11.11.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 1667/2006

z dne 7. novembra 2006

o glukozi in laktozi

(Kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega Ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (EGS) št. 2730/75 z dne 29. oktobra 1975 o glukozi in laktozi (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Da ne bi prišlo do težav pri tehnični uporabi na carinskem področju, je Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (5) predvidela za glukozo, glukozni sirup, laktozo in laktozni sirup eno tarifno številko in za kemično čisto glukozo in laktozo drugo tarifno številko.

(3)

Glukoza iz podštevilk 1702 30 91, 1702 30 99 in 1702 40 90 kombinirane nomenklature in laktoza iz podštevilke 1702 19 00 kombinirane nomenklature sta na seznamu v Prilogi I k Pogodbi in zanju torej velja sistem trgovanja s tretjimi državami, predviden v okviru skupne ureditve trgov, ki jim pripadata, za kemično čisto glukozo in laktozo, ki nista na seznamu Priloge I k Pogodbi, pa velja sistem carin, katerih gospodarski učinek je lahko bistveno drugačen.

(4)

Ta situacija povzroča še toliko večje težave, ker so zadevni proizvodi ne glede na stopnjo njihove čistosti iz istih osnovnih proizvodov. Merilo za carinsko razvrščanje med proizvodi, ki so kemično čisti, in tistimi, ki niso, je 99-odstotna stopnja čistosti. Poleg tega imajo lahko proizvodi z rahlo višjo ali rahlo nižjo stopnjo čistosti enako gospodarsko uporabo. Uporaba različnih sistemov torej vodi k izkrivljanju konkurence, ki je še toliko večje zaradi medsebojne zamenljivosti.

(5)	Edina rešitev teh težav je, da se proizvodi enako gospodarsko obravnavajo ne glede na stopnjo njihove čistosti ali da se v ustreznem obsegu uskladi obravnavanje obeh skupin proizvodov.

(6)

Pogodba posebej ne določa organa, ki je potreben za tako ukrepanje. V teh okoliščinah je treba sprejeti potrebne ukrepe na podlagi člena 308 Pogodbe. Poleg tega je najustreznejši ukrep ta, da se na kemično čisto glukozo razširi obravnava, ki velja za drugo glukozo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga z žitom (6), in da se na kemično čisto laktozo razširi obravnava, ki velja za drugo laktozo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki (7) –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ureditev, določena z Uredbo (ES) št. 1784/2003 in z določbami, sprejetimi za uporabo te uredbe, za glukozo in glukozni sirup v podštevilkah 1702 30 91, 1702 30 99 in 1702 40 90 kombinirane nomenklature, se razširi na glukozo in glukozni sirup, ki sodita v podštevilki 1702 30 51 in 1702 30 59 kombinirane nomenklature.

Člen 2

Ureditev, določena z Uredbo (ES) št. 1255/1999 in z določbami, sprejetimi za uporabo te uredbe, za laktozo in laktozni sirup, ki sodita v podštevilko 1702 19 00 kombinirane nomenklature, se razširi na laktozo in laktozni sirup iz podštevilke 1702 11 00 kombinirane nomenklature.

Člen 3

Kadar se ureditev za glukozo in glukozni sirup oziroma za zadevno laktozo in laktozni sirup iz podštevilk 1702 30 91, 1702 30 99, 1702 40 90 in 1702 19 00 kombinirane nomenklature spremeni v skladu s členom 37 Pogodbe ali v skladu s postopki, uvedenimi za uporabo navedenega člena, se takšne spremembe ustrezno razširijo na glukozo in glukozni sirup oziroma na zadevno laktozo ali laktozni sirup iz podštevilk 1702 30 51, 1702 30 59 in 1702 11 00 kombinirane nomenklature, razen če so v skladu z istimi postopki sprejeti drugi ukrepi za uskladitev ureditve, ki se uporablja za te proizvode, z ureditvijo, ki se uporablja za že omenjene proizvode.

Člen 4

Uredba (EGS) št. 2730/75 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi II.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Mnenje z dne 12. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 13. septembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL L 281, 1.11.1975, str. 20. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2931/95 (UL L 307, 20.12.1995, str. 10).

(4)  Glej Prilogo I.

(5)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 996/2006 (UL L 179, 1.7.2006, str. 26).

(6)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(7)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

---

---

---

11.11.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/4

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1668/2006

z dne 10. novembra 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 11. novembra 2006.

---

(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).

---

---

11.11.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/6

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1669/2006

z dne 8. novembra 2006

o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 glede ureditve javnega intervencijskega odkupa govejega mesa

(Kodificirana različica)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1) in zlasti člena 27(4) in člena 41,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 562/2000 z dne 15. marca 2000 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 glede odkupa govejega mesa (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Člen 27(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999 navezuje začetek javne intervencije na povprečno tržno ceno v državi članici ali regiji države članice. Pravila za izračun tržnih cen v državah članicah morajo biti ustrezno določena, zlasti glede kakovosti, ki se uporablja, in ponderiranja, koeficientov, ki se uporabljajo za pretvorbo v referenčen kakovostni razred R3, ter mehanizmov za odprtje in zaprtje odkupa.

(3)

Pogoji za primernost morajo izločiti proizvode, ki niso reprezentativni za nacionalno proizvodnjo države članice in ne izpolnjujejo veljavnih zdravstvenih in veterinarskih pravil, ter tiste, ki presegajo maso, po kateri je na trgu navadno povpraševanje. Primernost govejih trupov razreda O3, ki se lahko odkupijo na Irskem, je treba razširiti tudi na Severno Irsko, da bi preprečili preusmeritev trgovinskih tokov, kar lahko moti trg govejega mesa v tem delu Skupnosti.

(4)

Za ugotavljanje primernih trupov je treba določiti posebna pravila, ki zahtevajo, da je pečat s klavno številko na notranji strani vsake četrti. Pri obdelavi je treba trupe razkosati na enoten način, da se olajša prodaja kosov, izboljša nadzor nad odkoščanjem in tako v Skupnosti zagotovi enaka opredelitev kosov. S tem namenom je treba trupe odrezati ravno, določiti sprednje in zadnje četrti pri petem rebru oziroma osmem rebru, da bi število kosov brez kosti in obrezkov čim bolj zmanjšali ter pridobljene proizvode kar najbolje uporabili.

(5)

Da bi preprečili špekulacije, ki lahko izkrivijo pravi položaj na trgu, mora vsaka zainteresirana stranka v odgovor na razpis predložiti le eno ponudbo na kategorijo. Da bi preprečili vlaganje ponudb pod izmišljenimi imeni, so med „zainteresirane stranke“ vključene le kategorije izvajalcev, ki zaradi gospodarske dejavnosti po tradiciji sodelujejo v intervenciji.

(6)	Za zainteresirane stranke, ki nameravajo sodelovati na razpisu, je treba glede na izkušnje s področja predloženih ponudb, skladno s pogoji, določenimi v specifikacijah, predvideti ukrepe na osnovi sklenjenih pogodb z intervencijskimi agencijami.

(7)	Določiti je treba natančnejša pravila za polog varščine v gotovini, tako da lahko intervencijske agencije sprejmejo v jamstvo bančne čeke.

(8)	Po prepovedi uporabe kakršnega koli tveganega materiala ter z upoštevanjem stopenj povečanja stroškov in padca prihodka na področju govejega in telečjega mesa je treba povečanje, ki velja za povprečno tržno ceno in je določalo največjo odkupno ceno, uvrstiti na takrat najvišjo vrednost.

(9)	Po potrebi naj bi bile intervencijske agencije zaradi izkušenj pooblaščene, da skrajšajo skrajni rok dostave proizvodov, da se prepreči sovpadanje dostave, povezane z dvema zaporednima razpisoma.

(10)

Tveganje za nepravilnosti je še posebej visoko, kadar so odkupljeni trupi sistematično odkoščeni. Intervencijski centri za zamrzovanje in razrez morajo biti zato neodvisni od klavnic in zadevnih uspešnih ponudnikov. Za urejanje vseh praktičnih težav, ki se lahko pojavijo v nekaterih državah članicah, se lahko dovoli odstopanje, če so odkoščene količine strogo omejene in nadzor pri prevzemu omogočijo sledenje odkoščenemu mesu ter izključijo manipulacije, kolikor je mogoče. Po zadnjih preiskavah je treba bolj poudariti nadzor ostankov prepovedanih snovi v mesu, še posebej snovi s hormonskim delovanjem.

(11)

Intervencijske agencije lahko prevzamejo samo tiste proizvode, ki ustrezajo kakovosti in predloženim zahtevam, določenim s predpisi Skupnosti. Izkušnje kažejo, da je treba za prevzem in nadzor določiti nekatera podrobna pravila. Zlasti v klavnicah je treba poskrbeti za izvajanje predhodnega pregleda, ki bo na začetni stopnji odstranil neprimerno meso. Za izboljšanje pravilnosti postopka pri sprejemu dostavljenih proizvodov je treba zaposliti usposobljene uradne osebe, ki s svojo nepristranskostjo in periodičnim kroženjem zagotavljajo neodvisnost od zainteresiranih strank. Prav tako je treba natančno določiti elemente, ki naj se pregledajo.

(12)	Zaradi dogodkov, povezanih z govejo spongiformno encefalopatijo (BSE), odkoščevanje vsega mesa lahko pomaga sprostiti prostor za skladiščenje, ki je potreben za obvladovanje velikih količin govejega mesa, ki bodo verjetno odkupljene, in to lahko omogoči poznejšo prodajo mesa.

(13)

Za izboljšanje nadzora intervencijskih agencij je treba za prevzete proizvode pojasniti predpise o uporabljenih postopkih, zlasti za opredeljevanje pošiljk, predhodne preglede in za nadzorovanje mase pri odkupljenih proizvodih. Predpisi spremljanja odkoščevanja odkupljenega mesa in zavračanje proizvodov bi morali zato biti strožji. To velja tudi za preglede proizvodov med skladiščenjem.

