SPORAZUM

med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o postopku predaje med državami članicami Evropske unije ter Islandijo in Norveško

EVROPSKA UNIJA

na eni strani ter

REPUBLIKA ISLANDIJA

in

KRALJEVINA NORVEŠKA

na drugi strani,

v nadaljevanju „pogodbenice“, so se –

V ŽELJI izboljšati pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ter Islandijo in Norveško brez poseganja v pravila o varstvu osebne svobode,

OB UPOŠTEVANJU, da sedanji odnosi med pogodbenicami zahtevajo tesno sodelovanje v boju proti kriminalu,

IZRAŽAJOČ medsebojno zaupanje v strukturo in delovanje svojih pravnih sistemov ter v sposobnost vseh pogodbenic, da zagotovijo pravično sojenje,

OB UPOŠTEVANJU, da sta Islandija in Norveška izrazili željo po pristopu k sporazumu, ki bi jima omogočil odpravo dogovorov z državami članicami Evropske unije o izročitvi osumljencev in storilcev kaznivih dejanj ter uporabo postopka predaje državam članicam,

OB UPOŠTEVANJU, da Evropska unija tudi meni, da je zaželeno imeti tak sporazum,

OB UPOŠTEVANJU, da je zato primerno vzpostaviti sistem za tak postopek predaje,

OB UPOŠTEVANJU, da so vse države članice ter Kraljevina Norveška in Republika Islandija podpisnice vrste konvencij na področju izročitve oseb, vključno z Evropsko konvencijo o izročitvi z dne 13. decembra 1957 in Evropsko konvencijo o zatiranju terorizma z dne 27. januarja 1977. Nordijske države imajo enotne zakone o izročitvi s skupnim pojmovanjem izročitve,

OB UPOŠTEVANJU, da mora biti raven sodelovanja v okviru Konvencije EU z dne 10. marca 1995 o poenostavljenem postopku izročitve in Konvencije EU z dne 27. septembra 1996 o izročitvi ohranjena povsod, kjer je ni možno dvigniti,

OB UPOŠTEVANJU, da morajo biti odločitve o izvršitvi naloga za prijetje, kakor so opredeljene v tem sporazumu, pod zadostnim nadzorom, kar pomeni, da bo pravosodni organ države, kjer bodo zahtevano osebo prijeli, moral odločiti o njeni predaji,

OB UPOŠTEVANJU, da mora biti vloga centralnih organov pri izvršitvi naloga za prijetje, kakor je opredeljena v tem sporazumu, omejena na praktično in administrativno pomoč,

OB UPOŠTEVANJU, da ta sporazum spoštuje temeljne pravice ter zlasti Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.

Ta sporazum posamezni državi ne preprečuje uporabe njenih ustavnih pravil v zvezi z rednim sodnim postopkom, svobodo združevanja, svobodo tiska, svobodo izražanja v drugih medijih in borci za svobodo,

OB UPOŠTEVANJU, da se osebe državi ne sme izročiti, kadar obstaja resna nevarnost, da bi v tisti državi osebo obsodili na smrt, jo mučili ali z njo kako drugače nečloveško in poniževalno ravnali ali jo kaznovali,

OB UPOŠTEVANJU, da so vse države ratificirale Konvencijo Sveta Evrope o varstvu posameznikov v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 in da morajo biti osebni podatki, ki se obdelajo v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, varovani v skladu z načeli te konvencije –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

POGLAVJE 1

SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

Cilj in namen

1.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo v skladu z določili tega sporazuma izboljšale postopek predaje zaradi uvedbe kazenskega postopka ali izvršitve kazni med državami članicami na eni strani ter Kraljevino Norveško in Republiko Islandijo na drugi strani z upoštevanjem določil Konvencije z dne 27. septembra 1996 o izročitvi med državami članicami Evropske unije kot minimalnih standardov.

2.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo v skladu z določbami tega sporazuma in da bi zagotovile sistem izročitve med državami članicami na eni strani ter Kraljevino Norveško in Republiko Islandijo na drugi, tega zasnovale na mehanizmu predaje na podlagi naloga za prijetje v skladu s pogoji tega sporazuma.

3.   Ta sporazum ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel, zapisanih v Evropski konvenciji o človekovih pravicah ali, če gre za posredovanje pravosodnih organov države članice, načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji.

4.   Ničesar v tem sporazumu se ne sme razlagati kot prepoved zavrnitve predaje osebe, za katero je bil izdan nalog za prijetje, kakor ga opredeljuje ta sporazum, kadar na podlagi objektivnih pokazateljev obstajajo razlogi za domnevo, da je bil omenjeni nalog za prijetje izdan z namenom pregona ali kaznovanja osebe na podlagi njenega spola, rase, vere, etničnega izvora, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali da bo oseba zaradi katerega od teh razlogov v slabšem položaju.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.   „Pogodbenice“ so Evropska unija ter Kraljevina Norveška in Republika Islandija.

2.   „Država članica“ je država članica Evropske unije.

3.   „Država“ je država članica, Kraljevina Norveška ali Republika Islandija.

4.   „Tretja država“ je katera koli druga država, ki ni država iz odstavka 3.

5.   „Nalog za prijetje“ je sodna odločba, ki jo izda država zaradi prijetja in predaje zahtevane osebe s strani druge države z namenom uvedbe kazenskega postopka ali izvršitve kazni zapora ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti.

Člen 3

Področje uporabe

1.   Nalog za prijetje se lahko izda za dejanja, ki se po pravu odreditvene države kaznujejo z zaporno kaznijo ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti, za najmanj 12 mesecev ali, kadar sta kazen ali ukrep odvzema prostosti izrečena, za kazni do najmanj štirih mesecev.

2.   Predaja se brez poseganja v odstavka 3 in 4 pogojuje s tem, da so dejanja, za katera je bil izdan nalog za prijetje, kazniva dejanja po pravu izvršitvene države, ne glede na njihove sestavne elemente ali opis.

