilju na osnovi spola, zagotavljajo, da so posebne potrebe primerno izpolnjene;
(k)	podporo pri rehabilitaciji in ponovni vključitvi žrtev oboroženih spopadov, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na posebne potrebe žensk in otrok;
(l)	podporo ukrepom za pospeševanje in ohranjanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načela pravne države ter z njimi povezanih mednarodnih instrumentov;
(m)	podporo družbeno-gospodarskim ukrepom za spodbujanje pravičnega dostopa in pregledno upravljanje z naravnimi viri v kriznih razmerah ali razmerah porajajoče se krize;
(n)	podporo družbeno-gospodarskim ukrepom, ki se nanašajo na nenadne migracije, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na potrebe gostujočih skupnosti v kriznih razmerah ali razmerah porajajoče se krize;
(o)	podporo ukrepom, ki pospešujejo razvoj in organizacijo civilne družbe in njeno udeležbo pri političnem postopku, vključno z ukrepi za poglabljanje vloge ženske v takih postopkih in ukrepi za pospeševanje neodvisnih, pluralističnih in profesionalnih medijev;
(p)	podporo ukrepom, ki so odziv na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, in nevarnosti za javno zdravje, če ni humanitarne pomoči Skupnosti ali če jo je treba dopolniti.

—	sodi v splošno področje in med posebne cilje iz točke (a) člena 1(2), in
—	ima omejeno trajanje za obdobje, določeno v členu 6(2), in
—	bi ponavadi bila izvedljiva z drugimi instrumenti Skupnosti za zunanjo pomoč, vendar bi morala v skladu s členom 2 izhajati iz te uredbe zaradi potrebe po hitrem odzivu na krizne razmere ali razmere porajajoče se krize.

Člen 4

Pomoč v okviru stabilnih razmer za sodelovanje

Ogrožanje javnega reda in miru, zaščite in varnosti posameznikov, ključne infrastrukture in javnega zdravja.

Pomoč zajema:

(a)

okrepitev zmogljivosti organov pregona in sodnih organov ter civilne oblasti, vključenih v boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, vključno z nezakonitim prometom z ljudmi, drogami, strelnim orožjem in eksplozivnimi snovmi, ter v učinkovit nadzor nad nezakonito trgovino in tranzitom.

Prednost ima transregionalno sodelovanje s tretjimi državami, ki so pokazale jasno politično voljo za reševanje teh vprašanj. Ukrepi na tem področju so zlasti namenjeni dobremu upravljanju in so v skladu z mednarodnim pravom, zlasti s pravom o človekovih pravicah in mednarodnim humanitarnim pravom.

V okviru pomoči organom, vključenim v boj proti terorizmu, imajo prednost ukrepi v zvezi z razvojem in krepitvijo zakonodaje na področju boja proti terorizmu, izvajanja in prakticiranja finančne ter carinske zakonodaje in zakonodaje o priseljevanju ter v zvezi z razvojem mednarodnih postopkov organov pregona.

V okviru pomoči, ki se nanaša na težave z drogami, je pozornost treba nameniti mednarodnemu sodelovanju, katerega namen je spodbujanje najboljših praks za zmanjšanje povpraševanja, proizvodnje in škode;

(b)

podporo ukrepom za reševanje groženj mednarodnemu prevozu, upravljanju z energijo in ključno infrastrukturo, vključno s potniškim in tovornim prometom ter z distribucijo energije.

Ukrepi na tem področju so zlasti namenjeni transregionalnemu sodelovanju in izvajanju mednarodnih standardov na področju ozaveščanja glede tveganj, analize ranljivosti, pripravljenosti na izredne razmere, obveščanja in obvladovanja posledic;

(c)

prispevanje k zagotavljanju ustreznega odziva na nenadne velike nevarnosti za javno zdravje, na primer na epidemije, ki imajo lahko transnacionalni vpliv.

Posebno pozornost je treba nameniti načrtovanju v primeru izrednih razmer, upravljanju cepiv in zalog farmacevtskih izdelkov, mednarodnemu sodelovanju ter sistemu za zgodnje opozarjanje in obveščanje.

Zmanjševanje tveganja in pripravljenost v zvezi s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi ali dejavniki.

Pomoč zajema:

(a)	spodbujanje civilnih raziskovalnih dejavnosti kot alternative obrambnim raziskovalnim aktivnostim ter podporo preusposabljanju in alternativnim možnostim zaposlovanja znanstvenikov in inženirjev, ki so bili prej zaposleni na področjih, povezanih z orožjem;

(b)	podporo ukrepom za izboljšanje načinov zagotavljanja varnosti v zvezi s civilnimi zmogljivostmi, kjer so shranjene občutljive kemične, biološke, radiološke in jedrske snovi ali dejavniki ali pa se uporabljajo v okviru civilnih raziskovalnih programov;

(c)

podporo v okviru politike Skupnosti na področju sodelovanja in njenih ciljev za vzpostavitev civilne infrastrukture in pripravo relevantnih civilnih študij, ki so potrebne za razgradnjo, obnovo ali prestrukturiranje zmogljivosti in lokacij, ki so bile povezane z orožjem in niso več del obrambnega programa;

(d)

krepitev zmogljivosti pristojnih civilnih oblasti, povezanih z razvojem in uvajanjem učinkovitega nadzora nad nezakonitim prometom s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi ali dejavniki (vključno z opremo za njihovo proizvodnjo in dobavo), vključno s postavitvijo sodobne logistične opreme za ocenjevanje in nadzor;

(e)	razvoj pravnega okvira in institucionalnih struktur, potrebnih za vzpostavitev in uveljavljanje učinkovitega nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, vključno z ukrepi regionalnega sodelovanja;

(f)	razvoj ukrepov za učinkovito pripravljenost na nesreče, za načrtovanje v primeru izrednih razmer, za odziv na krize in za čiščenje zlasti v zvezi z možnimi velikimi okoljskimi nepredvidenimi dogodki na tem področju;

glede ukrepov iz točk (b) in (d) je posebna pozornost namenjena pomoči tistim regijam ali državam, ki še vedno razpolagajo z zalogami snovi ali dejavnikov iz točk (b) in (d) in kjer obstaja tveganje za širitev takšnih snovi ali dejavnikov.

Izgradnja zmogljivosti pred in po nastopu krize.

Podpora za dolgoročne ukrepe, katerih cilj je izgradnja in krepitev zmogljivosti mednarodnih, regionalnih in subregionalnih organizacij, državnih in nedržavnih akterjev, ki so povezani z njihovimi prizadevanji glede:

(a)	spodbujanja zgodnjega obveščanja, krepitve zaupanja, posredovanja in sprave ter reševanja pojavljajočih se napetosti med skupnostmi;

(b)	izboljšanja obnove v obdobju po konfliktih in nesrečah.

Ukrepi iz te točke vključujejo prenos znanja, izmenjavo informacij, ocenjevanje tveganja/grožnje, raziskave in analize, sisteme zgodnjega obveščanja in usposabljanje. Ukrepi lahko po potrebi obsegajo tudi finančno in tehnično podporo za izvajanje tistih priporočil odbora ZN za vzpostavljanje miru, ki spadajo v okvir ciljev politike Skupnosti na področju sodelovanja.

NASLOV II

IZVAJANJE

Člen 5

Splošni okvir za izvajanje

(a)	izjemnih ukrepov pomoči in programov vmesnega odziva;

(b)	večdržavnih strateških dokumentov, tematskih strateških dokumentov in večletnih indikativnih programov;

(c)	letnih akcijskih programov;

(d)	posebnih ukrepov.

Člen 6

Izjemni ukrepi pomoči in programi vmesnega odziva

1. Pomoč Skupnosti na podlagi člena 3 se izvaja prek izjemnih ukrepov pomoči in programov vmesnega odziva.

2. Komisija lahko sprejme izjemne ukrepe pomoči v kriznih razmerah, navedenih v členu 3(1), kakor tudi v posebnih in nepredvidenih razmerah, navedenih v členu 3(3), kjer je učinkovitost ukrepov odvisna od hitrega ali prožnega izvajanja. Taki ukrepi lahko trajajo do 18 mesecev. Trajanje posameznih ukrepov se lahko podaljša za nadaljnjih 6 mesecev v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za njihovo izvajanje, pod pogojem, da finančni znesek ukrepa ne naraste.

3. Ko strošek izjemnega ukrepa pomoči presega 20 000 000 EUR, se ukrep sprejme v skladu s postopkom iz člena 22(2).

4. Komisija lahko sprejme programe vmesnega odziva z namenom vzpostaviti ali ponovno vzpostaviti bistvene pogoje, potrebne za učinkovito izvajanje politik zunanjega sodelovanja Skupnosti. Programi vmesnega odziva gradijo na izjemnih ukrepih pomoči. Sprejmejo se v skladu s postopkom iz člena 22(2).

5. Komisija redno obvešča Svet o načrtovanju pomoči Skupnosti na podlagi člena 3. Preden sprejme ali obnovi kateri koli izjemni ukrep pomoči, katerega stroški znašajo do 20 000 000 EUR, Komisija obvesti Svet o njegovi naravi, njegovih ciljih in predvidenih finančnih zneskih. Upošteva pristop ustrezne politike Sveta, tako pri načrtovanju kot tudi pri poznejšem izvajanju teh ukrepov, kar je v interesu skladnosti zunanjih ukrepov EU. Komisija prav tako obvesti Svet, preden občutno vsebinsko spremeni že sprejete izjemne ukrepe pomoči.

6. Čim prej po sprejetju izjemnih ukrepov pomoči in v vsakem primeru v sedmih mesecih po sprejetju Komisija obvesti Evropski parlament in Svet tako, da poda pregled obstoječega in načrtovanega odziva Skupnosti, vključno s prispevkom, ki se opravi iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti, stanja obstoječih državnih in večdržavnih strateških dokumentov ter vloge Skupnosti v okviru širšega mednarodnega in večstranskega odziva. To poročilo navaja tudi, ali in kako dolgo namerava Komisija nadaljevati izjemne ukrepe pomoči.

Člen 7

Večdržavni strateški dokumenti, tematski strateški dokumenti in večletni indikativni programi

1. Večletni in tematski strateški dokumenti so splošna podlaga za izvajanje pomoči v skladu s členom 4.

2. Večletni in tematski strateški dokumenti ob upoštevanju potreb zadevnih držav, prednostnih nalog Skupnosti, mednarodnih razmer in dejavnosti glavnih partnerjev natančno določajo strategijo in teme Skupnosti za zadevne države.

3. Večdržavni in tematski strateški dokumenti in njihove spremembe ali dopolnitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(2). Ti dokumenti krijejo začetno obdobje, ki ni daljše od obdobja veljavnosti te uredbe, in se pregledajo sredi tega obdobja.

4. Strateški dokumenti so skladni z državnimi, večdržavnimi ali tematskimi strateškimi dokumenti, sprejetimi na podlagi drugih instrumentov Skupnosti za zunanjo pomoč, in se izogibajo podvajanju teh dokumentov. Strateški dokumenti temeljijo, kjer je primerno, na dialogu z zadevno partnersko državo, zadevnimi državami ali zadevno regijo, vključno s civilno družbo, da bi tako podprli nacionalne razvojne strategije ter zagotovili sodelovanje in vključitev partnerske države, držav ali regije. Poleg tega se izvajajo skupna posvetovanja med Komisijo, državami članicami in drugimi donatorji, kjer je to primerno, da se zagotovi, da so dejavnosti sodelovanja Skupnosti dopolnilne dejavnostim držav članic in drugih donatorjev. Druge zainteresirane strani lahko sodelujejo, kjer je to primerno.

5. Vsakemu večdržavnemu strateškemu dokumentu je priložen, kjer je potrebno, večletni indikativni program, ki povzema prednostna področja, izbrana za financiranje Skupnosti, posebne cilje, pričakovane rezultate, časovni okvir za podporo Skupnosti ter okvirna finančna sredstva v celoti in za vsako prednostno področje. Finančna sredstva se lahko dodelijo v približni vrednosti, kadar je to potrebno.

6. Večletni indikativni programi določajo finančna sredstva za vsak program na podlagi preglednih meril, ki temeljijo na potrebah in učinkovitosti zadevnih partnerskih držav ali regij in upoštevajo posebne težave, s katerimi se soočajo države ali regije v krizi ali konfliktu.

7. Večletni indikativni programi in njihove spremembe ali dopolnitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(2). Vzpostavijo se, kjer je primerno, po posvetovanju z zadevno partnersko državo ali regijo.

8. Finančni zneski večletnih indikativnih programov se povečajo ali zmanjšajo glede na rezultate pregledov ob upoštevanju spremenjenega položaja, učinkovitosti in potreb države v skladu s postopkom, navedenim v odstavku 7.

Člen 8

Letni akcijski programi

1. Letni akcijski programi določajo ukrepe, ki se sprejmejo na podlagi večdržavnih in tematskih strateških dokumentov in večletnih indikativnih programov, navedenih v členu 7.

2. Letni akcijski programi navajajo cilje, ki se jih želi doseči, področja posredovanja, pričakovane rezultate, postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo kratek opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo ustreznih količin financiranja za vsako dejavnost ter okvirni razpored njihove izvedbe. Kadar je to primerno, bi morali vključevati rezultate izkušenj, pridobljenih v okviru predhodne pomoči. Cilji so merljivi.

3. Letni akcijski programi in njihove spremembe ali dopolnitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(2).

Člen 9

Posebni ukrepi

1. Komisija lahko ne glede na člena 7 in 8 v primeru nepredvidenih potreb ali okoliščin sprejme posebne ukrepe, ki niso predvideni v večdržavnih ali tematskih strateških dokumentih in večletnih indikativnih programih iz člena 7 ali letnih akcijskih programih iz člena 8.

2. Posebni ukrepi navajajo cilje, ki se jih želi doseči, področja dejavnosti, pričakovane rezultate, uporabljene postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo ustreznih količin financiranja za vsako dejavnost ter ustreznih količin okvirnega razporeda njihove izvedbe.

3. Posebni ukrepi, katerih stroški presegajo 5 000 000 EUR, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(2).

4. Komisija obvesti odbor, ustanovljen v skladu s členom 22(1), v enem mesecu o sprejetju posebnih ukrepov, ki znašajo do 5 000 000 EUR.

NASLOV III

UPRAVIČENCI IN OBLIKE FINANCIRANJA

Člen 10

Upravičenost

(a)

partnerske države in regije ter njihove institucije;

(b)

decentralizirana telesa v partnerskih državah, kakor so regije, departmaji, province in občine;

(c)

skupna telesa, ki jih ustanovijo partnerske države in regije ter Skupnost;

(d)

mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, s službami in z misijami v okviru sistema ZN, z mednarodnimi finančnimi ustanovami ter z razvojnimi bankami in institucijami mednarodne pristojnosti, in sicer v obsegu, v kolikor prispevajo k ciljem te uredbe;

(e)

evropske agencije;

(f)

naslednji subjekti in telesa držav članic, partnerskih držav in regij ter drugih tretjih držav, v kolikor prispevajo k ciljem te uredbe:

(i)	javna in paradržavna telesa, lokalne oblasti ali uprave in njihovi konzorciji;

(ii)	družbe, podjetja in druge zasebne organizacije in dejavnosti;

(iii)

finančne ustanove, ki odobrijo, spodbujajo in financirajo zasebne naložbe v partnerskih državah in regijah;

(iv)	nedržavni dejavniki iz odstavka 2;

(v)	fizične osebe.

2. Nedržavni dejavniki, ki so upravičeni do podpore po tej uredbi, so: nevladne organizacije, organizacije, ki predstavljajo domorodna ljudstva, skupine domačinov in lokalna trgovska združenja, zadruge, sindikati, organizacije, ki zastopajo ekonomske in socialne interesne skupine, lokalne organizacije (vključno z omrežji), vključene v decentralizirano regionalno sodelovanje in integracijo, potrošniške organizacije, ženske in mladinske organizacije, izobraževalne, kulturne, raziskovalne in znanstvene organizacije, univerze, cerkve in verska združenja ter skupnosti, mediji in kakršna koli nevladna združenja ter javne in zasebne ustanove, ki lahko prispevajo k razvoju ali zunanji razsežnosti notranjih politik.

3. Druga telesa ali akterji, ki niso navedeni v odstavkih 1 in 2, se lahko financirajo, ko je to potrebno, da se dosežejo cilji te uredbe.

Člen 11

Vrste ukrepov

(a)

projekti in programi;

(b)

področna ali splošna proračunska pomoč, kjer je ureditev partnerske države za upravljanje javnih finančnih sredstev dovolj pregledna, zanesljiva in učinkovita ter kjer je partnerska država zagotovila ustrezne področne ali makroekonomske politike in so jih potrdili njihovi glavni donatorji, vključno z mednarodnimi finančnimi ustanovami, kadar je to primerno. Proračunska podpora se na splošno lahko dodeli z enim od različnih instrumentov. Dodeli se z natančno določenimi cilji in merili, ki so povezana s cilji. Pogoj za izplačilo proračunske podpore je zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev v smislu učinka in rezultatov;

(c)

v izjemnih primerih področni in splošni programi za podporo uvozu, ki so lahko v obliki:

(i)	področnih programov za uvoz v naravi;

(ii)	področnih uvoznih programov, ki zagotavljajo tujo valuto za financiranje uvoza za zadevno področje; ali

(iii)

splošnih uvoznih programov, ki zagotavljajo tujo valuto za financiranje splošnega uvoza širokega obsega izdelkov;

(d)

sredstva, ki so na voljo finančnim posrednikom v skladu s členom 20, z namenom zagotavljanja posojil (na primer za podporo naložbam in razvoju zasebnega sektorja), rizičnega kapitala (v obliki podrejenih ali pogojnih posojil) ali drugih začasnih manjšinskih deležev v poslovnem kapitalu v takšnem obsegu, da je finančno tveganje Skupnosti omejeno na te sklade;

(e)

donacije za financiranje ukrepov;

(f)

donacije za pokrivanje stroškov delovanja;

(g)

financiranje programov tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi ustanovami, državnimi javnimi subjekti ali osebami zasebnega prava, ki opravljajo javno službo, na ravni države članice ali partnerske države ali regije;

(h)

prispevki v mednarodne sklade, zlasti tiste, ki jih upravljajo mednarodne ali regionalne organizacije;

(i)

prispevki v državne sklade, ki jih ustanovijo države in regije partnerice, da bi spodbudile skupno financiranje več donatorjev, ali prispevki v sklade, ki jih ustanovi eden ali več donatorjev za skupno izvajanje operacij;

(j)

človeški in materialni viri, potrebni za učinkovito upravljanje in nadziranje projektov in programov s strani držav in regij partneric.

2. Financiranje Skupnosti se načeloma ne uporablja za plačilo davkov, carin ali prispevkov v državah upravičenkah.

3. Dejavnosti iz Uredbe (ES) št. 1257/96 in ki so upravičene do financiranja v njenem okviru, ne morejo biti financirane v okviru te uredbe.

Člen 12

Podporni ukrepi

1. Financiranje Skupnosti lahko krije izdatke, povezane z dejavnostmi priprave, nadaljevanja, spremljanja, revizije in vrednotenja, ki so neposredno pomembne za izvajanje te uredbe in za doseganje njenih ciljev. Financiranje Skupnosti zajema tudi izdatke za administrativno podporno osebje, zaposleno pri delegacijah Komisije za upravljanje projektov, financiranih v skladu s to uredbo.

2. Podpora se lahko financira izven obsega večletnih indikativnih programov. Komisija sprejme takšne podporne ukrepe v skladu s členom 9.

Člen 13

Sofinanciranje

(a)	držav članic in zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij;
(b)	drugih držav donatork in zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij;
(c)	mednarodnih in regionalnih organizacij in zlasti mednarodnih in regionalnih finančnih ustanov;
(d)	družb, podjetij, drugih zasebnih organizacij in dejavnosti ter drugih nedržavnih dejavnikov iz člena 10(2);
(e)	s partnerskimi državami ali z regijami prejemnicami sredstev in drugimi organi, upravičenimi do financiranja, kakor je določeno v členu 10.

2. V primeru vzporednega sofinanciranja se projekt ali program razdeli v več jasno prepoznavnih podprojektov, vsakega od njih pa financira drug partner, ki zagotavlja sofinanciranje na tak način, da je njegovo končno uporabo mogoče kadar koli prepoznati. V primeru skupnega sofinanciranja se skupni stroški projekta ali programa razdelijo med partnerje tako, da je zagotovljeno, da so sofinanciranje in viri združeni tako, da ni mogoče prepoznati vira financiranja za katero koli dejavnost iz projekta ali programa.

3. V primeru skupnega financiranja lahko Komisija prejme in upravlja sredstva v imenu teles iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 za namen izvajanja skupnih ukrepov. V tem primeru Komisija izvaja ukrepe centralizirano, neposredno ali posredno, tako da podeli naloge agencijam Skupnosti ali telesom, ki jih ustanovi Skupnost. Ta sredstva se obravnavajo kot namenski prejemki v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5).

Člen 14

Postopki upravljanja

1. Ukrepi, financirani v skladu s to uredbo, se obravnavajo, spremljajo in ocenjujejo v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002.

2. Komisija se lahko odloči, da dodeli naloge javnih organov in zlasti naloge izvrševanja proračuna organom iz točke (c) člena 54(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, če imajo priznan mednarodni ugled, so v skladu z mednarodnimi priznanimi sistemi upravljanja in nadzora ter jih nadzoruje javni organ.

3. V primeru decentraliziranega upravljanja se lahko Komisija odloči, da uporabi postopke javnih naročil ali donacij države ali regije upravičenke.

Člen 15

Proračunske obveznosti

1. Proračunske obveznosti se dodelijo na podlagi sklepov Komisije v skladu s členi 6, 8, 9 in 12.

—	finančne sporazume,
—	sporazume o donaciji,
—	javna naročila,
—	pogodbe o zaposlitvi.

Člen 16

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1. Vsi sporazumi, ki izhajajo iz te uredbe, vsebujejo določbe, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, zlasti v zvezi z goljufijo, korupcijo in drugimi nepravilnostmi, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (6), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (7), in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (8).

2. Sporazumi iz odstavka 1 dajejo Komisiji in Računskemu sodišču pravico do izvajanja revizije, na podlagi dokumentov in na kraju samem, vseh pogodbenikov in podizvajalcev, ki so prejeli sredstva Skupnosti. Prav tako odobrijo Komisiji izvajanje pregledov na kraju samem in spremljanje, kot je določeno v Uredbi (Euratom, ES) št. 2185/96.

3. Vse pogodbe iz naslova izvajanja pomoči zagotovijo Komisiji in Računskemu sodišču pravice, predvidene v odstavku 2, med izvajanjem pogodb in po njem.

Člen 17

Sodelovanje in pravila o poreklu

1. Sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji, ki se financirajo v skladu s to uredbo, je na voljo vsem fizičnim in pravnim osebam iz držav članic.

—	katere koli države upravičenke v okviru instrumenta predpristopne pomoči (9),
—	katere koli države članice evropskega gospodarskega prostora, ki ni članica EU, in
—	katere koli druge tretje države ali ozemlja v primerih, kjer je bil vpeljan vzajemni dostop do zunanje pomoči.

3. V primeru ukrepov, ki so sprejeti v kateri koli tretji državi, ki se v skladu z merili OECD šteje kot najmanj razvita država, je sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji na voljo na splošni ravni.

4. V primeru izjemnih ukrepov pomoči in programov vmesnega odziva iz člena 6 je sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji na voljo na splošni ravni.

5. V primeru ukrepov, sprejetih za doseganje ciljev iz člena 4, je sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji odprto za sodelovanje kateri koli fizični ali pravni osebi iz države v razvoju ali iz države v prehodu, kot to določa OECD, in fizični ali pravni osebi iz katere koli druge države, ki izpolnjuje pogoje v okviru strategije.

6. Sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji, ki se financirajo v skladu s to uredbo, je na voljo mednarodnim organizacijam.

7. Za strokovnjake, predlagane v okviru postopkov za dodelitev pogodb, ni potrebno, da izpolnjujejo pravila iz tega člena o državni pripadnosti.

8. Vsa oprema in materiali, kupljeni v skladu s pogodbami, ki se financirajo v skladu s to uredbo, izvirajo iz Skupnosti ali iz države, ki izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 do 5.

9. Sodelovanje fizičnih in pravnih oseb iz tretjih držav ali ozemelj, ki so tradicionalno gospodarsko, trgovsko ali geografsko povezane z državo partnerico, se lahko dovoli na osnovi presoje posameznega primera. Poleg tega lahko Komisija v ustrezno utemeljenih primerih dovoli sodelovanje fizičnim in pravnim osebam iz drugih držav ali uporabo opreme in materialov drugačnega porekla.

Člen 18

Predfinanciranje

Obresti iz plačil upravičencem v okviru predfinanciranja se odštejejo od končnega plačila.

Člen 19

Donacije

V skladu s členom 114 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 lahko fizične osebe prejmejo donacije.

Člen 20

Sredstva, ki so na voljo Evropski investicijski banki ali drugim finančnim posrednikom

S sredstvi iz točke (d) člena 11(1) upravljajo finančni posredniki, Evropska investicijska banka (v nadaljevanju „EIB“) ali druga banka ali organizacija, ki ima zmogljivosti za njihovo upravljanje. Komisija sprejme izvedbene določbe za ta člen na osnovi presoje posameznega primera, da bi zajela porazdelitev tveganja, plačilo posrednika, zadolženega za izvajanje, uporabo in vračilo obresti za sredstva ter zaključek dejavnosti.

Člen 21

Ocenjevanje

Komisija redno ocenjuje rezultate in učinkovitost politik in programov ter učinkovitost načrtovanja programov, da bi ugotovila, ali so cilji izpolnjeni, ter da bi omogočila oblikovanje priporočil z namenom izboljšanja prihodnjih dejavnosti. Komisija pošlje odboru iz člena 22(1) v razpravo pomembna poročila o oceni. Rezultati se uporabijo pri nadaljnjem oblikovanju programa in razporejanju sredstev.

NASLOV IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je 30 dni.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

4. Pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, povezana z EIB, sodeluje opazovalec EIB.

Člen 23

Poročilo

Komisija preuči napredek, ki je dosežen pri izvajanju ukrepov, sprejetih po tej uredbi, in predloži letno poročilo o izvajanju pomoči Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo je naslovljeno tudi na Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij. Poročilo vsebuje informacije o financiranih ukrepih za preteklo leto ter informacije o rezultatih spremljanja in ocenjevalnih pregledov ter o izvrševanju proračunskih obveznosti in plačil, ki so razčlenjeni po državah, regijah in področju sodelovanja.

Člen 24

Finančna sredstva

Finančna sredstva za izvajanje te uredbe v obdobju 2007–2013 znašajo 2 062 000 000 EUR. Letna odobrena proračunska sredstva odobri proračunski organ v okviru finančnega okvira.

V obdobju 2007–2013 se:

(a)	za ukrepe iz točke 1 člena 4 nameni največ 7 odstotnih točk finančnih sredstev;

(b)	za ukrepe iz točke 2 člena 4 nameni največ 15 odstotnih točk finančnih sredstev;

(c)	za ukrepe iz točke 3 člena 4 nameni največ 5 odstotnih točk finančnih sredstev.

Člen 25

Pregled

Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2010 poročilo o prvih treh letih izvajanja te uredbe, po potrebi s predlogom o uvedbi vseh sprememb te uredbe.

Člen 26

Razveljavitev

—	Uredba (ES) št. 2130/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. oktobra 2001 o ukrepih za pomoč osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove v azijskih in latinskoameriških državah v razvoju (10),

—	Uredba Sveta (ES) št. 1725/2001 z dne 23. julija 2001 o ukrepih za boj proti protipehotnim minam v tretjih državah z izjemo držav v razvoju (11),

—	Uredba (ES) št. 1724/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2001 o ukrepih zoper protipehotne kopenske mine v državah v razvoju (12),

—	Uredba Sveta (ES) št. 381/2001 z dne 26. februarja 2001 o oblikovanju mehanizma za hitro ukrepanje (13),

—	Uredba Sveta (ES) št. 1080/2000 z dne 22. maja 2000 o podpori Začasni misiji Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) ter Uradu visokega predstavnika v Bosni in Hercegovini (OHR) (14), z izjemo člena 1a navedene uredbe,

—	Uredba Sveta (ES) št. 2046/97 z dne 13. oktobra 1997 o sodelovanju sever–jug v boju proti mamilom in odvisnosti od mamil (15),

—	Uredba Sveta (ES) št. 2258/96 z dne 22. novembra 1996 o aktivnostih obnove in rehabilitacije v državah v razvoju (16).

2. Razveljavljene uredbe se še naprej uporabljajo za pravne predpise in obveznosti za izvrševanje proračunskih let pred letom 2007.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 15. novembra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednica

P. LEHTOMÄKI

(1) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 7. novembra 2006.

