ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 310

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
9. november 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva

1

 

*

Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013)

15

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

9.11.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/1


UREDBA (ES) št. 1638/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. oktobra 2006

o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 179 in 181a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi bila zunanja pomoč Skupnosti bolj učinkovita, se predlaga nov okvir za pomoč pri načrtovanju in izvajanju. Ta uredba predstavlja enega od splošnih instrumentov, ki zagotavlja neposredno podporo za zunanjo politiko Evropske unije.

(2)

Evropski svet je v Kopenhagnu dne 12. in 13. decembra 2002 potrdil, da predstavlja širitev Evropske unije pomembno priložnost za nadgradnjo odnosov s sosednjimi državami, ki temeljijo na skupnih političnih in gospodarskih vrednotah, ter da ostaja Evropska unija odločena, da se izogiba novim delitvam v Evropi in da pospešuje stabilnost in blaginjo v okviru novih meja Evropske unije in preko njih.

(3)

Evropski svet je v Bruslju dne 17. in 18. junija 2004 poudaril pomembnost, ki jo pripisuje okrepitvi sodelovanja s temi sosedami, osnovanemu na partnerstvu in skupnemu lastništvu ter izgradnji skupnih vrednot na področju demokracije in spoštovanja človekovih pravic.

(4)

Privilegiran odnos med Evropsko unijo in njenimi sosedami bi moral graditi na prizadevanju za skupne vrednote, vključno z demokracijo, s pravno državo, z dobrim javnim upravljanjem in s spoštovanjem človekovih pravic, ter na načelih tržne ekonomije, odprte, na pravilih zasnovane in pravične trgovine in trajnostnega razvoja, ter zmanjšanja revščine.

(5)

Pomembno je, da se pomoč Skupnosti po tej uredbi dodeljuje v skladu z mednarodnimi sporazumi in mednarodnimi konvencijami, katerih del so Skupnost, države članice in partnerske države, in da se pri tem upoštevajo splošna načela mednarodnega prava, ki so ga strani skupno sprejele.

(6)

V vzhodni Evropi in južnem Kavkazu zagotavljajo Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju temelje za pogodbene odnose. V Sredozemlju zagotavlja regionalni okvir za sodelovanje Evro-sredozemsko partnerstvo („Barcelonski proces“), ki ga dopolnjuje mreža pridružitvenih sporazumov.

(7)

V okviru evropske sosedske politike so Evropska unija in partnerske države skupaj določile niz prednostnih nalog, združenih v serijo skupno dogovorjenih akcijskih načrtov, ki bodo pokrivali številna ključna področja za posamezen ukrep, vključno s političnim dialogom in reformo, trgovinsko in gospodarsko reformo, pravičnim socialnim in ekonomskim razvojem, s pravosodjem in notranjimi zadevami, energijo, prometom, informacijsko družbo, okoljem, raziskavami in inovacijami, razvojem civilne družbe ter z medčloveškimi odnosi. Napredek pri uresničevanju teh prednostnih nalog bo pripomogel k izkoriščanju vseh možnosti, ki jih ponujajo sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pa tudi pridružitveni sporazumi.

(8)

Da bi Skupnost podprla partnerske države pri prizadevanju za skupne vrednote in načela ter njihov trud pri izvajanju akcijskih načrtov, bi morala imeti možnost zagotoviti pomoč tem državam in podpreti različne oblike sodelovanja med njimi ter oblike njihovega sodelovanja z državami članicami za oblikovanje območja skupne stabilnosti, varnosti in blaginje, skupaj z visoko stopnjo ekonomskega povezovanja in političnega sodelovanja.

(9)

Pomemben cilj pomoči Skupnosti je spodbujanje političnih, gospodarskih in socialnih reform v njenem sosedstvu. V Sredozemlju se bo ta cilj še naprej zasledoval v okviru sredozemskega območja „strateškega partnerstva s Sredozemljem in Bližnjim vzhodom“. V odnosih s sredozemskimi sosedami iz severne Afrike se bodo upoštevali ustrezni elementi strategije Evropske unije za Afriko.

(10)

Pomembno je, da naj bi bila pomoč, zagotovljena sosednjim državam v razvoju v okviru evropske sosedske politike, v skladu s cilji in načeli razvojne politike Evropske skupnosti, kakor so določeni v skupni izjavi, imenovani „Evropsko soglasje o razvoju“ (2), ki so jo dne 20. decembra 2005 sprejeli Svet in predstavniki vlad držav članic, ko so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije.

(11)

Evropska unija in Rusija sta se odločili, da bosta med seboj razvili posebno strateško partnerstvo, tako da bosta oblikovali štiri skupne prostore, pomoč Skupnosti pa se bo uporabljala za podporo razvoju tega partnerstva ter za spodbujanje čezmejnega sodelovanja na meji med Rusijo in njenimi sosedami, ki so članice Evropske unije.

(12)

Severna dimenzija zagotavlja okvir za sodelovanje med Evropsko unijo, Rusijo, Norveško in Islandijo, prav tako pa je pomembno pomoč Skupnosti uporabiti za podporo dejavnosti, ki prispevajo k izvajanju takšnega okvira. Novi cilji te politike bodo določeni v politični izjavi in v dokumentu o političnem okviru, ki bosta pripravljena na osnovi smernic ministrskega srečanja severne dimenzije dne 21. novembra 2005.

(13)

Pomoč in sodelovanje s sredozemskimi partnericami bi se moralo izvajati v okviru Evro-sredozemskega partnerstva, ki je bilo sklenjeno z Barcelonsko deklaracijo dne 28. novembra 1995, in potrjeno na Desetem jubilejnem evro-sredozemskem vrhunskem srečanju dne 28. novembra 2005, in bi moralo upoštevati ob tem doseženi sporazum o oblikovanju prostotrgovinskega območja za blago do leta 2010 ter o začetku procesa asimetrične liberalizacije.

(14)

Spodbujanje sodelovanja je pomembno na zunanjih mejah Evropske unije in tudi med partnerskimi državami, zlasti med tistimi, ki ležijo geografsko blizu.

(15)

Da bi se izognili oblikovanju novih črt delitve, je zlasti pomembno, da se odstranijo ovire za učinkovito čezmejno sodelovanje ob zunanjih mejah Evropske unije. Čezmejno sodelovanje bi moralo prispevati k enotnemu in trajnostnemu regionalnemu razvoju v sosednjih obmejnih regijah in k skladnemu teritorialnemu združevanju v Skupnosti in s sosednjimi državami. Ta cilj je mogoče najlažje doseči z združevanjem zunanjepolitičnih ciljev z ekonomsko in socialno kohezijo, ki je skladna z okoljem.

(16)

Za pomoč sosednjim partnerskim državam pri doseganju njihovih ciljev ter za spodbujanje sodelovanja med njimi in državami članicami bi bilo treba oblikovati enoten, politično voden instrument, ki bo nadomestil številne obstoječe instrumente za zagotavljanje skladnosti in poenostavitev načrtovanja in vodenja programov pomoči.

(17)

Ta instrument bi moral, z delovanjem s pomočjo enotnega mehanizma upravljanja ter z enotnimi postopki, prav tako pripomoči k doseganju trajnih učinkov koristi čezmejnega sodelovanja med partnerskimi državami in državami članicami. Graditi bi moral na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju sosedskih programov v obdobju 2004–2006 ter delovati na podlagi načel, kot so večletno načrtovanje programov, partnerstvo in sofinanciranje.

(18)

Pomembno je, da obmejne regije, ki pripadajo državam Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in so trenutno udeležene v čezmejnem sodelovanju, ki vključuje države članice in partnerske države, lahko nadaljujejo s takšnim sodelovanjem na osnovi lastnih virov.

(19)

Ta uredba določa finančna sredstva za obdobje 2007–2013, ki predstavljajo v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3).

(20)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(21)

Postopek upravljanja bi se moral uporabiti pri določanju izvedbenih pravil, ki bodo urejala izvajanje čezmejnega sodelovanja, in pri sprejemanju strateških dokumentov, akcijskih programov in posebnih ukrepov, ki niso predvideni v strateških dokumentih, katerih vrednost presega mejo 10 000 000 EUR.

(22)

Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpodbujanje okrepljenega sodelovanja in pospešene gospodarske integracije med Evropsko unijo in sosednjimi državami, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov predlaganih ukrepov lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(23)

Na podlagi te uredbe je treba razveljaviti uredbe Sveta (EGS) št. 1762/92 z dne 29. junija 1992 o izvajanju protokolov o finančnem in tehničnem sodelovanju, sklenjenih med Skupnostjo in sredozemskimi državami nečlanicami (5), (ES) št. 1734/94 z dne 11. julija 1994 o finančnem in tehničnem sodelovanju z Zahodnim bregom in Gazo (6) in (ES) št. 1488/96 z dne 23. julija 1996 o finančnih in tehničnih ukrepih (MEDA) za spremljanje reforme gospodarskih in socialnih struktur v okviru Evro-mediteranskega partnerstva (7). Prav tako bo ta uredba nadomestila Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 99/2000 z dne 29. decembra 1999 o zagotavljanju pomoči partnerskim državam v vzhodni Evropi in srednji Aziji (8), katere veljavnost se izteče dne 31. decembra 2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

CILJI IN NAČELA

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa instrument sosedstva in partnerstva za zagotovitev pomoči Skupnosti pri razvoju območja blaginje in dobrih sosedskih odnosov, ki zajema Evropsko unijo in države ter ozemlja navedene v Prilogi (v nadaljevanju „partnerske države“).

2.   Pomoč Skupnosti se uporablja v korist partnerskih držav. Pomoč Skupnosti se lahko uporabi za skupno korist držav članic in partnerskih držav ter njihovih regij, za pospeševanje čezmejnega ter trans-regionalnega sodelovanja, kakor je opredeljeno v členu 6.

3.   Evropska unija temelji na vrednotah svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države in skuša z dialogom in sodelovanjem vzpodbujati k prizadevanju za te vrednote v partnerskih državah.

Člen 2

Področje uporabe pomoči Skupnosti

1.   Pomoč Skupnosti vzpodbuja izboljšanje sodelovanja in napredujoče gospodarsko povezovanje med Evropsko unijo in partnerskimi državami ter zlasti podpira izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov ter ostalih obstoječih ali prihodnjih sporazumov. Spodbujajo se tudi prizadevanja partnerskih držav, ki so usmerjena v pospeševanje odgovornega upravljanja in pravičnega socialnega in gospodarskega razvoja.

2.   Pomoč Skupnosti se uporabi za podporo ukrepom znotraj naslednjih področij sodelovanja:

(a)

spodbujanje političnega dialoga in reforme;

(b)

spodbujanje približevanja zakonodaje in ureditev za zvišanje standardov na vseh področjih, ki so pomembna za spodbujanje udeležbe partnerskih držav na notranjem trgu, in okrepitev trgovine;

(c)

okrepitev nacionalnih institucij in teles, odgovornih za pripravo in učinkovito izvajanje politik na področjih, ki jih pokrivajo pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju in drugi večstranski sporazumi, katerih pogodbenica je Skupnost in/ali njene države članice, in katerih cilj je doseganje ciljev, opredeljenih v tem členu;

(d)

spodbujanje pravne države in dobrega upravljanja, vključno s krepitvijo učinkovitosti javne uprave ter nepristranskosti in učinkovitosti sodstva, ter podpora boju proti korupciji in goljufijam;

(e)

spodbujanje trajnostnega razvoja v vseh pogledih;

(f)

uresničevanje regionalnih in lokalnih razvojnih prizadevanj, tako na mestnih, kakor tudi na podeželskih območjih, da bi zmanjšali neravnovesja in izboljšali regionalne in lokalne razvojne zmogljivosti;

(g)

spodbujanje varstva okolja, ohranjanja narave in trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, vključno s sladkovodnimi in morskimi viri;

(h)

podpiranje politik, usmerjenih v zmanjšanje revščine, kot prispevek k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja ZN;

(i)

podpiranje politik za spodbujanje socialnega razvoja, socialne vključenosti, enakosti spolov, nediskriminacije, zaposlovanja in socialnega varstva, vključno z zaščito delavcev migrantov, s socialnim dialogom, ter politik za spoštovanje pravic sindikatov in enotnih delovnih standardov, ki vključujejo tudi področje dela otrok;

(j)

podpiranje politik za pospeševanje zdravstva, izobraževanja in usposabljanja, skupaj, ne le z ukrepi za boj proti glavnim prenosljivim in neprenosljivim boleznim ter motnjam, ampak tudi z dostopom do storitev in izobraževanja za dobro zdravje, vključno z reproduktivnim zdravjem in zdravjem otrok za dekleta in žene;

(k)

pospeševanje in varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravicami žensk in otrok;

(l)

podpora procesu demokratizacije, med drugim s krepitvijo vloge organizacij civilne družbe, s spodbujanjem pluralnosti medijev ter s spremljanjem volitev in pomoči;

(m)

podpiranje razvoja civilne družbe in nevladnih organizacij;

(n)

spodbujanje razvoja tržne ekonomije, vključno z ukrepi za podporo zasebnemu sektorju in za razvoj malih in srednje velikih podjetij, za spodbujanje naložb in za pospeševanje svetovne trgovine;

(o)

spodbujanje sodelovanja v energetskem sektorju, sektorju za telekomunikacije in transport, vključno z medsebojnimi povezavami, mrežami ter njihovim delovanjem, izboljšanjem zaščite in varnosti mednarodnega prevoza ter upravljanja z energijo in s spodbujanjem obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in čistega prevoza;

(p)

zagotavljanje podpore ukrepom, katerih namen je povečati varnost hrane za državljane, zlasti na zdravstvenih in fitosanitarnih področjih;

(q)

zagotavljanje učinkovitega in varnega obmejnega upravljanja;

(r)

podpora reformam in krepitvi zmogljivosti na področju pravosodja in notranjih zadev, vključno s vprašanji, kakor so azil, migracije in ponovni sprejem, ter boj proti trgovanju z ljudmi, terorizmu in organiziranemu kriminalu ter njihovo preprečevanje, vključno s financiranjem organiziranega kriminala, pranjem denarja in davčno goljufijo;

(s)

podpiranje upravnega sodelovanja za izboljšanje transparentnosti in izmenjave podatkov na področju obdavčevanja, zato da bi preprečevali izogibanje davkom in davčnim utajam;

(t)

spodbujanje sodelovanja v dejavnostih na področju raziskav in inovacij v Skupnosti;

(u)

spodbujanje sodelovanja na višješolskem področju v državah članicah in partnerskih državah ter mobilnost profesorjev, raziskovalcev in študentov;

(v)

spodbujanje večkulturnega dialoga, neposrednih medčloveških kontaktov, kar vključuje povezave s skupnostmi priseljencev, ki živijo v državah članicah, sodelovanja med civilnimi družbami, kulturnimi ustanovami ter izmenjave mladih;

(w)

podpiranje sodelovanja, ki je usmerjeno v varovanje zgodovinske in kulturne dediščine, ter spodbujanje njegovih razvojnih možnosti, tudi prek turizma;

(x)

podpiranje udeležbe partnerskih držav pri programih in v agencijah Skupnosti;

(y)

podpiranje čezmejnega sodelovanja preko skupnih lokalnih pobud, ki bodo pospešile trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj v obmejnih regijah ter enoten ozemeljski razvoj preko zunanje meje Skupnosti;

(z)

spodbujanje regionalnega in subregionalnega sodelovanja in povezovanja, vključno z državami, ki niso upravičene do pomoči Skupnosti po tej uredbi, kjer je to primerno;

(aa)

zagotavljanje podpore v postkriznih razmerah, vključno s pomočjo beguncem ter razseljenim osebam, in pomoč pri pripravljenosti na katastrofe;

(bb)

spodbujanje komunikacije in pospeševanje izmenjave med partnerji na področju ukrepov in dejavnosti, financiranih s programi;

(cc)

obravnavanje skupnih tematskih izzivov na področjih, ki so v obojestranskem interesu, in drugih ciljev, ki so v skladu s področjem uporabe te uredbe.

Člen 3

Okvir politike

1.   Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitveni sporazumi in ostali obstoječi ali prihodnji sporazumi, na podlagi katerih se oblikujejo odnosi s partnerskimi državami, ter ustrezna sporočila Komisije in zaključki Sveta, ki določajo smernice politike Evropske unije do teh držav, zagotovijo celoten politični okvir za programiranje pomoči Skupnosti, na katere se nanaša ta uredba. Skupno dogovorjeni akcijski načrti ali drugi enakovredni dokumenti zagotovijo ključne točke napotkov za določitev prednostnih nalog pomoči Skupnosti.

2.   Kjer med Evropsko unijo in partnerskimi državami ne obstajajo sporazumi navedeni v odstavku 1, se pomoč Skupnosti lahko zagotovi, če se izkaže, da je zasledovanje ciljev politik Evropske unije koristno, in se programira na osnovi takšnih ciljev.

Člen 4

Dopolnjevanje, partnerstvo in sofinanciranje

1.   Pomoč skupnosti v okviru te uredbe navadno dopolnjuje ali prispeva k ustreznim nacionalnim, regionalnim ali lokalnim strategijam in ukrepom.

2.   Pomoč Skupnosti v okviru te uredbe je oblikovana kot partnerstvo med Komisijo in državami upravičenkami. V partnerstvo so, če je to primerno, vključene nacionalne, regionalne in lokalne oblasti ter ekonomski in socialni partnerji, civilna družba in drugi ustrezni organi.

3.   Države upravičenke temu primerno vključijo ustrezne partnerje na primerni teritorialni ravni, zlasti na regionalni in lokalni ravni, pri pripravah, izvajanju in spremljanju programov in projektov.

4.   Pomoč Skupnosti v okviru te uredbe navadno sofinancirajo države upravičenke iz javnih skladov, prispevkov upravičencev ter drugih virov. Potrebe po sofinanciranju za ukrepe, katerih cilj je spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter podpora demokratizaciji, se lahko opustijo v ustrezno utemeljenih primerih in kadar je to potrebno za podporo razvoju civilne družbe in nedržavnih dejavnikov.

Člen 5

Skladnost, dopolnjevanje in usklajevanje

1.   Programi in projekti, financirani v okviru te uredbe, so skladni s politikami Evropske unije. Ustrezajo sporazumom, ki so jih Skupnost in njene države članice sklenile s partnerskimi državami, in upoštevajo obveze iz večstranskih sporazumov ter mednarodnih konvencij, katerih stranke so, vključno glede spoštovanja človekovih pravic, demokracije in dobrega upravljanja.

2.   Komisija in države članice zagotovijo skladnost med pomočjo Skupnosti, zagotovljene v okviru te uredbe, in finančno pomočjo, ki jo z drugimi notranjimi in zunanjimi finančnimi instrumenti zagotavljajo Skupnost in njene države članice, ter Evropska investicijska banka (EIB).

3.   Komisija in države članice zagotovijo usklajevanje njihovih posameznih programov pomoči s ciljem povečati uspešnost in učinkovitost izvajanja pomoči v skladu z začrtanimi smernicami za krepitev operativnega usklajevanja na področju zunanje pomoči ter za usklajenost politik in postopkov. Usklajevanje vključuje redna posvetovanja ter pogoste izmenjave pomembnih informacij med različnimi fazami ciklusa pomoči, zlasti na ravni določenega področja, in določa ključne korake v procesih načrtovanja programov držav članic in Skupnosti.