3.   S pridržkom členov 4, 5(1)(b) do (g), 6, 7 in 8 država v nobenem primeru ne zavrne izvršitve naloga za prijetje, izdanega v zvezi z vedenjem katere koli osebe, ki prispeva k storitvi enega ali več kaznivih dejanj s strani skupine oseb, ki delujejo s skupnim ciljem, na področju terorizma iz členov 1 in 2 Evropske konvencije o zatiranju terorizma in členov 1, 2, 3 in 4 Okvirnega sklepa EU o boju proti terorizmu z dne 13. junija 2002, nedovoljenega trgovanja s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi ali umora, posebno hude telesne poškodbe, ugrabitve, protipravnega odvzema prostosti, jemanja talcev in posilstva, kar se kaznuje z odvzemom prostosti ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti, za najmanj 12 mesecev, tudi če ta oseba ne sodeluje pri dejanskem izvrševanju zadevnega ali zadevnih kaznivih dejanj; tak prispevek mora biti nameren in razvidno mora biti, da bo sodelovanje te osebe prispevalo k uresničevanju kriminalnih dejavnosti organizacije.

4.   Norveška in Islandija na eni strani ter EU, v imenu katere koli izmed svojih držav članic, na drugi strani lahko izjavijo, da se na podlagi vzajemnosti pogoj dvojne kaznivosti iz odstavka 2 ne bo uporabljal pod pogoji, ki so navedeni v nadaljevanju. Naslednja kazniva dejanja, če se v odreditveni državi kaznujejo s kaznijo zapora ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti, do najmanj treh let in kakor jih opredeljuje pravo odreditvene države, so po tem sporazumu in brez ugotavljanja dvojne kaznivosti storjenega dejanja razlog za predajo osebe na podlagi naloga za prijetje:

—	sodelovanje v kriminalni združbi,

—	terorizem,

—	trgovanje z ljudmi,

—	spolna zloraba otrok in otroška pornografija,

—	nedovoljeno trgovanje s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,

—	nedovoljeno trgovanje z orožjem, strelivom in razstrelivi,

—	korupcija,

—	goljufije, vključno s tistimi, ki vplivajo na finančne interese Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti,

—	pranje prihodkov, pridobljenih s kaznivim dejanjem,

—	ponarejanje denarja, vključno z eurom,

—	računalniški kriminal,

—	okoljski kriminal, vključno z nedovoljenim trgovanjem z ogroženimi živalskimi vrstami in ogroženimi rastlinskimi vrstami in sortami,

—	omogočanje neupravičenega vstopa in bivanja,

—	umor, posebno huda telesna poškodba,

—	nedovoljeno trgovanje s človeškimi organi in tkivi,

—	ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

—	rasizem in ksenofobija,

—	organiziran ali oborožen rop,

—	nedovoljeno trgovanje s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

—

prevara,

—	izsiljevanje in oderuštvo,

—	ponarejanje in neupravičena uporaba proizvodov,

—	ponarejanje upravnih dokumentov in trgovanje z njimi,

—	ponarejanje plačilnih sredstev,

—	nedovoljeno trgovanje s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti,

—	nedovoljeno trgovanje z jedrskimi ali radioaktivnimi snovmi,

—	trgovanje z ukradenimi vozili,

—	posilstvo,

—

požig,

—	kazniva dejanja v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča,

—	protipravna ugrabitev letal/ladij,

—

sabotaža.

Člen 4

Razlogi za obvezno neizvršitev naloga za prijetje

Države vzpostavijo obveznost izvršitvenega pravosodnega organa, da zavrne izvršitev naloga za prijetje v naslednjih primerih:

1.	če za kaznivo dejanje, na katerem temelji nalog za prijetje, velja amnestija v izvršitveni državi, če je ta država pristojna za pregon tega dejanja po svojem kazenskem pravu;

2.	če izvršitveni pravosodni organ dobi obvestilo, da je zahtevani osebi tretja država izrekla pravnomočno sodbo za ista dejanja, pod pogojem, da je v primeru izrečene kazni ta kazen že prestana ali se prestaja ali se po zakonodaji kaznujoče države ne more več izvršiti;

3.	če oseba, na katero se nalog za prijetje nanaša, po zakonodaji izvršitvene države zaradi svoje starosti ne more biti kazensko odgovorna za dejanja, na katerih temelji ta nalog.

Člen 5

Drugi razlogi za neizvršitev naloga za prijetje

1.   Države lahko vzpostavijo obveznost ali možnost izvršitvenega pravosodnega organa, da zavrne izvršitev naloga za prijetje v naslednjih primerih:

(a)

če v katerem od primerov iz člena 3(2) dejanje, na katerem temelji nalog za prijetje, po zakonu izvršitvene države ni kaznivo dejanje; vendar pa se v povezavi z davki in dajatvami, carino in deviznim poslovanjem izvršitev naloga za prijetje ne zavrne z razlogom, da zakonodaja izvršitvene države ne odmerja enakih davkov in dajatev ali da ne vsebuje enakih pravil glede davkov, dajatev ter carinskih in deviznih predpisov kot zakonodaja odreditvene države.

(b)	kadar je oseba, na katero se nalog za prijetje nanaša, v izvršitveni državi v kazenskem postopku zaradi istega dejanja, kot je tisto, na katerem temelji nalog za prijetje;

(c)	kadar pravosodne oblasti izvršitvene države sklenejo, da za dejanje, na katerem temelji nalog za prijetje, ne bodo uvedle kazenskega postopka ali da bodo postopek ustavile, ali kadar je bila zahtevani osebi v državi za ista dejanja izrečena pravnomočna sodba, ki onemogoča nadaljnji postopek;

(d)	kadar sta kazenski pregon ali kaznovanje zahtevane osebe po pravu izvršitvene države zastarala in spadajo ta dejanja v pristojnost te države po njenem kazenskem pravu;

(e)	če izvršitveni pravosodni organ dobi obvestilo, da je zahtevani osebi tretja država izrekla pravnomočno sodbo za ista dejanja, pod pogojem, da je v primeru izrečene kazni ta kazen že prestana ali se prestaja ali se po zakonodaji kaznujoče države ne more več izvršiti;

(f)

če je nalog za prijetje izdan zaradi izvršitve zaporne kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, in se v primeru, ko se zahtevana oseba nahaja v izvršitveni državi ali je državljan ali prebivalec te države in se ta država zaveže, da bo izvršila kazen ali ukrep, vezan na odvzem prostosti, v skladu s svojim notranjim pravom;

(g)

kadar nalog za prijetje zadeva kazniva dejanja, ki: (i) se po zakonodaji izvršitvene države obravnavajo, kakor da so bila v celoti ali deloma storjena na ozemlju izvršitvene države ali na kraju, ki se kot tak šteje; ali (ii) so bila storjena zunaj ozemlja odreditvene države, zakonodaja izvršitvene države pa ne dovoljuje kazenskega pregona za ista kazniva dejanja, kadar so storjena zunaj njenega ozemlja.

