ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 227

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
19. avgust 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1247/2006 z dne 18. avgusta 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 1248/2006 z dne 7. avgusta 2006 o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti

3

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1249/2006 z dne 18. avgusta 2006 o določitvi dopolnilnih količin surovega trsnega sladkorja s poreklom iz držav AKP in Indije za preskrbo rafinerij v obdobju od 1. julija 2006 do 30. septembra 2007

22

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1250/2006 z dne 18. avgusta 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 1973/2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin

23

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1251/2006 z dne 18. avgusta 2006 o spremembi reprezentativnih cen in zneskov dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki jih določa Uredba (ES) št. 1002/2006, za tržno leto 2006/2007

38

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1252/2006 z dne 18. avgusta 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 796/2006 glede seznama držav članic, v katerih je odprt javni razpis za zbiranje predlogov za odkup masla za obdobje do 31. avgusta 2006

40

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1253/2006 z dne 18. avgusta 2006 o uvoznih dovoljenjih za proizvode iz govejega in telečjega mesa s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije

41

 

*

Direktiva Komisije 2006/72/ES z dne 18. avgusta 2006 o spremembi Direktive 97/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih sestavnih delih in značilnostih dvo- ali trikolesnih motornih vozil zaradi prilagoditve tehničnemu napredku ( 1 )

43

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Komisija

 

*

Odločba Komisije z dne 14. decembra 2004 o državni pomoči Nemčije bavarskim kmetijskim strojnim zadrugam (notificirano pod dokumentarno številko C(2004) 4771)

46

 

*

Odločba Komisije z dne 14. avgusta 2006 o spremembi Odločbe 2005/648/ES o zaščitnih ukrepih v zvezi z atipično kokošjo kugo v Bolgariji (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 3622)  ( 1 )

58

 

*

Odločba Komisije z dne 18. avgusta 2006 o spremembi Odločbe 2005/393/ES glede območij z omejitvami zaradi bolezni modrikastega jezika v Španiji in na Portugalskem (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 3700)  ( 1 )

60

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

19.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1247/2006

z dne 18. avgusta 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 19. avgusta 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. avgusta 2006

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 18. avgusta 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0707 00 05

052

87,5

999

87,5

0709 90 70

052

91,7

999

91,7

0805 50 10

388

62,5

524

53,0

528

55,5

999

57,0

0806 10 10

052

101,1

220

108,4

624

164,6

999

124,7

0808 10 80

388

89,1

400

86,2

404

87,6

508

88,9

512

83,6

528

79,6

720

81,3

800

149,6

804

92,5

999

93,2

0808 20 50

052

126,5

388

86,6

999

106,6

0809 30 10, 0809 30 90

052

134,8

999

134,8

0809 40 05

052

39,5

098

49,8

624

150,2

999

79,8


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


19.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/3


UREDBA KOMISIJE (ES, EURATOM) št. 1248/2006

z dne 7. avgusta 2006

o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), in zlasti člena 183 Uredbe,

po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Svetom, Sodiščem Evropskih skupnosti, Računskim sodiščem, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, Odborom regij, Evropskim varuhom človekovih pravic in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Obveza Komisije o obveščanju proračunskega organa do 15. aprila glede razveljavitve prenesenih odobritev, za katere do 31. marca niso bile prevzete obveznosti, se je izkazala za prestrogo in zato bi se moral rok prestaviti za dva tedna na 30. april.

(2)

Pri uporabi sistema začasnih dvanajstin je treba podrobno določiti, da je treba skupne dodeljene odobritve prejšnjega proračunskega leta razumeti kot odobritve, ki se nanašajo na proračunsko leto po prilagoditvi kakršnih koli prerazporeditev, izvedenih v navedenem proračunskem letu.

(3)

Jasno je treba navesti, da se pravila o menjalnem tečaju med eurom in drugimi valutami, določena v členih 7 in 8 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 (2) uporabljajo samo za preračune, ki jih izvajajo odredbodajalci in ne za preračune, ki jih izvajajo pogodbeniki ali upravičenci po posebnih pravilih, o katerih so se sporazumeli v naročilih ali sporazumih o donacijah. Zaradi učinkovitosti mora biti računovodja Komisije pooblaščen, da določa mesečni računovodski menjalni tečaj eura, ki se uporablja za namene računovodstva. Poleg tega je treba zaradi preglednosti in enakega obravnavanja uradnikov Skupnosti določiti posebno pravilo o menjalnih razmerjih za odhodke za zaposlene, če se plače izplačajo v drugi valuti in ne v eurih.

(4)

Glede načela dobrega finančnega poslovodenja je treba razjasniti vsebino predhodne ocene, področje uporabe predhodne, vmesne in naknadne ocene pa je treba bolj ciljno naravnati in primerno upoštevati načelo sorazmernosti. Da bi se osredotočili na predloge, ki imajo vpliv na podjetja in/ali državljane ter zajeli pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, ki se bodo nadaljevali, je treba preusmeriti prednostne naloge ocene. Če pa se projekti ali ukrepi že ocenjujejo (npr. naloge, ki si jih delijo Komisija in države članice), je treba zagotoviti njihovo dopolnjevanje.

(5)

Za namen predhodnega preverjanja odobravanja izdatkov lahko pristojni odredbodajalec obravnava vrsto podobnih posameznih transakcij, ki se nanašajo na rutinske odhodke za zaposlene v zvezi s plačami, pokojninami, povračili potnih stroškov ter zdravstvenih stroškov kot eno operacijo. V tem primeru naj odgovorni odredbodajalec v skladu s svojo oceno tveganja izvede ustrezno naknadno preverjanje.

(6)

V poročilu o postopku s pogajanji je primerno vključiti samo tiste primere uporabe postopkov s pogajanji, ki predstavljajo izjeme glede na običajen postopek za oddajo javnih naročil.

(7)

Po uvedbi računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka 1. januarja 2005 in dostopnosti računovodskih podatkov v vsakem trenutku preko informacijskega sistema je bolj logično in hitreje, da se pripravi bruto bilanca na tisti dan, ko je računovodja razrešen. Če konča 31. decembra, bi lahko bila bruto bilanca pripravljena še isti dan brez čakanja na dokončno pripravo začasnega zaključnega računa.

(8)

Da bi lahko računovodja glede na svojo odgovornost učinkovito vodil zakladnico, bi moral biti pooblaščen tudi, da lahko finančnim institucijam, pri katerih je odprl račune, sporoči imena in vzorce podpisov uradnikov, pooblaščenih za podpisovanje bančnih poslov.

(9)

Največji znesek, ki ga lahko izplača skrbnik računa izločenih sredstev, je treba povečati s 30 000 EUR na 60 000 EUR, kadar je to po proračunskem postopku materialno nemogoče ali manj učinkovito.

(10)

Glede na člen 21a kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlovanje drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, je treba v primeru potrditve navodil odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa omogočiti, da ne izvaja navodil, če so očitno nezakonita.

(11)

Glede na medsebojno dopolnjujoči vlogi odredbodajalca in računovodje pri postopku izterjave s pobotom obstajajo upravičeni razlogi, da se pred pobotom posvetujeta.

(12)

Če je dolžnik nacionalni organ ali eden od njegovih upravnih organov, bi moral računovodja o svojem namenu izterjave s pobotom obvestiti zadevne države članice najmanj 10 delovnih dni vnaprej, da se upoštevajo postopki, ki veljajo na nacionalni ravni. Vendar bi bilo treba računovodji v dogovoru z državo članico ali zadevnim upravnim organom omogočiti nadaljevanje izterjave s pobotom pred tem rokom.

(13)

Če se dolg plača pred rokom, se ne zaračunajo zamudne obresti („podaljšan plačilni rok“) in izterjavo s pobotom pred tem rokom je treba omejiti na primere, pri katerih računovodja upravičeno meni, da bi bili lahko ogroženi finančni interesi Skupnosti.

(14)

Da bi zaščiti finančne interese Skupnosti morajo biti bančne garancije, ki varujejo zahtevke, ki so še nerešeni, ker se je dolžnik pritožil, popolnoma neodvisne od obveznosti, ki so določene v pogodbi.

(15)

Dodatno je treba določiti tudi vsebino sklepa o financiranju. Pri donacijah in javnih naročilih je treba podrobneje opredeliti pojem „bistvene sestavine“ ukrepa, ki vključuje odhodke iz proračuna. Treba je razjasniti, da program dela iz člena 110 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, v nadaljevanju „finančna uredba“, lahko pomeni sklep o financiranju, v kolikor ta vsebuje okvir, ki je opredeljen v zadostni meri.

(16)

Pri prevzemanju celotne proračunske obveznosti je lahko vsak odredbodajalec – ne samo odredbodajalec na podlagi prenosa – odgovoren za pravne obveznosti glede izvajanja celotnih obveznosti.

(17)

Treba je spremeniti roke za plačila za naročila in sporazume o donacijah, ki so odvisni od odobravanja poročila ali potrdila, da se lahko ugotovi, ali se plačila izvršujejo na podlagi odobrenega poročila ali potrdila. Poleg tega je treba rok za odobritev poročila, povezanega s sporazumom o donaciji, ki se nanaša na ukrepe, ki jih je še posebej zahtevno ocenjevati, uskladiti s sedanjim rokom za zahtevna naročila storitev.

(18)

Brez spremembe sedanjih rokov ali brez vpliva na pravice upravičencev bi se moral odgovorni odredbodajalec zaradi poenostavitve odločiti, ali se lahko odobravanje poročila ali potrdila ter plačila izvršijo v enem samem roku.

(19)

Mejne vrednosti za naročila nizkih vrednosti, določene leta 1994, je treba posodobiti in povečati s 50 000 EUR na 60 000 EUR oziroma s 13 800 EUR na 25 000 EUR. Prav tako je treba določiti, da so lahko vsa naročila v višini 60 000 EUR ali manj sklenjena po postopku s pogajanji.

(20)

Poleg tega bi morale izvedbene določbe bolj natančno opredeliti postopek za določena naročila storitev na področju raziskav in razvoja ter določena naročila storitev, namenjena radijskim in televizijskim programom, ki niso zajeta v področju uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18/ES z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (3). Ta naročila se lahko glede na načelo preglednosti oddajo po postopku s pogajanji po objavi razpisa za javno naročilo.

(21)

Zaradi nadaljnje poenostavitve vodenja postopkov javnih naročil bi moralo biti gospodarskim subjektom omogočeno, da sodelujejo v postopku na podlagi častne izjave, v kateri navedejo, da niso v kateri od situacij za izključitev iz tega postopka za oddajo naročila, kar pa ne velja v primeru omejenih postopkov, konkurenčnega dialoga ali postopkov s pogajanji po objavi javnega razpisa, ko naročnik omeji število kandidatov, ki so povabljeni k začetku pogajanj ali oddaji ponudbe. Vendar bi moral gospodarski subjekt, ki se mu naročilo odda, v skladu z načeli Direktive 2004/18/ES in zaradi boljše zaščite finančnih interesov Skupnosti za naročila, ki jih pokriva Direktiva 2004/18/ES, in za naročila velikih vrednosti na področju zunanje pomoči prav tako zagotoviti dokaze, ki potrjujejo začetno izjavo. Kadar koli mora kandidat ali ponudnik predložiti dokaze, bi moral naročnik prav tako obravnavati dokaze, ki jih je navedeni kandidat ali ponudnik predložil v drugem postopku za oddajo javnih naročil, ki ga sproži isti naročnik, in pod pogojem, da dokazna sredstva niso starejša od enega leta, začenši z datumom izdaje, in da so še vedno veljavna.

(22)

Na področju zunanjih ukrepov je treba zagotoviti večjo učinkovitost postopka s pogajanji, postopek s pogajanji pa bi morali omogočiti v primeru, če je konkurenčen postopek s pogajanji neuspešen dvakrat, in v primeru, če je neuspešen enkrat, ko konkurenčen postopek s pogajanji sledi neučinkoviti uporabi okvirnega naročila. Možnost, da se ne zahteva dokaz tehnične in gospodarske zmogljivosti, je treba dopustiti do mejnih vrednosti, ki so primerne v okviru navedenega področja politike glede na vsako vrsto naročila. Tudi v navedenem primeru bi moral odgovorni odredbodajalec znati utemeljiti svojo izbiro. Komisija za ocenjevanje ali naročnik morata imeti možnost, da kandidatom ali ponudnikom postavita zahteve, da predložijo dodatne dokumente ali da pojasnijo podatke, kot je to mogoče v primeru naročil, ki jih samostojno oddajo institucije.