4.   Komisija skupaj z državami članicami izda potrebne pobude za zagotovitev ustrezne koordinacije ter sodelovanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, kot so mednarodne finančne institucije, skladi in programi Združenih narodov, ter darovalci zunaj Evropske unije.

NASLOV II

PROGRAMIRANJE IN DODELITEV SREDSTEV

Člen 6

Vrste programov

1.   Pomoč Skupnosti se v skladu s to uredbo izvaja preko:

(a)

državnih, večdržavnih in čezmejnih strateških dokumentov ter večletnih okvirnih programov iz člena 7 v obliki:

(i)

državnih ali večdržavnih programov, ki obsegajo pomoč eni partnerski državi ali se nanašajo na regionalno ali subregionalno sodelovanje med dvema ali več partnerskimi državami, pri katerem lahko sodelujejo države članice;

(ii)

programov čezmejnega sodelovanja, ki obsegajo sodelovanje med eno ali več državami članicami ter med eno ali več partnerskimi državami, v regijah, ki mejijo na njihove skupne dele zunanjih meja Skupnosti;

(b)

skupnih operativnih programov za čezmejno sodelovanje iz člena 9, letnih akcijskih programov iz člena 12 in posebnih ukrepov iz člena 13.

2.   Večdržavni programi lahko vključujejo ukrepe za trans-regionalno sodelovanje. V tej uredbi trans-regionalno sodelovanje pomeni sodelovanje med državami članicami in partnerskimi državami, v okviru katerega se obravnavajo skupni izzivi, ki je usmerjeno v skupno korist in poteka kjerkoli na ozemlju držav članic ali partnerskih držav.

Člen 7

Programiranje in dodelitev sredstev

1.   Za državne ali večdržavne programe se sprejmejo strateški dokumenti, v skladu s postopkom iz člena 26(2). Strateški dokumenti odražajo politični okvir in akcijske načrte iz člena 3, in so skladni z načeli in načini, določenimi v členih 4 in 5. Strateški dokumenti se oblikujejo za obdobje, združljivo s prednostnimi nalogami, določenimi v političnem okviru, in vključujejo večletne okvirne programe, skupaj z okvirnim večletnim dodeljevanjem finančnih sredstev in s prednostnimi cilji za vsako državo ali regijo, ki so skladni s tistimi, navedenimi v členu 2(2). Pregledajo se sredi obdobja ali kadarkoli je to potrebno, in se revidirajo v skladu s postopkom, določenim v členu 26(2).

2.   Komisija pri oblikovanju državnih ali večdržavnih programov določi dodeljevanje sredstev za vsak program, za to uporabi jasna in objektivna merila ter pri tem upošteva posebne značilnosti in potrebe zadevne države ali regije, pomen partnerstva med Evropsko unijo in zadevno državo, napredek v smeri izvajanja dogovorjenih ciljev, vključno s tistimi v zvezi z upravljanjem in reformami ter zmogljivostmi za upravljanje pomoči Skupnosti in za njeno absorpcijo.

3.   Izključno v namene čezmejnega sodelovanja, za oblikovanje seznama skupnih operativnih programov iz člena 9(1), za okvirno večletno dodeljevanje sredstev in za oblikovanje teritorialnih enot, pristojnih za sodelovanje v vsakem od teh programov, se sprejme en ali, če je potrebno, več strateških dokumentov v skladu s postopki iz člena 26(2). Takšni strateški dokumenti se oblikujejo ob upoštevanju načel in načinov iz členov 4 in 5, in načeloma pokrivajo obdobje največ sedmih let od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

4.   Komisija odloča o dodeljevanju sredstev za čezmejne programe sodelovanja in pri tem upošteva objektivna merila, kakor so poseljenost upravičenih območij in drugi dejavniki, ki vplivajo na poglobljenost sodelovanja, vključno s posebnimi značilnostmi obmejnih območij ter zmogljivostmi za upravljanje pomoči Skupnosti in za njeno absorpcijo.

5.   Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) prispeva k programom čezmejnega sodelovanja, ki so oblikovani in se izvajajo na podlagi določb te uredbe. Znesek prispevka ESRR za meje s partnerskimi državami je določen v ustreznih določbah Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah za Evropski sklad za regionalni razvoj, za Evropski socialni sklad in za Kohezijski sklad (9).

6.   V primeru krize ali grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, se po hitrem postopku opravi ad hoc pregled strateških dokumentov. Ta pregled zagotovi skladnost med pomočjo Skupnosti, ki jo zagotavlja ta uredba, in pomočjo, zagotovljeno z drugimi finančnimi instrumenti Skupnosti, vključno z Uredbo (ES/Euratom) Evropskega parlamenta in Sveta (10) o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost.

NASLOV III

ČEZMEJNO SODELOVANJE

Člen 8

Geografska upravičenost

1.   Programi čezmejnega sodelovanja iz člena 6(1)(a)(ii) lahko zajemajo vse naslednje obmejne regije:

(a)

vse teritorialne enote, ki ustrezajo ravni NUTS 3 ali enakovredni ravni ob kopenskih mejah med državami članicami in partnerskimi državami;

(b)

vse teritorialne enote, ki ustrezajo ravni NUTS 3 ali enakovredni ravni ob pomembnejših morskih prehodih;

(c)

vse obalne teritorialne enote, ki ustrezajo ravni NUTS 2 ali ki so enakovredni ravni, ki se nahajajo nasproti skupnim morskim bazenom držav članic in partnerskih držav.

2.   Za zagotovitev nadaljevanja obstoječega sodelovanja in v drugih upravičenih primerih, se teritorialnim enotam, ki mejijo na enote iz odstavka 1, lahko dovoli udeležba v programih čezmejnega sodelovanja pod pogoji, ki jih določajo posebni strateški dokumenti iz člena 7(3).

3.   Pri oblikovanju programov v skladu z odstavkom (1)(b), lahko Komisija, po dogovoru s partnerji, predlaga, da se udeležba pri sodelovanju razširi na vso teritorialno enoto ravni NUTS 2, kjer se nahaja teritorialna enota ravni NUTS 3.

4.   Komisija določi seznam pomembnejših morskih prehodov v strateških dokumentih iz člena 7(3) na osnovi razdalje in ostalih pomembnih geografskih in gospodarskih kriterijev.

Člen 9

Programiranje

1.   Čezmejno sodelovanje iz te uredbe se izvaja v okviru večletnih programov, ki obsegajo sodelovanje na področju določene meje ali skupine meja in vključujejo večletne ukrepe, ki težijo k svežnju usklajenih prednostnih nalog in ki jih je mogoče izvajati s podporo pomoči Skupnosti (v nadaljevanju „skupni operativni programi“). Skupni operativni programi temeljijo na strateških dokumentih iz člena 7(3).

2.   Skupni operativni programi za pomembne kopenske meje in morske prehode se oblikujejo za vsako mejo na ustrezni teritorialni ravni ter vključujejo upravičene teritorialne enote, ki pripadajo eni državi članici ali več državam članicam in eni partnerski državi ali več partnerskim državam.

3.   Skupni operativni programi za morske bazene so večstranski in vključujejo upravičene teritorialne enote, ki se nahajajo nasproti skupnega morskega bazena, pripadajočega različnim državam udeleženkam ter vsaj eni državi članici in eni partnerski državi, ob upoštevanju institucionalnih sistemov in načela partnerstva. Lahko vključujejo dvostranske dejavnosti, ki spodbujajo sodelovanje med eno državo članico in eno partnersko državo. Ti programi so tesno usklajeni z nadnacionalnimi programi sodelovanja, saj delno prekrivajo geografska območja, ki so bila v Evropski uniji ustanovljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006.

4.   Skupne operativne programe oblikujejo udeležene države članice in partnerske države na primerni teritorialni ravni, v skladu s svojim institucionalnim sistemom in ob upoštevanju načela partnerstva iz člena 4. Programi praviloma zajemajo obdobje sedmih let od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

5.   Države, ki niso udeleženke, vendar pa se nahajajo nasproti skupnemu morskemu bazenu, za katerega je oblikovan skupni operativni program, se lahko pridružijo skupnemu operativnemu programu in pridobijo pomoč Skupnosti pod pogoji, določenimi v izvedbenih pravilih iz člena 11.

6.   Države udeleženke Komisiji skupaj predložijo, v roku enega leta od potrditve strateških dokumentov iz člena 7(3), predloge za skupne operativne programe. Komisija sprejme vsak skupni operativni program potem, ko oceni njegovo skladnost s to uredbo in z izvedbenimi pravili.

7.   Skupni operativni programi se lahko pregledajo na pobudo držav udeleženk, udeleženih obmejnih regij ali Komisije, ob upoštevanju sprememb pri prednostnih nalogah sodelovanja, socialno ekonomskega razvoja, rezultatov izvajanja zadevnih ukrepov in opazovanja ter ocenjevanja, in na podlagi potrebe za prilagoditev razpoložljive vsote ter prerazporeditve virov.

8.   Komisija s partnerskimi državami po sprejetju skupnih operativnih programov sklene finančni sporazum, v skladu z ustreznimi določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (11). Finančni sporazum vsebuje pravne določbe, ki so potrebne za izvajanje skupnega operativnega programa, podpisati pa bi ga moral tudi organ skupnega upravljanja iz člena 10.

9.   Države udeleženke bodo, ob upoštevanju načel partnerstva, skupaj izbrale tiste ukrepe, ki so skladni s prednostnimi nalogami in ukrepi iz skupnih operativnih programov, ki bodo prejeli pomoč Skupnosti.

10.   V posebnih in ustrezno utemeljenih primerih, kjer:

(a)

skupnega operativnega programa ni mogoče oblikovati zaradi težav, ki izvirajo iz odnosov med državami udeleženkami ali med Evropsko unijo in partnersko državo;

(b)

najpozneje do 30. junija 2010, države udeleženke Komisiji niso predložile skupnega operativnega programa;

(c)

partnerska država ne podpiše finančnega sporazuma do konca leta, v katerem je bil program sprejet;

(d)

skupnega operativnega programa ni mogoče izvajati zaradi težav, ki izvirajo iz odnosov med dvema državama udeleženkama,

Komisija, po posvetovanju z zadevno državo članico (zadevnimi državami članicami) naredi vse potrebno, da zadevni državi članici omogoči uporabo prispevka ESRR za program v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006.

Člen 10

Upravljanje programov

1.   Skupne operativne programe načeloma izvaja organ skupnega upravljanja, ki se nahaja v državi članici, in sicer po načelu deljenega upravljanja. Organu skupnega upravljanja lahko pomaga skupen tehnični sekretariat.

2.   Države udeleženke lahko Komisiji predlagajo, da bi bil organ skupnega upravljanja lociran v partnerski državi, če je zagotovljeno, da je imenovani organ sposoben v celoti uporabiti merila, navedena v določbah Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

3.   V tej uredbi „organ skupnega upravljanja“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ ali telo, vključno z državo samo, na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki jo skupaj imenujejo država članica ali države članice in država partnerica ali države partnerice, vključene v skupni operativni program, s finančno in upravno sposobnostjo za upravljanje pomoči Skupnosti ter s pravno sposobnostjo za sklepanje sporazumov, potrebnih za namene te uredbe.

4.   Organ skupnega upravljanja je odgovoren za upravljanje in izvajanje skupnega operativnega programa v skladu z načeli dobrega tehničnega in finančnega upravljanja, in za zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti svojih operacij. Zato se vzpostavijo ustrezni sistemi za upravljanje, nadzor in računovodstvo ter standardi.

5.   Sistem upravljanja in nadzora skupnega operativnega programa zagotavlja ustrezno razdelitev funkcij upravljanja, izdajanja certifikatov in revizije, bodisi z ustrezno razmejitvijo dolžnosti znotraj organa za upravljanje ali z imenovanjem ločenih teles za izdajanje certifikatov in za opravljanje revizij.

6.   Da se omogoči ustrezna pripravljenost skupnih operativnih programov za izvajanje, lahko Komisija, po sprejetju skupnega operativnega programa ter pred podpisom sporazuma o financiranju, skupnemu organu upravljanja dovoli, da del programskih sredstev uporabi za začetek financiranja določenih dejavnosti programa, kakor so npr. nastajajoči stroški za delovanje organa upravljanja, tehnična pomoč in drugi pripravljalni ukrepi. Natančen opis takšne pripravljalne faze vsebujejo izvedbena pravila iz člena 11.

Člen 11

Izvedbena pravila

1.   V skladu s postopkom iz člena 26(2) se sprejmejo izvedbena pravila o posebnih določbah za izvajanje tega naslova.

2.   Vsebina izvedbenih pravil vsebuje vprašanja, kakor je stopnja sofinanciranja, priprava skupnih operativnih programov, določanje in delovanje skupnih organov, vloga in funkcija nadzornega in izbirnega odbora in skupnega sekretariata, upravičenost izdatkov, izbira skupnih projektov, pripravljalna faza, tehnično in finančno upravljanje pomoči Skupnosti, finančni nadzor in revizija, spremljanje in ocenjevanje, prikaz in informativne dejavnosti za morebitne upravičence.

NASLOV IV

IZVAJANJE

Člen 12

Sprejemanje akcijskih programov

1.   Akcijski programi, pripravljeni na podlagi strateških dokumentov iz člena 7(1), se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2), običajno na letni osnovi.

Izjemoma lahko Komisija sprejme, na primer tedaj, ko akcijski program še ni sprejet, na podlagi strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov iz člena 7, ukrepe zunaj akcijskega programa, vendar po istih pravilih in postopkih kot veljajo za akcijske programe.

2.   Akcijski programi opredeljujejo zasledovane cilje, področja posredovanja, pričakovane rezultate, postopke upravljanja, pa tudi skupno količino predvidenega financiranja. Pri tem upoštevajo izkušnje, pridobljene s preteklim izvajanjem pomoči Skupnosti. Vsebujejo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo ustreznih količin financiranja za vsako dejavnost ter okvirnega razporeda njihove izvedbe. Vključujejo opredelitev kazalnikov uspešnosti, ki jih je treba nadzorovati pri izvajanju ukrepov, financiranih v okviru programov.

3.   Komisija sprejme za čezmejno sodelovanje skupne programe, ki so v skladu s postopki iz člena 9.

4.   Komisija predstavi akcijske programe in skupne programe za čezmejno sodelovanje v vednost Evropskemu parlamentu in državam članicam v roku enega meseca po njihovem sprejetju.

Člen 13

Sprejemanje posebnih ukrepov, ki niso predvideni v strateških dokumentih ali večletnih okvirnih programih

1.   Komisija sprejme, v primeru nepredvidenih in ustrezno utemeljenih potreb ali dogodkov, posebne ukrepe, ki niso predvideni v strateških dokumentih ali večletnih programih (v nadaljevanju „posebni ukrepi“).

Posebni ukrepi se lahko uporabljajo tudi za financiranje dejavnosti za ublažitev prehoda z nujne pomoči na dejavnosti za dolgoročen razvoj, vključno z dejavnostmi, katerih namen je zagotoviti boljšo pripravljenost javnosti ob ponavljajočih se krizah.

2.   Če izdatki teh ukrepov presežejo 10 000 000 EUR, jih Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 26(2).

Postopka iz člena 26(2) ni treba uporabljati za spremembe posebnih ukrepov, kot so tehnične prilagoditve, podaljšanje obdobja za izvedbo, ponovna dodelitev kreditov znotraj načrtovanega proračuna ali povečanje proračuna za manj kot 20 % začetnega proračuna, če te spremembe ne vplivajo na prvotne cilje, ki so določeni v odločitvi Komisije.

3.   Posebni ukrepi opredeljujejo zasledovane cilje, področja delovanja, pričakovane rezultate, postopke upravljanja, pa tudi skupno količino predvidenega financiranja. Vsebujejo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo ustreznih količin financiranja za vsako dejavnost ter ustreznih količin okvirnega razporeda njihove izvedbe. Vključujejo opredelitev kazalcev uspešnosti, ki jih je treba nadzorovati pri izvajanju posebnih ukrepov.

4.   Komisija posreduje posebne ukrepe, katerih vrednost ne presega 10 000 000 EUR, v vednost Evropskemu parlamentu in državam članicam v roku enega meseca po sprejetju njene odločitve.

Člen 14

Upravičenost

1.   Do financiranja znotraj te uredbe v namene izvajanja akcijskih programov, skupnih programov za čezmejno sodelovanje in posebnih ukrepov so upravičene:

(a)

partnerske države in regije ter njihove ustanove;

(b)

decentralizirane enote partnerskih držav, kot so regije, oddelki, province in občine;

(c)

skupna telesa, ki jih ustanovijo partnerske države in regije ter Skupnost;

(d)

mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, s službami in z misijami v okviru sistema Združenih narodov, z mednarodnimi finančnimi ustanovami ter z razvojnimi bankami, in sicer v obsegu prispevka k ciljem te uredbe;

(e)

ustanove in organi Skupnosti, a le za izvajanje ukrepov pomoči tipa, določenega v členu 16;

(f)

agencije Evropske unije;

(g)

naslednji subjekti in telesa držav članic, partnerskih držav in regij ter drugih tretjih držav, ob upoštevanju pravil o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti iz člena 21, če prispevajo k ciljem te uredbe:

(i)

javni in javnim podobni organi, lokalni organi ali uprave ter konzorciji;

(ii)

družbe, podjetja ter druge zasebne organizacije in gospodarski subjekti;

(iii)

finančne ustanove, ki odobrijo, spodbujajo in financirajo zasebna vlaganja v partnerskih državah in regijah;

(iv)

nedržavni dejavniki, kakor so opredeljeni v (h);

(v)

fizične osebe;

(h)

naslednji nedržavni dejavniki:

(i)

nevladne organizacije;

(ii)

organizacije, ki predstavljajo narodne in/ali etnične manjšine;

(iii)

skupine domačinov in trgovska združenja;

(iv)

zadruge, sindikati, organizacije, ki predstavljajo ekonomske in socialne interese;

(v)

lokalne organizacije (vključno z mrežami), vključene v decentralizirano regionalno sodelovanje in povezovanje;

(vi)

potrošniške organizacije, organizacije žensk in mladih, izobraževalne, kulturne, raziskovalne in znanstvene organizacije;

(vii)

univerze;

(viii)

cerkve in verska združenja in skupnosti;

(ix)

mediji;

(x)

čezmejna združenja, nevladna združenja in neodvisne ustanove.

2.   Za potrebe doseganja ciljev te uredbe, je pomoč Skupnosti lahko zagotovljena akterjem ali telesom, ki niso natančno opredeljeni v tem členu.

Člen 15

Vrste ukrepov

1.   Pomoč Skupnosti se uporablja za financiranje programov, projektov in vseh vrst ukrepov, ki pripomorejo k uresničevanju ciljev te uredbe.