(14)	Predpisi, ki veljajo za trupe, morajo zlasti določati način obešanja in opredeliti škodo ali ravnanje, ki lahko vpliva na uradno kakovost proizvodov ali jih okuži, čemur se moramo med predelavo izogniti.

(15)

Za pravilen potek odkoščanja morajo imeti obrati za odkoščanje v bližini eno zamrzovalnico ali več za hitro zamrzovanje. Odstopanj od te zahteve bi moralo biti čim manj. Določiti je treba pogoje, ki urejajo stalni fizični nadzor odkoščanja, zlasti zahtevo po neodvisnih inšpektorjih in določitvi najnižjega števila izvedenih nadzorov.

(16)

Pravila o skladiščenju kosov mesa morajo omogočati lahko prepoznavanje. Zato morajo pristojni državni organi zlasti izvesti potrebne ukrepe glede sledljivosti in skladiščenja, da bi z upoštevanjem vseh zahtev, ki so povezane z veterinarskim zdravstvenim statusom živali, iz katerih so narejeni proizvodi, olajšali naknadno odstranitev odkupljenih proizvodov. Da bi se izboljšalo skladiščenje kosov in poenostavilo prepoznavanje, bi moralo biti pakiranje standardizirano; kosi morajo biti uradno imenovani s celim imenom ali kodo Skupnosti.

(17)	Predpise za pakiranje v kartone, palete in zabojnike je treba toliko skrčiti, da se olajša prepoznavanje in izboljšanje hranjenja skladiščenih proizvodov, zaostri boj proti goljufijam in izboljša dostop do proizvodov za preglede in odstranjevanje.

(18)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za goveje in telečje meso –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa podrobna pravila za ureditev javnega intervencijskega odkupa govejega mesa skladno s členom 27 Uredbe (ES) št. 1254/1999.

POGLAVJE II

ODKUP

ODDELEK 1

Splošna pravila

Člen 2

Intervencijske regije v Združenem kraljestvu

Združeno kraljestvo obsega dve intervencijski regiji:

—	regijo I: Veliko Britanijo,

—	regijo II: Severno Irsko.

Člen 3

Odpiranje in zapiranje odkupa z razpisom

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1254/1999 se uporablja v skladu z naslednjimi pravili:

(a)

da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1 tega člena: — povprečna tržna cena ustrezne kategorije v zadevni državi članici ali njeni regiji upošteva cene za kakovosti U, R in O, ki so izražene v kakovosti R3, z uporabo koeficientov, določenih v Prilogi I k tej uredbi, — povprečna tržna cena je zabeležena skladno s pogoji in glede na kakovosti, določene v Uredbi Komisije (ES) št. 295/96 (4), — povprečna tržna cena ustrezne kategorije v državi članici ali njeni regiji je povprečna tržna cena za vse kakovosti iz druge alinee, ponderirana z deležem, ki predstavlja celoten zakol v tej državi članici ali regiji;

(b)	odločitve za odprtje odkupa se izvedejo na podlagi dveh najnovejših ugotovljenih tedenskih tržnih cen po kategoriji in državi članici ali njeni regiji;

(c)	odločitve za zaprtje odkupa se izvedejo na podlagi najnovejših ugotovljenih tedenskih tržnih cen po kategoriji in državi članici ali njeni regiji.

Člen 4

Pogoji za primernost proizvodov

1.   Proizvodi iz Priloge II k tej uredbi, ki spadajo v naslednje kategorije, opredeljene v členu 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1183/2006 (5), se lahko odkupijo:

(a)	meso nekastriranih mladih moških živali, mlajših od dveh let (kategorija A);

(b)	meso kastriranih moških živali (kategorija C).

2.   Trupi in polovice trupov se lahko odkupijo le, kadar:

(a)	so pridobili oznako zdravstvene ustreznosti iz poglavja III, Oddelka I Priloge I Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 (6);

(b)	nimajo značilnosti, ki povzročajo neprimernost za shranjevanje ali za poznejšo uporabo;

(c)	niso iz živali, zaklanih zaradi izrednih ukrepov;

(d)	so v smislu člena 39 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (7) s poreklom iz Skupnosti;

(e)	izhajajo iz živali, vzrejenih skladno z obstoječimi veterinarskimi zahtevami;

(f)

ne presegajo dopustne stopnje radioaktivnosti, ki je dovoljena v predpisih Skupnosti. Stopnja radioaktivne okužbe proizvoda se nadzoruje, če tako zahtevajo razmere in samo toliko časa, kolikor je potrebno. Dolžina in obseg uporabe potrebnega nadzora sta določena skladno s postopkom iz člena 43(2) Uredbe (ES) št. 1254/1999;

(g)	so iz trupov, lažjih od 340 kg.

3.   Trupi in polovice trupov se lahko odkupijo le, kadar so:

(a)

po potrebi predstavljeni po razrezu na četrti na račun zadevne stranke skladno s Prilogo III k tej uredbi. Vsi deli trupa se morajo pregledati za ocenitev skladnosti z zahtevami točke 2 navedene priloge. Če se ne dajo uskladiti z nobeno zahtevo, se zavrnejo. Kadar je četrt zavrnjena zaradi neusklajenosti takih pogojev predstavitve in zlasti kadar se med postopkom sprejemanja ne more izboljšati nezadovoljiva predstavitev, je tudi druga četrt iste polovice zavrnjena;

(b)	opredeljeni v skladu z lestvico Skupnosti iz Uredbe (ES) št. 1183/2006. Intervencijske agencije zavrnejo vse proizvode, ki skladno s to lestvico po natančnem pregledu vseh delov trupa niso ustrezno ocenjene;

(c)

določeni, prvič, z oznakami, ki navajajo kategorijo, ugotovljeni razred mesnatosti in stopnjo zamaščenosti, in drugič, z identifikacijsko številko ali klavno številko. Oznake, ki navajajo kategorijo, razred mesnatosti in zamaščenosti, morajo biti skladno s postopkom, ki so ga odobrili pristojni državni organi, popolnoma čitljive in vtisnjene z nestrupenim, stalnim, neizbrisnim črnilom. Črke in številke morajo biti velike najmanj 2 cm. Označevanje se uporabi na ledjih brez kosti v višini četrtega ledvenega vretenca zadnje četrti in približno 10 do 30 cm od odrezanega roba prsnice na sprednji četrti. Identifikacijska številka ali klavna številka je označena na sredini notranje strani vsake četrti s pečatom ali neizbrisnim znamenjem, ki ga je odobrila intervencijska agencija;

(d)	označeni v skladu s sistemom, ki ga je uvedla Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1760/2000 (8).

Člen 5

Intervencijski centri

1.   Država članica izbere za zagotovitev učinkovitosti intervencijskih ukrepov intervencijske centre.

Zmogljivosti teh centrov morajo dopuščati:

(a)	prevzem mesa s kostmi;

(b)	zamrzovanje vsega mesa brez nadaljnje obdelave;

(c)	najmanj trimesečno skladiščenje takšnega mesa v tehnično zadovoljivih pogojih.

2.   Za meso s kostmi, ki je namenjeno odkoščanju, so lahko izbrani le tisti intervencijski centri, v katerih obrati za razrez in hladilnice niso povezani s klavnico in/ali uspešnimi ponudniki, in kadar so vodenje, upravljanje in zaposlovanje neodvisni od njih.

Kadar pride do praktičnih težav, države članice lahko odstopijo od prvega odstavka, če skladno s členom 14(5) med sprejemom poostrijo nadzor.

ODDELEK 2

Razpis in prevzem

Člen 6

Odpiranje in zapiranje razpisov

1.   Objave razpisa, njegove spremembe in zaprtje, so v Uradnem listu Evropske unije objavljene najpozneje v soboto pred rokom za oddajo ponudb.

2.   Ko so razpisi izdani, se lahko določi najnižja cena, pod katero ponudbe niso sprejemljive.

Člen 7

Oddajanje in uradno obvestilo o ponudbah

Med trajanjem razpisa je skrajni rok za oddajo ponudb 12.00 (po bruseljskem času) drugi in četrti torek v vsakem mesecu, razen drugi torek v avgustu in četrti torek v decembru, ko ni oddaje ponudb. Če je v torek državni praznik, se zadnji rok podaljša za 24 ur. Intervencijske agencije v 24 urah od skrajnega roka za oddajo ponudb Komisijo uradno obvestijo o prejetih ponudbah.

Člen 8

Izpolnjevanje pogojev za razpis

1.   Ponudbe lahko predložijo samo:

(a)	klavnice za govedo, registrirane ali pooblaščene v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004 (9), ne glede na njihov pravni položaj; in

(b)	trgovci z živino ali mesom, ki se v tem pogledu na lastno odgovornost zavežejo za klanje in so vpisani v nacionalnem davčnem registru.

2.   Zainteresirane stranke v odgovor na razpis intervencijskim agencijam držav članic, v katerih je bil izdan razpis, vložijo bodisi pisno ponudbo s povratnico ali kakšen drug pisni način s povratnico, ki je sprejemljiv za intervencijsko agencijo.

Oddaja ponudb je lahko predmet pogodb po pogojih, ki so jih določile intervencijske agencije in skladno z njihovimi specifikacijami.

3.   Zainteresirane stranke lahko v odgovor na razpis oddajo le eno ponudbo na kategorijo.

Države članice zagotavljajo, da so ponudniki glede vodenja, zaposlovanja in delovanja neodvisni drug od drugega.

Če obstajajo hujši pokazatelji nasprotnega ali če ponudbe niso usklajene z ekonomskimi dejstvi, so ponudbe sprejemljive le, kadar ponudnik skladno z drugim pododstavkom predloži ustrezna dokazila.