(23)

Tudi v zvezi z zunanjimi ukrepi bi moral biti glede na objavo predhodnega razpisa za mednarodne javne razpise in glede na zahtevo po garanciji za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti poenostavljen pravni okvir za javna naročila. Predhodni razpis je treba objaviti čim prej, ne pa nujno pred 31. januarjem. Poleg tega bi morala biti garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti potrebna samo v primeru javnih naročil velikih vrednosti, odgovornemu odredbodajalcu pa je treba zagotoviti, da lahko v primeru predhodnega financiranja javnega organa glede na svojo oceno tveganja opusti zahtevo za garancijo.

(24)

Pri dodeljevanju donacij je treba za zmanjšanje administrativne obremenjenosti določiti, da se lahko pravni in dejanski monopol upravičenca utemelji v odločbi o dodelitvi donacije.

(25)

Zahteva, da se zunanja revizija priloži k vlogi, velja samo za vloge za donacije v vrednosti 500 000 EUR ali več za ukrepe, za donacije za materialne stroške pa v vrednosti 100 000 EUR ali več.

(26)

Upravičencem je treba po potrebi olajšati sofinanciranje v naravi in ideja organov, katerih cilj je v splošnem evropskem interesu in ki lahko prejemajo donacije za materialne stroške, mora vključevati evropske organe, ki se zavzemajo za spodbujanje državljanstva ali inovacij.

(27)

Vlagatelje je treba čim prej obvestiti, če se njihova vloga zavrne.

(28)

Izvajanje pravila o neprofitnosti v primeru donacij za materialne stroške, ki so dodeljene organom, ki imajo za svoj cilj splošni evropski interes, mora biti omejeno na odstotek sofinanciranja, ki ustreza prispevku Skupnosti k proračunu za materialne stroške, da bi se upoštevalo pravice drugih, ki dajejo svoj prispevek in ki morajo sami izterjati določen odstotek letnega dobička, ki ustreza njihovemu prispevku. Za namen izračuna zneska, ki se izterja, se ne upošteva odstotka prispevkov v naravi k proračunu za materialne stroške.

(29)

Zaradi zaščite finančnih interesov Skupnosti bi morala zahteva za garancije za predhodno financiranje veljati za vsako predhodno financiranje, ki presega 80 % zneska donacije in 60 000 EUR.

(30)

Novo predhodno financiranje je treba omogočiti v primeru, v katerem se predhodno financiranje razdeli na manjše dele in je porabljenega manj kot 70 % zneska prejšnjega predhodnega financiranja, vendar je treba znesek novega plačila zmanjšati za neporabljene zneske prejšnjega plačila.

(31)

Treba je določiti, da lahko v primeru javnih organov zunanjo revizijo ali potrjevanje, ki ju je treba priložiti k vlogam za donacijo ali zahtevkom za plačila, izvrši strokovno usposobljen in neodvisni javni uslužbenec.

(32)

Zatem, ko je računovodja Komisije decembra 2004 v skladu s členom 133 finančne uredbe sprejel računovodska pravila in metode ter usklajen kontni načrt, je treba naslov, ki zadeva račune in računovodstvo, posodobiti tako, da se črtajo določbe, ki niso več potrebne.

(33)

Zaradi upoštevanja Sklepa 2005/118/ES Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, Sodišča, Računskega sodišča, Evropskega Ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij in varuha človekovih pravic o ustanovitvi Evropske šole za upravo (4), je treba prilagoditi seznam evropskih uradov, da bo razvidno, da je v administrativnem pogledu Evropska šola za upravo v administrativne pogledu trenutno dodeljena Evropskemu uradu za izbor osebja.

(34)

Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 je treba zato ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002 se spremeni:

1.

V členu 6(3), v drugem pododstavku, se besedna zveza „15. april“ nadomesti z besedno zvezo „30. april“.

2.

Vstavi se naslednji člen 6a:

„Člen 6a

Začasne dvanajstine

(Člen 13(2) finančne uredbe)

Skupne dodeljene odobritve prejšnjega proračunskega leta se, kot je določeno v členu 13(2) finančne uredbe, razume kot odobritve za proračunsko leto iz člena 5 te uredbe po prilagoditvi zaradi prerazporeditev, izvedenih v navedenem proračunskem letu.“

3.

Člena 7 in 8 se nadomestita z naslednjim besedilom:

„Člen 7

Menjalni tečaj za preračun med eurom in drugimi valutami

(Člen 16 finančne uredbe)

1.   Brez poseganja v posebne določbe, ki izhajajo iz uporabe sektorskih predpisov, odgovorni odredbodajalec preračun med eurom in drugo valuto izvede po dnevnem menjalnem tečaju za euro, ki je objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Kadar preračun med eurom in drugimi valutami izvedejo izvajalci ali upravičenci, se uporabljajo posebne ureditve za preračun iz pogodb za oddajo naročil, sporazumov o donacijah ali finančnih sporazumov.

2.   Če dnevni menjalni tečaj v Uradnem listu Evropske unije za zadevno valuto ni objavljen, odgovorni odredbodajalec uporabi računovodski tečaj iz odstavka 3.

3.   Za namene računovodstva iz členov 132 do 137 finančne uredbe in ob upoštevanju člena 213 te uredbe se preračun med eurom in drugo valuto izvede na podlagi mesečnega računovodskega menjalnega tečaja eura. Ta računovodski menjalni tečaj določi računovodja Komisije iz kakršnega koli vira informacij, za katerega meni, da je zanesljiv, na podlagi tečaja na predzadnji delovni dan v mesecu pred mesecem, za katerega se določa menjalni tečaj.

Člen 8

Menjalni tečaj, ki se uporablja za preračun med eurom in drugimi valutami

(Člen 16 finančne uredbe)

1.   Ne glede na posebne določbe, ki izhajajo iz uporabe posebnih sektorskih predpisov ali iz posebnih pogodb za oddajo naročil, sporazumov o donacijah ali sporazumov o financiranju, se za menjalni tečaj za preračun med eurom in drugimi valutami, če preračun izvede odgovorni odredbodajalec, uporabi tečaj na dan, na katerega služba za odobravanje pripravi odredbo za plačilo ali nalog za izterjavo.

2.   Za transakcije na računu izločenih sredstev v eurih se kot menjalni tečaj za preračun med eurom in drugimi valutami uporablja tečaj, ki se določi na podlagi datuma, ko banka izvede plačilo.

3.   Za transakcije na računu izločenih sredstev v nacionalnih valutah iz člena 16 finančne uredbe se kot menjalni tečaj za preračun med eurom in drugimi valutami uporablja menjalni tečaj, ki velja v mesecu izdatka z zadevnega računa izločenih sredstev.

4.   Za povračilo pavšalnih izdatkov ali izdatkov, ki izhajajo iz Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (v nadaljevanju ‚kadrovski predpisi‘), za katerega je določena zgornja meja in ki se izplačuje v drugih valutah in ne v eurih, je tečaj, ki se uporablja, tisti, ki velja ob nastanku terjatve.“

4.

Člen 21 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 21

Ocenjevanje

(Člen 27 finančne uredbe)

1.   Vsi predlogi za programe ali dejavnosti, ki povzročajo proračunske odhodke, so predmet predhodne ocene, ki obravnava:

(a)

potrebo, ki naj se izpolni kratkoročno ali dolgoročno;

(b)

dodano vrednost zaradi udeležbe Skupnosti;

(c)

cilje, ki naj se dosežejo;

(d)

razpoložljive politične možnosti, vključno s povezanimi tveganji;

(e)

pričakovane rezultate in učinke, zlasti gospodarske, socialne in okoljske učinke ter kazalnike in ureditve ocenjevanja, ki so potrebni za njihovo ovrednotenje;

(f)

najprimernejšo metodo izvajanja izbranih(-e) možnosti;

(g)

notranjo skladnost predlaganega programa ali dejavnosti ter njegovo razmerje do ostalih ustreznih instrumentov;

(h)

obseg odobritev, človeških virov in drugih upravnih odhodkov, ki se dodelijo, ob upoštevanju načela stroškovne učinkovitosti;

(i)

izkušnje, pridobljene iz podobnih izkušenj v preteklosti.

2.   Predlog določa ureditve za spremljanje, poročanje in ocenjevanje, ob tehtnem upoštevanju odgovornosti vseh ravni vlade, ki bodo sodelovale pri izvajanju predlaganega programa ali dejavnosti.

3.   Za vse programe ali dejavnosti, vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi, pri katerih zbrana sredstva presegajo 5 000 000 EUR, je treba izvajati vmesna in/ali naknadna ocenjevanja dodeljenih človeških in finančnih virov ter dobljenih rezultatov, s katerimi se preverja skladnost s postavljenimi cilji:

(a)

doseženi rezultati pri izvajanju večletnega programa se periodično ocenjujejo po časovnem razporedu, ki omogoča, da se ugotovitve ocenjevanj upoštevajo pri sprejemanju sklepov o podaljšanju, spremembi ali začasni ustavitvi izvajanja programa;

(b)

za dejavnosti, ki se financirajo na letni podlagi, je treba rezultate ocenjevati najmanj vsakih šest let.

Točki (a) in (b) prvega pododstavka se ne uporabljata za posamične projekte ali ukrepe, ki se izvajajo v okviru dejavnosti, pri katerih se zahtevo lahko izpolni s končnimi poročili, ki jih pošljejo organi, ki so izvajali ukrep.

4.   Ocene iz odstavkov 1 in 3 so sorazmerne z zbranimi sredstvi ter učinkom zadevnega programa ali dejavnosti.“

5.

Člen 45 se spremeni:

(a)

V odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odgovornemu odredbodajalcu lahko pri izvajanju nalog pomagajo osebe, za katere veljajo kadrovski predpisi (v nadaljnjem besedilu ‚osebje‘), na katere v okviru svoje odgovornosti prenese določene naloge, potrebne za izvrševanje proračuna in pripravo finančnih in poslovodnih informacij.“

(b)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Vsaka institucija obvesti proračunski organ vedno, ko odredbodajalec na podlagi prenosa začne opravljati svoje naloge, prevzame nove ali preneha opravljati naloge.“

6.

Člen 47 se spremeni:

(a)

V odstavku 3 se dodajo naslednji pododstavki:

„Za namen predhodnega preverjanja lahko odgovorni odredbodajalec obravnava vrsto podobnih posameznih transakcij, ki se nanašajo na rutinske odhodke za zaposlene v zvezi s plačami, pokojninami, povračili potnih stroškov ter zdravstvenih stroškov kot eno operacijo.

V primeru iz drugega pododstavka odgovorni odredbodajalec glede na svojo oceno tveganja v skladu z odstavkom 4 izvede ustrezno naknadno preverjanje.“

(b)

Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„5.   Za izvajanje preverjanj iz odstavkov 2 in 4 je odgovorno drugo osebje kakor za izvajanje nalog začetka aktivnosti iz odstavka 1, slednjim pa tudi niso podrejeni.“

7.

V členu 54 se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odredbodajalci na podlagi prenosa za vsako proračunsko leto pripravijo poročilo o pogodbah, sklenjenih v postopkih s pogajanji iz členov 126(1)(a) do (g), 127(1)(a) do (d), 242, 244 in 246.“

8.

Člen 56 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 56

Razrešitev računovodje

(Člen 61 finančne uredbe)

1.   V primeru razrešitve računovodje se nemudoma pripravi bruto bilanca.

2.   Računovodja, ki je razrešen ali, če to ni mogoče, uradnik iz njegove službe novemu računovodji pošlje bruto bilanco, ki ji priloži poročilo o prevzemu nalog.

Novi računovodja v enem mesecu od datuma predložitve pisno potrdi, da sprejema bruto bilanco, lahko pa izrazi pridržke.

Poročilo o prevzemu nalog vsebuje tudi rezultat bruto bilance in morebitne pridržke.

3.   Vsaka institucija obvesti proračunski organ o imenovanju ali razrešitvi svojega računovodje.“

9.

V členu 60 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„V ta namen računovodja vsake institucije sporoči vsem finančnim institucijam, pri katerih je zadevna institucija odprla račune, imena pooblaščenih članov osebja in njihovih vzorcev podpisov.“

10.

Člen 64 se spremeni:

(a)

Naslov se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 64

Dokumentacija o pravnih osebah

(Člen 61 finančne uredbe)

(b)

Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Računovodja lahko izvrši plačila z bančnim nakazilom šele, ko institucija v skupno podatkovno bazo vnese podatke o bančnem računu prejemnika plačila in podatke, ki potrjujejo njegovo identiteto, ali kakršno koli spremembo.