2.   Pomoč Skupnosti se lahko prav tako:

(a)

uporabi za financiranje tehnične podpore in ciljnih upravnih ukrepov, vključno s takšnimi ukrepi sodelovanja, ki vključujejo strokovnjake na področju javnega sektorja, ki jih namestijo države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi, ki so vključeni v program;

(b)

uporabi za financiranje investicij in za dejavnosti, povezane z investiranjem;

(c)

dodeli v obliki prispevka EIB ali drugim finančnim posrednikom v skladu s členom 23, za financiranje posojil, kapitalske naložbe, jamstvene sklade in investicijske sklade;

(d)

uporabi za programe za oprostitev dolga v izjemnih primerih, na osnovi mednarodno sprejetega programa za oprostitev dolga;

(e)

uporabi za pomoč sektorskemu ali splošnemu proračunu, če je upravljanje partnerskih držav javne porabe dovolj pregledno, zanesljivo in učinkovito ter če so poskrbeli za vzpostavitev pravilno formulirane sektorske ali makroekonomske politike, odobrene s strani osnovnih dajalcev, vključno, če je pomembno, z mednarodnimi finančnimi institucijami;

(f)

uporabi za zagotovitev subvencionirane obrestne mere, zlasti za posojila, namenjena varovanju okolja;

(g)

uporabi za zavarovanja proti nekomercialnim tveganjem;

(h)

uporabi za prispevek skladu, ki ga ustanovijo Skupnost, države članice, mednarodne in regionalne organizacije, ostali donatorji ali partnerske države;

(i)

uporabi kot prispevek h kapitalu mednarodnih finančnih institucij ali regionalnih bank za razvoj;

(j)

uporabi za financiranje stroškov, potrebnih, da lahko države, ki koristijo pomoč Skupnosti, izvajajo učinkovito administracijo in nadzor projektov in programov;

(k)

uporabi za financiranje mikroprojektov;

(l)

uporabi za ukrepe za varnost hrane.

3.   Pomoči Skupnosti se načeloma ne uporablja za financiranje davkov, carin in drugih davščin.

Člen 16

Ukrepi pomoči

1.   Financiranje Skupnosti lahko prav tako pokriva izdatke v zvezi z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, pregledovanja in ocenjevanja, ki so neposredno potrebne za izvedbo te uredbe in za dosego njenih ciljev, na primer študija, sestankov, dejavnosti informiranja, ozaveščanja, objavljanja in usposabljanja, vključno z ukrepi usposabljanja in izobraževanja za partnerje, s katerimi se omogoča sodelovanje v različnih fazah programa, izdatkov, povezanih z informacijskimi omrežji, ki so namenjena izmenjavi informacij, pa tudi vseh ostalih izdatkov, povezanih z informacijskimi omrežji, ki so namenjena izmenjavi informacij, pa tudi vseh ostalih izdatkov za upravno in tehnično pomoč, ki jih lahko uporabi Komisija pri vodenju programa. Prav tako zajema izdatke za upravno podporo v delegacijah Komisije, ki so potrebni za vodenje dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo.

2.   Ti ukrepi pomoči niso nujno v celoti predmet večletnih programov in se zato lahko financirajo zunaj okvira strateških dokumentov ter večletnih okvirnih programov. Vendar se lahko prav tako financirajo v okviru večletnih okvirnih programov. Komisija sprejme ukrepe pomoči, ki niso pokriti z večletnimi okvirnimi programi, v skladu s členom 13.

Člen 17

Sofinanciranje

1.   Ukrepi, financirani v skladu s to uredbo, so lahko predmet sofinanciranja zlasti z:

(a)

državami članicami, njihovimi regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter z njihovimi javnimi in javnim podobnimi agencijami;

(b)

državami EGP, Švico in drugimi državami darovalkami ter še zlasti z njihovimi javnimi in javnim podobnimi agencijami;

(c)

mednarodnimi organizacijami, vključno z regionalnimi organizacijami, ter zlasti z mednarodnimi in regionalnimi finančnimi ustanovami;

(d)

družbami, s podjetji ter z drugimi zasebnimi organizacijami in gospodarskimi subjekti ter z nedržavnimi dejavniki;

(e)

s partnerskimi državami ali z regijami prejemnicami sredstev.

2.   V primeru vzporednega sofinanciranja se projekt ali program razdeli na več jasno prepoznavnih podprojektov, od katerih vsakega financirajo različni partnerji, s tem pa se sofinanciranje zagotovi na tak način, da je vedno mogoče ugotoviti cilj financiranja. V primeru skupnega sofinanciranja se celotni stroški projekta ali programa razdelijo med partnerje, tako da se zagotovi združevanje sofinanciranja ter sredstev, in sicer tako, da ni mogoče ugotoviti vira financiranja posamezne dejavnosti v okviru projekta ali programa.

3.   V primeru skupnega sofinanciranja lahko Komisija, zato da izvaja skupne ukrepe, prejme in upravlja sredstva v imenu organov iz odstavka 1(a), (b) in (c). Taka sredstva se obravnavajo kot namenski prejemki v skladu s členom 18 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

Člen 18

Postopki upravljanja

1.   Komisija izvaja dejavnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002.

2.   Komisija lahko prenese naloge javnih organov, in zlasti naloge izvrševanja proračuna, organom iz člena 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, če imajo priznan mednarodni ugled, so v skladu z mednarodnimi priznanimi sistemi upravljanja in nadzora ter jih nadzoruje javni organ.

3.   Komisija lahko sklene s partnerskimi državami okvirne sporazume, v katerih so določeni vsi ukrepi, potrebni za zagotovitev učinkovitega izvajanja pomoči Skupnosti in za zaščito finančnih interesov Skupnosti.

4.   V primeru decentraliziranega upravljanja lahko Komisija uporabi postopke oddaje naročil in naročil na podlagi nepovratnih sredstev upravičene partnerske države ali regije, pod pogojem da:

(a)

postopki upravičene partnerske države ali regije izpolnjujejo načela preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije in preprečujejo navzkrižja interesov;

(b)

se upravičena partnerska država ali regija zaveže, da bo redno preverjala pravilno izvajanje dejavnosti, financiranih s strani proračuna Skupnosti, sprejela potrebne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufije, in, če je potrebno, vložila postopke za povrnitev neupravičeno izplačanih sredstev.

Člen 19

Proračunske obveznosti

1.   Proračunske obveznosti se izvajajo na osnovi odločitev, ki jih Komisija sprejme v skladu s členi 9(6), 12(1), 13(1) in 16(2).

2.   Proračunske obveznosti, ki ustrezajo ukrepom, katerih izvajanje je razporejeno na več proračunskih let, se lahko razdelijo na več letnih deležev.

3.   Financiranje Skupnosti se pojavlja v eni izmed naslednjih pravnih oblik, med drugim: finančni sporazumi, sporazumi o dotacijah, javna naročila, pogodbe o zaposlitvi.

Člen 20

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.   Vsak sporazum, ki izhaja iz te uredbe, vsebuje določbe, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, zlasti v zvezi z nepravilnostmi, goljufijo, korupcijo in drugim nezakonitim ravnanjem v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (12) in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (13) ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (14).

2.   Sporazumi dajejo Komisiji in Računskemu sodišču pravico za izvajanje revizije, vključno z revizijo dokumenta ali pravico revizije na kraju samem katerega koli izvajalca ali podizvajalca, ki je prejel sredstva Skupnosti. Prav tako odobrijo Komisiji izvajanje pregledov na kraju samem in spremljanje, kakor je določeno v Uredbi (ES, Euratom) št. 2185/96.

3.   Vsaka pogodba, ki je posledica izvajanja pomoči Skupnosti, zagotavlja Komisiji in Računskemu sodišču pravice, ki so predvidene v odstavku 2, med izvršitvijo pogodb in po njej.

Člen 21

Udeležba pri razpisih in naročilih

1.   Postopkov oddaje javnih naročil ali naročil na podlagi nepovratnih sredstev, financiranih v okviru te uredbe se lahko udeležijo vse fizične osebe, ki so državljani in pravne osebe, ki so ustanovljene v državi članici Skupnosti, v državi, ki je upravičenka te uredbe, v državi, ki je upravičena do Instrumenta za predpristopno pomoč, uvedenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (15) ali državi članici EGP.

2.   Komisija lahko, v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, odobri udeležbo fizičnih oseb, ki so državljani države in pravnih oseb s sedežem v državi, ki ima ekonomske, trgovinske ali geografske povezave s sosednjimi državami ali uporabo zalog in materialov drugega porekla.

3.   Postopkov oddaje javnih naročil in naročil na podlagi nepovratnih sredstev, financiranih v okviru te uredbe, se lahko udeležijo tudi vse fizične osebe, ki so državljani ali pravne osebe, ki so ustanovljene v državi, ki ni omenjena v odstavku 1, če je bil oblikovan vzajemni dostop do njihove zunanje pomoči. Vzajemni dostop se odobri, ko država odobri odločanje o upravičenosti pod enakimi pogoji državam članicam in državi prejemnici.

Vzajemni dostop do zunanje pomoči Skupnosti se vzpostavi s posebno odločitvijo za vsako državo ali določeno regijsko skupino držav. Takšno odločitev Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 26(2) in velja najmanj eno leto.

Odobritev vzajemnega dostopa do zunanje pomoči Skupnosti temelji na primerjavi med Skupnostjo in drugimi donatorji in velja tudi na sektorski ter državni ravni tako v državah donatoricah kot v prejemnicah. Odločitev o odobritvi vzajemnega dostopa državi donatorici temelji na preglednosti, doslednosti in sorazmernosti priskrbljene pomoči s strani države donatorice, vključno s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalci. Države prejemnice se zaprosi za mnenje po postopku opisanem v tem odstavku.

4.   Postopkov oddaje javnih naročil ali naročil na podlagi nepovratnih sredstev, financiranih v okviru te uredbe, se udeležijo tudi mednarodne organizacije.

5.   Strokovnjakom, predlaganim v okviru postopkov za oddajo naročil, ni treba ravnati v skladu z nacionalnimi pravili, določenimi zgoraj.

6.   Vse blago in ves material, nabavljena v okviru naročila, financiranega v okviru te uredbe, ima poreklo Skupnosti ali države v skladu s tem členom. Izraz „poreklo“ je za potrebe te uredbe določen v ustrezni zakonodaji Skupnosti v pravilih o poreklu za namene carine.

7.   Komisija lahko, v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, odobri udeležbo fizičnih oseb, ki so državljani in pravnih oseb, ustanovljenih v drugih državah, kot so tiste, na katere se nanašajo odstavki 1, 2 in 3, ali nakup blaga in materialov drugačnega porekla od tistega iz odstavka 6. Izjeme so lahko utemeljene, če izdelkov ali storitev ni na voljo na trgih zadevnih držav, zaradi izjemne nujnosti, ali če bi zaradi pravil o izpolnjevanju pogojev načrt, program ali delovanje bili onemogočeni ali izjemno težko izvedljivi.

8.   Če se iz sredstev Skupnosti financira operacija, ki se izvaja prek mednarodne organizacije, je sodelovanje v ustreznih pogodbenih postopkih odprto za vse fizične ali pravne osebe, ki so do tega upravičene v skladu z odstavki 1, 2 in 3, kakor tudi za vse fizične ali pravne osebe, upravičene v skladu s pravili te organizacije, pri čemer se zagotovi enaka obravnava vseh donatorjev. Ista pravila veljajo za blago, material in strokovnjake.

Če se iz sredstev Skupnosti sofinancira operacija skupaj z državo članico, tretjo državo na temelju vzajemnosti iz odstavka 3, ali regionalno organizacijo, je sodelovanje v ustreznih pogodbenih postopkih odprto za vse fizične ali pravne osebe, ki so do tega upravičene v skladu z odstavki 1, 2 in 3, kakor tudi za vse fizične ali pravne osebe, upravičene v skladu s pravili te države članice, tretje države ali regionalne organizacije. Ista pravila veljajo za blago, material in strokovnjake.

9.   Če se pomoč Skupnosti iz te uredbe upravlja s strani organa skupnega upravljanja iz člena 10, se uporabijo pravila javnega naročanja, določena v izvedbenih pravilih iz člena 11.

10.   Ponudniki, ki so sklenili pogodbe v skladu s to uredbo, spoštujejo poglavitne delovne standarde, kakor so opredeljeni v konvencijah Mednarodne organizacije dela.

11.   Odstavki 1 do 10 ne posegajo v sodelovanje tistih kategorij organizacij, ki izpolnjujejo pogoje glede na naravo in lokalizacijo v skladu s cilji predlaganega ukrepa.

Člen 22

Vnaprejšnje financiranje

Obresti, določene s plačili vnaprejšnjega financiranja upravičenkam, se odštejejo od končnega plačila.

Člen 23

Skladi, ki so na razpolago EIB ali drugim finančnim posrednikom

1.   Sklade iz člena 15(2)(c) upravljajo finančni posredniki, EIB ali katera koli druga banka ali organizacija, ki jih lahko upravlja.

2.   Komisija sprejme izvedbene določbe za odstavek 1 na osnovi posameznih primerov za zavarovanje delitev tveganj, nadomestil posredovanja, odgovornega za izvajanje, za zavarovanje uporabe in obnovitve dobičkov skladov in zaključka dejavnosti.

Člen 24

Ocenjevanje

1.   Komisija vrednoti rezultate geografskih in čezmejnih politik, programov ter sektorskih politik ter učinkovitost programov za ocenitev, zato da bi ugotovila, ali so se cilji izpolnili, in zato, da bi omogočila oblikovanje priporočil za izboljšanje prihodnjih dejavnosti.

2.   Komisija posreduje odboru iz člena 26 pomembnejša poročila o oceni, da o njih razpravljajo. Ta poročila in razprave se uporabijo pri nadaljnjem oblikovanju programa in razporejanju sredstev.

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 25

Letno poročilo

Komisija pregleda napredek, ki je dosežen pri izvajanju ukrepov, sprejetih v okviru te uredbe, ter poda Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo o izvajanju pomoči Skupnosti. Poročilo se prav tako posreduje Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. V poročilu so za preteklo leto predstavljene informacije o financiranih ukrepih, rezultatih dejavnosti spremljanja in ocenjevanja ter o izvrševanju proračunskih obveznosti in plačil po državah, regijah ter po področjih sodelovanja.

Člen 26

Odbor

1.   Komisiji pomaga Odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je 30 dni.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

4.   Pri delu odborov, kadar ti obravnavajo vprašanja, povezana z EIB, sodeluje opazovalec EIB.

5.   Za lažji dialog z Evropskim parlamentom Komisija slednjega redno obvešča o postopkih odbora in posreduje ustrezne dokumente, vključno z dnevnimi redi, osnutki ukrepov in povzetki zapisnikov sej v skladu s členom 7(3) Sklepa 1999/468/ES.

Člen 27

Udeležba tretje države, ki ni navedena v Prilogi

1.   Zaradi zagotavljanja usklajenosti in učinkovitosti pomoči Skupnosti lahko Komisija pri sprejemanju akcijskih programov iz člena 12 ali posebnih ukrepov iz člena 13 odloči, da so lahko države, ozemlja in regije, ki so upravičene do pomoči Skupnosti po drugih instrumentih zunanje pomoči Skupnosti in po Evropskem razvojnem skladu, upravičeni do ukrepov po tej uredbi, če je projekt ali program, ki se izvaja, globalne, regionalne ali čezmejne narave.

2.   Za ta način financiranja se lahko predvidijo določbe v strateških dokumentih iz člena 7.

3.   Določbe o upravičenosti iz člena 14 in določbe iz člena 21 v zvezi s sodelovanjem v postopkih javnega naročanja so prilagojene tako, da omogočajo dejansko udeležbo zadevnih držav, ozemelj in regij.

4.   Pri programih, ki so financirani iz različnih instrumentov zunanje pomoči Skupnosti, lahko v postopkih javnega naročanja sodelujejo vse fizične in pravne osebe držav, ki izpolnjujejo pogoje v okviru različnih instrumentov.

Člen 28

Prekinitev pomoči Skupnosti

1.   Svet lahko na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme, brez poseganja v določbe v zvezi z začasno ustavitvijo pomoči, ki so določene v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju ter v pridružitvenih sporazumih, sklenjenih med partnerskimi državami in regijami, vse potrebne ukrepe v zvezi z vsako obliko pomoči Skupnosti, ki je bila dodeljena partnerski državi v okviru te uredbe, če partnerska država ne spoštuje načel iz člena 1.

2.   V takšnih primerih se pomoč Skupnosti prvenstveno uporabi za podporo nevladnim akterjem pri ukrepih, katerih cilj je pospeševanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter podpiranje procesa demokratizacije v partnerskih državah.

Člen 29

Finančna sredstva

1.   Finančna sredstva za izvajanje te uredbe v obdobju 2007–2013 znašajo 11 181 000 000 EUR, in so razporejena, kakor sledi:

(a)

najmanj 95 % finančnih sredstev se dodeli državnim in večdržavnim programom iz člena 6(1)(a)(i);

(b)

največ 5 % finančnih sredstev se dodeli programom čezmejnega sodelovanja iz člena 6(1)(a)(ii).

2.   Letna odobrena proračunska sredstva odobri proračunski organ v okviru finančnega okvira.

Člen 30

Revizija

Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2010 poročilo o prvih treh letih izvajanja te uredbe, po potrebi z zakonodajnim predlogom o uvedbi vseh potrebnih sprememb instrumenta, vključno s finančno razporeditvijo iz člena 29(1).

Člen 31

Razveljavitev

1.   S 1. januarjem 2007 se razveljavijo uredbe (EGS) št. 1762/92, (ES) št. 1734/94 in (ES) št. 1488/96.

2.   Razveljavljene uredbe se še naprej uporabljajo za pravna dejanja in obveznosti za izvajanje proračuna v letih pred 2007.

Člen 32

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 24. oktobra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednica

P. LEHTOMÄKI


(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 17. oktobra 2006.

(2)  UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

(3)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(4)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(5)  UL L 181, 1.7.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 23).

(6)  UL L 182, 16.7.1994, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 344, 27.12.2005, str. 1).

(7)  UL L 189, 30.7.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005.

(8)  UL L 12, 18.1.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005.

(9)  UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

(10)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(11)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(12)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(13)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(14)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(15)  UL L 210, 31.7.2006, str. 82.


PRILOGA

Partnerske države iz člena 1

Alžirija

Armenija

Azerbajdžan

Belorusija

Egipt

Gruzija

Izrael

Jordanija

Libanon

Libija

Maroko

Moldavija

Palestinska uprava Zahodnega brega in Gaze

Ruska federacija

Sirija

Tunizija

Ukrajina


9.11.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/15


SKLEP št. 1639/2006/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. oktobra 2006

o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 156, 157(3) in 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je 23. in 24. marca 2000 v Lizboni postavil cilj, da Evropska unija postane najbolj konkurenčno in na znanju temelječe dinamično gospodarstvo na svetu. Poudaril je pomembnost ustvarjanja ugodnega ozračja za mala in srednje velika podjetja (MSP) in razširjanja dobrih praks ter omogočanja večjega zbliževanja med državami članicami. Evropski svet se je 15. in 16. junija 2001 v Göteborgu sporazumel o strategiji Unije za trajnostni razvoj, da se zagotovi skupni razvoj gospodarske rasti, socialne vključenosti in varstva okolja. Načini proizvodnje v podjetjih imajo pomembno vlogo v trajnostnem razvoju.

(2)

Za povečanje konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti v Skupnosti, napredek družbe znanja in trajnostni razvoj, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, je treba ustanoviti Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (v nadaljnjem besedilu „okvirni program“).

(3)

To je v skladu s Sporočilom Komisije z dne 2. februarja 2005 spomladanskemu Evropskemu svetu z naslovom „Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – Nov začetek za Lizbonsko strategijo“, ki poziva k izvajanju ukrepov za večjo rast in konkurenčnost ter k ustvarjanju Evrope, ki bo privlačnejša za naložbe in delo, in poudarja, da je treba spodbujati podjetniške pobude, privabiti dovolj rizičnega kapitala za zagon podjetij, vzdrževati trdne industrijske temelje v Evropi ter medtem pospeševati inovativnost in zlasti ekološko inovativnost, prevzemanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter trajnostno rabo virov. Medtem ko konkurenčnost v veliki meri ustvarjajo dinamična podjetja, ki delujejo na odprtih in konkurenčnih trgih in jih podpirajo pravi okvirni pogoji, zlasti pravni okvir, naklonjen inovativnosti, pa ima financiranje Skupnosti vlogo pri vzvodni podpori in zagotavlja dodatna finančna sredstva za odpravljanje tržnih slabosti.