(2) UL L 163, 2.7.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(6) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(7) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(8) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(9) Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 210, 31.7.2006, str. 82).

(10) UL L 287, 31.10.2001, str. 3.

(11) UL L 234, 1.9.2001, str. 6.

(12) UL L 234, 1.9.2001, str. 1.

(13) UL L 57, 27.2.2001, str. 5.

(14) UL L 122, 24.5.2000, str. 27.

(15) UL L 287, 21.10.1997, str. 1.

(16) UL L 306, 28.11.1996, str. 1.

24.11.2006

Uradni list Evropske unije

L 327/12

SKLEP št. 1718/2006/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. novembra 2006

o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 150(4) in 157(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski avdiovizualni sektor igra ključno vlogo pri nastajanju evropskega državljanstva, saj velja za enega od glavnih prenašalcev skupnih in deljenih temeljnih, socialnih in kulturnih vrednot Unije Evropejcem, še zlasti mladim. Podpora Skupnosti si prizadeva evropskemu avdiovizualnemu sektorju omogočiti spodbujanje medkulturnega dialoga, povečanje medsebojne ozaveščenosti med evropskimi kulturami in razvoj njegovega političnega, kulturnega, družbenega in gospodarskega potenciala, ki predstavlja dejansko dodano vrednost pri uresničevanju evropskega državljanstva. Cilj te podpore je krepitev konkurenčnosti sektorja in še posebej povečanje tržnega deleža nenacionalnih evropskih del v Evropi.

(2)	Prav tako je treba spodbujati aktivno državljanstvo in storiti več za zagotovitev spoštovanja načela človeškega dostojanstva, spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami ter za boj proti vsem oblikam diskriminacije in izključevanja, kamor sodita tudi rasizem in ksenofobija.

(3)	Vsi ukrepi, sprejeti v okviru tega programa, bi morali biti v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in zlasti s členom 11 Listine o svobodi izražanja in pluralnosti medijev.

(4)	Člen 22 Listine določa, da Unija spoštuje kulturno in jezikovno raznolikost. Iz tega razloga je treba pozornost nameniti posebnim potrebam manjših držav Evropske unije in držav z več kot enim jezikovnim območjem.

(5)	Podpora Skupnosti avdiovizualnem sektorju temelji na členu 151 Pogodbe.

(6)

Prav tako spada podpora Skupnosti avdiovizualnemu sektorju v okvir novega strateškega cilja Unije, ki ga je opredelil Evropski svet v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000, in sicer: povečati usposabljanje, zaposlenost, okrepiti gospodarske reforme in socialno kohezijo v okviru gospodarstva, temelječega na znanju. Evropski svet je v svojih sklepih ugotovil, da „industrija večpredstavne vsebine ob izkoriščanju in povezovanju v mreže evropske kulturne raznolikosti ustvarja dodano vrednost“. Ta pristop je bil potrjen v sklepih Evropskega sveta v Bruslju dne 20. in 21. marca 2003.

(7)	Podpora Skupnosti avdiovizualnemu sektorju temelji na izkušnjah, pridobljenih v programih MEDIA I, MEDIA II, MEDIA Plus in Usposabljanje MEDIA (4), ki so po letu 1991 spodbudili razvoj evropske avdiovizualne industrije, kar je bilo potrjeno v okviru ocenjevanja navedenih programov.

(8)

Doseženi rezultati so pokazali, da bi se moralo ukrepanje Skupnosti osredotočiti zlasti na:

—	faze navzgor po avdiovizualni produkcijski verigi, na razvoj evropskih avdiovizualnih del in na pridobivanje ter nadgradnjo znanj v avdiovizualnem sektorju, s tem da bi bilo treba ta zadnji ukrep obravnavati kot sestavni del predprodukcijskega procesa avdiovizualnih del,

—	faze navzdol po avdiovizualni produkcijski verigi, distribucijo, predvajanje v kinematografih in promocijo evropskih avdiovizualnih del,

—	digitalizacijo, ki bi morala odločilno prispevati k okrepitvi avdiovizualnega sektorja in biti osrednji element programa MEDIA 2007. Podpora digitalnim storitvam in evropskim katalogom je ena od prednostnih nalog programa ter služi premagovanju razdrobljenosti evropskega avdiovizualnega trga.

(9)	Program MEDIA bi moral spodbujati avtorje (scenariste in režiserje) pri njihovem ustvarjalnem procesu ter pri razvoju in sprejetju novih ustvarjalnih metod, ki bi okrepile inovativno zmogljivost evropskega avdiovizualnega sektorja.

(10)	Za projekcijo filmov obstaja glede na različne vrste uporabe, uporabnikov in potreb več kot ena platforma digitalizacije. Pilotni projekt programa MEDIA predstavlja preskusni temelj za prihodnji razvoj v avdiovizualnem sektorju.

(11)

Pripravljalni ukrep „Rast in avdiovizualno: i2i avdiovizualno“, ki dopolnjuje programe MEDIA Plus in Usposabljanje MEDIA, je pomenil nadaljnjo stopnjo pri izvajanju podporne politike Skupnosti za avdiovizualni sektor. Še zlasti je ta pripravljalni ukrep skušal rešiti probleme dostopa do financiranja malih in srednjih podjetij (MSP) v tem sektorju. Ocena ukrepa „Rast in avdiovizualno: i2i avdiovizualno“ je potrdila primernost ukrepa za potrebe sektorja in nujnost ukrepanja Skupnosti v tej smeri, vendar je opozorila tudi, da mora biti ukrep bolj ozko usmerjen k posebnim potrebam sektorja.

(12)

Evropski avdiovizualni sektor zaznamujejo znaten potencial za rast, inovacije in dinamičnost, razdrobljenost trga kot posledica kulturne in jezikovne raznolikosti in posledično s tem številna MSP in zelo mala podjetja s kroničnim pomanjkanjem kapitala. Pri izvajanju podpore Skupnosti bi bilo treba upoštevati posebno naravo avdiovizualnega sektorja in poskrbeti, da bi bili upravni in finančni postopki v zvezi z zneskom podpore kar najbolj poenostavljeni in da bodo prilagojeni ciljem, praksam in zahtevam avdiovizualne industrije.

(13)	V celotni Evropski uniji predstavlja največjo oviro za konkurenčnost skoraj popolna odsotnost podjetij, ki bi bila specializirana v zagotavljanje financiranja s posojili v avdiovizualnem sektorju.

(14)

Komisija in države članice bi morale ponovno preučiti podporo, ki jo namenjajo avdiovizualnemu sektorju, zlasti rezultate pripravljalnega ukrepa „Rast in avdiovizualno: i2i avdiovizualno“ ter določiti, v kolikšni meri bi lahko podpora v prihodnosti olajšala razvoj specifičnih ponudb v zvezi s financiranjem s posojili za MSP.

(15)	Preučili bi lahko sisteme financiranja s posojili za spodbujanje nacionalnih avdiovizualnih projektov in mobiliziranje zasebnega kapitala, ki so jih razvile države članice, da bi ugotovili, kako bi bilo ta kapital mogoče dati na razpolago za nenacionalne evropske projekte.

(16)

Večja preglednost in širjenje informacij o evropskem avdiovizualnem trgu lahko povečata konkurenčnost operaterjev v sektorju, še posebej MSP. To bi lahko spodbudilo boljše razumevanje potencialov te industrije in s tem tudi večje zaupanje zasebnih investitorjev. Hkrati to olajšuje ocenjevanje in nadgrajevanje ukrepov Skupnosti. Sodelovanje Evropske unije v Evropskem avdiovizualnem observatoriju bi moralo Uniji pomagati pri doseganju teh ciljev.

(17)

V Skupnosti 25 držav članic postaja sodelovanje strateški odgovor za okrepitev konkurenčnosti evropske filmske industrije. Zato bi bilo treba povečati podporo projektom za vzpostavitev mrež v okviru celotne EU na vseh ravneh programa MEDIA – usposabljanje, razvoj, distribucija in promocija. To velja predvsem za sodelovanje z udeleženci iz držav članic, ki so k Evropski uniji pristopile po 30. aprilu 2004. Treba bi bilo poudariti, da bi morale vse strategije sodelovanja med akterji v avdiovizualnem sektorju spoštovati konkurenčno pravo Skupnosti.

(18)	Javna podpora za kinematografe na evropski, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni je bistvena za premagovanje strukturnih težav sektorja, hkrati pa omogoča evropski avdiovizualni industriji, da se sooči z izzivi globalizacije.

(19)	Državam pristopnicam in tistim državam Efte, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, se v skladu s sporazumi, ki so bili sklenjeni s temi državami, priznava možnost sodelovati v programih Skupnosti.

(20)	Sodelovanje med MEDIO in Eurimages bi bilo treba okrepiti, ne da bi to vodilo v finančno in upravno integracijo.

(21)

Evropski svet v Solunu je dne 19. in 20. junija 2003 sprejel „Agendo za Zahodni Balkan: na poti k evropski integraciji“, ki predvideva, da bi morali biti programi Skupnosti odprti za države v procesu stabilizacije in pridruževanja na podlagi okvirnih sporazumov, podpisanih med Skupnostjo in temi državami.

(22)

Druge evropske države, ki so pogodbenice Konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji, so sestavni del evropskega avdiovizualnega prostora in bi jim zato morala biti dana možnost, da ob upoštevanju proračunskih preudarkov ali prednostnih nalog svojih avdiovizualnih industrij sodelujejo v tem programu, oziroma da v njem sodelujejo na bolj omejen način na podlagi dodatnih odobrenih sredstev in posebnih ureditev v skladu s pogoji iz sporazumov med zainteresiranimi stranmi.

(23)

Sodelovanje z neevropskimi tretjimi državami, ki se razvije na podlagi medsebojnih in uravnoteženih interesov, lahko za evropsko avdiovizualno industrijo ustvari dodano vrednost pri promociji, dostopu na trg, distribuciji, razširjanju in predvajanju evropskih del v teh državah. Takšno sodelovanje bi se moralo razviti na osnovi dodatnih odobrenih sredstev in posebnih ureditev, o katerih se dogovorijo zainteresirane strani.

(24)	Treba bi bilo izvajati ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter ukrepe za povračilo izgubljenih, neustrezno dodeljenih ali neustrezno porabljenih sredstev.

(25)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa in pomeni v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (5).

(26)	Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6).

(27)	Ureditve za spremljanje in ocenjevanje ukrepov bi morale vključevati podrobna letna poročila in specifične, merljive, dosegljive, relevantne in časovno opredeljene cilje in kazalce.

(28)	Treba bi bilo predvideti ukrepe za prehod od programov MEDIA Plus in usposabljanje MEDIA k programu iz tega sklepa.

(29)

Ker ciljev tega sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa laže doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

SKLENILA:

POGLAVJE I

SPLOŠNI CILJI IN PRORAČUN

Člen 1

Splošni cilji in prednostne naloge programa

1. Ta sklep uvaja podporni program za evropski avdiovizualni sektor, v nadaljnjem besedilu „program“, za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

2. Avdiovizualni sektor predstavlja bistveno sredstvo prenosa in razvoja evropskih kulturnih vrednot ter ustvarjanja visoko strokovnih delovnih mest, usmerjenih v prihodnost. Ustvarjalnost tega sektorja predstavlja pozitivni dejavnik za konkurenčnost in kulturno privlačnost za javnost. Program skuša gospodarsko okrepiti avdiovizualni sektor, da bi lahko ta z razvojem industrije z močno in raznoliko vsebino ter pomembno in dostopno dediščino čim bolje izpolnil svojo kulturno vlogo, ter skuša ustvariti dodano vrednost k nacionalni podpori.

Splošni cilji programa so:

(a)	ohraniti in povečati evropsko kulturno in jezikovno raznolikost in kinematografsko ter avdiovizualno dediščino, zagotoviti javnosti dostop do te dediščine in spodbujati dialog med kulturami;

(b)	povečati razširjenost in gledanost evropskih avdiovizualnih del znotraj in zunaj meja Evropske unije, vključno z večjim sodelovanjem med udeleženci;

(c)	okrepiti konkurenčnost evropskega avdiovizualnega sektorja v okviru odprtega in konkurenčnega evropskega trga, ki nudi ugodne razmere za zaposlovanje, vključno s spodbujanjem povezav med strokovnjaki v avdiovizualnem sektorju.

(a)	faze navzgor po avdiovizualni produkcijski verigi: pridobivanje in izpopolnjevanje znanj na avdiovizualnem področju in razvoj evropskih avdiovizualnih del;
(b)	faze navzdol po avdiovizualni produkcijski verigi: distribucijo in promocijo evropskih avdiovizualnih del;
(c)	pilotne projekte za zagotovitev prilagoditve programa razvoju trga.

(a)	spodbujanje ustvarjanja v avdiovizualnem sektorju, kot tudi znanja in širjenja evropske kinematografske in avdiovizualne dediščine;
(b)	krepitev strukture evropskega avdiovizualnega sektorja, zlasti MSP;
(c)	zmanjševanje neravnovesij na evropskem avdiovizualnem trgu med državami z visoko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in državami ali regijami z nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali z geografsko in jezikovno omejenim območjem;
(d)	spremljanje in spodbujanje tržnega razvoja na področju digitalizacije, vključno s promocijo privlačnih digitalnih katalogov evropskih filmov na digitalnih platformah.

Člen 2

Finančna sredstva

1. Finančna sredstva za izvajanje tega programa za obdobje iz člena 1(1) znašajo 754 950 000 EUR. Okvirna razdelitev tega zneska po področjih je navedena v točki 1.4 poglavja II Priloge.

2. Proračunski organ odobri letna proračunska sredstva v okviru omejitev finančnega okvira.

POGLAVJE II

POSEBNI CILJI V FAZAH NAVZGOR PO AVDIOVIZUALNI PRODUKCIJSKI VERIGI

Člen 3

Pridobivanje in izpopolnjevanje znanj na avdiovizualnem področju

krepitev znanj evropskih strokovnjakov za avdiovizualni sektor na področjih razvoja, produkcije, distribucije/predvajanja in promocije z namenom izboljšanja kakovosti in potenciala evropskih avdiovizualnih del. Program podpira predvsem ukrepe na področjih:

(a)	metod pisanja scenarijev, z namenom izboljšanja kakovosti evropskih avdiovizualnih del in njihovega potencialnega razširjanja;

(b)	gospodarskega, finančnega in tržnega upravljanja produkcije, distribucije in promocije avdiovizualnih del, z namenom omogočanja izdelave evropskih strategij že v razvojni fazi;

(c)

uporabe digitalnih tehnologij pri produkciji, postprodukciji, distribuciji, trženju in arhiviranju evropskih avdiovizualnih programov.

Zagotovi se tudi sodelovanje strokovnjakov in učiteljev iz tistih držav, v katerih se ne izvajajo dejavnosti usposabljanja, ki prejemajo podporo na podlagi točke 2(a), (b) in (c);

izboljšanje evropske dimenzije ukrepov avdiovizualnega usposabljanja s pomočjo:

(a)

podpore vzpostavljanja mrež in mobilnosti evropskih strokovnjakov za usposabljanje, predvsem:

—	evropskih filmskih šol,

—	inštitutov za usposabljanje,

—	partnerjev iz strokovnega sektorja;

(b)	usposabljanja učiteljev;

(c)	podpore filmskim šolam;

(d)	sprejetja usklajevalnih ukrepov in promocije teles, ki se jim nudi podpora, v zvezi z dejavnostmi iz točke 1;

3.	s pomočjo posebnih štipendij omogočiti sodelovanje strokovnjakov iz držav članic, ki so k Evropski uniji pristopile po 30. aprilu 2004, v projektih za usposabljanje iz točke 1.

Ukrepi iz točk 1, 2 in 3 se izvajajo v skladu z določbami iz Priloge.

Člen 4

Razvoj

(a)	podpora razvoju filmskih projektov, namenjenih evropskim in mednarodnim trgom, ki jih predložijo neodvisne producentske hiše;
(b)	podpora izdelavi finančnih načrtov za podjetja in za evropske filmske projekte, zlasti za financiranje koprodukcij.

2. Komisija stori potrebno za zagotovitev dopolnjevanja med podpornimi dejavnostmi na področju izboljševanja strokovnega znanja in dejavnosti iz odstavka 1.

3. Ukrepi iz odstavkov 1 in 2 se izvajajo v skladu z določbami iz Priloge.

POGLAVJE III

POSEBNI CILJI V FAZAH NAVZDOL PO AVDIOVIZUALNI PRODUKCIJSKI VERIGI

Člen 5

Distribucija in predvajanje

(a)	krepitev evropske distribucije s spodbujanjem distributerjev k naložbam v koprodukcijo, pridobivanje in promocijo nenacionalnih evropskih filmov ter k izvajanju usklajenih tržnih strategij;

(b)	izboljšanje razširjanja nenacionalnih evropskih filmov na evropskih in mednarodnih trgih s spodbujanjem izvoza, distribucije prek različnih medijev in predvajanja v kinematografih;

(c)	spodbujanje čezmejnega predvajanja evropskih avdiovizualnih del, realiziranih v neodvisnih producentskih hišah, ob spodbujanju sodelovanja med prikazovalci na eni strani in neodvisnimi producenti in distributerji na drugi strani;

(d)	spodbujanje digitalizacije evropskih avdiovizualnih del in razvoj konkurenčnega digitalnega trga;

(e)	spodbujanje kinematografov k uporabi možnosti, ki jih nudi digitalna distribucija.

Ukrepi iz točk (a) do (e) se izvajajo v skladu z določbami iz Priloge.

Člen 6

Promocija

(a)	izboljšanje razširjanja evropskih avdiovizualnih del ob zagotavljanju dostopa evropskemu avdiovizualnemu sektorju do evropskih in mednarodnih strokovnih trgov;

(b)	izboljšanje dostopa evropskega in mednarodnega občinstva do evropskih avdiovizualnih del;

(c)	spodbujanje skupnih ukrepov med nacionalnimi organizacijami za promocijo filmov in avdiovizualnih programov;

(d)	spodbujanje promocije evropske kinematografske in avdiovizualne dediščine in izboljšanje dostopa javnosti na evropski in mednarodni ravni do te dediščine.

Ukrepi iz točk (a) do (d) tega člena se izvajajo v skladu z določbami iz Priloge.

POGLAVJE IV

PILOTNI PROJEKTI

Člen 7

Pilotni projekti

1. Program lahko podpira pilotne projekte z namenom, da se zagotovi prilagodljivost programa tržnemu razvoju, s posebnim poudarkom na uvedbi in uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

2. Pri izvajanju odstavka 1 Komisiji svetujejo strokovne svetovalne skupine, sestavljene iz strokovnjakov, ki jih na predlog Komisije imenujejo države članice.

POGLAVJE V

UREDITVE ZA IZVEDBO PROGRAMA IN FINANČNE DOLOČBE

Člen 8

Določbe glede tretjih držav

(a)	držav Efte, ki so članice EGP, v skladu z določbami Sporazuma EGP;
(b)	držav pristopnic, ki so vključene v predpristopno strategijo za pristop k Evropski uniji, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji ter ureditvami za sodelovanje teh držav v programih Skupnosti, določenimi v okvirnem sporazumu in sklepih pridružitvenih odborov;
(c)	držav Zahodnega Balkana v skladu z ureditvami, določenimi s temi državami na podlagi okvirnih sporazumov, ki bodo urejali njihovo sodelovanje v programih Skupnosti.

2. Program je prav tako odprt za sodelovanje držav pogodbenic Konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji, poleg tistih, ki so navedene odstavku 1, pod pogojem da so zagotovljena dodatna odobrena sredstva v skladu s pogoji, o katerih se dogovorijo zainteresirane strani.

3. Odprtost programa tretjim evropskim državam iz odstavkov 1 in 2 je lahko pogojena s predhodno preučitvijo združljivosti njihovih nacionalnih zakonodaj z zakonodajo Skupnosti, vključno s členom 6(5) Direktive Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (7). Ta določba se ne uporablja za ukrepe iz člena 3.

4. Program je na podlagi dogovorjenih dodatnih odobrenih sredstev in posebnih ureditev med drugim odprt tudi za sodelovanje drugih tretjih držav, ki so z Evropsko unijo sklenile sporazume o pridružitvi ali sodelovanju in ki vsebujejo določbe o avdiovizualnem področju. Države Zahodnega Balkana iz odstavka 1, ki ne želijo popolnoma sodelovati v programu, lahko v programu sodelujejo v skladu s pogoji iz tega odstavka.

Člen 9

Finančne določbe

1. Upravičenci programa so lahko pravne in fizične osebe.

Brez poseganja v sporazume in konvencije, katerih pogodbenica je Skupnost, morajo podjetja, ki so upravičena iz programa, biti in ostati neposredno ali prek večinskega deleža v lasti držav članic in/ali državljanov držav članic.

2. Komisija lahko glede na lastnosti upravičencev in glede na vrsto ukrepa odloči, ali se lahko upravičence izvzame iz preverjanja strokovnih znanj in kvalifikacij, potrebnih za uspešno izvedbo ukrepa ali delovnega programa. Komisija lahko prav tako upošteva vrsto dejavnosti, ki se podpira, specifičnost profila ciljne publike zadevnega avdiovizualnega sektorja in cilje programa.

3. Glede na vrsto ukrepa se lahko finančna pomoč podeli v obliki subvencij ali štipendij ali kakšnega drugega instrumenta, ki ga dopušča Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8). Komisija lahko prav tako podeli nagrade za dejavnosti ali projekte v okviru programa. Glede na vrsto dejavnosti se lahko odobri uporaba lestvic stroškov po enoti ali pavšalno financiranje za prispevke, ki ne presegajo zneska iz člena 181 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (9).

4. Komisija glede upravnih in finančnih zahtev, kot so merila upravičenosti in finančna zmogljivost, ob upoštevanju višine dodeljene pomoči spoštuje načelo sorazmernosti.

5. Finančna pomoč, dodeljena v okviru programa, ne sme preseči 50 % končnih stroškov podprte dejavnosti. Vendar pa lahko v primerih, ki so izrecno predvideni v Prilogi, finančna pomoč doseže največ 75 %. Poleg tega se takšna pomoč dodeli ob zagotovitvi preglednih in nepristranskih postopkov dodeljevanja.

6. V skladu s posebno naravo sofinanciranih dejavnosti in v skladu s členom 112(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 lahko Komisija kot upravičene stroške upošteva stroške, neposredno povezane z izvajanjem podprte dejavnosti, čeprav jih je pred izbirnim postopkom delno nosil upravičenec.

7. V skladu s členom 113(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 v povezavi s členom 172 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 je lahko sofinanciranje v celoti ali delno izvedeno v naravi, če vrednost prispevka ne preseže dejanskih stroškov, kot so ustrezno izkazani z računovodskimi dokumenti, ali stroškov, ki so splošno priznani na zadevnem trgu. V te prispevke so lahko vključeni prostori za namene usposabljanja ali promocije.

8. Povračila dodeljenih zneskov v okviru programa, povračila iz programov MEDIA (od 1991 do 2006) in v izbranih projektih neporabljeni zneski se dodelijo za potrebe programa MEDIA 2007.

Člen 10

Izvajanje tega sklepa

1. Komisija je odgovorna za izvajanje programa v skladu z določbami iz Priloge.

(a)	splošne smernice za vse ukrepe, opisane v Prilogi;
(b)	vsebina pozivov za zbiranje predlogov, opredelitev meril in postopkov za izbiro projektov;
(c)	vprašanja glede notranje letne razdelitve sredstev programa, vključno z razdelitvijo med ukrepe s področij izboljševanja strokovnih znanj, razvoja, distribucije/predvajanja in promocije;
(d)	ureditve za spremljanje in ocenjevanje ukrepov;
(e)	vsi predlogi za dodelitev sredstev Skupnosti, ki presegajo 200 000 EUR na upravičenca in na leto v primeru usposabljanja in promocije, 200 000 EUR v primeru razvoja in 300 000 EUR v primeru distribucije;
(f)	izbira pilotnih projektov iz člena 7.

3. Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa v zvezi z vsemi ostalimi zadevami, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(3).

Člen 11

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

3. Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

5. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 12

MEDIA deski

1. Evropska mreža MEDIA deskov deluje kot izvršilni organ razširjanja informacij o programu na nacionalni ravni, zlasti za čezmejne projekte, in tako povečuje njegovo vidnost in pospešuje njegovo uporabo, pri čemer upošteva člen 54(2)(c) in (3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, kakor je določeno v točki 2.2 poglavja II Priloge.

2. Spodbuja se sodelovanje med MEDIA deski prek mrež, predvsem preko sosedskih omrežij, da bi tako omogočili izmenjavo in stike med strokovnjaki, javnost pa seznanili s pomembnimi dogodki, ki jih podpira program, ter z nagradami in priznanji.

(a)	imajo zadostno osebje s poklicnimi in jezikovnimi znanji, ki ustrezajo delu v okolju mednarodnega sodelovanja;
(b)	razpolagajo z ustrezno infrastrukturo, zlasti z računalniško opremo in telekomunikacijskimi sredstvi;
(c)	delujejo v upravnem okolju, ki omogoča zadovoljivo izvajanje nalog in v katerem se je mogoče izogniti navzkrižjem interesov.

Člen 13

Doslednost in dopolnjevanje

1. Pri izvajanju programa Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami skrbi za splošno doslednost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi politikami, programi in ukrepi Skupnosti, ki vplivajo na usposabljanje in avdiovizualno področje.

2. Komisija zagotovi tudi usklajevanje med tem programom in drugimi programi Skupnosti na področju izobraževanja, usposabljanja, raziskav in informacijske družbe.

3. Komisija zagotovi dejansko povezanost med tem programom in programi ter ukrepi na področju usposabljanja in avdiovizualnih medijev, ki se izvajajo v okviru sodelovanja Skupnosti s tretjimi državami in ustreznimi mednarodnimi organizacijami, zlasti s Svetom Evrope (Eurimages in Evropskim avdiovizualnim observatorijem, v nadaljevanju „Observatorij“).

Člen 14

Spremljanje in ocenjevanje

1. Komisija zagotavlja predhodno ocenjevanje, spremljanje in naknadno ocenjevanje ukrepov, zajetih v tem sklepu. Rezultati spremljanja in ocenjevanja se upoštevajo pri izvajanju programa.

Komisija zagotavlja, da se program redno, zunanje in neodvisno ocenjuje. Za dejansko oceno programa lahko Komisija zbira podatke, da ima pregled nad vsemi dejavnostmi, ki jih podpira ta program. Ta ocena mora upoštevati ureditve odbora za spremljanje in ocenjevanje iz člena 10(2)(d).

Proces spremljanja obsega pripravo poročil iz člena 2(a) in (c) ter posebne dejavnosti.

2. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:

(a)	vmesno poročilo o oceni doseženih rezultatov in kvalitativnih ter kvantitativnih vidikih izvedbe programa najpozneje tri leta po začetku izvajanja programa;

(b)	sporočilo o nadaljevanju programa najpozneje štiri leta po začetku izvajanja programa;

(c)	podrobno naknadno poročilo o oceni do 31. decembra 2015, ki vsebuje izvedbo in rezultate programa po zaključku njegovega izvajanja.

Komisija morebitne statistične podatke in analize objavi in razširja prek MEDIA deskov.

3. Poročila, pripravljena na podlagi odstavka 2(a) in (c), opredelijo dodano vrednost programa.

Člen 15

Prehodne določbe

Dejavnosti, ki so se začele izvajati pred 31. decembrom 2006 na podlagi Odločbe Sveta 2000/821/ES (10) in Sklepa št. 163/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), se bodo še naprej izvajali v skladu z določbami te odločbe in sklepa, dokler ne bodo zaključene.

Odbor iz člena 8 Odločbe 2000/821/ES in iz člena 6 Sklepa št. 163/2001/ES se nadomesti z odborom iz člena 11 tega sklepa.

POGLAVJE VI

INFORMACIJE O EVROPSKEM AVDIOVIZUALNEM SEKTORJU IN SODELOVANJE V EVROPSKEM AVDIOVIZUALNEM OBSERVATORIJU

Člen 16

Informacije o evropskem avdiovizualnem sektorju

Evropska unija prispeva k večji preglednosti in razširjanju informacij o evropskem avdiovizualnem sektorju.

Člen 17

Sodelovanje v Evropskem avdiovizualnem observatoriju

Za namene izvajanja člena 16 je Evropska unija članica Observatorija za celotni čas trajanja programa.

V odnosih z Observatorijem Evropsko unijo predstavlja Komisija.

Člen 18

Prispevek k doseganju ciljev programa

(a)

s spodbujanjem preglednosti trga s pomočjo izboljšane primerljivosti podatkov, zbranih v različnih državah, in z zagotavljanjem dostopa operaterjev do finančnih in pravnih statistik in informacij, zlasti o državah članicah, ki so pristopile k Evropski uniji po 30. aprilu 2004, kar krepi konkurenčnost in razvoj evropskega avdiovizualnega sektorja;

(b)	z omogočanjem boljšega spremljanja in lažjega ocenjevanja programa.

