25.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 264/1

(1)

Celinske plovne poti so pomemben del prometnih omrežij Skupnosti, pri čemer je spodbujanje prevoza po celinskih plovnih poteh eden od ciljev skupne prometne politike zaradi gospodarske učinkovitosti in za zmanjševanje porabe energije ter okoljskih vplivov na prevoz, kakor je opisano v Beli knjigi Komisije: Evropska prometna politika za leto 2010: čas odločitve.

(2)

Komisija potrebuje statistične podatke o prevozu blaga po celinskih plovnih poteh za spremljanje in razvoj skupne prometne politike, pa tudi tistih delov regionalne politike in politike vseevropskega omrežja, ki zadevajo promet.

(3)

Statistični podatki o prevozu po celinskih plovnih poteh se zbirajo v skladu z Direktivo Sveta 80/1119/EGS z dne 17. novembra 1980 o statističnih poročilih glede prevoza blaga po celinskih plovnih poteh (2), ki ne ustreza več sedanjim potrebam na tem področju. Zato je primerno to direktivo nadomestiti z novim instrumentom, ki razširja njeno področje uporabe in izboljšuje njeno učinkovitost.

(4)

Zato bi bilo treba Direktivo 80/1119/EGS razveljaviti.

(5)

Statistične podatke Skupnosti o vseh načinih prevoza bi bilo treba zbrati v skladu s skupnimi koncepti in standardi, s ciljem doseči najboljšo možno primerljivost med vrstami prevoza.

(6)

Prevoz po celinskih plovnih poteh ni prisoten v vseh državah članicah, zato so učinki te uredbe omejeni na tiste države članice, kjer ta način prevoza obstaja.

(7)

Ker cilja te uredbe, in sicer oblikovanje skupnih statističnih standardov, ki omogočajo pripravo usklajenih podatkov, države članice ne morejo doseči v zadostni meri in jih lahko bolje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego tega cilja.

(8)

Uredba Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (3) predstavlja referenčni okvir za določbe te uredbe.

(9)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(10)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za statistični program, ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (5), v skladu s členom 3 navedenega sklepa –

(a)

prevoz blaga s plovili z nosilnostjo pod 50 ton;

(b)

plovila, ki se uporabljajo zlasti za prevoz potnikov;

(c)

plovila, ki se uporabljajo za prevoz vozil;

(d)

plovila, ki jih pristaniške uprave in javni organi uporabljajo izključno v netrgovske namene;

(e)

plovila, ki se uporabljajo izključno za oskrbovanje z gorivom ali skladiščenje goriva;

(f)

plovila, ki se ne uporabljajo za prevoz blaga, kakor so ribiške ladje, plavajoči bagri, plavajoče delavnice, plovila za bivanje in plovila za prosti čas.

(a)

„celinska plovna pot“ pomeni vodni odsek, ki ni del morja, po katerem lahko plujejo plovila z dovoljeno obremenitvijo, ki ni manjša od 50 ton, kadar so običajno natovorjena. Ta izraz zajema plovne reke, jezera in kanale;

(b)

„plovilo za plovbo po celinskih plovnih poteh“ pomeni plavajoče plovilo, namenjeno za prevoz blaga ali javni prevoz potnikov po celinskih plovnih poteh;

(c)

„nacionalnost plovila“ se nanaša na državo, v kateri je plovilo za plovbo po celinskih plovnih poteh registrirano.

(a)

oceni koristi, ki so jih Skupnost, države članice in nosilci ter uporabniki statističnih informacij v okviru pripravljenih statističnih podatkov pridobili glede na njihove stroške;

(b)

oceni kakovost pripravljenih statističnih podatkov;

(c)

določi področja za morebitne izboljšave in vse spremembe, za katere se izkaže, da so potrebne glede na pridobljene rezultate.

(a)

prilagoditev praga za statistično pokrivanje prevoza po celinskih plovnih poteh (člen 2);

(b)

prilagoditev opredelitev pojmov in sprejetje dodatnih opredelitev pojmov (člen 3);

(c)

prilagoditev obsega zbiranja podatkov in vsebine prilog (člen 4);

(d)

pogoje za sporočanje podatkov Komisiji (Eurostatu), vključno s standardi izmenjave podatkov (člen 5);

(e)

pogoje za razširjanje rezultatov s strani Komisije (Eurostata) (člen 6);

(f)

razvoj in objavo metodoloških zahtev in meril (člen 7).

25.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 264/12

(1)

Uredba (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (3), upošteva leto 1999 kot izhodiščno leto za dodelitev kvot delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov (HCFC). Trg HCFC v desetih novih državah članicah se je od leta 1999 s prihodom novih podjetij in spremembami tržnih deležev precej spremenil. Z uporabo leta 1999 kot izhodiščnega leta za dodelitev kvot HCFC v teh novih državah članicah veliko število podjetij ne bi prejelo uvoznih kvot. To bi lahko štelo za samovoljno in bi lahko privedlo do kršitev načel nediskriminacije in legitimnih pričakovanj.