(4)

Evropska listina za mala podjetja (v nadaljevanju „Listina“), ki jo je Evropski svet 19. in 20. junija 2000 potrdil v Santa Maria de Feiri, mala podjetja opisuje kot „hrbtenico evropskega gospodarstva“. Posebno naravo, zahteve in pričakovanja malih podjetij in obrti bi bilo treba učinkoviteje upoštevati v nacionalnih in evropskih politikah. Ukrepi skupnosti za spodbujanje malih in srednjih podjetij (MSP), kot je Sporočilo Komisije z dne 10. novembra 2005 z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti – moderna politika za MSP za rast in zaposlovanje“, morajo upoštevati cilje, določene v Listini, okvirni program pa bi moral biti sredstvo približevanja ciljem, ki jih določa.

(5)

Okvirni program bo obravnaval zlasti MSP, kot so določena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o definiciji malih in srednje velikih podjetij (4). Program posveča posebno pozornost posebnim značilnostim in zahtevam „gazel“, mikro podjetij in obrtnih podjetij ter specifičnih ciljnih skupin, vključno s podjetnicami.

(6)

Okvirni program mora zbrati posebne ukrepe Skupnosti na področju podjetništva, MSP, industrijske konkurenčnosti, inovativnosti, informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), okoljskih tehnologij in inteligentne energije, ki so jih do sedaj urejali Sklep Sveta 96/413/ES z dne 25. junija 1996 o izvajanju akcijskega programa Skupnosti za krepitev konkurenčnosti evropske industrije (5), Odločba št. 1336/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1997 o vrsti smernic za vseevropska telekomunikacijska omrežja (6), Uredba (ES) št. 1655/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o finančnem instrumentu za okolje (LIFE) (7), Odločba Sveta 2000/819/ES z dne 20. decembra 2000 o večletnem programu za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednje velika podjetja (MSP) (2001–2005) (8), Odločba Sveta 2001/48/ES z dne 22. decembra 2000 o sprejetju večletnega programa Skupnosti za spodbujanje razvijanja in uporabe evropskih digitalnih vsebin v globalnih omrežjih in za pospeševanje jezikovne raznolikosti v informacijski družbi (9), Odločba št. 1230/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o sprejetju večletnega akcijskega programa na področju energije: „Inteligentna energija – Evropa“ (2003-2006) za podporo trajnostnega razvoja na področju energije (10) in Odločba št. 2256/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o sprejetju večletnega programa (2003–2005) za spremljanje akcijskega načrta e-Evropa 2005, razširjanje dobrih praks in izboljšanje varnosti omrežja in informacij (MODINIS) (11).

(7)

Okvirni program določa skupne cilje, celotna proračunska sredstva za doseganje teh ciljev, različne načine izvajanja ukrepov ter določbe glede spremljanja in ocenjevanja ter zaščite finančnih interesov Skupnosti.

(8)

V skladu s Sporočilom Komisije z dne 11. marca 2003„Politika inovacij: posodobitev pristopa Unije v okviru Lizbonske strategije“ in ob sklicevanju na Priročnik OECD iz Osla se inovacijo razume kot pojem, ki vključuje obnovo in razširitev vrste izdelkov in storitev ter povezanih trgov, vzpostavitev novih metod oblikovanja, izdelave, dobave in razdeljevanja, uvajanje sprememb v upravljanju, organizaciji dela in delovnih pogojih ter sposobnostih zaposlenih in zajema tehnološke, netehnološke in organizacijske inovacije.

(9)

Okvirni program ne sme obsegati dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja, ki se izvajajo v skladu s členom 166 Pogodbe. Dopolnjevati bi moral sedmi okvirni program Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (12) (v nadaljevanju „sedmi okvirni raziskovalni program“), in sicer tako, da bi obravnaval tako netehnološke kot tehnološke inovacije, ki so že presegle končno predstavitveno fazo ter so pripravljene na vzorčno testiranje na trgih (testiranje inovacij za tržno uporabo). Zagotoviti je treba, da med razvojem raziskav in uporabo (dejavnosti tehnološkega prenosa, vključno s pred-semensko fazo) ni finančne vrzeli. Zato je financiranje prenosa rezultatov raziskav na trženje naloga, ki mora biti izvedena v tesnem usklajevanju s sedmim okvirnim raziskovalnim programom in drugimi ustreznimi raziskovalnimi programi.

(10)

Okvirni program naj pokriva tudi vzorčno testiranje na trgih za obstoječe tehnologije, ki naj bi se uporabljale na nov in inovativen način. V določenih primerih so pilotski projekti za tehnološke predstavitve zajeti v obeh programih, tj. v okvirnem programu in sedmem okvirnem raziskovalnem programu. To velja za določene tehnološke rešitve (na primer tehnične standarde na področju IKT), katerih že predstavljena tehnologija mora biti potrjena v fazi prve uporabe na trgu.

(11)

Okvirni program naj dopolnjuje strukturne sklade in druge ustrezne programe Skupnosti, obenem pa naj upošteva, da vsak instrument deluje v skladu s svojimi posebnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne bodo dvojno financirani.

(12)

Skupne cilje okvirnega programa je treba doseči z izvajanjem posebnih programov, imenovanih „Program za konkurenčnost in inovativnost“, „Podporni program izvajanju politike IKT“ in program „Inteligentna energija – Evropa“.

(13)

Načeli preglednosti in enakih možnosti bi bilo treba upoštevati v vseh programih in dejavnostih, ki jih zajema okvirni program.

(14)

Ta sklep ustanavlja finančni okvir za celotno obdobje trajanja okvirnega programa, ki bo glavna referenčna točka za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (13).

(15)

Za vsak posamezen program je treba določiti poseben okviren proračun.

(16)

Da bo financiranje res namenjeno izključno odpravljanju tržnih slabosti in da bi se izognili izkrivljanju trga, mora financiranje iz okvirnega programa ustrezati pravilom Skupnosti o državni pomoči in spremljevalnim instrumentom kot tudi veljavnim definicijam Skupnosti o MSP.

(17)

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju „Sporazum EGP“) in protokoli k pridružitvenim sporazumom določajo sodelovanje zadevnih držav v programih Skupnosti. Sodelovanje ostalih tretjih držav mora biti omogočeno, če to dovoljujejo sporazumi in postopki.

(18)

Okvirni program in posebne programe je treba redno spremljati in ocenjevati, da se jih po potrebi prilagodi. Kjer je mogoče, evalvacijska poročila preverjajo načelo enakosti spolov v dejavnostih programa.

(19)

Treba je tudi sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter ukreniti potrebno za izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev v skladu z uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (14) in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (15), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (16).

(20)

Rast in konkurenčnost podjetij v industrijskem in storitvenem sektorju sta odvisna od sposobnosti podjetij, da se hitro prilagajajo na spremembe, izkoriščajo svoj inovacijski potencial in razvijajo visoko kakovostne izdelke. Ta izziv velja za podjetja vseh velikosti, vendar je zlasti pomemben za manjša podjetja. Zato je primerno ustanoviti Program za podjetništvo in inovativnost.

(21)

Skupnost je lahko katalizator in koordinator prizadevanj držav članic. Lahko pripomore k njihovim dosežkom in jih dopolnjuje, zlasti s spodbujanjem izmenjave nacionalnih in mednarodnih izkušenj in praks, z opredeljevanjem in razširjanjem dobrih praks in inovativnih idej ter s prispevanjem k razpoložljivosti široke ponudbe evropskih storitev v podporo podjetništvu in inovativnosti, zlasti za MSP.

(22)

Sporočilo Komisije z dne 28. januarja 2004 z naslovom „Spodbujanje tehnologij za trajnostni razvoj: Akcijski načrt Evropske unije za okoljske tehnologije“ poziva, naj programi Skupnosti podprejo razvoj in uporabo okoljskih tehnologij ter naj se mobilizirajo finančni instrumenti za delitev tveganja naložb v okoljske tehnologije.

(23)

Da bi podprli oblikovanje evropskega trga za inovativne izdelke in storitve, je potrebno, da države članice in Komisija ustvarijo privlačne pogoje za inovativne izdelke in storitve, med drugim s proaktivnim pristopom k javnim naročilom, ki naj bi prispeval k nastanku vodilnih trgov ter hkrati izboljšal dostop za MSP in kakovost javnih storitev ter z boljšo zakonodajo in standardi, ki temeljijo na zgodnjem odkrivanju potreb. Komisija zagotovi smernice za javna naročila, ki bi spodbujala inovativnost.

(24)

Kar zadeva tehnološko inovativnost, je treba pospešiti sodelovanje MSP na področjih visoke tehnologije, kot na primer vesolje in varnost, in jih med drugim spodbujati, da razvijejo aplikacije, ki jih ponuja satelitski sistem za določanje položaja Galileo.

(25)

Eko-inovacija je vsaka oblika inovacije, katere cilj je znaten in viden napredek v smeri trajnostnega razvoja, tj. inovacija, ki prispeva k zmanjševanju negativnih vplivov na okolje ali k učinkovitejši in odgovornejši rabi naravnih virov, vključno z energetskimi. Eko- inovacija je pojem, ki se razvija, zato je tudi v prihodnje potrebna dovzetnost za spremembe okvirnega programa. Spodbujanje eko-inovacij s pomočjo okvirnega programa skuša prispevati k izvajanju akcijskega načrta za okoljske tehnologije.

(26)

Ob upoštevanju dejavnosti okoljskega programa LIFE+ naj okvirni program s pomočjo pilotskih projektov in projektov vzorčnega testiranja na trgih pospešuje uporabo okoljskih tehnologij in tako zmanjša vrzeli med uspešno predstavitvijo inovativnih tehnologij in sprejemom na trgu ter odstrani ovire pri uveljavitvi na trgu, spodbuja prostovoljne pristope na področjih, kot je okoljsko ravnanje, in spodbuja povezovanje ustreznih udeležencev. S pomočjo projektov in sovlaganj v sklade tveganega kapitala naj podpira eko-inovacije podjetij, obenem pa istih upravičenih stroškov ne financira dvojno s programom LIFE+.

(27)

Tržno usmerjeni finančni instrumenti Skupnosti za MSP dopolnjujejo in dodajajo vzvode finančnim shemam na nacionalni ravni. Pospešujejo lahko zlasti zasebne naložbe za ustanavljanje novih inovativnih družb in podpirajo družbe z velikim potencialom rasti v njihovi fazi širitve z zmanjšanjem ugotovljene vrzeli lastniškega kapitala. Izboljšajo lahko dostop obstoječih MSP do dolžniških finančnih virov za dejavnosti, ki podpirajo njihovo konkurenčnost in potencial rasti.

(28)

Evropski investicijski sklad (EIS) je instrument Skupnosti, posebej namenjen zagotavljanju tveganega kapitala in garancijskih instrumentov za MSP. Posebno pozornost namenja podpori mikrofinanc ter financam v zgodnji fazi v skladu s tržnim povpraševanjem in najboljšo prakso. Prispeva k doseganju ciljev Skupnosti, med katerimi so na znanju temelječa družba, inovativnost, rast, zaposlovanje in spodbujanje podjetniškega duha. EIS zagotavlja potrebno nepretrgano vodenje programov Skupnosti in si je pri tem nabral veliko izkušenj. Neodvisne ocene zato štejejo EIS-ovo izvajanje finančnih instrumentov Skupnosti za MSP v imenu Komisije kot dobro prakso. EIS prav tako razpolaga s strokovnim znanjem in izkušnjami za podporo dejavnosti, ki temeljijo na javno-zasebnih partnerstvih na pobudo držav članic, katerih namen je s finančnih trgov privabljati naložbe z velikim tveganjem v korist majhnih inovativnih podjetij.

(29)

Neizbežne spremembe v finančnem okolju in novi računovodski standardi povzročajo večjo občutljivost finančnih institucij za tveganje, vodijo v kulturo ocenjevanja ter utegnejo omejiti ponudbo posojil za MSP, vsaj v prehodni fazi. Program za podjetništvo in inovativnost mora zato ustrezati spreminjajočim se finančnim potrebam MSP, vključno s potrebo po financiranju iz bližnje okolice in njihovemu prilagajanju novemu finančnemu okolju, ter paziti, da ne pride do izkrivljanja trga. Ukrepi bi poleg tega morali pripomoči h krepitvi sposobnosti finančnih institucij za ocenitev tveganja, povezanega z inovacijami, in tako razviti ocenjevanje tehnologije in izboljšati sposobnost MSP za boljšo uporabo tržnih finančnih instrumentov.

(30)

Visoko kakovostne storitve v podporo podjetništvu in inovativnosti imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju dostopa MSP do informacij v zvezi z delovanjem in priložnostmi notranjega trga blaga in storitev kot tudi pri nadnacionalnem prenosu inovacij, znanja in tehnologij. Imajo tudi odločilno vlogo pri podpori dostopa MSP do informacij o pravnem redu Skupnosti, ki velja zanje, ter o prihodnjem pravnem redu, na katerega se lahko stroškovno učinkovito pripravijo in prilagodijo. Bistvene izkušnje in znanje so bili pridobljeni s pomočjo obstoječih evropskih podpornih mrež za podjetja, kot so evropski informacijski centri (EIC) in inovacijski relejni centri (IRC). Zunanje ocene poudarjajo, da je treba okrepiti horizontalno vlogo pri izvajanju podpornih storitev za podjetništvo, vključno z optimizacijo sodelovanja med obstoječimi storitvami in službami za pomoč z namenom oblikovanja enotnih kontaktnih točk na podlagi obveze „vedno pravi naslov“. To pomeni predvsem razširjanje informacij o programih Skupnosti in spodbujanje MSP, da v njih sodelujejo, zlasti v sedmem okvirnem programu Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitve. V ocenah je bil prav tako poudarjen pomen podpore medsebojnemu delovanju med Komisijo in MSP.

(31)

Skupnost se mora opremiti z zanesljivo analitično podlago v podporo oblikovanju politik na področju MSP, podjetništva, inovativnosti in konkurenčnosti v industrijskih sektorjih. Ta podlaga mora prispevati dodano vrednost informacijam, ki so na nacionalni ravni dostopne za ta področja. Skupnost mora skrbeti za skupni razvoj strategij za konkurenčnost v industrijskem in storitvenem sektorju, spodbujanje dobrih praks v zvezi s podjetniškim okoljem in kulturo, vključno z veščinami, družbeno odgovornostjo podjetij in enakimi možnostmi, ter spodbujanje nastanka mladih podjetnikov, med drugim s pomočjo izobraževanja in trajnega usposabljanja, začenši v šolah pa vse do visokošolskega izobraževanja.

(32)

Evropski svet je na zasedanju v Bruslju dne 20. in 21. marca 2003 dal prednost inovativnosti in podjetništvu ter poudaril potrebo, da mora Evropa storiti več pri prenosu zamisli v dejansko dodano vrednost. Pozval je k nadaljnjemu ukrepanju za ustvarjanje pogojev, ugodnih za inovativnost podjetništva. Linearni model inovativnosti, ki izhaja iz podmene, da raziskave vodijo direktno v inovacijo, se je izkazal kot nezadosten pri razlagi inovacijskih dosežkov in oblikovanju ustreznih odzivov inovacijske politike. Glede na ugotovitev, da so podjetja gonilna sila procesa inovacij, je treba finančna sredstva za spodbujanje inovacijskih dejavnosti podjetij, pripravo trga za uporabo inovacij kot tudi upravljanje inovativnosti in inovacijsko kulturo vključiti v Program za podjetništvo in inovativnost. To bo prispevalo k temu, da inovativnost res spodbuja konkurenčnost in se prevaja v praktično uporabo na ravni podjetništva. Evropski svet je na zasedanju v Bruslju dne 25. in 26. marca 2004 dodal, da so ekološke tehnologije ključne za popolno izkoriščanje sinergij med podjetji in okoljem. Spodbujanje eko-inovacij, kar vključuje inovativne čiste tehnologije, lahko pomaga pri njihovem izkoriščanju.

(33)

Trg za prenos in prevzem znanja je pogosto nejasen, obenem pa pomanjkanje informacij in neuspešno povezovanje ustvarijo tržne ovire. Podjetja se prav tako srečujejo s težavami pri vključevanju tehnologij, ki niso del njihovega običajnega področja dejavnosti, in s težavami pri dostopu do novih veščin. Inovativnost lahko vključuje velika finančna tveganja, donosnost je zaradi razvojnih zastojev lahko zapoznela in davki vplivajo na razliko med uspehom in neuspehom. Ponavadi primanjkuje veščin, potrebnih za izkoriščanje priložnosti. Institucionalne in zakonodajne ovire lahko zadržujejo ali preprečujejo nastanek novih trgov in dostop do njih. Zakoni o stečaju lahko zaradi strahu pred neuspehom zelo nespodbudno vplivajo na prevzem podjetniškega tveganja. Poleg tega je lahko nastanek inovacije odvisen od gospodarskih okoliščin. Razvoj poslovnega okolja, naklonjenega podjetništvu, konkurenčnosti in inovacijam, bo zajemal izboljšane gospodarske in administrativne reforme, povezane s podjetji in inovativnostjo, kar bo zagotovilo predvsem večjo konkurenčnost, zmanjšanje administrativnih bremen za MSP ter boljše regulativno okolje za podjetništvo, ustanavljanje podjetij, prenos podjetij, rast in inovacije.

(34)

Te ovire pri uveljavitvi inovacijskih tehnologij na trgu se zlasti čutijo pri okoljskih tehnologijah. Tržne cene prepogosto v celoti ne upoštevajo okoljskih stroškov blaga in storitev. Tisti del stroškov, ki jih tržne cene ne vključujejo, nosi družba kot celota in ne onesnaževalci. Ta tržna slabost in interes Skupnosti, da stroškovno učinkoviteje ohranja vire, preprečuje onesnaževanje in varuje okolje, upravičujeta večjo podporo eko-inovativnosti.

(35)

Cilj ukrepov Skupnosti na področju inovativnosti je podpirati razvoj inovacijske politike v državah članicah in njihovih regijah ter pomoč pri izkoriščanju sinergij med nacionalnimi, regionalnimi in evropskimi inovacijskimi politikami in podpornimi dejavnostmi. Skupnost lahko podpira nadnacionalne izmenjave, vzajemno učenje in mreženje ter spodbuja sodelovanje na področju inovacijske politike. Mreženje med zainteresiranimi stranmi je bistvenega pomena za podporo pretoku znanja in idej, potrebnih za inovativnost.

(36)

Resolucija Sveta, ki jo je Svet za telekomunikacije v Bruslju potrdil 9. decembra 2004, določa izhodišče za predlog nove pobude za informacijsko družbo, katere namen je krepitev prispevka informacijske družbe k dosežkom Evrope. V svojem zgoraj navedenem sporočilu z dne 2. februarja 2005 Komisija predlaga, da se prizadevanja osredotočijo na „ustvarjanje novih in boljših delovnih mest ter vzpostavitev močnejše in trajnejše gospodarske rasti“. Poudarja, da je prevzemanje IKT v javnem in zasebnem sektorju ključen del izboljšanja dosežkov evropske inovativnosti in konkurenčnosti. Zato je treba ustanoviti Podporni program izvajanju politike IKT.