Člen 19

Spremljanje in ocenjevanje

Spremljanje in ocenjevanje sodelovanja Evropske unije v Observatoriju se izvaja v okviru spremljanja in ocenjevanja programa v skladu s členom 14.

POGLAVJE VII

ZAČETEK VELJAVNOSTI

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007.

V Strasbourgu, 15. novembra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednica

P. LEHTOMÄKI

(1) UL C 255, 14.10.2005, str. 39.

(2) UL C 164, 5.7.2005, str. 76.

(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 24. julija 2006 (UL C 251 E, 17.10.2006, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) Programi, ki so jih uvedli:

—	Sklep Sveta 90/685/EGS z dne 21. decembra 1990 o izvajanju akcijskega programa za spodbujanje razvoja evropske avdiovizualne industrije (MEDIA) (1991–1995) (UL L 380, 31.12.1990, str. 37) (MEDIA I),

—

Sklep Sveta 95/563/ES z dne 10. julija 1995 o izvajanju programa za spodbujanje razvoja in distribucije evropskih avdiovizualnih del (MEDIA II – Razvoj in distribucija) (1996–2000) (UL L 321, 30.12.1995, str. 25) in Sklep Sveta 95/564/ES z dne 22. decembra 1995 o izvajanju programa za usposabljanje strokovnjakov v evropski avdiovizualni programski industriji (usposabljanje MEDIA) (UL L 321, 30.12.1995, str. 33) (MEDIA II),

—

Odločba Sveta 2000/821/ES z dne 20. decembra 2000 o izvajanju programa za spodbujanje razvoja, distribucije in promocije evropskih avdiovizualnih del (MEDIA Plus – razvoj, distribucija in promocija) (2001–2005) (UL L 336, 30.12.2000, str. 82). Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1) (MEDIA Plus), ter

—

Sklep št. 163/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. januarja 2001 o izvajanju programa usposabljanja za strokovnjake v industriji evropskih avdiovizualnih programov (usposabljanje MEDIA) (2001–2005) (UL L 26, 27.1.2001, str. 1). Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo (ES) št. 885/2004 (usposabljanje MEDIA).

(5) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(6) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(7) UL L 298, 17.10.1989, str. 23.

(8) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(9) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(10) UL L 13, 17.1.2001, str. 82.

(11) UL L 26, 27.1.2001, str. 1.

PRILOGA

POGLAVJE I

OPERATIVNI CILJI IN UKREPI ZA IZVEDBO

1. Pridobivanje in izpopolnjevanje znanj na avdiovizualnem področju

1.1 Krepitev znanj evropskih strokovnjakov v avdiovizualnem sektorju na področjih razvoja, produkcije, distribucije/predvajanja in promocije z namenom izboljšanja kakovosti in potenciala evropskih avdiovizualnih del

1.1.1 Metode pisanja scenarijev

Operativni cilj

—	Omogočiti izkušenim scenaristom, da izboljšajo svoje sposobnosti za razvoj načinov pisanja scenarijev po tradicionalnih in interaktivnih metodah.

Ukrepa za izvedbo

—	Podpirati izdelavo, izvajanje in posodabljanje modulov za usposabljanje o prepoznavanju ciljnega občinstva, o priredbi in razvoju scenarijev za mednarodno občinstvo, in med drugim o odnosih med scenaristom, urednikom scenarija, režiserjem, producentom in distributerjem.

—	Podpirati učenje na daljavo in izmenjavo ter partnerstva med državami in regijami z nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali med jezikovno ali geografsko omejenimi območji.

1.1.2 Gospodarsko, finančno in tržno upravljanje produkcije, distribucije, trženja in promocije avdiovizualnih del

Operativni cilj

—	Razvijati sposobnosti strokovnjakov za razumevanje in vključevanje evropske razsežnosti na področjih razvoja, produkcije, trženja, distribucije/predvajanja in promocije avdiovizualnih programov.

Ukrepa za izvedbo

—	Podpirati izdelavo, izvajanje in posodabljanje modulov za usposabljanje ob upoštevanju evropske razsežnosti.

—	Podpirati učenje na daljavo in izmenjavo ter partnerstva med državami in regijami z nizko stopnjo avdiovizualne produkcijske zmogljivosti in/ali med jezikovno ali geografsko omejenimi območji.

1.1.3 Vključitev digitalnih tehnologij v faze navzgor po avdiovizualni produkcijski verigi pri produkciji, postprodukciji, distribuciji, predvajanju in hranjenju avdiovizualnih programov

Operativni cilj

—	Razvijati znanje strokovnjakov za uporabo digitalnih tehnologij, zlasti na področjih produkcije, postprodukcije, distribucije, predvajanja, arhiviranja in multimedije.

Ukrepa za izvedbo

—	Podpirati izdelavo, izvajanje in posodabljanje modulov za usposabljanje v digitalnih avdiovizualnih tehnologijah.

—	Podpirati učenje na daljavo in izmenjavo ter partnerstva med državami in regijami z nizko stopnjo avdiovizualne produkcijske zmogljivosti in/ali med jezikovno ali geografsko omejenimi območji.

1.2 Izboljšati evropsko razsežnost dejavnosti na področju avdiovizualnega usposabljanja

1.2.1 Podpora vzpostavljanju mrež in mobilnosti evropskih strokovnjakov za usposabljanje, zlasti evropskih filmskih šol, inštitutov za usposabljanje, partnerjev iz strokovnega sektorja

Operativni cilj

—	Spodbujati izmenjave in sodelovanje med obstoječimi institucijami za usposabljanje in/ali dejavnostmi.

Ukrep za izvedbo

—

Spodbujati upravičence do podpore iz programa k večji usklajenosti njihovih dejavnosti usposabljanja, zlasti tistih, ki zajemajo nadaljnje usposabljanje z namenom razvoja evropske mreže, ki lahko pridobi podporo Skupnosti, zlasti za sodelovanje med udeleženci, vključno z izdajatelji televizijskih programov.

1.2.2 Usposabljanje učiteljev

Operativni cilj

—	Zagotoviti strokovnost učiteljev.

Ukrep za izvedbo

—	Prispevati k usposabljanju učiteljev, zlasti z učenjem na daljavo.

1.2.3 Podpora filmskih šol

Operativni cilj

—	Spodbujati mobilnost študentov kinematografije v Evropi.

Ukrepa za izvedbo

—	Spodbujati štipendije za mobilnost, povezane z določenim projektom usposabljanja.

—	Spodbujati razvoj novih ustvarjalcev in strokovnjakov s pomočjo ustanovitve nagrade za nove ustvarjalce.

1.2.4 Uvajanje usklajevalnih in spodbujevalnih ukrepov organov iz točke 1.2.1

Operativni cilj

—	Spodbujati usklajevanje in spodbujanje projektov, ki jih ta program podpira.

Ukrep za izvedbo

—	Prispevati k uvajanju ciljnih dejavnosti usklajevanja in spodbujanja dejavnosti usposabljanja, ki jih ta program podpira.

1.2.5 S pomočjo posebnih štipendij omogočiti sodelovanje strokovnjakov iz držav članic, ki so k Evropski uniji pristopile po 30. aprilu 2004, v dejavnostih usposabljanja iz točke 1.1

Operativni cilj

—	Omogočiti sodelovanje strokovnjakov iz držav članic, ki so pristopile k Evropski uniji po 30. aprilu 2004, v projektih, ki jih podpira ta program.

Ukrep za izvedbo

—	Prispevati k vzpostavitvi štipendijskega mehanizma.

2. Razvoj

2.1 Podpirati razvoj produkcijskih projektov neodvisnih producentskih hiš, zlasti MSP, namenjenih za evropski in mednarodni trg

Operativni cilji

—	Podpirati razvoj evropskih del naslednjih žanrov: igranega filma, animiranega filma, dokumentarnega filma, multimedije.

—	Spodbujati podjetja k ustvarjanju kakovostnih del z mednarodnim potencialom.

—	Spodbujati podjetja, da upoštevajo digitalno tehnologijo pri produkciji in distribuciji že od faze razvoja projektov.

—	Spodbujati podjetja k oblikovanju strategij za mednarodno predvajanje, trženje in distribucijo že v fazi razvoja projekta.

—	Omogočiti dostop do razvojne podpore MSP in prilagoditi ukrepe njihovim potrebam.

—	Povečati skladnost z ukrepi, ki jih podpira program MEDIA, za izboljšanje strokovnih znanj v avdiovizualnem sektorju.

Ukrepa za izvedbo

—	Podpirati razvoj projektov avdiovizualnih del ali katalogov projektov.

—	Podpirati digitalizacijo evropskih avdiovizualnih del že od razvojne faze dalje.

2.2 Podpora izdelave finančnih načrtov za evropska producentska podjetja in projekte, vključno s koprodukcijskimi projekti

Operativna cilja

—	Spodbujati producentska podjetja k izdelavi finančnih načrtov za dela naslednjih žanrov: igranega filma, animiranega filma, dokumentarnega filma in multimedije.

—	Spodbujati iskanje finančnih partnerjev na evropski ravni za vzpostavitev sinergije med javnimi in zasebnimi vlagatelji ter za oblikovanje distribucijskih strategij že v fazi produkcije, kot nadaljevanje pripravljalnega ukrepa „Rast in avdiovizualno: i2i avdiovizualno“.

Ukrepi za izvedbo

—	Podpirati posredne stroške, ki so povezani z zasebnim financiranjem produkcijskih in koprodukcijskih projektov MSP (na primer finančnih stroškov, stroškov zavarovanja in stroškov jamstva za opravljeno delo).

—	Podpirati dostop MSP, zlasti neodvisnih producentskih hiš, do finančnih družb, ki so dejavna na področju izdelave finančnih načrtov za razvoj in koprodukcijo avdiovizualnih del s potencialom mednarodne distribucije.

—	Spodbujati finančne posrednike, da podpirajo razvoj in koprodukcijo avdiovizualnih del s potencialom mednarodne distribucije.

—	Podpirati sodelovanje med nacionalnimi agencijami v avdiovizualnem sektorju.

3. Distribucija in predvajanje

Horizontalni operativni cilj

—	Povečati kulturno in jezikovno raznolikost distribuiranih evropskih avdiovizualnih del.

Ukrep za izvedbo

—	Podpirati sinhronizacijo in podnaslavljanje evropskih avdiovizualnih del pri distribuciji in predvajanju na vse načine, zlasti na digitalni način, v korist producentov, distributerjev in filmskih prikazovalcev.

3.1 Krepitev evropske distribucije s spodbujanjem distributerjev k naložbam v koprodukcijo, v pridobivanje in promocijo nenacionalnih evropskih filmov in k izvedbi usklajenih tržnih strategij

Operativni cilj št. 1

—	Spodbuditi kinematografske distributerje k naložbam v koprodukcije, v pridobivanje pravic izkoriščanja in v promocijo nenacionalnih evropskih filmov.

Ukrepa za izvedbo:

—	Vzpostaviti avtomatični podporni sistem za evropske distributerje, ki je sorazmeren s številom gledalcev nenacionalnih evropskih filmov v kinematografih v državah, ki sodelujejo v programu, znotraj omejitve najvišjega zneska za posamezen film in posamezno državo.

—

Distributerji lahko to pomoč porabijo samo za naložbe:

—	v koprodukcije nenacionalnih evropskih filmov,

—	v pridobivanje pravic izkoriščanja nenacionalnih evropskih filmov,

—	v montažo (snemanja kopij, sinhronizacije in podnaslavljanja), promocijo in oglaševanje nenacionalnih evropskih filmov.

Operativni cilj št. 2

—	Spodbuditi sodelovanje med evropskimi distributerji za uporabo skupnih strategij na evropskem trgu.

Ukrep za izvedbo

—	Vzpostaviti selektivni sistem pomoči za distribucijo nenacionalnih evropskih filmov, ki je namenjena skupinam evropskih distributerjev, in dodeljevanje neposredne pomoči, če gre za stalne skupine.

Operativni cilj št. 3

—	Spodbuditi sodelovanje med distributerji, producenti in pooblaščenimi prodajalci z namenom vzpostavitve mednarodnih tržnih strategij za evropske filme že v razvojni fazi.

Ukrep za izvedbo

—	Vzpostaviti podporni sistem za oblikovanje promocijskih kompletov evropskih kinematografskih del (vključno s podnaslovljeno kopijo, mednarodnim zvočnim zapisom – filmsko glasbo in zvočnimi efekti – ter promocijskim materialom).

Operativni cilj št. 4

—	Spodbuditi dostop do financiranja MSP za distribucijo in mednarodno prodajo nenacionalnih evropskih del.

Ukrep za izvedbo

—	Podpreti posredne stroške (na primer stroške financiranja in zavarovanja), povezane z dejavnostmi distribucije in/ali mednarodne prodaje, kot so: pridobivanja katalogov nenacionalnih evropskih filmov, iskanja novih trgov za te filme, ustanavljanja stalnih skupin evropskih distributerjev.

3.2 Izboljšanje kroženja nenacionalnih evropskih filmov na evropskem trgu in na mednarodnih trgih s spodbudami k izvozu, distribuciji v katerem koli prenosnem mediju in predvajanju v kinodvoranah

Operativni cilj št. 1

—	Spodbuditi kinematografske distributerje k naložbam v primerno objavo in promocijo nenacionalnih evropskih filmov.

Ukrepi za izvedbo

—	Vzpostaviti selektivni podporni sistem za kinematografske distributerje pri promociji in trženju nenacionalnih evropskih filmov. Merila za izbiro filmov lahko vsebujejo določbe za razlikovanje med projekti glede na izvor in velikost proračuna.

—	Podeliti posebno podporo filmom, ki lahko prispevajo k razvoju evropske kulturne in jezikovne raznolikosti.

—	Podeliti pomoč za izdajo seznama nenacionalnih evropskih del v določenem obdobju.

Operativni cilj št. 2

—	Spodbuditi predvajanje nenacionalnih evropskih filmov na evropskem trgu, in sicer s podporo usklajevanja kinematografske mreže.

Ukrepi za izvedbo

—

Spodbuditi lastnike kinematografov in operaterje k uvrstitvi pomembnega deleža nenacionalnih evropskih filmov za predvajanje njihovih prvih izdaj v kinodvoranah za določeno najkrajše obdobje predvajanja. Podpora, dodeljena vsaki kinodvorani, se določi glede na program in ob upoštevanju števila prodanih vstopnic za nenacionalne evropske filme v določenem referenčnem obdobju.

—	Prispevati k razvoju dejavnosti usposabljanja in osveščanja mladih obiskovalcev kinodvoran.

—	Spodbuditi vzpostavitev in uskladitev mreže evropskih lastnikov kinodvoran za razvoj skupnih ukrepov te vrste.

Operativni cilj št. 3

—	Spodbuditi mednarodno prodajo in izvoz evropskih filmov, zlasti nenacionalnih evropskih filmov v Evropi.

Ukrep za izvedbo

—

Vzpostaviti podporni sistem za evropska podjetja za mednarodno distribucijo filmov (pooblaščeni prodajalci), ki temelji na njihovih rezultatih na trgu v določenem obdobju. Takšna pomoč se bo morala vložiti v pridobivanje in promocijo novih nenacionalnih evropskih filmov in njihovo promocijo na evropskem in mednarodnih trgih.

3.3 Spodbuda čezmejnemu predvajanju evropskih avdiovizualnih del, ki so jih realizirala neodvisna producentska podjetja, ob spodbujanju sodelovanja med filmski prikazovalci na eni strani in neodvisnimi producenti in distributerji na drugi strani

Operativni cilj št. 1

—	Spodbuditi predvajanje nenacionalnih evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentskih podjetij.

Ukrep za izvedbo

—

Spodbuditi neodvisne producente k realizaciji del (igranega filma, dokumentarnih in animiranih filmov), pri katerih sodelujejo vsaj trije filmski prikazovalci iz več držav članic. Merila za izbiro upravičencev bodo vsebovala določbe za razlikovanje med projekti glede na velikost proračuna. Podeljevanje posebne podpore filmom, ki lahko prispevajo k evropski kulturni in jezikovni raznolikosti ter avdiovizualni dediščini.

Operativni cilj št. 2

—	Omogočiti evropskim neodvisnim producentskim podjetjem lažji dostop do finančnih sredstev.

Ukrep za izvedbo

—	Podpreti posredne stroške (na primer stroške financiranja, zavarovanja in stroške jamstva za opravljeno delo), povezane s produkcijo del (igranega filma, dokumentarnih in animiranih filmov), pri katerih sodelujejo vsaj trije filmski prikazovalci iz več držav članic različnih jezikovnih območij.

Operativni cilj št. 3

—	Spodbuditi mednarodno distribucijo evropskih televizijskih programov, ki so jih realizirali neodvisni producenti. Distribucija takih programov bo zahtevala soglasje neodvisnega producenta, ki mora prejeti ustrezni delež prihodkov od prodaje.

Ukrep za izvedbo

—

Vzpostaviti podporni sistem za evropska podjetja za mednarodno distribucijo avdiovizualnih del (mednarodnih distributerjev), ki temelji na tržnih rezultatih v danem obdobju. Mednarodni distributerji morajo takšno pomoč vložiti v pridobivanje in promocijo novih evropskih del na evropskem in mednarodnih trgih.

3.4 Spodbujanje digitalizacije evropskih avdiovizualnih del

Operativni cilj št. 1

—	Izboljšati distribucijo nenacionalnih evropskih del v obliki digitalnih medijev za zasebno rabo (na DVD-jih), zlasti s spodbujanjem sodelovanja med založniki za izdelavo večjezičnih originalnih posnetkov na evropski ravni.

—	Spodbuditi uporabo digitalne tehnologije pri izdajanju evropskih del (izdelava digitalnih originalov, ki jih lahko uporabijo vsi evropski distributerji).

—	Zlasti spodbuditi založnike k vlaganju v ustrezno promocijo in distribucijo nenacionalnih evropskih avdiovizualnih del.

—	Podpreti večjezičnost evropskih del (sinhronizacije, podnaslavljanja in večjezične produkcije).

Ukrepa za izvedbo

—

Vzpostaviti avtomatični podporni sistem za založnike evropskih kinematografskih in avdiovizualnih del v medijih za zasebno uporabo (na primer na DVD-jih, DVD-ROM-ih), glede na njihove tržne rezultate v določenem obdobju. Založniki bodo morali takšno podporo vložiti v izdajo in distribucijo novih nenacionalnih evropskih del v obliki digitalnih medijev.

—	Podpreti digitalizacijo vsebin za distribucijo.

Operativni cilj št. 2

—	Spodbuditi dobavo nenacionalnih evropskih del za spletno distribucijo prek naprednih storitev distribucije in novih medijev (interneta, videa na zahtevo, plačilo po gledanju), z istočasnim razvojem metod za zaščito del na spletu za namene boja proti piratstvu.

—	Spodbuditi prilagoditev evropske industrije avdiovizualnih programov na razvoj digitalne tehnologije, še posebej glede na storitve napredne spletne distribucije.

Ukrepa za izvedbo

—	Spodbuditi evropska podjetja (ponudnike spletnega dostopa, tematske mreže idr.) k izdelavi seznamov evropskih del v digitalni obliki za predvajanje v novih medijih z ukrepi za spodbujanje digitalizacije del in ustvarjanja promocijskega in reklamnega materiala na digitalnih medijih.

—	Spodbuditi začetni razvoj digitalnih storitev, ki ponujajo evropske kataloge kinematografskih del.

3.5 Spodbujanje kinematografov, ki prikazujejo precejšen delež nenacionalnih evropskih del, k izkoriščanju možnosti digitalne distribucije

Operativni cilj

—	Spodbuditi kinodvorane k naložbam v digitalno opremo s pomočjo lažjega dostopa lastnikov kinodvoran do posojil.

Ukrep za izvedbo

—	Podpreti posredne stroške lastnikov kinodvoran in filmskih prikazovalcev (na primer stroške financiranja ali zavarovanja), povezane s financiranjem digitalne opreme.

4. Promocija

4.1 Izboljšanje kroženja avdiovizualnih del ob zagotavljanju dostopa evropskemu avdiovizualnemu sektorju do evropskega in mednarodnih strokovnih avdiovizualnih trgov

Operativni cilj št. 1

—	Izboljšati pogoje dostopa strokovnjakov do tržnih prireditev in strokovnih avdiovizualnih trgov v Evropi in izven nje.

Ukrep za izvedbo

—

Zagotoviti tehnično in finančno pomoč v zvezi z dogodki, kot so:

—	večji evropski in mednarodni filmski trgi,

—	večji evropski in mednarodni televizijski trgi,

—	tematski trgi, še posebej trgi animiranega in dokumentarnega filma, multimedije in novih tehnologij.

Operativni cilj št. 2 in ukrep za izvedbo

—	Spodbuditi in podpreti oblikovanje evropskih katalogov in uvedbo podatkovnih baz katalogov evropskih programov za strokovnjake.

Operativni cilj št. 3

—	Spodbuditi podporo za promocijo že v fazi predprodukcije ali produkcije.

Ukrepa za izvedbo

—	Spodbuditi organizacijo forumov za razvoj, financiranje, koprodukcijo in distribucijo evropskih (ali pretežno evropskih) del in programov.

—	Pripraviti in izvesti tržne kampanje in tržne promocijske kampanje evropskih kinematografskih in avdiovizualnih programov v fazi produkcije.

4.2 Izboljšanje dostopa evropskega in mednarodnega občinstva do evropskih avdiovizualnih del

Operativni cilji in ukrepi za izvedbo

—	Spodbuditi in podpreti avdiovizualne festivale za predvajanje predvsem evropskih del ali velikega deleža le-teh.

—	Dajati prednost in podporo festivalom, ki prispevajo k promociji del iz držav članic ali regij z nizko stopnjo avdiovizualne produkcije in z nizko stopnjo produkcije del mladih evropskih ustvarjalcev in ki povečujejo kulturno in jezikovno raznolikost ter medkulturni dialog.

—	Spodbuditi in podpreti pobude za vizualno izobraževanje, ki jih festivali organizirajo za mlado občinstvo, še posebej v tesnem sodelovanju s šolami in ostalimi institucijami.

—

Spodbuditi in podpreti pobude strokovnjakov, še zlasti lastnikov kinematografov, javnih ali komercialnih televizijskih kanalov, kulturnih festivalov in kulturnih institucij, za organiziranje promocijskih dejavnosti, namenjenih širšemu občinstvu, v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo za spodbujanje evropskega kinematografskega in avdiovizualnega ustvarjanja.

—	Spodbuditi in podpreti organizacijo prireditev s širokim medijskim pokritjem, na primer podelitve nagrad in dnevov evropskega filma.

4.3 Spodbujanje skupnih ukrepov med organizacijami za promocijo nacionalnega filma in avdiovizualnih programov

Operativni cilj

—	Spodbuditi vzpostavljanje mrež in usklajevanje skupnih evropskih ukrepov in projektov.

Ukrepi za izvedbo

—	Podpreti ustvarjanje evropskih promocijskih platform.

—	Podpreti evropska združenja in krovne evropske nacionalne in/ali regionalne promocijske organizacije na trgih v Evropi in po svetu.

—	Podpreti povezovanje festivalov v mreže, še zlasti izmenjave programov in strokovnih znanj.

—	Podpreti združevanje projektov z enakimi, podobnimi in/ali dopolnilnimi cilji.

—	Spodbuditi vzpostavljanje omrežij podatkovnih baz in katalogov.

4.4 Spodbujanje promocije in dostopa do evropske kinematografske in avdiovizualne dediščine

Operativni cilj in ukrep za izvedbo

—	Spodbuditi in podpreti organizacijo prireditev, zlasti za mlado občinstvo, namenjenih predvsem promociji evropske kinematografske in avdiovizualne dediščine.

5. Pilotni projekti

Operativni cilj

—	Zagotoviti, da je program prilagojen tržnemu razvoju, zlasti v povezavi z uvedbo in uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

Ukrepa za izvedbo

—	Podpreti pilotne projekte na področjih, ki bodo verjetno prišla pod vpliv uvedbe in uporabe novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

—	Intenzivno širiti rezultate pilotnih projektov z organiziranjem konferenc ali dogodkov na svetovnem spletu ali samostojno, z namenom spodbujanja širjenja dobre prakse.

POGLAVJE II

UREDITVE ZA IZVAJANJE

1. Podpora Skupnosti

1.1 Delež prispevka Skupnosti v stroških podprtih dejavnosti

Finančni prispevek programa MEDIA ne sme preseči 50 % stroškov podprtih dejavnosti, razen v naslednjih primerih.

(a)	v primeru dejavnosti usposabljanja v državah ali regijah z nizko stopnjo avdiovizualne produkcije in/ali na geografsko in jezikovno omejenih območjih;

(b)	v primeru projektov, predloženih v okviru razvoja, distribucije/predvajanja in promocije, ki poudarjajo pomembnost evropske jezikovne in kulturne raznolikosti;

(c)	za tiste dejavnosti iz točke 1.3 poglavja I (distribucija in predvajanje), ki so skladne s postopkom iz člena 11(2).

Finančni prispevek programa MEDIA lahko doseže največ 75 % stroškov podprtih dejavnosti v primeru dejavnosti usposabljanja v državah članicah, ki so pristopile k Evropski uniji po 30. aprilu 2004. Tej določbi bo posvečena posebna pozornost v okviru vmesnega ocenjevanja programa.

1.2 Ureditve za podporo Skupnosti

Komisija zagotovi dostopnost programa in preglednost njegovega izvajanja.

Podpora Skupnosti se dodeli v obliki subvencij ali štipendij.

Na področju usposabljanja se mora vsako leto, kolikor je to mogoče, dodeliti ustrezni znesek razpoložljivih sredstev za nove dejavnosti.

1.3 Izbira projektov

—	z določbami tega sklepa in njegove priloge,

—	z določbami Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

1.4 Razdelitev sredstev

Razpoložljiva sredstva se bodo razdelila v skladu z naslednjimi smernicami:

Pridobivanje in izpopolnjevanje znanj	približno 7 %
Razvoj	najmanj 20 %
Distribucija	najmanj 55 %
Promocija	približno 9 %
Pilotni projekti	približno 4 %
Horizontalni stroški	najmanj 5 %

Ti odstotki so zgolj okvirni in se jih lahko spreminja v skladu s postopkom iz člena 11(2).

Da bi se zagotovilo splošno učinkovitost in ustrezno izvedbo ciljev programa, kakor so določeni v členu 1, se morajo ukrepi Skupnosti osredotočati na razvoj ukrepov, ki so bili izvajani v okviru prejšnjih programov, navedenih v uvodni izjavi 7.

Vsi ukrepi se letno pregledujejo v skladu s postopkom iz člena 10(2), s čimer se Skupnosti omogoča, da se odzove na potrebe in razvoj v zadevnem sektorju.

Da se zagotovi dosego splošnih kulturnih in gospodarskih ciljev programa mora odločitev o letni razdelitvi sredstev temeljiti na sprotnem spremljanju učinkovitosti področij ukrepanja, ki jih zajema program.

2. Komunikacije

2.1 Komisija

Komisija lahko organizira seminarje, simpozije ali srečanja za lažjo izvedbo programa in lahko izvede vse ustrezne ukrepe v zvezi z informiranjem, obveščanjem in širjenjem, še zlasti v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem programa. Takšne dejavnosti so lahko financirane s pomočjo subvencij, postopkom javnih naročil ali pa jih Komisija organizira in financira neposredno.

2.2 MEDIA deski in antene

(a)	obveščanja strokovnjakov v avdiovizualnem sektorju o različnih oblikah pomoči, ki so na voljo v okviru politik Evropske unije;

(b)	zagotavljanja oglaševanja in promocije programa;

(c)	spodbujanja čim večjega sodelovanja strokovnjakov v dejavnostih programa;

(d)	nudenja pomoči strokovnjakom pri predstavitvi njihovih projektov kot odgovor na poziv za zbiranje predlogov;

(e)	spodbujanja čezmejnega sodelovanja med strokovnjaki, institucijami in mrežami;

(f)	podpiranja Komisije pri zagotavljanju stikov z različnimi podpornimi organi v državah članicah, da se zagotovi, da dejavnosti programa dopolnjujejo nacionalne podporne ukrepe;

(g)	zagotavljanja dostopa zainteresiranim stranem do podatkov o nacionalnih avdiovizualnih trgih.

3. Informacije o evropskem avdiovizualnem trgu in sodelovanje v Observatoriju ter morebitno sodelovanje s Podpornim skladom Eurimages Sveta Evrope

Program je pravna podlaga za izdatke, potrebne za spremljanje ukrepov avdiovizualne politike Skupnosti.

