ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 234

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
29. avgust 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1280/2006 z dne 28. avgusta 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1281/2006 z dne 28. avgusta 2006 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 595/2004 glede rokov za plačilo dajatve na mleko in mlečne proizvode za odkupovalce in proizvajalce za tržno leto 2005/2006

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1282/2006 z dne 17. avgusta 2006 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke

4

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Komisija

 

*

Sklep Komisije z dne 7. avgusta 2006 o ustanovitvi strokovne skupine za potrebe v okviru politike po podatkih o kriminalu in kazenskem pravosodju

29

 

*

Sklep Komisije z dne 28. avgusta 2006 o zaključku protidampinškega postopka glede uvoza obutve s kovinsko kapico s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije

33

 

*

Priporočilo Komisije z dne 17. avgusta 2006 o preprečevanju in zmanjševanju prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v žitu in žitnih izdelkih ( 1 )

35

 

*

Odločba Komisije z dne 25. avgusta 2006 o pooblastitvi držav članic za podaljšanje začasnih dovoljenj, izdanih za novo aktivno snov beflubutamid (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 3806)  ( 1 )

41

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

29.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1280/2006

z dne 28. avgusta 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 29. avgusta 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. avgusta 2006

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 28. avgusta 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

87,3

068

147,1

999

117,2

0707 00 05

052

93,1

999

93,1

0709 90 70

052

78,7

999

78,7

0805 50 10

388

81,1

524

48,0

528

55,1

999

61,4

0806 10 10

052

89,4

220

99,0

624

139,0

999

109,1

0808 10 80

388

100,8

400

92,0

508

81,8

512

83,4

528

69,3

720

82,6

800

140,1

804

102,2

999

94,0

0808 20 50

052

122,8

388

92,2

999

107,5

0809 30 10, 0809 30 90

052

123,3

999

123,3

0809 40 05

052

82,7

098

45,7

624

149,1

999

92,5


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


29.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1281/2006

z dne 28. avgusta 2006

o odstopanju od Uredbe (ES) št. 595/2004 glede rokov za plačilo dajatve na mleko in mlečne proizvode za odkupovalce in proizvajalce za tržno leto 2005/2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (1) in zlasti člena 24 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 595/2004 z dne 30. marca 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (2) določa zlasti časovni razpored in pogoje obračunavanja dajatve. Člen 15(1) Uredbe (ES) št. 595/2004 določa, da odkupovalci in, v primeru neposredne prodaje, proizvajalci, ki so zavezani za plačilo dajatve, vsako leto pred 1. septembrom pristojnemu organu plačajo dolgovani znesek v skladu s pravili, ki jih določi država članica. Ob neupoštevanju tega roka se plačajo letne obresti v skladu z odstavkom 2 navedenega člena.

(2)

Da bi izboljšali proračunske napovedi in dosegli bolj prožno upravljanje proračuna, se trenutno spreminja Uredbo (ES) št. 1788/2003 tako, da bodo države članice lahko preložile datum plačila dajatve iz člena 3(1) navedene uredbe ter da bodo nekatere države članice lahko prenesle nacionalne referenčne količine za neposredne prodaje na nacionalne referenčne količine za dostave za obdobje dvanajst mesecev tržnega leta 2005/2006 v smislu člena 1(1) navedene uredbe. Da bi nacionalnim upravam omogočili učinkovito izvajanje te nove določbe in da bi dosegli skladnost, se za tržno leto 2005/2006 prav tako preloži datum plačila zneskov, ki jih dolgujejo odkupovalci mleka, z odstopanjem od člena 15(1) in (2) Uredbe (ES) št. 595/2004. Zaradi upravnega poslovodenja se za države članice, ki bodo prenesle nacionalne referenčne količine, določi drug datum.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 15(1) in (2) Uredbe (ES) št. 595/2004 se države članice pooblasti, da za obdobje dvanajst mesecev tržnega leta 2005/2006 preložijo datum plačila dolgovanih zneskov:

(a)

na 1. november 2006 v primeru Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Slovenije in Slovaške;

(b)

na 1. oktober 2006 v primeru drugih držav članic.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. avgusta 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 123. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2217/2004 (UL L 375, 23.12.2004, str. 1).

(2)  UL L 94, 31.3.2004, str. 22.


29.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/4


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1282/2006

z dne 17. avgusta 2006

o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (1) ter zlasti členov 26(3), 30(1) in 31(14) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1255/1999 med drugim določa splošna pravila za odobritev izvoznih nadomestil v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, zlasti da se omogoči spremljanje vrednosti in omejitve količin za nadomestila. Podrobna pravila za uporabo teh splošnih pravil so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (2).

(2)

Uredba (ES) št. 174/1999 se je večkrat znatno spremenila. Ker je treba uvesti nadaljnje spremembe, se zaradi jasnosti in učinkovitosti Uredba (ES) št. 174/1999 razveljavi in nadomesti z novo uredbo.

(3)

Na podlagi Sporazuma o kmetijstvu (3), sklenjenega med urugvajskim krogom trgovinskih pogajanj GATT in potrjenega s Sklepom Sveta 94/800/ES (4), v nadaljnjem besedilu „Sporazum o kmetijstvu“), se izvozna nadomestila za kmetijske proizvode, vključno z mlečnimi izdelki, v okviru vsakega 12-mesečnega obdobja, ki se začne 1. julija 1995, omejijo na največjo količino in najvišjo vrednost. Zaradi zagotavljanja skladnosti z navedenimi omejitvami je treba spremljati izdajanje izvoznih dovoljenj in sprejeti postopke za dodeljevanje količin, ki se lahko izvozijo z nadomestilom.

(4)

Člen 5 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (5) določa posebne postopke in nekatere količine, za katere izvozno dovoljenje ni potrebno. V zvezi s tem bi bilo treba sprejeti nekatere posebne določbe za sektor mleka in mlečnih izdelkov.

(5)

Odstopanje, dovoljeno v navedeni uredbi glede količine izvoženega blaga v primerjavi s količino, navedeno na dovoljenju, naj bi se zmanjšalo, nobeno nadomestilo pa se ne sme izplačati za količine, ki presegajo količine, navedene v dovoljenju, da se zagotovi učinkovit nadzor nad omejitvami. Varščine, ki se položijo ob vložitvi zahtevkov za dovoljenje, bi morale zadostovati, da se preprečijo špekulativni zahtevki.

(6)

Treba bi bilo določiti rok veljavnosti izvoznih dovoljenj.

(7)

Treba bi bilo zmanjšati možnost zamenjave proizvoda, za katerega je bilo izdano dovoljenje, da se zagotovi natančno preverjanje izvoženih proizvodov in zmanjša tveganje špekulacij.

(8)

Člen 4(2) Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (6) določa pravila za uporabo izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila za izvoz proizvodov z 12-mestno oznako, ki se razlikuje od navedene v oddelku 16 dovoljenja. Ta določba se uporablja v posameznem sektorju samo, če so se opredelile kategorije proizvodov iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1291/2000 in skupine proizvodov iz druge alinee prvega pododstavka člena 4(2) Uredbe (ES) št. 800/1999.

(9)

Za sektor mleka in mlečnih izdelkov so kategorije proizvodov že opredeljene glede na kategorije, predvidene v Sporazumu o kmetijstvu. Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba to uporabo kategorij ohraniti, člen 4(2) Uredbe (ES) št. 800/1999 pa uporabljati le na podlagi opredeljenih skupin proizvodov.

(10)

V sektorju mleka se stopnje nadomestil močno razlikujejo, predvsem glede na vsebnost maščobe. Da se o tem ne bi porajali dvomi, hkrati pa bi se upošteval cilj iz člena 4(2) Uredbe (ES) št. 800/1999, je treba skupine proizvodov natančno opredeliti. Z namenom uskladitve je ustrezno to pravilo uporabiti za vse mlečne izdelke in v skladu s tem določiti skupine proizvodov za sir.

(11)

Z namenom uskladitve pogojev, pod katerimi sme imetnik dovoljenja izvoziti proizvod, ki se razlikuje od navedenega v oddelku 16 izvoznega dovoljenja, z določbami Uredbe (ES) št. 800/1999 imetniki dovoljenj ne bi bili več obvezani zaprositi za spremembo pred zaključkom postopka izvoza. Da bi se izognili diskriminaciji med nosilci dejavnosti, ki izvažajo po zdaj veljavni ureditvi, in nosilci dejavnosti, ki izvažajo po tej uredbi, se ta določba na zahtevo imetnika dovoljenja lahko uporablja retroaktivno.

(12)

Da se nosilcem dejavnosti omogoči sodelovanje na razpisih, ki jih razpišejo tretje države, ne da bi to vplivalo na omejitve glede količine, bi bilo treba uvesti sistem začasnih dovoljenj, ki bi uspešnim ponudnikom podelil pravico do dokončnega dovoljenja. Da se zagotovi pravilna uporaba takih dovoljenj, bi bilo treba za nekatere izvoze z nadomestili določiti namembno državo kot obvezni namembni kraj.

(13)

Da se zagotovi učinkovito spremljanje izdanih dovoljenj, ki je odvisno od pošiljanja informacij držav članic Komisiji, bi bilo treba predvideti čakalno dobo pred izdajo dovoljenj. Da se zagotovi nemoteno izvajanje dogovorov in zlasti nepristransko dodeljevanje razpoložljivih količin v obsegu, določenem v Sporazumu o kmetijstvu, bi bilo treba predpisati različne upravljalne ukrepe in zlasti storiti vse potrebno za morebitno začasno prekinitev izdajanja dovoljenj ter za uporabo koeficienta dodeljevanja za zaprošene količine.

(14)

Izvoz proizvodov v okviru pomoči v hrani bi moral biti izvzet iz nekaterih določb v zvezi z izdajanjem izvoznih dovoljenj.

(15)

Izkušnje kažejo, da se število zahtevkov za izvozna dovoljenja za posamezne sire razlikuje glede na namembni kraj. Da se lahko posebni ukrepi uporabljajo glede na namembni kraj, naveden v zahtevkih za dovoljenje, bi bilo treba določiti namembna območja, namembno območje, navedeno v izvoznih dovoljenjih, pa bi moralo biti obvezen namembni kraj za proizvode, ki sodijo pod oznako KN 0406.

(16)

Metodo za določitev nadomestila za mlečne izdelke z dodanim sladkorjem, katerih cena se določi glede na ceno sestavin, bi bilo treba določiti skladno z odstotkom v njih vsebovanih sestavin. Da se olajša upravljanje nadomestil za te proizvode in zlasti ukrepov za zagotavljanje skladnosti z obvezami glede izvoza v okviru Sporazuma o kmetijstvu, pa bi bilo treba določiti največjo količino vsebovane saharoze, za katero se lahko odobri nadomestilo. 43 mas. % celotnega proizvoda bi moralo veljati kot reprezentativno za vsebnost saharoze v takih proizvodih.

(17)

Člen 11(6) Uredbe (ES) št. 800/1999 predpisuje, da se nadomestila lahko odobrijo za sestavine s poreklom v Skupnosti v topljenem siru, proizvedenem po postopku aktivnega oplemenitenja. Da se zagotovi, da ta posebni ukrep ustrezno deluje in da ga je mogoče učinkovito preveriti, so potrebne nekatere posebne določbe.

(18)

Na podlagi sporazuma, sklenjenega med Evropsko skupnostjo in Kanado (7), odobrenega s Sklepom Sveta 95/591/ES (8), je treba za sir, ki je upravičen do preferencialnega uvoznega režima v Kanado, predložiti izvozna dovoljenja, ki jih izda Skupnost. Treba bi bilo določiti podrobna pravila za izdajo takih dovoljenj. Da se zagotovi, da se količine sira, uvožene v Kanado na podlagi uvozne kvote, ujemajo s količinami, za katere so bila izdana dovoljenja, bi bilo treba dovoljenja, ki so jih pravilno žigosale kanadske oblasti, vrniti pristojnim organom držav članic, podatke o izvozu pa bi morale države članice posredovati Komisiji. Primerno je pojasniti potrebo po minimalni varščini, čeprav se po tem režimu ne zaprosi za nadomestilo.

(19)

Skupnost ima možnost določiti, kateri uvozniki lahko uvažajo sire Skupnosti v Združene države Amerike (ZDA) na podlagi dodatne kvote, ki izhaja iz Sporazuma o kmetijstvu. Da bi Skupnosti omogočili, da čimbolj poveča vrednost kvote, bi bilo torej treba določiti postopek za imenovanje uvoznikov na podlagi dodeljevanja izvoznih dovoljenj za zadevne proizvode.

(20)

Memorandum o soglasju med Evropsko skupnostjo in Dominikansko republiko o uvozni zaščiti za mleko v prahu v Dominikanski republiki (9), odobren s Sklepom Sveta 98/486/ES (10), Skupnosti podeljuje upravljanje njenega deleža tarifne kvote skladno z mehanizmom izvoznih dovoljenj. Zato je treba določiti postopek za dodeljevanje dovoljenj. Da bi izvozniki zagotovili, da so proizvodi, uvoženi v Dominikansko republiko, del kvote, in da se vzpostavi povezava med uvoženimi proizvodi in proizvodi, navedenimi v izvoznem dovoljenju, morajo ob uvozu predložiti overjeno kopijo izvozne deklaracije, ki mora vsebovati nekatere informacije.

(21)

Uredba Komisije (EGS) št. 896/84 (11) je predpisala dodatne določbe v zvezi z odobritvijo nadomestil pri prehodu iz enega mlečnega leta v drugo, kadar se spremenijo intervencijske cene. Navedene določbe predvidevajo možnost določitve različnih stopenj nadomestil glede na datum izdelave proizvodov. Zahtevana predložitev dokazov o datumu izdelave in kontrolni postopki za preverjanje točnosti dokumentov in računov so se izkazali za zelo zapletene in težavne. Isti cilj je mogoče doseči s prilagoditvijo obdobja veljavnosti izvoznih dovoljenj. Zato je treba Uredbo (EGS) št. 896/84 razveljaviti.