(2)

Praviloma bi morale kvote temeljiti na najnovejših in najbolj reprezentativnih številkah, ki so na voljo, da se zagotovi, da številna uvozna podjetja v novih državah članicah niso izključena. Zato je primerno izbrati leta, za katera so na voljo najnovejši podatki. Da se kar najbolj upošteva gospodarski položaj na trgu HCFC v desetih novih državah članicah, je treba kot podlago za podjetja iz teh držav članic uporabiti povprečni tržni delež za leti 2002 in 2003.

(3)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 2037/2000 ustrezno spremeniti –

„(i)

Z odstopanjem od točke (h) vsak proizvajalec in uvoznik v Češki republiki, Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem zagotovi, da obračunska raven delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki jih da v promet ali uporabi za lastne namene, ne presega povprečja njegovega odstotnega tržnega deleža v letih 2002 in 2003, izraženega kot odstotka obračunskih ravni, določenih v točkah (b), (d), (e) in (f).“

25.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 264/13

(1)

Cilj zakonodaje Skupnosti na področju okolja je prispevati med drugim k ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja ter varovanju človekovega zdravja, s čimer prispeva k trajnostnemu razvoju.

(2)

V šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (3) se poudarja, kako pomembno je zagotavljati ustrezne informacije o okolju in nuditi dejanske možnosti za sodelovanje javnosti pri odločanju na področju okolja ter na ta način povečati odgovornost in preglednost odločanja ter prispevati k ozaveščanju javnosti in njeni podpori za sprejete odločitve. Nadalje se v njem, tako kot v predhodnih programih (4), spodbuja učinkovitejše izvajanje in uporabo zakonodaje Skupnosti na področju varstva okolja, vključno z uveljavljanjem predpisov Skupnosti in ukrepanjem zoper kršitve okoljske zakonodaje Skupnosti.

(3)

Skupnost je 25. junija 1998 podpisala Konvencijo Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljnjem besedilu „Aarhuška konvencija“). Skupnost je Aarhuško konvencijo odobrila 17. februarja 2005 (5). Določbe zakonodaje Skupnosti bi morale biti skladne s to konvencijo.

(4)

Skupnost je že sprejela sklop zakonodaje, ki se še nadalje razvija in prispeva k doseganju ciljev Aarhuške konvencije. Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe za uporabo zahtev Konvencije v institucijah in organih Skupnosti.

(5)

Primerno je, da se vsi trije stebri Aarhuške konvencije, in sicer dostop do informacij, udeležba javnosti pri odločanju in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, obravnavajo v okviru enega samega pravnega instrumenta ter se pripravijo skupne določbe glede ciljev in opredelitev pojmov. Tako se prispeva k racionalizaciji zakonodaje in povečanju preglednosti izvedbenih ukrepov, ki jih sprejmejo institucije in organi Skupnosti.

(6)

Pravice, ki jih zagotavljajo trije stebri Aarhuške konvencije, veljajo načeloma brez diskriminacije na podlagi državljanstva, narodnosti ali stalnega prebivališča.

(7)

Aarhuška konvencija organe javne oblasti opredeljuje široko, ob upoštevanju osnovnega načela zagotavljanja pravic posameznikov in njihovih organizacij kadar koli se izvršuje javna oblast. Zato je treba institucije in organe Skupnosti, ki jih zajema ta uredba, prav tako opredeliti na širok in funkcionalen način. Skladno z Aarhuško konvencijo so institucije in organi Skupnosti lahko izvzeti iz področja uporabe Konvencije, kadar delujejo v sodni ali zakonodajni pristojnosti. Vendar se morajo določbe o dostopu do informacij o okolju zaradi skladnosti z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (6) uporabljati za institucije in organe Skupnosti, kadar delujejo v zakonodajni pristojnosti.

(8)

Opredelitev informacij o okolju v tej uredbi vključuje informacije v kakršni koli obliki glede stanja okolja. Ta opredelitev, ki je bila usklajena z opredelitvijo, sprejeto z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (7), je vsebinsko enaka opredelitvi iz Aarhuške konvencije. Opredelitev „dokumenta“ iz Uredbe (ES) št. 1049/2001 zajema informacije o okolju, kakor so opredeljene v tej uredbi.

(9)

Primerno je, da ta uredba ob upoštevanju Aarhuške konvencije in vzporedno s pristopom glede obveznosti držav članic v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti predvidi opredelitev načrtov in programov. „Načrte in programe v zvezi z okoljem“ bi bilo treba opredeliti ob upoštevanju njihovega prispevka ali njihovega verjetnega znatnega vpliva na doseganje ciljev in prednostnih nalog okoljske politike Skupnosti. Šesti okoljski akcijski program Skupnosti določa za obdobje desetih let od 22. julija 2002 cilje okoljske politike Skupnosti ter načrtovane ukrepe za dosego teh ciljev. Po izteku tega obdobja bi bilo treba sprejeti naslednji okoljski akcijski program.