Program omogoča nadaljnje sodelovanje Evropske unije v Observatoriju. To bo omogočalo lažji dostop do informacij za operaterje v sektorju in lažje širjenje informacij. Prispevalo bo tudi k večji preglednosti produkcijskega procesa. Program bi lahko tudi omogočil Evropski uniji, da razišče možnosti za sodelovanje (brez finančnih in administrativnih zadev) s Podpornim skladom Eurimages, z namenom spodbuditi konkurenčnost evropskega avdiovizualnega sektorja na mednarodnem trgu.

4. Naloge upravljanja

Finančni okvir programa lahko pokriva tudi stroške, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, preverjanja, revizije in ocenjevanja, neposredno potrebne za upravljanje programa in realizacijo njegovih ciljev, ki zajemajo predvsem študije, sestanke, dejavnosti informiranja in objave, stroške, povezane z informacijskimi omrežji, posvečenimi izmenjavi informacij, in vse ostale stroške administrativne in tehnične pomoči, ki so na voljo Komisiji pri upravljanju programa. Strokovnjaki iz strokovnih svetovalnih skupin ali drugih ocenjevalnih in izbirnih postopkov so lahko ustrezno plačani.

Pri izvajanju programa bo Komisija zagotovila skladnost s cilji in prednostnimi nalogami iz člena 1 in zagotovila, da sodelovanje strokovnjakov v programu uravnoteženo odraža evropsko kulturno raznolikost.

5. Nadzor in revizija

V skladu s postopkom iz člena 9 bo za izbrane projekte vzpostavljen sistem naključne revizije.

Upravičenec do subvencije Komisiji omogoči dostop do podporne dokumentacije o nastalih izdatkih v obdobju petih let od datuma zadnjega plačila. Upravičenec do subvencije Komisiji po potrebi zagotovi dostop do podporne dokumentacije, ki je shranjena pri njegovih partnerjih ali članih.

Komisija lahko neposredno s pomočjo svojih zaposlenih ali s pomočjo katere koli zunanje za to usposobljene organizacije, ki jo sama izbere, izvede revizijo porabe sredstev subvencije. Revizija se lahko opravi med celotnim trajanjem pogodbe in v obdobju petih let od datuma plačila preostanka subvencije. Na podlagi rezultatov revizije lahko Komisija sklene, da se morajo sredstva povrniti.

Uslužbenci Komisije in zunanji sodelavci, ki jih pooblasti Komisija, imajo za pravilno izvedbo revizije ustrezen dostop predvsem do pisarn upravičenca in do vseh potrebnih informacij, vključno do informacij v elektronski obliki.

Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam imata enake pravice kot Komisija, predvsem glede dostopa.

Poleg tega je Komisija v okviru tega programa za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi pooblaščena za preglede in preverjanja na kraju samem v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (1). Če je to potrebno, preiskave izvede Evropski urad za boj proti goljufijam. Take preiskave ureja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (2).

(1) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(2) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

24.11.2006

Uradni list Evropske unije

L 327/30

SKLEP št. 1719/2006/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. novembra 2006

o uvedbi programa „Mladi v akciji“ za obdobje 2007–2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 149(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, v nadaljevanju „Pogodba“, uvaja državljanstvo Unije in določa, da so pri dejavnostih Skupnosti na področjih izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladine, poglavitni cilji spodbujanje razvoja izmenjave mladih ter izmenjave socio-pedagoških strokovnih delavcev, pa tudi kakovostnega izobraževanja.

(2)	Pogodba o Evropski uniji temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, enakosti med moškimi in ženskami ter nediskriminacije. Spodbujanje dejavnega državljanstva mladih naj prispeva k razvoju teh vrednot.

(3)	S Sklepom št. 1031/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2000 je bil uveden akcijski program Skupnosti „Mladina“ (4). Na podlagi izkušenj, pridobljenih s tem programom, je primerno nadaljevati in okrepiti sodelovanje ter ukrepe Skupnosti na tem področju.

(4)	S Sklepom št. 790/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 je bil uveden akcijski program Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so na evropski ravni dejavne na področju mladine (5).

(5)

Evropski svet je na izrednem zasedanju v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000 za EU zastavil strateški cilj, ki vključuje aktivno politiko zaposlovanja z bolj prednostnim upoštevanjem vseživljenjskega učenja, ki ga dopolnjuje strategija trajnostnega razvoja Evropskega sveta, ki je zasedal v Göteborgu dne 15. in 16. junija 2001.

(6)	V Laekenski izjavi, priloženi k sklepom predsedstva Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2001, je zapisano, da je eden od temeljnih izzivov EU ta, kako državljane, predvsem mlade, približati evropskim projektom in evropskim institucijam.

(7)

Komisija je dne 21. novembra 2001 sprejela Belo knjigo „Nova spodbuda za evropsko mladino“, ki predlaga okvir sodelovanja na področju mladine, ki naj bi se osredotočil na sodelovanje, informiranje, prostovoljne dejavnosti in boljše razumevanje mladih. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 14. maja 2002 te predloge sprejel (6).

(8)

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 27. junija 2002 (7), predvsem predvideva odprto metodo sodelovanja, ki zajema prednostne naloge sodelovanja, informiranja, prostovoljnih dejavnosti med mladimi in boljšega razumevanja mladih. To bi bilo treba pri izvajanju programa „Mladi v akciji“, v nadaljevanju „program“, upoštevati.

(9)

Svet v svojih sklepih z dne 6. maja 2003 (8) poudarja, da je treba vzdrževati in razvijati obstoječe instrumente Skupnosti, posebej namenjene mladim, ker so le-ti bistveni za razvoj sodelovanja med državami članicami na področju mladine, in da bi morale biti poleg tega prednostne naloge in cilji instrumentov usklajeni z okvirom evropskega sodelovanja na področju mladine.

(10)

Spomladanski Evropski svet je dne 22. in 23. marca 2005 sprejel Evropski pakt za mlade kakor enega od instrumentov, ki prispevajo k uresničitvi lizbonskih ciljev rasti in delovnih mest. Pakt se osredotoča na tri področja: zaposlovanje, vključevanje in družbeni napredek; izobraževanje, usposabljanje in mobilnost; usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

(11)	Med ukrepi Skupnosti je tudi prispevek k visoko kakovostnemu izobraževanju in usposabljanju, z njimi pa si je treba prizadevati tudi za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, v skladu s členom 3(2) Pogodbe.

(12)	Treba bi se bilo odzvati na posebne potrebe invalidnih oseb.

(13)

Treba je spodbujati dejavno državljanstvo in pri izvajanju smernic pospešiti boj proti vsem oblikam izključevanja in diskriminacije, vključno tistih na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, v skladu s členom 13(1) Pogodbe.

(14)	V programih Skupnosti potencialno lahko sodelujejo tudi države kandidatke in tiste EFTA države, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, in sicer v skladu s sporazumi, sklenjenimi z njimi.

(15)

Evropski svet v Solunu je dne 19. in 20. junija 2003 sprejel „Solunsko agendo za zahodni Balkan: na poti k evropski integraciji“, ki predvideva, da bi v programih Skupnosti morale imeti možnost sodelovati tudi države v procesu stabilizacije in pridruževanja na podlagi okvirnih sporazumov, ki bodo podpisani med Skupnostjo in temi državami.

(16)	Treba bi bilo sprejeti ukrepe, da bi v programu lahko sodelovala tudi Švica.

(17)	V Barcelonski deklaraciji, sprejeti na Evro-sredozemski konferenci leta 1995, je zapisano, da bi izmenjave mladih morale biti način za pripravo prihodnjih generacij na tesnejše sodelovanje med evropsko-sredozemskimi partnerji ob spoštovanju načel človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(18)

Svet v svojih sklepih z dne 16. junija 2003 na podlagi sporočila Komisije z naslovom „Razširjena Evropa – sosedstvo: nov okvir za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi“, kot smernice za ukrepe Skupnosti navaja krepitev kulturnega sodelovanja, medsebojnega razumevanja in sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja s sosednjimi državami.

(19)

Vmesna poročila o oceni obstoječega programa Mladina in javno posvetovanje o prihodnosti dejavnosti Skupnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine kažejo na nujno in v nekaterih pogledih vse večjo potrebo po nadaljevanju sodelovanja in mobilnosti na področju mladine na evropski ravni ter pozivajo k enostavnejšemu, uporabnikom prijaznejšemu in bolj prilagodljivemu pristopu k izvajanju teh dejavnosti.

(20)	Ob upoštevanju načela dobrega finančnega upravljanja se lahko izvajanje programa poenostavi s financiranjem na podlagi pavšalnih zneskov v obliki bodisi podpore udeležencem programa bodisi podpore Skupnosti za strukture, ustanovljene na nacionalni ravni za upravljanje programa.

(21)	Program bi bilo treba redno spremljati in vrednotiti v sodelovanju med Komisijo in državami članicami, da bi omogočili ponovne prilagoditve, še zlasti pri prednostnih nalogah za izvajanje ukrepov. To spremljanje in vrednotenje naj vključuje merljive in relevantne cilje ter kazalce.

(22)

Pravno podlago programa je treba oblikovati dovolj prožno, tako da bo program dopuščal ustrezno prilagajanje glede na spremembe potreb v obdobju od leta 2007 do leta 2013 ter da bi se izognili preveč podrobnim določbam pri predhodnih programih, zato je ta sklep namenoma omejen na splošne opredelitve ukrepov in nujne upravne ter finančne določbe, ki jih spremljajo.

(23)

Primerno je zagotoviti pravilen zaključek programa, zlasti glede nadaljevanja večletnih dogovorov za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in administrativne pomoči. Upravljanje ukrepov, ki do leta 2013 še ne bodo dokončani, bo od 1. januarja 2014, če bo to potrebno, zagotavljala tehnična in administrativna pomoč.

(24)

Predvideti je treba posebna pravila za uporabo Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Skupnosti (9) in ukrepe za njeno izvajanje, pa tudi za odstopanja od teh besedil, potrebna zaradi značilnosti upravičencev in značaja dejavnosti.

(25)	Izvesti bi bilo treba primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter za izterjavo izgubljenih, napačno izplačanih ali porabljenih sredstev.

(26)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki predstavlja v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (10).

(27)

Ker ciljev tega sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, saj so za njihovo doseganje potrebna večstranska partnerstva in ukrepi za transnacionalno mobilnost ter izmenjavo podatkov na evropski ravni, in ker je zato cilje zaradi transnacionalnih in večstranskih razsežnosti predlaganih dejavnosti ter ukrepov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena, ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

(28)	Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11).

(29)	Sprejeti bi bilo treba je začasne ukrepe za spremljanje ukrepov, ki se začnejo izvajati pred 31. decembrom 2006 na podlagi Sklepa št. 1031/2000/ES in Sklepa št. 790/2004/ES –

SKLENILA:

Člen 1

Uvedba programa

1. S tem sklepom se kot dejavnost Skupnosti uvede program MLADI V AKCIJI, v nadaljevanju „program“, katerega cilj je razviti sodelovanje na področju mladine v Evropski uniji.

2. Program se začne 1. januarja 2007 in konča 31. decembra 2013.

Člen 2

Splošni cilji programa

(a)	spodbujati mlade kot dejavne državljane na splošno in posebej kakor evropske državljane;
(b)	razvijati solidarnost in spodbujati strpnost med mladimi, zlasti da bi tako okrepili socialno kohezijo v EU;
(c)	krepiti medsebojno razumevanje med mladimi v različnih državah;
(d)	prispevati k razvoju kakovosti sistemov podpore dejavnosti mladih in zmogljivosti organizacij civilne družbe na področju mladine;
(e)	spodbujati evropsko sodelovanje na področju mladine.

2. Splošni cilji programa dopolnjujejo cilje na drugih področjih, na katerih je Skupnost dejavna, še posebej na področju vseživljenjskega učenja, vključno s poklicnim usposabljanjem in z neformalnim ter s priložnostnim učenjem, pa tudi na drugih področjih, kakor so kultura, šport in zaposlovanje.

3. Splošni cilji programa prispevajo k razvoju politik EU, zlasti v zvezi z zavestjo o kulturni, večkulturni in jezikovni raznolikosti Evrope, h krepitvi socialne kohezije in k boju proti vsakršni diskriminaciji na podlagi spola, rase ali etničnega izvora, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kakor tudi glede trajnostnega razvoja.

Člen 3

Posebni cilji programa

V zvezi s splošnim ciljem spodbujati mlade kot dejavne državljane na splošno in posebej kakor evropske državljane:

(a)	omogočiti mladim in mladinskim organizacijam, da sodelujejo pri razvoju družbe na splošno in posebej pri razvoju EU;

(b)	pri mladih razvijati občutek pripadnosti EU;

(c)	spodbujati sodelovanja mladih v demokratičnem življenju Evrope;

(d)	podpirati mobilnost mladih v Evropi;

(e)	razvijati medkulturno učenje znotraj področja mladine;

(f)	med mladimi spodbujati temeljne vrednote EU, zlasti spoštovanje do človekovega dostojanstva, enakost, spoštovanje človekovih pravic, strpnost in nediskriminacijo;

(g)	spodbujati iniciativnost, podjetnost in ustvarjalnost;

(h)	mladim z manj priložnostmi, vključno z mladimi invalidnimi osebami, olajšati pot do sodelovanja v programu;

(i)	zagotoviti, da se v zvezi z udeležbo v programu spoštuje načelo enakosti med moškimi in ženskami ter da se pri akcijah spodbuja enakost spolov;

(j)	zagotoviti priložnosti za neformalno in priložnostno učenje z evropsko razsežnostjo in ponuditi inovativne priložnosti v zvezi z dejavnim državljanstvom.

V zvezi s splošnim ciljem razvijati solidarnost in spodbujati strpnost med mladimi, zlasti da bi tako okrepili socialno kohezijo v EU:

(a)	omogočiti mladim, da izrazijo svoje osebne zaveze prek prostovoljnih dejavnosti na evropski in mednarodni ravni;

(b)	pritegniti mlade k dejavnostim, ki krepijo solidarnost med državljani EU;

V zvezi s splošnim ciljem spodbujanja medsebojnega razumevanja med mladimi v različnih državah:

(a)	razvijati izmenjave in medkulturni dialog med mladimi Evropejci in mladimi iz sosednjih držav;

(b)	prispevati k razvoju kakovosti struktur podpore za mlade v teh državah ter vloge tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah;

(c)	z drugimi državami razvijati projekte tematskega sodelovanja, v katere bodo vključeni mladi in tisti, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah.

V zvezi s splošnim ciljem prispevati k razvoju kakovosti sistemov podpore dejavnosti mladih in zmogljivosti organizacij civilne družbe na področju mladine:

(a)	prispevati k povezovanju zadevnih organizacij v mreže;

(b)	razvijati usposabljanje tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, in sodelovanje med njimi;

(c)	spodbujati inovativnost pri razvijanju dejavnosti za mlade;

(d)	prispevati k boljšemu obveščanju mladih in hkrati posvetiti posebno pozornost dostopu mladih invalidnih oseb;

(e)	podpirati dolgoročne mladinske projekte in pobude regionalnih ter lokalnih organov;

(f)	olajšati priznavanje neformalnega učenja mladih ter veščin, ki so jih pridobili s sodelovanjem v okviru tega programa;

(g)	izmenjati dobre prakse.

V zvezi s splošnim ciljem spodbujati evropsko sodelovanje na področju mladine, ob upoštevanju lokalnih in regionalnih vidikov:

(a)	spodbuditi izmenjavo dobrih praks in sodelovanje med upravnimi organi in pristojnimi za zadevne politike na vseh ravneh;

(b)	spodbuditi strukturiran dialog med pristojnimi za politike in mladimi;

(c)	izboljšati poznavanje in razumevanje področja mladine;

(d)	prispevati k sodelovanju med različnimi nacionalnimi in mednarodnimi mladinskimi prostovoljnimi službami.

Člen 4

Dejavnosti

Mladi za Evropo

Namen te dejavnosti je:

—	podpreti izmenjave mladih in s tem povečati njihovo mobilnost,

—	podpreti pobude, projekte ter aktivnosti mladih, ki zadevajo sodelovanje v demokratičnem življenju, s čimer se razvija njihovo državljanstvo in njihovo medsebojno razumevanje.

2.	Evropska prostovoljna služba Namen te dejavnosti je podpirati sodelovanje mladih pri različnih oblikah prostovoljnih dejavnosti, znotraj in zunaj EU.

Mladi v svetu

Namen te dejavnosti je:

—	podpreti projekte z državami partnericami iz člena 5(2), še posebej izmenjave mladih in tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah,

—	podpreti pobude, ki krepijo medsebojno razumevanje mladih, njihov občutek za solidarnost in strpnost ter razvoj sodelovanja na področju mladine in civilne družbe v teh državah.

Sistemi pomoči za mlade

Namen te dejavnosti je podpreti organizacije, dejavne na področju mladine na evropski ravni, še zlasti delovanje mladinskih nevladnih organizacij, njihovo povezovanje v mreže, svetovanje mladim pri razvoju projektov, zagotavljanje kakovosti s pomočjo izmenjav, usposabljanja in vključevanja v mrežo tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, spodbujanje inovativnosti in kakovosti, informiranje mladih, oblikovanje struktur in dejavnosti, potrebnih, da bi program dosegel te cilje in spodbujanje partnerstev z lokalnimi in regionalnimi organi.

Podpora za evropsko sodelovanje na področju mladine

Namen te dejavnosti je:

—	vzpostaviti strukturiran dialog med različnimi akterji na mladinskem področju, zlasti med mladimi samimi, tistimi, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, ter med pristojnimi za zadevno politiko,

—	podpirati mladinske seminarje o družbenih, kulturnih in političnih vprašanjih, za katera se zanimajo mladi,

—	prispevati k razvoju sodelovanja na področju mladinske politike,

—	olajšati razvoj mrež, potrebnih za boljše razumevanje mladine.

Člen 5

Sodelovanje v programu

(a)	države članice;

(b)	države EFTE, ki so članice Sporazuma EGP, v skladu z določili tega sporazuma;

(c)	države kandidatke, ki uživajo ugodnosti v okviru predpristopne strategije, v skladu s splošnimi načeli ter splošnimi pogoji in dogovori, določenimi v okvirnih sporazumih glede sodelovanja teh držav v programih Skupnosti;

(d)	države zahodnega Balkana v skladu z dogovori, ki bodo oblikovani s temi državami na podlagi okvirnih sporazumov, glede njihovega sodelovanja v programih Skupnosti;

(e)	Švica, s pridržkom sklenitve dvostranskega sporazuma s to državo.

2. V akcijah iz točk 2 in 3 Priloge lahko sodelujejo tretje države, ki so sklenile sporazume s Skupnostjo, pomembne za področje mladine, v nadaljevanju „države partnerice“.

To sodelovanje se po potrebi podpre z odobritvijo dodatnih sredstev iz držav partneric v skladu s postopki, dogovorjenimi s temi državami.

Člen 6

Dostop do programa

1. Program je namenjen podpori neprofitnih projektov za mlade, skupine mladih, tiste, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, neprofitne organizacije in združenja ter, v določenih utemeljenih primerih, druge partnerje, dejavne na področju mladine.

2. Brez poseganja v pravila za izvajanje teh dejavnosti, podana v Prilogi, je program namenjen mladim med 15. in 28. letom starosti, čeprav lahko v določenih dejavnostih sodelujejo tudi mladi od 13. pa vse do 30. leta starosti.

3. Upravičenci imajo pravno urejeno prebivališče v eni od držav, ki sodelujejo v programu, ali odvisno od vrste dejavnosti, v eni od držav partneric.

4. Vsi mladi, brez diskriminacije, imajo možnost dostopa do aktivnosti programa ob upoštevanju določb iz Priloge. Komisija in sodelujoče države poskrbijo, da se posebna pozornost posveti mladim, ki še posebno težko sodelujejo v programu zaradi izobraževalnih, socialnih, telesnih, psiholoških, gospodarskih ali kulturnih razlogov ali ker živijo na odročnih območjih.

5. Sodelujoče države si prizadevajo za sprejetje ustreznih ukrepov, da udeleženci programa uživajo zdravstveno varstvo v skladu z določbami zakonodaje Skupnosti. Države izvora pa si prizadevajo za sprejetje ustreznih ukrepov, da bi sodelujoči v Evropski prostovoljni službi lahko ohranili svojo socialno zaščito. Sodelujoče države si prav tako prizadevajo za sprejetje ustreznih ukrepov v skladu s Pogodbo, za umik pravnih in upravnih ovir pri dostopu do tega programa.

Člen 7

Mednarodno sodelovanje

Pri programu prav tako lahko sodelujejo mednarodne organizacije, ki so vplivne na področju mladine, še posebej Svet Evrope.

Člen 8

Izvajanje programa

1. Komisija poskrbi, da je izvajanje dejavnosti v okviru tega programa v skladu s Prilogo.

2. Komisija in sodelujoče države sprejmejo ustrezne ukrepe za razvoj struktur na evropski, nacionalni in, če je potrebno, regionalni ali lokalni ravni, da bi bili cilji programa doseženi in da bi iz dejavnosti programa iztisnili kar največ koristi.

3. Komisija in sodelujoče države sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje priznavanja neformalnega in priložnostnega učenja za mlade, na primer z izdajo dokumenta ali spričevala ob upoštevanju nacionalnih razmer, ki bo priznavalo pridobljene izkušnje upravičencev in potrjevalo, da so bili pri določeni dejavnosti v okviru programa neposredno udeleženi mladi ali tisti, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah. Ta cilj se lahko še bolje dosega z dopolnjevanjem drugih dejavnosti Skupnosti, kakor je predvideno v členu 11.

4. Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami zagotovi primerno zaščito finančnih interesov Skupnosti z uvedbo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih ukrepov, upravnih pregledov in kazni.

5. Komisija in sodelujoče države poskrbijo, da se dejavnosti iz tega programa primerno predstavljajo javnosti.

(a)

sprejmejo ukrepe, potrebne za nemoten potek programa na nacionalni ravni, z vključitvijo zadevnih strani, ki se v skladu z nacionalno prakso z različnih vidikov ukvarjajo z mladino;

(b)

vzpostavijo/imenujejo in spremljajo nacionalne agencije pri izvajanju dejavnosti programa na nacionalni ravni, in sicer v skladu s členom 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in v skladu z naslednjimi merili:

(i)	organ, vzpostavljen ali imenovan za nacionalno agencijo, je pravna oseba ali del organizacije, ki je pravna oseba (prav tako mora zanj veljati pravo zadevne sodelujoče države). Ministrstvo ne more biti imenovano za nacionalno agencijo;

(ii)	organ ima dovolj osebja s primernimi veščinami, da lahko delajo v okolju mednarodnega sodelovanja, primerno infrastrukturo in upravno okolje, ki mu omogoča izogibanje nasprotjem interesov;

(iii)

zmožen je uporabljati pravila o upravljanju sredstev in pogodbene pogoje, določene na ravni Skupnosti;

(iv)	razpolaga z zadostnimi finančnimi jamstvi (najbolje s strani javnega organa) in upravnimi zmogljivostmi, primernimi glede na obseg sredstev Skupnosti, ki jih bo moralo upravljati;

(c)

prevzamejo odgovornost za to, da bodo nacionalne agencije iz točke (b) dobro upravljale s sredstvi, ki so jim bila nakazana za dodeljevanje projektom. Še posebej so odgovorne za to, da bodo nacionalne agencije spoštovale načela preglednosti, enakega obravnavanja in neprekrivanja z drugimi sredstvi Skupnosti, ter za to, da od upravičencev izterjajo morebitna dolžna sredstva;

(d)

sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev revizije in finančnega nadzora nacionalnih agencij iz točke (b), in zlasti:

(i)

poskrbijo, da Komisija pred pričetkom dela nacionalne agencije dobi potrebna zagotovila glede njenega obstoja in relevantnosti ter da bo v skladu s pravili dobrega finančnega upravljanja nacionalna agencija uporabljala primerne postopke, nadzorne sisteme, računovodske sisteme in postopke za oddajo naročil in dodeljevanje dotacij;

(ii)	ob koncu vsakega proračunskega leta Komisiji predložijo zagotovilo o zanesljivosti finančnih sistemov in postopkov nacionalnih agencij ter o točnosti njihovih računovodskih izkazov;

(iii)

prevzamejo odgovornost za morebitna nepovrnjena sredstva v primeru nepravilnosti, malomarnosti ali goljufije s strani nacionalnih agencij iz točke (b), zaradi česar lahko Komisija od nacionalnih agencij zahteva povrnitev sredstev.

7. V okviru postopka iz člena 10(1) lahko Komisija za vsako akcijo iz Priloge pripravi smernice, s pomočjo katerih bi program po potrebi prilagodili spremenjenim prednostnim nalogam evropskega sodelovanja na mladinskem področju.

Člen 9

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 10

Izvedbeni ukrepi

(a)	podrobnosti o načinu izvajanja programa, vključno z letnim načrtom dela;
(b)	splošno ravnovesje med različnimi dejavnostmi programa;
(c)	glede financiranja, merila (npr. mlado prebivalstvo, BDP in geografska razdalja med državami), ki se uporabljajo pri pripravi okvirne razporeditve sredstev med države članice za decentralizirano vodene dejavnosti;
(d)	spremljanje dogovora iz točke 4.2 Priloge, vključno z letnim načrtom dela in letnim poročilom Evropskega mladinskega foruma;
(e)	podrobnosti o vrednotenju programa;
(f)	podrobnosti o potrjevanju sodelovanja zadevnih mladih;
(g)	podrobnosti o načinu prilagajanja dejavnosti programa, predvidenih v členu 8(7).

2. Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa v zvezi z drugimi vprašanji, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9(3).

Člen 11

Dopolnjevaje z drugimi dejavnostmi Skupnosti

1. Komisija zagotovi dopolnjevanje tega programa z drugimi področji dejavnosti Skupnosti, zlasti s področji izobraževanja, poklicnega usposabljanja, kulture, državljanstva, športa, jezikov, zaposlovanja, zdravja, raziskovanja, podjetništva, zunanjih odnosov EU, družbenega vključevanja, enakosti spolov in boja proti diskriminaciji.

2. Program si lahko, če je to združljivo, deli vire z drugimi instrumenti Skupnosti, da bi se tako izvedle dejavnosti za uresničitev ciljev tako tega programa kakor drugih instrumentov.

3. Komisija in države članice izpostavijo tiste dejavnosti programa, ki prispevajo k razvoju ciljev na drugih področjih dejavnosti Skupnosti, denimo izobraževanja, poklicnega usposabljanja, kulture in športa, jezikov, družbenega vključevanja, enakosti spolov in boja proti diskriminaciji.

Člen 12

Usklajenost z nacionalnimi politikami in instrumenti

1. Sodelujoče države lahko pri Komisiji vložijo prošnjo, da bi imele pravico nacionalnim, regionalnim ali lokalnim dejavnostim, podobnim tistim iz člena 4, podeliti evropsko oznako.

2. Sodelujoča država lahko upravičencem nameni nacionalna sredstva, ki se upravljajo skladno s pravili programa, in v ta namen uporabi decentralizirane strukture programa, pod pogojem, da ta država zagotovi sorazmerno dopolnilno financiranje teh struktur.

Člen 13

Splošne finančne določbe

1. Proračunska sredstva za izvedbo tega programa za obdobje iz člena 1 se določijo v višini 885 000 000 EUR.

2. Letna dodeljena sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

Člen 14

Finančne določbe za upravičence

1. Pravne in fizične osebe lahko prejmejo dotacije v okviru programa.

2. Komisija lahko glede na lastnosti upravičencev in značaj dejavnosti odloči, ali se lahko upravičenci izvzamejo iz preverjanja strokovnih sposobnosti in kvalifikacij, potrebnih za uspešno izvedbo predlagane dejavnosti ali delovnega programa. Komisija pri določanju zahtev glede zneska finančne podpore spoštuje načelo sorazmernosti ob upoštevanju lastnosti upravičencev, njihove starosti, značaja dejavnosti in zneska finančne podpore.

3. Odvisno od značaja dejavnosti ima finančna pomoč lahko obliko subvencije ali štipendije. Komisija lahko prav tako nagradi dejavnosti ali projekte, izvedene v okviru programa. Glede na naravo dejavnosti se lahko odobri pavšalno financiranje in/ali uporaba ponderiranih stroškov na enoto.

4. Pri dotacijah za akcije je treba pogodbe skleniti v roku dveh mesecev po dodelitvi dotacije.

5. Dotacije za poslovanje, dodeljene v okviru programa organizacijam, dejavnim na evropski ravni, kakor so opredeljene v členu 162 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (12), se v primeru podaljšanja ne zmanjšajo samodejno v skladu s členom 113(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

6. Na podlagi člena 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 lahko Komisija naloge javnih organov, in zlasti izvrševanja proračuna prenese na strukture iz člena 8(2) tega sklepa.

7. Na podlagi člena 38(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 se uporablja možnost iz odstavka 6 tudi za strukture v vseh sodelujočih državah.