Vsak takšen vnos podatkov o bančnem računu prejemnika plačila, njegovih pravnih podatkov ali sprememba navedenih podatkov v podatkovni bazi se izvede na podlagi ustreznih dokazil, katerih obliko določi računovodja Komisije.“

(c)

Drugi pododstavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odredbodajalci preverijo, ali podatki o bančnem računu in pravni podatki, ki jih je sporočil prejemnik plačila, ostajajo veljavni, dokler traja sporazum o financiranju, naročilo ali sporazum o donaciji, ki so bili sklenjeni z upravičencem.“

11.

V členu 66 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   Skrbnik računa izločenih sredstev lahko na podlagi podrobnega okvira, določenega v navodilih odgovornega odredbodajalca, začasno potrjuje in plačuje izdatke. Ta navodila podrobno določajo pravila in pogoje, ki veljajo za začasno potrditev in plačila, in, kjer je primerno, pogoje za sklenitev pravnih obveznosti v smislu člena 94(1)(e).“

12.

V členu 67(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Največji znesek, ki ga lahko kot en izdatek izplača skrbnik računa izločenih sredstev, kadar je izvrševanje plačevanja s proračunskimi postopki materialno nemogoče ali neučinkovito, ne presega 60 000 EUR.“

13.

V členu 68 se prva dva stavka nadomestita z naslednjim besedilom:

„Skrbnika računa izločenih sredstev se izbere med uradniki ali, če je potrebno in samo v ustrezno utemeljenih primerih, med drugimi člani osebja.“

14.

Člen 70 se spremeni:

(a)

V odstavku 1 se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Obračuni tega računa so vedno dostopni odgovornemu odredbodajalcu in skrbnik računa izločenih sredstev pošlje seznam transakcij, ki se pripravijo vsaj enkrat na mesec, naslednji mesec skupaj z dokazili odgovornemu odredbodajalcu, ki obračuna posle na računu izločenih sredstev.“

(b)

V odstavku 2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Računovodja izvaja preglede, ki se praviloma morajo izvajati na kraju samem in brez predhodne napovedi, s katerimi preveri obstoj sredstev, ki so bila dodeljena skrbniku računa izločenih sredstev, in knjigovodstvo ter preveri, ali so transakcije na računu izločenih sredstev obračunane v za to določenem roku, ali pa zagotovi, da take preglede izvaja član njegovega osebja ali službe za odobravanje, ki je posebej pooblaščen za ta namen.“

15.

V členu 73(1) se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Če se navedena navodila pisno potrdijo in odredbodajalec potrditev prejme pravočasno ter je iz potrditve tudi dovolj jasno razvidno, da se izrecno nanaša na točke, ki jim je odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa oporekal, odredbodajalec za odločitev ne odgovarja; odredbodajalec sledi navodilom, razen če ni očitno nezakonito ali pomeni kršitev veljavnih varnostnih standardov.“

16.

V členu 78(3) se točke od (b) do (e) nadomestijo z naslednjim besedilom:

„(b)

če se dolg plača do določenega roka, se zamudne obresti ne obračunajo;

(c)

če se dolg ne plača do roka iz točke (b), se obračunajo obresti po obrestni meri iz člena 86, brez poseganja v kakršne koli posebne določbe, ki se uporabljajo;

(d)

če se dolg ne plača do roka iz točke (b), bo institucija izterjala znesek s pobotom ali z unovčenjem kakršne koli garancije, ki jo je dolžnik predložil vnaprej;

(e)

računovodja lahko izvrši izterjavo s pobotom pred rokom iz točke (b), kadar je to zaradi zaščite finančnih interesov Skupnosti potrebno in kadar lahko upravičeno domneva, da bi bil znesek, dolgovan Komisiji, izgubljen, dolžnika pa se pred tem obvesti o razlogih in datumu izterjave s pobotom;“

.

17.

V členu 81(1) se točka (f) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(f)

datum iz člena 78(3)(b);“

.

18.

Člen 83 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 83

Izterjava s pobotom

(Člen 73 finančne uredbe)

1.   Kadar ima dolžnik terjatev do Skupnosti, ki je nedvoumna, v fiksnem znesku in zapadel, se nanaša na vsoto v višini odredbe za plačilo, računovodja po izteku roka iz člena 78(3)(b) izterja ugotovljene zneske terjatev s pobotom.

Vendar v izjemnih primerih računovodja izvrši izterjavo s pobotom pred rokom iz člena 78(3)(b), kadar je treba zaščititi finančne interese Skupnosti in ko računovodja lahko upravičeno domneva, da bi bil znesek, dolgovan Skupnostim, izgubljen.

2.   Pred vsako izterjavo se računovodja v skladu z odstavkom 1 posvetuje z odgovornim odredbodajalcem in obvesti zadevne dolžnike.

Če je dolžnik nacionalni organ ali eden od njegovih upravnih organov, računovodja o svojem namenu izterjave s pobotom zadevno državo članico obvesti najmanj 10 delovnih dni vnaprej. Vendar lahko računovodja v dogovoru z državo članico ali zadevnim upravnim organom nadaljuje izterjavo s pobotom pred iztekom tega roka.

3.   Pobot iz odstavka 1 ima isti učinek kot plačilo ter Skupnosti pokrije znesek dolga in, če je primerno, dolgovanih obresti.“

19.

V členu 84 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Brez poseganja v člen 83, če do roka iz člena 78(3)(b) in določenega v opominu, celoten znesek ni vrnjen, računovodja obvesti odgovornega odredbodajalca in nemudoma začne postopek za izterjavo s pomočjo pravnih sredstev, ki so mu na voljo, vključno, kjer je to primerno, z unovčenjem garancije, ki je bila predložena vnaprej.“

20.

V členu 85 se točka (a) iz prvega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom:

„(a)

dolžnik se zaveže, da bo plačal obresti po obrestni meri, določeni v členu 86, za celotno obdobje podaljšanja, ki se začnejo obračunavati na rok iz člena 78(3)(b);“

.

21.

Vstavi se člen 85a:

„Člen 85a

Izterjave glob, periodičnih denarnih kazni in drugih kazni

(Člena 73 in 74 finančne uredbe)

1.   Ko se vloži tožba na sodišče Skupnosti proti sklepu Komisije o naložitvi globe, periodične denarne kazni ali druge kazni v okviru Pogodbe ES ali Pogodbe Euratom in dokler niso bila izčrpana vsa pravna sredstva, računovodja začasno zbere zadevne zneske od dolžnika ali od njega zahteva, da zagotovi finančno garancijo. Garancija, ki se zahteva, je neodvisna od obveznosti plačila globe, periodične denarne kazni ali druge kazni in se lahko izterja ob prvem pozivu. Pokriva zahtevek glede na glavnico in zapadle obresti, kot je določeno v členu 86(5).

2.   Ko se izčrpajo vsa pravna sredstva, se začasno zbrani zneski in njihove obresti vključijo v proračun ali se vrnejo dolžniku. V primeru finančne garancije, se ta izterja ali sprosti.“

22.

Člen 86 se spremeni:

(a)

Odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim besedilom:

„1.   Brez poseganja v kakršne koli posebne določbe, ki izhajajo iz uporabe posebnih sektorskih predpisov, se za vsak znesek terjatev, ki ni bil poplačan v roku iz člena 78(3)(b), zaračunajo obresti v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

2.   Obrestna mera za zneske terjatev, ki niso poplačani v roku iz člena 78(3)(b), je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka za refinanciranje glavnice, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan meseca, v katerem znesek zapade v plačilo, povečana za:

(a)

sedem odstotnih točk, če je dogodek, ki je podlaga obveznosti, pogodba o javnem naročilu blaga in storitev iz naslova V;

(b)

tri in pol odstotne točke v vseh drugih primerih.

3.   Obresti se zaračunajo od koledarskega dne po roku iz člena 78(3)(b), določenem v opominu, do koledarskega dne, ko je dolg v celoti poplačan.“

(b)

Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„5.   V primeru glob, kadar dolžnik zagotovi finančno garancijo, ki jo računovodja sprejme namesto delnega plačila, je obrestna mera, ki se uporablja od roka iz člena 78(3)(b), mera iz odstavka 2 tega člena, povečana za samo eno in pol odstotne točke.“

23.

Člen 90 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 90

Sklep o financiranju

(Člen 75 finančne uredbe)

1.   Sklep o financiranju določi bistvene sestavine ukrepa, ki zahteva odhodke v breme proračuna.

2.   Za donacije se sklep o sprejetju letnega programa dela iz člena 110 finančne uredbe obravnava kot sklep o financiranju v smislu člena 75 finančne uredbe, v kolikor predstavlja okvir, opredeljen v zadostni meri.

Tudi glede javnih naročil se ta program dela, kjer je izvajanje ustreznih odobritev predvideno v letnem programu dela in predstavlja okvir, opredeljen v zadostni meri, obravnava kot sklep o financiranju za zadevne pogodbe javnih naročil.

3.   Da bi delovni program, ki ga sprejme Komisija, veljal kot okvir, opredeljen v zadostni meri, določa:

(a)

Za donacije:

(i)

sklicevanje na temeljni akt in proračunsko vrstico;

(ii)

prednostne naloge leta, cilje, ki naj bi bili izpolnjeni, ter predvidene rezultate za odobritve, ki so bile odobrene za proračunsko leto;

(iii)

bistvena merila za izbor in dodelitev, ki se uporabljajo za izbiro predlogov;

(iv)

največjo možno stopnjo sofinanciranja in v primeru, da je predvidenih več stopenj, merila za uporabo vsake stopnje;

(v)

časovni razpored in okvirni znesek razpisov za oddajo predlogov.

(b)

Za javna naročila:

(i)

globalni proračunski okvir, ki je namenjen za javna naročila med letom;

(ii)

okvirno število in vrste predvidenih naročil, in če je mogoče, splošno navedbo predmeta naročil;

(iii)

okvirno časovno obdobje za začetek postopkov javnega razpisa.

Če letni program dela ne vsebuje tega podrobnega okvira za enega ali več ukrepov, mora biti ustrezno preoblikovan ali mora biti sprejet poseben sklep o financiranju, ki zajema podatke iz točk (a) in (b) prvega pododstavka za zadevne ukrepe.

4.   Za vsako večjo spremembo v že sprejetem sklepu o financiranju velja isti postopek kot za prvotni sklep.“

24.

V členu 94(1) se točki (d) in (e) nadomestita z naslednjim besedilom:

„(d)

kadar se celotna obveznost izvršuje z več pravnimi obveznostmi, za katere so odgovorni različni odredbodajalci;

(e)

kadar mora v zvezi z računi izločenih sredstev, ki so na voljo za zunanje ukrepe, pravne obveznosti podpisati več članov osebja lokalnih enot iz člena 254 po navodilih odgovornega odredbodajalca, ki pa ostaja popolnoma odgovoren za poslovne dogodke, povezane z računi.“

25.

Člen 100 se spremeni:

(a)

točki (b) in (c) se nadomestita z naslednjim besedilom:

„(b)

za druge vrste nadomestila kot na primer osebje, ki je plačano po urah ali dnevih: potrdilo, ki ga podpiše pooblaščeni član osebja in iz katerega so razvidni dnevi in ure prisotnosti na delu;

(c)

v zvezi z nadurami: potrdilo, ki ga podpiše pooblaščeni član osebja in ki potrjuje število nadur na delu;“

.

(b)

V točki (d) se točka (ii) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(ii)

obračun potnih stroškov, ki ga podpiše član osebja, ki je bil na službenem potovanju, in upravni nadrejeni delavec, na katerega so bila prenesena ustrezna pooblastila, in iz katerega je zlasti razviden kraj službenega potovanja, datumi in ure odhoda in prihoda v kraj službenega potovanja, stroški prevoza, stroški dnevnic in drugi stroški, pravilno odobreni na osnovi predloženih dokazil;“

.

26.

Člen 101 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 101

Materialna oblika zaznamka „odobreno za plačilo“

(Člen 79 finančne uredbe)

Če sistem ni računalniško podprt, ima zaznamek ‚odobreno za plačilo‘ obliko žiga, pod katerega se podpiše odgovorni odredbodajalec ali član osebja, ki je za to strokovno usposobljen in ga je odgovorni odredbodajalec pooblastil v skladu s členom 97. V računalniško podprtem sistemu ima zaznamek ‚odobreno za plačilo‘ elektronsko varno potrditev odgovornega odredbodajalca ali strokovno usposobljenega člana osebja, ki ga je pooblastil odgovorni odredbodajalec.“

27.

V Členu 106 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim besedilom:

„3.   Za naročila ali sporazume o donacijah, po katerih je plačilo odvisno od potrditve poročila ali potrdila, rok v smislu roka za plačilo iz odstavkov 1 in 2 ne začne teči, dokler zadevno poročilo ali potrdilo ni odobreno. Upravičenec se obvesti nemudoma.