(37)

Dejavnosti v okviru Podpornega programa izvajanju politike IKT bi prav tako morale prispevati k uresničitvi ciljev iz strategije i2010, obenem pa v izogib podvajanju prizadevanj upoštevati druge programe Skupnosti na področju IKT.

(38)

IKT so hrbtenica ekonomije znanja. Zaslužne so za približno polovico rasti produktivnosti v sodobnih gospodarstvih in prispevajo edinstvene rešitve za ključne družbene izzive. Izboljšanje javnega sektorja in storitev splošnega interesa se mora izvajati v tesnem sodelovanju z zadevnimi politikami Skupnosti, na primer na področju javnega zdravja, izobraževanja in usposabljanja, okolja, prometa ter razvoja notranjega trga in konkurence.

(39)

Treba je spodbujati uvajanje in najboljšo uporabo inovativnih rešitev, ki temeljijo na IKT, zlasti za storitve na področjih javnega interesa, vključno z izboljšanjem kakovosti življenja prikrajšanih skupin, kot so invalidi in starejši ljudje. Podpora Skupnosti mora tudi olajšati koordinacijo in izvajanje ukrepov za razvoj informacijske družbe v vseh državah članicah.

(40)

Vmesno vrednotenje programa eTEN (vseevropska telekomunikacijska omrežja) priporoča pristop, usmerjen v povpraševanje, pri posegih Skupnosti v projekte, ki podpirajo vseevropske storitve na področjih javnega interesa.

(41)

Sporočili Komisije o e-Upravi in e-Zdravstvu ter na to vezani sklepi Sveta pozivajo k povečanju prizadevanj na področju inovativnosti, izmenjave dobrih praks in interoperabilnosti ter ugotavljajo potrebo po krepitvi sinergij med programi Skupnosti za ta področja. Interoperabilnost je velikega pomena za razvoj informacijske družbe.

(42)

Določen je bil pravni okvir za spopadanje z izzivi digitalnih vsebin v informacijski družbi v Direktivi 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (17), Direktivi 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (18) in Direktivi 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (19).

(43)

Različne prakse v državah članicah še naprej ustvarjajo tehnične ovire, ki ogrožajo široko dostopnost in ponovno uporabo informacij javnega sektorja v Uniji.

(44)

Ukrepi Skupnosti glede digitalnih vsebin morajo upoštevati več-jezičnost in več-kulturnost Skupnosti.

(45)

Naravni viri, katerih skrbno in preudarno rabo določa člen 174 Pogodbe, poleg obnovljivih virov energije vključujejo olje, zemeljski plin in trdna goriva, ki so glavni viri energije, pa tudi glavni viri emisij ogljikovega dioksida.

(46)

Zelena knjiga Komisije z naslovom „K evropski strategiji za zanesljivost oskrbe z energijo“ ugotavlja, da postaja Unija vse bolj odvisna od zunanjih virov energije in da lahko njena odvisnost v naslednjih 20 ali 30 letih naraste do 70 %. Zato poudarja potrebo, da se politika ponudbe uravnava z jasnim ukrepanjem pri politiki povpraševanja, ter poziva k porabi, ki naj jo bolje upravljajo in je okolju prijaznejša, zlasti na področju prometa in stavb. Poziva tudi, da je treba dati prednost razvoju novih in obnovljivih virov v odgovor na izziv globalnega segrevanja in za dosego cilja, ki je bil zastavljen že v predhodnih akcijskih načrtih in resolucijah, in sicer 12 % energije iz obnovljivih virov energije v bruto nacionalni porabi do leta 2010.

(47)

Direktiva 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo (20) zahteva, da države članice določijo okvirne nacionalne cilje, skladne z okvirnim globalnim ciljem Skupnosti 12 % bruto nacionalne porabe energije do leta 2010 in zlasti 22,1 % okvirnim deležem električne energije iz obnovljivih virov energije v skupni porabi električne energije v Skupnosti do leta 2010. Sporočilo Komisije z dne 26. maja 2004 z naslovom „Delež obnovljive energije v EU“ opozarja, da cilj 12 % delež električne energije iz obnovljivih virov v skupni porabi energije v Skupnosti do leta 2010 ne bo dosežen, če ne bodo sprejeti znatni dodatni ukrepi.

(48)

Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb (21) zahteva, da države članice za nove in obstoječe stavbe uporabijo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, da zagotovijo energetsko certificiranje stavb in zahtevajo redne preglede kotlov in klimatskih sistemov v stavbah.

(49)

Direktiva 2003/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv ali drugih obnovljivih goriv v prometu (22) zahteva od držav članic, da zagotovijo, da se v promet na njihovih trgih vključi vsaj minimalni delež biogoriv in drugih obnovljivih goriv.

(50)

Direktiva 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo (23) in o spremembi Direktive 92/42/EGS zahteva, da države članice izdelajo analizo o svojem potencialu soproizvodnje toplote in energije z visokim izkoristkom ter ustanovijo programe podpore, ki odražajo ugotovljene nacionalne potenciale.

(51)

Za lažje izvajanje teh ukrepov Skupnosti, za večjo tržno uveljavitev obnovljivih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti so potrebni posebni spodbujevalni programi na ravni Skupnosti, ki bodo ustvarili pogoje za prehod na trajnostne energetske sisteme, zlasti za podporo standardizaciji opreme, ki proizvaja ali uporablja obnovljive vire energije, povečanje razvoja tehnologij in širjenje najboljših praks glede upravljanja povpraševanja. Isto velja za ukrepe Skupnosti v zvezi z označevanjem energetske učinkovitosti električnih, elektronskih, pisarniških in komunikacijskih naprav ter standardizacijo naprav za razsvetljavo, ogrevanje in klimatizacijo. Zato je treba ustanoviti poseben program „Inteligentna energija – Evropa“.

(52)

Program „Inteligentna energija – Evropa“ naj bi prispeval k doseganju splošnih ciljev, kot so izboljšanje energetske raznovrstnosti in varnosti dobave ter povečanje konkurenčnosti podjetij v Uniji, zlasti MSP, hkrati pa naj bi varoval okolje in izpolnil mednarodne obveze na tem področju. Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti iz tega posebnega programa bodo osredotočeni tudi na tehnološke izboljšave v proizvodnih procesih, na podlagi izboljšane prometne logistike pa bodo nudili večjo učinkovitost.

(53)

Za dosego najboljšega učinka obstoječe strategije na področju trajnostne energije ni potrebna le stalna podpora Skupnosti razvoju in izvajanju politik ter odstranitvi obstoječih netehnoloških ovir z okrepljenimi promocijskimi akcijami, ampak je treba predvsem podpirati pospeševanje naložb in spodbujanje sprejema inovativnih tehnologij s strani trga v vsej Skupnosti.

(54)

Obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost nimajo samo okoljskih prednosti, temveč so tudi med najhitreje rastočimi industrijami v Skupnosti ter ustvarjajo nova in inovativna delovna mesta. Evropska industrija na področju obnovljivih virov energije je v svetovnem merilu vodilna glede razvoja tehnologij za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Takšne tehnologije koristijo gospodarski in družbeni koheziji in preprečujejo zapravljanje virov.

(55)

Odločba št. 1230/2003/ES preneha veljati 31. decembra 2006.

(56)

S tem okvirnim programom se nadaljujejo tri od štirih posebnih področij programa iz Odločbe št. 1230/2003/ES: (i) pospeševanje energetske učinkovitosti in racionalne uporabe energetskih virov („SAVE“); (ii) pospeševanje novih in obnovljivih virov energije („ALTENER“); in (iii) pospeševanje energetske učinkovitosti ter uporabe novih in obnovljivih virov energije v prometu („STEER“).

(57)

Mednarodna razsežnost programa („COOPENER“) iz Odločbe št. 1230/2003/ES se nadaljuje v okviru novih instrumentov Skupnosti za zunanjo pomoč kot del tematskega programa o okolju in trajnostnem upravljanju naravnih virov, vključno z energijo. Vendar je potrebna tesna povezanost med ustreznim delom tematskega programa in programom „Inteligentna energija – Evropa“, ki bi MSP pomagala izkoristiti potencialne trge za inteligentno energijo, ki se nahajajo izven Evrope.

(58)

V skladu z načeli dobrega upravljanja in boljše pravne ureditve je Komisija pooblastila neodvisne izvedence, da opravijo predhodno vrednotenje prenovljenega večletnega programa Skupnosti s področja energije, ki bo nasledil tekoči program „Inteligentna energija – Evropa“ po 31. decembru 2006. Izvedenci v svojem poročilu ugotavljajo, da je nujno potrebno zagotoviti nadaljevanje programa „Inteligentna energija – Evropa“ po letu 2006 in da ga je potrebno prenoviti v obsežnejši in bolj ambiciozen instrument. Ta program se oblikuje tudi z namenom nadaljnjega izboljševanja evropske moči in odličnosti na področju tehnologij trajnostne energije in njihove uporabe.

(59)

Upoštevati je treba potrebo, da je izvajanje okvirnega programa prijazno do uporabnika in da se pri tem doseže administrativno poenostavitev. Komisija izda in široko omogoči dostop do priročnika za uporabnike, ki naj bi navajal jasna, enostavna in pregledna splošna načela za sodelovanje upravičencev v okvirnem programu. To naj bi zlasti spodbudilo sodelovanje MSP. Priročnik za uporabnike naj vsebuje pravice in obveznosti uporabnikov; finančne določbe, kot so upravičeni stroški in deleži podpore; načela, ki urejajo administrativna pravila in postopke, zlasti uporabnikom prijazni postopki prijave, po potrebi z možnostjo dvostopenjskega postopka prijave, pod pogojem, da takšen postopek ni daljši kot obdobje med vrednotenjem in podpisom pogodbe; pravila za uporabo in razširjanje rezultatov projekta; ter načela za vrednotenje, izbiro in dodelitev predlogov.

(60)

Komisija lahko na podlagi analize stroškov in koristi uporabi novo ali obstoječo izvajalsko agencijo za izvajanje okvirnega programa, kakor določa Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (24).

(61)

Okvirni program bo prav tako podprl razmislek o prihodnjih strukturah in potrebah v zvezi z evropskimi inovacijskimi politikami.

(62)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega sklepa v zvezi z izboljšanjem konkurenčnosti in inovativnosti Skupnosti zaradi potrebe po večstranskem partnerstvu, nadnacionalni mobilnosti in izmenjavi informacij v celotni Skupnosti in so torej cilji zaradi narave potrebnih ukrepov lažje dosegljivi na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne posega dlje, kakor je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(63)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (25).

(64)

Ob upoštevanju narave zadev, ki jih obravnavajo posebni programi, morajo Komisiji pomagati različni odbori za izvajanje vsakega posebnega programa. Različni odbori se bodo sestajali istočasno in redno, da bodo lahko na skupnih sestankih razpravljali o horizontalnih vprašanjih ali vprašanjih skupnega interesa, ki jih bo v sodelovanju s Komisijo opredelil upravni odbor za Program za podjetništvo in inovativnost (UOPPI).

(65)

Za izboljšanje usklajenosti med elementi programa in njegove učinkovitosti bo Komisiji svetoval Strateški svetovalni odbor za konkurenčnost in inovacije.

(66)

Sklep št. 456/2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2005 o vzpostavitvi večletnega programa Skupnosti za boljšo dostopnost, uporabnost in izkoriščenost digitalnih vsebin v Evropi (26) uvaja večletni program Skupnosti z imenom „e-Vsebineplus“, ki omogoča večjo dostopnost, uporabnost in izkoriščanje digitalnih vsebin v Evropi. Ta sklep preneha veljati 31. decembra 2008. Po tem roku se ukrepi, predvideni za večjo dostopnost, uporabnost in izkoriščanje digitalnih vsebin v Evropi, morajo nadaljevati v Podpornem programu izvajanju politike IKT, ki ga ustanavlja ta sklep.

(67)

Ukrepi iz Sklepa 96/413/ES se vključijo v Program za podjetništvo in inovativnost. Sklep 96/413/ES je zato treba razveljaviti –

SKLENILA:

NASLOV I

SKUPNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost

Člen 1

Ustanovitev

1.   Ustanovi se okvirni program ukrepov Skupnosti na področju konkurenčnosti in inovativnosti, ki posveča posebno pozornost potrebam MSP in obsega obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 (v nadaljnjem besedilu „okvirni program“).

2.   Okvirni program prispeva h konkurenčnosti in inovativni sposobnosti Skupnosti kot napredni družbi znanja s trajnostnim razvojem, ki temelji na stabilni gospodarski rasti in zelo konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu z visoko stopnjo varstva in izboljšanja kakovosti okolja.

3.   Okvirni program ne zajema raziskovalnih in tehnološko razvojnih ter predstavitvenih dejavnosti, ki se izvajajo po členu 166 Pogodbe. Prispeval bo k zmanjševanju vrzeli med raziskavami in inovacijami ter spodbujal vse oblike inovativnosti.

Člen 2

Cilji

1.   Okvirni program ima naslednje cilje:

(a)

pospeševanje konkurenčnosti podjetij, zlasti MSP;

(b)

pospeševanje vseh oblik inovativnosti, vključno z ekološko inovativnostjo;

(c)

pospeševanje razvoja trajnostne, konkurenčne, inovativne in vključujoče informacijske družbe;

(d)

pospeševanje energetske učinkovitosti ter novih in obnovljivih virov energije v vseh sektorjih, vključno s prometom.

2.   Cilji okvirnega programa se dosežejo z izvajanjem naslednjih posebnih programov iz naslova II (v nadaljnjem besedilu „posebni programi“):

(a)

Program za podjetništvo in inovativnost;

(b)

Podporni program izvajanju politike informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT);

(c)

Program „Inteligentna energija – Evropa“.

Člen 3

Proračun

1.   Finančni okvir za izvajanje okvirnega programa znaša 3 621 300 000 EUR.

2.   Okvirna proračunska razčlenitev za posebne programe je določena v Prilogi I.

3.   Letna dodeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

Člen 4

Sodelovanje tretjih držav

Okvirni program omogoča udeležbo:

(a)

držav Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice evropskega gospodarskega prostora (EGP), pod pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)

držav pristopnic in kandidatk, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, skladno s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Skupnosti, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenega sveta;

(c)

držav zahodnega Balkana, skladno z določbami, ki jih je treba določiti skupaj z navedenimi državami po ustanovitvi okvirnih sporazumov o njihovi udeležbi v programih Skupnosti;

(d)

ostalih tretjih držav, če to dovoljujejo sporazumi.

POGLAVJE II

Izvajanje okvirnega programa

Člen 5

Letni delovni programi

1.   Komisija sprejme letne delovne programe za posebne programe skladno s postopkom iz člena 46(2), ob upoštevanju potrebe po prilagoditvi nadaljnjemu razvoju, zlasti po vmesnem vrednotenju.

Komisija zagotovi izvajanje letnih delovnih programov ter izčrpno in nemudoma obvešča Evropski parlament o njihovi pripravi in izvajanju.

2.   Spremembe letnih delovnih programov v zvezi s proračunsko dodeljenimi sredstvi nad 1 milijonom EUR se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 46(2).

Člen 6

Skupni izvedbeni ukrepi za okvirni program

1.   Instrumenti iz oddelka 2 poglavja I, oddelka 2 poglavja II in oddelka 2 poglavja III naslova II sestavljajo splošen sveženj za okvirni program. Lahko se uporabijo tudi za izpolnitev ciljev, kakor je določeno v ustreznem letnem delovnem programu. Priročnik za uporabnike iz člena 47 bo vseboval obsežen in natančen seznam instrumentov.

2.   Zagotovljeno financiranje popolnoma ustreza pravilom Skupnosti o državni pomoči in spremljevalnim instrumentom. Uporabljajo se pravila Skupnosti o dostopu javnosti do dokumentov. Upoštevata se načeli preglednosti in enakosti spolov.

Člen 7

Tehnična pomoč

Finančni okvir, določen s tem sklepom, lahko zajema nujne izdatke v zvezi s pripravljalnimi aktivnostmi, spremljanjem, nadzorom, presojo in vrednotenjem, ki so neposredno potrebni za učinkovito in uspešno izvajanje tega sklepa in za doseganje njegovih ciljev.

Ti ukrepi lahko zlasti vključujejo študije, srečanja, dejavnosti obveščanja, publikacije, izdatke za informacijska orodja, sisteme in omrežja za izmenjavo in obdelavo informacij, druge izdatke za tehnično, znanstveno in upravno pomoč ter strokovno znanje in izkušnje, ki jih Komisija lahko potrebuje za izvajanje tega sklepa.

Člen 8

Spremljanje in vrednotenje

1.   Komisija redno spremlja izvajanje okvirnega programa in njegovih posebnih programov. Ocenila bo tudi sinergije znotraj okvirnega programa in z drugimi dopolnilnimi programi Skupnosti in, če je mogoče, sinergije z nacionalnimi programi, ki jih sofinancira EU. Kjer je to mogoče, bo ocenila načelo enakosti spolov in spoštovanje načela nediskriminacije v dejavnostih programa.

Komisija za okvirni program in za vsak poseben program sestavi letno poročilo o izvajanju podprtih dejavnosti, v katerem so navedena porabljena finančna sredstva, rezultati in, kjer je možno, vplivi. V letnem poročilu posebnega programa za podjetništvo in inovacije se jasno opredelijo ekološko inovativne dejavnosti.

2.   Za okvirni program in posebne programe se opravijo vmesna in končna vrednotenja. S temi vrednotenji se ocenijo vidiki, kot so ustreznost, koherentnost in sinergije, uspešnost, učinkovitost, trajnost in uporabnost ter, kjer je možno in primerno, razdelitev finančnih sredstev glede na sektorje. V okviru končnega ovrednotenja se bo poleg tega preučilo tudi, do kolikšne mere je okvirni program kot celota in vsak od njegovih podprogramov dosegel zadane cilje.

Vmesna in končna vrednotenja se pri oceni učinka okvirnega programa in vsakega posebnega programa na uresničevanje ciljev, vključno na področju konkurenčnosti, inovacij, podjetništva, rasti produktivnosti, zaposlovanja in okolja, opravijo s pomočjo ustreznih metodologij.

Vrednotenja ocenijo kakovost storitev partnerjev v mreži iz člena 21(2). Vmesna vrednotenja lahko obsegajo naknadne elemente vrednotenja glede na predhodne programe.

3.   Vmesna in končna vrednotenja posebnih programov in potrebnih proračunsko dodeljenih sredstev se vključijo v njihove letne delovne programe.

Letni delovni programi bodo določili sklop merljivih ciljev za vsak določen ukrep in razvili ustrezna merila za vrednotenje ter sklop količinskih in kakovostnih kazalcev za ocenitev učinkovitosti pri sporočanju rezultatov, ki bodo pripomogli k doseganju splošnih ciljev okvirnega programa kot celote in ciljev ustreznega posebnega programa.

Vmesna in končna vrednotenja okvirnega programa in potrebnih proračunsko dodeljenih sredstev se vključijo v letni delovni program za Program za podjetništvo in inovativnost.

4.   Vmesno vrednotenje okvirnega programa se opravi do 31. decembra 2009, končno vrednotenje pa do 31. decembra 2011.

Vmesno in končno vrednotenje posebnih programov se uredi tako, da se lahko rezultati upoštevajo pri vmesnem in končnem vrednotenju okvirnega programa.