Člen 15

Spremljanje in vrednotenje

1. Komisija zagotovi redno spremljanje programa glede na njegove cilje. Spremljanje obsega poročila iz odstavka 3, in druge posebne dejavnosti. Posvetovanja Komisije o tem spremljanju vključujejo mlade.

2. Komisija skrbi za redno, neodvisno zunanje vrednotenje programa.

3. Sodelujoče države predložijo Komisiji do 30. junija 2010 poročilo o izvajanju programa in do 30. junija 2015 poročilo o učinkih programa.

(a)	vmesno poročilo o oceni doseženih rezultatov ter kvalitativnih in kvantitativnih vidikov izvajanja programa, in sicer do 31. marca 2011;
(b)	sporočilo o nadaljevanju programa, in sicer do 31. decembra 2011;
(c)	naknadno poročilo o oceni, in sicer do 31. marca 2016.

Člen 16

Prehodna določba

Dejavnosti, začete pred 31. decembrom 2006 na podlagi sklepov št. 1031/2000/ES in št. 790/2004/ES, še naprej do zaključka potekajo v skladu z določbami teh sklepov.

Da bi omogočili upravljanje dejavnosti, ki ne bodo zaključene do 31. decembra 2013, se bodo za kritje izdatkov za tehnično in administrativno pomoč, če bo potrebno, odobrila ustrezna sredstva v proračunu po letu 2013. Odbor, predviden v členu 8 Sklepa št. 1031/2000/ES, se nadomesti z odborom, predvidenim v členu 9 tega sklepa.

Kot določa člen 18 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, so za program lahko na voljo odobrena proračunska sredstva, ki ustrezajo namenskim prejemkom iz vračil nepravilno plačanih zneskov na podlagi Sklepa št. 1031/2000/ES in Sklepa št. 790/2004/ES.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007.

V Strasbourgu, 15. novembra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednica

P. LEHTOMÄKI

(1) UL C 234, 22.9.2005, str. 46.

(2) UL C 71, 22.3.2005, str. 34.

(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 24. julija 2006 (UL C 251 E, 17.10.2006, str. 20) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) UL L 117, 18.5.2000, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo Sveta (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

(5) UL L 138, 30.4.2004, str. 24.

(6) UL C 180 E, 31.7.2003, str. 145.

(7) UL C 168, 13.7.2002, str. 2.

(8) UL C 115, 15.5.2003, str. 1.

(9) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(10) UL C 139, 14.6.2006, str. 1).

(11) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(12) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

PRILOGA

Dejavnosti, ki se izvajajo za izpolnitev splošnih in posebnih ciljev programa, podpirajo projekte omejenega obsega, ki spodbujajo aktivno sodelovanje mladih, hkrati pa zagotavljajo evropsko opaznost in vpliv projektov.

Sodelovanje mladih v programu ne zahteva posebnih izkušenj ali kvalifikacij razen v izjemnih primerih.

Program naj se izvaja na uporabniku prijazen način.

Program naj spodbuja pobude, podjetništvo in ustvarjalnost mladih, olajšuje sodelovanje mladih z manj priložnostmi, vključno z invalidnimi osebami v programu in zagotavlja, da se v zvezi s sodelovanjem v programu spoštuje načelo enakosti med moškimi in ženskami in da se v vseh akcijah podpira enakopravnost spolov.

Sodelovanje v dejavnostih je možno, če je na voljo primerno zavarovalno kritje za zagotavitev zaščite mladih med izvajanjem dejavnosti programa.

DEJAVNOSTI

Dejavnosti je mogoče razčleniti na naslednje ukrepe:

Dejavnost 1 – Mladi za Evropo

Cilj te dejavnosti je okrepiti dejavno državljanstvo mladih ter njihovo medsebojno razumevanje, in sicer z naslednjimi ukrepi.

1.1 Mladinske izmenjave

Mladinske izmenjave omogočajo eni skupini ali več skupinam mladih sprejem pri skupini iz druge države za sodelovanje v programu skupnih dejavnosti. Načeloma so na voljo mladim med 13. in 25. letom starosti.

Te dejavnosti, ki temeljijo na transnacionalnem partnerstvu med različnimi akterji projekta, vključujejo aktivno sodelovanje mladih in jim omogočajo, da odkrivajo različne socialne in kulturne realnosti in postanejo občutljivi zanje, se učijo drug od drugega ter okrepijo svojo zavest kot evropski državljani. Podpora je usmerjena predvsem na večstranske dejavnosti za mobilnost skupin, vendar ne izključuje takšnih dvostranskih aktivnosti.

Dvostranske izmenjave skupin so upravičene zlasti, če gre za prvo evropsko aktivnost ali aktivnost majhnih ali lokalnih skupin, brez izkušenj na evropski ravni. Še zlasti so dobrodošle izmenjave mladih z manj priložnostmi, da bi okrepili njihovo udeležbo v programu.

Ta ukrep podpira tudi pripravljalne in nadaljnje aktivnosti za namenom okrepitve aktivnega sodelovanja mladih pri projektih, zlasti tiste dejavnosti, ki pomagajo mladim na jezikovni in medkulturni ravni.

1.2 Podpora za pobude mladih

Ta ukrep podpira projekte, v katerih mladi aktivno in neposredno sodelujejo pri aktivnostih, ki so jih sami zasnovali in v katerih so sami glavni akterji, da bi razvijali inovativnost, podjetnost in ustvarjalnosti. Načeloma je namenjen mladim med 18. in 30. letom starosti, pri določenih pobudah pa lahko sodelujejo tudi mladi od 15. leta dalje, pod pogojem, da je zagotovljen ustrezen nadzor.

Ta ukrep podpira projekte skupin, zasnovane na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ter razvoj mreže podobnih projektov v različnih državah, da bi okrepili njihov evropski značaj in povečali sodelovanje ter izmenjavo izkušenj med mladimi.

Posebna pozornost je posvečena mladim z manj priložnostmi.

1.3 Projekti participativne demokracije

Ta ukrep podpira sodelovanje mladih pri demokratičnem življenju. Ti projekti in dejavnosti spodbujajo aktivno sodelovanje mladih v življenju njihove lokalne, regionalne ali nacionalne skupnosti ali na mednarodni ravni.

Načeloma lahko pri tem ukrepu sodelujejo mladi med 13. in 30. letom starosti.

Ti projekti ali dejavnosti temeljijo na mednarodnem partnerstvu, ki na evropski ravni omogoča zbiranje idej, izkušenj in dobrih praks pri projektih ali dejavnostih, na lokalni ali regionalni ravni, da bi izboljšali sodelovanje mladih na različnih ravneh. Vključujejo lahko organizacijo posvetovanj mladih o njihovih potrebah in željah, da bi razvili nove pristope na področju aktivnega sodelovanja mladih v demokratični Evropi.

Dejavnost 2 – Evropska prostovoljna služba

Namen Evropske prostovoljne službe je razvijati solidarnost in spodbujati dejavno državljanstvo in medsebojno razumevanje med mladimi, in sicer prek naslednjih ukrepov.

Mladi prostovoljec v državi, v kateri nima stalnega prebivališča, sodeluje pri nepridobitni in neplačani dejavnosti v splošno javno korist. Evropska prostovoljna služba ne sme neugodno vplivati na možna ali obstoječa plačana delovna mesta ali šteti kot nadomestilo zanje.

Evropska prostovoljna služba traja najmanj dva meseca in sme trajati največ eno leto. V ustrezno utemeljenih primerih, še posebej v prizadevanjih za lažjo udeležbo mladih z manj priložnostmi, so dopustna tudi krajša obdobja in prostovoljni projekti, ki dovoljujejo skupine mladih.

Ta ukrep podpira tudi prostovoljne projekte, ki dovoljujejo skupinam mladih, da skupaj sodelujejo v dejavnostih na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni na vrsti področij, vključno z na primer kulturo, športom, civilno zaščito, okoljem in pomočjo pri razvoju.

V izrednih primerih, odvisno od nalog, ki jih je treba izvesti, in okoliščin, v katerih so razvrščeni prostovoljci, lahko določene vrste projektov upravičujejo izbor kandidatov glede na posebne sposobnosti.

Načeloma je ukrep namenjen mladim med 18. in 30. letom starosti, vendar lahko pri določenih dejavnostih sodelujejo tudi mladi od 16. leta dalje, pod pogojem, da je zagotovljen ustrezen nadzor.

Ukrep krije vse ali del prostovoljčevih izdatkov, zavarovanja, preživljanja in poti, vključno s, če je primerno, dodatnim dodatkom za mlade z manj priložnostmi.

Prav tako podpira dejavnosti, povezane z usposabljanjem in mentorstvom za mlade prostovoljce in koordinacijske aktivnosti za različne partnerje, kakor tudi pobude, usmerjene k uporabi izkušenj, ki so si jih mladi pridobili v okviru Evropske prostovoljne službe.

Države članice in Komisija zagotovijo spoštovanje določenih standardov kakovosti: prostovoljna služba mora vključevati neformalno izobraževanje v obliki pedagoških aktivnosti, za pripravo mladih na osebni, medkulturni in tehnični ravni, kakor tudi v obliki stalne osebne podpore. Za partnerstvo med različnimi akterji, vključenimi v projekte in preprečevanje tveganj, velja, da je še zlasti pomembno.

Dejavnost 3 – Mladi v svetu

Namen te dejavnosti je razvijati medsebojno razumevanje med narodi v duhu odprtosti in hkrati prispevati k razvoju sistemov kakovosti, ki podpirajo aktivnosti mladih v zadevnih državah. V tej dejavnosti lahko sodelujejo tudi partnerske države programa.

3.1 Sodelovanje s sosednjimi državami EU

Ta ukrep podpira projekte s partnerskimi državami programa, od katerih vsaka velja za sosednjo državo v smislu določb sosedske politike EU in pod pogoji člena 5(2), pa tudi z Rusko federacijo in Zahodnim Balkanom, dokler izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(d).

Ta ukrep podpira izmenjave mladih – predvsem večstranske, vendar ne izključuje dvostranskih – ki omogočajo več skupinam mladih iz sodelujočih držav in iz sosednjih držav, da se srečujejo in sodelujejo pri skupnem izvajanju programa dejavnosti. V njem načeloma lahko sodelujejo mladi med 13. in 25. letom starosti. Te dejavnosti, ki temeljijo na mednarodnih partnerstvih med različnimi akterji projekta, vključujejo predhodno usposabljanje nadzornega osebja in aktivno sodelovanje mladih, kar jim omogoča odkrivanje in spoznavanje različnih socialnih in kulturnih realnosti. Do financiranja so lahko upravičene dejavnosti za krepitev aktivnega sodelovanja mladih pri projektih, še zlasti dejavnosti, ki mladim pomagajo na jezikovnem in medkulturnem področju.

Pod pogojem, da obstajajo ustrezne nacionalne strukture upravljanja v sosednjih državah, se lahko podprejo pobude posameznikov ali skupin, zasnovane na lokalni, regionalni in nacionalni ravni v teh državah, če se vključijo v mrežo s podobnimi pobudami v sodelujočih državah. To so dejavnosti, ki so jih zasnovali mladi sami in v katerih so mladi glavni akterji. Ta dejavnost je načeloma namenjena mladim med 18. in 30. letom starosti, določene pobude pa lahko vključujejo tudi mlade od 16. leta dalje, če je zagotovljen primeren nadzor.

Ta ukrep podpira dejavnosti za krepitev sposobnosti nevladnih organizacij na področju mladine in njihovega vključevanja v mrežo, ob priznavanju pomembne vloge, ki jo lahko imajo pri razvoju civilne družbe v sosednjih državah. Prizadeva si za usposabljanje tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, ter za izmenjavo izkušenj, strokovnega znanja in dobrih praks med njimi. Ta ukrep podpira dejavnosti, ki lahko olajšajo ustvarjanje dolgoročnih in visoko kakovostnih projektov in partnerstev.

Podpira tudi projekte, ki spodbujajo inovativnost in kakovost ter stremijo k uvajanju, izvajanju in spodbujanju inovativnih pristopov na področju mladine. Finančna pomoč se lahko dodeli informativnim dejavnostim za mlade in tiste, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah.

Ta ukrep podpira tudi dejavnosti, ki spodbujajo sodelovanje s sosednjimi državami na področju mladine, npr. spodbujanje sodelovanja in izmenjave idej ter dobrih praks na področju mladine, kakor tudi druge načine predstavitve ter razširjanja rezultatov projektov in dejavnosti na področju mladine, ki so bili podprti v zadevnih državah.

3.2 Sodelovanje z drugimi državami

Ta ukrep podpira dejavnosti sodelovanja na področju mladine, zlasti izmenjave dobrih praks z drugimi državami partnericami.

Spodbuja medsebojno izmenjavo in usposabljanje tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, ter razvoj partnerstev in mrež med mladinskimi organizacijami.

Med temi državami in sodelujočimi državami se lahko na tematski osnovi izvedejo večstranske in dvostranske izmenjave mladih.

Sredstva se dodelijo za dejavnosti, ki izkazujejo potencialni multiplikacijski učinek.

Na področju sodelovanja z industrijskimi državami ta ukrep financira samo evropske upravičence projektov.

Dejavnost 4 – Sistemi podpore za mlade

Namen te dejavnosti je razvijati kakovost struktur za podporo mladih, spodbujati vlogo tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, razvijati kakovost programa in spodbujati aktivno delovanje mladih državljanov na evropski ravni s podporo organom, dejavnim na področju mladine na evropski ravni.

4.1 Podpora organov, aktivnih na evropski ravni na področju mladine

Ta ukrep podpira delovanje nevladnih organizacij, aktivnih na področju mladine na evropski ravni, ki sledijo ciljem splošnega evropskega interesa. Njihove dejavnosti morajo prispevati k sodelovanju mladih v javnem življenju in v družbi ter k razvoju in izvajanju aktivnosti evropskega sodelovanja na področju mladine v širšem pomenu.

—	je pravno ustanovljen vsaj eno leto,

—	je nepridobitne narave,

—	je v skladu s členom 5(1) ustanovljen v eni izmed sodelujočih držav ali kateri izmed določenih držav Vzhodne Evrope (t. j. Belorusija, Moldavija, Ruska federacija, Ukrajina),

—	svoje dejavnosti na evropski ravni izvaja sam ali v sodelovanju z drugimi združenji, njegova struktura in njegove dejavnosti pa vključujejo najmanj osem sodelujočih držav; lahko gre za evropsko mrežo, ki predstavlja organe, dejavne na področju mladine,

—	njegove dejavnosti morajo biti usklajene z načeli, ki so vodilo dejavnosti Skupnosti na področju mladinske politike,

—	lahko je organ, ki razvija svoje dejavnosti izključno za mlade ali organ, ki si prizadeva za večje cilje z razvojem dela dejavnosti samo za mlade,

—	organ mora vključiti mlade pri vodenju aktivnosti, ki so jim namenjene.

Upravičenci so izbrani na podlagi razpisov. Z izbranimi organi se lahko sklenejo večletni okvirni sporazumi o partnerstvu. Vendar okvirni sporazumi ne izključujejo možnosti, da se objavijo letni razpisi za dodatne upravičence.

—	zastopanje stališč in interesov mladih v njihovi raznolikosti na evropski ravni,

—	izmenjave mladih in prostovoljna služba,

—	priložnostno in neformalno učenje ter programi mladinskih aktivnosti,

—	spodbujanje medkulturnega učenja in razumevanja,

—	razprave o evropskih vprašanjih, politikah EU ali mladinskih politikah,

—	razširjanje informacij o dejavnostih Skupnosti,

—	dejavnosti, ki spodbujajo udeležbo in iniciativnost mladih.

V ta ukrep so za določanje dotacij za poslovanje vključeni samo nujni stroški za ustrezno izvajanje običajnih dejavnosti izbranega organa, zlasti stroški zaposlenih, splošni stroški (najemnina, stroški nepremičnin, oprema, pisarniški material, telekomunikacije, poštni stroški idr.), stroški notranjih sestankov, stroški objave, sporočanja in širjenje informacij.

Dotacija se dodeli ob upoštevanju neodvisnosti organa pri izboru svojih članov in njegove neodvisnosti pri podrobni opredelitvi svojih dejavnosti.

Najmanj 20 % proračuna zadevnih organov je treba financirati iz sredstev, ki niso sredstva Skupnosti.

4.2 Podpora Evropskega mladinskega foruma

—	neodvisnost foruma pri izbiri svojih članov, z zagotavljanjem čim večje zastopanosti različnih vrst mladinskih organizacij,

—	neodvisnost foruma pri natančni opredelitvi svojih dejavnosti,

—	čim večja udeležba mladinskih organizacij, ki niso članice foruma, in mladih, ki ne pripadajo nobeni organizaciji, v aktivnostih foruma,

—	aktivno prispevanje foruma pri političnih procesih, ki zadevajo mlade na evropski ravni, zlasti z odzivanjem na posvetovanja s civilno družbo s strani evropskih institucij in z razlaganjem stališč, zavzetih s strani teh institucij, svojim članom.

Upravičeni stroški foruma zajemajo stroške poslovanja in stroške izvajanja njegovih dejavnosti. Glede na to, da je treba zagotoviti kontinuiteto delovanja Evropskega mladinskega foruma, letna sredstva programa, ki so mu dodeljena, ne bi smela biti nižja od 2 milijonov EUR.

Dotacije se forumu lahko dodelijo šele po prejemu ustreznega delovnega načrta in proračuna. Dodeljujejo se lahko letno ali s podaljševanjem na podlagi okvirnega sporazuma o partnerstvu s Komisijo.

Forum mora vsaj 20 % svojega proračuna pokriti s sredstvi, ki niso sredstva Skupnosti.

—	zastopanje mladinskih organizacij pri EU,

—	usklajevanje stališč svojih članov v razmerju do EU,

—	posredovanje informacij o mladini evropskim institucijam,

—	posredovanje informacij o EU nacionalnim mladinskim svetom in nevladnim organizacijam,

—	spodbujanje in priprava sodelovanja mladih pri demokratičnem življenju,

—	prispevanje k novemu okviru sodelovanja na področju mladine, oblikovanemu na ravni EU,

—	prispevanje k razvoju mladinskih politik, mladinskega dela in možnosti za izobraževanje, ter k posredovanju informacij o mladih in razvoju struktur, ki predstavljajo mlade po vsej Evropi,

—	vključevanje v razprave in razmišljanja o mladini v Evropi in drugod po svetu ter o dejavnostih Skupnosti za mlade.

4.3 Usposabljanje in povezovanje tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah

Ta ukrep podpira usposabljanje tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah na tem področju, zlasti projektnih vodij, svetovalcev za mlade in mentorjev pri teh projektih. Podpira tudi izmenjavo izkušenj, strokovnega znanja in dobrih praks med tistimi, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, kakor tudi dejavnosti, ki lahko vodijo do vzpostavitve dolgoročnih in visoko kakovostnih projektov, partnerstev ter mrež. To lahko na primer vključuje izobraževalni obisk na delovnem mestu (job shadowing).

Posebno pozornost je treba usmeriti na dejavnosti, s katerimi se spodbuja sodelovanje mladih, ki imajo največ težav pri vključevanju v dejavnosti Skupnosti.

4.4 Projekti za spodbujanje inovativnosti in kakovosti

Ta ukrep podpira projekte, ki spodbujajo uvajanje, izvajanje in spodbujanje inovativnih pristopov na področju mladine. Ti novi pristopi se lahko nanašajo na vsebino in cilje, v skladu z razvojem okvira evropskega sodelovanja na področju mladine, na vključevanje partnerjev različnega porekla ali razširjanje informacij.

4.5 Informacijske dejavnosti za mlade in tiste, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah

Ta ukrep podpira informacijske in komunikacijske dejavnosti za mlade z izboljšanjem njihovega dostopa do ustreznih informacijskih in komunikacijskih storitev, da bi tako povečali njihovo sodelovanje v javnem življenju in olajšali izražanje potenciala, ki ga imajo kot aktivni in odgovorni državljani. Zato se podpirajo dejavnosti na evropski in nacionalni ravni, ki izboljšujejo dostop mladih do informacijskih in komunikacijskih storitev ter povečujejo ponudbo kakovostnih informacij in sodelovanje mladih pri pripravah in širjenju informacij.

Ta ukrep prispeva na primer k razvoju evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih mladinskih portalov za širjenje posebnih informacij za mlade s pomočjo vseh vrst informacijskih sredstev, še posebej tistih, ki jih mladi najpogosteje uporabljajo. Prav tako lahko podpira ukrepe, ki spodbujajo vključenost mladih pri pripravi in razširjanju razumljivih, uporabniku prijaznih in ciljnih informacijskih izdelkov in nasvetov, da bi izboljšali kakovost informacij in dostopa do njih za vse mlade. Vse publikacije spoštujejo enakopravnost in raznolikost.

4.6 Partnerstva

Ta ukrep omogoča financiranje partnerstev z regionalnimi ali lokalnimi organi za razvoj dolgoročnih projektov, ki združujejo različne ukrepe v okviru programa. Financiranje je usmerjeno na projekte in dejavnosti usklajevanja.

4.7 Podpora za strukture programa

Ta ukrep omogoča financiranje struktur iz člena 8(2), zlasti nacionalnih agencij. Ta ukrep zagotavlja tudi financiranje podobnih organov, npr. nacionalnih koordinatorjev, informacijskih centrov, mreže EURODESK, Evro-mediteranske mladinske platforme in organizacij mladih evropskih prostovoljcev, ki delujejo kot organ izvajanja na nacionalni ravni, ob upoštevanju člena 54(2)(c) in (3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

4.8 Večanje vrednosti programa

Komisija lahko organizira seminarje, kolokvije in sestanke, s katerimi olajša izvajanje programa, ter prične z ustreznimi dejavnostmi informiranja, objavljanja, širjenja informacij ter spremljanja in vrednotenja programa. Takšne dejavnosti so lahko financirane s pomočjo dotacij, prek postopka javnih naročil ali pa jih neposredno organizira in financira Komisija.

Dejavnost 5 – Podpora za evropsko sodelovanje na področju mladine

Namen te dejavnosti je spodbujanje evropskega sodelovanja na področju mladine.

5.1 Srečanja mladih in pristojnih za mladinsko politiko

Ta ukrep podpira sodelovanje, seminarje in strukturiran dialog med mladimi, tistimi, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah ter pristojnimi za mladinsko politiko. Te dejavnosti vključujejo predvsem spodbujanje sodelovanja in izmenjave idej ter dobrih praks na področju mladine, konference, organizirane v okviru predsedstev EU in druge ukrepe za uporabo ter širjenje rezultatov projektov in rezultatov aktivnosti Skupnosti na področju mladine.

Ta ukrep zajema Evropski mladinski teden, ki lahko vključuje dogodke v državah članicah in na evropski ravni o delu evropskih institucij, dialogu med evropskimi nosilci odločanja in mladimi ter priznavanju visoko kakovostnih projektov, ki jih spodbuja program.

Ta ukrep lahko zlasti podpira namene, ki se jih dosega z odprto metoda sodelovanja na področju mladine in Evropskim paktom za mlade, kakor tudi sodelovanje med nacionalnimi in mednarodnimi mladinskimi prostovoljnimi dejavnostmi.

5.2 Podpora dejavnostim, namenjenim boljšemu razumevanju in poznavanju področja mladine

Ta ukrep podpira posebne projekte, ki so namenjeni opredeljevanju obstoječega znanja v zvezi s prednostnimi nalogami za področje mladine, določenega v okviru odprte metode sodelovanja, in projekte, s katerimi naj bi dopolnili in posodobili to znanje ali omogočili lažji dostop do njega.

Prizadeva si tudi za podporo razvoja metod, ki omogočajo analizo in primerjavo rezultatov študij ter zagotavljajo njihovo kakovost.

Program lahko podpira tudi mreženje različnih akterjev na področju mladine.

5.3 Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

Ta dejavnost lahko podpre sodelovanje EU z mednarodnimi organizacijami, ki delajo na področju mladine, še posebej s Svetom Evrope in z Organizacijo združenih narodov ali z njenimi specializiranimi agencijami.

INFORMIRANJE

Da bi predstavili primere dobrih praks in vzorce projektov, se bo razvila baza podatkov z informacijami o obstoječih idejah glede mladinskih dejavnosti na evropski ravni.

Komisija bo dala na voljo vodnik z obrazložitvami ciljev, pravil in postopkov programa, zlasti z obrazložitvami pravnih pravic in obveznosti ob sprejetju dotacije.

UPRAVLJANJE PROGRAMA

Minimalne dodelitve

Na podlagi člena 13 so minimalni zneski, ki se jih dodeli dejavnostim, glede na finančna sredstva, določeni v tem členu:

Dejavnost 1: Mladi za Evropo 30 %

Dejavnost 2: Evropska prostovoljna služba 23 %

Dejavnost 3: Mladi v svetu 6 %

Dejavnost 4: Sistemi pomoči za mlade 15 %

Dejavnost 5: Podpora za evropsko sodelovanje na področju mladine 4 %

Proračun programa lahko pokriva tudi odhodke, ki so povezani s pripravo, nadgradnjo, spremljanjem, revizijo in vrednotenjem, ki so neposredno potrebni za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev, predvsem študije, sestanke, informiranje in objavo ter odhodke, povezane z informacijskim omrežjem za izmenjavo informacij, in vsakršne odhodke za administrativno in tehnično podporo, ki jo lahko Komisija določi za upravljanje programa.

NADZOR IN REVIZIJA

Za projekte, izbrane v skladu s postopkom iz člena 14(3) tega sklepa, bo vzpostavljen sistem naključnega pregleda.

Upravičenci dotacij morajo za Komisijo hraniti vse podporne dokumente o odhodkih v obdobju petih let od datuma zadnjega plačila. Upravičenci morajo zagotoviti, da Komisiji, če je to potrebno, omogočijo dostop do podpornih dokumentov, ki so shranjeni pri partnerjih ali članih.

Komisija lahko izvede revizijo uporabe subvencije neposredno prek lastnih uslužbencev ali prek katerega koli kvalificiranega zunanjega organa po svoji izbiri. Revizije so možne v času trajanja pogodbe in v obdobju petih let od datuma plačila preostalega zneska dotacije. Kjer je to primerno, lahko Komisija na podlagi izsledkov revizije zahteva vračilo izplačanih zneskov.

Uslužbenci Komisije in zunanji sodelavci, ki jih pooblasti Komisija, morajo imeti zagotovljen dostop do pisarn upravičenca in do vseh informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje teh revizij.

Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) imata enake pravice kakor Komisija, predvsem kar zadeva pravico do dostopa.

Odločitve, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 10, pogodbe z nacionalnimi agencijami, sporazumi s sodelujočimi tretjimi državami ter s tem povezane pogodbe in sporazumi predvidevajo zlasti, da Komisija ali vsi njeni pooblaščeni predstavniki, OLAF in Računsko sodišče opravljajo inšpekcijske preglede ali finančne revizije, po potrebi na mestu samem. Pregledi se lahko izvedejo v nacionalnih agencijah in po potrebi tudi pri upravičencih dotacij.

Komisija lahko izvede inšpekcijske preglede na mestu samem v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (1).

Za akcije Skupnosti iz tega sklepa se kakor pojem „nepravilnosti“ iz člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (2) razume vsaka kršitev določb prava Skupnosti ali vsako neizvajanje pogodbenih obveznosti, zaradi dejanja ali opustitve s strani stranke, ki je zaradi neupravičenega izdatka škodovala splošnemu proračunu Skupnosti ali proračunom, ki jih slednja upravlja, ali bi mu lahko škodovala.

(1) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(2) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

24.11.2006

Uradni list Evropske unije

L 327/45

SKLEP št. 1720/2006/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. novembra 2006

o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 149(4) in 150(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sklep Sveta 1999/382/ES (4) je uvedel drugo fazo akcijskega programa poklicnega usposabljanja Skupnosti „Leonardo da Vinci“.

(2)	Sklep št. 253/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) je uvedel drugo fazo akcijskega programa Skupnosti na področju izobraževanja „Socrates“.

(3)	Odločba št. 2318/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) je uvedla večletni program za učinkovito vključevanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v sisteme izobraževanja in usposabljanja v Evropi (program eUčenja).

(4)	Sklep št. 791/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) je uvedel akcijski program Skupnosti za spodbujanje teles, ki na evropski ravni delujejo v izobraževanju in usposabljanju, ter za podpiranje specifičnih dejavnosti na tem področju.

(5)	Odločba št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) je uvedla enoten okvir za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass).

(6)	Sklep št. 2317/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) je uvedel program za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami (Erasmus Mundus) (2004 do 2008).

(7)	Bolonjska deklaracija, ki so jo dne 19. junija 1999 podpisali ministri za šolstvo devetindvajsetih evropskih držav, je vzpostavila medvladni postopek, namenjen vzpostavitvi „Evropskega visokošolskega prostora“ do leta 2010, kar zahteva podporo na ravni Skupnosti.