Če se ugotovi, da je ponudnik predložil več kot eno ponudbo, se štejejo vse ponudbe tega ponudnika za nesprejemljive.

4.   Ponudbe vsebujejo naslednje podatke:

(a)	ime in naslov ponudnika;

(b)	v tonah izraženo ponujeno količino proizvodov kategorij, določenih v obvestilu o razpisu;

(c)	ceno, ponujeno skladno s členom 15(3), izraženo na 100 kg proizvodov kakovosti R3 v eurih, zaokroženo na največ dve decimalki.

5.   Ponudbe so veljavne le, če:

(a)	se nanašajo na najmanj 10 ton;

(b)	so opremljene s pisnimi obveznostmi ponudnika za uskladitev vseh določb, ki veljajo za zadevno ponudbo; in

(c)	je glede zadevnega razpisa predložen dokaz, da so ponudniki do roka za oddajo ponudb položili varščino za ponudbo, predvideno v členu 9.

6.   Ponudbe se ne smejo umakniti, ko poteče skrajni rok za oddajo, ki je določen v členu 7.

7.   Ponudbe so zaupne.

Člen 9

Varščine

1.   Ohranjanje ponudb po poteku skrajnega roka za oddajo ponudb in dobava proizvodov v skladišče, ki ga določi intervencijska agencija, v roku, določenem v členu 13(2), so osnovne zahteve, katerih izpolnitev je zagotovljena s pologom varščine, 30 EUR na 100 kg.

Varščine se vložijo pri intervencijski agenciji v državi članici, kjer je oddana ponudba.

2.   Varščine se vložijo le kot gotovinski polog, opredeljen v členu 13 in členih 14(1) in (3) Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 (10).

3.   Kadar ponudbe niso sprejete, se varščine sprostijo takoj po objavljenem rezultatu razpisa.

Kadar so ponudbe sprejete, so varščine sproščene po zaključenem prevzemu proizvodov brez poseganja v člen 14(7) te uredbe.

Člen 10

Dodelitev

1.   Glede na ponudbe, prejete v odgovor na vsak razpis, in skladno s postopki, določenimi v členu 43(2) Uredbe (ES) št. 1254/1999, je najvišja odkupna cena za kakovost R3 določena za kategorijo.

Kadar tako zahtevajo posebne okoliščine, lahko država članica ali njena regija določita drugo ceno, ki upošteva zabeležene povprečne tržne cene.

2.   Lahko se sklene, da se razpis ne izpelje.

3.   Če celotna količina, ponujena po ceni, ki je enaka najvišji ceni ali nižja od nje, preseže odkupno količino, je odobrena količina za vsako kategorijo lahko zmanjšana z uporabo redukcijskih koeficientov, za znesek povečanja, ki postopno narašča z razliko cene in količine, ki jo zajemajo ponudbe.

Če to zahtevajo posebne okoliščine, se lahko reducirani koeficienti razlikujejo glede na države članice ali njihove regije, da se zagotovi pravilno delovanje intervencijskih mehanizmov.

Člen 11

Najvišja odkupna cena

1.   Ponudbe se ne upoštevajo, če je v vsaki državi članici ali njeni regiji izražena cena višja od zabeležene povprečne tržne cene za kategorijo, preračunana v kakovost R3 z uporabo koeficientov, določenih v Prilogi I, s prištetimi 10 EUR na 100 kg mase trupa.

2.   Ponudbe so brez poseganja v odstavek 1 zavrnjene, če je za zadevni razpis izražena cena višja od najvišje cene, ki je navedena v členu 10.

3.   Kadar je odobrena odkupna cena ponudbe višja od povprečne tržne cene iz odstavka 1, je odobrena cena prilagojena tako, da jo pomnožimo s koeficientom, ki ga dobimo z uporabo formule A v Prilogi IV. Vendar pa ta koeficient ne sme:

(a)	biti večji od 1;

(b)	povzročiti znižanja odobrene cene, ki je višja od razlike med to ceno in povprečno tržno ceno.

Kadar ima država članica zanesljive podatke in primerne načine za preverjanje, se z uporabo formule B v Prilogi IV lahko odloči izračunati koeficient za vsakega ponudnika.

4.   Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razpisa, niso prenosljive.

Člen 12

Omejitev odkupa

Kadar je intervencijskim agencijam držav članic ponujena količina mesa večja, kot jo lahko nemudoma prevzamejo, lahko omejijo odkup do količine, ki jo lahko prevzamejo na svojem območju ali v eni od intervencijskih regij.

V primeru takšne omejitve države članice zagotavljajo vsem zadevnim strankam enakopraven dostop.

Člen 13

Uradno obvestilo o uspešnih ponudbah in vročitev

1.   Intervencijske agencije posamezne ponudnike obvestijo o odločitvi glede njihovih ponudb.

Intervencijske agencije uspešnim ponudnikom nemudoma izdajo oštevilčene sklepe o dostavi, ki navajajo:

(a)	količino, ki naj se dostavi;

(b)	odobreno ceno;

(c)	razpored dostave proizvodov;

(d)	intervencijski center ali centre, kamor je namenjena dostava.

2.   Uspešni ponudniki dostavijo proizvode najpozneje v 17 koledarskih dneh od prvega delavnika po objavi uredbe, ki določa najvišjo odkupno ceno in količine odkupljene govedine.

Vendar pa lahko Komisija, glede na dodeljeno količino, to obdobje podaljša za en teden. Dostava se lahko razdeli na več pošiljk. Poleg tega lahko intervencijske agencije ob določanju razporeda za dostave proizvodov to obdobje skrajšajo najmanj na 14 koledarskih dni.

Člen 14

Prevzem

1.   Končni prevzem intervencijskih agencij se zgodi na vstopni točki tehtanja v obratu za razrez intervencijskega centra.

Proizvodi se dostavijo v pošiljkah s količino med 10 in 20 tonami. Količina je lahko pod 10 ton le, če gre za končno izravnavo prvotne ponudbe ali če je bila prvotna ponudba manjša kot 10 ton.

Dostavljeni proizvodi se sprejmejo in prevzamejo ob upoštevanju preveritve intervencijske agencije o usklajenosti z zahtevami iz te uredbe. Skladnost z zahtevami iz člena 4(2)(e) in zlasti če ni substanc, prepovedanih na podlagi členov 3 in 4(1) Direktive Sveta 96/22/ES (11), je preverjena z analizo vzorca, katerega velikost in vzorčenje sta določena v ustrezni veterinarski zakonodaji.

2.   Kadar se neposredno pred nakladanjem v klavnici pri nakladalni rampi in pred transportom v intervencijski center predhodni pregled ne upošteva, se polovice trupov opredelijo na naslednji način:

(a)	kadar so samo zaznamovane, morajo biti označbe skladne s členom 4(3)(c) in izpolni se dokument, ki določa identifikacijsko številko ali klavno številko ter datum klanja, povezanega s polovicami trupov;

(b)	kadar se tudi označijo, se morajo oznake skladati s členi 1(2), (3) in (4) Uredbe Komisije (EGS) št. 344/91 (12).

Kadar se polovice trupov razrežejo na četrti, se četrtinjenje izvaja skladno s Prilogo III k tej uredbi. Za sprejem se četrti med prevzemom združijo po trupih ali polovicah trupov. Kadar se polovice trupov pred transportom v intervencijski center ne razrežejo na četrti, se skladno s Prilogo III razrežejo ob prihodu.

Pri sprejemu se vsaka četrt skladno s členi 1(2), (3) in (4) Uredbe (EGS) št. 344/91 identificira z oznako. Oznake kažejo tudi maso četrti in številko pogodbe. Oznake so brez uporabe kovinskih ali plastičnih spojk nameščene neposredno na kito prednjega/zadnjega bočnika prednje in zadnje četrti ali na vratno kito prednje četrti in na potrebušino zadnje četrti.

Postopek sprejemanja zahteva sistematičen nadzor obdelave, razvrščanja, mase in označevanja vsake dostavljene četrti. Nadzoruje se tudi temperatura ene zadnje četrti vsakega trupa. Trup ni sprejet, zlasti kadar njegova masa presega največjo maso iz člena 4(2)(g).

3.   Predhodni pregled se lahko opravi takoj pred nakladanjem v klavnici pri nakladalni rampi in obsega maso, razvrstitev, način obdelave in temperaturo polovic trupov. Trup ni sprejet, zlasti kadar njegova masa presega največjo maso iz člena 4(2)(g). Zavrnjeni proizvodi se označijo kot takšni in se ne smejo več ponovno predstaviti za predhodni pregled ali sprejem.

Takšni inšpekcijski pregledi zajemajo pošiljke do 20 ton polovic trupov, kakor določa intervencijska agencija. Kadar pa so v ponudbi vključene četrti, intervencijska agencija lahko dovoli pošiljke polovic trupov, ki presegajo 20 ton. Če je več kakor 20 % od celotnega števila polovic trupov v pošiljki zavrnjenih, se zavrne celotna pošiljka, skladno z odstavkom 6.

Preden se polovice trupov odpošljejo v intervencijske centre, se skladno s Prilogo III razkosajo na četrti. Vsaka četrt se skladno s členi 1(2), (3) in (4) Uredbe (EGS) št. 344/91 sistematično stehta in identificira z oznako. Oznake tudi kažejo maso četrti in številko pogodbe. Oznake so brez uporabe kovinskih ali plastičnih spojk nameščene neposredno na kito prednjega/zadnjega bočnika sprednje in zadnje četrti ali na vratno kito sprednje četrti in na potrebušino zadnje četrti.

Četrti vsakega trupa so med prevzemom zaradi postopka sprejema združene v trupe ali polovice trupov.

Vsako pošiljko do sprejema spremlja kontrolni seznam z vsemi podrobnostmi o polovicah trupov ali četrteh, vključno s številom polovic trupov ali četrti, ki so bile predstavljene ter bodisi sprejete bodisi zavrnjene. Kontrolni seznam se izroči sprejemni uradni osebi.