(22)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne izdelke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Ta uredba določa:

(a)

splošne določbe glede dovoljenj in nadomestil za izvoz iz Skupnosti v zvezi z izdelki iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1255/1999;

(b)

posebne določbe v zvezi z izvozom navedenih izdelkov iz Skupnosti v nekatere tretje države.

Člen 2

Uporabljata se uredbi (ES) št. 800/1999 in (ES) št. 1291/2000, razen če ni drugače določeno v tej uredbi.

POGLAVJE II

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 3

1.   Razen v primerih iz prve in četrte alinee prvega pododstavka člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000 se zahteva predložitev izvoznega dovoljenja za izvoz iz Skupnosti v zvezi z izdelki iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1255/1999, za katere se zahteva izvozno nadomestilo.

Z odstopanjem od prve alinee člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000 se lahko za odobritev nadomestila za izvoz mlečnih izdelkov iz člena 36(1)(c) Uredbe (ES) št. 800/1999 uporabi izvozno dovoljenje z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila.

2.   Za odobritev nadomestila morajo proizvodi iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1255/1999 izpolnjevati ustrezne zahteve iz Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (13), zlasti pripravo v odobrenem obratu in usklajenost z zahtevami glede identifikacijske oznake, opredeljenimi v oddelku I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 4

1.   Nadomestilo, ki se izplača, je stopnja, ki velja na dan vložitve zahtevka za izvozno dovoljenje ali, kadar je to ustrezno, za začasno dovoljenje.

2.   Šteje se, da so zahtevki za dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila za proizvode iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1255/1999, ki so bili v smislu člena 17 Uredbe (ES) št. 1291/2000 vloženi v sredo in četrtek po koncu vsakega razpisnega obdobja iz člena 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 581/2004 (14) in člena 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 582/2004 (15), vloženi na delovni dan po tem četrtku.

3.   V oddelku 7 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj sta navedeni namembna država in številčna oznaka namembne države ali ozemlja, kakor je označena v nomenklaturi držav in ozemelj za statistiko zunanje trgovine Skupnosti in statistiko trgovine med državami članicami, določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (16).

4.   Za namen četrte alinee prvega pododstavka člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000, kadar se v izvozno deklaracijo vpiše več ločenih oznak v nomenklaturi kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila, določeni v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (17) (v nadaljevanju „nomenklatura za nadomestila“), ali v kombinirani nomenklaturi, se šteje, da podatki, ki se nanašajo na vsako oznako, sestavljajo ločeno deklaracijo.

Člen 5

Nadomestilo se ne odobri za izvoz sira, kadar je cena franko meja pred uporabo nadomestila v državi članici izvoza manjša od 230 EUR/100 kg. „Cena franko meja“ pomeni ceno franko tovarna, ki se ji doda pavšalni znesek 3 EUR/100 kg.

Kadar se zaprosi za izvozno nadomestilo, je v oddelku 22 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj navedeno besedilo „skladno z najnižjo ceno franko meja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1282/2006“.

Na zahtevo pristojnih organov vlagatelji priskrbijo vse nadaljnje informacije in utemeljitve, ki se organom zdijo potrebne, da se zagotovi skladnost s ceno franko meja pri opravljanju carinskih postopkov, ter sprejmejo, kadar je to potrebno, kakršna koli preverjanja računov pri teh organih, kakor določa Uredba Sveta (EGS) št. 4045/89 (18).

Člen 6

1.   Kategorije proizvodov iz Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega med urugvajskim krogom trgovinskih pogajanj GATT (v nadaljnjem besedilu „Sporazum o kmetijstvu“), so določene v Prilogi I k tej uredbi.

2.   Skupine proizvodov iz druge alinee prvega pododstavka člena 4(2) Uredbe (ES) št. 800/1999 so določene v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 7

1.   V oddelku 16 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj je navedena 12-mestna oznaka proizvoda nomenklature za nadomestila, kadar se zahteva nadomestilo, ali 8-mestna oznaka kombinirane nomenklature, kadar se nadomestilo ne zahteva. Dovoljenja veljajo samo za ta proizvod, razen v primerih, določenih v odstavkih 2 in 3.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 velja izvozno dovoljenje tudi za izvoz proizvoda, ki sodi pod drugo 12-mestno oznako proizvoda kot tisto, navedeno v polju 16 dovoljenja, če se proizvodoma odobri enak znesek izvoznega nadomestila in če pripadata isti kategoriji proizvodov, navedeni v Prilogi I.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 velja izvozno dovoljenje tudi za izvoz proizvoda, ki sodi pod drugo 12-mestno oznako proizvoda kot tisto, navedeno v polju 16 dovoljenja, če oba pripadata isti skupini proizvodov, navedeni v Prilogi II.

V takem primeru se nadomestila izračunajo v skladu z drugim pododstavkom člena 4(2) Uredbe (ES) št. 800/1999.

Člen 8

Izvozna dovoljenja veljajo od dneva izdaje, v smislu člena 23(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000, do:

(a)

konca četrtega meseca po izdaji pri proizvodih, ki sodijo pod oznako KN 0402 10;

(b)

konca četrtega meseca po izdaji pri proizvodih, ki sodijo pod oznako KN 0405;

(c)

konca četrtega meseca po izdaji pri proizvodih, ki sodijo pod oznako KN 0406;

(d)

konca četrtega meseca po izdaji za druge proizvode iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1255/1999;

(e)

datuma, do katerega je treba izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz razpisa, navedenega v členu 9(1) te uredbe, in najpozneje do konca osmega meseca po izdaji dokončnega izvoznega dovoljenja iz člena 9(3) te uredbe.

Člen 9

1.   Pri razpisu, ki ga izda javni organ v tretji državi, kot je navedeno v členu 49(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000, razen razpisa za proizvode iz oznake KN 0406, lahko nosilci dejavnosti zaprosijo za začasno izvozno dovoljenje za količino, vključeno v razpis, za katero je treba položiti varščino.

Varščina za začasna dovoljenja znaša 75 % zneska, izračunanega v skladu s členom 10 te uredbe, sicer pa najmanj 5 EUR/100 kg.

Nosilci dejavnosti predložijo dokaz, da je razpisni organ javen ali da zanj velja javno pravo.

2.   Začasna dovoljenja se izdajo na peti delovni dan po dnevu vložitve zahtevka, pod pogojem, da niso bili sprejeti ukrepi iz člena 11(2).

3.   Z odstopanjem od člena 49(5) Uredbe (ES) št. 1291/2000 je rok za predložitev informacij iz navedenega odstavka 60 dni.

Pred koncem tega obdobja nosilci dejavnosti vložijo zahtevek za dokončno izvozno dovoljenje, ki se izda po predložitvi dokaza, da so sklenili pogodbo.

Ob predložitvi dokaza, da je ponudba zavrnjena ali da je količina, dodeljena s pogodbo, manjša od navedene v začasnem dovoljenju, se sprosti del ali celotna varščina, kot je to primerno.

4.   Zahtevki za dovoljenja iz odstavkov 2 in 3 se vložijo v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1291/2000.

5.   Za dokončna izvozna dovoljenja se uporabljajo določbe tega poglavja, razen člena 11.

6.   Namembna država iz člena 4(3) je obvezen namembni kraj za namen člena 19(5) Uredbe (ES) št. 800/1999 za dovoljenja, izdana v skladu s tem členom.

7.   Člen 49(9)(c) Uredbe (ES) št. 1291/2000 se ne uporablja.

Člen 10

1.   Varščina iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 je enaka odstotku nadomestila, določenega za vsako oznako proizvoda, ki velja na dan, ko se vloži zahtevek za izvozno dovoljenje, kakor sledi:

(a)

15 % za proizvode z oznako KN 0405;

(b)

15 % za proizvode z oznako KN 0402 10;

(c)

15 % za proizvode z oznako KN 0406;

(d)

15 % za druge proizvode iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1255/1999.

Vendar pa varščina ne sme biti manjša od 5 EUR/100 kg.

Znesek nadomestila iz prvega pododstavka se izračuna za celotno količino zadevnega proizvoda, razen za mlečne izdelke z dodanim sladkorjem.

Za mlečne izdelke z dodanim sladkorjem je znesek nadomestila iz prvega pododstavka enak skupni količini celotnega zadevnega izdelka, pomnoženi s stopnjo nadomestila, ki se uporablja na kilogram mlečnega izdelka.

2.   Člen 35(3) Uredbe (ES) št. 1291/2000 se ne uporablja za dovoljenja, izdana v skladu s to uredbo.

Člen 11

1.   Izvozna dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila se izdajo peti delovni dan po vložitvi zahtevkov, pod pogojem, da so bile količine, za katere so bili vloženi zahtevki za dovoljenja, sporočene skladno s členom 9(1) Uredbe Komisije (ES) št. 562/2005 (19) ter da niso bili sprejeti ukrepi iz točk (a) in (b) odstavka 2 tega člena.

2.   Kadar bi ali bi lahko izdajanje izvoznih dovoljenj privedlo do prekoračitve razpoložljivih proračunskih sredstev ali do izčrpanja maksimalnih količin, ki se jih sme izvoziti z nadomestilom v 12-mesečnem zadevnem obdobju ali v krajšem obdobju, določenem na podlagi člena 12 te uredbe ob upoštevanju člena 31(13) Uredbe (ES) št. 1255/1999, ali pa tako izdajanje ne bi omogočalo nadaljevanja izvoza v preostalem delu obdobja, lahko Komisija:

(a)

uporabi koeficient dodeljevanja za zahtevane količine;

(b)

zavrne vse ali del obravnavanih zahtevkov, na podlagi katerih izvozna dovoljenja še niso bila izdana;

(c)

začasno ustavi vlaganje zahtevkov za dovoljenja za največ pet delovnih dni; začasna prekinitev vlaganja zahtevkov se lahko podaljša v skladu s postopkom iz člena 42(2) Uredbe (ES) št. 1255/1999.

Kadar je koeficient iz točke (a) prvega pododstavka nižji od 0,4, lahko vlagatelji v treh delovnih dneh po objavi odločbe, ki določa koeficient, zahtevajo preklic svojega zahtevka za dovoljenje in sprostitev varščine.

V primeru iz točke (c) prvega pododstavka so zahtevki za dovoljenja, vloženi med začasno prekinitvijo, neveljavni.

Ukrepi iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka se lahko izvedejo ali prilagodijo po kategoriji izdelka in po namembnem kraju ali skupini namembnih krajev.

Za namen prvega pododstavka se upoštevajo, glede na obravnavani proizvod, sezonski značaj trgovine, razmere na trgu ter zlasti cenovna gibanja na trgu in izvozni pogoji, ki iz tega izhajajo.

3.   Sprejmejo se lahko tudi ukrepi iz odstavka 2, kadar se zahtevki za izvozna dovoljenja nanašajo na količine, ki presegajo ali bi lahko presegale običajno razpoložljive količine za en namembni kraj ali skupino namembnih krajev in bi izdaja zahtevanih dovoljenj privedla do tveganja špekulacij, izkrivljanja konkurence med nosilci dejavnosti ali motenj zadevne trgovine ali trga Skupnosti.

4.   Če so zahtevki za dovoljenja zavrnjeni ali količine, za katere je vložen zahtevek, zmanjšane, se mora varščina za vse količine, za katere zahtevki niso bili sprejeti, takoj sprostiti.

Člen 12

Kadar je skupna količina v vloženih zahtevkih za dovoljenja taka, da obstaja nevarnost zgodnjega izčrpanja največjih količin, ki se lahko izvozijo z nadomestilom v obravnavanem 12-mesečnem obdobju, se lahko v skladu s postopkom iz člena 42(2) Uredbe (ES) št. 1255/1999 sklene, da se navedene največje količine razporedijo po obdobjih, ki jih je treba določiti.

Člen 13

1.   Kadar izvožena količina presega količino, navedeno v dovoljenju, se pri prekoračitvi nadomestilo ne izplača.

V ta namen oddelek 22 dovoljenja navaja: „Izplačilo nadomestila je omejeno na količino, navedeno v oddelkih 17 in 18.“

2.   Z odstopanjem od členov 8(5) in 35(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 o odstopanjih pri izvoženih količinah se uporabljajo naslednje stopnje:

(a)

stopnja, predvidena v členu 8(5) Uredbe (ES) št. 1291/2000, je 2 %;

(b)

stopnja, predvidena v prvem in drugem pododstavku člena 35(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000, je 98 %;

(c)

stopnja, predvidena v tretjem pododstavku člena 35(2), je 2 %.

Člen 14

Člen 11 se ne uporablja za izdajo izvoznih dovoljenj za dobavo pomoči v obliki hrane, navedeno v členu 10(4) Sporazuma o kmetijstvu.

Člen 15

1.   Za dovoljenja, izdana za proizvode, ki sodijo pod oznako KN 0406, se v oddelek 20 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj vnese naslednje besedilo:

„Dovoljenje, veljavno za območje …, kot je opredeljeno v členu 15(2) Uredbe (ES) št. 1282/2006.“

2.   Za namen odstavka 1 se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

območje I: oznake namembnega kraja AL, BA, XK, MK, XM in XS;

(b)

območje II: oznaka namembnega kraja US;

(c)

območje III: vse druge oznake namembnega kraja.

3.   Območje, navedeno v oddelku 20 zahtevkov in dovoljenj ter opredeljeno v odstavku 1, je obvezen namembni kraj.

Navedeno območje je območje, opredeljeno v odstavku 2 tega člena, kamor sodi namembna država, navedena v oddelku 7 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj.

Nadomestilo se ne izplača, kadar dejanski namembni kraj ni na območju, navedenem v zahtevku za dovoljenje in v dovoljenju. Člen 18(3) Uredbe (ES) št. 800/1999 se ne uporablja.