5.   Komisija predloži letna poročila o izvajanju in sporoči rezultate vmesnih in končnih vrednotenj okvirnega programa in posebnih programov Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 9

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.   Komisija zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi tega sklepa, finančni interesi Skupnosti zaščiteni z uporabo ukrepov za preprečevanje goljufij, podkupovanja in drugih nezakonitih dejavnosti z učinkovitim preverjanjem in izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov in v primeru odkritih nepravilnosti z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračalnimi kaznimi, v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 2988/95, Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo (ES) št. 1073/1999.

2.   Za ukrepe Skupnosti, financirane na podlagi tega sklepa, se Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 uporabljata za vsako kršitev določil pravnih aktov Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, sklenjenih na podlagi okvirnega programa, ki izhajajo iz opustitve gospodarskega subjekta, ki je ali bi lahko z neupravičenimi izdatki vplival na splošni proračun Evropske unije ali proračune, ki jih upravljajo.

3.   Vsi izvedbeni ukrepi, ki so posledica tega sklepa, zlasti določajo, da finančni in siceršnji nadzor izvajajo Komisija ali njen pooblaščeni predstavnik ter se izvaja z revizijami Evropskega računskega sodišča, po potrebi z revizijami na kraju samem.

NASLOV II

POSEBNI PROGRAMI

POGLAVJE I

Program za podjetništvo in inovativnost

Oddelek 1

Cilji in področja ukrepov

Člen 10

Ustanovitev in cilji

1.   Ustanovi se Program za podjetništvo in inovativnost v podporo podjetjem, zlasti MSP, podjetništvu, inovativnosti, vključno z eko-inovacijami, in industrijski konkurenčnosti.

2.   Program za podjetništvo in inovativnost določa ukrepe za podporo, izboljšanje, spodbujanje in pospeševanje:

(a)

dostopa do financ za začetno fazo in fazo rasti MSP ter za naložbe v inovacijske dejavnosti;

(b)

ustvarjanja ugodnega okolja za sodelovanje MSP, zlasti na področju čezmejnega sodelovanja;

(c)

vseh oblik inovativnosti v podjetjih;

(d)

eko-inovacij;

(e)

podjetništva in inovacijske kulture;

(f)

podjetniške in administrativne reforme, povezane s podjetji in inovativnostjo.

Člen 11

Dostop do financ za začetno fazo in fazo rasti MSP

Ukrepi glede dostopa do financ za začetno fazo in fazo rasti MSP ter za naložbe v inovacijske dejavnosti, vključno z eko-inovacijami, lahko vključujejo:

(a)

povečanje obsega naložb skladov tveganega kapitala in naložb poslovnih angelov;

(b)

prispevanje vzvodja za dolžniške finančne instrumente;

(c)

izboljšavo finančnega okolja za MSP in pripravljenost vlaganja teh podjetij.

Člen 12

Sodelovanje MSP

Ukrepi v zvezi s sodelovanjem MSP lahko vključujejo:

(a)

pospeševanje storitev za podporo MSP;

(b)

prispevanje k ukrepom za pomoč in spodbujanje MSP pri čezmejnem sodelovanju z drugimi podjetji in drugimi inovacijskimi subjekti, vključno z vključevanjem MSP na področje evropske in mednarodne standardizacije;

(c)

pospeševanje in spodbujanje mednarodnega poslovnega sodelovanja, med drugim na regionalni ravni in s pomočjo mrež MSP, s podpiranjem usklajevanja in razvoja njihovih gospodarskih in industrijskih dejavnosti.

Člen 13

Inovacijske dejavnosti

Ukrepi v zvezi z inovacijami lahko vključujejo:

(a)

pospeševanje sektorske inovativnosti, grozdov, inovacijskih mrež, javno-zasebnega inovacijskega partnerstva in sodelovanja z ustreznimi mednarodnimi organizacijami ter uporabe upravljanja inovacij;

(b)

podporo nacionalnim in regionalnim programom za podjetniško inovativnost;

(c)

podporo pri prevzemanju inovativnih tehnologij in praks ter inovativno uporabo obstoječih tehnologij in praks;

(d)

storitve za podporo nadnacionalnemu znanju in prenosu tehnologij ter zaščito in upravljanje intelektualne in industrijske lastnine;

(e)

razvijanje in raziskovanje novih vrst inovacijskih storitev;

(f)

pospeševanje tehnologije in znanja s shranjevanjem in prenosom podatkov.

Člen 14

Dejavnosti eko-inovacij

Ukrepi v zvezi z eko-inovacijami lahko vključujejo:

(a)

podporo pri prevzemanju okoljskih tehnologij in eko-inovacij;

(b)

sovlaganje v sklade tveganega kapitala, ki zagotavljajo lastniški kapital med drugim tudi za podjetja, ki vlagajo v eko-inovacije v skladu s postopki, določenimi v Prilogi II;

(c)

pospeševanje eko-inovacijskih mrež in grozdov, javno-zasebnega partnerstva v eko-inovacijah ter razvoj inovativnih poslovnih storitev, ki pospešujejo ali spodbujajo eko-inovacije;

(d)

spodbujanje novih in integriranih pristopov glede eko-inovacij na področjih, kot so okoljsko upravljanje in okolju prijazno oblikovanje izdelkov, postopkov in storitev, ob upoštevanju njihovega celotnega življenjskega cikla.

Člen 15

Podjetništvo in inovacijska kultura

Ukrepi v zvezi s podjetništvom in inovativnostjo lahko vključujejo:

(a)

spodbujanje podjetniške miselnosti, veščin in kulture ter uravnoteženje podjetniškega tveganja in nagrajevanja, še zlasti za ženske in mlade;

(b)

spodbujanje podjetniškega okolja, ugodnega za inovativnost, razvoj in rast podjetij;

(c)

podpiranje razvoja politik in sodelovanja med akterji, vključno z nadnacionalnim sodelovanjem nacionalnih in regionalnih upravljavcev programov, še zlasti z namenom spodbujanja do MSP prijaznih programov in ukrepov;

(d)

spodbujanje ustanavljanja in prenosa podjetij.

Člen 16

Gospodarske in administrativne reforme, povezane s podjetji in inovativnostjo

Ukrepi glede gospodarskih in administrativnih reform, povezanih s podjetništvom in inovativnostjo, lahko vključujejo:

(a)

zbiranje podatkov, analiziranje in spremljanje izvajanja ter razvoj in koordinacijo politik;

(b)

prispevke k opredeljevanju in pospeševanju strategij konkurenčnosti, povezanih z industrijskim in storitvenim sektorjem;

(c)

podporo vzajemnemu učenju za odličnost v nacionalnih, regionalnih in lokalnih upravah.

Oddelek 2

Izvajanje

Člen 17

Finančni instrumenti Skupnosti za MSP

1.   Finančni instrumenti Skupnosti delujejo s ciljem, da olajšajo dostop do finančnih virov za MSP v določenih fazah njihovega življenjskega cikla: semenski, začetni, širitveni fazi in fazi prenosa podjetja. Naložbe, ki jih MSP usmeri v dejavnosti, kot so tehnološki razvoj, inovativnost, vključno z eko-inovacijami, prenos tehnologije in razširitev poslovnih dejavnosti čez mejo, so vključene v področje uporabe ustreznih instrumentov.

2.   Instrumenti iz odstavka 1 so naslednji:

(a)

pomoč za hitro rastoča in inovativna MSP (GIF);

(b)

garancije za MSP (SMEG);

(c)

shema za vzpostavitev institucij in kadrov (CBS).

3.   Izvedbeni ukrepi v zvezi z različnimi instrumenti so določeni v Prilogi II.

Člen 18

GIF

1.   GIF v imenu Komisije izvaja Evropski investicijski sklad (EIS).

Opravlja naslednje naloge:

(a)

prispeva k ustanavljanju in financiranju MSP ter zmanjševanju vrzeli med trgom lastniškega in tveganega kapitala, kar MSP preprečuje izkoriščanje potenciala rasti, z namenom izboljšati evropski trg tveganega kapitala;

(b)

podpora inovativnim MSP z velikim potencialom rasti, zlasti tistim, ki opravljajo raziskave, razvoj in druge inovacijske dejavnosti.

2.   GIF sestavljata dva okvira:

prvi okvir z imenom GIF 1 obsega naložbe v zgodnji fazi (semenski in začetni). Vlaga v specializirane sklade tveganega kapitala, kot so skladi za zgodnjo fazo, skladi, ki delujejo regionalno, skladi, usmerjeni v posebne sektorje, tehnologije ali raziskave in tehnološki razvoj, in skladi, povezani z inkubatorji, ki nato zagotavljajo kapital za MSP. Lahko tudi sovlaga v sklade in naložbe poslovnih angelov,

drugi okvir z imenom GIF 2 obsega naložbe v fazi razširjanja in vlaga v specializirane sklade tveganega kapitala, ki zagotavljajo navidezni lastniški kapital ali lastniški kapital za inovativna MSP z velikim potencialom rasti v njihovi širitveni fazi. Naložbe GIF 2 naj bi se izogibale odkupom ali nadomeščanju kapitala, namenjenega za odprodajo sredstev.

GIF lahko vlaga v posrednike z ustreznim sodelovanjem z nacionalnimi ali regionalnimi shemami, ki so namenjene razvoju investicijskih družb, usmerjenih v mala podjetja.

Poleg financiranja s strani GIF večino kapitala vloženega v sklad prispevajo investitorji, ki delajo v razmerah, ki ustrezajo načelu investitorjev v tržnem gospodarstvu, ne glede na pravno naravo in lastniško strukturo teh investitorjev.

Člen 19

Pomoč SMEG

1.   Pomoč SMEG v imenu Komisije izvaja EIS.

Pomoč SMEG opravlja naslednje naloge:

(a)

zagotavlja zavarovanje garancij ali po potrebi skupno jamčenje za garancijske sheme, ki delujejo v upravičenih državah;

(b)

zagotavlja neposredne garancije za vse druge ustrezne finančne posrednike.

2.   Pomoč SMEG sestavljajo štirje okviri:

Prvi okvir, (a) dolžniško financiranje s posojili ali lizingom zmanjšuje posebne težave, s katerimi se srečujejo MSP pri dostopu do finančnih virov bodisi zaradi večjega tveganja v zvezi z naložbami v določene dejavnosti, povezane z znanjem, kakor so tehnološki razvoj, inovativnost in prenos tehnologij, bodisi zaradi nezadostnih garancij.

Drugi okvir, (b) financiranje z mikrokrediti, spodbuja finančne institucije k večji vlogi pri posojilih manjših vrednosti, ki bi običajno zahtevale sorazmerno višje stroške obdelave na enoto za posojilojemalce z nezadostnimi garancijami. Poleg garancij ali zavarovanja garancij lahko finančni posredniki prejmejo nepovratna sredstva za delno pokritje visokih upravnih stroškov financiranja z mikrokrediti.

Tretji okvir, (c) garancije za naložbe lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala v MSP, vključuje naložbe, ki zagotavljajo semenski kapital in/ali kapital v začetni fazi, kot tudi dolžniško-lastniško financiranje, s ciljem, da se zmanjšajo posebne težave, s katerimi se soočajo MSP zaradi svoje šibke finančne strukture, in tudi tiste, ki izhajajo iz prenosov podjetij.

Četrti okvir, (d) listninjenje dolžniških finančnih portfeljev MSP, sprosti dodatno dolžniško financiranje za MSP v okviru ustreznih dogovorov delitve tveganja s ciljnimi institucijami. Podpora za takšne transakcije je za podjetje pogojena z obveznostjo, da v razumnem časovnem obdobju nameni občuten delež likvidnosti, ki je posledica sproščenega kapitala, novim posojilom za MSP. Znesek tega novega financiranja posojil se izračuna glede na znesek zajamčenega tveganja premoženjske bilance banke ter se o njem skupaj s časovnim obdobjem pogaja posamezno z vsako institucijo izvora.

Člen 20

CBS

1.   CBS deluje skupaj z mednarodnimi finančnimi institucijami, vključno z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBOR), Evropsko investicijsko banko (EIB), EIS in Razvojno banko Sveta Evrope (CEB).

CBS opravlja naslednje naloge:

(a)

izboljševanje naložb in tehnološkega strokovnega znanja in izkušenj za sklade in druge finančne posrednike, ki opravljajo naložbe v inovativna MSP ali MSP s potencialom rasti;

(b)

spodbujanje ponudbe posojil za MSP z izboljšavo postopkov za presojanje pri najemanju posojil MSP.

2.   CBS sestoji iz Ukrepa semenskega kapitala in Partnerskega ukrepa.

Ukrep semenskega kapitala zagotavlja nepovratna sredstva za spodbujanje ponudbe tveganega kapitala za inovativna MSP in druga MSP s potencialom rasti, vključno s podjetji v tradicionalnem gospodarstvu, s podporo skladom semenskega in zagonskega kapitala ter podobnim organizacijam. Podpora se lahko zagotavlja tudi za dolgoročno zaposlovanje dodatnega osebja s posebnimi investicijskimi ali tehnološkimi strokovnimi znanji.

Partnerski ukrep zagotavlja nepovratna sredstva finančnim posrednikom za pokrivanje stroškov za tehnično pomoč, ki izboljšuje njihove postopke presoje za financiranje dolgov MSP, s ciljem spodbujanja ponudbe financiranja MSP v državah z nizko stopnjo bančnega posredništva.

Za partnerski ukrep se „nizka stopnja bančnega posredništva“ nanaša na bančništvo v državah, kjer je odstotek domačih posojil glede na bruto domači proizvod znatno pod povprečjem Skupnosti glede na podatke, ki jih objavljata Evropska centralna banka ali Mednarodni denarni sklad.

Partnerski ukrep spremlja kreditne linije ali delitve tveganj, ki so jih mednarodne finančne institucije dale partnerskim bankam ali finančnim institucijam iz upravičenih držav. Pomemben delež ukrepa se nanaša na izboljšanje sposobnosti bank in drugih finančnih institucij, da ocenijo tržno izvedljivost projektov z bistvenim deležem eko-inovacij.

Člen 21

Storitve za podporo podjetništvu in inovativnosti

1.   Spodbujajo se storitve za podporo podjetništvu in inovativnosti, zlasti za MSP.

2.   Ob upoštevanju pridobljenih izkušenj in znanja v okviru obstoječih evropskih podpornih mrež za podjetja se lahko finančna podpora dodeli partnerjem v mreži predvsem za:

(a)

informacije, povratne informacije ter storitve poslovnega sodelovanja in internacionalizacije;

(b)

storitve za inovacije in za prenos tehnologije in znanja;

(c)

storitve, ki spodbujajo udeležbo MSP v sedmem okvirnem raziskovalnem programu.

Podrobnosti v zvezi s temi storitvami so določene v Prilogi III.

3.   Komisija izbere partnerje v mreži s pozivi k oddaji predlogov za različne storitve iz odstavka 2. Na podlagi teh pozivov k oddaji predlogov lahko Komisija določi okvirni sporazum o partnerstvu z izbranimi partnerji iz mreže, v katerem podrobno opredeli vrsto dejavnosti, ki jih morajo ponuditi, postopek za oddajo nepovratnih sredstev izbranim partnerjem in splošne pravice in obveznosti vsake strani. Okvirno partnerstvo lahko obsega celotno obdobje trajanja programa.

4.   Poleg storitev iz odstavka 2 lahko Komisija zagotovi finančno podporo za izvajanje drugih dejavnosti znotraj področja uporabe okvirnega programa, ki izhajajo iz omejenih pozivov k oddaji predlogov, ki se lahko omejijo na partnerje iz mreže. Te storitve morajo zagotoviti, da zainteresirane stranke in morebitni vlagatelji prejmejo ustrezno pomoč v zvezi z možnostmi podpore okvirnega programa.

5.   Komisija podpira partnerje iz mreže na takšen način, da zagotovi ustrezno koordinacijo in operativno podporo. Organizacije, ustanovljene v državah, ki ne sodelujejo v okvirnem programu, lahko uživajo ugodnost te koordinacije in operativne podpore.

6.   Komisija zagotavlja, da partnerji iz mreže medsebojno sodelujejo in da nalogo v primeru, ko je partner ni sposoben opraviti neposredno, prenese na usposobljenega partnerja iz mreže.

Člen 22

Projekti pilotnega testiranja in projekti vzorčnega testiranja na trgu za inovacije in eko-inovacije

Skupnost zagotovi podporo projektom v zvezi s pilotnim testiranjem ali vzorčnim testiranjem na trgu inovativnih ali eko-inovativnih tehnik, izdelkov ali praks, pomembnih za Skupnost, ki so že bili tehnično uspešno predstavljeni, vendar se zaradi preostalega tveganja še niso znatno uveljavili na trgu. Oblikuje se jih za spodbujanje širše uporabe takšnih tehnik, izdelkov ali praks v okviru sodelujočih držav in za pospeševanje njihove tržne sprejemljivosti.

Člen 23

Analize politik, razvoj, koordinacija in twinning projekti

Za podporo analizam politik, razvoju in koordinaciji s sodelujočimi državami je možno izvajati naslednje:

(a)

študije, zbiranje podatkov, raziskovanja in objave, po možnosti na podlagi uradnih statističnih podatkov;

(b)

twinning projekte in srečanja strokovnjakov, vključno s strokovnjaki iz javnih institucij in strokovnjaki iz MSP ter drugih zainteresiranih strani, konference in druge dogodke;

(c)

ozaveščanje, mreženje in druge ustrezne dejavnosti;

(d)

primerjalne analize nacionalnih in regionalnih rezultatov ter delo na dobrih praksah, vključno z njihovim razširjanjem in izvajanjem.

Člen 24

Podporni ukrepi za Program za podjetništvo in inovativnost

Komisija redno izvaja naslednje:

(a)

analizo in spremljanje konkurenčnosti in sektorskih zadev, vključno z letnimi poročili Komisije o konkurenčnosti evropske industrije;

(b)

pripravlja presoje vplivov ukrepov Skupnosti, ki so posebno pomembni za konkurenčnost podjetij in njihovo objavo z namenom, da se opredelijo področja za poenostavitev obstoječih ali pripravo novih zakonodajnih ukrepov, katerih cilj je povečati privlačnost inovacij v Skupnosti;

(c)

vrednotenje posebnih vidikov ali posebnih izvedbenih ukrepov glede na ta program;

(d)

razširjanje ustreznih informacij glede na ta program.

Oddelek 3

Letni delovni program

Člen 25

Letni delovni program

Letni delovni program v skladu s cilji, določenimi v členu 10, podrobno določa:

(a)

ukrepe, potrebne za njihovo izvajanje;

(b)

prioritete;

(c)

kvalitativne in kvantitativne cilje;

(d)

ustrezna merila za vrednotenje ter kvalitativne in kvantitativne kazalnike za analizo učinkovitosti doseganja rezultatov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev posameznih programov in celotnega okvirnega programa;

(e)

izvedbene časovne razporede;

(f)

pravila za sodelovanje;

(g)

merila za izbiro in vrednotenje ukrepov.

Letni delovni program jasno opredeli ukrepe, ki spodbujajo eko-inovacije.

Dejavnosti iz člena 24 niso zajete v letnem delovnem programu.