2.   Vsaka država obvesti generalni sekretariat Sveta, za katere razloge za neizvršitev iz odstavka 1 je vzpostavila obveznost svojega izvršitvenega pravosodnega organa, da zavrne izvršitev naloga za prijetje. Generalni sekretariat omogoči vsem državam in Komisiji dostop do prejetih informacij.

Člen 6

Izjema za politična kazniva dejanja

1.   Izvršitev se lahko zavrne z razlogom, da lahko izvršitvena država kaznivo dejanje šteje za politično kaznivo dejanje, kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali kaznivo dejanje, spodbujeno s političnimi razlogi.

2.   Norveška in Islandija na eni strani ter EU, v imenu katere koli izmed svojih držav članic, na drugi strani pa lahko izjavijo, da se bo odstavek 1 uporabljal le v zvezi s:

(a)	kaznivimi dejanji iz členov 1 in 2 Evropske konvencije o zatiranju terorizma;

(b)	kaznivimi dejanji zarote ali združevanja – kar ustreza opisu vedenja iz člena 3(3) – z namenom storitve enega ali več kaznivih dejanj iz členov 1 in 2 Evropske konvencije o zatiranju terorizma; in

(c)	členi 1, 2, 3 in 4 Okvirnega sklepa z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu.

3.   Ko je nalog za prijetje izdala država, ki je podala izjavo iz odstavka 2, ali država, v imenu katere je taka izjava bila podana, lahko ta država uporabi recipročnost pri izvršitvi naloga za prijetje.

Člen 7

Izjema glede na državljanstvo

1.   Izvršitev se ne more zavrniti z razlogom, da je zahtevana oseba državljan izvršitvene države.

2.   Norveška in Islandija na eni strani ter Evropska unija, v imenu katere koli izmed svojih držav članic, na drugi strani lahko izjavijo, da državljani ne bodo predani ali da bo predaja dovoljena samo pod določenimi natančno opredeljenimi pogoji.

3.   Ko je nalog za prijetje izdala država, ki je podala izjavo iz odstavka 2, ali država, za katero je taka izjava bila podana, lahko vsaka druga država uporabi recipročnost pri izvršitvi naloga za prijetje.

Člen 8

Jamstva, ki jih mora v določenih primerih dati odreditvena država

Za izvršitev naloga za prijetje, ki jo izvede izvršitveni pravosodni organ, lahko veljajo naslednji pogoji:

1.

kadar je nalog za prijetje izdan zaradi izvršitve kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, ki ju odreja sodna odločba, izrečena v odsotnosti, in če zahtevana oseba ni bila osebno pozvana na obravnavo ali kako drugače ni bila obveščena o datumu in kraju obravnave, zaradi česar je bila odločba izdana v odsotnosti, se oseba lahko preda pod pogojem, da odreditveni pravosodni organ z ustreznim zagotovilom zajamči, da bo oseba, za katero je predvideno prijetje, imela možnost zaprositi za ponovno obravnavo svoje zadeve v odreditveni državi in biti navzoča pri izreku sodbe;

2.

če se dejanje, za katerega je bil izstavljen nalog za prijetje, kaznuje z dosmrtno zaporno kaznijo ali doživljenjskim ukrepom, vezanim na odvzem prostosti, se omenjeni nalog za prijetje lahko izvrši pod pogojem, da bo odreditvena država z zagotovilom, ki je po mnenju izvršitvene države ustrezno, zajamčila revizijo izrečene kazni ali ukrepa na zahtevo ali najpozneje po dvajsetih letih ali spodbudila uporabo ukrepa pomilostitve, za katero lahko oseba po zakonodaji ali praksi odreditvene države upravičeno zaprosi, da se taka kazen ali ukrep ne izvrši;

3.

kadar je oseba, na katero se nalog za prijetje nanaša z namenom uvedbe kazenskega postopka, državljan ali prebivalec izvršitvene države, se jo lahko preda pod pogojem, da se oseba po obravnavi vrne izvršitveni državi, da bi v njej prestajala zaporno kazen ali ukrep, vezan na odvzem prostosti, na katerega jo je obsodila odreditvena država.

Člen 9

Opredelitev pristojnih pravosodnih organov

1.   Odreditveni pravosodni organ je pravosodni organ odreditvene države, ki je po pravu te države pristojen za odreditev naloga za prijetje.

2.   Izvršitveni pravosodni organ je pravosodni organ izvršitvene države, ki je po pravu te države pristojen za izvršitev naloga za prijetje. Ob uradnem obvestilu iz člena 38(1) je lahko minister za pravosodje imenovan kot pristojni organ za izvršitev naloga za prijetje, ne glede na to, ali je minister za pravosodje pravosodni organ v skladu z notranjim pravom te države.

3.   Pogodbenice se medsebojno obvestijo o pristojnih organih.

Člen 10

Udeležba centralnih organov

1.   Pogodbenice se lahko medsebojno uradno obvestijo o centralnem organu vsake od držav, ki so tak organ opredelile, ali – ko to predvideva pravni sistem zadevne države – o več centralnih organih, ki pomagajo pristojnim pravosodnim organom.

2.   Pri tem lahko pogodbenice navedejo, da so – zaradi organizacije notranjega pravosodnega sistema zadevnih držav – centralni organi odgovorni za administrativno pošiljanje in sprejem nalogov za prijetje, pa tudi za vso ostalo uradno korespondenco v zvezi z njimi. Te navedbe so zavezujoče za vse organe odreditvene države.

Člen 11

Vsebina in oblika naloga za prijetje

1.   Nalog za prijetje vsebuje naslednje podatke, podane v skladu z obrazcem iz Priloge k temu sporazumu:

(a)	identiteta in državljanstvo zahtevane osebe;

(b)	naziv, naslov, številka telefona in telefaksa ter elektronski naslov odreditvenega pravosodnega organa;

(c)	dokazilo o izvršljivi sodbi, nalogu za prijetje ali kateri koli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom, ki sodi v okvir členov 2 in 3;

(d)	narava in pravna opredelitev kaznivega dejanja, zlasti glede na člen 3;

(e)	opis okoliščin, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, vključno s časom, krajem in stopnjo vpletenosti zahtevane osebe;

(f)	odmerjena kazen v primeru končne sodbe ali predpisane možne kazni, ki jih za to kaznivo dejanje predvideva zakonodaja odreditvene države;

(g)	če je mogoče, druge posledice kaznivega dejanja.