Člen 16

1.   Za mlečne izdelke z dodanim sladkorjem je nadomestilo enako vsoti naslednjih komponent:

(a)

komponente, ki predstavlja količino mlečnega izdelka;

(b)

komponente, ki predstavlja količino dodane saharoze, do največ 43 mas. % celotnega proizvoda.

2.   Komponenta iz odstavka 1(a) se izračuna z množenjem osnovnega zneska nadomestila in vsebnosti mlečnega izdelka v celotnem proizvodu.

Osnovni znesek iz prvega pododstavka je nadomestilo za kilogram mlečnega izdelka, vsebovanega v celotnem proizvodu.

3.   Komponenta iz odstavka 1(b) se izračuna z množenjem vsebnosti saharoze v celotnem proizvodu do največ 43 % in osnovnega zneska nadomestila, ki se uporablja na dan vložitve zahtevka za dovoljenje za proizvode, navedene v členu 1(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 (20).

Vendar se delež saharoze ne upošteva, če je osnovni znesek nadomestila za vsebnost mlečnega izdelka iz drugega pododstavka odstavka 2 tega člena nič ali ni določen.

Člen 17

1.   Zahtevke za izvozna dovoljenja za mleko in mlečne izdelke, izvožene kot proizvodi, ki sodijo pod oznako KN 0406 30, kot navaja tretja alinea člena 11(6) Uredbe (ES) št. 800/1999, spremlja kopija pooblastila za uporabo ustreznega carinskega postopka.

2.   Oddelek 20 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj za izvoz mleka in mlečnih izdelkov iz odstavka 1 vsebuje sklic na ta člen.

3.   Države članice na podlagi dogovorov iz odstavka 1 storijo vse potrebno, da opredelijo in preverijo kakovost in količino proizvodov iz navedenega odstavka, za katere je bil vložen zahtevek za nadomestilo, in da uporabijo določbe o upravičenosti do nadomestila.

POGLAVJE III

POSEBNE DOLOČBE

ODDELEK 1

Izvoz v Kanado

Člen 18

1.   Za izvoz sira v Kanado na podlagi kvote iz sporazuma, sklenjenega med Evropsko skupnostjo in Kanado ter odobrenega s Sklepom 95/591/ES, se zahteva izvozno dovoljenje.

2.   Zahtevki za dovoljenje so sprejemljivi samo, če vlagatelji:

(a)

pisno izjavijo, da je ves material, ki sodi pod poglavje 4 kombinirane nomenklature in se uporablja pri izdelavi proizvodov, vključenih v njihovih zahtevkih, v celoti proizveden v Skupnosti;

(b)

se pisno obvežejo, da bodo na zahtevo pristojnih organov zagotovili kakršno koli nadaljnjo utemeljitev, ki je po mnenju teh organov potrebna za izdajo dovoljenj, ter soglašali, kadar je to primerno, s kakršnim koli preverjanjem vodenja poslovnih knjig in proizvodnje zadevnih proizvodov, ki ga izvedejo navedeni organi.

Člen 19

Zahtevki za dovoljenja in dovoljenja vsebujejo naslednje podatke:

(a)

v oddelku 7 besedi „KANADA – CA“;

(b)

v oddelku 15 šestmestno poimenovanje blaga v skladu s kombinirano nomenklaturo za proizvode, ki sodijo pod oznake KN 0406 10, 0406 20, 0406 30 in 0406 40, ter osemmestno poimenovanje za proizvode, ki sodijo pod oznako KN 0406 90. Oddelek 15 zahtevkov in dovoljenj lahko vsebuje največ šest tako opisanih proizvodov;

(c)

v oddelku 16 osemmestno oznako KN in količino v kilogramih za vsak proizvod iz oddelka 15. Dovoljenje velja samo za tako označene proizvode in količine;

(d)

v oddelkih 17 in 18 celotno količino proizvodov iz oddelka 16;

(e)

v oddelku 20 eno od naslednjih navedb, kakor je ustrezno:

„Siri za neposreden izvoz v Kanado. Člen 18 Uredbe (ES) št. 1282/2006. Kvota za … (leto)“,

„Siri za izvoz neposredno/čez New York v Kanado. Člen 18 Uredbe (ES) št. 1282/2006. Kvota za … (leto).“.

Kadar se sir prevaža v Kanado prek tretjih držav, je treba te države navesti namesto sklicevanja na New York ali skupaj s sklicevanjem nanj;

(f)

v oddelku 22 besede „brez izvoznega nadomestila“.

Člen 20

1.   Dovoljenja se izdajo takoj po vložitvi sprejemljivih zahtevkov. Na zahtevo vlagateljev se izda overjena kopija dovoljenja.

2.   Dovoljenja veljajo od datuma izdaje, v smislu člena 23(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000, do 31. decembra, ki sledi navedenemu datumu.

Dovoljenja, izdana od 20. do 31. decembra, pa veljajo od l. januarja do 31. decembra naslednjega leta. V tem primeru mora biti naslednje leto navedeno v oddelku 20 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj v skladu s členom 19(e).

Člen 21

1.   Izvozna dovoljenja, predložena pristojnemu organu za vnos dodeljenih količin in zaznamek skladno s členom 24 Uredbe (ES) št. 1291/2000, se lahko uporabijo samo za eno izvozno deklaracijo. Dovoljenja se ob predložitvi izvozne deklaracije izčrpajo.

2.   Imetniki izvoznih dovoljenj zagotovijo, da se overjena kopija izvoznega dovoljenja predloži pristojnemu kanadskemu organu, ko se zaprosi za uvozno dovoljenje.

3.   Z odstopanjem od člena 9 Uredbe (ES) št. 1291/2000 dovoljenja niso prenosljiva.

4.   Do 31. julija za prejšnje šestmesečno obdobje in do 31. januarja za prejšnje kvotno leto pristojni organ države članice na vzorcu iz Priloge III obvesti Komisijo o številu izdanih dovoljenj in zadevni količini sira.

Člen 22

1.   Poglavje II se ne uporablja.

2.   Obvestilo držav članic iz člena 21(4) se pošlje v elektronski obliki, v skladu z navodili Komisije državam članicam.

ODDELEK 2

Izvoz v Združene države Amerike

Člen 23

V skladu s postopkom iz člena 42(2) Uredbe (ES) št. 1255/1999 se lahko odloči, da se bodo proizvodi iz oznake KN 0406 v Združene države Amerike izvažali kot del naslednjih kvot:

(a)

dodatne kvote na podlagi Sporazuma o kmetijstvu;

(b)

tarifnih kvot, ki so bile prvotno sprejete v tokijskem krogu in so jih ZDA dodelile Avstriji, Finski in Švedski na seznamu XX urugvajskega kroga;

(c)

tarifnih kvot, ki so bile prvotno sprejete v urugvajskem krogu in so jih ZDA dodelile Češki, Madžarski, Poljski in Slovaški na seznamu XX Urugvajskega kroga.

Člen 24

1.   Za izvoz sira v Združene države Amerike je na podlagi kvot iz člena 23 treba predložiti izvozno dovoljenje v skladu s tem oddelkom.

V oddelku 16 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj je navedena osemmestna oznaka proizvoda po kombinirani nomenklaturi.

2.   Nosilci dejavnosti lahko v obdobju, ki se določi v odločbi iz člena 23, zaprosijo za izvozno dovoljenje za izvoz proizvodov iz navedenega člena v naslednjem koledarskem letu pod pogojem, da položijo varščino v skladu s členom 10.

3.   Vlagatelji zahtevkov za izvozna dovoljenja v zvezi s skupinami proizvodov in kvotami, opredeljenimi v 16- in 22-Tokio, 16-, 17-, 18-, 20- in 21- ter 22-Urugvaj, 25-Tokio in 25-Urugvaj v uredbi, navedeni v členu 23, zagotovijo dokaze, da so izvažali zadevne proizvode v Združene države Amerike v najmanj enem od preteklih treh let in da je njihov imenovani uvoznik hčerinsko podjetje vlagatelja.

4.   Vlagatelji zahtevkov za izvozna dovoljenja v zahtevkih navedejo:

(a)

oznako skupine proizvodov, vključene v kvoto Združenih držav v skladu z dodatnimi opombami 16 do 23 in 25 v poglavju 4 usklajenega tarifnega programa Združenih držav Amerike;

(b)

imena proizvodov v skladu z usklajenim tarifnim programom Združenih držav Amerike;

(c)

ime in naslov uvoznika v Združenih državah, ki ga imenuje vlagatelj.

5.   Zahtevkom za izvozna dovoljenja se priloži potrdilo imenovanega uvoznika, v katerem je navedeno, da je ta upravičen na podlagi pravil, ki veljajo v Združenih državah glede izdaje uvoznih dovoljenj za proizvode iz člena 23.

Člen 25

1.   Kadar zahtevki za izvozna dovoljenja za skupino proizvodov ali kvoto iz člena 23 presegajo razpoložljivo količino za zadevno leto, Komisija uporabi enoten koeficient dodeljevanja za količine, za katere je vložen zahtevek.

Za zavrnjene zahtevke ali za količine, ki presegajo dodeljene, se varščine sprostijo v celoti ali delno.

2.   Kadar bi se zaradi uporabe koeficienta dodeljevanja dodelila dovoljenja za manj kot 10 ton na zahtevek, zadevne države članice dodelijo ustrezne razpoložljive količine z žrebanjem po kvotah. Država članica izžreba dovoljenja za 10 ton med vlagatelji, katerim bi bilo z uporabo koeficienta dodeljevanja dodeljenih manj kot 10 ton.

Količine, manjše od 10 ton, ki ostanejo pri sestavljanju sklopov, se pred žrebom enakomerno razdelijo na sklope po 10 ton.

Kadar bi po uporabi koeficienta dodeljevanja ostala količina, manjša od 10 ton, se ta šteje kot posamezen sklop.

Varščina za zahtevke, ki niso uspešni pri dodeljevanju z žrebanjem, se nemudoma sprosti.

3.   Kadar so zahtevki za dovoljenja vloženi za količine proizvodov, ki ne presegajo kvot iz člena 23 za zadevno leto, lahko Komisija dodeli preostale količine vlagateljem v sorazmerju z zaprošenimi količinami z uporabo koeficienta dodeljevanja.

V tem primeru nosilci dejavnosti pristojni organ obvestijo o dodatni količini, ki jo sprejmejo, v enem tednu od objave prilagojenega koeficienta dodeljevanja, položena varščina pa se poviša skladno s tem.

Člen 26

1.   Imena imenovanih uvoznikov iz člena 24(4)(c) Komisija sporoči pristojnim organom Združenih držav Amerike.

2.   Kadar se uvozno dovoljenje za zadevne količine ne dodeli imenovanemu uvozniku in okoliščine ne dopuščajo dvoma o dobrovernosti nosilca dejavnosti, ki vlaga potrdilo iz člena 24(5), lahko država članica nosilca dejavnosti pooblasti, da imenuje drugega uvoznika, pod pogojem, da je ta na seznamu, posredovanem pristojnemu organu Združenih držav Amerike v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Država članica Komisijo čim prej obvesti o zamenjavi imenovanega uvoznika, Komisija pa o zamenjavi obvesti pristojne organe Združenih držav.

Člen 27

Izvozna dovoljenja se izdajo do 15. decembra leta pred kvotnim letom za količine, za katere se odobrijo dovoljenja.

Dovoljenja veljajo od 1. januarja do 31. decembra kvotnega leta.

V oddelku 20 zahtevka za dovoljenje in dovoljenja je navedeno naslednje besedilo:

„Za izvoz v Združene države Amerike: Kvota za … (leto) – oddelek 2 poglavja III Uredbe (ES) št. 1282/2006.“

Dovoljenja, izdana na podlagi tega člena, so veljavna samo za izvoz iz člena 23.

Člen 28

Poglavje II se uporablja z izjemo členov 8 in 11.

ODDELEK 3

Izvoz v Dominikansko republiko

Člen 29

1.   Pristojnim organom Dominikanske republike je treba predložiti overjeno kopijo izvoznega dovoljenja, izdanega skladno s tem oddelkom, in pravilno overjeno kopijo izvozne deklaracije za vsako pošiljko pri izvozu mleka v prahu v Dominikansko republiko v okviru kvote iz Memoranduma o soglasju, sklenjenega med Evropsko skupnostjo in Dominikansko republiko ter odobrenega s Sklepom 98/486/ES.

2.   Ob izdaji izvoznih dovoljenj se prednost da mleku v prahu, ki sodi pod naslednje oznake proizvodov iz nomenklature za izvozna nadomestila:

0402 10 11 9000,

0402 10 19 9000,

0402 21 11 9900,

0402 21 19 9900,

0402 21 91 9200,

0402 21 99 9200.

Izdelki morajo biti v celoti proizvedeni v Skupnosti. Na zahtevo pristojnih organov priskrbijo vlagatelji kakršno koli nadaljnjo utemeljitev, ki je po mnenju organov potrebna za izdajo dovoljenj, ter sprejmejo, kadar je to potrebno, kakršna koli preverjanja vodenja poslovnih knjig in proizvodnje zadevnih proizvodov, ki jih izvedejo navedeni organi.

Člen 30

1.   Kvota iz člena 29(1) je 22 400 ton za 12-mesečno obdobje, ki se začne 1. julija. Kvota se razdeli na dva dela:

(a)

prvi del, enak 80 % ali 17 920 tonam, se porazdeli med izvoznike Skupnosti, ki lahko dokažejo, da so izvažali proizvode iz člena 29(2) v Dominikansko republiko v vsaj treh od štirih koledarskih let pred obdobjem za vložitev zahtevkov;

(b)

drugi del, enak 20 % ali 4 480 tonam, se rezervira za vlagatelje, ki niso vlagatelji iz točke (a), ki lahko ob predložitvi svojih zahtevkov dokažejo, da so vsaj 12 mesecev trgovali s tretjimi državami z mlečnimi izdelki, navedenimi v poglavju 4 kombinirane nomenklature ter so v državi članici vpisani v register zavezancev za DDV.