POGLAVJE II

Podporni program izvajanju politike IKT

Oddelek 1

Cilji in področja ukrepov

Člen 26

Ustanovitev in cilji

1.   Ustanovi se Podporni program izvajanju politike IKT.

2.   Podporni program izvajanju politike IKT določa naslednje ukrepe:

(a)

razvoj enotnega evropskega informacijskega prostora in krepitev notranjega trga za proizvode in storitve IKT ter proizvode in storitve, zasnovane na IKT;

(b)

spodbujanje inovativnosti s širšo uporabo in povečanjem naložb v IKT;

(c)

razvoj vključujoče informacijske družbe ter učinkovitejših in uspešnejših storitev na področjih, ki so v javnem interesu ter izboljšajo kakovost življenja.

3.   Ukrepi iz odstavka 2 se izvajajo s posebnim poudarkom na ozaveščanju in promoviranju priložnosti in ugodnosti, ki jih IKT prinašajo državljanom, javnim organom oblasti in podjetjem, zlasti MSP.

Člen 27

Enotni evropski informacijski prostor

Ukrepi glede enotnega evropskega informacijskega prostora so namenjeni:

(a)

zagotavljanju nemotenega dostopa do IKT storitev in vzpostavitvi ustreznih okvirnih pogojev za hitro, ustrezno in učinkovito uvajanje konvergenčnih digitalnih komunikacij in storitev, z upoštevanjem vidikov interoperabilnosti, uporabe odprtih standardov ter varnosti in zaupanja;

(b)

izboljšanju pogojev za razvoj digitalnih vsebin, ob upoštevanju večjezičnosti in kulturne raznolikosti;

(c)

spremljanju evropske informacijske družbe z zbiranjem podatkov in analizo razvoja, razpoložljivosti in uporabe storitev digitalnih komunikacijskih storitev, vključno z rastjo interneta, dostopnostjo in prevzemanjem širokopasovnega dostopa kot tudi razvojem vsebin in storitev.

Člen 28

Inovativnost s širšim sprejemanjem in naložbami v IKT

Ukrep v zvezi z inovativnostjo s širšim sprejemanjem IKT in naložbami v IKT je namenjen:

(a)

pospeševanju inovativnosti v postopkih, storitvah in proizvodih, ki jih omogočajo IKT, zlasti pri MSP in javnih storitvah, ob upoštevanju potrebnih zahtev po znanju;

(b)

pospeševanju javnega in zasebnega vzajemnega sodelovanja kakor tudi partnerstva za pospeševanje inovativnosti in naložb v IKT;

(c)

pospeševanju in ozaveščanju o priložnostih in koristih, ki jih IKT in njene nove aplikacije prinašajo državljanom in podjetjem, vključno s povečanjem zaupanja in odprtosti do novih IKT, ter spodbujanju razprave na evropski ravni o novih trendih in razvoju IKT.

Člen 29

Vključujoča informacijska družba ter učinkovitejše in uspešnejše storitve na področjih javnega interesa in izboljšanje kakovosti življenja

Ukrepi v zvezi z razvojem vključujoče informacijske družbe, učinkovitejših in uspešnejših storitev na področjih javnega interesa in izboljšanjem kakovosti življenja so namenjeni:

(a)

širjenju dostopnosti do IKT, vključno z digitalnimi vsebinami in digitalno pismenostjo;

(b)

krepitvi zaupanja in podpore uporabe IKT, posebej z upoštevanjem varstva zasebnosti;

(c)

izboljšanju kakovosti, učinkovitosti, razpoložljivosti in dostopnosti elektronskih storitev na področjih javnega interesa in udeležbe, ki jo omogočajo IKT, vključno po potrebi z interoperabilnimi vseevropskimi ali čezmejnimi javnimi storitvami in razvojem gradnikov, ki so v skupnem interesu ter izmenjavi dobrih praks.

Oddelek 2

Izvajanje

Pododdelek 1

Izvajanje projektov, ukrepov dobrih praks in tematskih mrež

Člen 30

Splošno

Podporni program izvajanju politike IKT se izvaja s projekti, ukrepi dobrih praks in tematskimi mrežami, vključno z ukrepi za preizkušanje v velikem obsegu in s predstavitvijo inovativnih javnih storitev z vseevropsko razsežnostjo.

Projekti, ukrepi dobrih praks in tematske mreže so namenjeni spodbujanju uvajanja in najboljše uporabe inovativnih rešitev na podlagi IKT, zlasti za storitve, ki so v javnem interesu, in za tiste, namenjene MSP. Podpora Skupnosti omogoča tudi koordinacijo in izvajanje ukrepov za razvoj informacijske družbe v vseh državah članicah.

Člen 31

Projekti, dobre prakse in tematske mreže

1.   Podpirajo se:

(a)

projekti, vključno z izvedbenimi in pilotskimi projekti ter projekti vzorčnega testiranja na trgih;

(b)

ukrepi dobrih praks pri širjenju znanja in izmenjavi izkušenj v Skupnosti;

(c)

tematske mreže, ki za dani cilj združujejo vrsto zainteresiranih strani in tako omogočijo koordinacijske dejavnosti in prenos znanja.

2.   Projekti so namenjeni pospeševanju inovacij, prenosu tehnologije in razširjanju novih tehnologij, pripravljenih za vstop na tržišče.

Skupnost lahko dodeli nepovratna sredstva v proračun projektov iz odstavka 1(a).

3.   Ukrepi dobrih praks se izvajajo v grozdih, ki obravnavajo določene teme ter so v povezavi s tematskimi mrežami.

Prispevki Skupnosti za ukrepe iz odstavka 1(b) so omejeni na neposredne stroške, ki se štejejo kot potrebni ali primerni za doseganje posebnih ciljev ukrepa.

4.   Tematske mreže so lahko povezane z ukrepi dobrih praks.

Podpora tematskim dejavnostim se dodeli za dodatne upravičene stroške koordinacije in vzpostavitve mreže. Skupnost lahko prispeva k pokrivanju dodatnih upravičenih stroškov teh ukrepov.

Pododdelek 2

Druge določbe

Člen 32

Zahtevki

V prijave za pridobitev podpore Skupnosti za projekte, ukrepe dobrih praks in tematske mreže, kot določa člen 31, se vključi finančni načrt, ki navaja vse sestavne dele financiranja projektov, vključno z zaprošeno finančno podporo Skupnosti in morebitno zaprošeno podporo iz drugih virov. Od prosilcev, ki zaprošajo za druge oblike podpore Skupnosti, kot so storitve ali študije, se prav tako lahko zahteva predložitev teh informacij, v kolikor je to potrebno.

Člen 33

Analize politik, razvoj in koordinacija s sodelujočimi državami

Za podporo analizam politik, razvoju in koordinaciji s sodelujočimi državami se opravi naslednje:

(a)

študije, zbiranje podatkov, raziskovanja in objave, po možnosti na podlagi uradnih statističnih podatkov;

(b)

srečanja strokovnjakov, vključno s strokovnjaki iz javnih institucij in strokovnjaki iz MSP ter drugih zainteresiranih strani, konference in drugi dogodki;

(c)

ozaveščanje, mreženje in druge ustrezne dejavnosti;

(d)

primerjalne analize nacionalnih rezultatov ter delo na dobrih praksah, vključno z njihovim razširjanjem in izvajanjem.

Člen 34

Promocija, sporočanje, izmenjava in razširjanje informacij

1.   Za podporo izvajanja programa ali za priprave na prihodnje dejavnosti se opravi naslednje:

(a)

dejavnosti promocije, razširjanja, obveščanja in sporočanja;

(b)

izmenjava informacij, znanja in izkušenj, organiziranje konferenc, seminarjev, delavnic ali drugih srečanj ter upravljanje dejavnosti grozdov.

2.   Ukrepi usmerjeni v trženje proizvodov, postopkov ali storitev, marketinške dejavnosti in pospeševanje prodaje niso upravičeni do podpore.

Člen 35

Projekti skupnega interesa: nabava na podlagi tehničnih specifikacij, izdelanih v koordinaciji z državami članicami

Komisija lahko ustanovi projekte skupnega interesa, ki obsegajo potrebne tehnične in organizacijske naloge, če je to potrebno za doseganje ciljev Podpornega programa izvajanju politike IKT in obstaja jasen skupni interes držav članic glede uvajanja proizvodov, storitev, ključnih komponent ali osnovnih gradnikov na evropski ravni. Upoštevati je treba obstoječe pobude, da bi se tako izognili podvajanju prizadevanj.

Komisija se v koordinaciji z državami članicami uskladi glede skupnih tehničnih specifikacij in časovnih načrtov za izvajanje takšnih projektov. Na podlagi teh tehničnih specifikacij in časovnih načrtov za izvajanje Komisija objavi javne razpise za izvedbo zadevnih projektov. Te javne razpise izvede samo Komisija v skladu s pravili Skupnosti o javnih razpisih.

Oddelek 3

Letni delovni program

Člen 36

Letni delovni program

Letni delovni program podrobno določa v skladu s cilji iz člena 26:

(a)

ukrepe, potrebne za njihovo izvajanje;

(b)

prioritete;

(c)

kvalitativne in kvantitativne cilje;

(d)

ustrezna merila za vrednotenje ter kvalitativne in kvantitativne kazalnike za analizo učinkovitosti doseganja rezultatov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev posameznih programov in celotnega okvirnega programa;

(e)

izvedbene časovne razporede;

(f)

pravila za sodelovanje;

(g)

merila za izbiro in vrednotenje ukrepov.

POGLAVJE III

Program Inteligentna energija – Evropa

Oddelek 1

Cilji in področja ukrepov

Člen 37

Ustanovitev in cilji

1.   Ustanavlja se program „Inteligentna energija – Evropa“ za energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije ter energetsko raznovrstnost. Program prispeva k zagotovitvi zanesljive oskrbe in trajnostne rabe energije za Evropo in hkrati h krepitvi evropske konkurenčnosti.

2.   Program „Inteligentna energija – Evropa“ predvideva zlasti naslednje ukrepe:

(a)

pospeševanje energetske učinkovitosti in racionalne rabe energetskih virov;

(b)

pospeševanje novih in obnovljivih virov energije in podpora energetski raznolikosti;

(c)

pospeševanje energetske učinkovitosti ter rabe novih in obnovljivih virov energije v prometu.

Člen 38

Izvedbeni cilji

Izvedbeni cilji programa „Inteligentna energija – Evropa“ so:

(a)

zagotavljanje potrebnih elementov za izboljšanje trajnosti, razvoja potenciala mest in regij, kakor tudi za pripravo pravnih ukrepov, potrebnih za doseganje ustreznih strateških ciljev; razvoj sredstev in instrumentov za sledenje, spremljanje in presojo vplivov ukrepov, ki so jih na področjih, ki jih obravnava ta program, sprejele Skupnost in njene države članice;

(b)

povečevanje naložb v državah članicah v nove tehnologije in tehnologije z najboljšimi rezultati na področjih energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije ter energetske raznovrstnosti, vključno s prometom, in sicer s premoščanjem vrzeli med uspešno predstavitvijo inovativnih tehnologij in njihovim dejanskim sprejemom na trgu v večjem obsegu z zagotavljanjem vzvodja naložb javnega in zasebnega sektorja, pospeševanjem ključnih strateških tehnologij, zniževanjem stroškov, pridobivanjem izkušenj na tržišču, z zmanjšanjem finančnega in drugega zaznanega tveganja ter ovir, ki preprečujejo tovrstne naložbe;

(c)

odstranjevanje netehnoloških ovir za učinkovite in inteligentne načine proizvodnje in porabe energije s spodbujanjem vzpostavitve institucij in kadrov, vključno z lokalno in regionalno ravnijo, z ozaveščanjem, predvsem z izobraževalnim sistemom, s spodbujanjem izmenjav izkušenj in znanja med glavnimi zadevnimi strankami, gospodarstvom in državljani na splošno ter s spodbujanjem razširjanja najboljših praks in najboljših razpoložljivih tehnologij, predvsem z njihovim spodbujanjem na ravni Skupnosti.

Člen 39

Energetska učinkovitost in racionalna raba virov (SAVE)

Ukrep za pospeševanje energetske učinkovitosti in racionalne rabe energetskih virov lahko vključuje:

(a)

izboljšavo energetske učinkovitosti in racionalno rabo energije, zlasti na področju stavb in v industriji, razen ukrepov iz člena 41;

(b)

podporo pripravi zakonodajnih ukrepov in njihovi uporabi.

Člen 40

Novi in obnovljivi viri (ALTENER)

Ukrepi za pospeševanje novih in obnovljivih virov energije lahko vključujejo:

(a)

pospeševanje novih in obnovljivih virov energije za centralizirano in decentralizirano proizvodnjo električne energije, toplote in hladu ter tako podpiranja raznovrstnosti energetskih virov, razen ukrepov iz člena 41;

(b)

združevanje novih in obnovljivih virov energije v lokalno okolje in energetske sisteme;

(c)

podporo pripravi pravnih ukrepov in njihovi uporabi.

Člen 41

Energija in promet (STEER)

Ukrepi za pospeševanje energetske učinkovitosti ter uporabo novih in obnovljivih virov energije v prometu lahko vključuje:

(a)

podporo pobudam, ki se nanašajo na vse energetske vidike v prometu in na diverzifikacijo goriv;

(b)

pospeševanje obnovljivih goriv in energetske učinkovitosti v prometu;

(c)

podporo pripravi zakonodajnih ukrepov in njihovi uporabi.

Člen 42

Celostne pobude

Ukrepi za povezovanje raznih posebnih področij iz členov 39, 40 in 41 ali tistih, ki se nanašajo na določene prednostne naloge Skupnosti, lahko vključujejo:

(a)

združevanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v raznih gospodarskih sektorjih;

(b)

povezovanje raznih instrumentov, orodij in akterjev v okviru istega ukrepa ali projekta.

Oddelek 2

Izvajanje

Člen 43

Projekti za spodbujanje in razširjanje

Podpirajo se:

(a)

strateške študije na podlagi skupnih analiz in rednega spremljanja razvoja tržišč in energetskih trendov za pripravo prihodnjih pravnih ukrepov ali za pregled obstoječih pravnih aktov, vključno z delovanjem notranjega energetskega trga, za izvajanje srednjeročne in dolgoročne strategije na področju energije, da bi tako pospešili trajnostni razvoj, pa tudi za oblikovanje dolgoročnih prostovoljnih obvez industrije in drugih zainteresiranih strani ter za razvoj standardov, označevanja in sistemov certificiranja, po potrebi tudi v sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami;

(b)

ustvarjanje, razširitev ali reorganizacija struktur in instrumentov za trajnostni energetski razvoj, vključno z lokalnim in regionalnim upravljanjem energije, in za razvoj ustreznih finančnih proizvodov in tržnih instrumentov, opirajoč se na izkušnje, pridobljene v okviru prejšnjih in sedanjih omrežij;

(c)

pospeševanje trajnostnih energetskih sistemov in opreme za nadaljnje spodbujanje njihove uveljavitve na trgu in naložb za olajšanje prehoda od predstavitve do trženja učinkovitejših tehnologij, akcije ozaveščanja in ustvarjanje institucionalnih zmogljivosti;

(d)

razvoj struktur za obveščanje, izobraževanje in usposabljanje, izkoriščanje rezultatov, spodbujanje in razširjanje znanja in izkušenj ter dobrih praks, ki vključujejo vse potrošnike, razširjanje rezultatov ukrepov in projektov ter sodelovanje z državami članicami preko operativnih mrež;

(e)

spremljanje izvajanja in vpliva pravnih aktov Skupnosti in podpornih ukrepov.

Člen 44

Projekti vzorčnega testiranja na trgu

Skupnost zagotovi podporo projektom v zvezi z vzorčnim testiranjem na trgu inovativnih tehnik, postopkov, izdelkov ali praks, pomembnih za Skupnost, ki so že bili uspešno tehnično predstavljeni. Oblikuje se jih za spodbujanje širše uporabe takšnih tehnik, postopkov, izdelkov ali praks v okviru sodelujočih držav in njihovo pospeševanje.

Oddelek 3

Letni delovni program

Člen 45

Letni delovni program

Letni delovni program v skladu s cilji, določenimi v členu 37, podrobno določa:

(a)

ukrepe, potrebne za njihovo izvajanje;

(b)

prioritete;

(c)

kvalitativne in kvantitativne cilje;

(d)

ustrezna merila za vrednotenje ter kvalitativne in kvantitativne kazalnike za analizo učinkovitosti doseganja rezultatov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev posameznih programov in celotnega okvirnega programa;

(e)

izvedbene časovne razporede;

(f)

pravila za sodelovanje;

(g)

merila za izbiro in vrednotenje ukrepov.

NASLOV III

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 46

Odbori

1.   Komisiji pomagajo naslednji odbori:

(a)

odbor pri Programu za podjetništvo in inovativnost, Upravni odbor za Program za podjetništvo in inovativnost (UOPPI);

(b)

odbor pri Podpornem programu izvajanju politike IKT, Upravni odbor za Podporni program izvajanju politike IKT (UOIKT);

(c)

odbor pri programu „Inteligentna energija – Evropa“, Upravni odbor za program „Inteligentna energija – Evropa“ (UOIE).

Komisija skupaj z UOPPI in v tesnem sodelovanju z UOIKT in UOIE v okviru celotnega okvirnega programa zagotavlja popolno usklajevanje in sodelovanje, vključno s strateškim upravljanjem, in skladno celovito izvajanje.

2.   Za odbore iz odstavka 1 se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Odbori iz odstavka 1 sprejmejo svoje poslovnike.

Člen 47

Priročnik za uporabnike

1.   Po začetku veljavnosti okvirnega programa bo Komisija izdala pregleden in uporabniku prijazen priročnik za uporabnike, ki določa jasna, enostavna in pregledna splošna načela za sodelovanje upravičencev v okvirnem programu. To naj bi zlasti spodbudilo sodelovanje MSP.

2.   Komisija zagotovi, da je obdobje med predložitvijo vlog in obvestilom o rezultatih vrednotenja čim krajše. Rezultat vrednotenja se pošlje v razumnem času.

Člen 48

Strateški svetovalni odbor za konkurenčnost in inovacije

Komisiji svetuje Strateški svetovalni odbor za konkurenčnost in inovacije, ki ga sestavljajo predstavniki industrije in poslovnih združenj, vključno s tistimi, ki predstavljajo MSP in drugi strokovnjaki. Njihovo znanje in izkušnje morajo biti povezani s področji in vprašanji, ki jih obravnava okvirni program, med drugim financiranje, IKT, energija in eko-inovacije.

Člen 49

Razveljavitev

Sklep 96/413/ES se razveljavi.

Člen 50

Prehodni ukrepi

Izvedbeni ukrepi se v skladu s cilji iz člena 27(b) izvajajo v okviru Sklepa št. 456/2005/ES do 31. decembra 2008.

Ukrepi, ki so bili začeti v okviru Sklepa št. 456/2005/ES 31. decembra 2008 ali prej, se zato upravljajo v skladu z navedenim sklepom, razen če se odbori, ustanovljeni na podlagi Sklepa, nadomestijo z odbori iz člena 46(1)(b) tega sklepa.

V zvezi s storitvami iz člena 21(2)(a) lahko Komisija do 31. decembra 2007 nadaljuje vodenje mreže evropskih informacijskih centrov in sklenitev letnih sporazumov o posebnih nepovratnih sredstvih s člani te mreže, ki se financira po sedanjem okvirnem programu, pri čemer se ohrani operativna ureditev za večletni program za podjetja in podjetništvo, vzpostavljen z Odločbo 2000/819/ES.