Pred odhodom iz klavnice je na prevozna sredstva nameščena zalivka. Številka zalivke je tudi na zdravstvenem spričevalu in na kontrolnem seznamu.

Postopek sprejemanja vključuje nadzor načina obdelave, razvrščanje, maso, označevanje in temperaturo dostavljenih četrti.

4.   Predhodni pregled in sprejem proizvodov, ponujenih za intervencijo, izvede uradna oseba intervencijske agencije ali njihova pooblaščena oseba, ki je usposobljena za razvrščanje, ni vključena v razvrščanje v klavnici in je povsem neodvisna od uspešnih ponudnikov. To neodvisnost zagotavlja zlasti periodična rotacija teh uradnih oseb med intervencijskimi centri.

Med prevzemom je skupna masa četrti v vsaki pošiljki vpisana v dokument, ki ga hrani intervencijska agencija.

Dokument, v katerega se zapisujejo vse podrobnosti o masi in številu obdelanih proizvodov ter ali sprejem ali zavrnitev, mora izpolniti sprejemna uradna oseba.

5.   Zahteve glede identifikacije, dostave in nadzora za prevzem mesa s kostmi, namenjenih intervencijskim centrom za odkoščanje, ki ne izpolnjujejo zahtev iz prvega pododstavka člena 5(2), vključuje naslednje:

(a)

med prevzemom, kakor je naveden v odstavku 1, morajo biti sprednje četri in zadnje četrti za odkoščanje identificirane s črkami „INT“, ki so označene na zunanji in notranji strani skladno z istimi pravili iz člena 4(3)(c) za označevanje kategorije in klavne številke ter mesta, na katerem naj se te oznake naredijo; vseeno so črke „INT“ označene na notranji strani vsake četrti v višini tretjega ali četrtega rebra sprednje četrti in sedmega ali osmega rebra zadnje četrti;

(b)	skrotalna maščoba mora ostati pritrjena do prevzema in odstranjena pred tehtanjem;

(c)	dostavljeni proizvodi so razvrščeni v pošiljke, kakor je opredeljeno v odstavku 1.

Kadar se trupi ali četrti z oznako „INT“ pojavijo zunaj območij, rezerviranih zanje, država članica opravi poizvedbo, sprejme primerne ukrepe in obvesti Komisijo.

6.   Kadar je več kot 20 % predstavljene pošiljke polovic trupov ali četrti zavrnjene, je zavrnjena cela pošiljka in vsi proizvodi so tako označeni ter ne smejo biti ponovno predstavljeni za predhodni pregled ali sprejem.

7.   Če je količina, ki je dejansko dostavljena in sprejeta nižja od dodeljene količine, se varščina:

(a)	sprosti v celoti, kadar razlika ni večja od 5 % ali 175 kg;

(b)	razen v primeru višje sile, zaseže: — delno skladno s količino, ki ni bila dostavljena ali sprejeta, kadar razlika ni večja od 15 %, — popolnoma, v drugih primerih, skladno s členom 1 Uredbe (EGS) št. 2220/85.

Člen 15

Plačilo za uspešne ponudnike

1.   Od 45. dneva po zaključku prevzema proizvodov do 65. dneva intervencijska agencija uspešnim ponudnikom plača ceno iz njihovih ponudb.

2.   Plača se samo dejansko dostavljena in sprejeta količina. Če je dejansko dostavljena in sprejeta količina večja od dodeljene količine, je plačana le dodeljena količina.

3.   Kadar so poleg kakovosti R3 prevzete tudi druge kakovosti, se cena, izplačana uspešnim ponudnikom, izravna z uporabo koeficienta za odkupljeno kakovost, kakor je določeno v Prilogi I.

4.   Odkupna cena za meso, ki je v celoti namenjeno za odkoščanje, je fco vhoda tehtalne točke v obratu za razrez intervencijskega centra.

Stroške raztovarjanja plača uspešni ponudnik.

Člen 16

Menjalni tečaj

Uporabljeni tečaj za znesek iz člena 11 in odobrena cena predstavljata menjalni tečaj, veljaven na dan, ko je začela veljati uredba o določanju najvišje nakupne cene in nakupne količine govejega mesa skladno z zadevnim razpisom.

POGLAVJE III

ODKOŠČANJE MESA, KI GA ODKUPIJO INTERVENCIJSKE AGENCIJE

Člen 17

Zahteve za odkoščanje

Intervencijske agencije dajo odkoščiti vse odkupljeno meso.

Člen 18

Splošni pogoji, ki urejajo odkoščanje

1.   Odkoščanje lahko izvajajo le tisti obrati za razrez, ki so registrirani ali potrjeni skladno s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 in imajo dodatni prostor za hitro zamrzovanje ali več.

Komisija na zahtevo države članice lahko za omejen čas odobri odstopanje od obveznosti, opredeljenih v prvem pododstavku. Pri sprejemanju odločitve Komisija upošteva sedanji razvoj v materialu in opremi, zdravstvene in nadzorne zahteve in cilj postopnega usklajevanja na tem področju.

2.   Odkoščeni kosi morajo ustrezati pogojem, določenim v Uredbi (ES) št. 853/2004 in zahtevam iz Priloge V k tej uredbi.

3.   Odkoščanje se ne sme začeti pred zaključkom prevzema zadevne pošiljke.

4.   Kadar se odkoščuje, obrezuje ali pakira interventno goveje meso, v prostoru za razrez ne sme biti nobenega drugega mesa.

Vendar pa je prašičje meso lahko ob istem času v prostoru za razrez, če se obdeluje na ločeni proizvodni liniji.

5.   Odkoščanje poteka med 7. uro zjutraj in 6. uro zvečer; odkoščanje ne poteka ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih. Te ure se lahko podaljšajo za največ dve uri, če so navzoči inšpekcijski organi.

Če odkoščanje ne more biti zaključeno na dan prevzema, pristojni organi na hladilnico, v kateri so skladiščeni proizvodi, namestijo zalivke, ki jih lahko zlomijo samo isti organi, ko se odkoščanje spet začne.

Člen 19

Pogodbe in specifikacije

1.   Odkoščanje poteka na podlagi pogodbe pod pogoji, ki so jih določile intervencijske agencije in skladno z njihovimi specifikacijami.

2.   Specifikacije intervencijskih agencij določajo zahteve za obrate za razrez in za zahtevani material in opremo ter zagotavljajo izpolnjevanje pravil Skupnosti o pripravi razreza.

Specifikacije določajo predvsem podrobne pogoje za odkoščanje, metodo priprave obrezovanje, pakiranje, zamrzovanje in hranjenje kosov z namenom njihovega prevzema s strani intervencijske agencije.

Specifikacije intervencijskih agencij se lahko pridobijo iz naslovov v Prilogi VI.

Člen 20

Spremljanje odkoščanja

1.   Intervencijske agencije zagotavljajo, da se izvaja stalno fizično spremljanje vseh postopkov odkoščanja.

Takšno spremljanje se lahko zaupa organom, ki so povsem neodvisni od zadevnih trgovcev, klavcev in skladiščnikov. V takšnih primerih intervencijske agencije zagotavljajo, da njihove uradne osebe opravijo nenapovedani pregled odkoščanja mesa za vsako ponudbo. Med takšnim pregledom se izvaja naključni nadzor kartonov s kosi pred zamrznitvijo in po njej, uporabljene količine se primerjajo s proizvedenimi količinami na eni strani in s kostmi, maščobo in odrezki na drugi strani. Takšen nadzor pokriva najmanj 5 % kartonov, napolnjenih z določenim kosom v dnevu, in, če je dovolj kartonov, najmanj pet kartonov po kosu.

2.   Sprednje četrti in zadnje četrti se morajo odkoščati ločeno. Glede na vsak dan odkoščanja se:

(a)	naredi primerjava med številom kosov in napolnjenimi kartoni;

(b)	izpolni obrazec, ki ločeno prikazuje izplen za odkoščanje sprednjih četrti in zadnjih četrti.

Člen 21

Posebni pogoji, ki urejajo odkoščanje

1.   Med odkoščanjem, obrezovanjem in pakiranjem pred zamrzovanjem se notranja temperatura govejega mesa ne sme nikoli dvigniti nad + 7 °C. Kosi se ne smejo prenašati, dokler niso hitro zamrznjeni, razen na podlagi odstopanj, predvidenih v členu 18(1).

2.   Vse oznake in tujki se morajo takoj pred odkoščanjem povsem odstraniti.

3.   Vse kosti, kite, hrustanci, vratna ter tilna vez (ligamentum nuchae) in grobo vezivno tkivo morajo biti lepo odstranjeni. Obrezovanje kosov se mora omejiti na odstranjevanje maščobe, kit, hrustanca, sklepne glavice in drug specificiran obrez. Vse vidno živčno in limfno tkivo je treba odstraniti.

4.   Velike krvne žile ter strdke in onesnažena mesta je treba s čim manjšim obrezovanjem previdno odstraniti.

Člen 22

Pakiranje kosov

1.   Kosi so takoj po odkoščanju skladno z zahtevami, določenimi v Prilogi V, zapakirani tako, da noben del mesa ne pride v stik s kartonom.

2.   Polietilen za oblogo kartonov in polietilenska folija ali vrečke za zavijanje kosov morajo biti debeli najmanj 0,05 mm in primerni za zavijanje živil.

3.   Uporabljeni kartoni, palete in zabojniki morajo ustrezati pogojem, določenim v Prilogi VII.

Člen 23

Skladiščenje kosov

Intervencijske agencije zagotavljajo, da je vsa odkupljena govedina skladiščena ločeno ter je lahko prepoznavna po razpisu, razrezu in mesecu uskladiščenja.

Dobljeni kosi so skladiščeni v hladilnicah na ozemlju države članice, ki ima pristojnost nad intervencijsko agencijo.