2.   Zahtevki za izvozna dovoljenja na vlagatelja ne vključujejo več kot:

(a)

za del iz odstavka 1(a) količine, enake 110 % skupne količine proizvodov iz člena 29(2), izvožene v Dominikansko republiko v enem od treh koledarskih let pred obdobjem za vložitev zahtevkov;

(b)

za del iz odstavka 1(b) skupne največje količine 600 ton.

Zahtevki, ki presegajo zgornjo mejo iz točk (a) in (b), se zavrnejo.

3.   Zahtevki so sprejemljivi, če se na oznako proizvoda v nomenklaturi za nadomestila vloži samo en zahtevek za izvozno dovoljenje, vse zahtevke pa je treba vložiti sočasno pri pristojnem organu ene same države članice;

Zahtevki za izvozna dovoljenja so sprejemljivi samo, kadar vlagatelji ob vložitvi svojih zahtevkov:

(a)

položijo varščino 15 EUR na 100 kilogramov;

(b)

za del iz odstavka 1(a) navedejo količino proizvodov iz člena 29(2), ki so jo izvozili v Dominikansko republiko v enem od treh koledarskih let pred obdobjem iz odstavka 1(a) tega člena, ter lahko to dokažejo pristojnemu organu zadevne države članice. V ta namen se nosilec dejavnosti, katerega ime je navedeno na ustrezni izvozni deklaraciji, šteje za izvoznika;

(c)

za del iz odstavka 1(b) lahko dokažejo pristojnemu organu zadevne države članice, da izpolnjujejo tam predpisane pogoje.

Člen 31

Zahtevki za dovoljenja se vložijo od 1. do 10. aprila vsako leto za kvoto, ki se nanaša na obdobje od 1. julija do 30. junija naslednje leto.

Za namen člena 4(1) se šteje, da so vsi zahtevki, vloženi pred iztekom roka, vloženi na prvi dan roka za vložitev zahtevkov za dovoljenja.

Člen 32

Zahtevki za dovoljenja in dovoljenja vsebujejo:

(a)

v oddelku 7 besedilo „Dominikanska republika – DO“;

(b)

v oddelkih 17 in 18 količino, na katero se nanaša zahtevek ali dovoljenje;

(c)

v oddelku 20 eno od navedb iz Priloge IV.

Dovoljenje, izdano v skladu s tem oddelkom, pomeni, da je obvezen izvoz v Dominikansko republiko.

Člen 33

1.   Najpozneje peti delovni dan po izteku roka za vložitev zahtevkov za dovoljenja države članice na obrazcu v Prilogi V obvestijo Komisijo o količinah, vključenih v zahtevkih za dovoljenja, ali, kadar je to primerno, da zahtevki niso bili vloženi, za vsakega od obeh delov kvote in za vsako oznako proizvoda nomenklature za nadomestila.

Pred izdajo dovoljenj države članice preverijo zlasti, da so informacije iz člena 29(2) ter člena 30(1) in (2) točne.

Če se ugotovi, da so informacije, ki jih zagotovi nosilec dejavnosti, kateremu se izda dovoljenje, netočne, se dovoljenje prekliče in varščina zaseže.

2.   Komisija čim prej odloči, koliko dovoljenj za zahtevane količine se lahko odobri, ter o svoji odločitvi obvesti države članice.

Če vse količine, vključene v zahtevke za dovoljenja, za enega od obeh delov kvote presegajo količini iz člena 30(1), Komisija določi koeficient dodeljevanja. Če je zaradi uporabe koeficienta dodeljevanja količina na vlagatelja manjša od 20 ton, lahko vlagatelji umaknejo svoje zahtevke. V takih primerih obvestijo pristojni organ v treh delovnih dneh po objavi sklepa Komisije. Varščina se takoj sprosti. Pristojni organ v osmih delovnih dneh po objavi sklepa obvesti Komisijo o količinah, za katere so bili zahtevki umaknjeni in je bila varščina sproščena.

Kadar je skupna količina, vključena v zahtevke za dovoljenja, manjša od količine, ki je na voljo za obravnavano obdobje, Komisija dodeli preostalo količino na podlagi objektivnih meril, pri čemer upošteva zlasti zahtevke za dovoljenja za vse proizvode, ki sodijo pod oznake KN 0402 10, 0402 21 in 0402 29.

Člen 34

1.   Dovoljenja se izdajo na zahtevo nosilca dejavnosti najprej 1. junija in najpozneje 15. februarja naslednje leto. Izdajo se samo nosilcem dejavnosti, katerih zahtevki za dovoljenja so bili sporočeni skladno s členom 33(1).

Države članice najpozneje do konca februarja na obrazcu iz Priloge VI Komisiji za oba dela kvote sporočijo količine, za katere dovoljenja niso bila izdana.

2.   Izvozna dovoljenja, izdana v skladu s tem oddelkom, veljajo od dejanskega dneva njihove izdaje v smislu člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 do 30. junija kvotnega leta, za katero je bil vložen zahtevek za dovoljenje.

3.   Varščina se sprosti samo v enem od naslednjih primerov:

(a)

ob predložitvi dokazila iz člena 35(5) Uredbe (ES) št. 1291/2000;

(b)

za količino, zajeto v zahtevkih, za katere dovoljenja ni bilo mogoče izdati.

Varščina, ki se nanaša na neizvoženo količino, se zaseže.

4.   Z odstopanjem od člena 9 Uredbe (ES) št. 1291/2000 dovoljenja niso prenosljiva.

5.   Najpozneje 31. avgusta vsako leto pristojni organ države članice na obrazcu iz Priloge VII in v zvezi s prejšnjim 12-mesečnim obdobjem iz člena 30(1), razčlenjeno po oznakah proizvodov v nomenklaturi za nadomestila, Komisiji poroča o:

dodeljeni količini,

količini, za katero so bila izdana dovoljenja,

izvoženi količini.

Člen 35

1.   Poglavje II se uporablja z izjemo členov 8, 10 in 11.

2.   Z odstopanjem od člena 7(1) lahko imetniki dovoljenj zaprosijo za zamenjavo oznake v oddelku 16 izvoznega dovoljenja z drugo oznako, navedeno v členu 29(2), kadar je nadomestilo enako.

Take prošnje se oddajo pred dnevom izvoza v smislu člena 5(1) Uredbe (ES) št. 800/1999.

V dveh delovnih dneh po spremembi oznake proizvoda pristojni organi države članice Komisiji sporočijo:

(a)

ime in naslov imetnika dovoljenja;

(b)

serijsko številko dovoljenja ali izpisek iz dovoljenja ter datum izdaje;

(c)

izvorno oznako proizvoda;

(d)

končno oznako proizvoda.

3.   Obvestilo držav članic iz tega oddelka se pošlje v elektronski obliki, v skladu z navodili Komisije državam članicam.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 36

Uredbi (ES) št. 174/1999 in (EGS) št. 896/84 se razveljavita.

Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 174/1999 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se razlagajo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi VIII.

Uredba (ES) št. 174/1999 se še naprej uporablja za dovoljenja, za katera so bili zahtevki vloženi pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Člen 37

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za izvozna dovoljenja, za katera so bili vloženi zahtevki od 1. septembra 2006.

Na zahtevo vpletenega nosilca dejavnosti, vloženo v 3 mesecih po datumu objave te uredbe, se člen 7(2) uporablja za dovoljenja, izdana pred 1. septembrom 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. avgusta 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 20, 27.1.1999, str. 8. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 508/2006 (UL L 92, 30.3.2006, str. 10).

(3)  UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

(4)  UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

(5)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 410/2006 (UL L 71, 10.3.2006, str. 7).

(6)  UL L 102, 17.4.1999, str. 11. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 671/2004 (UL L 105, 14.4.2004, str. 5).

(7)  UL L 334, 30.12.1995, str. 33.

(8)  UL L 334, 30.12.1995, str. 25.

(9)  UL L 218, 6.8.1998, str. 46.

(10)  UL L 218, 6.8.1998, str. 45.

(11)  UL L 91, 1.4.1984, str. 71. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 222/88 (UL L 28, 1.2.1988, str. 1).

(12)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1. Popravljena razlièica v UL L 226, 25.6.2004, str. 3.

(13)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena razlièica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22.

(14)  UL L 90, 27.3.2004, str. 64.

(15)  UL L 90, 27.3.2004, str. 67.

(16)  UL L 126, 19.5.2005, str. 12.

(17)  UL L 366, 24.12.1987, str. 1.

(18)  UL L 388, 30.12.1989, str. 18.

(19)  UL L 95, 14.4.2005, str. 11.

(20)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1.


PRILOGA I

Kategorije proizvodov iz člena 6(1)

Številka

Poimenovanje

Oznaka KN

I

Maslo, druge maščobe in olja, pridobljena iz mleka in namazov

0405 10

0405 20 90

0405 90

II

Posneto mleko v prahu

0402 10

III

Sir in skuta

0406

IV

Drugi mlečni izdelki

0401

0402 21

0402 29

0402 91

0402 99

0403 10 11 do 0403 10 39

0403 90 11 do 0403 90 69

0404 90

2309 10 15

2309 10 19

2309 10 39

2309 10 59

2309 10 70

2309 90 35

2309 90 39

2309 90 49

2309 90 59

2309 90 70


PRILOGA II

Skupine proizvodov iz člena 6(2)

Številka skupine

Oznaka mlečnega izdelka

(nomenklatura za nadomestila)

1

0401 30 31 9100

0401 30 31 9400

0401 30 31 9700

0401 30 91 9100

2

0401 30 39 9100

0401 30 39 9400

0401 30 39 9700

0401 30 99 9100

0401 30 99 9500

3

0402 21 11 9200

0402 21 11 9300

0402 21 11 9500

0402 21 11 9900

0402 21 91 9100

0402 21 91 9200

0402 21 91 9350

0402 21 91 9500

4

0402 21 17 9000

0402 21 19 9300

0402 21 19 9500

0402 21 19 9900

0402 21 99 9100

0402 21 99 9200

0402 21 99 9300

0402 21 99 9400

0402 21 99 9500

0402 21 99 9600

0402 21 99 9700

0402 21 99 9900

5

0402 29 15 9200

0402 29 15 9300

0402 29 15 9500

0402 29 15 9900

0402 29 91 9000

6

0402 29 19 9300

0402 29 19 9500

0402 29 19 9900

0402 29 99 9100

0402 29 99 9500

7

0402 91 11 9370

0402 91 31 9300

8

0402 91 19 9370

0402 91 39 9300

9

0402 99 11 9350

0402 99 31 9150

0402 99 31 9300

10

0402 99 19 9350

0402 99 39 9150

11

0403 90 11 9000

0403 90 13 9200

0403 90 13 9300

0403 90 13 9500

0403 90 13 9900

0403 90 19 9000

12

0403 90 33 9400

0403 90 33 9900

13

0403 90 59 9310

0403 90 59 9340

0403 90 59 9370

0403 90 59 9510

14

0404 90 21 9120

0404 90 21 9160

0404 90 23 9120

0404 90 23 9130

0404 90 23 9140

0404 90 23 9150

15

0404 90 29 9110

0404 90 29 9115

0404 90 29 9125

0404 90 29 9140

16

0404 90 81 9100

0404 90 83 9110

0404 90 83 9130

0404 90 83 9150

0404 90 83 9170

17

0405 10 11 9500

0405 10 11 9700

0405 10 19 9500

0405 10 19 9700

0405 10 30 9100

0405 10 30 9300

0405 10 30 9700

0405 10 50 9300

0405 10 50 9500

0405 10 50 9700

0405 10 90 9000

0405 20 90 9500

0405 20 90 9700

0405 90 10 9000

0405 90 90 9000

18

0406 10 20 9640

0406 10 20 9650

19

0406 10 20 9830

0406 10 20 9850

20

0406 20 90 9913

0406 20 90 9915

0406 20 90 9917

0406 20 90 9919

21

0406 30 31 9930

0406 30 31 9950

22

0406 30 39 9500

0406 30 39 9700

23

0406 30 39 9930

0406 30 39 9950

24

0406 90 76 9300

0406 90 76 9400

0406 90 76 9500

25

0406 90 78 9100

0406 90 78 9300

0406 90 78 9500

26

0406 90 85 9930

0406 90 85 9970

27

0406 90 86 9400

0406 90 86 9900

28

0406 90 87 9300

0406 90 87 9400


PRILOGA III

KANADA

Informacije, potrebne po členu 21(4)

 

Država članica:

 

Podatki se nanašajo na obdobje:


Ime in naslov gospodarskega subjekta:

Oznaka KN proizvoda

(v skladu s členom 19)

Izdana dovoljenja

Število dovoljenj

Količina v tonah

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

 

 


PRILOGA IV

Navedbe iz člena 32(c)

:

v španščini

:

Capítulo III, sección 3, del Reglamento (CE) no 1282/2006:

contingente arancelario de leche en polvo del año 1.7.…-30.6.… fijado en el Memorándum de acuerdo celebrado entre la Comunidad Europea y la República Dominicana y aprobado por la Decisión 98/486/CE del Consejo.

:

v češčini

:

kapitola III oddíl 3 nařízení (ES) č. 1282/2006:

Celní kvóta pro období od 1.7.… do 30.6.… pro sušené mléko v rámci memoranda o porozumění uzavřeného mezi Evropským společenstvím a Dominikánskou republikou a schváleného rozhodnutím Rady 98/486/ES.

:

v danščini

:

kapitel III, afdeling 3, i forordning (EF) nr. 1282/2006:

toldkontingent for perioden 1.7.… til 30.6.… for mælkepulver i henhold til den aftale, som blev indgået mellem Det Europæiske Fællesskab og Den Dominikanske Republik og godkendt ved Rådets afgørelse 98/486/EF.