(10)

Glede na to, da se okoljska zakonodaja neprestano razvija, bi bilo treba opredelitev okoljske zakonodaje navezovati na cilje okoljske politike Skupnosti, kakor so določeni v Pogodbi.

(11)

Za posamične upravne akte, ki imajo pravno zavezujoče in zunanje učinke, bi bilo treba dopustiti morebitno notranjo revizijo. Prav tako bi bilo treba vključiti opustitve, če okoljsko pravo predvideva obveznost sprejetja upravnega akta. Ker so akti, ki jih sprejmejo institucije ali organi Skupnosti, ki delujejo v sodni ali zakonodajni pristojnosti, lahko izvzeti, bi moralo isto veljati za druge preiskovalne postopke, v katerih institucija ali organ Skupnosti deluje kot organ upravne revizije v skladu z določbami Pogodbe.

(12)

V Aarhuški konvenciji je predviden javni dostop do informacij o okolju bodisi na podlagi zahtevka bodisi na podlagi dejavnega razširjanja informacij s strani organov, ki jih zajema Konvencija. Uredba (ES) št. 1049/2001 se uporablja za Evropski parlament, Svet in Komisijo ter agencije in podobne organe, ustanovljene na podlagi pravnega akta Skupnosti. Za te institucije določa pravila, ki so v veliki meri skladna s pravili, določenimi v Aarhuški konvenciji. Uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001 bi bilo treba razširiti na vse druge institucije in organe Skupnosti.

(13)

Kadar Aarhuška konvencija vsebuje določbe, ki niso v celoti ali deloma vključene v Uredbo (ES) št. 1049/2001, bi bilo treba te določbe obravnavati, in sicer zlasti v zvezi z zbiranjem in razširjanjem informacij o okolju.

(14)

Za dejansko pravico dostopa javnosti do informacij o okolju je ključnega pomena kakovost informacij. Primerno bi bilo torej sprejeti pravila, ki bi zavezovala institucije in organe Skupnosti, da zagotavljajo kakovost informacij.

(15)

Kadar Uredba (ES) št. 1049/2001 predvideva izjeme, bi se le-te morale uporabljati ob upoštevanju posebnih določb te uredbe glede zahtev za dostop do informacij o okolju. Razloge za zavrnitev dostopa do informacij o okolju bi bilo treba razlagati restriktivno, ob upoštevanju javnega interesa, ki mu služi razkritje, ter morebitne povezave med zahtevanimi informacijami in emisijami v okolje. Pojem „poslovni interesi“ vključuje sporazume o zaupnosti podatkov, ki so jih sklenili institucije ali organi, ki delujejo v okviru bančnih pristojnosti.

(16)

Na podlagi Odločbe št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti (8) je na ravni Skupnosti že bila vzpostavljena mreža za pospeševanje sodelovanja in usklajevanja med državami članicami s pomočjo Komisije z namenom izboljšanja preprečevanja in obvladovanja vrste nalezljivih bolezni v Skupnosti. S Sklepom št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 (9) je bil sprejet program ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja, ki dopolnjuje nacionalne politike. Izboljšanje informacij in znanja za razvoj javnega zdravja ter krepitev sposobnosti hitrega in usklajenega odzivanja na ogrožanje zdravja, ki sta del tega programa, sta cilja, ki sta prav tako v celoti skladna z zahtevami Aarhuške konvencije. Ta uredba bi se torej morala uporabljati brez poseganja v Odločbo št. 2119/98/ES in Sklep št. 1786/2002/ES.

(17)

Aarhuška konvencija od pogodbenic zahteva, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev udeležbe javnosti pri pripravi načrtov in programov v zvezi z okoljem. Takšni ukrepi naj vključujejo razumne časovne okvire za obveščanje javnosti o zadevnem okoljskem odločanju. Če naj bo njena udeležba učinkovita, mora javnost sodelovati že v zgodnji fazi odločanja, ko so še vse možnosti odprte. V določbah o udeležbi javnosti morajo institucije in organi Skupnosti opredeliti javnost, ki lahko sodeluje. Arhuška konvencija prav tako zahteva, da si pogodbenice v primernem obsegu prizadevajo zagotoviti možnosti za sodelovanje javnosti pri pripravi politik, ki se nanašajo na okolje.