Rok za potrditev ne sme biti daljši od:

(a)

20 koledarskih dni za enostavna naročila, ki se nanašajo na dobavo blaga in storitev;

(b)

45 koledarskih dni za druge pogodbe in za sporazume o donacijah;

(c)

60 koledarskih dni za naročila in sporazume o donacijah za strokovne storitve ali ukrepe, ki jih je posebej zahtevno ocenjevati.

Odgovorni odredbodajalec obvesti upravičenca z uradnim dokumentom o kakršni koli preložitvi roka za potrditev poročila ali potrdila.

Odgovorni odredbodajalec se lahko odloči, da se za potrditev poročila ali potrdila in plačila uporablja en sam rok. Ta en rok ne sme preseči skupnih največjih obdobij, ki se uporabljajo za potrditev poročila ali potrdila in za plačila.“

28.

V členu 114 se četrti odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Na podlagi poročila in zaslišanja institucija sprejme obrazloženo odločitev, s katero konča postopek v preiskovani zadevi, ali pa utemeljeno odločitev v skladu s členi 22 in 86 in Priloge IX k Kadrovskim predpisom. Odločitve, s katerimi se izrečejo disciplinski ukrepi ali denarne kazni, se uradno pošljejo zainteresirani stranki in v vednost drugim institucijam ter Računskemu sodišču.“

29.

V členu 116 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Pogodbe o nepremičninah zajemajo nakup, dolgoročni zakup, užitek, leasing, najem ali nakup s pridržanim lastništvom z možnostjo odkupa ali brez nje zemljišč, že zgrajenih stavb ali drugih nepremičnin.“

30.

V členu 118(3) se drugi stavek prvega pododstavka nadomesti z naslednjim besedilom:

„Brez poseganja v naročila, oddana po postopku s pogajanji iz člena 126, je obvestilo o javnih naročilih obvezno za naslednja naročila: za naročila, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti, določenih v točkah (a) in (c) člena 158(1); za naročila na področju raziskav in razvoja, navedena v kategoriji 8 Priloge II A k Direktivi 2004/18/ES, z ocenjeno vrednostjo, ki je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz točke (b) člena 158(1) te Uredbe za našteta naročila na področju raziskav in razvoja.“

31.

V členu 119(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(b)

letno objavo seznama izvajalcev, ki navaja predmet in vrednost oddanega naročila za naročila v vrednosti, ki je enaka ali večja od 25 000 EUR.“

32.

V členu 126(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Naročnik lahko v primeru naročil v vrednosti, ki je manjša kot ali enaka 60 000 EUR, prav tako uporablja postopek s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu.“

33.

V členu 127(1) se dodata naslednji točki (f) in (g):

„(f)

za storitve na področju raziskav in razvoja, razen tistih, kjer ima rezultate naročnik izključno v svoji lasti za svojo uporabo pri upravljanju svojih zadev, pod pogojem, da naročnik v celoti plača opravljeno storitev;

(g)

za pogodbe o nudenju storitev za nakup, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega materiala, namenjenega razširjanju programa s strani izdajateljev televizijskega ali radijskega programa in za pogodbe o zakupu časa oddajanja.“

34.

V členu 128 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Razpis za prijavo interesa je postopek za predizbiro kandidatov, ki bodo na podlagi členov 126 in 127 povabljeni k oddaji ponudb v prihodnjem omejenem postopku za oddajo naročil v vrednosti nad 60 000 EUR.“

35.

Člen 129 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 129

Naročila nizke vrednosti

(Člen 91 finančne uredbe)

1.   Za naročila v vrednosti, ki je manjša od ali enaka 60 000 EUR, se lahko uporablja postopek s pogajanji, pri čemer se morajo potekati posvetovanja z najmanj petimi kandidati.

Če po posvetovanju s kandidati naročnik prejme samo eno ponudbo, ki je administrativno in tehnično veljavna, se lahko naročilo odda, če so izpolnjena vsa merila za dodelitev.

2.   Za naročila v vrednosti, ki je manjša od ali enaka 25 000 EUR, se lahko uporabi postopek iz odstavka 1 z izvedbo posvetovanj z najmanj tremi kandidati.

3.   Naročila v vrednosti, ki je manjša od ali enaka 3 500 EUR, se lahko oddajo na podlagi ene same ponudbe.

4.   Plačila glede na odhodkovne postavke v vrednosti, ki je manjša kot ali enaka 200 EUR, se lahko poravnajo enostavno kot plačila po računih brez predhodnega sprejema ponudbe.“

36.

Člen 134 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 134

Dokazila

(Člena 93 in 94 finančne uredbe)

1.   Kandidati in ponudniki predložijo častno izjavo, podpisano in opremljeno z datumom, v kateri navedejo, da niso v katerem od položajev iz členov 93 ali 94 finančne uredbe:

Vendar v primeru omejenih postopkov, konkurenčnega dialoga in postopkov s pogajanji po objavi javnega razpisa, ko naročnik omeji število kandidatov, ki so povabljeni k začetku pogajanj ali oddaji ponudbe, vsi kandidati predložijo potrdila iz odstavka 3.

2.   Ponudnik, ki se mu naročilo odda, v okviru roka, ki ga določi naročnik in pred podpisom pogodbe, v naslednjih primerih predloži dokazila iz odstavka 3, ki potrjujejo izjavo iz odstavka 1:

(a)

za naročila, ki jih samostojno oddajo institucije v vrednosti, ki je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz člena 158;

(b)

za naročila na področju zunanjih ukrepov v vrednosti, ki je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz člena 241(1)(a), člena 243(1)(a) ali člena 245(1)(a).

Za naročila v vrednosti, ki je nižja od mejnih vrednosti iz točk (a) in (b), lahko naročnik, če dvomi, ali je ponudnik, ki se mu naročilo odda, v kateri od situacij, ki bi povzročila izključitev, od ponudnika zahteva, naj predloži dokazila iz odstavka 3.

3.   Naročnik sprejme kot sprejemljiv dokaz, da za ponudnika, ki se mu naročilo odda, ne velja kateri od primerov, opisanih v točkah (a), (b) ali (e) člena 93(1) Finančne uredbe, izpisek iz sodnega registra novejšega datuma ali, če tega ne more predložiti, podoben dokument, ki ga izda sodni ali upravni organ matične države ali države porekla, ki dokazuje, da so pogoji izpolnjeni. Naročnik sprejme kot sprejemljiv dokaz, da za ponudnika ne velja kateri od primerov, opisanih v točki (d) člena 93(1) Finančne uredbe, potrdilo novejšega datuma, ki ga izda pristojni organ zadevne države.

Kadar zadevna država ne izda dokumenta ali potrdila iz prvega pododstavka in za druge primere, ki povzročajo izključitev, iz člena 93 finančne uredbe, se ta lahko nadomesti z izjavo pod prisego ali, če to ni mogoče, slovesno izjavo zainteresirane stranke pred sodnim ali upravnim organom, notarjem ali usposobljenim strokovnim organom v njegovi matični državi ali državi porekla.

4.   Odvisno od notranje zakonodaje države, v kateri ima ponudnik sedež, se dokumenti iz odstavkov 1 in 3 nanašajo na pravne osebe in/ali fizične osebe, vključno, kadar naročnik meni, da je to potrebno, z direktorji družb ali katero koli osebo s pooblastili za zastopanje, odločanje ali nadzor, povezano s kandidatom ali ponudnikom.

5.   Kadar naročniki dvomijo, ali so kandidati ali ponudniki v kateri od situacij, ki bi povzročila izključitev, lahko stopijo v stik s pristojnimi organi iz odstavka 3, da bi prejeli kakršno koli informacijo, za katero menijo, da je potrebna v teh okoliščinah.

6.   Naročnik lahko opusti obveznost, da kandidat ali ponudnik predloži dokumentarna dokazila iz odstavka 3, če so takšna dokazila že bila predložena v namen drugega postopka za oddajo javnega naročila in pod pogojem, da dokumenti niso starejši od enega leta, začenši z datumom izdaje, in da so še vedno veljavni.

V takšnem primeru kandidat ali ponudnik častno izjavi, da so bila dokumentarna dokazila že predložena v prejšnjem postopku za oddajo javnega naročila in potrdi, da v tem času ni bilo nobenih sprememb.“

37.

Člen 135 se spremeni:

(a)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   V vsakem postopku za oddajo javnega naročila se uporabijo merila za izbor za ocenjevanje finančne, poslovne, tehnične in strokovne usposobljenosti kandidata ali ponudnika.

Naročnik lahko določi minimalno stopnjo usposobljenosti, pod katero kandidati ne morejo več biti izbrani.“

(b)

Odstavek 6 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„6.   Naročnik se lahko v primeru naslednjih naročil glede na svojo oceno tveganja odloči, da ne bo zahteval dokazila finančne, poslovne, tehnične in strokovne usposobljenosti kandidatov ali ponudnikov:

(a)

naročila, ki jih samostojno oddajo institucije, v vrednosti, ki je manjša od ali enaka 60 000 EUR;

(b)

naročila, oddana na področju zunanjih ukrepov, v vrednosti pod mejnimi vrednostmi iz člena 241(1)(a), člena 243(1)(a), ali člena 245(1)(a).

Kjer se naročnik odloči, da ne bo zahteval dokazil finančne, poslovne, tehnične in strokovne usposobljenosti kandidatov ali ponudnikov, ne sme biti izvršenega nobenega predhodnega financiranja, razen če ni zagotovljena finančna garancija v enakovrednem znesku.“

38.

V členu 138(1) se uvodne besede nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Brez poseganja v člen 94 finančne uredbe se pogodbe oddajo na enega od naslednjih dveh načinov.“

39.

V členu 145(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Kadar vrednost naročila presega mejno vrednost iz člena 129(1), odgovorni odredbodajalec imenuje odbor za odpiranje ponudb.“

40.

V členu 146(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Komisijo imenuje odgovorni odredbodajalec, ki je dolžan dati svetovalno mnenje za naročila, katerih vrednost presega mejne vrednosti iz člena 129(1).“

41.

Člen 152 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 152

Garancija za predhodno financiranje

(Člen 102 finančne uredbe)

Za izplačilo zneska predhodnega financiranja, ki presega 150 000 EUR ali v primeru iz drugega pododstavka člena 135(6) se zahteva garancija.

Če pa je naročnik oseba javnega prava, lahko odgovorni odredbodajalec glede na svojo oceno tveganja to obveznost opusti.

Garancija se sprosti, ko se predhodno financiranje odšteje od vmesnih plačil ali plačil razlike izvajalcu v skladu s pogodbenimi pogoji.“

42.

V členu 155 se naslov nadomesti z naslednjim besedilom:

Člen 155

Ločena naročila in naročila po sklopih

(Člena 91 in 105 finančne uredbe)

43.

V odstavku 157 se točka (b) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(b)

5 278 000 EUR za naročila gradenj.“

44.

Člen 158(1) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Mejne vrednosti iz člena 105 finančne uredbe so:

(a)

137 000 EUR za naročila blaga in storitev, naštete v Prilogi IIA k Direktivi 2004/18/ES, razen naročil na področju raziskav in storitev, naštetih v kategoriji 8 navedene priloge;

(b)

211 000 EUR za naročila storitev, našteta v Prilogi IIB k Direktivi 2004/18/ES, in za naročila storitev na področju raziskav in razvoja, našteta v kategoriji 8 Priloge IIA k Direktivi 2004/18/ES;

(c)

5 278 000 EUR za naročila gradenj.“

45.

V členu 162 se točka (a) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(a)

evropski organ, dejaven na področju izobraževanja, usposabljanja, obveščanja, inovacij ali raziskovanja in študij evropskih politik, kakršnih koli dejavnosti, ki prispevajo k spodbujanju državljanstva ali človekovih pravic ali evropski organ za standardizacijo;“

.

46.

V člen 164 se vstavi naslednji odstavek 1a:

„1a.   Sporazum o donaciji lahko določa način in roke za začasno ustavitev izplačil donacij v skladu s členom 183.“

47.

V členu 165 se doda naslednji odstavek 3:

„3.   V primeru donacij za materialne stroške, ki so dodeljene organom, katerih cilj je v splošnem evropskem interesu, je Komisija upravičena do izterjave odstotka letnega dobička, ki ustreza prispevku Skupnosti k proračunu za materialne stroške zadevnih organov, če te organe prav tako financirajo javni organi, ki morajo sami izterjati določen odstotek letnega dobička, ki ustreza njihovemu prispevku. Za namen izračuna zneska, ki se izterja, se ne upošteva odstotka prispevkov v naravi k proračunu za materialne stroške.“

48.