Razen ob posebnih odstopanjih, predvidenih skladno s postopkom iz člena 43(2) Uredbe (ES) št. 1254/1999, morajo biti takšne hladilnice sposobne najmanj tri mesece skladiščiti, po tehnično zadovoljivih pogojih, vse odkoščeno goveje meso, ki ga je dodelila intervencijska agencija.

Člen 24

Stroški odkoščanja

Pogodbe iz člena 19(1) in plačila po njih vključujejo delovanja in stroške, ki sledijo iz uporabe te uredbe, in še zlasti:

(a)	stroške vsakega prevoza po sprejemu proizvodov s kostmi do obrata za razrez;

(b)	odkoščanje, obrezovanje, pakiranje in hitro zamrzovanje;

(c)	skladiščenje, natovarjanje in prevoz zamrznjenih kosov ter njihov prevzem v hladilnicah, ki so jih zanje določile intervencijske agencije;

(d)	stroške za material, zlasti za pakiranje;

(e)	vrednost kosti, maščobe in odrezkov, ki jih intervencijske agencije pustijo v obratih za razrez.

Člen 25

Roki

Odkoščanje, obrezovanje in pakiranje mora biti zaključeno v 10 koledarskih dneh po zakolu. Države članice lahko postavijo krajše roke.

Hitro zamrzovanje nastopi takoj po pakiranju, v vsakem primeru pa se mora začeti na isti dan; količina mesa brez kosti ne sme presegati dnevne zmogljivosti hitre zamrzovalnice.

Notranja temperatura odkoščenega mesa se mora v 36 urah med hitrim zamrzovanjem spustiti na ali pod – 7 °C.

Člen 26

Zavrnitev proizvodov

1.   Kadar nadzor, določen v členu 20(1), glede posameznega kosa pokaže kršitve s strani obrata za odkoščanje iz členov 17 do 25, se ta nadzor izvede na dodatnih 5 % kartonov, napolnjenih na zadevni dan. Kadar so odkrite nadaljnje kršitve, se pregleda dodatne vzorce, ki znašajo 5 % vsega števila kartonov ustreznega kosa. Kadar pri četrtem 5-odstotnem nadzoru najmanj 50 % vseh kartonov krši te člene, je pregledana celodnevna obdelava tega kosa. Vendar se pregled celodnevne obdelave ne zahteva, ko pride do kršitve pri najmanj 20 % kartonov določenega kosa.

2.   Kadar pride na podlagi odstavka 1 do kršitve pri manj kakor 20 % kartonov posameznega kosa, se celotna vsebina teh kartonov zavrne in se zanje ne plača. Obrat za odkoščanje intervencijski agenciji plača za kose, ki so bili zavrnjeni, znesek, enak ceni, prikazani v Prilogi VIII.

Če se kršitev odkrije pri najmanj 20 % kartonov posameznega kosa, intervencijska agencija celodnevno obdelavo tega določenega kosa zavrne in zanje ne izvrši izplačila. Obrat za odkoščanje plača intervencijski agenciji za kose, ki so bili zavrnjeni, znesek, enak ceni, prikazani v Prilogi VIII.

Če se pri najmanj 20 % kartonov različnih kosov, proizvedenih v enem dnevu, odkrije kršitev, intervencijska agencija celodnevno obdelavo zavrne in zanje ne izvrši izplačila. Obrat za odkoščanje intervencijski agenciji plača znesek, enak ceni, ki bi jo agencija skladno s členom 15 plačala uspešnemu ponudniku za prvotno odkupljene proizvode s kostmi in ki so bili po odkoščanju zavrnjeni, le da je cena povečana za 20 %.

Kadar se uporablja tretji pododstavek, se prvi in drugi pododstavek ne uporabita.

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2, kadar zaradi resne malomarnosti ali prevare obrat za odkoščanje ne ravna skladno s členi 17 do 25:

(a)	intervencijska agencija vse proizvode po dnevnem odkoščanju, ko je ugotovljena neskladnost z zgornjimi določbami, zavrne in ne dolguje plačila;

(b)	obrat za odkoščanje intervencijski agenciji plača znesek, enak ceni, ki bi jo agencija skladno s členom 15 plačala uspešnemu ponudniku za prvotno kupljene proizvode s kostmi in ki so po odkoščanju skladno s točko (a) zavrnjeni, le da je cena povečana za 20 %.

POGLAVJE IV

NADZOR PROIZVODOV IN URADNA OBVESTILA

Člen 27

Skladiščenje in nadzor proizvodov

1.   Intervencijske agencije zagotavljajo, da je meso, zajeto s to uredbo, spravljeno in vzdrževano tako, da je dostopno in v skladu z določbami iz prvega odstavka člena 23.

2.   Temperatura skladiščenja ne sme biti višja od – 17 °C.

3.   Države članice s potrebnimi ukrepi zagotovijo zadovoljivo ohranjanje kakovosti in količin skladiščenih proizvodov in takoj zamenjajo poškodovano embalažo. Z zavarovanjem v obliki pogodbene obveznosti za skladiščnike ali v obliki celovitega zavarovanja odgovornosti, zagotavljajo kritje za ustrezna tveganja, ki jih nosi intervencijska agencija. Države članice lahko nastopajo kot lastni zavarovatelj.

4.   Med skladiščenjem izvajajo pristojni organi reden nadzor na večji količini skladiščenih proizvodov po odobritvah po razpisih, ki so se izvajali v posameznem mesecu.

Med takšnim nadzorom so vsi proizvodi, za katere se ugotovi, da niso v skladu z zahtevami iz te uredbe, zavrnjeni in kot takšni označeni. Brez poseganja v uporabo kazni pristojni organi, po potrebi, izterjajo plačila od odgovornih strank.

Takšen nadzor opravljajo uradne osebe, ki od oddelka, ki odkupi meso, ne dobijo navodil.

5.   Pristojni organi uporabijo vse potrebne ukrepe glede sledljivosti in skladiščenja, da bi omogočili čim učinkovitejšo odstranitev skladiščenih proizvodov iz skladišč in poznejšo prodajo zlasti ob upoštevanju vseh zahtev, ki se navezujejo na veterinarsko zdravstveno stanje zadevnih živali.

Člen 28

Uradna obvestila

1.   Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo, če je na seznamu intervencijskih centrov kakšna sprememba in, če je mogoče, o njihovih zmogljivostih zamrzovanja in skladiščenja.

2.   Država članica v 10 koledarskih dneh po zaključku vsakega prevzema po teleksu ali telefaksu uradno obvesti Komisijo o dostavljeni količini in sprejemu v intervencijo.

3.   Najpozneje do 21. dneva v mesecu države članice Komisijo uradno obvestijo v zvezi s prejšnjim mesecem o:

(a)	odkupljeni količini v vsakem tednu in vsakem mesecu, razdeljeni na proizvode in kakovost skladno z lestvico Skupnosti za razvrščanje trupov, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1183/2006;

(b)	količinah vseh proizvodov s kostmi, zajetih s prodajnimi pogodbami, sklenjenimi v zadevnem mesecu;

(c)	količinah vseh proizvodov s kostmi, zajetih z odredbami o preklicu ali podobnimi dokumenti, izdanimi v zadevnem mesecu.

4.   Najpozneje do konca meseca države članice uradno obvestijo Komisijo v zvezi s prejšnjim mesecem o:

(a)	količini vseh proizvodov brez kosti, dobljenih iz govejega mesa s kostmi, odkupljeni v zadevnem mesecu;

(b)	nevezanih zalogah in fizičnih zalogah vseh proizvodov s kostmi ob koncu zadevnega meseca, s podrobnostmi o tem, koliko časa so bile nevezane zaloge skladiščene.

5.   Za namene iz tretjega in četrtega odstavka so:

(a)	„nevezane zaloge“ tiste, ki niso vključene v prodajno pogodbo;

(b)	„fizične zaloge“ tiste, ki vključujejo nevezane zaloge skupaj z zalogami, vključenimi v prodajne pogodbe, ki pa še niso prevzete.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 29

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 562/2000 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi X.

Člen 30

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 68, 16.3.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1067/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 60).

(3)  Glej Prilogo IX.

(4)  UL L 39, 17.2.1996, str. 1.

(5)  UL L 214, 4.8.2006, str. 1.

(6)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206.

(7)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(8)  UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

(9)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(10)  UL L 205, 3.8.1985, str. 5.

(11)  UL L 125, 23.5.1996, str. 3.

(12)  UL L 41, 14.2.1991, str. 15.

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

11.11.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/33

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1670/2006

z dne 10. novembra 2006

o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 v zvezi z določanjem in odobritvijo prilagojenih nadomestil za žita, ki se izvažajo v obliki nekaterih žganih pijač

(Kodificirana različica)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti njenega člena 18,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (2) in zlasti drugega odstavka člena 3(2) te uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2825/93 z dne 15. oktobra 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 v zvezi z določanjem in odobritvijo prilagojenih nadomestil za žita, ki se izvažajo v obliki nekaterih žganih pijač (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1784/2003 predpisuje, da se merila za odobritev izvoznih nadomestil lahko prilagodijo, kolikor je to potrebno, da se upoštevajo posamezne značilnosti proizvodnje nekaterih žganih pijač, pridobljenih iz žit. Zdi se, da je treba predvideti take prilagoditve za nekatere žgane pijače, kadar cena žit v času izvoza ni povezana s ceno žit v času proizvodnje ter je končni proizvod pridobljen iz mešanice številnih proizvodov, tako da je nemogoče spremljati identiteto žit, vključenih v končni proizvod za izvoz, zlasti zato, ker za te žgane pijače velja, da se obvezno starajo vsaj tri leta.

(3)	Tovrstne težave so nastale zlasti v zvezi s škotskim, irskim in španskim viskijem.