(18)

Člen 9(3) Aarhuške konvencije zagotavlja dostop do sodnih ali drugih revizijskih postopkov za izpodbijanje dejanj in opustitev oseb zasebnega prava in organov javne oblasti, ki so v nasprotju s predpisi, ki se nanašajo na okolje. Določbe o dostopu do pravnega varstva bi morale biti skladne s Pogodbo. V tem smislu je primerno, da se v tej uredbi obravnavajo zgolj dejanja in opustitve organov javne oblasti.

(19)

Za zagotovitev ustreznih in učinkovitih pravnih sredstev, vključno s tistimi, ki so na voljo pred Sodiščem Evropskih skupnosti v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe, je primerno, da ima institucija ali organ Skupnosti, ki je sprejel akt ali ki je v primeru domnevne upravne opustitve opustil ukrepanje, možnost ponovno obravnavati svojo prejšnjo odločitev ali ukrepati v primeru opustitve.

(20)

Nevladne organizacije, ki so dejavne na področju varstva okolja in izpolnjujejo določena merila, s katerimi naj bi se predvsem zagotovilo, da gre za neodvisne in odgovorne organizacije, ki so izkazale, da je njihov poglavitni cilj spodbujanje varstva okolja, bi morale imeti pravico zahtevati na ravni Skupnosti notranjo revizijo sprejetih aktov ali opustitev s strani institucije ali organa Skupnosti na področju okoljskega prava zaradi ponovne obravnave s strani zadevne institucije ali organa.

(21)

Če predhodnim zahtevkom za notranjo revizijo ni bilo ugodeno, bi moralo biti zadevni nevladni organizaciji omogočeno, da sproži postopek pred Sodiščem v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe.

(22)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava člen 6 Pogodbe o Evropski uniji in jih odraža Listina o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti člen 37 Listine –

(a)

zagotovitvijo pravice dostopa javnosti do informacij o okolju, ki jih prejmejo ali pripravijo in hranijo institucije ali organi Skupnosti, ter z določitvijo osnovnih pogojev in praktičnih ukrepov za uresničevanje te pravice;

(b)

zagotavljanjem, da so informacije o okolju v vedno večji meri dostopne javnosti in se javno razširjajo, da se doseže kar najširša sistematična razpoložljivost in razširjanje informacij o okolju v javnosti. V ta namen se zlasti spodbuja uporaba računalniške telekomunikacijske in/ali elektronske tehnologije, kolikor je na voljo;

(c)

omogočanjem sodelovanja javnosti pri načrtih in programih v zvezi z okoljem;

(d)

zagotavljanjem dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah na ravni Skupnosti v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi.

(a)

„prosilec“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki zahteva informacije o okolju;

(b)

„javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in njihova združenja, organizacije ali skupine;

(c)

„institucija ali organ Skupnosti“ pomeni katero koli javno institucijo, organ, urad ali agencijo, ustanovljeno s Pogodbo ali na njeni podlagi, razen če deluje v sodni ali zakonodajni pristojnosti. Vendar se določbe iz naslova II uporabljajo za institucije in organe Skupnosti, kadar delujejo v zakonodajni pristojnosti;

(d)

„informacije o okolju“ pomenijo kakršne koli informacije v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali kateri koli drugi materialni obliki o:

(e)

„načrti in programi v zvezi z okoljem“ pomenijo načrte in programe,

Med načrte in programe v zvezi z okoljem se štejejo tudi splošni akcijski okoljski programi.

V tej opredelitvi niso zajeti finančni ali proračunski načrti in programi, tj. tisti, ki določajo način financiranja določenih projektov ali dejavnosti, ali tisti, ki so povezani s predlaganimi letnimi proračuni, notranjimi delovnimi programi institucije ali organa Skupnosti, ali načrti in programi za ukrepanje ob nesrečah, namenjeni izključno civilni zaščiti;

(f)

„okoljsko pravo“ pomeni zakonodajo Skupnosti, ki ne glede na pravno podlago prispeva k zasledovanju ciljev okoljske politike Skupnosti, kot so navedeni v Pogodbi: k ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju človekovega zdravja, skrbni in preudarni rabi naravnih virov ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za obravnavanje regionalnih ali svetovnih okoljskih problemov;

(g)

„upravni akt“ pomeni vsak posamičen ukrep v skladu z okoljskim pravom, ki ga sprejme institucija ali organ Skupnosti ter ima pravno zavezujoče in zunanje učinke;

(h)

„upravna opustitev“ pomeni vsakršno nesprejetje upravnega akta, opredeljenega pod točko (g), s strani institucije ali organa Skupnosti.

(a)

členi 81, 82, 86 in 87 Pogodbe (pravila konkurence);

(b)

členoma 226 in 228 Pogodbe (postopek za ugotavljanje kršitev);

(c)

členom 195 Pogodbe (postopek pri varuhu človekovih pravic);

(d)

členom 280 Pogodbe (postopek pred OLAF).