(8)

Evropski Svet je dne 23. in 24. marca 2000 v Lizboni postavil strateški cilj, naj EU postane najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostnega gospodarskega razvoja, ki bo zagotavljalo več in bolj kakovostna delovna mesta ter večjo socialno kohezijo, Svet za izobraževanje pa povabil k splošnemu premisleku o konkretnih ciljih izobraževalnih sistemov za prihodnost, ki naj bodo osredotočeni na zadeve in prednostne naloge skupnega pomena ob spoštovanju narodne raznolikosti.

(9)	Družba z vrhunskim znanjem je ključ do višje rasti in višje stopnje zaposlenosti. Izobraževanje in usposabljanje sta bistveni prednostni nalogi za Evropsko unijo pri doseganju lizbonskih ciljev.

(10)	Svet je dne 12. februarja 2001 sprejel poročilo o konkretnih ciljih sistemov izobraževanja in usposabljanja za prihodnost. Nato je dne 14. junija 2002 sprejel podroben delovni program nadaljnjega spremljanja izvajanja teh ciljev, ki zahteva podporo na ravni Skupnosti.

(11)	Na zasedanju Evropskega sveta v Göteborgu dne 15. in 16. junija 2001 je bila dogovorjena strategija za trajnostni razvoj in dodana okoljska razsežnost lizbonskem procesu za zaposlovanje, gospodarsko reformo in socialno kohezijo.

(12)

Evropski Svet je v Barceloni dne 15. in 16. marca 2002 postavil cilj, v skladu s katerim bi sistemi izobraževanja in usposabljanja Evropske Unije do leta 2010 postali svetovna referenca za kakovost, ter pozval k izboljšanju obvladovanja temeljnih spretnosti, še posebej s poučevanjem vsaj dveh tujih jezikov od zgodnjega otroštva.

(13)	Sporočilo Komisije in resolucija Sveta z dne 27. junija 2002 (10) o vseživljenjskem učenju potrjujeta, da bi bilo treba vseživljenjsko učenje okrepiti z ukrepi in politikami, razvitimi v okviru programov Skupnosti za to področje.

(14)

Resolucija Sveta z dne 19. decembra 2002 (11) je vzpostavila postopek okrepljenega evropskega sodelovanja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki zahteva podporo na ravni Skupnosti. Kopenhagenska deklaracija, ki so jo dne 30. novembra 2002 dogovorili ministri za šolstvo enaintridesetih evropskih držav, je v ta proces vključila socialne partnerje in države kandidatke.

(15)	Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za spretnosti in mobilnost ugotavlja nenehno potrebo po ukrepanju na evropski ravni zaradi izboljšanja priznavanja kvalifikacij, pridobljenih z izobraževanjem in usposabljanjem.

(16)	Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za spodbujanje učenja jezikov in jezikovne raznolikosti določa ukrepe, ki jih je treba izvajati na evropski ravni v obdobju od 2004 do 2006, in zahteva nadaljnje spremljanje.

(17)	Spodbujanje poučevanja in učenja jezikov in jezikovne raznolikosti bi morala biti prednostna naloga ukrepanja Skupnosti v izobraževanju in usposabljanju. Poučevanje in učenje jezikov je zlasti pomembno med sosednjimi regijami držav članic.

(18)

Vmesna poročila o oceni obstoječih programov Socrates in Leonardo da Vinci ter javno posvetovanje o prihodnosti dejavnosti Skupnosti na področju izobraževanja in usposabljanja so razkrila veliko in v nekaterih pogledih naraščajočo potrebo po stalnem sodelovanja in mobilnosti na teh področjih na evropski ravni. Poročila so poudarila pomembnost ustvarjanja tesnejših vezi med programi Skupnosti in razvojem politik v izobraževanju in usposabljanju, izrazila željo po tako oblikovanih ukrepih Skupnosti, ki bi se lahko bolje odzivali na paradigmo vseživljenjskega učenja, ter pozvali k uporabniku prijaznejšem in bolj prilagodljivem pristopu pri izvajanju teh ukrepov.

(19)	Skladno z načelom dobrega finančnega upravljanja se izvajanje programa lahko poenostavi z uvedbo pavšalnega financiranja za podporo, dodeljeno udeležencem v programu, ali za podporo Skupnosti za strukture, uvedene na nacionalni ravni za upravljanje programa.

(20)

Pomembne prednosti bi pridobili z vključevanjem podpore Skupnosti za nadnacionalno sodelovanje in mobilnost v izobraževanju in usposabljanju v enoten program, ki bi dopuščal več sinergije med različnimi področji ukrepanja in zagotovil več zmogljivosti za podporo razvijanju vseživljenjskega učenja, pa tudi skladne, poenostavljene in učinkovite načine upravljanja. Prav tako bi enoten program spodbudil večje sodelovanje med različnimi ravnmi izobraževanja in usposabljanja.

(21)	Zato bi bilo treba uvesti program vseživljenjskega učenja, da bi z vseživljenjskim učenjem prispevali k razvoju Evropske Unije kot družbe z vrhunskim znanjem, trajnostnim gospodarskim razvojem, več in bolj kakovostnimi delovnimi mesti in močnejšo socialno kohezijo.

(22)

Ob upoštevanju posebnosti šolskega sektorja, visokega šolstva, poklicnega usposabljanja in izobraževanja odraslih ter posledične potrebe po utemeljitvi ukrepov Skupnosti na njim prilagojenih ciljih, oblikah delovanja in organizacijskih strukturah je primerno ohraniti posamezne programe v okviru Programa vseživljenjskega učenja, usmerjene k vsakemu od teh štirih sektorjev, hkrati pa kar najbolj povečati skladnost in njihove skupne značilnosti.

(23)

V sporočilu „Grajenje skupne prihodnosti: Izzivi politike in proračun razširjene Unije 2007–2013“, je Komisija določila vrsto količinsko določenih ciljev, ki naj bi jih dosegli z novo generacijo programov izobraževanja in usposabljanja Skupnosti, ki zahtevajo znatno povečanje mobilnosti in partnerskih ukrepov.

(24)

Glede na dokazane koristi transnacionalne mobilnosti za posameznike in sisteme izobraževanja in usposabljanja, visoke stopnje neizpolnjenih zahtev po mobilnosti v vseh sektorjih in pomembnosti mobilnosti v okviru lizbonskih ciljev je treba znatno povečati obseg podpore za transnacionalno mobilnost v vseh štirih sektorskih podprogramih.

(25)	Da bi bilo kritje dejanskih dodatnih stroškov, ki jih imajo študentje med študijem v tujini, ustreznejše, bi bilo treba ohraniti povprečno standardno višino štipendije za mobilnost v realnem znesku 200 EUR na mesec ves čas trajanja programa.

(26)

Treba bi bilo zagotoviti več možnosti za mobilnost posameznih dijakov v srednjih šolah ter posameznih odraslih udeležencev izobraževanja, ki do sedaj niso bili zajeti v programih Skupnosti, z uvajanjem novih vrst ukrepov mobilnosti v programa Comenius in Grundtvig. Prav tako bi bilo treba bolje izkoristiti možnosti, ki jih ponuja mobilnost posameznih učiteljev za razvijanje dolgoročnega sodelovanja med šolami v sosednjih regijah.

(27)

Mala in srednje velika podjetja imajo pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu. Vendar pa je bilo sodelovanje teh podjetij v programu Leonardo da Vinci do sedaj omejeno. Treba bi bilo sprejeti ukrepe, da bi povečali privlačnost ukrepov Skupnosti za ta podjetja, zlasti z zagotavljanjem več možnosti za mobilnost za vajence. Potrebno bi bilo skleniti ustrezne dogovore za priznavanje rezultatov takšne mobilnosti, podobni tistim iz programa Erasmus.

(28)	Zaradi posebnih izzivov izobraževanja, s katerimi se soočajo otroci potujočih in mobilnih delavcev v Evropi, bi bilo treba v popolnosti izkoristiti možnosti, ki jih ponuja program Comenius, da se podprejo nadnacionalne dejavnosti, usmerjene v njihove potrebe.

(29)	Povečano mobilnost po Evropi bi morali spremljati vse višji standardi.

(30)

Za odzivanje na povečano potrebo po podpiranju dejavnosti na evropski ravni, ki naj dosežejo te politične cilje, zagotavljanja načinov za podpiranje medsektorske dejavnosti na področju jezikov in IKT in okrepitve razširjanja in izkoriščanja rezultatov programa je primerno štiri sektorske podprograme dopolniti s prečnim programom.

(31)

Za odzivanje na vse večjo potrebo po znanju in dialogu o procesu evropskega združevanja in njegovega razvoja je pomembno spodbujati odličnost v poučevanju, raziskovanju in razmišljanju na tem področju s podpiranjem visokošolskih zavodov, ki se posvečajo proučevanju procesa evropskega združevanja, evropskih združenj na področju izobraževanja in usposabljanja ter akcije Jean Monnet.

(32)	Pri ubeseditvi tega sklepa je treba zagotoviti dovolj prožnosti, da bo v obdobju 2007 do 2013 ukrepe programa vseživljenjskega učenja mogoče prilagajati spreminjajočim se potrebam, in se izogniti neprimerno podrobnim določbam iz prejšnjih faz programov Socrates in Leonardo da Vinci.

(33)	Skupnost mora pri vseh svojih dejavnostih stremeti k odpravi neenakosti in spodbujati enakopravnost med moškimi in ženskami, kakor je predvideno v členu 3(2) Pogodbe.

(34)

V skladu s členom 151 Pogodbe naj bi Skupnost pri svojem ukrepanju na podlagi drugih določb Pogodbe upoštevala kulturne vidike, zlasti zaradi spoštovanja in spodbujanja raznolikosti svojih kultur. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti sinergiji med kulturo, izobraževanjem in usposabljanjem. Prav tako bi bilo treba spodbujati medkulturni dialog.

(35)	Treba je spodbujati aktivno državljanstvo in spoštovanje človekovih pravic in demokracije ter pospešiti boj proti vsem oblikam izključevanja, vključno z rasizmom in ksenofobijo.

(36)

Dostopnost je treba razširiti na osebe iz prikrajšanih skupin in se aktivno odzivati na posebne učne potrebe oseb s posebnimi potrebami pri izvajanju vseh delov programa, vključno z uporabo višjih dotacij, da bi ponazorili dodatne stroške udeležencev s posebnimi potrebami in nudili podporo učenju in uporabi znakovnih jezikov in Braillove pisave.

(37)	Upoštevati bi bilo treba dosežke v okviru Evropskega leta vzgoje s športom (2004) in možnih izobraževalnih koristi pri sodelovanju med izobraževalnimi zavodi in športnimi organizacijami, ki je bilo poudarjeno v tem letu.

(38)	Države kandidatke za pristop k Evropski Uniji in države EFTA, ki so članice EGP, lahko sodelujejo v programih Skupnosti v skladu s sporazumi, ki jih bodo podpisale Skupnost in te države.

(39)

Evropski Svet je v Solunu dne 19. in 20. junija 2003 odobril zaključke Sveta z dne 16. junija 2003 o Zahodnem Balkanu, skupaj s Prilogo „Solunska agenda za Zahodni Balkan: premik k evropski integraciji“, ki določa, naj bodo programi Skupnosti na voljo državam v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu na podlagi okvirnih sporazumov, ki jih podpišejo Skupnost in te države.

(40)	Skupnost in Švicarska konfederacija sta izjavili, da nameravata začeti pogajanja o sklenitvi sporazumov na področjih skupnega interesa, kot so programi Skupnosti v izobraževanju, usposabljanju in za mladino.

(41)

Program vseživljenjsko učenje bi bilo treba redno spremljati in vrednotiti ob sodelovanju med Komisijo in državami članicami, da se lahko izvedejo prilagoditve, še posebej glede prednostnih nalog za izvajanje ukrepov. Ovrednotenje bi moralo vključevati zunanje vrednotenje, ki naj bi ga opravili neodvisni, nepristranski organi.

(42)	V svoji resoluciji z dne 28. februarja 2002 o izvajanju programa Socrates (12) je Evropski parlament opozoril na nesorazmerno zahtevne upravne postopke za vloge za dotacije v drugi fazi programa.

(43)

Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni Uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (13) in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002, ki določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (14), ki ščiti finančne interese Skupnosti, je treba uporabljati v skladu z načeli preprostosti ter doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejevanjem števila primerov, v katerih Skupnost ohrani neposredno odgovornost za njihovo izvajanje in upravljanje, in zahtevano sorazmernostjo med obsegom sredstev in administrativnim bremenom, ki ga predstavlja njihova uporaba.

(44)	Močna upravna poenostavitev prijavnih postopkov je bistvenega pomena za uspešno izvedbo programa. Upravne in računovodske zahteve bi morale biti sorazmerne z velikostjo dotacije.

(45)	Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufije ter storiti vse potrebno za povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.

(46)

Primerno je zagotoviti pravilen zaključek programa vseživljenjsko učenje, zlasti v zvezi z nadaljevanjem več letnih dogovorov za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Od 1. januarja 2014 bi morala tehnična in upravna pomoč po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki do konca 2013 ne bodo zaključeni, vključno s spremljanjem in revizijami.

(47)

Ker cilja tega sklepa, in sicer prispevanje evropskega sodelovanja h kakovostnemu izobraževanju in usposabljanju, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj so za to potrebna večstranska partnerstva, transnacionalna mobilnost in izmenjava podatkov v celotni Skupnosti, in ga je zaradi narave predlaganih ukrepov laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego navedenega cilja.

(48)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (15).

(49)	Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (16) –

SKLENILA:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Program vseživljenjsko učenje

Člen 1

Uvedba programa vseživljenjsko učenje

1. Ta sklep vzpostavlja program za ukrepe Skupnosti na področju vseživljenjskega učenja, v nadaljevanju „program vseživljenjsko učenje“.

2. Poglavitni cilj programa vseživljenjsko učenje je z vseživljenjskim učenjem prispevati k razvoju Skupnosti kot družbe z vrhunskim znanjem, trajnostnim gospodarskim razvojem, več in bolj kakovostnimi delovnimi mesti in večjo socialno kohezijo ob zagotavljanju dobrega varstva okolja za prihodnje generacije. Zlasti si prizadeva pospeševati izmenjavo, sodelovanje in mobilnost med sistemi izobraževanja in usposabljanja v Skupnosti, tako da bodo postali svetovna referenca za kakovost.

(a)	prispevati k razvoju kakovostnega vseživljenjskega učenja in spodbujati visoke dosežke, inovacije ter evropsko razsežnost v sistemih in praksi na tem področju;
(b)	podpirati uresničitev evropskega prostora za vseživljenjsko učenje;
(c)	pomagati izboljšati kakovost, privlačnost in dostopnost priložnosti za vseživljenjsko učenje, ki so na voljo v državah članicah;
(d)	okrepiti prispevek vseživljenjskega učenja k socialni koheziji, aktivnemu državljanstvu, medkulturnemu dialogu, enakopravnosti med spoloma in osebni izpolnitvi;
(e)	pomagati spodbujati ustvarjalnost, konkurenčnost, zaposljivost in razvoj podjetniškega duha;
(f)	prispevati k povečanemu sodelovanju ljudi vseh starosti v vseživljenjskem učenju, vključno z osebami s posebnimi potrebami in prikrajšanimi skupinami, ne glede na družbeno-gospodarsko okolje, iz katerega izhajajo;
(g)	pospeševati učenje jezikov in jezikovno raznolikost;
(h)	podpirati razvoj inovativnih vsebin, storitev, pedagogike in prakse za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na IKT;
(i)	okrepiti vlogo vseživljenjskega učenja pri ustvarjanju občutka evropskega državljanstva na podlagi razumevanja in spoštovanja človekovih pravic in demokracije ter krepitve strpnosti in spoštovanja drugih narodov in kultur;
(j)	spodbujati sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti v vseh sektorjih izobraževanja in usposabljanja v Evropi;
(k)	spodbujati najboljše izkoriščanje rezultatov, inovativnih izdelkov in postopkov ter izmenjavati dobro prakso na področjih, ki jih pokriva program vseživljenjsko učenje, da bi izboljšali kakovost izobraževanja in usposabljanja.

4. V skladu z upravnimi določbami iz Priloge program vseživljenjskega učenja podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic, ob tem pa v celoti upošteva njihovo odgovornost za vsebino sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihovo kulturno in jezikovno raznolikost.

5. Kakor je določeno v členu 3, se cilji programa vseživljenjsko učenje dosegajo z izvajanjem štirih sektorskih programov, enega prečnega programa in programa Jean Monnet, v nadaljnjem besedilu imenovanih „podprogrami“.

6. Ta sklep se izvaja v obdobju med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2013. Vendar pa se pripravljalni ukrepi, vključno s sklepi Komisije v skladu s členom 9, lahko izvajajo od začetka veljavnosti tega sklepa.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.	„predšolski“ pomeni organizirane izobraževalne dejavnosti pred začetkom obvezne osnovne šole;

2.	„učenec“ je oseba, ki je vključena v izobraževanje v šoli;

3.	„šola“ so vse vrste ustanov, ki izvajajo splošno (predšolsko, osnovnošolsko ali srednješolsko izobraževanje), poklicno in strokovno izobraževanje ter izjemoma, v sklopu ukrepov za spodbujanje učenja jezikov, nešolske ustanove, ki izvajajo vajeniško usposabljanje;

4.	„učitelji/izobraževalno osebje“ so osebe, ki so v okviru svojih dolžnosti neposredno vključene v izobraževalni proces v državah članicah;

5.	„vodje usposabljanja“ so osebe, ki so v okviru svojih dolžnosti neposredno vključene v proces izobraževanja in usposabljanja v državah članicah;

6.	„študent“ je oseba, ki je vpisana v visokošolski zavod, ne glede na področje študija, zaradi opravljanja visokošolskega študija in pridobitve priznane izobrazbe ali druge priznane kvalifikacije na terciarni stopnji, vključno s stopnjo doktorata;

7.	„udeleženec usposabljanja“ je oseba, ki se poklicno usposablja v zavodu za usposabljanje, v organizaciji za usposabljanje ali pa na delovnem mestu;

8.	„učeči se odrasel“ je učeči se, ki je vključen v izobraževanje odraslih;

9.	„osebe na trgu dela“ so delavci, samozaposleni ali osebe, ki se lahko zaposlijo;

10.

„visokošolski zavod“ je:

(a)	katera koli vrsta visokošolskega zavoda, ki deluje v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso in omogoča pridobitev priznane izobrazbe ali druge priznane kvalifikacije na terciarni ravni, ne glede na to kako se tak zavod imenuje v državah članicah;

(b)	kateri koli zavod, ki deluje v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso in omogoča poklicno izobraževanje in usposabljanje na terciarni stopnji;

11.

„skupni magisterij“ je magistrski študij na visokošolski stopnji, ki:

(a)	vključuje vsaj tri visokošolske zavode iz treh različnih držav članic;

(b)	ponuja študijski program, ki vključuje študijsko obdobje v vsaj dveh od teh treh zavodov;

(c)	ima vgrajene mehanizme za priznavanje obdobij študija v partnerskih zavodih, ki temeljijo na Evropskem sistemu za prenašanje kreditnih točk ali so združljivi z njim;

(d)	se zaključi s podelitvijo skupnega, dvojnega ali večkratnega naziva s strani sodelujočih zavodov, ki ga priznavajo ali akreditirajo države članice;

12.

„poklicno usposabljanje“ je katera koli oblika poklicnega izobraževanja ali usposabljanja, vključno s tehničnim in poklicnim poučevanjem in vajeništvom, ki prispeva k doseganju poklicne kvalifikacije, ki jo priznavajo ustrezni organi države članice, v kateri je pridobljena, kakor tudi katero koli stalno poklicno izobraževanje ali usposabljanje, ki se ga posameznik udeleži v svojem poklicnem življenju;

13.	„izobraževanje odraslih“ so vse oblike nepoklicnega učenja odraslih, in sicer formalne, neformalne in priložnostne;

14.	„študijski obisk“ je kratek obisk, namenjen študiju posebnega vidika vseživljenjskega učenja v drugi državi članici;

15.	„mobilnost“ je bivanje za določen čas v drugi državi članici zaradi študija, delovne prakse, drugih dejavnosti učenja ali poučevanja ali sorodnih administrativnih dejavnosti, ustrezno podprto s pripravljalnimi ali osvežitvenimi tečaji v jeziku gostitelja ali v delovnem jeziku;

16.

„praksa“ je delovanje za določen čas v podjetju ali organizaciji v drugi državi članici, ustrezno podprto s pripravljalnimi ali osvežitvenimi tečaji v jeziku gostitelja ali delovnem jeziku, da bi se posamezniki lažje prilagodili zahtevam trga dela celotne Skupnosti, pridobili posebno spretnost in izboljšali razumevanje gospodarske in socialne kulture zadevne države v okviru pridobivanja delovnih izkušenj;

17.	„enostranski“ pomeni vključenost enega samega zavoda;

18.	„dvostranski“ pomeni vključenost partnerjev iz dveh držav članic;

19.	„večstranski“ pomeni vključenost partnerjev iz vsaj treh držav članic. Komisija lahko za večstranske šteje združenja ali druga telesa, ki imajo člane iz vsaj treh držav članic;

20.	„partnerstvo“ je dvostranski ali večstranski dogovor skupine zavodov ali organizacij iz različnih držav članic o izvajanju skupnih evropskih dejavnosti na področju vseživljenjskega učenja;

21.	„omrežje“ je formalna ali neformalna skupina teles, ki delujejo znotraj nekega področja, stroke ali sektorja vseživljenjskega učenja;

22.	„projekt“ je dejavnost sodelovanja s ciljem, ki ga je skupaj razvila formalna ali neformalna skupina organizacij ali zavodov;

23.	„koordinator projekta“ je organizacija ali zavod, ki je zadolžen za izvajanje projekta večstranske skupine;

24.	„projektni partnerji“ so organizacije ali zavodi, razen koordinatorja, ki sestavljajo večstransko skupino;

25.	„podjetje“ je katero koli podjetje, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo v javnem ali zasebnem sektorju ne glede na velikost, pravni status ali gospodarski sektor, v katerem delujejo, vključno s socialno ekonomijo;

26.	„socialni partnerji“ so – na nacionalni ravni – organizacije delodajalcev in delavcev, ki delujejo v skladu z nacionalnimi zakoni in/ali praksami, na ravni Skupnosti pa so to organizacije delodajalcev in delavcev, ki se socialnega dialoga udeležujejo na ravni Skupnosti;

27.	„usmerjanje in svetovanje“ pomeni širok razpon dejavnosti, npr. obveščanje, ocenjevanje, usmerjanje in svetovanje za pomoč učencem, vodjem usposabljanja in drugemu osebju pri odločitvah v zvezi s programi izobraževanja in usposabljanja ali zaposlitvenimi možnostmi;

28.	„razširjanje in izkoriščanje rezultatov“ so dejavnosti, ki zagotavljajo, da so rezultati programa vseživljenjsko učenje in programov pred njim ustrezno priznani, prikazani in da se izvajajo v širšem obsegu;

29.

„vseživljenjsko učenje“ je vso splošno izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje, neformalno in priložnostno učenje skozi vse življenje, ki izboljša znanje, veščine in kompetence na osebnem, državljanskem, družbenem in/ali zaposlitvenem področju. Vključuje zagotavljanje storitev svetovanja in usmerjanja.

Člen 3

Podprogrami

(a)	program Comenius, ki pokriva potrebe po poučevanju in učenju vseh udeležencev predšolskega in šolskega izobraževanja do konca višje srednje izobrazbe ter zavode in organizacije, ki izvajajo to izobraževanje;
(b)	program Erasmus, ki pokriva potrebe po poučevanju in učenju vseh udeležencev formalnega visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja na terciarni ravni ne glede na trajanje izobraževanja ali stopnjo kvalifikacije, vključno z doktorskim študijem, ter zavode in organizacije, ki izvajajo ali omogočajo to izobraževanje in usposabljanje;
(c)	program Leonardo da Vinci, ki pokriva potrebe po poučevanju in učenju vseh udeležencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki ne vključuje terciarne ravni, ter zavode in organizacije, ki izvajajo ali omogočajo to izobraževanje in usposabljanje;
(d)	program Grundtvig, ki pokriva potrebe po poučevanju in učenju udeležencev vseh oblik izobraževanja odraslih ter vse zavode in organizacije, ki izvajajo ali omogočajo to izobraževanje.

(a)	sodelovanje pri politiki in inovacije v vseživljenjskem učenju;
(b)	spodbujanje učenja jezikov;
(c)	razvijanje inovativnih vsebin, storitev, pedagogike in prakse za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na IKT;
(d)	razširjanje in izkoriščanje rezultatov ukrepov, ki jih podpira program ter prejšnji sorodni programi, in izmenjavo dobre prakse.

(a)	akcijo Jean Monnet;
(b)	dotacije za poslovanje v podporo določenim zavodom, ki se ukvarjajo s temami evropske integracije;
(c)	donacije za poslovanje v podporo drugim evropskim zavodom in združenjem na področju izobraževanja in usposabljanja.

Člen 4

Dostop do programa vseživljenjsko učenje

(a)	učencem, študentom, udeležencem usposabljanja in odraslim udeležencem;

(b)	učiteljem, vodjem usposabljanja in osebju, udeleženim v katerem koli vidiku vseživljenjskega učenja;

(c)	osebam na trgu dela;

(d)	zavodom ali organizacijam, ki zagotavljajo možnosti za učenje v skladu s programom vseživljenjsko učenje ali v okviru njegovih podprogramov;

(e)	osebam in telesom, zadolženim za sisteme in politike v zvezi s katerim koli vidikom vseživljenjskega učenja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

(f)	podjetjem, socialnim partnerjem in njihovim organizacijam na vseh ravneh, tudi trgovinskim organizacijam in gospodarskim zbornicam;

(g)	telesom, ki nudijo storitve usmerjanja, svetovanja in obveščanja v zvezi s katerim koli vidikom vseživljenjskega učenja;

(h)	združenjem, ki delujejo na področju vseživljenjskega učenja, skupaj z združenji študentov, udeležencev usposabljanja, učencev, učiteljev, staršev in odraslih udeležencev;

(i)	raziskovalnim centrom in telesom, ki se ukvarjajo z vseživljenjskim učenjem;

(j)	nepridobitnim organizacijam, prostovoljnim telesom in nevladnim organizacijam (NVO-jem).

Člen 5

Ukrepi Skupnosti

(a)	mobilnost posameznikov v vseživljenjskem učenju;
(b)	dvostranska in večstranska partnerstva;
(c)	večstranske projekte, posebej namenjene spodbujanju kakovosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja s prenosom inovacij med državami;
(d)	enostranske in nacionalne projekte;
(e)	večstranske projekte in omrežja;
(f)	opazovanje in analizo politik ter sistemov na področju vseživljenjskega učenja, pripravo in redno izpopolnjevanje referenčnih gradiv, del katerih bodo tudi raziskave, statistični podatki, analize in pokazatelji, ukrepi v podporo preglednosti in priznavanju kvalifikacij ter predhodnega učenja, in ukrepi v podporo sodelovanja v zagotavljanju kakovosti;
(g)	dotacije za poslovanje, s katerimi se podpira določene operativne in administrativne stroške zavodov in združenj, ki so dejavni na področju, ki ga pokriva program vseživljenjsko učenje;
(h)	druge pobude za spodbujanje ciljev programa vseživljenjsko učenje („spremljevalni ukrepi“).

2. Podpora Skupnosti se lahko podeli za pripravljalne obiske za katere koli ukrepe iz tega člena.

3. Komisija lahko organizira seminarje, kolokvije ali sestanke, ki bi olajšali izvajanje programa vseživljenjsko učenje, in izvede ustrezne ukrepe obveščanja, objavljanja in razširjanja ter ozaveščanja o programu, pa tudi programe spremljanja in vrednotenja.

4. Ukrepi iz tega člena se lahko izvajajo prek razpisov za zbiranje predlogov, javnih razpisov ali pa neposredno s strani Komisije.