Člen 51

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 24. oktobra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednica

P. LEHTOMÄKI


(1)  UL C 65, 17.3.2006, str. 22.

(2)  UL C 115, 16.5.2006, str. 17.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 12. oktobra 2006.

(4)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(5)  UL L 167, 6.7.1996, str. 55.

(6)  UL L 183, 11.7.1997, str. 12. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 1376/2002/ES (UL L 200, 30.7.2002, str. 1).

(7)  UL L 192, 28.7.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1682/2004 (UL L 308, 5.10.2004, str. 1).

(8)  UL L 333, 29.12.2000, str. 84. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 1776/2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 289, 3.11.2005, str. 14).

(9)  UL L 14, 18.1.2001, str. 32.

(10)  UL L 176, 15.7.2003, str. 29. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 787/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 12).

(11)  UL L 336, 23.12.2003, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 2113/2005/ES (UL L 344, 27.12.2005, str. 34).

(12)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(13)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(14)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(15)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(16)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(17)  UL L 77, 27.3.1996, str. 20.

(18)  UL L 167, 22.6.2001, str. 10.

(19)  UL L 345, 31.12.2003, str. 90.

(20)  UL L 283, 27.10.2001, str. 33. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(21)  UL L 1, 4.1.2003, str. 65.

(22)  UL L 123, 17.5.2003, str. 42.

(23)  UL L 52, 21.2.2004, str. 50.

(24)  UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(25)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(26)  UL L 79, 24.3.2005, str. 1.


PRILOGA I

Okvirna razčlenitev proračuna

Okvirno dodeljena proračunska sredstva za posebne programe so:

(a)

60 % vseh proračunskih sredstev za uresničevanje Programa za podjetništvo in inovativnost, od katerih bo približno ena petina uporabljena za pospeševanje eko-inovacij;

(b)

20 % vseh proračunskih sredstev za uresničevanje Podpornega programa izvajanju politike IKT;

(c)

20 % vseh proračunskih sredstev za uresničevanje programa „Inteligentna energija – Evropa“.


PRILOGA II

Izvedbeni ukrepi za finančne instrumente Skupnosti za MSP iz člena 17

1.   UREDITEV, KI JE SKUPNA VSEM FINANČNIM INSTRUMENTOM SKUPNOSTI ZA MSP

A.   Proračun

Proračunska dodelitev pokriva vse stroške vsakega instrumenta, vključno s plačilnimi obveznostmi do finančnih posrednikov, kakor so izgube zaradi garancij, provizija za upravljanje za EIS in mednarodne finančne institucije, ki upravljajo vire EU, in vsi drugi upravičeni stroški ali izdatki.

Prenos virov med instrumenti je prožen, da je možen odziv na nov razvoj dogodkov in spremembe tržnih razmer, ki se dogodijo med izvajanjem okvirnega programa.

B.   Skrbniški računi

EIS in ustrezne mednarodne finančne institucije odprejo ločene skrbniške račune za proračunska sredstva vsakega instrumenta. Ti računi se lahko obrestujejo. Obresti, prejete do 31. decembra 2013, se lahko prištejejo k virom in se lahko uporabijo za namene določenega instrumenta.

Plačila, ki jih skrbnik izvede za pokritje plačilnih obveznosti do finančnih posrednikov, se knjižijo v breme ustreznega skrbniškega računa. Zneski, ki jih morajo skrbniki vrniti v splošni proračun Evropske unije, upravljavske provizije skrbnikom ter drugi upravičeni stroški in izdatki se knjižijo v breme skrbniškega računa v skladu s pogoji, določenimi v sporazumih med Komisijo in skrbnikom. V dobro skrbniškega računa se knjižijo prejemki iz Komisije, obresti, in odvisno od instrumenta iztržki iz naložb (GIF) ali provizije za odobritev in garancijske provizije ter druge terjatve (pomoč SMEG).

Po 31. decembru 2013 se saldo na skrbniškem računu, razen porabljenih sredstev, ki še niso bile knjižene v breme, in sredstev, primernih za pokritje upravičenih stroškov in izdatkov, vrne v splošni proračun Evropske unije.

C.   Pristojbine

Za delovanje instrumentov je treba uporabiti primerno politiko za pristojbine. Komisija določi pristojbine v skladu s tržno prakso in pri tem upošteva:

celotno trajanje ustreznega instrumenta in ustrezne zahteve za spremljanje, ki trajajo dlje kot obdobje proračunskih obveznosti,

države upravičenke,

stopnjo novosti in zahtevnosti instrumenta,

število povezanih dejavnosti, kot so raziskave tržišča, identifikacija posrednikov in pogajanja z njimi, strukturiranje posla, sklepanje pogodb, spremljanje in poročanje.

D.   Vidljivost in ozaveščanje

Vsak posrednik zagotovi ustrezno raven vidljivosti in preglednosti za podporo, ki jo daje Skupnost, vključno z ustreznimi informacijami o finančnih možnostih, ki jih ponuja okvirni program.

Zagotovi se, da so končni upravičenci ustrezno obveščeni o razpoložljivih možnostih financiranja.

2.   IZVAJANJE GIF

A.   Uvod

Komisija in EIS se dogovorita o vidikih zaupanja, upravljanja in spremljanja. Komisija uporablja posebne smernice za zakladniško upravljanje.

B.   Posredniki

GIF 1 in GIF 2 sta usmerjena v tržno naravnane posrednike, ki jih upravljajo neodvisne skupine z ustrezno kombinacijo znanja in izkušenj. Posredniki se izberejo v skladu z dobrimi poslovnimi in tržnimi praksami na transparenten in nediskriminatoren način, z izogibanjem vsakršnim navzkrižjem interesa, za delo na širokem razponu specializiranih skladov ali podobnih struktur.

C.   Merila o izpolnjevanju pogojev

GIF se dopolnjuje z dejavnostmi skupine Evropske investicijske banke na podlagi lastnih virov, vključno z EIS, tako da sprejme investicijsko politiko s povečanim dejavnikom tveganja, in sicer za posredniške sklade in njihove naložbene politike.

GIF 1

GIF 1 vlaga v posredniške sklade tveganega kapitala in druge naložbene mehanizme, ki vlagajo v do 10 let stara MSP, ki značilno začnejo s pred-A (semensko) in A (zgodnjo) življenjsko fazo, ter po potrebi zagotavlja nadaljnje naložbe. Običajni največji skupni znesek vlaganja v posredniški sklad tveganega kapitala je 25 % od celotnega kapitala ustreznega sklada ali do 50 % za nove sklade, ki bodo verjetno imeli močno vlogo katalizatorjev pri razvoju tržišč tveganega kapitala za določeno tehnologijo ali za določeno regijo, kakor tudi za naložbene mehanizme poslovnih angelov. Največji skupni znesek vlaganja v posredniške sklade tveganega kapitala je 50 % v primerih, ko je naložbena usmeritev sklada MSP z dejavnostjo na področju eko-inovacij. Vsaj 50 % kapitala, vloženega v sklad, morajo prispevati investitorji, ki delajo v razmerah, ki ustrezajo običajnim tržnim razmeram (po „načelu investitorjev v tržnem gospodarstvu“), ne glede na pravno naravo in lastniško strukturo investitorjev, ki prispevajo ta del kapitala. Nobena obveznost v posameznem skladu ne sme preseči 30 milijonov EUR. GIF 1 lahko sovlaga z lastnimi viri EIS ali z viri s pooblastilom EIB ali drugimi viri, ki jih upravlja EIS.

GIF 2

GIF 2 vlaga v posredniške sklade tveganega kapitala, ki vlagajo v MSP, običajno v B in C (razširitveni) življenjski fazi. Običajno je največji skupni znesek vlaganja v posredniški sklad tveganega kapitala 15 % celotnega kapitala ustreznega sklada ali do 25 % za:

nove sklade, ki bodo verjetno imeli posebno močno vlogo kot katalizatorji pri razvoju tržišč tveganega kapitala za določeno tehnologijo ali določeno regijo,

sklade, ki so predvsem usmerjeni v vlaganje v MSP z dejavnostjo na področju ekoloških inovacij,

skladi, ki jih prvič ustanavljajo upravljavske skupine.

V primeru sovlaganj sredstev GIF 2, ko EIS sovlaga lastne vire ali vire s pooblastilom EIB ali druge vire, ki jih upravlja EIS, je največji prispevek iz virov GIF 2 lahko 15 %. Vsaj 50 % kapitala vloženega v sklad morajo zagotoviti investitorji, ki delajo v razmerah, ki ustrezajo običajnim tržnim razmeram (po „načelu investitorjev v tržnem gospodarstvu“), ne glede na pravno naravo in lastniško strukturo investitorjev, ki zagotavljajo ta del kapitala. Nobena obveznost v posameznem skladu ne sme preseči 30 milijonov EUR.

D.   Enakovrednost naložb

Naložbe v okviru GIF v posredniške sklade morajo biti enakovredne z zasebnimi investitorji.

E.   Temeljna vloga

Da bi imeli novi skladi zlasti močno vlogo katalizatorjev pri razvoju tržišč tveganega kapitala za določeno tehnologijo ali v določeni regiji, ima lahko EIS vlogo temeljnega vlagatelja.

F.   Preglednost pogojev

EIS zagotovi, da so pogoji financiranja v okviru GIF 1 in GIF 2 pregledni in razumljivi.

G.   Trajanje pomoči GIF

GIF je dolgoročna pomoč, ki običajno obsega 5- do 12-letne vezave sredstev v posredniških skladih. V vsakem primeru trajanje vlaganja v okviru GIF ne presega 19 let od trenutka podpisa sporazuma o pooblastilu med Komisijo in EIS. Primerne strategija za izstop je treba še določiti v sporazumih med EIS in posredniki.

H.   Izvajanje naložb

Ker bo večina bodočih naložb v okviru GIF v podjetjih, ki ne bodo kotirala na borzi in bodo nelikvidna, bo izvajanje teh naložb temeljilo na razdeljevanju donosov, ki jih posredniki prejmejo za prodajo naložb v MSP.

I.   Ponovno vlaganje donosov iz izvedenih naložb

Donosi, vključno z dividendami in povračili, prejetimi od EIS pred 31. decembrom 2013, se prištejejo k virom GIF in se uporabijo za GIF.

3.   IZVAJANJE SMEG

A.   Uvod

Komisija in EIS se dogovorita o vidikih skrbništva, upravljanja in spremljanja. Komisija uporablja posebne smernice za zakladniško upravljanje.

B.   Posredniki

Posredniki se izberejo med že delujočimi garancijskimi shemami ali tistimi, ki bodo ustanovljene v upravičenih državah, vključno z organizacijami za vzajemne garancije, in vsemi drugimi primernimi finančnimi institucijami. Postopki izbire so pregledni in nediskriminatorni in se izogibajo vsakršnemu navzkrižju interesov.

Posredniki se izberejo skladno z dobrimi praksami na tržišču v zvezi z učinkom na:

obseg financiranja (dolžniški, lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital), ki je na razpolago MSP, in/ali

dostop MSP do finančnih virov, in/ali

tveganje pri financiranju MSP z zadevnim posrednikom.

C.   Upravičenost

Finančne razmere, ki urejajo upravičenost pomoči SMEG, se za vsakega posrednika določijo na podlagi njegovih dejavnosti z namenom doseči čim več MSP. Ta pravila odražajo razmere trga in prakse na določenem območju.

Financiranje za pridobitev opredmetenih in neopredmetenih sredstev, vključno z inovacijskimi dejavnostmi, tehnološkim razvojem in pridobivanjem dovoljenj, je upravičeno.

Merila, ki se nanašajo na četrti okvir SMEG, (d) listninjenje dolžniških potrtfeljev MSP, vključno s posamičnimi prenosi in prenosi med več prodajalci in več državami. Upravičenost temelji na dobrih praksah na tržišču, zlasti glede kakovosti posojil in razpršitve tveganja portfeljev.

D.   Garancijski pogoji

Garancije, ki jih EIS daje v imenu Komisije za (a) dolžniško financiranje , (b) mikrokredite in (c) lastniški ali navidezni lastniški kapital, za pomoč SMEG obsega del tveganj, ki jih prevzemajo finančni posredniki s finančnimi portfelji posameznih prenosov. Četrti okvir pomoči SMEG, (d) listninjenje, obsega delitev tveganja določenih listninskih tranš, ki imajo prednost pred prvim izgubljenim deležem ali prepušča znaten del tveganja prvega izgubljenega deleža izdajatelju in razporedi tveganje preostalega deleža.

Garancije, ki jih daje EIS v zvezi z (a) financiranjem dolgov, (b) mikrokrediti in (c) lastniškim ali navideznim lastniškim kapitalom za pomoč SMEG, se običajno razvrstijo enakovredno z garancijami ali po potrebi s financiranjem s strani posrednika.

EIS lahko finančnega posrednika obremeni s pristojbino, ki se izračuna na podlagi razpoložljivih sredstev, ki niso bila uporabljena v skladu z dogovorjenim terminskim načrtom (pristojbina za nečrpanje sredstev), in s pristojbino za garancije. Lahko tudi zaračuna pristojbine v zvezi s posamičnimi listninskimi transakcijami.

E.   Limitirane največje skupne izgube EIS

Strošek pomoči SMEG je za splošni proračun Evropske unije omejen, tako da v nobenih okoliščinah ne preseže proračunsko dodeljenih sredstev, danih na voljo EIS za to pomoč SMEG. V proračunu ne bo pogojnih obveznosti.

Obveznost EIS, da plača svoj del izgub posrednikov, traja dokler skupni znesek opravljenih plačil za pokritje izgub iz določenega finančnega portfelja, po potrebi zmanjšanega za skupni znesek ustreznega pokritja izgub, ne doseže vnaprej dogovorjenega zneska, po katerem garancija EIS samodejno ugasne.

F.   Pokrivanje izgub in drugi prihodki, ki se vplačajo na skrbniški račun

Pokritje izgub, prejeto od določenega posrednika, se vknjiži v dobro skrbniškega računa in se upošteva pri izračunu limitiranih največjih skupnih izgub EIS do posrednika. Drugi prihodki, kot provizije za odobritev SMEG in garancijske provizije, se knjižijo v dobro skrbniškega računa in se prištejejo k virom pomoči SMEG, če so prispeli pred 31. decembrom 2013.

G.   Trajanje pomoči SMEG

Posamezne garancije MSP imajo lahko rok zapadlosti do 10 let.

4.   IZVAJANJE CBS

A.   Uvod

Podrobnosti za ukrepe s semenskim kapitalom in ukrepe partnerstva, vključno z upraviteljem, upravljanjem in spremljanjem, so predmet sporazuma med Komisijo in EIS ali ustreznimi mednarodnimi finančnimi institucijami.

Posredniki se izberejo skladno z dobrimi praksami na tržišču.

Postopki izbire za zagotavljanje tehnične pomoči so pregledni in nediskriminatorni in se izogibajo vsakršnemu navzkrižju interesov.

B.   Ukrepi semenskega kapitala

Ukrepi semenskega kapitala delujejo na podlagi zaupanja. Dodelitev proračunskih sredstev obsega celotne stroške ukrepa, vključno s pristojbinami za upravljanje in vsemi drugimi upravičenimi stroški ali izdatki. Zagotovljena nepovratna sredstva podpirajo investicijske sklade, kar vključuje semenski kapital v njihovem globalnem programu naložb, s tem da pokrivajo delež posledičnih stroškov upravljanja.

C.   Ukrepi partnerstva

Ukrepi partnerstva se izvajajo preko EIS ali ustreznih mednarodnih finančnih institucij. Obsegajo tehnično pomoč, pristojbine za upravljanje in druge upravičene stroške podpore za vzpostavitev institucij in kadrov.

5.   VREDNOTENJE

Zunanje vrednotenje izvajajo neodvisni izvedenci, ki upoštevajo vpliv pobude za razvoj in zaposlovanje, določene s Sklepom Sveta 98/347/ES z dne 19. maja 1998 o ukrepih finančne pomoči za mala in srednje velika podjetja (MSP), ki so inovativna in ustvarjajo nova delovna mesta – pobuda rasti in zaposlovanja (1), in večletnim programom za podjetja in podjetništvo, zlasti za mala in srednje velika podjetja (MSP). Zunanja vrednotenja ocenijo vpliv finančnih instrumentov Skupnosti za MSP in podajo kakovostno in količinsko analizo doseženih rezultatov, zlasti z ocenjevanjem vzvodnega učinka ter stroškov in koristi za vsak instrument. Poročila o vrednotenju prikažejo statistične podatke za Unijo kot celoto in za posamezne države članice ter druge sodelujoče države, vključno:

za GIF, s številom doseženih MSP in številom ustvarjenih delovnih mest,

s stopnjo donosa vlagateljem,

za pomoč SMEG, s številom in vrednostjo posojil, ki so jih finančni posredniki dali MSP, in številom doseženih MSP ter s številom in vrednostjo posojil v neplačilu,

za ukrep semenskega kapitala, s številom organizacij, ki so prejele pomoč, in obsegom naložb semenskega kapitala,

za ukrepe partnerstva, s številom posrednikov, ki so prejeli pomoč, in številom doseženih MSP,

vsemi posebnimi izhodnimi podatki v zvezi z ekološkimi inovacijami.

Rezultati, spoznanja na podlagi poročil zunanjih presojevalcev in izmenjava dobrih praks med zainteresiranimi stranmi morajo biti ustrezno vidljivi.


(1)  UL L 155, 29.5.1998, str. 43.


PRILOGA III

Podrobnosti o storitvah v podporo poslovanju in inovativnosti iz člena 21

(a)

Informacije, odziv in storitve poslovnega sodelovanja in internacionalizacije:

razširjanje informacij v zvezi z delovanjem in priložnostmi za blago in storitve na notranjem tržišču, vključno z informiranjem o razpisih,

proaktivno promoviranje pobud, politik in programov Skupnosti pomembnih za MSP in zagotavljanje informacij MSP o prijavnih postopkih za takšne programe,

izvedbena orodja za merjenje vpliva obstoječe zakonodaje na MSP,

prispevki k izvajanju študij Komisije o presoji vplivov,

druga ustrezna sredstva za vključitev MSP v proces oblikovanja evropskih politik,

pomoč MSP pri razvoju čezmejnih dejavnosti in mednarodnih omrežij,

podpora MSP pri iskanju ustreznih partnerjev iz zasebnega ali javnega sektorja z ustreznimi sredstvi.

(b)

Inovacije, tehnologija in storitve prenosa znanja:

razširjanje informacij in ozaveščanje glede politik, povezanih z inovacijami, pravnimi akti in podpornimi programi,

sodelovanje pri razširjanju in izkoriščanju raziskovalnih rezultatov,

zagotavljanje posredniških storitev za tehnologijo in prenos znanja ter za ustvarjanje partnerstva med vsemi vrstami inovacijskih dejavnikov,

spodbujanje sposobnosti podjetij, zlasti MSP, za inovacije,

omogočanje povezovanja z drugimi storitvami na področju inovacij, vključno s storitvami, povezanimi z intelektualno lastnino.

(c)

Storitve za spodbujanje sodelovanja MSP v sedmem okvirnem raziskovalnem programu:

ozaveščanje med MSP o sedmem okvirnem raziskovalnem programu,

pomoč MSP pri opredeljevanju njihovih raziskovalnih in tehnoloških potreb in pri iskanju ustreznih partnerjev,

pomoč MSP pri pripravi in koordinaciji predlogov za sodelovanje pri projektih sedmega okvirnega raziskovalnega programa.