(4)

Običajni sistem nadomestil naj bi se uporabljal kolikor mogoče enotno. Nadomestilo naj bi torej plačalo za žita, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane v členu 23(2) Pogodbe, in ki se uporablja „pro rata“ glede na količine izvoženih žganih pijač. V ta namen naj bi se količine teh destiliranih žit pomnožile s celotnim pavšalnim koeficientom, izračunanim na podlagi nacionalnih statistik, ki jih predložijo zadevne države članice. Zdi se, da daje uporaba razmerja med skupnimi količinami zadevnih žganih pijač, ki so bile izvožene, in skupnimi količinami, ki so bile prodane, pošteno in enostavno osnovo. Treba je opredeliti, kaj pomenijo „skupne izvožene količine“ in „skupne tržene količine“. Pri določanju količin destiliranih žit in koeficienta naj bi se izvzele količine, za katere velja postopek o aktivnem oplemenitenju.

(5)	Treba je predvideti prilagoditev koeficienta, zlasti da se prepreči možnost, da bi plačila nadomestil privedla do nenormalnega povečanja zalog.

(6)	Člen 13(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 predvideva možnost razlikovanja med nadomestili glede na destinacijo. Zato naj bi se predvidela objektivna merila, ki naj bi vodila do ukinitve nadomestil za nekatere destinacije.

(7)

Določil naj bi se dan, ki določa stopnjo nadomestila, ki se uporablja. Ta dan naj bi bil povezan najprej s časom, ko se žita dajo pod nadzor, in v primeru količin, ki se destilirajo naknadno, z vsakim fiskalnim destilacijskim obdobjem. Pred plačilom nadomestila je treba predložiti dokazilo, da so bila žita destilirana, v obliki izjave o destilaciji. Taka izjava mora vsebovati informacije, potrebne za izračun nadomestil. Prvi dan vsakega fiskalnega destilacijskega obdobja je lahko tudi operativni dogodek za kmetijski obračunski tečaj na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 2799/98.

(8)

Za namene te uredbe je treba zabeležiti, da so proizvodi zapustili Skupnost in v nekaterih primerih tudi opredeliti njihovo destinacijo. Zato je treba uporabiti definicijo izvoza iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (5) in dokaz, predviden v Uredbi Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999, o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (6).

(9)

Zato, da se določi koeficient, naj bi bilo obvezno predložiti dokaz, da so bile količine žganih pijač izvožene. Primerno je predpisati, da naj se člen 43 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (7) uporablja za blago, ki se vrača na carinsko območje Skupnosti, če so izpolnjeni posebni pogoji.

(10)	Od držav članic naj bi se zahtevalo, da Komisiji posredujejo potrebne informacije.

(11)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Ta uredba določa podrobna pravila za določanje in odobritev izvoznih nadomestil za žita, izvožena v obliki žganih pijač iz člena 16 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in za katere je obvezno obdobje staranja, ki traja najmanj tri leta, del proizvodnega procesa.

2.   Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 (8) se ne uporablja za žgane pijače iz odstavka 1, razen če je drugače določeno v členu 6(1) te uredbe.

Člen 2

Nadomestila iz člena 1 se lahko odobrijo za žita, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 23(2) Pogodbe in se uporabljajo v proizvodnji žganih pijač, ki sodijo pod tarifne oznake KN 2208 30 32, 2208 30 38, 2208 30 52, 2208 30 58, 2208 30 72, 2208 30 78, 2208 30 82 in 2208 30 88 ter so proizvedene v skladu z določbami Uredb Sveta (EGS) št. 1576/89 (9).

Člen 3

Za namene te uredbe:

(a)	„določeno destilacijsko obdobje“ pomeni obdobje, ki ustreza destilacijskemu obdobju, o katerem se sporazumeta upravičenec in carinski organi ali drugi pristojni organi za namen preverjanja trošarine (fiskalno obdobje);

(b)	„skupne izvožene količine“ pomenijo količine žganih pijač, ki izpolnjujejo pogoje člena 23(2) Pogodbe in so izvožene na destinacijo, za katero se uporablja nadomestilo;

(c)	„skupne tržene količine“ pomenijo količine žganih pijač, ki izpolnjujejo pogoje člena 23(2) Pogodbe in so bile odposlane iz proizvodnje ali skladišča z namenom prodaje za prehrano ljudi;

(d)	„dati pod nadzor“ pomeni dati žita, ki so namenjena proizvodnji žganih pijač iz člena 2, v postopek carinskega nadzora ali drug administrativni postopek, ki daje enaka zagotovila.

Člen 4

1.   Količine žit, ki pridejo v poštev za nadomestila, so tiste količine, ki so dane pod nadzor in jih destilirajo tisti, ki so v določenem destilacijskem obdobju upravičeni do nadomestila, ovrednotenega s koeficientom, ki se vsako leto določi za vsako zadevno državo članico in se uporablja za vse zadevne stranke, ki pridejo v poštev. Koeficient izraža povprečno razmerje med skupnimi izvoženimi količinami in skupnimi trženimi količinami zadevnih žganih pijač na osnovi trenda, opaženega pri teh količinah v številu let, ki ustreza povprečnemu obdobju staranja za zadevno žgano pijačo.

Za namene določanja količin destiliranih žit in koeficienta, se izključijo količine, ki so bile v postopku aktivnega oplemenitenja.

Pri izračunavanju koeficienta se upošteva tudi spreminjanje zalog ene od zadevnih žganih pijač.

Koeficient je lahko različen glede na uporabljeno žito.

2.   Pristojni organi v rednih presledkih preverjajo dejansko izvoženi obseg in obseg zalog.

Člen 5

Koeficient iz člena 4(1) se določi vsako leto pred 1. julijem.

Uporablja se od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta.

Koeficient se določi v skladu z informacijami, ki jih sporočijo države članice o obdobju od 1. januarja do 31. decembra let pred letom določitve.

Člen 6

1.   Stopnja nadomestila, ki se uporablja, je stopnja, določena v skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005.

2.   Stopnja nadomestila in kmetijski obračunski tečaj sta tista, ki se uporabljata na dan, ko so žita dana pod nadzor.

Vendar pa so za količine, destilirane v vsakem fiskalnem destilacijskem obdobju po tistem, v katerem so bila žita dana pod nadzor, te stopnje tiste, ki so veljale na prvi dan vsakega zadevnega fiskalnega destilacijskega obdobja.

Člen 7

1.   Kadar tako narekujejo razmere na svetovnem trgu ali posebne zahteve nekaterih trgov, se nadomestila za nekatere destinacije ukinejo.

2.   Če se nadomestilo odpravi na podlagi odstavka 1 ali če se ponovno uvede in če nekateri trgi ne izpolnjujejo več pogojev za izvozna nadomestila na podlagi Akta o pristopu ali sporazumov s tretjimi državami, se koeficient iz člena 4(1) prilagodi. Ta prilagoditev vključuje, odvisno od primera, v skupni izvoženi količini, uporabljeni za izračun koeficienta, bodisi neupoštevanje ali upoštevanje količin, izvoženih na te trge, za katere se nadomestilo odpravi ali ponovno uvede. Prilagojeni koeficient se uporablja od prvega dne davčnega obdobja destilacije, ki sledi spremembi v upravičenosti zadevnih trgov.

Člen 8

Za namene te uredbe se žita lahko nadomestijo s sladom.

V tem primeru je koeficient za izračun ekvivalenta ječmena na podlagi sladu enak 1,30.

Kadar pa je slad, ki je dan pod nadzor, zeleni slad z deležem vlage med 43 in 47 %, je koeficient za izračunavanje ekvivalentne teže sladu z deležem vlage 7 % enak 0,57.

Člen 9

1.   Do nadomestila so upravičeni samo destilaterji s sedežem v Skupnosti.

2.   Destilater pristojnim organom pred začetkom vsakega fiskalnega destilacijskega obdobja pošlje izjavo, ki vsebuje vse podatke, potrebne za določitev nadomestila, zlasti:

(a)	opis žit ali sladu v skladu z nomenklaturo skupne carinske tarife, kadar je potrebno, razčlenjen po homogenih enotah;

(b)	neto težo proizvodov in delež vlage, razčlenjeno za vsako enoto, našteto pod (a);

(c)	potrditev, da žita izpolnjujejo pogoje iz člena 23(2) Pogodbe;

(d)	kraj skladiščenja in destilacije.

V fiskalnem destilacijskem obdobju je mogoče izjavo dopolniti glede na potek procesa destiliranja, da se upoštevajo večje ali manjše količine, ki se dejansko destilirajo.

3.   Po vsakem fiskalnem destilacijskem obdobju destilater pri pristojnih organih vloži izjavo, v nadaljnjem besedilu „izjava o destilaciji“, s katero potrjuje, da je v zadevnem destilacijskem obdobju destiliral žita, navedena v izjavi iz odstavka 2, z namenom proizvodnje ene od zadevnih žganih pijač; navede količino dobljenih destiliranih proizvodov. To izjavo potrdijo organi, ki izvajajo dajanje pod nadzor.

4.   Nadomestilo se izplača, ko je predloženo dokazilo, da so bila žita dana pod nadzor in destilirana.

5.   Teža žit, ki jo je treba upoštevati za izračun plačila, je neto teža, če delež vlage ne presega 15 %. Če je delež vlage v uporabljenih žitih več kot 15 %, a ne več kot 16 %, se upošteva neto teža, zmanjšana za 1 %. Če je delež vlage v uporabljenih žitih več kot 16 %, a ne več kot 17 %, je zmanjšanje dve odstotni točki. Če je delež vlage v uporabljenih žitih več kot 17 %, je zmanjšanje dve odstotni točki za vsak odstotek vlage nad 15 %.