2.   Nalog za prijetje mora biti preveden v uradni jezik ali enega izmed uradnih jezikov izvršitvene države. Ob sklenitvi tega sporazuma ali pozneje lahko katera koli pogodbenica izjavi, da bo sprejela prevod v enega ali več drugih uradnih jezikov države.

POGLAVJE 2

POSTOPEK PREDAJE

Člen 12

Pošiljanje naloga za prijetje

1.   Kadar je kraj nahajanja zahtevane osebe znan, lahko odreditveni pravosodni organ pošlje nalog za prijetje neposredno izvršitvenemu pravosodnemu organu.

2.   Odreditveni pravosodni organ se lahko v vsakem primeru odloči, da za zahtevano osebo izda razpis ukrepa v schengenskem informacijskem sistemu (SIS).

Takšen razpis ukrepa se izda v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Evropske unije o izdaji razpisa ukrepa v schengenskem informacijskem sistemu (SIS) za namen predaje osebe. Razpis ukrepa v schengenskem informativnem sistemu je enakovreden nalogu za prijetje, opremljenemu s podatki iz člena 11(1).

3.   V prehodnem obdobju, dokler SIS ni zmožen poslati vseh podatkov iz člena 11, je razpis ukrepa enakovreden nalogu za prijetje, dokler izvršitveni pravosodni organ ne prejme izvirnika v predpisani in ustrezni obliki.

Člen 13

Podrobnosti postopka pošiljanja naloga za prijetje

1.   Če odreditveni pravosodni organ ne pozna pristojnega izvršitvenega pravosodnega organa, pridobi te podatke od izvršitvene države z ustreznimi poizvedbami.

2.   Če ni mogoče uporabiti storitev SIS, lahko odreditveni pravosodni organ pošlje nalog za prijetje po Mednarodni organizaciji kriminalistične policije (Interpolu).

3.   Odreditveni pravosodni organ lahko za pošiljanje naloga za prijetje uporabi vsako varovano sredstvo, po katerem je mogoče poslati pisne dokumente po pogojih, ki izvršitveni državi članici omogočijo ugotavljanje avtentičnosti.

4.   Vse težave v zvezi s pošiljanjem ali avtentičnostjo katerega koli dokumenta, potrebnega za izvršitev naloga za prijetje, se rešujejo v neposrednih stikih med vpletenimi pravosodnimi organi ali, kjer je primerno, z udeležbo centralnih organov držav.

5.   Če pravosodni organ, ki prejme nalog za prijetje, ni pristojen za ukrepanje v zvezi z njim, nalog za prijetje avtomatično pošlje pristojnemu organu v svoji državi ter o tem obvesti odreditveni pravosodni organ.

Člen 14

Pravice zahtevane osebe

1.   Po prijetju zahtevane osebe izvršitveni pravosodni organ po pravu svoje države zahtevano osebo obvesti o nalogu za prijetje in o njegovi vsebini ter o možnosti soglašanja s predajo odreditvenemu pravosodnemu organu.

2.   Zahtevana oseba, prijeta na podlagi naloga za prijetja, ima pravico do pravnega zastopnika in tolmača v skladu z notranjim pravom izvršitvene države.

Člen 15

Pridržanje osebe v priporu

Po prijetju zahtevane osebe na podlagi naloga za prijetje se izvršitveni pravosodni organ odloči, ali mora zahtevana oseba ostati v priporu v skladu s pravom izvršitvene države. Oseba je lahko kadarkoli začasno izpuščena na prostost v skladu z notranjim pravom izvršitvene države članice, pod pogojem, da pristojni organ te države z vsemi potrebnimi ukrepi osebi prepreči pobeg.

Člen 16

Soglasje za predajo

1.   Če prijeta oseba navede, da soglaša s svojo predajo, poda svoje soglasje in, kadar je primerno, izrecno odpoved pravici do „pravila specialnosti“, omenjenega v členu 30(2), pred izvršitvenim pravosodnim organom v skladu z notranjim pravom izvršitvene države.

2.   Vsaka država z ustreznimi ukrepi zagotovi, da sta soglasje in, kadar je primerno, odpoved iz odstavka 1 podana na način, ki kaže, da ju je prijeta oseba izrekla prostovoljno in zavedajoč se vseh posledic. V ta namen ima zahtevana oseba pravico do pravnega zastopnika.

3.   Soglasje in, kadar je ustrezno, odpoved iz odstavka 1 se uradno zapišeta v skladu s postopkom, ki ga določa notranje pravo izvršitvene države.

4.   Soglasja načeloma ni mogoče preklicati. Vsaka država lahko v skladu z veljavnimi pravili na podlagi svojega notranjega prava predvidi, da se soglasje in, kadar je ustrezno, odpoved, lahko prekličeta. V tem primeru se čas od datuma danega soglasja do datuma preklica ne upošteva pri uveljavljanju časovnih rokov iz člena 20. Norveška in Islandija na eni strani ter Evropska unija, v imenu katere koli izmed svojih držav članic, na drugi strani lahko ob obvestilu iz člena 38(1) izjavijo, da želijo uporabiti to možnost, in podrobno navedejo postopke, po katerih je mogoče preklicati soglasje, ter vse njihove spremembe.

Člen 17

Zaslišanje zahtevane osebe

Kadar prijeta oseba ne soglaša s predajo, kakor je navedeno v členu 16, ima pravico do zaslišanja pred izvršitvenim pravosodnim organom v skladu z zakonodajo izvršitvene države.

Člen 18

Odločitev o predaji

1.   Izvršitveni pravosodni organ v časovnih rokih in pod pogoji, opredeljenimi v tem sporazumu, odloči, ali bo predal prijeto osebo.

2.   Če izvršitveni pravosodni organ ugotovi, da podatki, ki mu jih je poslala odreditvena država, ne zadostujejo za odločitev o predaji, zahteva, da se mu nujno pošljejo potrebne dodatne informacije, zlasti v zvezi s členi 4 do 6, 8 in 11, ter lahko določi rok za njihovo prejetje, pri tem pa mora upoštevati časovne roke iz člena 20.

3.   Odreditveni pravosodni organ lahko izvršitvenemu pravosodnemu organu kadar koli pošlje kakršen koli dodaten koristen podatek.