:

v nemščini

:

Kapitel III Abschnitt 3 der Verordnung (EG) Nr. 1282/2006:

Milchpulverkontingent für den Zeitraum 1.7.…—30.6.… gemäß der mit dem Beschluss 98/486/EG des Rates genehmigten Vereinbarung zwischen der Europäischen Gemeinschaft und der Dominikanischen Republik.

:

v estonščini

:

määruse (EÜ) nr 1282/2006 III peatüki 3. jaos:

Piimapulbri tariifikvoot 1.7.…–30.6.… vastastikuse mõistmise memorandumi alusel, mis on sõlmitud Euroopa Ühenduse ja Dominikaani Vabariigi vahel ning heaks kiidetud nõukogu otsusega 98/486/EÜ.

:

v grščini

:

κεφάλαιο III, τμήμα 3 του κανονισμού (ΕΚ) αριθ. 1282/2006:

δασμολογική ποσόστωση, για το έτος 1.7.…-30.6.…, γάλακτος σε σκόνη δυνάμει του μνημονίου συμφωνίας που συνήφθη μεταξύ της Ευρωπαϊκής Κοινότητας και της Δομινικανής Δημοκρατίας και εγκρίθηκε από την απόφαση 98/486/ΕΚ του Συμβουλίου.

:

v angleščini

:

Chapter III, Section 3 of Regulation (EC) No 1282/2006:

tariff quota for 1.7.…-30.6.…, for milk powder under the Memorandum of Understanding concluded between the European Community and the Dominican Republic and approved by Council Decision 98/486/EC.

:

v francoščini

:

chapitre III, section 3, du règlement (CE) no 1282/2006:

contingent tarifaire, pour l'année 1.7.…-30.6.…, de lait en poudre au titre du mémorandum d'accord conclu entre la Communauté européenne et la République dominicaine et approuvé par la décision 98/486/CE du Conseil.

:

v italijanščini

:

capo III, sezione 3, del regolamento (CE) n. 1282/2006:

contingente tariffario per l'anno 1.7.…-30.6.…, di latte in polvere a titolo del memorandum d'intesa concluso tra la Comunità europea e la Repubblica dominicana e approvato con la decisione 98/486/CE del Consiglio.

:

v latvijščini

:

Regulas (EK) Nr. 1282/2006 III nodaļas 3 iedaļā:

Tarifa kvota no … gada 1. jūlija līdz … gada 30. jūnijam sausajam pienam (piena pulverim) saskaņā ar Saprašanās memorandu, kas noslēgts starp Eiropas Kopienu un Dominikānas Republiku un apstiprināts ar Padomes Lēmumu 98/486/EK.

:

v litovščini

:

Reglamento (EB) Nr. 1282/2006 III skyriaus 3 skirsnyje:

tarifinė kvota nuo … metų liepos 1 dienos iki … metų birželio 30 dienos pieno milteliams, numatyta Europos bendrijos ir Dominikos Respublikos susitarimo memorandume ir patvirtinta Tarybos sprendimu 98/486/EB.

:

v madžarščini

:

Az 1282/2006/EK rendelet III. fejezetének 3 szakasza:

A 98/486/EK tanácsi határozat által jóváhagyott, az Európai Közösség és a Dominikai Köztársaság között megkötött egyetértési megállapodás értelmében a tejporra […] július 1-től […] június 30-ig vonatkozó vámkontingens.

:

v malteščini

:

Kapitolu III, Taqsima 3 tar-Regolament (KE) Nru 1282/2006:

Quota ta’ tariffa għal 1.7.…–30.6.… għall-ħalib tat-trab taħt il-Memorandum ta’ Ftehim konkluż bejn il-Komunità Ewropea u r-Repubblika Dominikana u approvat permezz tad-Deċiżjoni tal-Kunsill 98/486/KE.

:

v nizozemščini

:

Hoofdstuk III, afdeling 3, van Verordening (EG) nr. 1282/2006:

Tariefcontingent melkpoeder voor het jaar van 1.7.… t/m 30.6.… krachtens het memorandum van overeenstemming tussen de Europese Gemeenschap en de Dominicaanse Republiek, goedgekeurd bij Besluit 98/486/EG van de Raad.

:

v poljščini

:

rozdział III, sekcja 3 rozporządzenia (WE) nr 1282/2006:

Kontyngent taryfowy na okres od 1.7.… do 30.6.… na mleko w proszku zgodnie z Protokołem ustaleń zawartym między Wspólnotą Europejską a Republiką Dominikańską i przyjętym decyzją Rady 98/486/WE.

:

v portugalščini

:

Secção 3 do capítulo III do Regulamento (CE) n.o 1282/2006:

Contingente pautal do ano 1.7.…-30.6.…, de leite em pó ao abrigo do memorando de acordo concluído entre a Comunidade Europeia e a República Dominicana e aprovado pela Decisão 98/486/CE do Conselho.

:

v slovaščini

:

kapitola III, oddiel 3 nariadenia (ES) č. 1282/2006:

Tarifná kvóta pre obdobie od 1.7.… do 30.6.… pre sušené mlieko podľa Memoranda o vzájomnom porozumení uzatvorenom medzi Európskym spoločenstvom a Dominikánskou republikou a schváleným rozhodnutím Rady 98/486/ES.

:

v slovenščini

:

poglavje III oddelka 3 Uredbe (ES) št. 1282/2006:

Tarifna kvota za obdobje 1.7.… – 30.6.… za mleko v prahu v skladu z Memorandumom o soglasju, sklenjenim med Evropsko skupnostjo in Dominikansko republiko in potrjenim z Odločbo Sveta 98/486/ES.

:

v finščini

:

asetuksen (EY) N:o 1282/2006 III luvun 3 jaksossa:

neuvoston päätöksellä 98/486/EY hyväksytyn Euroopan yhteisön ja Dominikaanisen tasavallan yhteisymmärryspöytäkirjan mukainen maitojauheen tariffikiintiö 1.7.… ja 30.6.… välisenä aikana.

:

v švedščini

:

avsnitt 3 i kapitel III i förordning (EG) nr 1282/2006:

tullkvot för året 1.7.…–30.6.…, för mjölkpulver enligt avtalsmemorandumet mellan Europeiska gemenskapen och Dominikanska republiken, godkänt genom rådets beslut 98/486/EG.


PRILOGA V

Dominikanska republika

Informacije, potrebne po členu 33(1)

 

Država članica:

 

Podatki se nanašajo na obdobje od 1. julija … do 30. junija …

Kvota iz člena 30(1)(a)

Ime/Naslov vlagatelja

Referenčni podatki izvoz v Dominikansko republiko

Vloge

Oznaka proizvoda v nomenklaturi za nadomestila

Izvožene količine

(t)

Leto izvoza

Oznaka proizvoda v nomenklaturi za nadomestila

Količina – zgornja meja = 110 % (3)

(t)

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

 

Skupaj

 


Kvota iz člena 30(1)(b)

Ime/Naslov vlagatelja

Oznaka proizvoda v nomenklaturi za nadomestila

Zaprošena količina

(t)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

 


PRILOGA VI

Dominikanska republika

Informacije, potrebne po členu 34(1)

 

Država članica:

 

Podatki se nanašajo na obdobje od 1. julija … do 30. junija …

Kvota iz člena 30(1)(a)

Ime in naslov izvoznika

Oznaka v nomenklaturi za nadomestila

Določene količine, za katere dovoljenja niso bila izdana

(t)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

 


Kvota iz člena 30(1)(b)

Ime in naslov izvoznika

Oznaka v nomenklaturi za nadomestila

Določene količine, za katere dovoljenja niso bila izdana

(t)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

 


PRILOGA VII

Dominikanska republika

Informacije, potrebne po členu 34(5)

 

Država članica:

 

Podatki se nanašajo na obdobje od 1. julija … do 30. junija …

Kvota iz člena 30(1)(a)

Oznaka v nomenklaturi za nadomestila

Količine, za katere so bila dovoljenja odobrena

(t)

Količine, za katere so bila dovoljenja izdana

(t)

Izvožene količine

(t)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

 

 

 


Kvota iz člena 30(1)(b)

Oznaka v nomenklaturi za nadomestila

Količine, za katere so bila dovoljenja odobrena

(t)

Količine, za katere so bila dovoljenja izdana

(t)

Izvožene količine

(t)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

 

 

 


PRILOGA VIII

Primerjalna tabela

Uredba (ES) št. 174/1999

Ta uredba

Člen 1

Člen 21

Člen 2

Člen 1(1), člen 2

Člen 3(1)

Člen 1(4)

Člen 3(2)

Člen 1(1)

Člen 4(1)

Člen 1(3)

Člen 4(2)

Člen 1(2)

Člen 4(3)

Člen 2

Člen 4(4)

Člen 3

Člen 5

Člen 4

Člen 6

Člen 5

Člen 7

Člen 6

Člen 8

Člen 7

Člen 8

Člen 9(1) do (5)

Člen 14

Člen 9(6)

Člen 12(2)

Člen 9(7)

Člen 9

Člen 10

Člen 10

Člen 11

Člen 11

Člen 12

Člen 12

Člen 13

Člen 13

Člen 14

Člen 15

Člen 15

Člen 16

Člen 16

Člen 17

Člen 17

Člen 18(1)

Člen 18(1)

Člen 18(3)

Člen 18(2)

Člen 18(2)

Člen 19

Člen 18(4)

Člen 20(1)

Člen 18(5)

Člen 20(2)

Člen 18(6)

Člen 21(1)(2)

Člen 18(7)

Člen 21(3)

Člen 18(8)

Člen 21(4)

Člen 18(9)

Člen 22

Člen 19

Člen 20(1)

Člen 23

Člen 20(2)

Člen 24

Člen 20(3) in (9)

Člen 25(1)

Člen 20(4)

Člen 25(2)

Člen 20(5)

Člen 25(3)

Člen 20(6)

Člen 20(7)

Člen 26(1)

Člen 20(8)

Člen 26(2)

Člen 20(10)

Člen 27

Člen 20(11)

Člen 28

Člen 20a(1) in (2)

Člen 29(1)

Člen 20a(3)

Člen 29(2)

Člen 20a(4)

Člen 30(1)

Člen 20a(5)

Člen 30(2)

Člen 20a(6)

Člen 30(3)

Člen 20a(7)

Člen 31

Člen 20a(9)

Člen 32

Člen 20a(10)

Člen 33(1)

Člen 20a(11)

Člen 33(2)

Člen 20a(12)

Člen 34(1)

Člen 20a(13)

Člen 34(2)

Člen 20a(14)

Člen 34(3)

Člen 20a(15)

Člen 34(4)

Člen 20a(16)

Člen 34(5)

Člen 20a(17)

Člen 35(1)

Člen 20a(18)

Člen 35(2)

Člen 22

Člen 36

Člen 23

Člen 37

Priloga I

Priloga I

Priloga II

Priloga II

Priloga IV

Priloga III

Člen 20a(9)

Priloga IV

Priloga V

Priloga V

Priloga VI

Priloga VI

Priloga VII

Priloga VII

Priloga VIII


II Akti, katerih objava ni obvezna

Komisija

29.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/29


SKLEP KOMISIJE

z dne 7. avgusta 2006

o ustanovitvi strokovne skupine za potrebe v okviru politike po podatkih o kriminalu in kazenskem pravosodju

(2006/581/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 29 Pogodbe o Evropski uniji nalaga Evropski uniji in državam članicam nalogo zagotoviti, da Unija na podlagi tesnejšega sodelovanja zagotovi državljanom visoko stopnjo varstva na območju svobode, varnosti in pravice s preprečevanjem kriminala, organiziranega in drugega, ter bojem proti njemu.

(2)

Komisija lahko pri podpiranju oblikovanja usklajene in primerljive statistike Evropske unije o kriminalu in kazenskem pravosodju, ki je nujna za pripravo in spremljanje zakonodaje in politik Skupnosti, kakor je navedeno v Akcijskem načrtu o izvajanju Haaškega programa (1), potrebuje strokovno znanje predstavnikov držav članic in specialistov v okviru svetovalnega organa.

(3)

Priprava statističnih podatkov Skupnosti je določena s pravili, vsebovanimi v Uredbi (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (2), dejavnosti za vzpostavitev statističnih podatkov Skupnosti pa se izvajajo v skladu s statističnim programom Skupnosti in njenimi letnimi programi (3) ob upoštevanju načel, opredeljenih v Evropskem statističnem kodeksu ravnanja, ki ga je sprejel Odbor za statistični program dne 24. februarja 2005 in je priložen Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu in Priporočilu Komisije z dne 25. maja 2005 (4) o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti.

(4)

Strokovno skupino sestavljajo posamezniki, pristojni za proučitev potreb v okviru politike in svetovanje glede učinkovite uporabe kazalnikov in podatkov na področju kriminala in kazenskega pravosodja.

(5)

Za člane strokovne skupine je treba določiti pravila o razkritju podatkov ne glede na pravilnik Komisije o varnosti iz Priloge k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (5).

(6)

Osebne podatke, ki se nanašajo na člane strokovne skupine, je treba obdelati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6).

(7)

Zato je treba ustanoviti strokovno skupino za potrebe v okviru politike po podatkih o kriminalu in kazenskem pravosodju ter podrobno določiti njene pristojnosti in sestavo.

(8)

Z ustanovitvijo te strokovne skupine se ne nadomesti noben sklep.

(9)

Člani te strokovne skupine so imenovani najprej za 2-letni mandat, pozneje pa bo Komisija presodila, ali bi bilo potrebno podaljšanje –

SKLENILA:

Člen 1

Komisija je s tem ustanovila strokovno skupino za potrebe v okviru politike po podatkih o kriminalu in kazenskem pravosodje, v nadaljnjem besedilu „strokovno skupino“.