V členu 168(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(c)

organom, ki imajo pravno ali dejansko monopol, ki je primerno utemeljen v Odločbi o dodelitvi donacije;“

.

49.

Člen 172 se spremeni:

(a)

V odstavku 2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odgovorni odredbodajalec lahko sprejme sofinanciranje v naravi, če meni, da je potrebno.“

(b)

Doda se naslednji odstavek 3:

„3.   Za donacije v celotni vrednosti, ki je manjša od ali enaka 25 000 EUR, lahko odgovorni odredbodajalec glede na svojo oceno tveganja opusti obveznost za predložitev dokazil za sofinanciranje iz odstavka 1.

Kadar je se enemu samemu upravičencu dodeli več donacij v proračunskem letu, se uporablja mejna vrednost v višini 25 000 EUR za skupni znesek teh donacij.“

50.

Člen 173 se spremeni:

(a)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   Vloga mora prikazovati pravni položaj vlagatelja in da je ob upoštevanju člena 176(4) finančno in poslovno sposoben izvesti predlagani ukrep ali program dela.

V ta namen vlagatelj predloži častno izjavo in, v primeru vlog za donacijo v vrednosti nad 25 000 EUR, vsa dokazila, ki se zahtevajo, na podlagi ocene tveganja odgovornega odredbodajalca. Zahteva za takšna dokazila se navede v pozivu za zbiranje predlogov.

Dokazila lahko vsebujejo zlasti izkaz uspeha in bilanco stanja za zadnje proračunsko leto, za katerega je bil pripravljen zaključni račun.“

(b)

Odstavek 4 se spremeni:

(i)

Prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Kadar vloga zadeva donacije za ukrep, za katerega znesek presega 500 000 EUR, ali donacije za materialne stroške, ki presegajo 100 000 EUR, se predloži zunanje revizijsko poročilo, ki ga pripravi pooblaščeni revizor. Navedeno poročilo potrjuje račune za zadnje proračunsko leto, za katero so podatki na voljo.“

(ii)

Četrti in peti pododstavek se nadomestita z naslednjim besedilom:

„V primeru partnerstva iz člena 163 mora biti pred sklenitvijo okvirnega sporazuma pripravljeno revizijsko poročilo iz prvega pododstavka, ki zajema zadnji dve poslovni leti, za kateri je bil pripravljen zaključni račun.

Odgovorni odredbodajalec lahko glede na svojo oceno tveganja opusti obveznost, da se pripravi revizija iz prvega pododstavka za srednješolske in visokošolske ustanove in upravičence, ki so v okviru sporazumov z več upravičenci sprejeli solidarnostno odgovornost.“

(iii)

Doda se naslednji pododstavek:

„Prvi pododstavek se ne uporablja za javne organe in mednarodne organizacije iz člena 43(2).“

51.

Člen 176 se spremeni:

(a)

Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3.   finančna in poslovna sposobnost se preverjata zlasti na podlagi analize dokazil iz člena 173, ki jih je zahteval odgovorni odredbodajalec v pozivu za zbiranje predlogov.“

(b)

V odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Finančna sposobnost se v skladu z odstavkom 3 ne preverja pri fizičnih osebah, ki prejemajo štipendije, ali pri javnih organih, ali mednarodnih organizacijah iz člena 43(2).“

52.

Člen 179 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 179

Obveščanje vlagateljev

(Člen 116 finančne uredbe)

Vlagatelji se obvestijo čim prej in v vsakem primeru 15 koledarskih dni za tem, ko se sklep o dodelitvi donacije pošlje upravičencem.“

53.

Člen 180 se spremeni:

(a)

Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Za vsako donacijo se lahko predhodno financiranje razdeli na več plačil.

Plačilo v celoti novega zneska predhodnega financiranja se lahko izvede šele, ko je porabljenega najmanj 70 % skupnega zneska prejšnjega predhodnega financiranja.

Kadar je porabljenega manj kot 70 % zneska prejšnjega predhodnega financiranja, se znesek novega predhodnega financiranja zmanjša za neporabljene zneske prejšnjega plačila predhodnega financiranja.

Vsakemu zahtevku za novo plačilo mora upravičenec priložiti poročilo o izdatkih.“

(b)

Odstavek 2 se spremeni:

(i)

Prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odgovorni odredbodajalec lahko na podlagi svoje ocene tveganja za katero koli plačilo zahteva potrdilo o finančnih izkazih in z njimi povezanih računih, ki jo opravi pooblaščeni revizor ali, v primeru javnih organov, strokovno usposobljeni in neodvisni javni uslužbenec. V primeru donacije za ukrep ali donacije za materialne stroške se potrdilo priloži zahtevku za plačilo. Potrdilo v skladu z metodologijo, ki jo odobri odgovorni odredbodajalec, potrjuje, da so stroški, ki jih prijavi upravičenec v finančnih izkazih, na katerih temelji zahtevek za plačilo, dejansko nastali, so točni in upravičeni v skladu s sporazumom o donaciji.“

(ii)

V drugem pododstavku se uvodne besede nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Razen v primeru pavšalnih zneskov in pavšalnega financiranja je potrdilo o finančnih izkazih in z njimi povezanih računih obvezno za vmesna plačila na proračunsko leto in za plačila razlik v naslednjih primerih:“

.

(iii)

V tretjem pododstavku se uvodne besede nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Odgovorni odredbodajalec lahko glede na svojo oceno tveganja tudi odstopi od obveznosti, da se predloži takšno potrdilo o finančnih izkazih in z njimi povezanimi računi, v primeru:“

.

54.

Člen 182 se spremeni:

(a)

Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Da se omejijo finančna tveganja, povezana s plačilom predhodnega financiranja, lahko odgovorni odredbodajalec na podlagi svoje ocene tveganja zahteva, naj upravičenec predloži garancijo vnaprej v višini do vrednosti zneska predhodnega financiranja ali plačila razdeli na več delnih zneskov.

Vendar lahko odgovorni odredbodajalec za donacije v vrednosti, ki je manjša od ali enaka 10 000 EUR, samo v ustrezno utemeljenih primerih zahteva, da upravičenec predloži garancijo vnaprej.

Takšno garancijo lahko odgovorni odredbodajalec prav tako zahteva na podlagi svoje ocene tveganja glede na način financiranja, določen v v sporazumu o donaciji.

Kadar se zahteva garancija, jo mora oceniti in sprejeti odgovorni odredbodajalec.“

(b)

V odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Kadar predhodno financiranje pomeni več kot 80 % celotnega zneska donacije in če presega 60 000 EUR, se zahteva garancija.“

55.

Členi 195, 196, 197, 198, 200 in 202 se črtajo.

56.

Člen 211 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 211

Računovodska uskladitev

(Člen 135 finančne uredbe)

1.   Podatki v glavni knjigi se vodijo in organizirajo tako, da upravičujejo vsebino vsakega konta, ki se vključi v bruto bilanco.

2.   V zvezi z evidenco osnovnih sredstev se uporabljajo določbe členov 220 do 227.“

57.

Člen 212 se črta.

58.

Člen 213 se spremeni:

(a)

V odstavku 2 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Tečaj, ki se uporablja za preračun med eurom in drugo valuto za pripravo bilance stanja na dan 31. decembra leta N, je tečaj na zadnji delovni dan leta N.“

(b)

Doda se naslednji odstavek 3:

„3.   Računovodska pravila, določena v členu 133 finančne uredbe, opredeljujejo pravila za preračun in ponovno oceno, ki se predložijo zaradi računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka.“

59.

Člen 222 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 222

Vpisovanje v evidenco

(Člen 138 finančne uredbe)

Vsa osnovna sredstva, ki se lahko uporabljajo več kot eno leto in niso potrošno blago, katerih nabavna cena ali proizvajalni stroški so višji od navedenih v računovodskih pravilih, določenih v členu 133 finančne uredbe, se vpišejo v evidenco in evidentirajo na kontih osnovnih sredstev.“

60.

V členu 240 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Predhodni razpis za mednarodne javne razpise se čim prej pošlje Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti za naročila blaga in storitev, za naročila gradenj pa takoj, ko je mogoče, po sprejetju sklepa, s katerim se potrdi program naročil gradenj.“

61.

Člen 241 se spremeni:

(a)

Odstavek 1 se spremeni:

(i)

V prvem pododstavku se točka (a) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(a)

za naročila v vrednosti, ki je enaka ali presega 200 000 EUR: omejen mednarodni razpis v smislu člena 122(2) in točke (a) člena 240(2);“

.

(ii)

Drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Naročila, katerih vrednost je manjša od ali enaka 5 000 EUR, se lahko oddajo na podlagi ene same ponudbe.“

(b)

V odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo merila za izbor ali najmanjšo možno raven usposobljenosti, manjše od najnižjega števila, lahko naročnik k oddaji ponudbe povabi samo tiste kandidate, ki izpolnjujejo merila za oddajo ponudbe.“

(c)

Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3.   V okviru postopka iz točke (b) odstavka 1 naročnik pripravi seznam najmanj treh ponudnikov po svoji izbiri. V postopku se odda omejeno število konkurenčnih ponudb brez objave javnega razpisa, postopek pa je znan kot konkurenčen postopek s pogajanji, ki ga člen 124 ne zajema.

Ponudbe odpre in oceni komisija za ocenjevanje, ki mora imeti potrebno strokovno in upravno znanje in izkušnje. Člani komisije za ocenjevanje morajo podpisati izjavo o nepristranskosti.

Če po posvetovanju s ponudniki naročnik prejme samo eno ponudbo, ki je administrativno in tehnično veljavna, se lahko naročilo odda, če so izpolnjena vsa merila za oddajo.“

62.

Člen 242 se spremeni:

(a)

Odstavek 1 se spremeni:

(i)

Prvi pododstavek se spremeni:

Uvodne besede se nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Za naročila storitev lahko naročniki uporabijo postopek s pogajanji z eno ponudbo v naslednjih primerih:“

.

Doda se naslednja točka (g):

„(g)

kadar je bil poskus za uporabo konkurenčnega postopka s pogajanji po neučinkoviti uporabi okvirnega naročila neuspešen. V tem primeru se lahko naročnik po razveljavitvi konkurenčnega postopka s pogajanji pogaja z enim ali več ponudnikov po svoji izbiri izmed ponudnikov, ki so sodelovali v razpisu, pod pogojem, da prvotni pogoji naročila niso bistveno spremenjeni.“

(ii)

Doda se naslednji pododstavek:

„Kadar Komisija ni naročnik, je za uporabo postopka s pogajanji potrebno predhodno soglasje odgovornega odredbodajalca.“

(b)

Odstavek 2 se spremeni:

(i)

Točka (b) iz prvega pododstavka se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(b)

dodatne storitve, ki pomenijo ponovitev podobnih storitev, ki jih izvaja isti izvajalec, ki mu je naročnik oddal prejšnje naročilo storitve, pod pogojem da:

(i)

je bil za opravljanje prve storitve objavljen javni razpis in da je bila v tem prvem razpisu jasno navedena možnost uporabe postopka s pogajanji za nove storitve za projekt in predvideni stroški;

(ii)

je podaljšanje naročila enkratno ter v vrednosti in za obdobje, ki ne presega vrednosti in obdobja prvotnega naročila.“

(ii)

Drugi pododstavek se črta.

63.

Člen 243 se spremeni:

(a)

Odstavek 1 se spremeni:

(i)

V prvem pododstavku se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim besedilom:

„(a)

za naročila v vrednosti, ki je enaka ali presega 150 000 EUR: odprti mednarodni razpis v smislu člena 122(2) in točke (a) člena 240(2);

(b)

za naročila, katerih vrednost je enaka ali presega 30 000 EUR, a manjša od 150 000 EUR: lokalni odprti razpis v smislu člena 122(2) in točke (b) člena 240(2);“

.

(ii)

Drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Naročila, katerih vrednost je manjša od ali enaka 5 000 EUR, se lahko oddajo na podlagi ene same ponudbe.“

(b)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   V okviru postopka iz točke (c) odstavka 1 naročnik pripravi seznam najmanj treh dobaviteljev po svoji izbiri. V postopku se odda omejeno število konkurenčnih ponudb brez objave javnega razpisa, postopek pa je znan kot konkurenčen postopek s pogajanji, ki ga člen 124 ne zajema.

Ponudbe odpre in oceni komisija za ocenjevanje, ki mora imeti potrebno strokovno in upravno znanje in izkušnje. Člani komisije za ocenjevanje morajo podpisati izjavo o nepristranskosti.