Člen 6

Naloge Komisije in držav članic

1. Komisija zagotovi smotrno in učinkovito izvajanje ukrepov Skupnosti, predvidenih v programu vseživljenjsko učenje.

(a)

storijo vse potrebno, da zagotovijo učinkovito izvajanje programa vseživljenjsko učenje na nacionalni ravni, in upoštevajo vse strani, ki so povezane s katerim koli vidikom vseživljenjskega učenja v skladu z nacionalno prakso ali zakonodajo;

(b)

ustanovijo ali določijo in spremljajo ustrezno strukturo za usklajeno upravljanje izvajanja ukrepov programa vseživljenjsko učenje na nacionalni ravni (nacionalne agencije), skupaj z upravljanjem proračuna, v skladu z določbami člena 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in določbami člena 38 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, v skladu z naslednjimi merili:

(i)	organizacija, ki je ustanovljena ali določena kot nacionalna agencija, je pravna oseba ali del subjekta s statusom pravne osebe, in jo urejajo zakoni zadevne države članice. Ministrstvo ne more biti določeno kot nacionalna agencija;

(ii)	vsaka nacionalna agencija mora imeti ustrezno osebje za izpolnjevanje svojih nalog z ustreznim strokovnim in jezikovnim znanjem, potrebnim za delo v mednarodnem sodelovanju v izobraževanju in usposabljanju;

(iii)

imeti mora ustrezno infrastrukturo, zlasti informacijsko in komunikacijsko;

(iv)	delovati mora v upravnem okviru, ki ji omogoča zadovoljivo izvajanje nalog in izogibanje navzkrižju interesov;

(v)	mora biti sposobna izvajati pravila finančnega upravljanja in pogodbene pogoje na ravni Skupnosti;

(vi)	zagotoviti mora ustrezna finančna jamstva, ki jih po možnosti izda javni organ, njena upravljavska zmogljivost pa mora ustrezati stopnji sredstev Skupnosti, ki jih bo upravljala;

(c)

prevzamejo odgovornost, da bodo nacionalne agencije iz točke (b) pravilno upravljale posojila, ki so jim nakazana za podporo projektov, in zlasti da bodo spoštovale načela preglednosti, enakopravne obravnave in izogibanja dvojnemu financiranju z drugimi viri sredstev Skupnosti ter obvezo za spremljanje projektov in izterjavo sredstev, ki jih morajo vrniti upravičenci;

(d)

storijo vse potrebno za zagotovitev ustreznega revizijskega in finančnega nadzora nacionalnih agencij iz točke (b), zlasti pa:

(i)

pred začetkom delovanja nacionalne agencije Komisiji predložijo potrebna zagotovila o obstoju, ustreznosti in pravilnem delovanju agencije, v skladu s pravili dobrega finančnega poslovodenja, postopki, ki se uporabijo, nadzornimi sistemi, računovodskimi sistemi in postopki javnih naročil in dodeljevanja dotacij;

(ii)	Komisiji vsako leto predložijo izjavo o zanesljivosti finančnih sistemov in postopkov nacionalnih agencij ter o verodostojnosti računovodskih izkazov;

(e)

v primeru nepravilnosti, malomarnosti ali goljufije za katero je odgovorna nacionalna agencija, ki je bila ustanovljena ali določena po točki (b), in zaradi katere nastopijo zahtevki Komisije do nacionalne agencije, ki niso v celoti izterjani, prevzamejo odgovornost za neizterjana sredstva;

(f)

na zahtevo Komisije določijo zavode ali organizacije, ki zagotavljajo možnosti za izobraževanje, ali vrste takih zavodov ali organizacij, ki bodo upravičene do udeležbe v programu vseživljenjsko učenje, vsaka na svojem ozemlju;

(g)

si prizadevajo sprejeti vse ustrezne ukrepe za odpravo pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa vseživljenjsko učenje;

(h)

zagotovijo, da se morebitne sinergije z drugimi programi Skupnosti ter finančnimi instrumenti in drugimi ustreznimi programi, ki potekajo v zadevni državi članici, uresničujejo na nacionalni ravni.

(a)	prehod med ukrepi, ki se izvajajo v okviru predhodnih programov na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, in ukrepi, ki se bodo izvajali v okviru programa vseživljenjsko učenje;
(b)	ustrezno zaščito finančnih interesov Skupnosti, še posebej z uvajanjem učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih ukrepov, administrativnega preverjanja in kazni;
(c)	množično razširjanje informacij in obveščanje javnosti o ukrepih, ki jih podpira program vseživljenjsko učenje, ter njihovo nadaljnje spremljanje;
(d)	zbiranje, analizo in obdelavo dostopnih podatkov, ki so potrebni za merjenje rezultatov in učinkov programa in za spremljanje in vrednotenje dejavnosti iz člena 15;
(e)	razširjanje rezultatov predhodne generacije programov izobraževanja in usposabljanja in programa vseživljenjsko učenje.

Člen 7

Sodelovanje tretjih držav

(a)	državam EFTA, ki so članice EGP, v skladu s pogoji Sporazuma EGP;
(b)	državam kandidatkam, vključenim v predpristopno strategijo, v skladu s splošnimi načeli in pogoji, določenimi z okvirnimi sporazumi, sklenjenimi s temi državami glede njihovega sodelovanja v programih Skupnosti;
(c)	državam Zahodnega Balkana, v skladu z določbami, ki bodo določene za te države po vzpostavitvi okvirnih sporazumov, ki urejajo njihovo sodelovanje v programih Skupnosti;
(d)	Švicarski konfederaciji, na temeljih dvostranskega sporazuma, ki bo sklenjen s to državo.

2. Ključna dejavnost 1 programa Jean Monnet iz člena 3(3)(a) je prav tako odprta za visokošolske zavode v kateri koli tretji državi.

3. Za tretje države, ki sodelujejo v programu vseživljenjsko učenje, veljajo vse obveznosti in izpolnjujejo vse naloge, določene v tem sklepu v zvezi z državami članicami.

Člen 8

Mednarodno sodelovanje

V skladu s programom vseživljenjsko učenje in členom 9 lahko Komisija sodeluje s tretjimi državami ter pristojnimi mednarodnimi organizacijami, zlasti s Svetom Evrope, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO).

POGLAVJE II

Izvajanje programa vseživljenjsko učenje

Člen 9

Izvedbeni ukrepi

(a)	letni delovni načrt vključno s prednostnimi nalogami;
(b)	letna dodelitev in razporeditev sredstev med in v okviru podprogramov;
(c)	splošne smernice za izvajanje podprogramov (vključno z odločitvami v zvezi z vrsto ukrepov, njihovim trajanjem in ravnijo financiranja), merila za izbor in postopke;
(d)	predloge Komisije za izbiro prijav za večstranske projekte in omrežja iz člena 33(1)(b) in (c);
(e)	predlog Komisije za izbiro vlog za ukrepe iz člena 5(1)(e), ki jih ne pokriva točka (d) tega odstavka, in iz člena 5(1)(f), (g) in (h), pri katerih predlagana podpora Skupnosti presega 1 milijon EUR;
(f)	opredelitev vloge in odgovornosti Komisije, držav članic in nacionalnih agencij v zvezi s postopkom nacionalne agencije, ki je naveden v Prilogi;
(g)	razporeditev sredstev med države članice za ukrepe, ki jih ureja postopek nacionalne agencije iz Priloge;
(h)	ureditve za zagotavljanje notranje doslednosti znotraj programa vseživljenjsko učenje;
(i)	ureditve za spremljanje in vrednotenje programa vseživljenjsko učenje in podprogramov in za širjenje in prenos rezultatov.

2. Ukrepi, potrebni za izvajanje vseh zadev, razen tistih, ki so navedene v odstavku 1, se sprejemajo v skladu s postopkom iz člena 10(3).

Člen 10

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor, v nadaljevanju „Odbor“.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek, se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

5. Držav članic ne smejo zastopati osebe, ki so zaposlene v nacionalnih agencijah iz člena 6(2)(b) ali so operativno odgovorne za te agencije.

Člen 11

Socialni partnerji

1. V postopku posvetovanja z Odborom o kateri koli zadevi v zvezi z uporabo tega sklepa za poklicno izobraževanje in usposabljanje lahko pri delu Odbora kot opazovalci sodelujejo predstavniki socialnih partnerjev, ki jih imenuje Komisija na predlog evropskih socialnih partnerjev.

Število takih opazovalcev je enako številu predstavnikov držav članic.

2. Takšni opazovalci imajo pravico zahtevati, da se njihovo stališče vključi v zapisnik sestanka Odbora.

Člen 12

Horizontalne politike

(a)	s spodbujanjem zavesti o pomembnosti kulturne in jezikovne raznolikosti ter večkulturnosti v Evropi, in o nujnosti boja proti rasizmu, predsodkom in ksenofobiji;

(b)	z zagotavljanjem rešitev za učence s posebnimi potrebami in zlasti s pomočjo za spodbujanje njihovega vključevanja v redne postopke izobraževanja in usposabljanja;

(c)	s spodbujanjem enakopravnosti med moškimi in ženskami ter prispevanjem k odpravljanju vseh oblik diskriminacije na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Člen 13

Doslednost in komplementarnost z ostalimi politikami

1. Ob sodelovanju držav članic Komisija zagotavlja splošno doslednost in komplementarnost z delovnim programom „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ in z ostalimi ustreznimi politikami, instrumenti in ukrepi Skupnosti, zlasti na področjih kulture, medijev, mladine, raziskav in razvoja, zaposlovanja, priznavanja kvalifikacij, podjetništva, okolja in IKT ter s statističnim programom Skupnosti.

Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotavlja učinkovito povezavo med programom vseživljenjsko učenje in programi in ukrepi na področju izobraževanja in usposabljanja, ki se izvajajo v okviru predpristopnih instrumentov Skupnosti in drugega sodelovanja s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami.

2. Komisija Odbor redno obvešča o drugih ustreznih pobudah Skupnosti na področju vseživljenjskega učenja, med drugim tudi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

3. Pri izvajanju ukrepov programa vseživljenjsko učenje Komisija in države članice upoštevajo prednostne naloge, ki so navedene v celostnih smernicah zaposlovanja, ki jih je sprejel Svet kot del Lizbonskega partnerstva za rast in delovna mesta.

4. V partnerstvu z evropskimi socialnimi partnerji si Komisija prizadeva za razvoj ustreznega usklajevanja med programom vseživljenjsko učenje in socialnim dialogom na ravni Skupnosti, vključno z različnimi gospodarskimi sektorji.

5. Pri izvajanju programa vseživljenjsko učenje Komisija zagotovi ustrezno pomoč Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) na področjih, ki so v njegovi pristojnosti in v skladu s sporazumi iz Uredbe Sveta (EGS) št. 337/75 (17). Kjer je to primerno, lahko Komisija prav tako zagotovi podporo Evropske izobraževalne fundacije v okviru njenega mandata in v skladu s sporazumi iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1360/90 (18).

6. Komisija Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje redno obvešča o ustreznem napredku na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

POGLAVJE III

Finančne določbe – Vrednotenje

Člen 14

Financiranje

1. Okvirna finančna sredstva za izvajanje tega sklepa za obdobje sedmih let, ki se začne 1. januarja 2007 je 6 970 000 000 EUR. V okviru teh sredstev, vsote, ki se dodelijo programom Comenius, Erasmus, Leonardo da Vinci in Grundtvig niso manjše od tistih, ki so določene v točki B.11 Priloge. Te dodelitve lahko spremeni Komisija v skladu s postopkom iz člena 10(2).

2. Do 1 % dodelitev programa vseživljenjsko učenje se lahko porabi za podporo sodelovanju v ukrepih partnerstva, projektov in omrežij, ki jih v okviru programa vseživljenjsko učenje organizirajo partnerji iz tretjih držav, ki ne sodelujejo v programu vseživljenjsko učenje v skladu z določbami člena 7.

3. Letna proračunska sredstva v mejah finančnega okvira odobri proračunski organ.

Člen 15

Spremljanje in vrednotenje

1. Komisija v sodelovanju z državami članicami redno spremlja in vrednoti program vseživljenjsko učenje glede na njegove cilje.

2. Komisija organizira redna neodvisna zunanja vrednotenja programa vseživljenjsko učenje in redno objavlja statistične podatke za spremljanje napredka.

3. Ugotovitve spremljanja in vrednotenja programa vseživljenjsko učenje in predhodne generacije programov izobraževanja in usposabljanja je treba upoštevati pri izvajanju programa.

4. Države članice Komisiji do 30. junija 2010 oziroma 30. junija 2015 predložijo poročila o izvajanju in učinkih programa vseživljenjsko učenje.

(a)	vmesno poročilo o ovrednotenju kvalitativnih in kvantitativnih vidikov izvajanja programa vseživljenjsko učenje, vključno z analizo doseženih rezultatov, do 31. marca 2011;
(b)	sporočilo o nadaljnjem poteku programa vseživljenjsko učenje do 31. decembra 2011;
(c)	poročilo o naknadnem vrednotenju do 31. marca 2016.

NASLOV II

PODPROGRAMI

POGLAVJE I

Program Comenius

Člen 16

Dostop do programa Comenius

(a)	učencem v šolah do konca srednješolskega izobraževanja;

(b)	šolam, ki jih določijo države članice;

(c)	učiteljem in ostalemu osebju teh šol;

(d)	združenjem, neprofitnim organizacijam, NVO-jem in njihovim predstavnikom, udeleženim v šolskem izobraževanju;

(e)	osebam in telesom, ki so odgovorni za organiziranje in izvajanje izobraževanja na lokalnih, regionalnih in nacionalnih ravneh;

(f)	raziskovalnim zavodom in telesom, ki se ukvarjajo z vprašanji vseživljenjskega učenja;

(g)	visokošolskim zavodom;

(h)	telesom, ki opravljajo storitve usmerjanja, svetovanja in informiranja v zvezi z vseživljenjskim učenjem.

Člen 17

Cilji programa Comenius

(a)	razvijanje znanja in razumevanja raznolikosti evropskih kultur in jezikov ter njene vrednosti med mladino in izobraževalnim osebjem;
(b)	pomagati mladini pri pridobivanju temeljnih življenjskih spretnosti in kompetenc za življenje, ki so potrebne za njihov osebni razvoj, za prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo.

(a)	izboljšanje kakovosti in povečanje obsega mobilnosti učencev in izobraževalnega osebja v različnih državah članicah;
(b)	izboljšanje kakovosti in povečanje obsega partnerstev med šolami v različnih državah članicah, tako da bi bilo med trajanjem programa v skupne izobraževalne dejavnosti vključeno vsaj 3 milijone učencev;
(c)	spodbujanje učenja živih tujih jezikov;
(d)	podpiranje razvijanja inovativnih vsebin, storitev, pedagogike in prakse za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na IKT;
(e)	povečanje kakovosti in evropske razsežnosti usposabljanja učiteljev;
(f)	podpora izboljšanju pedagoških pristopov in šolske uprave.

Člen 18

Ukrepi programa Comenius

(a)

mobilnost posameznikov iz člena 5(1)(a). Pri urejanju ali podpiranju organiziranja take mobilnosti se sprejmejo potrebni pripravljalni ukrepi in zagotovi zadosten nadzor, svetovanje in podpora posameznikom, udeleženim v mobilnosti.

Mobilnost lahko vključuje:

(i)	izmenjavo učencev in izobraževalnega osebja;

(ii)	mobilnost po šolah za učence, za izobraževalno osebje pa praksa v šolah in podjetjih;

(iii)

sodelovanje pri usposabljanju učiteljev in ostalega izobraževalnega osebja;

(iv)	študij in pripravljalni obiski za dejavnosti v zvezi z mobilnostjo, partnerstvi, projekti ali omrežji;

(v)	asistentska mesta za učitelje in kandidate za učitelje;

(b)

razvijanje partnerstev iz člena 5(1)(b) med:

(i)	šolami, da bi se tako razvili skupni projekti učenja za učence in njihove učitelje („partnerstva med šolami Comenius“);

(ii)	organizacijami, odgovornimi za katerikoli vidik šolskega izobraževanja zaradi spodbujanja medregionalnega sodelovanja, vključno z obmejnim regionalnim sodelovanjem („partnerstvo Comenius-Regio“);

(c)

večstranske projekte iz člena 5(1)(e). Vključujejo lahko projekte, ki so namenjeni:

(i)	razvijanju, spodbujanju in širjenju najboljših praks v izobraževanju, vključno z novimi učnimi metodami ali gradivi;

(ii)	razvijanju ali izmenjavi izkušenj s sistemi, ki zagotavljajo podatke ali usmerjanje, posebej prilagojene učečim se posameznikom, vodjem in ostalemu osebju, vključenim v program Comenius;

(iii)

razvijanju, spodbujanju in širjenju novih programov za usposabljanje učiteljev ali vsebin programov;

(d)

večstranska omrežja iz člena 5(1)(e). Vključujejo lahko omrežja, ki so namenjena:

(i)	razvijanju izobraževanja v stroki ali na predmetnem področju, kjer delujejo, v lastno korist ali v korist širšega izobraževanja;

(ii)	pridobivanju in širjenju ustrezne dobre prakse in inovacij;

(iii)

omogočanje vsebinske podpore za projekte in partnerstva, ki jih ustanovijo drugi;

(iv)	spodbujanje razvoja analize potreb in praktične uporabe take analize v šolskem izobraževanju;

(e)

druge pobude, ki so namenjene spodbujanju ciljev programa Comenius iz člena 5(1)(h) („spremljevalni ukrepi“).

2. Operativne podrobnosti ukrepov iz odstavka 1 se določijo v skladu s postopkom iz člena 10(2).

Člen 19

Proračun programa Comenius

Najmanj 80 % sredstev dodeljenih programu Comenius se namenijo mobilnosti, kakor je opredeljena v členu 18(1)(a) in Comenius partnerstvu iz člena 18(1)(b).

POGLAVJE II

Program Erasmus

Člen 20

Dostop do programa Erasmus

(a)	študentom in udeležencem usposabljanja v vseh oblikah izobraževanja in usposabljanja na tercialni ravni;

(b)	visokošolskim zavodom, ki jih določijo države članice;

(c)	učiteljem, vodjem usposabljanja in ostalemu osebju teh zavodov;

(d)	združenjem in predstavnikom oseb, vključenih v visoko šolstvo, vključno z ustreznimi združenji študentov, univerz in učiteljev/vodij usposabljanja;

(e)	podjetjem, socialnim partnerjem in drugim predstavnikom poklicnega življenja;

(f)	javnim in zasebnim telesom, vključno z nepridobitnimi organizacijami in NVO-ji, ki so odgovorni za organiziranje in izvajanje izobraževanja in usposabljanja na lokalnih, regionalnih in nacionalnih ravneh;

(g)	raziskovalnim centrom in telesom, ki se ukvarjajo z vprašanjem vseživljenjskega učenja;

(h)	telesom, ki izvajajo storitve usmerjanja, svetovanja in obveščanja v zvezi z vseživljenjskim učenjem.

Člen 21

Cilji programa Erasmus

(a)	podpiranje uresničevanja evropskega visokošolskega prostora;
(b)	krepitev prispevka visokošolskega in poklicnega izobraževanja na višjih stopnjah k inovativnim procesom.

(a)	izboljšanje kakovosti in povečanje obsega mobilnosti študentov in učiteljskega osebja po Evropi, tako da bi do leta 2012 v sklopu programa Erasmus in njegovih predhodnikov v študentsko mobilnost bilo vključeno najmanj 3 milijone posameznikov;
(b)	izboljšanje kakovosti in povečanje obsega večstranskega sodelovanja med visokošolskimi zavodi v Evropi;
(c)	povečanje stopnje preglednosti in združljivosti med kvalifikacijami, pridobljenimi v visokošolskem izobraževanju in na višjih ravneh poklicnega izobraževanja v Evropi;
(d)	izboljšanje kakovosti in povečanje obsega sodelovanja med visokošolskimi zavodi in podjetji;
(e)	omogočanje razvoja inovativnih praks v izobraževanju in usposabljanju na tercialni ravni ter njihov prenos, vključno s prenosom iz ene države udeleženke v ostale;
(f)	razvijanje inovativnih vsebin, storitev, pedagogike in prakse za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na IKT.

Člen 22

Ukrepi programa Erasmus

(a)

mobilnost posameznikov iz člena 5(1)(a). Mobilnost lahko vključuje:

(i)	mobilnost študentov zaradi študija ali usposabljanja v državah članicah v visokošolskih zavodih, pa tudi prakso v podjetjih, centrih za usposabljanje, raziskovalnih centrih ali drugih organizacijah;

(ii)	mobilnost učiteljskega osebja v visokošolskih zavodih zaradi poučevanja ali usposabljanja v partnerski instituciji v tujini;

(iii)

mobilnost drugega osebja v visokošolskih zavodih in osebja podjetij zaradi usposabljanja ali poučevanja;

(iv)	intenzivne programe Erasmus, ki so organizirani na večstranskih temeljih.

Podpora se lahko dodeli tudi matičnim in gostiteljskim visokošolskim zavodom ali podjetjem za dejavnosti, ki zagotavljajo kakovost v vseh fazah dogovorov o mobilnosti, vključno s pripravljalnimi in osvežitvenimi jezikovnimi tečaji;

(b)

večstranske projekte iz člena 5(1)(e), ki se med drugim osredotočajo na inovacije, eksperimentiranje in izmenjavo dobrih praks na področjih, navedenih v posebnih in operativnih ciljih;

(c)

večstranska omrežja iz člena 5(1)(e), ki delujejo pod okriljem konzorcijev visokošolskih zavodov in predstavljajo neko disciplino ali interdisciplinarno področje (tematska omrežja Erasmus), ki so namenjena razvijanju novih konceptov učenja in kompetenc. Ta omrežja lahko vključujejo predstavnike drugih javnih teles ali podjetij ali združenj;

(d)

druge pobude, ki so namenjene spodbujanju ciljev programa Erasmus iz člena 5(1)(h) („spremljevalni ukrepi“).

(a)

študenti visokošolskih zavodov, ki so vpisani vsaj v drugi letnik, preživijo določen čas študija v drugi državi članici v okviru akcije mobilnosti programa Erasmus, ne glede na to, ali jim je bila v okviru tega programa dodeljena denarna pomoč. Taka obdobja se v celoti priznajo s skladu z medinstitucionalnimi sporazumi med matičnimi in gostiteljskimi institucijami. Gostiteljske institucije takim študentom ne zaračunavajo šolnin;

(b)	študenti, ki so vpisani v programe skupnih magisterijev in so vključeni v mobilnost;

(c)	študenti visokošolskih zavodov, ki opravljajo prakso.

3. Operativne podrobnosti dejavnosti iz odstavka 1 bodo določene v skladu s postopkom iz člena 10(2).

Člen 23

Proračun programa Erasmus

Najmanj 80 % sredstev dodeljenih programu Erasmus se namenijo mobilnosti, kakor je opredeljena v členu 22(1)(a).

POGLAVJE III

Program Leonardo da Vinci

Člen 24

Dostop do programa Leonardo da Vinci:

(a)	osebam, vključenim v katero koli obliko poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki se ne odvija na tercialni ravni;

(b)	osebam na trgu dela;

(c)	institucijam ali organizacijam, ki nudijo izobraževalne možnosti na področjih programa Leonardo da Vinci;

(d)	učiteljem, vodjem usposabljanja in drugemu osebju teh institucij ali organizacij;

(e)	združenjem in predstavnikom udeleženih v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, vključno z združenji udeležencev usposabljanja, staršev in učiteljev;

(f)	podjetjem, socialnim partnerjem in drugim predstavnikom poklicnega življenja, vključno s trgovskimi zbornicami in drugimi trgovskimi organizacijami;

(g)	telesom, ki izvajajo storitve usmerjanja, svetovanja in obveščanja v zvezi s katerim koli vidikom vseživljenjskega učenja;

(h)	osebam in telesom, zadolženim za sisteme in politike katerega koli vidika poklicnega izobraževanja in usposabljanja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

(i)	raziskovalnim centrom in telesom, ki se ukvarjajo z vprašanjem vseživljenjskega učenja;

(j)	visokošolskim zavodom;

(k)	nepridobitnim organizacijam, prostovoljnim organizacijam in NVO.

Člen 25

Cilji programa Leonardo da Vinci

(a)	podpora vključenim v usposabljanje in nadaljevalno usposabljanje za pridobitev in uporabo znanja, spretnosti in kvalifikacij in tako olajšati njihov osebni razvoj, zaposljivost in vključenost na evropskem trgu dela;
(b)	podpora izboljšavam kakovosti in inovacij v sistemih, institucijah in praksi na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja;
(c)	povečanje privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter mobilnosti za delodajalce in posameznike ter olajšati mobilnost udeležencev usposabljanja, ki so zaposleni.

(a)	izboljšanje kakovosti in povečanje obsega mobilnosti po Evropi za osebe, udeležene v začetnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter v nadaljevalnem usposabljanju, tako da bi se število praks v podjetjih povišalo na najmanj 80 000 na leto do konca programa vseživljenjsko učenje;
(b)	izboljšanje kakovosti in povečanje obsega sodelovanja med institucijami ali organizacijami, ki zagotavljajo izobraževalne možnosti, podjetji, socialnimi partnerji ter drugimi ustreznimi organi v Evropi;
(c)	omogočanje razvoja inovativnih praks na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, razen na tercialni ravni, ter njihov prenos, vključno s prenosom iz ene sodelujoče države v ostale;
(d)	izboljšanje preglednosti in priznanje kvalifikacij ter kompetenc, vključno s tistimi, pridobljenimi z neformalnim in priložnostnim učenjem;
(e)	spodbujanje učenja živih tujih jezikov;
(f)	podpora razvijanju inovativnih vsebin, storitev, pedagogike in prakse za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na IKT.

Člen 26

Ukrepi programa Leonardo da Vinci

(a)

mobilnost posameznikov iz člena 5(1)(a). Pri urejanju ali podpiranju organiziranja take mobilnosti se sprejmejo potrebni pripravljalni ukrepi, vključno z jezikovnimi pripravami, in zagotovi zadosten nadzor in podpora osebam v mobilnosti. Mobilnost lahko vključuje:

(i)	transnacionalne prakse v podjetjih ali zavodih za usposabljanje;

(ii)	prakse in izmenjave, namenjene nadaljnjemu poklicnemu razvoju, vodjem usposabljanj in svetovalcem ter tistim, ki so odgovorni za zavode za usposabljanje ter za načrtovanje usposabljanja in poklicno svetovanje znotraj podjetij;

(b)

partnerstva iz člena 5(1)(b), ki se osredotočajo na teme skupnega interesa sodelujočih organizacij;

(c)

večstranske projekte iz člena 5(1)(c), še posebej tiste, ki so namenjeni izboljšanju sistemov usposabljanja z osredotočenjem na prenos inovacij, vključno z jezikovnimi, kulturnimi in pravnimi prilagoditvami nacionalnim potrebam po inovativnih izdelkih in postopkih, razvitih v različnih kontekstih;

(d)

večstranske projekte iz člena 5(1)(e), ki so namenjeni izboljšanju sistemov usposabljanja z osredotočenjem na razvoj inovacij in dobre prakse;

(e)

tematska omrežja strokovnjakov in organizacij in člena 5(1)(e), ki delajo na specifičnih temah, povezanih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem;

(f)

drugim pobudam, ki so namenjene spodbujanju ciljev programa Leonardo da Vinci iz člena 5(1)(h) („spremljevalni ukrepi“).

2. Operativne podrobnosti takih ukrepov bodo določene v skladu s postopkom iz člena 10(2).

Člen 27

Proračun programa Leonardo da Vinci

Najmanj 60 % sredstev dodeljenih programu Leonardo da Vinci se namenijo podpori mobilnosti in partnerstvu iz člena 26(1)(a) in (b).

POGLAVJE IV

Program Grundtvig

Člen 28

Dostop do programa Grundtvig

(a)	učečim se v izobraževanju odraslih;

(b)	zavodom ali organizacijam, ki nudijo izobraževalne možnosti za odrasle;

(c)	učiteljem in drugemu osebju teh zavodov ali organizacij;

(d)	zavodom, ki opravljajo začetno ali nadaljevalno usposabljanje osebja v izobraževanju odraslih;

(e)	združenjem in predstavnikom udeleženih v izobraževanju odraslih, vključno z združenji učečih se in učiteljev;

(f)	telesom, ki izvajajo storitve usmerjanja, svetovanja in obveščanja v zvezi s katerim koli vidikom vseživljenjskega izobraževanja;

(g)	osebam in telesom, zadolženim za sisteme in politike katerega koli vidika izobraževanja odraslih na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

(h)	raziskovalnim centrom in telesom, ki se ukvarjajo z vprašanjem vseživljenjskega učenja;

(i)	podjetjem;

(j)	nepridobitnim organizacijam, prostovoljnim organizacijam in NVO;

(k)	visokošolskim zavodom.

Člen 29

Cilji programa Grundtvig

(a)	odzivanje na izzive izobraževanja starajočega se prebivalstva v Evropi;
(b)	pomoč odraslim pri iskanju poti do izboljšanja znanja in kompetenc.

(a)	izboljšanje kakovosti in dostopnosti mobilnosti po Evropi za osebe, ki se udeležujejo izobraževanja odraslih in povečanje njenega obsega, tako da bi bilo do leta 2013 mobilnih najmanj 7 000 posameznikov letno;
(b)	izboljšanje kakovosti in povečanje obsega sodelovanja med organizacijami, ki so del izobraževanja odraslih v Evropi;
(c)	pomoč osebam iz občutljivih družbenih skupin in obrobnih družbenih okolij, zlasti starejšim osebam in tistim, ki so zapustili izobraževanje brez osnovnih kvalifikacij, da dobijo alternativne možnosti dostopa do izobraževanja odraslih;
(d)	spodbujanje razvoja inovativnih praks v izobraževanju odraslih in njihovem prenosu, med drugim iz sodelujoče države v druge;
(e)	podpiranje razvijanja inovativnih vsebin, storitev, pedagogike in prakse za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na IKT;
(f)	izboljšanje pedagoških pristopov in upravljanja organizacij za izobraževanje odraslih.