Člen 2

Naloga

Naloge strokovne skupine so:

pomagati Komisiji, da pri izvajanju načrta EU o razvoju celostne in skladne strategije EU za oceno kriminala in kazenskega pravosodja (7) vzpostavi sodelovanje med državami članicami in drugimi organizacijami in organi, povezanimi s tem področjem;

pomagati Komisiji opredeliti potrebe v okviru politike po podatkih o kriminalu in kazenskem pravosodju na ravni EU;

pomagati Komisiji opredeliti potrebe po oblikovanju enotnih kazalnikov in orodij za oceno kriminala in kazenskega pravosodja;

pomagati Komisiji oblikovati enotne kazalnike in pri drugih potrebah v zvezi s podatki;

svetovati Komisiji glede ustreznih raziskovalnih in razvojnih potreb ali rezultatov, ki jih je treba upoštevati pri dejavnostih za izvedbo načrta EU;

svetovati Komisiji glede sodelovanja s predstavniki zasebnega in akademskega sektorja ali drugih ustreznih sektorjev, da bi bili ustrezno znanje in izkušnje lahko vključeni v dejavnosti za izvedbo navedenega načrta EU.

Člen 3

Posvetovanje

Komisija se lahko posvetuje s strokovno skupino glede katere koli zadeve, ki se nanaša na kriminal ali kazensko pravosodje, posebno glede opredelitve potreb v okviru politike pri oblikovanju statistike kriminala in kazenskega pravosodja.

Člen 4

Člani – imenovanje

1.   Strokovna skupina ima največ 50 članov in vključuje vsaj 40 % članov vsakega spola, izbranih izmed:

(a)

nacionalnih javnih organov na področju pravosodja in notranjih zadev držav članic EU, držav pristopnic in kandidatk;

(b)

organov Evropske unije ter mrež z ustreznimi strokovnimi izkušnjami in znanjem pri analizi in oblikovanju podatkov o kriminalu in kazenskem pravosodju za namen politike, kakor so Evropska mreža za preprečevanje kriminala (EUCPN); Evropski center za spremljanje drog in odvisnosti (EMCDDA); Eurojust; Delovna skupina načelnikov policije EU (EPCTF); Evropski policijski urad (Europol); Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX) in Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije (EUMC); Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE);

(c)

mednarodne organizacije in nevladne organizacije z ustreznimi strokovnimi izkušnjami in znanjem pri analizi in oblikovanju podatkov o kriminalu in kazenskem pravosodju za namen politike. Te so: Svet Evrope; Skupina za evropski podatkovnik (European Sourcebook Group); Sklad OZN za pomoč otrokom (UNICEF); Urad OZN za droge in preprečevanje kriminala (UNODC); Svetovna zdravstvena organizacija (WHO);

(d)

posamezniki s strokovnim znanjem, pridobljenim pri akademskih raziskavah ali v zasebnem sektorju na področju analize in ocene kriminala in kazenskega pravosodja v državah članicah EU, tudi lahko postanejo člani strokovne skupine.

2.   Generalni direktorat za pravosodje, svobodo in varnost Komisije imenuje člane strokovne skupine izmed strokovnjakov specialistov, usposobljenih za področja, navedena v členih 2 in 4(1). V skladu s členom 4(1)(a), (b) in (c) člane predlagajo organi ali organizacije, v skladu s členom 4(1)(d) pa so člani predlagani izmed kandidatov, ki so se odzvali na razpis za prijave.

Vsaka država članica, država pristopnica in kandidatka predlaga za članstvo dve osebi (obeh spolov), od katerih Komisija imenuje eno. Nadomestni člani strokovne skupine so imenovani v enakem številu in pod istimi pogoji kakor člani. Nadomestni člani avtomatično nadomeščajo člane, ki so odsotni.

3.   Člani so imenovani v skladu s členom 4(1)(a), (b) in (c) kot predstavniki javnih organov ali nevladnih organizacij. Člani, ki so imenovani v skladu s členom 4(1)(d), delujejo v svojem imenu ter Komisiji svetujejo neodvisno in brez kakršnega koli zunanjega vpliva.

4.   Člani strokovne skupine opravljajo svoje dolžnosti vse dotlej, dokler niso zamenjani ali se jim izteče mandat.

5.   Člani, ki ne morejo več učinkovito prispevati k delu strokovne skupine, dajo odpoved ali ne upoštevajo pogojev iz prve ali druge točke tega člena ali člena 287 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, so lahko zamenjani za preostali čas do izteka mandata.

6.   Člani, imenovani kot posamezniki (zgornja točka 3), vsako leto podpišejo izjavo, s katero se zavežejo, da bodo delovali v javnem interesu, in izjavo, v kateri navedejo, ali obstaja morebitni interes, ki bi lahko negativno vplival na njihovo nepristranskost, ali ne.

7.   Imena članov, ki so imenovani kot posamezniki, so objavljena na spletni strani GD za pravosodje, svobodo in varnost ter v Uradnem listu Evropske unije, seriji C. Imena članov so zbrana, obdelana in objavljena v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 45/2001.

Člen 5

Delovanje

1.   Strokovni skupini predseduje Komisija.

2.   Komisija usklajuje dejavnosti strokovne skupine z dejavnostmi ustrezne delovne skupine za statistiko kriminala in kazenskega pravosodja, ki jo bo ustanovil Eurostat v okviru statističnega programa Skupnosti in bo zastopala statistične organe držav članic. Komisija je odgovorna za skladnost dela obeh skupin in si prizadeva, kadar je to mogoče, organizirati skupne sestanke ali sestanke, ki so istega dne.

3.   Komisija usklajuje ustrezne vidike dejavnosti strokovne skupine z drugimi dejavnostmi Komisije na tem področju.

4.   S privolitvijo Komisije se za proučitev posebnih vprašanj v okviru nalog, ki jih določi strokovna skupina, lahko ustanovijo podskupine z največ 15 člani; podskupine se razpustijo takoj, ko so te naloge opravljene.

5.   Predstavnik Komisije lahko prosi strokovnjake ali opazovalce, tudi tiste iz tretjih držav, ki posebno dobro obvladajo strokovno tematiko dnevnega reda, da sodelujejo v razpravah strokovne skupine ali podskupin, kadar je to koristno in/ali potrebno.

6.   Informacije, pridobljene v okviru sodelovanja pri razpravah skupine ali podskupine, se ne smejo razkriti, če se po mnenju Komisije nanašajo na zaupna vprašanja.

7.   Strokovna skupina in njene podskupine se na povabilo Komisije in v skladu s postopki in časovnim razporedom, ki jih določi Komisija, običajno sestanejo v prostorih Komisije. Komisija zagotovi tajniške storitve. Sestankov skupin in njenih podskupin se lahko udeležujejo drugi zainteresirani uradniki Komisije.

8.   Strokovna skupina sprejme svoj poslovnik na podlagi standardnega poslovnika, ki ga je sprejela Komisija (8).

9.   Komisije lahko na spletnih straneh ali drugod objavi morebiten povzetek, sklep, delni sklep ali delovni dokument strokovne skupine, in sicer v jeziku izvirnika zadevnega dokumenta.

Člen 6

Stroški sestankov

Komisija povrne potne stroške ter, kadar je to ustrezno, stroške bivanja članov, strokovnjakov in opazovalcev v okviru dejavnosti skupine v skladu s pravilnikom Komisije o nadomestilih za zunanje strokovnjake.

Člani, strokovnjaki in opazovalci za opravljeno delo niso plačani.

Stroški sestankov so povrnjeni v mejah letnih proračunskih sredstev, ki jih pristojne službe Komisije dodelijo skupini.

Člen 7

Uporaba

Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 7. avgusta 2006

Za Komisijo

Franco FRATTINI

Podpredsednik


(1)  UL C 198, 12.8.2005, str. 1. Akcijski načrt Sveta in Komisije o izvajanju Haaškega programa za krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji.

(2)  UL L 52, 22.2.1997, str. 1.

(3)  2003–2007 Statistični program Skupnosti, kakor je bil s prejet z Odločbo št. 2367/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 (UL L 358, 31.12.2002, str. 1).

(4)  COM(2005) 217 konč. in Priporočilo Komisije o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti.

(5)  UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

(6)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(7)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru trenutno v postopku medsektorskega posvetovanja.

(8)  SEC(2005) 1004, Priloga III.


29.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/33


SKLEP KOMISIJE

z dne 28. avgusta 2006

o zaključku protidampinškega postopka glede uvoza obutve s kovinsko kapico s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije

(2006/582/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 9 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

(1)

Komisija je 13. maja 2005 v skladu s členom 5 osnovne uredbe prejela pritožbo o domnevnem škodljivem dampingu uvoza obutve s kovinsko kapico s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Indije.

(2)

Pritožbo je v skladu s členoma 4(1) in 5(4) osnovne uredbe vložila Evropska konfederacija obutvene industrije („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 30 % celotne proizvodnje obutve s kovinsko kapico Skupnosti.

(3)

Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu in dokaze o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za uvedbo preiskave.

(4)

Komisija je z objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“) uvedla protidampinški postopek glede uvoza nekatere obutve z zgornjim delom iz gume ali plastične mase (razen nepremočljive obutve s podplati in zgornjim delom iz gume ali plastične mase, katere zgornji del ni pritrjen na podplat in ne spojen z njim s šivanjem, z zakovicami ali z žeblji, vijaki, čepi ali po podobnih postopkih) ali z zgornjim delom iz usnja ali umetnega usnja, s kovinsko kapico, trenutno uvrščene pod oznakami KN 6402 30 00, 6403 40 00, ex 6402 19 00, ex 6402 91 00, ex 6402 99 10, ex 6402 99 31, ex 6402 99 39, ex 6402 99 50, ex 6402 99 91, ex 6402 99 93, ex 6402 99 96, ex 6402 99 98, ex 6403 19 00, ex 6403 30 00, ex 6403 51 11, ex 6403 51 15, ex 6403 51 19, ex 6403 51 91, ex 6403 51 95, ex 6403 51 99, ex 6403 59 11, ex 6403 59 31, ex 6403 59 35, ex 6403 59 39, ex 6403 59 50, ex 6403 59 91, ex 6403 59 95, ex 6403 59 99, ex 6403 91 11, ex 6403 91 13, ex 6403 91 16, ex 6403 91 18, ex 6403 91 91, ex 6403 91 93, ex 6403 91 96, ex 6403 91 98, ex 6403 99 11, ex 6403 99 31, ex 6403 99 33, ex 6403 99 36, ex 6403 99 38, ex 6403 99 50, ex 6403 99 91, ex 6403 99 93, ex 6403 99 96, ex 6403 99 98, ex 6405 10 00, ex 6405 90 10 in ex 6405 90 90 in s poreklom iz LRK in Indije, v Skupnost.

(5)

Komisija je proizvajalce izvoznike v LRK in Indiji ter uvoznike/trgovce, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike zadevnih držav izvoznic, proizvajalce pritožnike v Skupnosti in druge znane proizvajalce v Skupnosti, dobavitelje in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in njihova združenja uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, ki je naveden v obvestilu o začetku postopka.

B.   UMIK PRITOŽBE IN ZAKLJUČEK POSTOPKA

(6)

Pritožnik je s pismom Komisiji z dne 17. julija 2006 uradno umaknil svojo pritožbo v zvezi z uvozom obutve s kovinsko kapico.

(7)

V skladu s členom 9(1) osnovne uredbe se postopek lahko zaključi, kadar je pritožba umaknjena, razen kadar takšen zaključek ne bi bil v interesu Skupnosti.

(8)

Komisija je menila, da je treba sedanji postopek zaključiti, saj v preiskavi ni prišlo do nobenih ugotovitev, iz katerih bi bilo razvidno, da takšen zaključek ne bi bil v interesu Skupnosti. Zainteresirane stranke so bile o tem obveščene in so dobile možnost za pripombe. Komisija ni prejela nobenih pripomb, ki bi navajale, da ta zaključek ni v interesu Skupnosti.

(9)

Zato se sklene, da je treba protidampinški postopek v zvezi z uvozom zadevnega izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije v Skupnost zaključiti brez uvedbe protidampinških ukrepov –

SKLENILA:

Edini člen

Protidampinški postopek v zvezi z uvozom nekatere obutve z zgornjim delom iz gume ali plastične mase (razen nepremočljive obutve s podplati in zgornjim delom iz gume ali plastične mase, katere zgornji del ni pritrjen na podplat in ne spojen z njim s šivanjem, z zakovicami ali z žeblji, vijaki, čepi ali po podobnih postopkih) ali z zgornjim delom iz usnja ali umetnega usnja, s kovinsko kapico, trenutno uvrščene pod oznakami KN 6402 30 00, 6403 40 00, ex 6402 19 00, ex 6402 91 00, ex 6402 99 10, ex 6402 99 31, ex 6402 99 39, ex 6402 99 50, ex 6402 99 91, ex 6402 99 93, ex 6402 99 96, ex 6402 99 98, ex 6403 19 00, ex 6403 30 00, ex 6403 51 11, ex 6403 51 15, ex 6403 51 19, ex 6403 51 91, ex 6403 51 95, ex 6403 51 99, ex 6403 59 11, ex 6403 59 31, ex 6403 59 35, ex 6403 59 39, ex 6403 59 50, ex 6403 59 91, ex 6403 59 95, ex 6403 59 99, ex 6403 91 11, ex 6403 91 13, ex 6403 91 16, ex 6403 91 18, ex 6403 91 91, ex 6403 91 93, ex 6403 91 96, ex 6403 91 98, ex 6403 99 11, ex 6403 99 31, ex 6403 99 33, ex 6403 99 36, ex 6403 99 38, ex 6403 99 50, ex 6403 99 91, ex 6403 99 93, ex 6403 99 96, ex 6403 99 98, ex 6405 10 00, ex 6405 90 10 in ex 6405 90 90 in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije, se zaključi.