Člen 19

Odločitev v primeru več nalogov

1.   Če sta dve ali je več držav izdalo evropski nalog za prijetje ali nalog za prijetje za isto osebo, o tem, katerega od nalogov za prijetje bo izvršil, odloči izvršitveni pravosodni organ, pri tem pa ustrezno upošteva vse okoliščine, še posebno sorazmerno težo in kraj kaznivih dejanj, datume posameznih nalogov za prijetje in dejstvo, ali je nalog izdan zaradi uvedbe kazenskega postopka ali zaradi izvršitve kazni zapora ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti.

2.   Izvršitveni pravosodni organ lahko pri odločanju iz odstavka 1 poišče pravni nasvet pri Eurojustu.

3.   V primeru navzkrižja med nalogom za prijetje in zahtevo po izročitvi, ki jo je podala tretja država, o tem, ali ima prednost nalog za prijetje ali zahteva po izročitvi, odloči pristojni pravosodni organ izvršitvene države, pri tem pa ustrezno upošteva vse okoliščine, zlasti tiste iz odstavka 1 in tiste iz ustrezne konvencije.

4.   Ta člen ne vpliva na obveznosti, ki jih imajo države po statutu Mednarodnega kazenskega sodišča.

Člen 20

Časovni roki in postopki pri odločitvi o izvršitvi naloga za prijetje

1.   Nalog za prijetje je treba obravnavati in izvršiti kot nujno zadevo.

2.   V primeru, ko zahtevana oseba soglaša s predajo, mora biti končna odločitev o izvršitvi naloga za prijetje sprejeta v 10 dneh po soglasju.

3.   V drugih primerih mora biti končna odločitev o izvršitvi naloga za prijetje sprejeta v 60 dneh po prijetju zahtevane osebe.

4.   Kadar se v posebnih primerih nalog za prijetje ne more izvršiti v časovnih rokih iz odstavkov 2 in 3, izvršitveni pravosodni organ o tem nemudoma obvesti odreditveni pravosodni organ in pojasni razloge za zamudo. V takem primeru se časovni rok lahko podaljša za dodatnih 30 dni.

5.   Evropska unija lahko v imenu držav članic ob obvestilu iz člena 38(1) pripravi izjavo o tem, v katerih primerih se odstavka 3 in 4 ne bosta uporabljala. Norveška in Islandija lahko v zvezi z zadevnimi državami članicami uporabita načelo vzajemnosti.

6.   Dokler izvršitveni pravosodni organ ne sprejme dokončne odločitve o nalogu za prijetje, mora zagotoviti, da ostanejo izpolnjeni materialni pogoji, potrebni za dejansko predajo osebe.

7.   Pri vsaki zavrnitvi izvršitve naloga za prijetje se morajo navesti razlogi.

Člen 21

Razmere do odločitve

1.   Kadar se nalog za prijetje odredi zaradi uvedbe kazenskega postopka, mora izvršitveni pravosodni organ:

(a)	privoliti v zaslišanje zahtevane osebe v skladu s členom 22;

(b)	ali privoliti v začasno premestitev zahtevane osebe.

2.   Pogoje in trajanje začasne premestitve določita odreditveni in izvršitveni pravosodni organ v medsebojnem sporazumu.

3.   V primeru začasne premestitve mora imeti oseba možnost vrnitve v izvršitveno državo, da bi se udeležila zaslišanj, ki so del postopka njene predaje.

Člen 22

Zaslišanje osebe do odločitve

1.   Zahtevano osebo zasliši pravosodni organ, pri tem pa mu pomaga oseba, imenovana po pravu države sodišča, ki podaja zahtevo.

2.   Zaslišanje zahtevane osebe poteka po pravu izvršitvene države in po pogojih, ki jih v medsebojnem sporazumu določita odreditveni in izvršitveni pravosodni organ.

3.   Pristojni izvršitveni pravosodni organ lahko določi še drugi pravosodni organ v svoji državi, da sodeluje pri zaslišanju zahtevane osebe, da bi tako zagotovil pravilno uporabo tega člena in predpisanih pogojev.

Člen 23

Privilegiji in imunitete

1.   Kadar zahtevana oseba uživa privilegij ali imuniteto v zvezi s pristojnostjo ali izvršitvijo v izvršitveni državi, začnejo teči časovni roki iz člena 20 šele z dnem, ko izvršitveni pravosodni organ dobi obvestilo o odpovedi privilegija ali imunitete.

2.   Izvršitveni pravosodni organ zagotovi, da so materialni pogoji, potrebni za dejansko predajo, izpolnjeni, potem ko oseba preneha uživati privilegij ali imuniteto.

3.   Kadar je za odpoved privilegija ali imunitete pooblaščen organ v izvršitveni državi, ga izvršitveni pravosodni organ zaprosi za takojšnjo odpoved. Kadar je za odpoved privilegija in imunitete pooblaščen organ druge države ali mednarodna organizacija, za odpoved zaprosi odreditveni pravosodni organ.

Člen 24

Konkurenčne mednarodne obveznosti

Ta sporazum ne vpliva na obveznosti izvršitvene države, kadar je zahtevano osebo tej državi izročila tretja država in kadar to osebo ščitijo tiste določbe dogovora o njeni izročitvi, ki zadevajo specialnost. Izvršitvena država sprejme vse potrebne ukrepe, da bi državo, ki ji je izročila zahtevano osebo, nemudoma zaprosila za soglasje glede predaje te osebe državi, ki je odredila nalog za prijetje. Časovni roki iz člena 20 začnejo teči šele z dnem, ko pravila specialnosti prenehajo veljati.

Dokler država, ki je zahtevano osebo izročila, ne sprejme odločitve, izvršitvena država zagotovi, da ostanejo izpolnjeni materialni pogoji, potrebni za dejansko predajo.

Člen 25

Uradno obvestilo o odločitvi

Izvršitveni pravosodni organ takoj uradno obvesti odreditveni pravosodni organ o svoji odločitvi glede ukrepov v zvezi z nalogom za prijetje.

Člen 26

Časovni roki za predajo osebe

1.   Zahtevana oseba se preda v najkrajšem možnem času na dan, o katerem se dogovorita pravosodna organa.

2.   Oseba se preda najpozneje v 10 dneh po končni odločitvi o izvršitvi naloga za prijetje.

3.   Če predajo zahtevane osebe v časovnem roku iz odstavka 2 preprečijo okoliščine, na katere ena od držav nima vpliva, se izvršitveni in odreditveni pravosodni organ takoj povežeta med seboj in se dogovorita o novem datumu. V tem primeru se predaja opravi v roku 10 dni po dogovorjenem novem datumu.