(a)

besedila mednarodnih pogodb, konvencij in sporazumov ter zakonodaje Skupnosti o okolju ali v povezavi z njim ter besedila politik, načrtov in programov v zvezi z okoljem;

(b)

poročila o napredku pri izvajanju besedil iz točke (a), če jih institucije ali organi Skupnosti pripravljajo ali hranijo v elektronski obliki;

(c)

korake v postopkih glede kršitev prava Skupnosti od faze obrazloženega mnenja iz prvega odstavka člena 226 Pogodbe naprej;

(d)

poročila o stanju okolja iz odstavka 4;

(e)

podatke ali povzetke podatkov, pridobljenih s spremljanjem dejavnosti, ki vplivajo ali bi utegnile vplivati na okolje;

(f)

dovoljenja s pomembnim vplivom na okolje in sporazume o okolju ali napotilo na kraj, kjer je te informacije mogoče zahtevati ali imeti vanje vpogled;

(g)

študije vplivov na okolje in ocene tveganj glede okoljskih elementov ali napotilo na kraj, kjer je te informacije mogoče zahtevati ali imeti vanje vpogled.

(a)

osnutku predloga, če je na voljo;

(b)

informacijah o okolju ali oceni, ki se nanaša na načrt ali program v pripravi, če je na voljo; in

(c)

praktični ureditvi za sodelovanje, vključno z:

(a)

je v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso države članice neodvisna neprofitna pravna oseba;

(b)

kot poglavitni cilj navaja spodbujanje varstva okolja v okviru okoljskega prava;

(c)

obstaja najmanj dve leti in si dejavno prizadeva doseči cilj iz točke (b);

(d)

je predmet, v zvezi s katerim se vlaga zahteva za notranjo revizijo, vključen v njen cilj in njeno dejavnost.

25.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 264/20

(1)

Direktiva Sveta 78/659/EGS z dne 18. julija 1978 o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib (3), je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Za varstvo in izboljšanje okolja so potrebni konkretni ukrepi za zaščito sladkih voda pred onesnaženjem, vključno z vodami, ki lahko omogočajo življenje ribam.

(3)

Z ekološkega in gospodarskega vidika je treba varovati populacije rib pred različnimi škodljivimi posledicami, ki izhajajo iz odvajanja onesnaževal v vode, kakršne so zlasti zmanjšanje števila rib nekaterih vrst in v nekaterih primerih celo izginotje le-teh.

(4)

Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (5) ima namen zagotoviti, da se doseže raven kakovosti površinskih voda, ki nima znatnih vplivov in ne predstavlja tveganj za okolje.

(5)

Razlike med predpisi, ki se uporabljajo v različnih državah članicah v zvezi s kakovostjo sladkih voda, ki lahko omogočajo življenje sladkovodnim ribam, lahko ustvarijo neenake pogoje konkurence in tako neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga.

(6)

Za dosego ciljev te direktive bi morale države članice določiti vode, za katere se bo ta direktiva uporabljala, in opredeliti mejne vrednosti, ki ustrezajo nekaterim parametrom. Tako določene vode bi morale biti v skladu s temi vrednostmi v roku petih let po njihovi določitvi.

(7)

Treba bi bilo določiti, da se bo pod določenimi pogoji lahko štelo, da so sladke vode, ki lahko omogočajo življenje ribam, v skladu z ustreznimi vrednostmi parametrov, tudi če določen odstotek vzetih vzorcev ne ustreza opredeljenim vrednostim.

(8)

Za zagotavljanje preverjanja kakovosti sladkih voda, ki lahko omogočajo življenje ribam, bi bilo treba vzeti minimalno število vzorcev in opraviti meritve parametrov, določenih v prilogah. Takšno vzorčenje bi se lahko omejilo ali prekinilo glede na kakovost vode.

(9)

Nekatere naravne okoliščine so izven nadzora držav članic in bi zato bilo treba v nekaterih primerih zagotoviti možnost odstopanja od te direktive.

(10)

Zaradi tehničnega in znanstvenega napredka je lahko potrebna hitra prilagoditev nekaterih zahtev, določenih v Prilogi I. Da bi olajšali uvedbo potrebnih ukrepov, je treba določiti postopek v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6), s katerim bi vzpostavili tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo.

(11)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv, ki so navedene v delu B Priloge III, v nacionalno pravo –

(a)

avtohtone (domorodne) vrste, ki prispevajo k naravni raznolikosti;

(b)

vrste, katerih prisotnost pristojni organi držav članic ocenjujejo za zaželeno za upravljanje z vodami.