V Bruslju, 28. avgusta 2006

Za Komisijo

Peter MANDELSON

Član Komisije


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2)  UL C 159, 30.6.2005, str. 7.


29.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/35


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 17. avgusta 2006

o preprečevanju in zmanjševanju prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v žitu in žitnih izdelkih

(Besedilo velja za EGP)

(2006/583/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti druge alinee člena 211 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Direktivo Sveta 93/5/EGS z dne 25. februarja 1993 o pomoči Komisiji in sodelovanju držav članic pri znanstvenem proučevanju vprašanj v zvezi z živili (1) je bila septembra 2003 dokončana naloga 3.2.10 v okviru znanstvenega sodelovanja (SCOOP) „Zbiranje podatkov o prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v živilih in ocena njihovega vnosa s hrano za prebivalstvo držav članic EU“ (2).

Rezultati naloge kažejo, da so mikotoksini iz rodu Fusarium v živilski verigi znotraj Skupnosti zelo razširjeni. Glavni viri vnosa toksinov iz rodu Fusarium s hrano so izdelki iz žit, zlasti pšenice in koruze. Vnos toksinov iz rodu Fusarium s hrano je za celotno prebivalstvo in odrasle pogosto manjši od dopustnega dnevnega vnosa (TDI), vendar pa je pri skupinah s povečanim tveganjem, kot so dojenčki in majhni otroci, blizu TDI ali ga v nekaterih primerih celo preseže.

(2)

Zlasti za deoksinivalenol je vnos s hrano za skupino majhnih otrok in mladostnikov blizu TDI. Pri zearalenonu je treba pozornost nameniti skupinam prebivalstva, ki v okviru naloge niso bile evidentirane in bi lahko redno uživale veliko izdelkov z visoko stopnjo pojavljanja onesnaženja z zearelononom. Pri fumonizinih rezultati nadzornega spremljanja žetve leta 2003 kažejo, da so lahko koruza in koruzni izdelki s fumonizini močno onesnaženi.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih (3) določa mejne vrednosti za deoksinivalenol in zearalenon in zahteva, da se od leta 2007 naprej določijo mejne vrednosti za fumonizine in toksine T-2 in HT-2 v žitih in žitnih izdelkih.

(4)

Mejne vrednosti za toksine iz rodu Fusarium v žitih in žitnih izdelkih upoštevajo izvedeno toksikološko oceno, rezultat ocene izpostavljenosti in uporabnost takšnih vrednosti. Vendar se priznava, da je treba storiti vse za nadaljnje zmanjševanje prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v žitih in žitnih izdelkih.

(5)

Kar zadeva krmo, Priporočilo Komisije 2006/576/ES z dne 17. avgusta 2006 o prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A, toksinov T-2 in HT-2 in fumonizinov v izdelkih, namenjenih za živalsko krmo (4), priporoča povečano spremljanje prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v žitu in žitnih izdelkih, namenjenih za krmo živali, in v krmni mešanici ter določa usmeritvene vrednosti, ki se uporabljajo pri presojanju sprejemljivosti krmne mešanice, žita in žitnih izdelkov za krmljenje živali.

(6)

Čeprav se občutljivost med živalskimi vrstami precej razlikuje, lahko prisotnost toksinov iz rodu Fusarium v izdelkih za krmljenje živali povzroči toksične učinke na vse živalske vrste in vpliva na njihovo zdravje. Za varstvo zdravja živali in izogibanje škodljivim učinkom na živinorejo je pomembno, da se čim bolj prepreči in zmanjša prisotnost toksinov iz rodu Fusarium v žitih in žitnih izdelkih za krmljenje živali.

(7)

Zato je treba subjekte v verigi žita spodbujati k sprejetju dobrih praks za preprečevanje in zmanjševanje onesnaženja s toksini iz rodu Fusarium, in sicer z enotno uporabo načel po vsej Skupnosti. Polna uveljavitev načel iz tega priporočila bi morala dodatno znižati ravni onesnaženja.

(8)

Ta načela upoštevajo „Kodeks o postopkih za preprečevanje in zmanjševanje onesnaženja z mikotoksini v žitih, vključno s prilogami o ohratoksinu A, zearalenonu, fumonizinih in trihotecenih (CAC/RCP 51-2003)“, ki ga je Codex Alimentarius Komisije sprejel leta 2003 –

PRIPOROČA:

da države članice pri sprejemanju ukrepov za nadzor in upravljanje onesnaževanja s toksini iz rodu Fusarium, ki so namenjeni subjektom v verigi žita, upoštevajo enotna načela iz Priloge.

V Bruslju, 17. avgusta 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 52, 4.3.1993, str. 18. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(2)  Poročilo je na voljo na spletni strani Komisije (GD za zdravje in varstvo potrošnikov) http://ec.europa.eu/food/fs/scoop/task3210.pdf

(3)  UL L 77, 16.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 199/2006 (UL L 32, 4.2.2006, str. 34).

(4)  UL L 229, 23.8.2006, str. 7.


PRILOGA

NAČELA ZA PREPREČEVANJE IN ZMANJŠEVANJE ONESNAŽENJA S TOKSINI IZ RODU FUSARIUM V ŽITIH

UVOD

1.

Mnogo gliv iz rodu Fusarium, ki so pogoste talne glive, lahko tvori veliko število različnih mikotoksinov vrste trihoteceni, kot so deoksinivalenol (DON), nivalenol (NIV), toksin T-2 in toksin HT-2 ter nekatere druge toksine, kot so zearalenon in fumonizina B1 in B2. Glive iz rodu Fusarium se pogosto pojavljajo na žitih, ki rastejo v zmernih območjih Amerike, Evrope in Azije. Številne glive iz rodu Fusarium, ki proizvajajo toksine, so v različni meri sposobne proizvajati dva ali več teh toksinov.

2.

Trenutno ni mogoče popolnoma odstraniti izdelkov, onesnaženih z mikotoksini, zato je cilj čim bolj zmanjšati prisotnost teh toksinov s pomočjo dobre kmetijske prakse. Namen sedanjih načel za preprečevanje in zmanjševanje prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium je zagotoviti enotne smernice, ki jih morajo vse države članice upoštevati pri nadzoru in upravljanju onesnaženja s temi mikotoksini. Proizvajalci v vsaki državi članici morajo ta načela pred njihovo uporabo preučiti z vidika svojih lokalnih pridelkov, podnebja in kmetijske prakse, da se zagotovi njihova učinkovitost. Proizvajalci se morajo zavedati, da so dobre kmetijske prakse osnovno vodilo pri nadzoru onesnaženja žit s toksini iz rodu Fusarium, ki jim sledi izvajanje dobre proizvodne prakse med prevozom, skladiščenjem, predelavo in dostavo žit za človeško prehrano in živalsko krmo. Ob nacionalnih kodeksih dobre prakse, ki temeljijo na splošnih načelih, se bo s posebnimi kodeksi o postopkih za posamezne vrste žit izboljšala uporabnost, zlasti za pridelke, kot je koruza.

3.

Ta načela opisujejo dejavnike, ki spodbujajo okužbo s toksini, njihovo rast in tvorjenje v žitnih pridelkih na ravni kmetije, ter metode za njihov nadzor. Poudariti je treba, da bodo strategije sajenja ter strategije pred žetvijo in po njej za določen pridelek odvisne od prevladujočih podnebnih razmer, ob upoštevanju lokalnih pridelkov in trenutnih proizvodnih praks v določeni državi ali regiji. Zato morajo vsi, ki so vključeni v dobavno verigo, redno izvajati lastne ocene tveganja za določitev obsega ukrepov, ki jih je treba sprejeti za preprečevanje ali zmanjševanje onesnaženja s toksini iz rodu Fusarium.

Takšne ocene so zlasti primerne, kadar so prilagojene posamezni vrsti kulture, ki naj bi se pridelala, kot npr. pšenici ali koruzi. Načini okužbe in dinamika tvorjenja toksina se razlikujejo od pridelka do pridelka in so pod vplivom kmetijskih dejavnikov. Sistemi poljedelstva, pri katerih je koruza del kolobarjenja, predstavljajo veliko tveganje. Pšenica in druga žita, ki se pridelujejo s takšnim kolobarjenjem ali v bližini takšnih pridelkov, prav tako zahtevajo skrbno upravljanje in nadzor.

4.

Onesnaženje žit s toksini iz rodu Fusarium je lahko posledica več dejavnikov. Dobre prakse ne morejo nadzirati vseh dejavnikov, kot na primer vremenskih razmer. Poleg tega vsi dejavniki niso enako pomembni, med njimi pa lahko prihaja tudi do medsebojnega vplivanja, kar povzroča onesnaženje s toksini iz rodu Fusarium. Zato je treba na podlagi celovitega pristopa na razumen način obravnavati vse možne dejavnike tveganja. Zaradi medsebojnega vplivanja se je treba zlasti izogniti kopičenju različnih dejavnikov tveganja.

Poleg tega je pomembno poročanje o preteklih izkušnjah s preprečevanjem in tvorjenjem gliv in toksinov iz rodu Fusarium, ki se lahko uporabijo pri določanju prihodnjih ukrepov za preprečevanje tvorjenja toksinov iz rodu Fusarium.

Uvesti je treba postopke za ustrezno ravnanje z žitnimi pridelki, ki so lahko nevarni za zdravje ljudi in/ali živali, in sicer z ločevanjem, sanacijo, odpoklicem ali spremembo uporabe.

5.

Spodaj navedena načela obravnavajo ključne dejavnike pri nadzoru onesnaženja s toksini iz rodu Fusarium v poljedelstvu. Najpomembnejša načela so: kolobarjenje, upravljanje tal, izbira sorte ali hibrida in pravilna uporaba fungicidov.

DEJAVNIKI TVEGANJA, KI JIH JE TREBA UPOŠTEVATI PRI DOBRIH KMETIJSKIH PRAKSAH

KOLOBARJENJE

6.

Kolobarjenje je na splošno učinkovit način zmanjševanja tveganja onesnaženja glede na glivični sev in sorto pridelka. Zelo je učinkovito zlasti pri zmanjševanju onesnaženja zimskih žit. Pri kolobarjenju bi se morali uporabljati pridelki, ki niso trave in niso gostiteljice vrst iz rodu Fusarium, ki prizadenejo žita, kot so krompir, sladkorna pesa, detelja, lucerna ali vrtnine, s čimer bi se zmanjšal inokulum na polju. Zaporedno sajenje kultur drobnozrnatih žit, kot je pšenica, se mora izvajati šele po oceni tveganja okužbe s toksini iz rodu Fusarium.

Pomembno medsebojno vplivanje, ki je bilo ugotovljeno med prejšnjim pridelkom in upravljanjem tal, kaže na pomembnost odpadkov gostiteljskih kultur v življenjskem krogu povzročiteljev žitne fuzarioze. Pšenica, ki je bila pridelana po gostitelju Fusariuma spp., kot so koruza ali žita, je pokazala višje vrednosti DON. Posebno visoke koncentracije DON so bile ugotovljene tam, kjer je bila prejšnji pridelek koruza, saj je ta alternativni gostitelj Fusariuma graminearuma, ki je znan učinkovit povzročitelj DON. Vendar so bile vrednosti DON v pridelku pšenice, pridelane po gostitelju Fusariuma, bistveno nižje, kadar se je izvajalo rigolanje, kot pri pšenici, pridelani po gostitelju Fusariuma z minimalno obdelavo.

IZBIRA SORTE/HIBRIDA

7.

Izberite hibride ali sorte, ki so najprimernejše za tla, podnebne razmere in kmetijske prakse, ki se običajno uporabljajo. To bo zmanjšalo stres pri rastlinah, pridelek pa bo tako manj dovzeten za glivično okužbo. V državi članici ali na določenem območju znotraj države članice je treba sejati samo sorte, priporočene za uporabo na navedenem območju. Po možnosti pridelujte sorte semen, ki so odporne na glivično okužbo in škodljive insekte. Izbira sorte zaradi njene tolerance na okužbo s toksini iz rodu Fusarium mora temeljiti tudi na tveganju okužbe.

NAČRTOVANJE PRIDELKA

8.

Če je izvedljivo, je treba pridelek načrtovati, da bi se tako izognili podnebnim razmeram, ki podaljšujejo zorenje na polju pred žetvijo. Kot dejavnik tveganja za okužbo s toksini iz rodu Fusarium je treba obravnavati tudi stres zaradi suše.

9.

Izogibajte se pregosti posaditvi rastlin ter ohranite priporočeno medvrstno razdaljo in razdaljo med posameznimi rastlinami za vrste/sorte, ki jih pridelujete. Informacije o razdalji med rastlinami lahko zagotovijo semenarska podjetja.

UPRAVLJANJE TAL IN PRIDELKA

10.

Pri obdelavi pridelovalnih površin je treba upoštevati tveganje erozije in načela dobrega upravljanja zemljišč. Vsaka praksa, s katero se odstrani, uniči ali zakoplje okužene ostanke pridelka, kot je rigolanje, lahko zmanjša inokulum Fusariuma pri naslednjem prideleku. Tla je treba obdelati tako, da ostane groba površina ali groba semenska greda, ki spodbuja vpijanje vode ter zmanjša tveganje erozije tal in s tem hranilnih snovi. Če načrtujete rigolanje, je zanj pri kolobarjenju optimalni čas med pridelovanjem dveh vrst, dovzetnih za toksine iz rodu Fusarium. Glejte tudi točko 7.

11.