Če po posvetovanju z dobavitelji naročnik prejme samo eno ponudbo, ki je administrativno in tehnično veljavna, se lahko naročilo odda, če so izpolnjena vsa merila za oddajo.“

64.

Člen 244(1) se spremeni:

(a)

Uvodne besede se nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Za naročila blaga lahko naročnik uporablja postopek s pogajanji z enim samim ponudnikom v naslednjih primerih:“

(b)

Doda se naslednja točka (e):

„(e)

kadar je konkurenčen postopek s pogajanji dvakrat neuspešen – kar pomeni, da naročnik ni prejel nobene administrativno ali tehnično veljavne ponudbe ali kakovostno in/ali finančno primerne ponudbe. V takih primerih se lahko naročnik po razveljavitvi konkurenčnega postopka s pogajanji pogaja z enim ali več ponudniki po svoji izbiri izmed ponudnikov, ki so sodelovali v razpisu, pod pogojem, da prvotni pogoji naročila niso bistveno spremenjeni.“

(c)

Doda se naslednji pododstavek:

„Kadar Komisija ni naročnik, je za uporabo postopka s pogajanji potrebno predhodno soglasje odgovornega odredbodajalca.“

65.

Člen 245 se spremeni:

(a)

Odstavek 1 se spremeni:

(i)

V prvem pododstavku se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim besedilom:

„(a)

za naročila v vrednosti, ki je enaka ali presega 5 000 000 EUR:

(i)

načeloma odprti mednarodni razpis v smislu člena 122(2) in točke (a) člena 240(2);

(ii)

izjemoma zaradi lastnosti določenih gradenj in s soglasjem odgovornega odredbodajalca, če Komisija ni naročnik, mednarodni omejeni razpis v smislu člena 122(2) in točke (a) člena 240(2);

(b)

za naročila, katerih vrednost je enaka ali presega 300 000 EUR, a manjša od 5 000 000 EUR: lokalni odprti razpis v smislu člena 122(2) in točke (b) člena 240(2);“

.

(ii)

Drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Naročila, katerih vrednost je manjša od ali enaka 5 000 EUR, se lahko oddajo na podlagi ene same ponudbe.“

(b)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   V okviru postopka iz točke (c) odstavka 1 naročnik pripravi seznam najmanj treh izvajalcev po svoji izbiri. V postopku se odda omejeno število konkurenčnih ponudb brez objave javnega razpisa, postopek pa je znan kot konkurenčen postopek s pogajanji, ki ga člen 124 ne zajema.

Ponudbe odpre in oceni komisija za ocenjevanje, ki mora imeti potrebno strokovno in upravno znanje in izkušnje. Člani komisije za ocenjevanje morajo podpisati izjavo o nepristranskosti.

Če po posvetovanju z izvajalci naročnik prejme samo eno ponudbo, ki je administrativno in tehnično veljavna, se lahko naročilo odda, če so izpolnjena vsa merila za oddajo.“

66.

Člen 246(1) se spremeni:

(a)

Prvi pododstavek se spremeni:

(i)

Prvi stavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Za naročila gradenj lahko naročnik uporablja postopek s pogajanji z enim samim ponudnikom v naslednjih primerih:“

(ii)

Doda se naslednja točka (d):

„(d)

kadar je konkurenčen postopek s pogajanji dvakrat neuspešen – kar pomeni, da naročnik ni prejel nobene administrativno ali tehnično veljavne ponudbe ali kakovostno in/ali finančno primerne ponudbe – se lahko naročnik po razveljavitvi konkurenčnega postopka s pogajanji pogaja z enim ali več ponudniki po svoji izbiri izmed ponudnikov, ki so sodelovali v razpisu, pod pogojem, da prvotni pogoji naročila niso bistveno spremenjeni.“

(b)

Doda se naslednji pododstavek:

„Kadar Komisija ni naročnik, je za uporabo postopka s pogajanji potrebno predhodno soglasje odgovornega odredbodajalca.“

67.

V členu 250 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim besedilom:

„3.   Garancija se zahteva, kadar predhodno financiranje presega 150 000 EUR. Če pa je naročnik oseba javnega prava, lahko odgovorni odredbodajalec glede na svojo oceno tveganja to obveznost opusti.

Garancija se sprosti, ko se predhodno financiranje odšteje od vmesnih plačil ali plačil razlike izvajalcu v skladu s pogoji naročila.

4.   Naročnik lahko za znesek, ki je določen v razpisni dokumentaciji in znaša od 5 do 10 % skupne vrednosti naročila, zahteva garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Ta garancija se določi na podlagi objektivnih meril, kot sta vrsta in vrednost naročila.

Vendar se garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti zahteva, ko se presežejo naslednje mejne vrednosti:

(i)

345 000 EUR za naročila gradenj;

(ii)

150 000 EUR za naročila storitev.

Garancija mora ostati veljavna najmanj do končnega prevzema blaga in gradenj. Če se pogodba ne izvaja pravilno, se unovči celotna garancija.“

68.

V členu 252(3) se doda naslednji pododstavek:

„Komisija za ocenjevanje ali naročnik lahko kandidate ali ponudnike povabita, da v določenem roku in ob upoštevanju načela enakega obravnavanja predložijo dodatno dokumentacijo ali pojasnila predloženih dokazil v zvezi z merili za izločitev in merili za izbor.“

69.

V členu 257 se točka (c) iz prvega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom:

„(c)

Evropski urad za izbor osebja in Evropska šola za upravo, ki je administrativno dodeljena Evropskemu uradu za izbor osebja;“

.

70.

V členu 260 se črta drugi odstavek.

71.

V členu 262 se dodata naslednja odstavka:

„Proračunske obveznosti v višini upravnih odobritev, ki so skupne za vse naslove in se globalno upravljajo, se lahko globalno evidentirajo v proračunskem računovodstvu po povzetku odobritev po kategorijah, kot je določeno v členu 27.

Ustrezni odhodki se knjižijo v proračunske vrstice vsakega naslova v skladu z isto porazdelitvijo, kot velja za odobritve.“

72.

V členu 264 se doda naslednji odstavek:

„Kadar pa za transakcije v tretjih državah ni mogoče uporabiti kakršne koli navedene oblike garancije za najem, lahko odgovorni odredbodajalec sprejme garancijo v drugačni obliki, pod pogojem, da ta oblika zagotavlja enakovredno zaščito finančnih interesov Skupnosti.“

73.

V členu 271 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim besedilom:

„1.   Mejne vrednosti in zneski, določeni v členih 54, 67, 119, 126, 128, 129, 130, 135, 151, 152, 164, 172, 173, 180, 181, 182, 226, 241, 243, 245 in 250 se posodabljajo vsake tri leta glede na gibanje indeksa cen življenjskih potrebščin v Skupnosti.

2.   Mejne vrednosti iz točke (b) člena 157 in člena 158(1) v zvezi z oddajo javnih naročil se prilagajajo vsake dve leti v skladu s členom 78(1) Direktive 2004/18/ES.“

Člen 2

Za javna naročila in postopke za dodeljevanje donacij, ki se začnejo pred začetkom veljavnosti te uredbe, še naprej veljajo pravila, ki so se uporabljala ob začetku navedenih postopkov.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. avgusta 2006

Za Komisijo

Dalia GRYBAUSKAITĖ

Članica Komisije


(1)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8.2005, str. 3).

(3)  UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2083/2005 (UL L 333, 20.12.2005, str. 28).

(4)  UL L 37, 10.2.2005, str. 14.


19.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/22


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1249/2006

z dne 18. avgusta 2006

o določitvi dopolnilnih količin surovega trsnega sladkorja s poreklom iz držav AKP in Indije za preskrbo rafinerij v obdobju od 1. julija 2006 do 30. septembra 2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (1), in zlasti drugega pododstavka člena 29(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 29(4) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se za obdobje tržnih let 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 ter za zagotovitev ustrezne preskrbe rafinerij Skupnosti začasno ustavi uporaba uvoznih dajatev za dopolnilne količine surovega trsnega sladkorja s poreklom iz držav, navedenih v Prilogi VI k navedeni uredbi.

(2)

Navedeno dopolnilno količino je treba izračunati v skladu s členom 19 Uredbe Komisije (ES) št. 950/2006 z dne 28. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje uvoza in prečiščevanja proizvodov v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 (2) na podlagi predhodne bilance preskrbe Skupnosti za surovi sladkor. Za tržno leto 2006/2007 kaže bilanca potrebo po uvozu dopolnilne količine surovega sladkorja, da se lahko zadovoljijo potrebe po preskrbi rafinerij Skupnosti.

(3)

Da bi rafinerijam v Skupnosti zagotovili zadostno preskrbo surovega sladkorja za izpolnitev njihovih tradicionalnih potreb po preskrbi, je treba med zadevnimi tretjimi državami dodeliti dodatno količino, da se zagotovi popolna dobava. Za Indijo se šteje primerno, da vzdržuje letno količino 10 000 ton, ki se ekstrapolira na 12 500 ton, da se upošteva obdobje 15 mesecev tržnega leta 2006/2007. Glede preostalih potreb po preskrbi je treba določiti globalno količino za države AKP, ki so skupno izvajale medsebojne postopke za dodelitev količin, da bi zagotovile ustrezno preskrbo rafinerij.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za obdobje od 1. julija 2006 do 30. septembra 2007 bo dopolnilna količina surovega trsnega sladkorja za prečiščevanje iz oznake KN 1701 11 10, kakor je navedeno v členu 29(4) Uredbe (ES) št. 318/2006:

(a)

70 000 ton, izraženih kot beli sladkor, s poreklom iz držav iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 318/2006, razen Indije;

(b)

12 500 ton, izraženih kot beli sladkor, s poreklom iz Indije.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. avgusta 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 1.


19.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/23


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1250/2006

z dne 18. avgusta 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 1973/2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (1), ter zlasti člena 145 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1973/2004 (2) določa pravila za izvajanje vezanih shem podpor iz naslova IV in IVa Uredbe (ES) št. 1782/2003 in glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin v okviru sheme enotnega plačila iz naslova III navedene uredbe in plačila na površino s poljščinami iz poglavja 10 naslova IV navedene uredbe.

(2)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 1973/2004 določa podatke, ki jih morajo države članice sporočiti Komisiji in različne datume za pošiljanje teh podatkov. Uredba (ES) št. 1973/2004 zahteva tudi pošiljanje dodatnih podatkov o različnih shemah podpor. Zaradi poenostavitve je primerno pojasniti nujne podatke, ki jih je treba poslati Komisiji skozi vse leto.

(3)

Člen 64 Uredbe (ES) št. 1973/2004 opredeli „praho“ kot neobdelano površino, za katero je upravičeno plačilo na površino v skladu s členom 108 Uredbe (ES) št. 1782/2003. Da bi bile zajete vse sheme prahe iz člena 107 navedene uredbe je primerno razširiti obseg uporabe te opredelitve preko odstavka 1 člena 107.

(4)

Člen 171cj Uredbe (ES) št. 1973/2004 določa, da je treba težo tobaka, na podlagi katere se izračuna pomoč, prilagoditi, kadar se za zadevno sorto vsebnost vlage razlikuje od ravni, določenih v Prilogi XXVIII k navedeni uredbi. Navedene ravni je treba spremeniti, da bodo vključene pravilne različice, kot so jih olajšale zadevne države članice.

(5)

Uredbo (ES) št. 1973/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1973/2004 se spremeni:

1.