Teža sladu, ki ni zeleni slad iz člena 8, ki jo je treba upoštevati za izračun plačila, je neto teža, če vlažnost ne presega 7 %. Če je delež vlage v uporabljenem sladu več kot 7 %, a ne več kot 8 %, se upošteva neto teža, zmanjšana za 1 %. Če je delež vlage v uporabljenem sladu več kot 8 %, je zmanjšanje dve odstotni točki za vsak odstotek vlage nad 7 %.

Referenčna metoda Skupnosti za določanje deleža vlage v žitih in sladu, namenjenih za proizvodnjo žganih pijač iz te uredbe, je navedena v Prilogi IV k Uredbi Komisije (ES) št. 824/2000 (10).

Člen 10

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preverjanje točnosti izjav iz člena 9 in tistih, ki se nanašajo na fizični nadzor žit, destilacijski proces in uporabo pridobljenega destiliranega proizvoda.

Člen 11

1.   Stranski proizvodi predelave so izvzeti iz nadzora, če je ugotovljeno, da ne presegajo običajne pridobljene količine stranskih proizvodov.

2.   Nadomestilo se ne sme odobriti, kadar žita ali slad niso primerne tržne kakovosti.

Člen 12

1.   Nadomestilo izplača država članica, v kateri je sprejeta izjava iz člena 9.

2.   Nadomestilo se izplača samo na podlagi pisnega zahtevka trgovca. Države članice lahko v ta namen predpišejo poseben obrazec.

3.   Razen v primerih višje sile, morajo biti dokumenti, potrebni za odobritev nadomestila, vloženi v 12 mesecih od dneva, ko so organi, ki izvajajo dajanje pod nadzor, prejeli izjavo o destilaciji, sicer upravičenje do nadomestila preneha.

4.   Če se koeficient prilagodi na podlagi člena 7(2), upravičenci povrnejo nadomestila, ki so bila nepravilno izplačana od datuma uporabe prilagojenega koeficienta.

Člen 13

1.   Za namene člena 4 se predloži dokazilo, da so bile količine žganih pijač, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 23(2) Pogodbe, izvožene.

2.   Dokazilo, ki se uporablja, je dokazilo, določeno z Uredbo (ES) št. 800/1999.

3.   Za namene te uredbe „izvoz“ pomeni:

(a)	izvoz v smislu členov 161 in 162 Uredbe (EGS) št. 2913/92; in

(b)	dobave na destinacije iz člena 36 Uredbe (ES) št. 800/1999.

4.   Proizvodi, ki so bili vneseni v oskrbovalno skladišče, odobreno na podlagi člena 40 Uredbe (ES) št. 800/1999, se štejejo za izvožene. Kadar so proizvodi vneseni v takšna skladišča, se smiselno uporabljajo členi od 40 do 43 zgoraj omenjene uredbe.

Člen 14

1.   Žgane pijače se štejejo za izvožene na dan, ko so bile opravljene izvozne carinske formalnosti.

2.   Deklaracija, predložena po opravljenih carinskih formalnostih, mora vsebovati:

(a)	opis zadevnih žganih pijač v skladu s kombinirano nomenklaturo;

(b)	količine žganih pijač, ki se izvažajo, izražene v litrih čistega alkohola;

(c)	opis ali drugo navedbo sestave žganih pijač in sicer na način, da je mogoče določiti vrsto uporabljenih žit;

(d)	državo članico proizvodnje.

3.   Če je žgana pijača pridobljena iz različnih vrst žit in je rezultat naknadnega mešanja, je za namene odstavka 2(c) dovolj, da se to navede v deklaraciji.

Člen 15

1.   Za količino žgane pijače, ki se bo štela za izvoženo, je treba dokazilo iz člena 13 predložiti imenovanim organom v šestih mesecih od datuma zaključka izvoznih carinskih formalnosti.

2.   Če dokazilo ni predloženo v predpisanem roku, kljub prizadevanju izvoznika, da ga pridobi v tem roku, se lahko odobri podaljšanje roka, ki skupno ne sme presegati šest mesecev.

Če pa se dokazilo o izvozu predloži zunaj časovnega obdobja, ki bi omogočilo, da se izvoz vključi med izvoze, opravljene v istem koledarskem letu, se zadevni izvoz združi z izvozi, opravljenimi v naslednjem koledarskem letu.

Člen 16

1.   Kadar se uporablja skupnostni tranzitni postopek, se pijače iz člena 13(1) dajo v skupnostni zunanji tranzitni postopek.

2.   Za namene Uredbe (EGS) št. 2913/92 se žgane pijače iz člena 13(1) štejejo za blago, v zvezi s katerim so bile opravljene zahtevane izvozne carinske formalnosti za odobritev izvoznih nadomestil. Take pijače se ne smejo dati v prost promet, razen če se vsota, ki ustreza plačanemu izvoznemu nadomestilu, povrne.

Člen 17

Kadar se uporablja člen 7 je treba predložiti tudi dokaz, da so zadevne žgane pijače dosegle destinacijo, za katero je bilo nadomestilo določeno.

V tem primeru je dokazilo o uvozu v tretjo državo, v zvezi s katero se uporablja nadomestilo, določeno v členih 15 in 16 Uredbe (ES) št. 800/1999.

Člen 18

1.   Zadevne države članice obvestijo Komisijo o imenih in naslovih organov, pristojnih za uporabo te uredbe.

2.   Zadevne države članice vsako leto pred 16. julijem sporočijo Komisiji:

(a)	količine žit in sladu, ki izpolnjujejo pogoje člena 23(2) Pogodbe in so bile destilirane v obdobju od 1. januarja do 31. decembra prejšnjega leta, razčlenjene v skladu s kombinirano nomenklaturo;

(b)	količine žit in sladu, razčlenjene v skladu s kombinirano nomenklaturo, ki so bile v istem obdobju predmet postopka o aktivnem oplemenitenju;

(c)	količine žganih pijač, zajetih v členu 2, razčlenjene v skladu s kategorijami iz člena 19, vključno z izvoženimi in trženimi količinami v istem obdobju;

(d)	količine žganih pijač, proizvedene po postopku o aktivnem oplemenitenju in izvožene v tretje države v istem obdobju, razčlenjene v skladu s kategorijami iz člena 19;

(e)	količine žganih pijač na zalogi 31. decembra prejšnjega leta in količine, proizvedene v tem obdobju.

3.   Zadevne države članice Komisiji sporočijo tudi informacije, naštete pod (a) do (d) za vsako koledarsko četrtletje pred 16. oktobrom, 16. januarjem in 16. aprilom, če so na voljo.

4.   Na zahtevo Komisije zadevne države članice sporočijo tudi podatke, potrebne za prilagoditev koeficienta iz člena 7(2).

Člen 19

Za namene člena 18:

(a)	„viski iz zrn“ pomeni viski, narejen iz sladu in žit;

(b)	„viski iz sladu“ pomeni viski, narejen izključno iz sladu;

(c)	„irski viski, kategorija A“ pomeni viski, narejen iz sladu in žit z manj kot 30 % sladu;

(d)	„irski viski, kategorija B“ pomeni viski iz ječmena in sladu z najmanj 30 % sladu;

(e)	odstotki različnih vrst žit, uporabljeni v proizvodnji žganih pijač iz člena 14(3), se določijo na osnovi skupnih količin različnih vrst žit, uporabljenih v proizvodnji žganih pijač iz člena 2.

Člen 20

Uredba (EGS) št. 2825/93 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi II.

Člen 21

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 349, 24.12.1998, str. 1.

(3)  UL L 258, 16.10.1993, str. 6. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1633/2000 (UL L 187, 26.7.2000, str. 29).

(4)  Glej Prilogo I.

(5)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).

(6)  UL L 102, 17.4.1999, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 671/2004 (UL L 105, 14.4.2004, str. 5).

(7)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 410/2006 (UL L 71, 10.3.2006, str. 7).

(8)  UL L 172, 5.7.2005, str. 24.

(9)  UL L 160, 12.6.1989, str. 1.

(10)  UL L 100, 20.4.2000, str. 31.

---

---

---

11.11.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/41

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1671/2006

z dne 10. novembra 2006

o izdaji uvoznih dovoljenj za sveže, hlajeno ali zamrznjeno goveje meso visoke kvalitete

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 936/97 z dne 27. maja 1997 o uvedbi in upravljanju tarifnih kvot za sveže, ohlajeno in zamrznjeno goveje meso visoke kvalitete ter za zamrznjeno bivolje meso (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 936/97 v členih 4 in 5 določa pogoje za zahtevke in izdajo uvoznih dovoljenj za meso iz člena 2(f).

(2)	Uredba (ES) št. 936/97 v členu 2(f) določa na 11 500 ton količino svežega, hlajenega in zamrznjenega govejega mesa visoke kvalitete, ki ustveza opredelitvi iz tega predpisa in ki se lahko uvozi pod posebnimi pogoji za obdobje od 1. julija 2006 do 30. junija 2007.

(3)	Treba je opozoriti, da se dovoljenja, predvidena s to uredbo, lahko uporabijo za celotno trajanje veljavnosti le ob upoštevanju obstoječih veterinarsko-sanitarnih določb –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Vsakemu zahtevku za uvozno dovoljenje, vloženemu od 1. do 5. novembra 2006, za sveže, hlajeno ali zamrznjeno goveje meso visoke kvalitete, iz člena 2(f) Uredbe (ES) št. 936/97, se v celoti ugodi.

2.   Zahtevki za dovoljenja se lahko vložijo v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 936/97 tekom prvih pet dni decembra 2006 za 4 832,45 ton.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 11. novembra 2006.

---

(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 137, 28.5.1997, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 408/2006 (UL L 71, 10.3.2006, str. 3).

---

11.11.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/42

---

DIREKTIVA SVETA 2006/91/ES

z dne 7. novembra 2006

o obvladovanju ameriškega kaparja

(Kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 37 in 94 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 69/466/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju ameriškega kaparja (3) je bila bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)	Pridelava olesenelih dvokaličnic in njihovih plodov zavzema pomembno mesto v kmetijstvu Skupnosti.