(a)

salmonidne vode pomenijo vode, ki omogočajo ali bodo omogočale življenje ribam, ki sodijo v vrste, kot so losos (Salmo salar), postrv (Salmo trutta), lipan (Thymallus thymallus) in bela riba (Coregonus);

(b)

ciprinidne vode pomenijo vode, ki omogočajo ali bi lahko omogočale življenje ribjim populacijam, ki sodijo v vrsto ciprinidov (Cyprinidae) ali v druge vrste, kot so ščuka (Esox lucius), ostriž (Perca fluviatilis) in jegulja (Anguilla anguilla).

(a)

95 % vzorcev za parametre pH, BOD5, nitriti, neionizirani amonijak, celotni amonij, celotni prosti klor, celotni cink in raztopljeni baker. Če je pogostnost vzorčenja manjša kot enkrat mesečno, morajo biti vsi vzorci v skladu z zgoraj navedenimi vrednostmi parametrov in opombami;

(b)

odstotkov, naštetih v Prilogi I za parametra temperatura in raztopljeni kisik;

(c)

povprečne koncentracije, določene za parameter suspendirane snovi.

(a)

v primeru določenih vrednosti parametrov, ki so v Prilogi I označeni z (0), zaradi izjemnih vremenskih razmer ali posebnih geografskih pogojev;

(b)

kadar se določene vode naravno obogatijo z nekaterimi snovmi, kar ima za posledico neupoštevanje vrednosti, predpisanih v Prilogi I.

Naravna obogatitev pomeni proces, pri katerem vodno telo brez človeškega poseganja sprejme nekatere snovi, ki so vsebovane v tleh.

(a)

vodah, določenih v skladu s členom 4(1), v obliki povzetka;

(b)

spremembi določitev nekaterih voda v skladu s členom 4(2);

(c)

predpisih, sprejetih zaradi uvedbe novih parametrov v skladu s členom 9;

(d)

uporabi odstopanj od vrednosti iz stolpca I Priloge I.

25.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 264/32

(1)

Druga direktiva Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (3), vzpostavlja zahteve za nekatere ukrepe, povezane s kapitalom, ki jih sprejmejo takšna podjetja.

(2)

Komisija v svojem Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 21. maja 2003 z naslovom „Posodabljanje prava družb in izboljšanje upravljanja podjetij v Evropski uniji – načrt za napredek“ ugotavlja, da bi poenostavitev in posodobitev Direktive 77/91/EGS pomembno prispevala k pospeševanju poslovne učinkovitosti in konkurenčnosti brez zmanjšanja zaščite delničarjev in upnikov. Ti cilji imajo prednost, vendar ne vplivajo na potrebo po takojšnjem splošnem pregledu izvedljivosti alternativ režimu ohranjanja kapitala, ki bi ustrezno zaščitile interese upnikov in delničarjev delniške družbe.

(3)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dovolijo delniškim družbam, da le-te dodelijo delnice za vložke, ki niso plačani v denarju, ne da bi jim bilo treba pridobiti posebno strokovno vrednotenje v primerih, ko so določene jasne referenčne točke za vrednotenje takšnih vložkov. Treba pa je zagotoviti pravico manjšinskih delničarjev do zahteve za takšno vrednotenje.

(4)

Delniškim družbam bi moralo biti dovoljeno, da pridobijo lastne delnice do meje, ki jo postavljajo meje razdeljivih rezerv, in obdobje, v katerem je taka pridobitev odobrena s strani skupščine, pa bi moralo biti daljše, da bi okrepilo prilagodljivost ter zmanjšalo upravno breme za podjetja, ki se morajo nemudoma odzvati na razvoj trga, ki vpliva na cene delnic.

(5)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dovolijo delniškim družbam odobritev finančne pomoči za pridobitev lastnih delnic s strani tretjih strank do omejitve razdeljivih rezerv podjetja, saj omogoča to prilagodljivost v zvezi s spremembami v lastniški strukturi delniškega kapitala družb. Za to možnost bi morali obstajati zaščitni ukrepi, pri čemer se upošteva cilj te direktive o zaščiti tako delničarjev kot tretjih strank.

(6)

Upnikom bi moralo biti omogočeno, da se pod določenimi pogoji zatečejo k pravnim ali upravnim postopkom, če so ogroženi njihovi zahtevki zaradi zmanjšanega kapitala delniške družbe, kar bi pomenilo izboljšano standardizirano zaščito upnikov v vseh državah članicah.

(7)

Da bi preprečile tržno zlorabo, bi morale države članice v namene izvajanja te direktive upoštevati določbe Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (4), Uredbe Komisije (ES) št. 2273/2003 z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izjemah za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov (5) ter Direktive Komisije 2004/72/ES z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dovoljenih tržnih ravnanj, opredelitve notranjih informacij v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, sestave seznama o osebah z dostopom do notranjih informacij, poročanja o transakcijah poslovodnih delavcev in obveščanja o sumljivih poslih (6).

(8)

Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti Direktivo 77/91/EGS.