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Sporočanje

1.   Države članice po elektronski pošti Komisiji sporočijo naslednje podatke:

(a)

najpozneje do 1. septembra zadevnega leta:

(i)

skupno površino, za katero se je zahtevala pomoč v primeru:

posebnega dodatka na kakovost za trdo pšenico iz člena 72 Uredbe (ES) št. 1782/2003,

premije za stročnice iz člena 76 Uredbe (ES) št. 1782/2003,

posebnega plačila za riž iz člena 79 Uredbe (ES) št. 1782/2003, razčlenjenega po sortah indica in japonica,

plačila na površino za oreške iz člena 83 Uredbe (ES) št. 1782/2003, izraženega s kategorijami dreves z oreški,

pomoči za energetske rastline iz člena 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003,

plačila na površino za poljščine iz člena 100 Uredbe (ES) št. 1782/2003 glede na osnovno površino, kot je določeno v Prilogi IV k tej uredbi in v standardni obliki, opisani v Prilogi IX k tej uredbi,

posebnega plačila za bombaž iz člena 110a Uredbe (ES) št. 1782/2003,

pomoči za oljčne nasade iz člena 110g Uredbe (ES) št. 1782/2003, po kategorijah,

pomoči na površino za hmelj iz člena 110n Uredbe (ES) št. 1782/2003,

sheme enotnega plačila na površino (SAPS) iz člena 143b Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(ii)

skupno količino, za katero se je zahtevala pomoč v primeru:

mlečne premije iz člena 95 Uredbe (ES) št. 1782/2003,

dodatnega plačila proizvajalcem mlečnih proizvodov iz člena 96 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(iii)

skupno število zahtevkov v primeru premij za ovce in koze iz člena 111 Uredbe (ES) št. 1782/2003 z uporabo vzorčnega obrazca iz Priloge XI k tej uredbi;

(b)

najpozneje do 15. oktobra zadevnega leta skupno določeno površino v primeru:

premije za stročnice iz člena 76 Uredbe (ES) št. 1782/2003,

pomoči za energetske rastline iz člena 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(c)

najpozneje do 15. septembra zadevnega leta:

(i)

skupno določeno površino, uporabljeno pri izračunu koeficienta znižanja, v primeru:

premije za trdo pšenico posebne kakovosti iz člena 72 Uredbe (ES) št. 1782/2003,

posebnega plačila za riž iz člena 79 Uredbe (ES) št. 1782/2003, razčlenjenega po sortah indica in japonica, ter tudi podrobnih podatkov glede na sorto riža in osnovno površino ter podosnovno površino z uporabo vzorčnega obrazca iz Priloge III k tej uredbi,

plačila na površino za lupinarje iz člena 83 Uredbe (ES) št. 1782/2003, izraženo v kategorijah dreves oreškov,

plačila na površino za poljščine iz člena 100 Uredbe (ES) št. 1782/2003 na osnovne površine iz Priloge IV k tej uredbi in v standardni obliki, opisani v Prilogi IX k tej uredbi,

posebnega plačila za bombaž iz člena 110a Uredbe (ES) št. 1782/2003,

pomoči za oljčne nasade iz člena 110g Uredbe (ES) št. 1782/2003, po kategorijah,

pomoči na površino za hmelj iz člena 110n Uredbe (ES) št. 1782/2003,

sheme enotnega plačila na površino (SAPS) iz člena 143b Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(ii)

skupno določeno površino, uporabljeno pri izračunu koeficienta znižanja v primeru mlečne premije iz člena 95 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(iii)

skupno določeno količino v primeru:

dodatnih plačil proizvajalcem mlečnih proizvodov iz člena 96 Uredbe (ES) št. 1782/2003,

pomoči za tobak iz člena 110j Uredbe (ES) št. 1782/2003 po sortah tobaka iz Priloge XXV k tej uredbi;

(iv)

znesek pomoči na hektar, ki se dodeli za vsako kategorijo oljčnih nasadov v primeru pomoči za oljčne nasade iz člena 110g Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(d)

najpozneje do 31. marca prihodnjega leta pomoči za tobak iz člena 110j Uredbe (ES) št. 1782/2003 po sortah tobaka iz Priloge XXV k tej uredbi in, kadar je to primerno, po stopnji kakovosti;

(e)

najpozneje do 31. julija prihodnjega leta:

(i)

skupno površino, za katero je bila pomoč dejansko izplačana, v primeru:

premije za trdo pšenico posebne kakovosti iz člena 72 Uredbe (ES) št. 1782/2003,

premije za stročnice iz člena 76 Uredbe (ES) št. 1782/2003,

posebnega plačila za riž iz člena 79 Uredbe (ES) št. 1782/2003, razčlenjenega po sortah indica in japonica,

plačila na površino za lupinarje iz člena 83 Uredbe (ES) št. 1782/2003, izraženega v kategorijah dreves oreškov,

pomoči za energetske rastline iz člena 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003,

plačila na površino za poljščine iz člena 100 Uredbe (ES) št. 1782/2003 na osnovne površine iz Priloge IV k tej uredbi in v standardni obliki, opisani v Prilogi IX k tej uredbi,

posebnega plačila za bombaž iz člena 110a Uredbe (ES) št. 1782/2003,

pomoči za oljčne nasade iz člena 110g Uredbe (ES) št. 1782/2003, po kategorijah,

pomoči na površino za hmelj iz člena 110n Uredbe (ES) št. 1782/2003,

sheme enotnega plačila na površino (SAPS) iz člena 143b Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(ii)

skupno površino, za katero je bila pomoč dejansko izplačana, v primeru:

pomoči za škrobni krompir (v ekvivalentih za škrob) iz člena 93 Uredbe (ES) št. 1782/2003,

mlečne premije iz člena 95 Uredbe (ES) št. 1782/2003,

dodatnih plačil proizvajalcem mlečnih proizvodov iz člena 96 Uredbe (ES) št. 1782/2003,

pomoči za seme iz člena 99 Uredbe (ES) št. 1782/2003 po sortah semen iz Priloge XI k Uredbi (ES) št. 1782/2003,

pomoči za tobak iz člena 110j Uredbe (ES) št. 1782/2003 po sortah tobaka iz Priloge XXV k tej uredbi in po kakovosti,

prehodnega plačila za sladkor iz člena 110p Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(iii)

končni znesek pomoči na kg v primeru pomoči za tobak iz člena 110j Uredbe (ES) št. 1782/2003 po skupinah sort tobaka iz Priloge XXV k tej uredbi in, kadar je to primerno, po stopnji kakovosti;

(iv)

skupno število premij za ovce in koze, plačano v primeru premij za ovce in koze, iz člena 111 Uredbe (ES) št. 1782/2003 z uporabo vzorčnega obrazca iz Priloge XII k tej uredbi.

2.   V sporočanju iz odstavka 1 so površine izražene v hektarjih na dve decimalni mesti, količine so izražene v tonah na tri decimalna mesta, število zahtevkov pa je izraženo brez decimalnih mest.

3.   Kadar se podatki, ki se zahtevajo v odstavku 1 spremenijo, zlasti kot rezultat pregledov, popravkov ali izboljšav prejšnjih številk, je treba posodobitev sporočiti Komisiji v enem mesecu po pojavu spremembe.“

2.

Člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Koeficient znižanja površine v primeru iz členov 75, 78(2), 82, 85, 89(2), 98, 143 in 143b(7) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali količine in objektivna merila v primeru iz člena 95(4) navedene uredbe je treba določiti najpozneje do 15. novembra zadevnega leta na podlagi podatkov, sporočenih v skladu s členom 3(b) in (c) te uredbe.“;

(b)

odstavek 2 se črta.

3.

Odstavka 1 in 2 člena 14 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Države članice sporočijo Komisiji najpozneje do 1. septembra seznam sort, registriranih v nacionalnem katalogu, razvrščenih v skladu z merili, opredeljenimi v točki 2 Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 1785/2003 (3) v primeru sprememb navedenega seznama.

2.   Za Francosko Gvajano se podatki glede površin iz člena 3(1)(c)(i) sporočijo na podlagi povprečja površin, posejanih v dveh setvenih ciklusih iz drugega odstavka člena 12.

4.

V členu 44 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Takšne informacije vključujejo zlasti:

(a)

površine, ki ustrezajo posamezni vrsti surovine;

(b)

količine posamezne vrste surovine in pridobljenega končnega proizvoda.“

5.

V členu 62 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Za namene člena 102(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003 določijo države članice najpozneje do 1. septembra tržnega leta, za katerega se predloži zahtevek za plačilo na površino, naslednje:“.

6.

Člen 64 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 64

Opredelitev

Za namene člena 107 Uredbe (ES) št. 1782/2003 pomeni ‚praha‘ neobdelano površino, za katero je upravičeno plačilo na površino v skladu s členom 108 navedene uredbe.“

7.

Člen 69 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 69

Sporočanje

Če se ugotovi, da so bile površine iz členov 59 in 60 prekoračene, zadevna država članica takoj določi dokončno stopnjo prekoračitve, najpozneje pa do 15. novembra zadevnega leta ter jo sporoči Komisiji najpozneje do 1. decembra zadevnega leta. Podatki, ki se uporabljajo za izračun stopnje prekoračitve osnovne površine, se pošljejo s pomočjo obrazca iz Priloge VI.“

8.

Člen 76 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 76

Uradno obvestilo

Države članice najpozneje do 31. oktobra vsako leto uradno obvestijo Komisijo o vseh spremembah seznama geografskih območij, na katerih se izvaja sezonska selitev živali iz člena 114(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in člena 73 te uredbe.“

9.

Člen 84 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice do 1. januarja vsako leto uradno obvestijo Komisijo o vseh spremembah dela prenesenih pravic do premij, ki se predajo nacionalni rezervi v skladu s členom 117(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in, kadar je primerno, o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 117(3) navedene uredbe.“

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„Z uporabo tabele iz Priloge XIII države članice uradno obvestijo Komisijo najpozneje do 30. aprila vsako leto:“;

(ii)

točka (e) se črta.

10.

Člen 106 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 106

Uradno obvestilo

1.   Države članice uradno obvestijo Komisijo do 1. januarja vsako leto:

(a)

o vseh spremembah znižanja iz drugega pododstavka člena 127(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(b)

kadar je primerno, o vseh spremembah ukrepov v skladu s členom 127(2)(a) navedene uredbe.

2.   Z uporabo tabele iz dela 3 Priloge XVIII države članice uradno obvestijo Komisijo najpozneje do 31. julija vsako leto:

(a)

o številu premijskih pravic, vrnjenih brez kompenzacijskega plačila v nacionalne rezerve po prenosu pravic brez prenosa gospodarstva v predhodnem koledarskem letu;

(b)

o številu neuporabljenih premijskih pravic po členu 109(2), prenesenih v nacionalne rezerve znotraj predhodnega koledarskega leta;

(c)

o številu pravic, dodeljenih po členu 128(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 znotraj predhodnega koledarskega leta.“

11.

Člen 131 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

najpozneje do 1. marca za podatke za prejšnje leto o številu telet, za katere so bili vloženi zahtevki za klavno premijo, z navedbo, ali so bile živali zaklane ali izvožene;“;

(b)

v odstavku 2 se uvodno besedilo točke (a) nadomesti z naslednjim:

„najpozneje do 1. februarja za podatke za prejšnje leto o:“;

(c)

v odstavku 3 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

najpozneje do 1. marca za podatke za prejšnje leto o številu govejih živali, razen za teleta, za katere so bili vloženi zahtevki za klavno premijo, z navedbo, ali so bile živali zaklane ali izvožene;“;

(d)

v odstavku 4 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

najpozneje do 1. februarja za podatke za prejšnje leto o številu moških goved, za katere so bili vloženi zahtevki za posebno premijo, razčlenjeno na starostno obdobje in vrsto živali (bik ali vol);“;

(e)

v odstavku 6 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

kadar je primerno, letno najpozneje do 1. februarja za podatke za prejšnje leto o številu živali, za katere je bila dejansko dodeljena izvensezonska premija, razčlenjeno po tem, ali je bila dana premija iz prve ali druge tranše posebne premije, in o številu živinorejcev po posameznih od obeh starostnih omejitvah;“.

12.

Člen 169 se spremeni:

(a)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

količine vsake vrste surovine in pridobljenega končnega proizvoda.“;

(b)

točke (c), (d) in (e) se črtajo.

13.

V členu 171ai se uvodno besedilo odstavka 1 nadomesti z naslednjim:

„Pred 31. januarjem zadevnega leta države članice uradno obvestijo pridelovalce bombaža o:“.

14.

Člen 171bd se črta.

15.

Priloga III se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

16.

Priloga VI se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

17.

Priloga IX se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi.

18.

Prilogi XI in XII se nadomestita z besedilom iz Priloge IV k tej uredbi.

19.

Priloga XIV se črta.

20.

Priloga XVIII se nadomesti s Prilogo V k tej uredbi.

21.

Priloga XXVIII se nadomesti z besedilom iz Priloge VI k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. avgusta 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1156/2006 (UL L 208, 29.7.2006, str. 3).

(2)  UL L 345, 20.11.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 660/2006 (UL L 116, 27.4.2006, str. 27).