4.   Predaja se lahko izjemoma začasno preloži iz resnih humanitarnih razlogov, na primer kadar obstaja upravičen razlog za prepričanje, da bo vidno ogrozila življenje ali zdravje zahtevane osebe. Nalog za prijetje se izvrši, kakor hitro ti razlogi prenehajo. Izvršitveni pravosodni organ nemudoma obvesti odreditveni pravosodni organ in se dogovori o novem dnevu predaje. V tem primeru se predaja opravi v roku 10 dni po dogovorjenem novem datumu.

5.   Če je po poteku časovnih rokov iz odstavkov 2 do 4 oseba še vedno v priporu, se oseba izpusti.

Člen 27

Preložena ali pogojna predaja

1.   Izvršitveni pravosodni organ lahko potem, ko se odloči za izvršitev naloga za prijetje, preloži predajo zahtevane osebe, da bi ji lahko sodili v izvršitveni državi ali, če je oseba že obsojena, da bi lahko na ozemlju te države prestala kazen, ki ji je bila izrečena za kako drugo dejanje, kot je tisto v nalogu za prijetje.

2.   Namesto da preloži predajo, lahko izvršitveni pravosodni organ zahtevano osebo začasno preda odreditveni državi pod pogoji, ki jih v medsebojnem sporazumu določita izvršitveni in odreditveni pravosodni organ. Sporazum je v pisni obliki, pogoji pa so zavezujoči za vse organe v odreditveni državi.

Člen 28

Prevoz oseb

1.   Vsaka država dovoli prevoz prek svojega ozemlja za zahtevano osebo, ki se predaja, pod pogojem, da je dobila podatke o:

(a)	identiteti in državljanstvu osebe, za katero je odrejen nalog za prijetje;

(b)	obstoju naloga za prijetje;

(c)	naravi in pravni opredelitvi kaznivega dejanja;

(d)	opisu okoliščin kaznivega dejanja, vključno z datumom in krajem.

Država, v imenu katere je bila podana izjava v skladu s členom 7(2) o tem, da državljani ne bodo predani ali da bo predaja dovoljena samo pod določenimi natančno opredeljenimi pogoji, lahko pod istimi pogoji zavrne prevoz svojih državljanov čez svoje ozemlje ali v zvezi z njim postavi iste pogoje.

2.   Pogodbenice se medsebojno obvestijo o organih, ki so imenovani za prejem zahtev za prevoz s spremljajočimi potrebnimi dokumenti ter vseh drugih uradnih dopisov v zvezi z zahtevami za prevoz.

3.   Zahteva za prevoz in podatki iz odstavka 1 se organu, imenovanemu na podlagi odstavka 2, lahko pošljejo na kateri koli način, ki omogoča pošiljanje pisnih dokumentov. Tranzitna država pošlje uradno obvestilo o svoji odločitvi po isti poti.

4.   Ta sporazum se ne uporablja v primeru zračnega prevoza brez načrtovanega vmesnega pristanka. Vendar v primeru nenačrtovanega pristanka odreditvena država pošlje podatke iz odstavka 1 organu, imenovanemu na podlagi odstavka 2.

5.   Pri prevozu osebe, ki jo državi izroča tretja država, se ta člen uporablja smiselno. Zlasti za izraz „nalog za prijetje“, kakor je opredeljen s tem sporazumom, velja, da se nadomesti z izrazom „zahteva po izročitvi“.

POGLAVJE 3

POSLEDICE PREDAJE

Člen 29

Vštevanje pripora, prebitega v izvršitveni državi

1.   Odreditvena država odšteje celoten čas pripora, ki je bil prebit od izvršitve naloga za prijetje, od celotnega časa pripora, ki ga mora oseba prestati v odreditveni državi po izrečeni kazni zapora ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti.

2.   V ta namen izvršitveni pravosodni organ ali centralni organ, imenovan na podlagi člena 10, ob predaji osebe pošlje odreditvenemu pravosodnemu organu vse podatke v zvezi s trajanjem pripora zahtevane osebe na podlagi naloga za prijetje.

Člen 30

Možnost kazenskega pregona zaradi drugih kaznivih dejanj

1.   Norveška in Islandija na eni strani ter Evropska unija, v imenu katere koli izmed svojih držav članic, na drugi strani, se lahko uradno medsebojno obvestijo, da v odnosih z drugimi državami, za katere se uporablja isto obvestilo, velja domneva o soglasju s kazenskim pregonom, sojenjem ali priporom z namenom izvršitve kazni zapora ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, za dejanje, ki je bilo storjeno pred predajo osebe in se razlikuje od dejanja, zaradi katerega je bila oseba predana, razen če v posameznem primeru izvršitveni pravosodni organ v svoji odločitvi o predaji ne navede drugače.

2.   Razen v primerih iz odstavkov 1 in 3 se predane osebe ne sme kazensko preganjati, kaznovati ali ji kako drugače odvzeti prostost za dejanje, ki je bilo storjeno pred predajo in se razlikuje od dejanja, zaradi katerega je bila predana.

3.   Odstavek 2 se ne uporablja v naslednjih primerih:

(a)	kadar oseba, ki ima možnost zapustiti ozemlje države, ki ji je bila predana, tega ne stori v 45 dneh po svoji dokončni izpustitvi ali se na to ozemlje po odhodu znova vrne;

(b)	kaznivo dejanje se ne kaznuje s kaznijo zapora ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti;

(c)	kazenski postopek ne daje podlage za uporabo ukrepov, vezanih na odvzem prostosti;

(d)	kadar bi bila oseba kaznovana s kaznijo ali ukrepom, ki ne vključuje odvzema prostosti, zlasti denarne kazni ali kakega nadomestnega ukrepa, četudi bi lahko ta kazen ali ukrep povzročila omejevanje osebne prostosti;

(e)	kadar se oseba, če je to ustrezno, hkrati s soglasjem o svoji predaji odpove pravilu specialnosti v skladu s členom 16;

(f)

kadar se oseba po predaji izrecno odpove upravičenosti do pravila specialnosti v zvezi s posameznimi dejanji, ki so bila storjena pred predajo. Odpovedna izjava se poda pred pristojnimi pravosodnimi organi odreditvene države in se zapiše v skladu z notranjim pravom te države. Izjava o odpovedi pravici se sestavi na način, ki jasno izkazuje, da jo je oseba podala prostovoljno in zavedajoč se vseh posledic. V ta namen ima oseba pravico do pravnega zagovornika;

(g)	kadar izvršitveni pravosodni organ, ki je osebo predal, poda svoje soglasje v skladu z odstavkom 4.