(9)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (7) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj, kolikor nazorno je to mogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo –

1.

v členu 1(1) se 21. alinea nadomesti z:

;

2.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 10a

1.   Države članice se lahko odločijo, da ne uporabijo člena 10(1), (2) in (3), če so po sklepu upravnega ali poslovodnega organa prenosljivi vrednostni papirji, kakor so opredeljeni v točki 18 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (8), ali instrumenti denarnega trga, kakor so opredeljeni v točki 19 člena 4(1) navedene direktive, prispevani kot vložek, ki ni plačan v denarju, in so ti varnostni papirji ali instrumenti denarnega trga vrednoteni po tehtani povprečni ceni, po kateri so bili prodani na enem ali več reguliranih trgih, kakor je opredeljeno v točki 14 člena 4(1) navedene direktive v zadostnem obdobju, ki ga določi nacionalna zakonodaja, pred datumom učinkovanja prispevka ustreznega vložka, ki ni plačan v denarju.

Če so na ceno vplivale izjemne okoliščine, ki bi lahko znatno spremenile vrednost sredstev na datum učinkovanja prispevka, vključno z razmerami, ko trg za takšne prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga postane nelikviden, se izvede ponovno vrednotenje na pobudo ali pod pristojnostjo upravnega ali poslovodnega organa. Za namene tega ponovnega vrednotenja se uporablja člen 10(1), (2) in (3).

2.   Države članice se lahko odločijo, da ne uporabijo člena 10(1), (2) in (3), če so po sklepu upravnega ali poslovodnega organa sredstva, razen prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov trga denarja iz odstavka 1, prispevana kot vložki, ki niso plačani v denarju, že bila predmet vrednotenja s strani neodvisnega priznanega izvedenca in so izpolnjeni naslednji pogoji:

V primeru novih kvalifikacijskih okoliščin, ki bi znatno spremenile pošteno vrednost sredstva na datum učinkovanja njegovega prispevka, je treba opraviti ponovno vrednotenje na pobudo in odgovornost upravnega ali poslovodnega organa. Za namene tega ponovnega vrednotenja se uporablja člen 10(1), (2) in (3).

V primeru, da ni takega ponovnega ovrednotenja, lahko eden ali več delničarjev, ki imajo v lasti skupni delež vsaj 5 % vpisanega kapitala družbe na dan sklepa o povečanju kapitala, zahteva, da vrednotenje opravi neodvisni izvedenec, v takem primeru pa se uporablja člen 10(1), (2) in (3). Ti delničarji lahko vložijo zahtevo vse do datuma učinkovanja prispevanja sredstev, pod pogojem, da imajo v trenutku vložitve zahteve še vedno v lasti skupni delež vsaj 5 % vpisanega tistega kapitala družbe, ki je obstajal na dan sklepa o povečanju kapitala.

3.   Države članice se lahko odločijo, da ne uporabijo člena 10(1), (2) in (3), če so po sklepu upravnega ali poslovodnega organa sredstva, razen prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov trga denarja iz odstavka 1, prispevana kot vložki, ki niso plačani v denarju, katerih poštena vrednost izvira iz posameznega sredstva iz zakonskega računa prejšnjega finančnega leta, pod pogojem, da so zakonski računi bili predmet revizije v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (9).

Drugi in tretji pododstavek odstavka 2 se uporabljata smiselno.

Člen 10b

1.   Če pride do vložkov, ki niso plačani v denarju iz člena 10a brez poročila izvedenca, kakor je navedeno v členu 10(1), (2) in (3), poleg pogojev iz točke (h) člena 3 in v roku enega meseca po datumu učinkovanja prispevanja sredstev, se objavi izjava z naslednjimi podatki:

Objavo je treba opraviti, kakor določa zakonodaja vsake države članice v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS.

2.   Če je predlaga vložek, ki ni plačan v denarju brez poročila izvedenca, kakor je navedeno v členu 10(1), (2) in (3), v povezavi s predlaganim povečanjem kapitala v skladu s členom 25(2), se objavi obvestilo, ki vsebuje datum sprejema sklepa o povečanju ter podatke iz odstavka 1, kakor določa zakonodaja vsake države članice v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS, preden prispevanje sredstev kot vložkov, ki niso plačani v denarju, začne učinkovati. V takem primeru je izjava iz odstavka 1 omejena na izjavo o tem, da se od objave navedenega obvestila niso pojavile nove kvalifikacijske okoliščine.

3.   Vsaka država članica jamči ustrezne zaščitne ukrepe za ravnanje v skladu s postopkom iz člena 10a in iz tega člena, ko pride do prispevanja v vložkih, ki niso plačana v denarju, brez poročila izvedenca, kakor je to navedeno v členih 10(1), (2) in (3).