(3)	Pridelek teh rastlin nenehno ogrožajo škodljivi organizmi.

(4)	Z varstvom teh rastlin pred škodljivimi organizmi ne bi le ohranili pridelovalne zmogljivosti, ampak bi tudi povečali donosnost kmetijstva.

(5)	Varstveni ukrepi za preprečitev vnosa škodljivih organizmov v posamezne države članice bi imeli le omejen učinek, če se v celotni Skupnosti ne bi izvajalo hkratnega in načrtnega obvladovanja organizmov in preprečevanja njihovega nadaljnjega širjenja.

(6)	Ameriški kapar (Quadraspidiotus perniciosus Comst.) je eden najbolj škodljivih organizmov za olesenele dvokaličnice.

(7)	Ta škodljivi organizem se je že pojavil v številnih državah članicah in v Skupnosti so že okužena območja.

(8)	Gojenje olesenelih dvokaličnic po vsej Skupnosti je lahko trajno ogroženo, če se ne sprejmejo učinkoviti ukrepi za zatiranje tega škodljivega organizma in za preprečitev njegovega širjenja.

(9)	Za zatiranje tega škodljivega organizma bi bilo treba sprejeti minimalne predpise za Skupnost. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da po potrebi sprejmejo dodatne ali strožje predpise.

(10)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov, ki so določeni v delu B Priloge I za prenos direktiv v nacionalno pravo –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva zadeva minimalne ukrepe, ki jih je treba prejeti v državah članicah za zatiranje ameriškega kaparja (Quadraspidiotus perniciosus Comst.) in preprečitev njegovega širjenja.

Člen 2

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„rastline“ pomenijo žive rastline in žive dele rastlin razen plodov in semen;

(b)	„okužene rastline in plodovi“ pomenijo rastline ali plodove, na katerih so našli enega ali več primerkov ameriškega kaparja, razen če je potrjeno, da so mrtvi;

(c)

„gostiteljske rastline ameriškega kaparja“ pomenijo rastline iz rodov: Acer L., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L., Cydonia Mill., Euonymus L., Fagus L., Juglans L., Ligustrum L., Malus Mill., Populus L., Prunus L., Pyrus L., Ribes L., Rosa L., Salix L., Sorbus L., Syringa L., Tilia L., Ulmus L., Vitis L.;

(d)	„drevesnice“ pomenijo nasade, kjer gojijo rastline, namenjene za presaditev, razmnoževanje ali prodajo posameznih ukoreninjenih rastlin.

Člen 3

Ko se zabeleži pojav ameriškega kaparja, države članice določijo mejo okuženega območja in varnostnega območja, ki je dovolj veliko, da zagotavlja varovanje okolice.

Člen 4

Države članice na okuženih in varnostnih območjih predvidijo primerno tretiranje gostiteljskih rastlin ameriškega kaparja za zatiranje tega škodljivega organizma ter preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja.

Člen 5

Države članice predvidijo:

(a)	da se vse okužene rastline v drevesnicah uničijo;

(b)	da so vse ostale rastline, ki rastejo na okuženem območju in so okužene ali za katere obstaja sum, da so okužene, tretirane tako, da te rastline in njihovi sveži plodovi ob premeščanju niso več okuženi;

(c)

da se vse ukoreninjene gostiteljske rastline ameriškega kaparja, ki rastejo na okuženem območju, in posamezni deli teh rastlin, namenjeni za razmnoževanje in vzgojeni na tem območju, lahko presadijo v istem območju ali pa se premestijo drugam le pod pogojem, da niso okuženi in da so bili tretirani na način, ki zagotavlja, da so bili vsi ameriški kaparji uničeni.

Člen 6

Države članice zagotovijo, da so na varnostnih območjih gostiteljske rastline ameriškega kaparja pod uradnim nadzorom in so pregledane najmanj enkrat na leto, da se odkrije morebitne pojave ameriškega kaparja.

Člen 7

1.   Države članice zagotovijo, da se v vsaki skupini rastlin (razen tistih, ki so ukoreninjene v tleh) in plodov, v kateri je bila odkrita okužba, okužene rastline in plodovi uničijo, preostale rastline in plodovi v skupini pa se obdelajo tako, da se uničijo vsi morebiti prisotni ameriški kaparji.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za delno okužene skupine svežih plodov.

Člen 8

Države članice prekličejo ukrepe za zatiranje ameriškega kaparja in preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja le, če je bilo ugotovljeno, da ameriški kapar ni več navzoč.

Člen 9

Države članice prepovedo posedovanje ameriškega kaparja.

Člen 10

1.   Države članice lahko dovolijo:

(a)	odstopanje od ukrepov iz členov 4 in 5, člena 7(1) in člena 9 za znanstvene in fitosanitarne namene ter testiranje in delo pri selekciji;

(b)	z odstopanjem od točke (b) člena 5 in člena 7(1) takojšnjo predelavo okuženih svežih plodov;

(c)	z odstopanjem od točke (b) člena 5 in člena 7(1) premeščanje okuženih svežih plodov znotraj okuženega območja.

2.   Države članice zagotovijo, da so dovoljenja iz odstavka 1 odobrena le ob ustreznem nadzoru, ki zagotavlja, da s tem zatiranje ameriškega kaparja ne bo moteno in da zaradi tega ne bo nevarnosti njegovega širjenja.

Člen 11

Države članice lahko, če je to potrebno, sprejmejo dodatne ali strožje predpise za zatiranje ameriškega kaparja ali preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja.

Člen 12

Direktiva 69/466/EGS se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov, ki so določeni v delu B Priloge I za prenos direktiv v nacionalno pravo.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 13

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 14

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  Mnenje z dne 12. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 5. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL L 323, 24.12.1969, str. 5. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 77/93/EGS (UL L 26, 31.1.1977, str. 20).

(4)  Glej del A Priloge I.

---

---

---

11.11.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/45

---

ODLOČBA SVETA

z dne 7. novembra 2006

o spremembi Odločbe Sveta 2003/583/ES o prerazporeditvi sredstev, ki jih je Evropska investicijska banka prejela za dejavnosti, ki se izvajajo v Demokratični republiki Kongo v okviru drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega ERS

(2006/768/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (1),

ob upoštevanju Notranjega sporazuma z dne 12. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere velja četrti del Pogodbe ES (2) in zlasti člen 8(2) Notranjega sporazuma,

ob upoštevanju predloga Komisije, pripravljenega v soglasju z Evropsko investicijsko banko (EIB),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Odločba Sveta 2003/583/ES (3) določa, da je skupni znesek dodatno dodeljenih sredstev na razpolago štiri leta od datuma odprtja računa.

(2)	Sklep 2005/446/ES predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 30. maja 2005 (4), določa rok za dodelitev sredstev devetega Evropskega razvojnega sklada (ERS) na 31. december 2007.

(3)	Ker je bilo za tranzicijo v Demokratični republiki Kongo zaradi zamude pri pripravi volilnega procesa potrebnega več časa kot predvideno, bi bilo treba podaljšati rok za dodelitev sredstev na podlagi dodatnih dodeljenih sredstev iz Odločbe 2003/583/ES.

(4)	Rok za dodelitev dodatno dodeljenih sredstev iz Odločbe 2003/583/ES bi bilo treba uskladiti z rokom iz Sklepa 2005/446/ES –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Tretji stavek člena 4 Odločbe 2003/583/ES se nadomesti z naslednjim:

Člen 2

Ta odločba začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3. Sporazum, kakor je bil spremenjen s Sporazumom, podpisanim v Luxembourgu, dne 25. junija 2005 (UL L 287, 28.10.2005, str. 4).

(2)  UL L 317, 15.12.2000, str. 355.

(3)  UL L 198, 6.8.2003, str. 9.

(4)  UL L 156, 18.6.2005, str. 19.

---

11.11.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/47

---

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 31. oktobra 2006

o pripravi seznama regij in območij, upravičenih do sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru čezmejnega in nadnacionalnega vidika cilja evropskega ozemeljskega sodelovanja za obdobje 2007–2013

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 5144)

(2006/769/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o določitvi splošnih določb za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad (1) in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s Koordinacijskim odborom skladov iz člena 103 Uredbe (ES) št. 1083/2006,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s točko (c) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006 je namen cilja evropskega ozemeljskega sodelovanja okrepitev čezmejnega sodelovanja s skupnimi lokalnimi in regionalnimi pobudami, nadnacionalnega sodelovanja pa z dejavnostmi, ki bi omogočile celosten ozemeljski razvoj, povezanimi s prednostnimi nalogami Skupnosti.

(2)

V skladu s prvim pododstavkom člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1083/2006 so regije na ravni NUTS III Skupnosti ob vseh notranjih in nekaterih zunanjih mejah na kopnem in vse regije na ravni NUTS III Skupnosti ob morskih mejah, ki so praviloma med sabo oddaljene največ 150 kilometrov, pri čemer je treba upoštevati možne prilagoditve, potrebne za zagotavljanje usklajenosti in kontinuitete sodelovanja, upravičene do sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru cilja evropskega ozemeljskega sodelovanja.

(3)	V skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006 so nadnacionalna območja prav tako upravičena do finančnih sredstev.

(4)	Zato je treba v skladu s tem pripraviti seznam upravičenih regij in območij.

(5)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Koordinacijskega odbora skladov –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Za namene nadnacionalnega sodelovanja iz člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1083/2006 so do sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru cilja evropskega ozemeljskega sodelovanja upravičene regije s seznama v Prilogi I.

Člen 2

Za namene nadnacionalnega sodelovanja iz člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006 so do sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru cilja evropskega ozemeljskega sodelovanja upravičena območja s seznama v Prilogi II.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

---

---

---