4.   Zahteva po soglasju se predloži izvršitvenemu pravosodnemu organu skupaj s podatki iz člena 11(1) in s prevodom iz člena 11(2). Soglasje se poda, kadar tudi za dejanje, za katerega se zahteva, veljajo določbe o predaji iz tega sporazuma. Soglasje se zavrne iz razlogov iz člena 4, sicer pa se lahko zavrne samo zaradi razlogov iz člena 5 ali členov 6(2) in 7(2). Odločitev se sprejme najpozneje 30 dni po prejemu zahteve. Za primere iz člena 8 mora odreditvena država dati zagotovila, predvidena s tem členom.

Člen 31

Predaja ali poznejša izročitev

1.   Norveška in Islandija na eni strani ter Evropska unija, v imenu katere koli izmed svojih držav članic, na drugi strani, se lahko uradno medsebojno obvestijo, da v odnosih z drugimi državami, za katere se uporablja isto obvestilo, velja domneva o soglasju s predajo osebe državi, ki ni odreditvena država, na podlagi naloga za prijetje, odrejenega za dejanje, ki je bilo storjeno pred predajo osebe, razen če v posameznem primeru izvršitveni pravosodni organ v svoji odločitvi o predaji osebe ne navede drugače.

2.   V vsakem primeru se lahko oseba, ki je bila predana odreditveni državi na podlagi naloga za prijetje, brez soglasja izvršitvene države preda državi, ki ni izvršitvena država, na podlagi naloga za prijetje, odrejenega za katero koli dejanje, ki je bilo storjeno pred njeno predajo, in sicer v naslednjih primerih:

(a)	kadar zahtevana oseba, ki ima možnost zapustiti ozemlje države, ki ji je bila predana, tega ne stori v 45 dneh po svoji dokončni izpustitvi ali se na to ozemlje po odhodu znova vrne;

(b)

kadar zahtevana oseba soglaša s svojo predajo državi, ki ni izvršitvena država, na podlagi naloga za prijetje. Soglasje se poda pred pristojnim pravosodnim organom odreditvene države in zapiše po nacionalnem pravu te države. Soglasje se poda na način, ki jasno izkazuje, da ga je prijeta oseba izrekla prostovoljno in zavedajoč se vseh posledic. V ta namen ima zahtevana oseba pravico do pravnega zastopnika;

(c)	kadar za zahtevano osebo ne velja pravilo specialnosti v skladu s členom 30(3)(a), (e), (f) in (g).

3.   Izvršitveni pravosodni organ soglaša s predajo osebe drugi državi v skladu z naslednjimi pravili:

(a)	zahteva po soglasju se predloži v skladu s členom 12 s podatki iz člena 11(1) in prevodom iz člena 11(2);

(b)	soglasje se poda, kadar tudi za kaznivo dejanje, za katerega se zahteva, veljajo določbe o predaji iz tega sporazuma;

(c)	odločitev o zahtevi se sprejme najpozneje v 30 dneh po prejemu zahteve;

(d)	soglasje se zavrne iz razlogov iz člena 4, sicer pa se lahko zavrne samo zaradi razlogov iz člena 5 ali členov 6(2) in 7(2).

V primerih iz člena 8 mora odreditvena država dati zagotovila po tem členu.

4.   Ne glede na odstavek 1 se oseba, ki je bila predana na podlagi naloga za prijetje, ne izroči tretji državi brez soglasja pristojnega pravosodnega organa države, ki je to osebo predala. To soglasje se poda v skladu s konvencijami, ki zavezujejo to državo, in z njenim notranjim pravom.

Člen 32

Predaja lastnine

1.   Na zahtevo odreditvenega pravosodnega organa ali na lastno pobudo izvršitveni pravosodni organ po pravu svoje države odvzame in izroči lastnino, ki:

(a)	se lahko zahteva kot dokazno gradivo; ali

(b)	jo je zahtevana oseba pridobila s kaznivim dejanjem.

2.   Lastnina iz odstavka 1 se izroči tudi v primeru, ko se naloga za prijetje ne more izvršiti zaradi smrti ali bega zahtevane osebe.

3.   Če je treba lastnino iz odstavka 1 odvzeti ali zapleniti na ozemlju izvršitvene države, lahko ta država lastnino, če jo potrebuje v zvezi z nedokončanim kazenskim postopkom, začasno zadrži ali jo izroči odreditveni državi pod pogojem, da jo ta vrne.

4.   Ohranijo se vse pravice, ki jih izvršitvena država ali tretja stran pridobi do lastnine iz odstavka 1. Kadar te pravice obstajajo, odreditvena država vrne lastnino brez zaračunavanja stroškov izvršitveni državi takoj po končanem kazenskem postopku.

Člen 33

Stroški

1.   Stroške, ki nastanejo na ozemlju izvršitvene države zaradi izvršitve naloga za prijetje, krije ta država.

2.   Vse ostale stroške krije odreditvena država.

POGLAVJE 4

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 34

Razmerje do drugih pravnih instrumentov

1.   Brez poseganja v uporabo konvencij v odnosih med državami in tretjimi državami ta sporazum od začetka veljavnosti nadomesti ustrezne določbe naslednjih konvencij, ki se uporabljajo na področju izročitve oseb v odnosih med Norveško in Islandijo na eni strani, ter državami članicami na drugi:

(a)

Evropska konvencija o izročitvi z dne 13. decembra 1957, njen dodatni protokol z dne 15. oktobra 1975, njen drugi dodatni protokol z dne 17. marca 1978 in Evropska konvencija o zatiranju terorizma z dne 27. januarja 1977, v delu, v katerem ta konvencija ureja izročitev oseb, kakor je bila spremenjena s protokolom iz leta 2003, ko bo začel veljati;

(b)	poglavje 4 naslova III Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah;

(c)	določbe konvencij EU o izročitvi iz let 1995 in 1996, ki se nanašajo na Schengen in v meri, v kakršni še veljajo.