3.

v členu 11(1) se prvi pododstavek spremeni, kakor sledi:

4.

v členu 19 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Brez poseganja v načelo enakega obravnavanja delničarjev, ki so v enakem položaju, in v Direktivo 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (10), lahko države članice dovolijo družbi pridobitev lastnih delnic, na lastno pest ali prek zastopnika, ki deluje v svojem imenu, vendar na račun družbe. Države članice v mejah dovoljenih pridobitev predpišejo za take pridobitve naslednje pogoje:

Države članice lahko nadalje določijo, da veljajo za pridobitve v smislu prvega pododstavka nekateri ali vsi našteti pogoji:

5.

v členu 20(3) se besedilo „členu 15(1)(a)“ nadomesti z besedilom „točkah (a) in (b) člena 15(1)“;

6.

v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   V državah članicah, kjer je družbi dovoljeno, da posredno ali neposredno nakaže denarna sredstva ali da posojila ali predloži zavarovanja v namen pridobitve delnic družbe s strani tretje stranke, je treba poskrbeti, da so te transakcije predmet pogojev iz drugega, tretjega, četrtega in petega pododstavka.

Transakcije se izvršijo pod odgovornostjo upravnega ali poslovodnega organa pod poštenimi tržnimi pogoji, še zlasti v zvezi z obrestmi, ki jih podjetje prejme, in v zvezi z varščino, ki jo podjetje prejme za posojila in akontacije iz prvega pododstavka. Kreditno sposobnost tretje stranke ali, v primeru večstranskih transakcij, vseh sodelujočih strank je treba primerno raziskati.

Upravni ali poslovodni organ odda transakcije v predhodno odobritev skupščini delničarjev, pri čemer ravna le-ta v skladu s pravili sklepčnosti in večine iz člena 40. Upravni ali poslovodni organ mora skupščini delničarjev predložiti pisno poročilo, v katerem obrazloži razloge za transakcijo, interes družbe za izvedbo take transakcije, pogoje, pod katerimi je transakcija izvedena, tveganja ob transakciji v zvezi z likvidnostjo in s plačilno sposobnostjo družbe in ceno, po kateri bo tretja stranka pridobila delnice. Poročilo se odda v register za objavo v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS.

Skupna finančna pomoč, dodeljena tretjim strankam, ne sme nikoli povzročiti zmanjšanja neto sredstev pod znesek, določen v točkah (a) in (b) člena 15(1), ob upoštevanju vsakega zmanjšanja neto sredstev, ki se lahko pojavi pri pridobitvi lastnih delnic s strani podjetja v skladu s členom 19(1). Podjetje vključi med pasive v bilanci stanja tudi rezervo zneska iz skupne finančne pomoči, ki ni na voljo za razdeljevanje.

Če se pridobi lastne delnice podjetja v smislu člena 19(1) ali delnice, izdane v postopku povečanja vpisanega kapitala, vpiše tretja stranka s finančno pomočjo podjetja, mora do pridobitve priti po pošteni ceni.“

7.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 23a

V primerih, ko so posamezni člani upravnega ali poslovodnega organa družbe, ki je stranka v transakciji iz člena 23(1), ali člani upravnega ali poslovodnega organa matičnega podjetja v smislu iz člena 1 Direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih (11) ali matično podjetje samo ali posamezniki, ki delujejo z lastnim imenom, vendar v imenu članov takih organov ali v imenu take družbe, na nasprotnih straneh transakcije, morajo države članice prek zadostnih zaščitnih ukrepov zagotoviti, da taka transakcija ni v nasprotju z interesom družbe.

8.

v členu 27(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Uporabljata se člen 10(2) in (3) ter člena 10a in 10b.“

9.

v členu 32 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   V primeru zmanjšanja vpisanega kapitala so upniki, katerih zahtevki so starejšega datuma kot objava odločitve o zmanjšanju, imajo vsaj pravico do pridobitve jamstva za zahtevke, ki do dneva te objave niso zapadli. Države članice take pravice ne smejo izključiti, razen če ima upnik ustrezna jamstva ali če ta jamstva niso potrebna glede na sredstva družbe.

Države članice določijo pogoje za izvajanje pravice iz prvega pododstavka. V vsakem primeru morajo države članice zagotoviti, da upniki pri ustreznemu upravnemu ali sodnemu organu zaprosijo za zadostna jamstva, v primeru da lahko verodostojno prikažejo, da je zaradi zmanjšanja vpisanega kapitala ogrožena varnost njihovih zahtevkov in da niso dobili ustreznih jamstev s strani družbe.“

10.

v členu 41 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice lahko odstopajo od člena 9(1), prvega stavka točke (a) člena 19(1) in členov 25, 26 in 29 v taki meri, da so ta odstopanja potrebna za sprejetje ali uporabo določb, namenjenih spodbujanju sodelovanja zaposlenih ali drugih skupin oseb, ki jih določa nacionalna zakonodaja, v kapitalu podjetij.“