Po možnosti in če je izvedljivo, pripravite semensko gredo za vsak nov pridelek, tako da izvedete rigolanje pod gredo ali odstranite stare semenske glave, stebelca in druge ostanke po žetvi, ki so ali bi lahko delovali kot substrati za rast gliv, ki tvorijo mikotoksine. Na območjih, ki jih ogroža erozija, je treba za ohranjanje tal izvajati rahljanje. V tem primeru je treba posebno pozornost nameniti upravljanju ostankov žetve, ki bi lahko bili vir možnega onesnaženja naslednjega pridelka z glivami iz rodu Fusarium: te ostanke žetve je treba med žetvijo prejšnjega pridelka ali po njej zmleti čim bolj fino in jih zmešati v tla, da bi tako pospešili njihovo razgradnjo (stelja).

12.

Po možnosti se je treba izogibati stresu pri rastlinah. Stres je lahko posledica številnih dejavnikov, vključno suše, mraza, pomanjkanja hranilnih snovi in škodljivih reakcij na materiale, ki se uporabljajo za pridelek. Pri sprejemanju ukrepov za preprečevanje stresa pri rastlinah, kot je na primer namakanje, je treba čim bolj zmanjšati posledično tveganje glivične okužbe, tj. med cvetenjem ne uporabljamo namakanja z razprševanjem. Namakanje je dragocena metoda zmanjševanja stresa pri rastlinah v nekaterih pogojih rasti. Optimizirana preskrba s hranilnimi snovmi je bistvena za preprečevanje šibke rasti, ki lahko spodbudi okužbo s toksini iz rodu Fusarium, in tudi za zmanjšanje polege. Zagotoviti je treba preskrbo s hranilnimi snovmi, ki bo prilagojena območju in vrsti rastlin.

13.

Na splošno ni dokazov o morebitnem učinku zatiranja insektov na žitno fuzariozo. Vendar lahko z zatiranjem insektov pri koruzi zmanjša pojavnost fuzarijske gnilobe klasov in posledične vsebnosti fumonizina v koruzi. Fungicidna obdelava semen je učinkovito sredstvo proti številnim semenskim in talnim plesnim sadik in gnilobi semen. V kar največji meri je treba uporabiti preventivne ukrepe za zmanjšanje glivične okužbe in škode, ki jo pridelku povzročajo insekti, po potrebi pa je mogoče na priporočilo proizvajalcev uporabiti tudi odobrene in registrirane insekticide in fungicide za nadzor toksikoloških gliv iz rodu Fusarium. Kjer je uporaba pesticidov neustrezna, je treba uporabiti ustrezne prakse v okviru celovitega programa upravljanja ali programa upravljanja organskih pesticidov. Treba je poudariti, da je pravočasna uporaba fungicidov ključna za zatiranje glivičnih okužb in mora temeljiti na meteoroloških podatkih in/ali analizah pridelka. Okužba se običajno pojavi pri cvetenju, kar pomeni, da lahko pride do tvorjenja mikotoksinov. Če se pozneje v pridelku ugotovijo glivična okužba in mikotoksini, je treba to upoštevati pri ravnanju z zrni ter mešanju in uporabi teh zrn.

14.

Različne vrste iz rodu Fusarium so bile ločene iz cele vrste trav in širokolistnih vrst plevela in pokazalo se je, da visoka gostota plevela povzroča povečano okužbo s toksini iz rodu Fusarium. Plevel v pridelkih je treba zatirati z mehanskimi metodami ali z uporabo registriranih herbicidov ali drugih varnih in ustreznih praks izkoreninjenja plevela.

15.

Obstajajo podatki o tem, da ima polega pomemben učinek na raven toksinov iz rodu Fusarium v zrnih. Zato se je treba pri žetvi izogibati poleglemu žitu, zlasti če je to mokro in so vidni prvi znaki klitja. Poleganju pridelkov se izogibajte s prilagajanjem količine semen, racionalno uporabo gnojil in uporabo regulatorjev za rast rastlin, kadar je to primerno. Izogibati se je treba čezmernemu skrajšanju stebelc.

ŽETEV

16.

Po možnosti določite situacije visokega tveganja na podlagi informacij služb za spremljanje vremena in nadzor bolezni. Pred žetvijo ocenite kakovost zrn ob upoštevanju omejitev reprezentativnih vzorcev in hitre analize na kraju samem. Kadar je mogoče, ločite območja žetve, kot je poleglo žito, za katere se ve ali sumi, da imajo visoko raven okužbe s toksini iz rodu Fusarium. Če je izvedljivo, ločite zrna na podlagi tržnih zahtev glede kakovosti, kot je peka kruha ali živalska krma, in kakovosti predhodnega pridelka, kot je poleglost, vlažnost, čistost ali suhost.

17.

Po možnosti požanjite žito pri ustrezni vsebnosti vlage. Zapoznela žetev žita, ki je že okuženo z vrstami iz rodu Fusarium, lahko povzroči bistveno povečanje vsebnosti mikotoksinov v pridelku. Če pridelka ni mogoče žeti pri idealni vsebnosti vlage, zagotovite izvedbo postopkov, kot je pravočasna razpoložljivost sredstev za sušenje pridelka.

18.

Pred časom žetve zagotovite, da bo vsa oprema za žetev in skladiščenje pridelka delujoča. Okvara v času tega kritičnega obdobja lahko povzroči izgubo kakovosti zrn in spodbudi tvorjenje mikotoksinov. Na kmetiji hranite pomembne rezervne dele, da se tako čim bolj zmanjša izgubljeni čas zaradi popravil. Zagotovite, da bo oprema za merjenje vsebnosti vlage na voljo in umerjena.

19.

Kolikor je mogoče, se izogibajte mehanskim okvaram zrn in stiku s tlemi med žetvijo. Majhna in zmečkana zrna lahko vsebujejo več mikotoksinov kot zdrava in normalna zrna. Odstranitev zmečkanih zrn s pravilno nastavitvijo kombajna ali čiščenje po žetvi za odstranitev poškodovanih jedrc in drugih tujkov lahko pomaga znižati raven mikotoksinov. Nekateri postopki čiščenja semen, kot so tehtalne mize, sicer lahko odstranijo nekatera okužena jedrca, vendar s standardno metodo čiščenja jedrc brez simptomov okužbe ni mogoče odstraniti.

SUŠENJE

20.

Pri žetvi ali takoj po njej določite vsebnost vlage pridelka. Vzorci, vzeti iz meritev vlažnosti, morajo biti čim bolj reprezentativni. Po potrebi pridelek čim prej posušite do vsebnosti vlage, ki se priporoča za skladiščenje tega pridelka. Pri žetvi mokrega žita, ki ga je treba posušiti, kar je značilno zlasti za koruzo, mora biti obdobje med žetvijo in sušenjem čim krajše. V teh primerih je zato treba žetev načrtovati v skladu z zmogljivostjo sušilnikov.

21.

Žito je treba sušiti tako, da je vsebnost vlage nižja od ravni, ki spodbuja rast plesni med skladiščenjem. Aktivnost vode pod 0,65 na splošno ustreza vsebnosti vlage pod 15 %. Nacionalni kodeksi bi morali vsebovati natančnejša navodila o vsebnosti vlage, ob upoštevanju lokalnih pogojev skladiščenja. To je potrebno za preprečevanje rasti številnih glivičnih vrst, ki so lahko prisotne na svežih zrnih.

22.

Kadar je treba vlažno žito skladiščiti pred sušenjem, obstaja tveganje, da bo v nekaj dneh prišlo do rasti plevela, ki ga lahko spremlja segrevanje. Žito je treba sušiti tako, da se zrna čim manj poškodujejo. Nalaganje ali kopičenje mokrega, sveže požetega pridelka mora biti pred sušenjem ali čiščenjem čim krajše, da se zmanjša tveganje glivične rasti. Mokra zrna zračite, da pred sušenjem ne bo prišlo do pregretja. Po možnosti ne mešajte serije žit z različnim tveganjem onesnaženja.

23.

Za zmanjšanje razlik v vsebnosti vlage znotraj serije se lahko zrna po sušenju premesti v drug objekt ali silos.

SKLADIŠČENJE

24.

Za izdelke v vrečah zagotovite, da bodo vreče čiste, suhe in zložene na palete ali pa, da bo med vrečami in tlemi plast, neprepustna za vodo.

25.

Po možnosti zračite zrna s kroženjem zraka skozi prostor skladiščenja, da se ohrani ustrezna in enotna stopnja temperature po vsem prostoru skladiščenja. Med obdobjem skladiščenja preverjajte vsebnost vlage in temperature v skladiščenih zrnih v rednih časovnih presledkih. Vonj je lahko pokazatelj segrevanja zrn, zlasti če je skladišče zaprto.

26.

Med skladiščenjem merite temperaturo skladiščenih zrn v določenih časovnih presledkih. Naraščanje temperature lahko pomeni rast mikrobov in/ali napad insektov. Ločite vidno okužene dele zrn in pošljite vzorce v analizo. Po ločitvi znižajte temperaturo pri preostalih zrnih in jih zračite. Za proizvodnjo živil ali krme se izogibajte uporabi okuženih zrn.

27.

Uporabljajte postopke dobrega gospodarjenja, da bi čimbolj zmanjšali prisotnosti insektov in gliv v objektih skladiščenja. To lahko vključuje uporabo ustreznih, registriranih insekticidov in fungicidov ali primernih alternativnih metod. Poskrbeti je treba, da se izberejo samo tiste kemikalije, ki ne bodo vplivale na predvideno uporabo zrn ali jim škodovale, obenem pa mora biti njihova uporaba omejena.

28.

Uporaba ustreznega in odobrenega konzervansa, na primer organske kisline, kot je propionska kislina, je lahko koristna za žita, namenjena za krmo. Propionska kislina in njene soli so fungistatične in se na kmetijskih gospodarstvih včasih uporabljajo za konzerviranje vlažnih zrn po žetvi, s čimer se prepreči segrevanje in nastajanje plesni pred obdelavo. Uporabiti jih je treba nemudoma in z ustrezno napravo za nanašanje, da se zagotovi enakomerna pokritost celotne serije zrn, ki se obdeluje, obenem pa zagotoviti ustrezno varnost izvajalca. Če so bila zrna obdelana po obdobju vlažnega skladiščenja, prisotnost konzervansa ni jamstvo, da zrna niso onesnažena.

PREVOZ IZ SKLADIŠČA

29.

Zabojniki za prevoz morajo biti suhi in brez vidnih glivičnih rasti, insektov in kakršnega koli onesnaženega materiala. Po potrebi je treba zabojnike za prevoz pred uporabo in ponovno uporabo očistiti in dezinficirati, da so nato primerni za predviden tovor. Pri tem so lahko koristni registrirani fumiganti ali insekticidi. Po raztovarjanju je treba iz zabojnika za prevoz izprazniti ves tovor in ga ustrezno očistiti.

30.

Pošiljke zrn je treba z uporabo pokritih ali nepredušnih zabojnikov ali ponjav zaščititi pred dodatno vlago. Izogibajte se temperaturnim nihanjem in ukrepom, ki bi lahko povzročili nastajanje kondenzacije na zrnih, zaradi česar bi prišlo do lokalnega kopičenja vlage in posledične glivične rasti in tvorjenja mikotoksinov.

31.

Izogibajte se napadu insektov, ptic in glodalcev med prevozom tako, da uporabljate zabojnike, ki so odporni nanje, druge ustrezne metode ter po potrebi kemične postopke proti insektom in glodalcem, če so odobreni za predvideno končno uporabo zrn.


29.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/41


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 25. avgusta 2006

o pooblastitvi držav članic za podaljšanje začasnih dovoljenj, izdanih za novo aktivno snov beflubutamid

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 3806)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/584/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (1), in zlasti četrtega pododstavka člena 8(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Nemčija marca 1998 od podjetja UBE Europe GmbH prejela zahtevek za vključitev aktivne snovi beflubutamid (prejšnji imeni: UBH 820, UR 50601) v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Odločba Komisije 2000/784/ES (2) je potrdila, da je dokumentacija popolna ter da se načeloma lahko šteje, da izpolnjuje zahteve po podatkih in informacijah iz prilog II in III k navedeni direktivi.

(2)

Potrditev popolnosti dokumentacije je bila potrebna zato, da se omogoči podroben pregled snovi in da se državam članicam omogoči, da izdajo začasna dovoljenja za največ tri leta za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo zadevno aktivno snov, ob skladnosti s pogoji iz člena 8(1) Direktive 91/414/EGS in zlasti s pogojem v zvezi s podrobno oceno aktivne snovi in fitofarmacevtskega sredstva glede na zahteve, določene z navedeno direktivo.

(3)

Za to aktivno snov so bili ocenjeni vplivi na zdravje ljudi in okolje v skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS za rabe, ki jih je predlagal vlagatelj. Država članica poročevalka je 3. avgusta 2002 Komisiji predložila osnutek poročila o oceni.

(4)

Po predložitvi osnutka poročila o oceni države članice poročevalke je bilo ugotovljeno, da je treba od vlagateljev zahtevati nadaljnje informacije, ki jih država članica poročevalka pregleda in predloži svojo oceno. Zato pregled dokumentacije še traja in ocenjevanja ne bo mogoče zaključiti v roku, predvidenem v Direktivi 91/414/EGS.

(5)

Ker pri ocenjevanju še ni bil ugotovljen nikakršen razlog za neposredno zaskrbljenost, je treba državam članicam v skladu z določbami člena 8 Direktive 91/414/EGS omogočiti podaljšanje začasnih dovoljenj, izdanih za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo zadevno aktivno snov, za 24 mesecev, da se omogoči nadaljevanje pregledovanja dokumentacije. Pričakuje se, da bo proces ocenjevanja in sprejemanja odločitve o morebitni vključitvi beflubutamida v Prilogo I zaključen v 24 mesecih.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Države članice lahko podaljšajo začasna dovoljenja za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo beflubutamid, za obdobje, ki ni daljše od 24 mesecev, od datuma sprejetja te odločbe.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. avgusta 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 230, 19.8.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/64/ES (UL L 206, 27.7.2006, str. 107).

(2)  UL L 311, 12.12.2000, str. 47.