2.   Države lahko tudi potem, ko bo ta sporazum sprejet, uporabljajo veljavne dvostranske in večstranske sporazume ali dogovore, če ti sporazumi in dogovori omogočajo širitev ciljev tega sporazuma ter pomagajo dodatno poenostaviti ali pospešiti postopke predaje oseb, na katere se nalogi za prijetje nanašajo. Pogodbenice se medsebojno uradno obvestijo o takih sporazumih ali dogovorih.

3.   Države lahko sklenejo dvostranske in večstranske sporazume in dogovore tudi po začetku veljavnosti tega sporazuma, če ti sporazumi ali dogovori omogočajo razširitev predpisov tega sporazuma ter pomagajo še bolj poenostaviti in pospešiti postopke predaje oseb, na katere se nalogi za prijetje nanašajo, zlasti z določitvijo krajših časovnih rokov, kot so tisti iz člena 20, z razširitvijo seznama kaznivih dejanj iz člena 3(4), z dodatnim krčenjem razlogov za zavrnitev iz členov 4 in 5 ali z nižanjem praga, predvidenega v členu 3(1) ali (4).

Sporazumi in dogovori iz prvega pododstavka nikakor ne smejo vplivati na odnose z državami, ki niso njihove podpisnice.

Pogodbenice se medsebojno uradno obvestijo tudi o vseh takih novih sporazumih ali dogovorih iz prvega pododstavka, in sicer v treh mesecih po njihovem podpisu.

4.   Kadar se konvencije in sporazumi iz odstavka 1 uporabljajo na tistih ozemljih držav ali na ozemljih, kjer je država odgovorna za njihove zunanje odnose, na katerih se ta sporazum ne uporablja, te listine še naprej urejajo obstoječe odnose med temi ozemlji in drugimi državami.

Člen 35

Prehodna določba

1.   Zahteve za izročitev, sprejete pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, bodo še naprej urejali obstoječi pravni akti o izročitvi. Zaprosila, prejeta po tem datumu, bo urejal ta sporazum.

2.   Norveška in Islandija na eni strani ter Evropska unija, v imenu katere koli izmed svojih držav članic, na drugi strani lahko ob uradnem obvestilu iz člena 38(1) v izjavi navedejo, da bo država kot izvršitvena država v zvezi z dejanji, storjenimi pred datumom, ki ga ta država določi, še naprej uporabljala sistem izročitve, ki se uporablja do začetka veljavnosti tega sporazuma. Ta datum ne sme biti kasnejši od začetka veljavnosti tega sporazuma. Omenjena izjava se lahko kadar koli umakne.

Člen 36

Reševanje sporov

Vsak spor med Islandijo ali Norveško in državo članico Evropske unije glede tolmačenja ali izvajanja tega sporazuma lahko stranka v sporu predloži srečanju predstavnikov vlad držav članic Evropske unije ter Islandije in Norveške z namenom, da se reši v roku šestih mesecev.

Člen 37

Sodna praksa

Da bi dosegle cilj kolikor je mogoče enotne uporabe in tolmačenja določb tega sporazuma, pogodbenice stalno spremljajo razvoj sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti, pa tudi razvoj sodne prakse pristojnih sodišč Islandije in Norveške v zvezi s temi določbami in določbami podobnih pravnih aktov o predaji. V ta namen se vzpostavi mehanizem za zagotavljanje rednega sporočanja take sodne prakse.

Člen 38

Obvestila, izjave, začetek veljavnosti

1.   Pogodbenice se medsebojno obvestijo o zaključku postopkov, potrebnih za izražanje njihovega soglasja, da jih ta sporazum zavezuje.

2.   Ko podajo obvestila iz odstavka 1, pogodbenice podajo katero koli od uradnih objav ali izjav iz členov 5(2), 9(3), 28(2) in 34(2) tega sporazuma, in lahko podajo katero koli od uradnih objav ali izjav iz členov 3(4), 6(2), 7(2), 10(1), 11(2), 16(4), 20(5), 30(1), 31(1) in 35(2) tega sporazuma. Uradne objave ali izjave iz členov 3(4), 10(1) in 11(2) se lahko podajo kadar koli. Uradne objave ali izjave iz členov 9(3) in 28(2) se lahko kadar koli spremenijo, tiste iz členov 5(2), 6(2), 7(2), 10(1), 16(4), 20(5), 34(2) in 35(2) pa se lahko kadar koli umaknejo.

3.   Ko tako izjavo ali objavo poda Evropska unija, navede, na katero od njenih držav članic se ta izjava nanaša.

4.   Ta sporazum začne veljati prvi dan tretjega meseca po dnevu, na katerega je generalni sekretar Sveta Evropske unije ugotovil, da so bili izpolnjeni vsi formalni pogoji v zvezi z izrazi soglasja s strani pogodbenic tega sporazuma.

Člen 39

Pristop

S pristopom novih držav članic k Evropski uniji nastanejo pravice in obveznosti po tem sporazumu med temi novimi državami članicami ter Islandijo in Norveško.

Člen 40

Skupna revizija

Pogodbenice se strinjajo, da najkasneje 5 let po začetku veljavnosti tega sporazuma opravijo njegovo skupno revizijo in še zlasti revizijo izjav v skladu s členi 3(4), 6(2), 7(2) in 20(5) tega sporazuma. Če se izjave iz člena 7(2) ne obnovijo, se iztečejo 5 let po začetku veljavnosti tega sporazuma. Predmet revizije je zlasti praktična uporaba, tolmačenje in razvoj sporazuma in lahko vsebuje tudi vprašanja, kot so na primer posledice nadaljnjega razvoja Evropske unije na področju tega sporazuma.

Člen 41

Prenehanje

1.   Pogodbenice lahko odpovejo ta sporazum. V primeru, da ga odpove Islandija ali Norveška, ta sporazum ostane v veljavi med Evropsko unijo in pogodbenicami, ki ga niso odpovedale.

2.   Prenehanje sporazuma v skladu z odstavkom 1 začne veljati šest mesecev po deponiranju obvestila o odpovedi. Postopki za obravnavanje zahtev za predajo, ki so na ta datum še v teku, se zaključijo v skladu z določili tega sporazuma.

Člen 42

Depozitar

1.   Depozitar tega sporazuma je generalni sekretar Sveta Evropske unije.

2.   Depozitar objavi informacije o vseh uradnih obvestilih ali izjavah v zvezi s tem sporazumom.