Člen 30

Ukrepi programa Grundtvig

(a)

mobilnost posameznikov iz člena 5(1)(a). Pri urejanju ali podpiranju organiziranja takšne mobilnosti se sprejmejo potrebni pripravljalni ukrepi in zagotovi zadostno spremljanje in podpora mobilnim osebam. Takšna mobilnost lahko obsega obiske, asistentska mesta in izmenjave za sodelujoče v formalnem in neformalnem izobraževanju odraslih, vključno z usposabljanjem in poklicnim razvojem osebja v izobraževanju odraslih, zlasti v sinergiji s partnerstvi in projekti;

(b)

partnerstva iz člena 5(1)(b), poznana pod imenom „partnerstva za učenje Grundtvig“, ki se osredotočajo na teme vsestranskega interesa sodelujočih organizacij;

(c)

večstranske projekte iz člena 5(1)(e), ki so namenjeni izboljšanju sistemov izobraževanja odraslih preko razvijanja in prenosa inovacij in dobre prakse;

(d)

tematska omrežja strokovnjakov in organizacij in člena 5(1)(e), poznana pod imenom „omrežja Grundtvig“, ki se osredotočajo na:

(i)	razvijanje izobraževanja odraslih v disciplini, na področju ali vidiku upravljanja, kjer delujejo;

(ii)	prepoznavanje, izboljšanje in širjenje ustrezne dobre prakse in inovacij;

(iii)

zagotavljanje tematske podpore projektom in partnerstvom, ki jih oblikujejo drugi, ter spodbujanje interakcije med takimi projekti in partnerstvi;

(iv)	spodbujanje razvoja analiziranja potreb in zagotavljanja kakovosti na področju izobraževanja odraslih;

(e)

druge pobude, ki so namenjene spodbujanju ciljev programa Grundtvig iz člena 5(1)(h) („spremljevalni ukrepi“).

2. Operativne podrobnosti teh ukrepov so določene v skladu s postopkom iz člena 10(2).

Člen 31

Proračun programa Grundtvig

Najmanj 55 % sredstev dodeljenih programu Grundtvig se namenijo podpori mobilnosti in partnerstev iz člena 30(1)(a) in (b).

POGLAVJE V

Prečni program

Člen 32

Cilji prečnega programa

(a)	spodbujanje evropskega sodelovanja na področjih, ki pokrivajo dva ali več področnih podprogramov;
(b)	pospeševanje kakovosti in preglednosti sistemov izobraževanja in usposabljanja držav članic.

(a)	podpora razvoju politik in sodelovanju na evropski ravni na področju vseživljenjskega učenja, zlasti v kontekstu lizbonskega procesa in delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010, kakor tudi bolonjskega in kopenhagenskega procesa ter njihovih naslednikov;
(b)	zagotavljanje zadostne količine primerljivih podatkov, statističnih podatkov in analiz za podlago razvoju politike učenja, kakor tudi spremljanje napredovanja na poti do ciljev in ciljnih vrednosti v zvezi z vseživljenjskim učenjem ter opredelitev področij, ki terjajo posebno pozornost;
(c)	spodbujanje učenja jezikov in podpiranje jezikovne raznolikosti v državah članicah;
(d)	podpiranje razvijanja inovativnih vsebin, storitev, pedagogike in prakse za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na IKT;
(e)	zagotavljanje primernega priznanja in prikazovanja rezultatov programa vseživljenjskega učenja ter njihovega vključevanja v širšem smislu.

Člen 33

Ukrepi prečnega programa

(a)

mobilnost posameznikov iz člena 5(1)(a), vključno s študijskimi obiski strokovnjakov in uradnikov, ki jih določijo nacionalni, regionalni ter lokalni organi, za direktorje zavodov za izobraževanje in usposabljanje ter storitve usmerjanja in preverjanja izkušenj, in za socialne partnerje;

(b)

večstranski projekti iz člena 5(1)(e), namenjeni pripravi in preskušanju predlogov politik, razvitih na ravni Skupnosti in inovacij na področju vseživljenjskega učenja;

(c)

večstranska omrežja iz člena 5(1)(e) strokovnjakov in/ali zavodov, ki sodelujejo pri razvoju politik. Taka omrežja lahko vključujejo:

(i)

tematska omrežja, ki se ukvarjajo z vprašanji povezanimi z vsebinami vseživljenjskega učenja ali metodologij in politik vseživljenjskega učenja. Ta omrežja lahko opazujejo, izmenjujejo, prepoznavajo in analizirajo dobro prakso ter inovacije, in pripravljajo predloge za boljšo in širšo uporabo takih praks v državah članicah;

(ii)	forume o strateških vprašanjih vseživljenjskega učenja;

(d)

opazovanje in analizo politik in sistemov na področju vseživljenjskega učenja iz člena 5(1)(f), ki lahko vključujejo:

(i)	študije in primerjalne raziskave;

(ii)	razvoj kazalcev in statističnih raziskav, vključno s podporo delu, ki se na področju vseživljenjskega učenja izvaja v sodelovanju z Eurostatom;

(iii)

podporo delovanju omrežja Eurydice in financiranje Evropske enote Eurydice, ki jo ustanovi Komisija;

(e)

ukrepi v podporo preglednosti in priznavanju kvalifikacij in kompetenc, vključno s tistimi, pridobljenimi z neformalnim in priložnostnim učenjem, obveščenosti in usmerjanju na področju mobilnosti za namene učenja, in sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti iz člena 5(1)(f), ki lahko vključujejo:

(i)	omrežja organizacij, ki olajšujejo mobilnost in priznanje, kot so Euroguidance in nacionalni informacijski centri o akademskem priznavanju diplom (NARIC);

(ii)	podporo transnacionalnim spletnim storitvam, kakršna je Ploteus;

(iii)

dejavnosti znotraj pobude Europass v skladu z Odločbo št. 2241/2004/ES;

(f)

druge pobude iz člena 5(1)(h) („spremljevalni ukrepi“), vključno z vzajemnim učenjem, ki so namenjene spodbujanju ciljev ključne dejavnosti iz člena 3(2)(a).

(a)

večstranski projekti iz člena 5(1)(e), ki so med drugim namenjeni:

(i)	razvijanju novih materialov za učenje jezikov, vključno s spletnimi tečaji, in instrumentov za jezikovno testiranje;

(ii)	razvijanju orodij in tečajev za usposabljanje učiteljev jezikov, vodij usposabljanja in drugega osebja;

(b)

večstranska omrežja iz člena 5(1)(e) na področju učenja jezikov in jezikovne raznolikosti;

(c)

druge pobude, skladne s cilji programa vseživljenjskega učenja, iz člena 5(1)(h), vključno z dejavnostmi za privlačnejše učenje jezikov prek javnih občil in/ali trženja, oglaševalskih ter obveščevalnih kampanj, kakor tudi prek konferenc, študij in razvoja statističnih pokazateljev na področju učenja jezikov in jezikovne raznolikosti.

(a)	večstranski projekti iz člena 5(1)(e), ki so namenjeni razvijanju in porazdelitvi, kjer je primerno, inovativnih metod, vsebin, storitev in okolij;
(b)	večstranska omrežja iz člena 5(1)(e), ki so namenjena skupni rabi in izmenjavi znanja, izkušenj in dobre prakse;
(c)	drugi ukrepi, ki so namenjeni izboljšanju politike in prakse vseživljenjskega učenja, kakor je opisano v členu 5(1)(f), ki lahko vključujejo mehanizme ovrednotenja, opazovanja, primerjalne analize, izboljšanja kakovosti in analizo trendov glede tehnologije in pedagogike.

(a)

enostranski in nacionalni projekti iz člena 5(1)(d);

(b)

večstranski projekti iz člena 5(1)(e), ki so med drugim namenjeni:

(i)	podpiranju izkoriščanja in izvajanja inovativnih izdelkov in postopkov;

(ii)	spodbujanju sodelovanja med projekti, ki potekajo na istih področjih;

(iii)

razvijanju dobre prakse glede metod širjenja;

(c)

ustanovitev referenčnega materiala iz člena 5(1)(f), ki lahko vsebuje zbirko ustreznih statističnih podatkov in študij na področju širjenja ter izkoriščanja rezultatov in izmenjavi dobre prakse.

POGLAVJE VI

Program Jean Monnet

Člen 34

Dostop do programa Jean Monnet

(a)	študentom in raziskovalcem na področju evropske integracije v vseh oblikah visokošolskega izobraževanja znotraj in zunaj Skupnosti;

(b)	visokošolskim zavodom znotraj in zunaj Skupnosti, če so kot taki priznani v svojih državah;

(c)	učiteljem in ostalemu osebju teh zavodov;

(d)	združenjem in predstavnikom tistih, ki so udeleženi v izobraževanju in usposabljanju znotraj in zunaj Skupnosti;

(e)	javnim in zasebnim telesom, ki so odgovorni za organiziranje in izvajanje izobraževanja in usposabljanja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

(f)	raziskovalnim centrom in telesom, ki se ukvarjajo z vprašanji evropske integracije znotraj in zunaj Skupnosti.

Člen 35

Cilji programa Jean Monnet

(a)	spodbujanje dejavnosti poučevanja, raziskovanja in razmišljanja na področju študij evropske integracije;
(b)	podpiranje obstoja ustrezne vrste zavodov in združenj, ki se osredotočajo na teme evropske integracije ter izobraževanjem in usposabljanjem z evropsko perspektivo.

(a)	spodbujanje odličnosti v učenju, raziskovanju in razmišljanju na področju študij o evropski integraciji v visokošolskih zavodih znotraj in zunaj Skupnosti;
(b)	okrepitev znanja in zavesti o temah evropske integracije med strokovnimi akademiki in evropskimi državljani na splošno;
(c)	podpiranje ključnih evropskih institucij, ki se ukvarjajo s temami evropske integracije;
(d)	podpiranje obstoja visokokakovostnih evropskih institucij in združenj, ki so dejavna na področjih izobraževanja in usposabljanja.

Člen 36

Ukrepi programa Jean Monnet

(a)

enostranski in nacionalni projekti iz člena 5(1)(d), ki lahko vključujejo:

(i)	katedre Jean Monnet – centri odličnosti in moduli učenja;

(ii)	združenja profesorjev, drugih visokošolskih učiteljev in raziskovalcev, ki se ukvarjajo z evropsko integracijo;

(iii)

podpiranje mladih raziskovalcev, ki se osredotočajo na študije evropske integracije;

(iv)	informacijske in raziskovalne dejavnosti v zvezi s Skupnostjo, katerih cilj je spodbujanje razprav, razmišljanj in znanja o postopku evropske integracije;

(b)

večstranske projekte in omrežja iz člena 5(1)(e), ki lahko vključujejo podporo za ustanovitev večstranskih raziskovalnih skupin na področju evropske integracije.

(a)	Evropska akademija (univerzi v Bruggeu in Natolinu);
(b)	Evropski univerzitetni inštitut, Firence;
(c)	Evropski inštitut za javno upravo, Maastricht;
(d)	Evropska pravna akademija, Trier;
(e)	Evropska agencija za razvoj izobraževanja udeležencev s posebnimi potrebami, Middelfart;
(f)	Mednarodni center za evropsko usposabljanje (CIFE), Nica.

3. V sklopu ključne dejavnosti iz člena 3(3)(c) so lahko dotacije za poslovanje iz člena 5(1)(g) dodeljene v podporo določenim operativnim in administrativnim stroškom evropskih institucij ali združenj, ki delujejo na področjih izobraževanja in usposabljanja.

4. Dodeljujejo se lahko letno ali s podaljševanjem na podlagi okvirnega sporazuma o partnerstvu s Komisijo.

Člen 37

Proračun programa Jean Monnet

Najmanj 16 % sredstev dodeljenih programu Jean Monnet se namenijo podpori ključne dejavnosti iz člena 3(3)(a) in najmanj 65 % ključni dejavnosti iz člena 3(3)(b) ter najmanj 19 % ključni dejavnosti iz člena 3(3)(c).

NASLOV III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 38

Prehodna določba

1. Ukrepi, ki se začnejo izvajati 31. decembra 2006 ali prej na podlagi Sklepa 1999/382/ES, Sklepa št. 253/2000/ES, Odločbe št. 2318/2003/ES, Sklepa št. 791/2004/ES ali Odločbe št. 2241/2004/ES, se vodijo v skladu z določili teh odločb in sklepov, izjemoma pa bodo odbori, ustanovljeni s temi odločbami in sklepi, nadomeščeni z odborom, ustanovljenim po členu 10 tega sklepa.

2. V skladu s členom 18 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 se proračunska sredstva, ki ustrezajo namenskim prejemkom, ki so vračila nepravilno plačanih zneskov glede na Sklep 1999/382/ES, Sklep št. 253/2000/ES, Odločbo št. 2318/2003/ES, Sklep št. 791/2004/ES ali Odločbo št. 2241/2004/ES, lahko dajo na razpolago programu.

Člen 39

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 15. novembra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednica

P. LEHTOMÄKI

(1) UL C 221, 8.9.2005, str. 134.

(2) UL C 164, 5.7.2005, str. 59.

(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 24. julija 2006 (UL C 251 E, 17.10.2006, str. 37) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) UL L 146, 11.6.1999, str. 33. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

(5) UL L 28, 3.2.2000, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo (ES) št. 885/2004.

(6) UL L 345, 31.12.2003, str. 9.

(7) UL L 138, 30.4.2004, str. 31.

(8) UL L 390, 31.12.2004, str. 6.

(9) UL L 345, 31.12.2003, str. 1.

(10) UL C 163, 9.7.2002, str. 1.

(11) UL C 13, 18.1.2003, str. 2.

(12) UL C 293 E, 28.11.2002, str. 103.

(13) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(14) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1248/2006 (UL L 227, 19.8.2006, str. 3).

(15) UL C 139, 14.6.2006, str, 1.

(16) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(17) UL L 39, 13.2.1975. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2051/2004 (UL L 355, 1.12.2004, str. 1).

(18) UL L 131, 23.5.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1648/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 22).

PRILOGA

UPRAVNE IN FINANČNE DOLOČBE

A. Upravne določbe

Postopki za predloge in izbor ukrepov v okviru programa vseživljenjsko učenje so naslednji:

1. Postopek nacionalne agencije

1.1.

Postopek 1

Naslednji ukrepi, v sklopu katerih ustrezne nacionalne agencije sprejmejo odločitve o izboru, ureja „Postopek nacionalne agencije 1“:

(a)	mobilnost oseb v vseživljenjskem učenju iz člena 5(1)(a);

(b)	dvostranska in večstranska partnerstva iz člena 5(1)(b);

(c)	enostranske in nacionalne projekte iz člena 5(1)(d), če je njihovo financiranje urejeno s členom 33(4)(a).

Prošnje za finančno pomoč, oddane v okviru teh dejavnosti, so poslane ustreznim nacionalnim agencijam, ki jih v skladu s členom 6(2)(b) določijo države članice. Nacionalne agencije opravijo izbor in dodelijo finančno pomoč vlagateljem v skladu s splošnimi smernicami, ki so določene v skladu s členom 9(1)(c). Nacionalne agencije dotacije razdelijo upravičencem, ki imajo sedež v državi članici nacionalne agencije. Vsak partner v dvostranskem ali večstranskem partnerstvu prejme sredstva neposredno od ustrezne nacionalne agencije.

1.2.

Postopek 2

Naslednji ukrep, v sklopu katerega Komisija sprejema odločitve o izboru, vrednotenje in pogodbene postopke pa opravijo ustrezne nacionalne agencije, ureja „Postopek nacionalne agencije 2“:

—	večstranske projekte iz člena 5(1)(c).

Prošnje za finančno pomoč, oddane v okviru tega ukrepa, so poslane ustreznim nacionalnim agencijam, ki jih v skladu s členom 6(2)(b) določi država članica koordinatorja projekta. Nacionalna agencija države članice koordinatorja projekta ovrednoti prošnje in Komisiji odda seznam prošenj, ki jih oceni kot primerne. Na podlagi predlaganega seznama Komisija sprejme odločitve, po katerih nacionalna agencija dodeli ustrezno finančno pomoč izbranim prosilcem v skladu s splošnimi smernicami, ki bodo zastavljene v členu 9(1)(c).

Pred oddajo seznama Komisiji se nacionalna agencija države, v kateri je projekt koordiniran, poveže z agencijami držav vseh ostalih projektnih partnerjev. Nacionalne agencije dotacije razporedijo med izbranimi koordinatorji projektov, ki imajo sedež v državi članici nacionalne agencije, ti pa so odgovorni za razporejanje sredstev projektnim partnerjem.

2. Postopek Komisije

(a)	enostranske in nacionalne projekte iz člena 5(1)(d), razen če je njihovo financiranje urejeno s členom 33(4)(a);

(b)	večstranske projekte in omrežja iz člena 5(1)(e);

(c)	opazovanje in analizo politik in sistemov na področju vseživljenjskega učenja, vzpostavitev referenčnih materialov, ki vključujejo tudi raziskave, statistične podatke, analize in pokazatelje ter dejavnosti v podporo preglednosti in priznavanja kvalifikacij in predhodnega učenja iz člena 5(1)(f);

(d)	dotacije za poslovanje iz člena 5(1)(g);

(e)	druge pobude za spodbujanje ciljev programa vseživljenjskega učenja iz člena 5(1)(h) („spremljajoči ukrepi“).

Prošnje za finančno pomoč, oddane v okviru teh ukrepov, se pošljejo Komisiji, ki opravi izbor in izbranim vlagateljem dodeli finančno pomoč v skladu s splošnimi smernicami, ki se določijo na podlagi člena 9(1)(c).

B. Finančne določbe

Komisija zagotavlja, da so finančne in administrativne zahteve za upravičence dotacij programa vseživljenjskega učenja sorazmerne z višino dotacije. Komisija zlasti zagotovlja, da finančna pravila in zahteve v zvezi s prošnjami ter poročanjem pri mobilnosti posameznikov in partnerstvih ostanejo uporabnikom prijazne ter dovolj preproste, da ne bi onemogočale dostopa osebam z manj sredstvi in zavodom ali organizacijam, ki z njimi sodelujejo.

—	pogodbeni stranki;

—	trajanje pogodbe, in sicer je to obdobje upravičenosti odhodkov;

—	najvišji znesek dodeljenih sredstev;

—	povzetek zadevnih ukrepov;

—	zahteve v zvezi s poročanjem in revizijo.

S pomočjo takšnih kriterijev lahko nacionalne agencije tudi predvidijo, da upravičenci lahko zagotovijo sofinanciranje tudi v obliki prispevkov v naravi. Dejanskost teh prispevkov je preverljiva, ni pa nujno, da se dajo meriti po svoji finančni protivrednosti.

1. Ukrepi, ki se upravljajo po postopku nacionalne agencije

1.1

Sredstva Skupnosti, namenjena finančni podpori v okviru ukrepov, ki jih ureja postopek nacionalne agencije v skladu s točko 1.1 oddelka A te priloge, se razdelijo med državami članicami v skladu z izračunom, ki ga določi Komisija v skladu s členom 10(2), ki lahko vsebuje naslednje elemente:

(a)	najmanjši znesek, dodeljen posamezni državi članici, ki je določen v skladu s proračunsko dostopnostjo za zadevni ukrep;

(b)

ostanek je dodeljen različnim državam članicam na podlagi:

(i)

skupnega števila, v vsaki državi članici:

—	učencev in učiteljev v šolskem izobraževanju za partnerstva šol in ukrepov mobilnosti programa Comenius iz člena 18(1)(a) in (b),

—	visokošolskih študentov in/ali diplomantov za mobilnost študentov in ukrepov intenzivnih programov programa Erasmus iz člena 22(1)(a)(i) in (iv),

—	učiteljev v visokošolskih ustanovah za ukrepe mobilnosti učiteljev in mobilnosti ostalega osebja programa Erasmus iz člena 22(1)(a)(ii) in (iii),

—	celotnega prebivalstva in števila oseb med 15. in 35. letom glede na celotno prebivalstvo za dejavnosti mobilnosti, partnerstev ter večstranskih projektov programa Leonardo da Vinci iz člena 26(1)(a), (b) in (c),

—	odraslih oseb za ukrepe mobilnosti programa Grundtvig iz člena 30(1)(a) in (b);

(ii)	razlik v življenjskih stroških med državami članicami;

(iii)

razdalje med glavnimi mesti posamezne države članice;

(iv)	stopnje povpraševanja in/ali koriščenja zadevnega ukrepa znotraj posamezne države članice;

1.2	Ti izračuni naj bodo kolikor je mogoče nevtralni glede na različne sisteme izobraževanja in usposabljanja v državah članicah.

1.3	Tako porazdeljena sredstva Skupnosti upravljajo nacionalne agencije v skladu s členom 6(2)(b).

1.4

Komisija v sodelovanju z državami članicami sprejme potrebne ukrepe za spodbujanje uravnoteženega sodelovanja na ravni Skupnosti, na nacionalni in po potrebi tudi na regionalni ravni in po potrebi tudi med različnimi področji študija. Znesek, dodeljen za te ukrepe, ne sme presegati 5 % letnega proračuna za financiranje posameznega od zadevnih ukrepov.

2. Določanje upravičencev

Ustanove iz člena 36(2) tega sklepa so s tem določene kot upravičenke dotacij v okviru programa vseživljenjsko učenje v skladu s členom 168 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

Sestavne nacionalne enote omrežja NARIC, omrežja Eurydice, omrežja Euroguidance, nacionalne podporne storitve za ukrep eTwining in nacionalni centri Europass delujejo kot instrumenti za izvajanje programa na nacionalni ravni, v skladu z določili člena 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in člena 38 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

3. Vrste upravičencev

V skladu s členom 114(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 so lahko prejemniki dotacij pravne ali fizične osebe. Ko gre za fizične osebe so dotacije lahko v obliki štipendij.

4. Pavšalne dotacije, stroški na enoto in nagrade

Pavšalne dotacije in/ali stroški na enoto, določeni s členom 181(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, se lahko uporabijo v primeru ukrepov iz člena 5.

Pavšalne dotacije se lahko uporabijo do največ 25 000 EUR na donacijo. Kombinirajo se lahko do največ 100 000 EUR in/ali se uporabijo v povezavi s stroški na enoto.

Komisija lahko podeli nagrade, povezane z dejavnostmi znotraj okvira programa vseživljenjskega učenja.

5. Javna naročila

Kadar izvajanje ukrepov, ki jih podpira program vseživljenjskega učenja zahteva od upravičenca, da uporabi postopke javnega naročanja, se uporabijo postopki za naročila malih vrednosti, kakor so določeni v členu 129 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2004.

6. Partnerski sporazumi

Kadar so ukrepi programa vseživljenjsko učenje v skladu s členom 163 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 financirani s sredstvi subvencij okvirnih partnerstev, so taka partnerstva lahko izbrana in financirana za obdobje 4 let na podlagi enostavnega obnovitvenega postopka.

7. Javne ustanove ali organizacije, ki nudijo izobraževalne možnosti

Komisija bo z izvedbo projektov v okviru programa vseživljenjsko učenje vse šole in visokošolske zavode, ki jih navedejo države članice, in vse zavode ali organizacije, ki nudijo izobraževalne možnosti, ki so v zadnjih dveh letih nad 50 % svojih letnih prihodkov prejeli iz javnih virov ali jih nadzorujejo javna telesa ali njihovi predstavniki, štela kot ustrezno finančno, poklicno in upravno usposobljene ter finančno stabilne; od njih se ne zahteva predložitve nadaljnjih dokazil. Takšni zavodi ali organizacije se lahko na podlagi člena 173(4) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 oprostijo zahtev v zvezi z revizijo.

8. Telesa, ki uresničujejo cilje splošnega evropskega interesa

Operativne dotacije, ki so dodeljene znotraj programa vseživljenjsko učenje telesom, ki si prizadevajo dosegati cilje v splošnem evropskem interesu iz člena 162 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, v skladu s členom 113(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, ne bodo obnovljene po načelu postopnega zniževanja.

9. Poklicne kompetence in kvalifikacije vlagateljeva

Komisija se lahko v skladu s členom 176(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 odloči, ali imajo določene kategorije upravičencev poklicne kompetence in kvalifikacije, potrebne za izpolnitev zastavljenih ukrepov ali delovnega načrta.

10. Sodelovanje partnerjev iz tretjih držav

Partnerji iz tretjih držav lahko sodelujejo v večstranskih projektih, omrežjih ali partnerstvih v skladu s pogoji iz člena 14(2) po presoji Komisije ali zadevne nacionalne agencije. Odločitev o podpori takšnih partnerjev temelji na stopnji dodane vrednosti na evropskem nivoju, ki najverjetneje izhaja iz njihovega sodelovanja v zadevnem projektu, omrežju ali partnerstvu.

11. Najmanjši dodeljeni zneski

Comenius 13 %

Erasmus 40 %

Leonardo da Vinci 25 %

Grundtvig 4 %

12. Nacionalne agencije

Finančna pomoč Skupnosti je namenjena podpori dejavnostim nacionalnih agencij, ki jih ustanovijo ali določijo države članice v skladu s členom 6(2)(b).

V skladu s členom 38(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 lahko v tretjih državah, ki sodelujejo v programu vseživljenjsko učenje v skladu s členom 7(1) tega sklepa, naloge nacionalne agencije opravljajo organi javnega sektorja ali subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javno službo, če zanje velja pravo zadevne države.

Zahteve v zvezi s potrjevanjem in poročanjem bodo v skladu z načelom sorazmernosti omejene na ustrezno najmanjšo nujno mero.

13. Tehnična pomoč

Proračunska sredstva programa vseživljenjsko učenje lahko pokrivajo tudi stroške pripravljalnih ukrepov, spremljanja, nadzora, revizij in vrednotenja, ki so neposredno potrebni za izvajanje programa in doseganje njegovih ciljev. Ti lahko še posebej vključujejo študije, sestanke, dejavnosti obveščanja, publikacije, in druge stroške tehnične in upravne pomoči, na katero bi se Komisija morda morala opreti pri izvajanju programa.

14. Določbe v zvezi z bojem proti goljufijam

V odločitvah Komisije, sprejetih na podlagi člena 9, v pogodbah in sporazumih, ki iz njih izvirajo, kakor tudi v sporazumih s sodelujočimi tretjimi državami, se predvidijo zlasti nadzor in finančna kontrola, ki ju opravi Komisija (ali njen pooblaščenec), vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), in revizije, ki jih opravi Računsko sodišče, po potrebi tudi na kraju samem. Pod takim nadzorom so lahko nacionalne agencije, po potrebi pa tudi prejemniki dotacij.

Upravičenec do dotacije za poslovanje hrani vso spremno dokumentacijo in jo da na razpolago Komisiji, vključno z revidiranimi izkazi stanja glede odhodkov v letu prejema dotacije za obdobje pet let po zadnjem plačilu. Upravičenec dotacije poskrbi, da je spremna dokumentacija, ki je v rokah partnerjev ali članov, po potrebi na voljo Komisiji.

Komisija lahko opravi revizijo uporabe dotacije, ki jo opravijo neposredno njeni uslužbenci ali kateri koli usposobljeni zunanji organ po njeni izbiri. Takšna revizija se opravi kadar koli med trajanjem sporazuma ali v obdobju petih let od datuma plačila preostalega zneska. Če je primerno, lahko Komisija na podlagi revizijskih ugotovitev sprejme odločitev o vračilu.

Uslužbenci Komisije in zunanje osebje, ki jih pooblasti Komisija, imajo ustrezen dostop, zlasti do prostorov upravičenca in vseh podatkov, vključno s podatki v elektronski obliki, potreben za opravljanje takih revizij.

Računsko sodišče in OLAF imata enake pravice kot Komisija, predvsem kar zadeva pravico do dostopa.

Komisija lahko tudi izvede nadzor na kraju samem in preglede v okviru programa vseživljenjsko učenje v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (1).

Za ukrepe Skupnosti, katerih financiranje ureja ta sklep, nepravilnost iz odstavka 2 člena 1 Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (2) pomeni vsako kršitev določbe prava Skupnosti ali vsako kršitev pogodbenih obveznosti, ki je posledica ravnanja ali opustitve s strani gospodarskega podjetja, ki je ali bi z neupravičenimi izdatki ogrožala splošni proračun Skupnosti ali sredstva, ki jih upravljata.

(1) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(2) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 327

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 49 24. november 2006

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
	*	Uredba (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost	1
	*	Sklep št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007)	12
	*	Sklep št. 1719/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi programa Mladi v akciji za obdobje 2007–2013	30
	*	Sklep št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja	45