(3)  UL L 270, 21.10.2003, str. 96.“


PRILOGA I

„PRILOGA III

POSEBNO PLAČILO ZA RIŽ

iz člena 3(1)(c)(i)

SKUPNA DOLOČENA POVRŠINA, uporabljena pri izračunu koeficienta znižanja

SKRAJNI ROK ZA PRENOS: 15. NOVEMBRA VSAKO LETO

 

LETO ZAHTEVKA:

 

DRŽAVA ČLANICA:

(samo za Francijo) osnovna površina:


Podpovršina

Referenčna površina

(v hektarjih) (1)

Sorta

Skupna določena površina

(v hektarjih) (2)

Ime podpovršine 1

 

Sorta 1

 

Sorta 2

 

Sorta 3

 

 

SKUPAJ

 

Ime podpovršine 2

 

Sorta 1

 

Sorta 2

 

Sorta 3

 

 

SKUPAJ

 

Ime podpovršine 3

 

Sorta 1

 

Sorta 2

 

Sorta 3

 

 

SKUPAJ

 

 

Sorta 1

 

Sorta 2

 

Sorta 3

 

 

SKUPAJ

 

SKUPAJ

 

 

 


(1)  Člen 81 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(2)  Člen 80(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.“


PRILOGA II

„PRILOGA VI

iz členov 59, 60 in 69

Image


PRILOGA III

„PRILOGA IX

iz člena 3(1)(a)(i), (c)(i) in (e)(i)

PLAČILO NA POVRŠINO ZA POLJŠČINE

Podatke je treba predložiti v obliki niza tabel, oblikovanih v skladu s spodaj opisanim modelom:

sklop tabel, ki daje podatke glede vsake regije osnovne površine iz Priloge IV te uredbe,

posamezna tabela, ki povzema podatke za vsako državo članico.

Tabele se pošljejo v tiskani in računalniški obliki.

Opombe:

Vsaka tabela mora navesti zadevno regijo.

Vrstica 1 se nanaša le na trdo pšenico, ki je upravičena za dodatek k plačilu na površino iz člena 105(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Vrstica 5 ‚poljščine, razglašene za krmne površine za premije za govedo in ovce‘ ustreza območjem iz člena 102(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Vzorec:

Posevek

Površina

(hektarji)

Trda pšenica, člen 105(1)

 

Koruza (ločena osnovna površina)

 

Druge poljščine iz Priloge IX Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003

 

Prostovoljna praha, člen 107(6)

 

Poljščine, razglašene za krmne površine za premije za govedo in ovce

 

Skupaj“

 


PRILOGA IV

PRILOGA XI

iz člena 3(1)(e)(iv)

ZAHTEVKI ZA PREMIJE ZA OVCE IN KOZE

SKRAJNI ROK ZA PRENOS: 1. SEPTEMBRA VSAKO LETO

 

LETO ZAHTEVKA:

 

DRŽAVA ČLANICA:


 

Vrsta samice

Samice skupaj

Nemolzne ovce

Molzne ovce

Koze

Število zahtevanih premij

(Člen 113 Uredbe (ES) št. 1782/2003)

 

 

 

 

Število zahtevanih dodatnih premij  (1)

(Člen 114 Uredbe (ES) št. 1782/2003)

 

 

 

 

PRILOGA XII

iz člena 3

PLAČILA ZA PREMIJE ZA OVCE IN KOZE

SKRAJNI ROK ZA PRENOS: 31. JULIJA VSAKO LETO

 

LETO ZAHTEVKA:

 

DRŽAVA ČLANICA:


 

Vrsta samice

Samice skupaj

Nemolzne ovce

Molzne ovce

Koze

Število plačanih premij

(glave)

Število dodatnih plačil na glavo  (2)

 

 

 

 

Število dodatnih premij  (3)

 

 

 

 

Število premij za ovce ali koze

 

 

 

 


(1)  V skladu s členi 72 in 73 te uredbe (območja z omejenimi možnostmi).

(2)  Člen 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se uporablja (prehodno obdobje).

(3)  V skladu s členi 72 in 73 te uredbe (območja z omejenimi možnostmi).


PRILOGA V

„PRILOGA XVIII

iz členov 106(3) in 131

PLAČILA ZA GOVEDO IN TELETA

 

LETO ZAHTEVKA:

 

DRŽAVA ČLANICA:

1.   POSEBNA PREMIJA

Število živali

 

Skrajni rok za vložitev zahtevka

Sklic

Zahtevani podatki

Splošni program:

Program zakola

Posamezno starostno obdobje ali prvo starostno obdobje

Drugo starostno obdobje

Obe starostni obdobji skupaj

Biki

Voli

Voli

Voli

Člen 131(4)(a)

1. februarja 2007

1.2

Število živali, za katere se vloži zahtevek (celo leto)

 

 

 

 

Člen 131(4)(b)(i)

31. julija 2007

1.3

Število živali, ki se jim odobri (celo leto)

 

 

 

 

Člen 131(4)(b)(ii)

31. julija 2007

1.4

Število živali, ki se jim ne odobri zaradi upoštevanja zgornje meje

 

 

 

 


Število proizvajalcev

 

Skrajni rok za vložitev zahtevka

Sklic

Zahtevani podatki

Splošni program:

Program zakola

Posamezno starostno obdobje ali samo prvo starostno obdobje

Drugo starostno obdobje

Obe starostni obdobji skupaj

Samo obe starostni obdobji skupaj

Člen 131(4)(b)(i)

31. julija 2007

1.5

Število proizvajalcev, ki jim je bila dodeljena premija

 

 

 

 

2.   IZVENSEZONSKA PREMIJA

 

Skrajni rok za vložitev zahtevka

Sklic

Zahtevani podatki

Posamezno starostno obdobje ali prvo starostno obdobje

Drugo starostno obdobje

Obe starostni obdobji skupaj

Člen 131(6)(a)

15. septembra 2006

2.1

Število živali, za katere se vloži zahtevek

 

 

 

2.2

Število proizvajalcev

 

 

 

1. marca 2007

2.3

Število živali, ki se jim odobri

 

 

 

2.4

Število proizvajalcev

 

 

 

3.   PREMIJA ZA KRAVE DOJILJE

 

Skrajni rok za vložitev zahtevka

Sklic

Zahtevani podatki

Čiste črede krav dojilj

Mešane črede

Člen 131(2)(a)(i)

1. februarja 2007

3.2

Število živali, za katere se vloži zahtevek (celo leto)

 

 

Člen 131(2)(b)(i)

Člen 131(6)(b)(ii)

31. julija 2007

3.3

Število krav, ki se jim odobri (celo leto)

 

 

3.4

Število telic, ki se jim odobri (celo leto)

 

 

3.5

Število proizvajalcev, ki jim je bila dodeljena premija (celo leto)

 

 

 

 

 

 

Vsota na glavo

 

Člen 131(2)(b)(iii)

31. julija 2007

3.6

Nacionalna premija

 

 

Člen 131(2)(b)(ii)

31. julija 2007

3.7

Število živali, ki se jim ne odobri zaradi uporabe nacionalne zgornje meje za telice

 

 

4.   EKSTENZIFIKACIJSKO PLAČILO

4.1   Zahtevek za eno obremenitev (prvi pododstavek člena 132(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003)

 

Skrajni rok za vložitev zahtevka

Sklic

Zahtevani podatki

Posebna premija

Premija za krave dojilje

Krave molznice

Skupaj

Člen 131(6)(b)(i)

Člen 131(6)(b)(ii)

Člen 131(6)(b)(iii)

31. julija 2007

4.1.1

Število živali, ki se jim odobri

 

 

 

 

4.1.2

Število proizvajalcev, ki jim je bilo dodeljeno plačilo

 

 

 

 


4.2   Zahtevek za dve obremenitvi (drugi pododstavek člena 132(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003)

 

Skrajni rok za vložitev zahtevka

Sklic

Zahtevani podatki

Posebna premija

Premija za krave dojilje

Krave molznice

Skupaj

1,4–1,8

< 1,4

1,4–1,8

< 1,4

1,4–1,8

< 1,4

1,4–1,8

< 1,4

Člen 131(6)(b)(i)

Člen 131(6)(b)(ii)

Člen 131(6)(b)(iii)

31. julija 2007

4.2.1

Število živali, ki se jim odobri

 

 

 

 

 

 

 

 

4.2.2

Število proizvajalcev, ki jim je bilo dodeljeno plačilo

 

 

 

 

 

 

 

 

5.   PREMIJA, IZVZETA IZ FAKTORJA OBREMENITVE

 

Skrajni rok za vložitev zahtevka

Sklic

Zahtevani podatki

Živali

Pridelovalci

Člen 131(6)(b)(iv)

31. julija 2007

5

Število živali in proizvajalcev, ki jim je bila dodeljena premija ne glede na faktor obremenitve

 

 

6.   KLAVNA PREMIJA

Število živali

 

Skrajni rok za vložitev zahtevka

Sklic

Zahtevani podatki

Zakol

Izvoz

Odrasle

Teleta

Odrasle

Teleta

Člen 131(1)(a)

Člen 131(2)(a)(ii)

Člen 131(3)(a)

1. marca 2007

6.2

Število živali, za katere se vloži zahtevek (celo leto)

 

 

 

 

Člen 131(1)(b)(i)

Člen 131(2)(b)(iv)

Člen 131(3)(b)(i)

31. julija 2007

6.3

Število živali, ki se jim odobri (celo leto)

 

 

 

 

Člen 131(1)(b)(ii)

Člen 131(2)(b)(v)

Člen 131(3)(b)(ii)

31. julija 2007

6.4

Število živali, ki se jim ne odobri zaradi upoštevanja zgornje meje

 

 

 

 


Število proizvajalcev

 

Skrajni rok za vložitev zahtevka

Sklic

Zahtevani podatki

Zakol

Izvoz

Odrasle

Teleta

Odrasle

Teleta

Člen 131(1)(b)(i)

Člen 131(2)(b)(iv)

Člen 131(3)(b)(i)

31. julija 2007

6.5

Število proizvajalcev, ki jim je bila dodeljena premija

 

 

 

 

ZNESEK DEJANSKO PLAČANIH PREMIJ

SKRAJNI ROK ZA PRENOS: 31. JULIJA VSAKO LETO

 

Do 100 % klavne premije (teleta)

Do 100 % premije za krave dojilje

Do 40 % klavne premije (govedo razen telet)

Do 100 % klavne premije (govedo razen telet)

Do 75 % posebne premije

Sklicevanje na Uredbo (ES) št. 1782/2003

Člen 68(1)

Člen 68(2)(a)(i)

Člen 68(2)(a)(ii)

Člen 68(2)(b)(i)

Člen 68(2)(b)(ii)

Znesek, dejansko plačan v EUR (po znižanju iz člena 139 – koeficient znižanja)“

 

 

 

 

 


PRILOGA VI

„PRILOGA XXVIII

DELEŽ VLAGE

iz člena 171cj

Skupina sort

Delež vlage (%)

Odstopanja (%)

I.

Sušeni z zračnim tokom

16

4

II.   

Lahki zračno sušeni

Nemčija, Francija, Belgija, Avstrija, Portugalska – avtonomna regija Azori

22

4

Druge države članice in druga priznana proizvodna območja na Portugalskem

20

6

III.   

Temni zračno sušeni

Belgija, Nemčija, Francija, Avstrija

26

4

Druge države članice

22

6

IV.

Sušeni na dimu

22

4

V.

Sušeni na soncu

16

4

VI.

Basmas

16

4

VII.

Katerini

16

4

VIII.

(Klasični) Kaba Koulak Elassona, Myrodata Agrinion, Zichnomyrodata

16

4“


19.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/38


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1251/2006

z dne 18. avgusta 2006

o spremembi reprezentativnih cen in zneskov dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki jih določa Uredba (ES) št. 1002/2006, za tržno leto 2006/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2), in zlasti člena 36 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2006/2007, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1002/2006 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1236/2006 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene v Uredbi (ES) št. 1002/2006 za tržno leto 2006/2007, se spremenijo in so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 19. avgusta 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. avgusta 2006

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 55, 28.2.2006, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3)  UL L 178, 1.7.2006, str. 36.

(4)  UL L 225, 17.8.2006, str. 24.


PRILOGA

Spremenjeni zneski reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za beli sladkor, surovi sladkor in proizvode pod oznako KN 1702 90 99, ki se uporabljajo od 19. avgusta 2006

(EUR)

Oznaka KN

Višina reprezentativnih cen na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda

Višina dodatnih dajatev na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda

1701 11 10 (1)

24,74

3,93

1701 11 90 (1)

24,74

9,16

1701 12 10 (1)

24,74

3,74

1701 12 90 (1)

24,74

8,73

1701 91 00 (2)

29,66

10,40

1701 99 10 (2)

29,66

5,88

1701 99 90 (2)

29,66

5,88

1702 90 99 (3)

0,30

0,35


(1)  Določitev za standardno kakovost v skladu s točko III Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 318/2006 (UL L 58, 28.2.2006, str. 1).

(2)  Določitev za standardno kakovost v skladu s točko II Priloge I k Uredbi (ES) št. 318/2006.

(3)  Določitev za 1 % vsebnosti saharoze.


19.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/40


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1252/2006

z dne 18. avgusta 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 796/2006 glede seznama držav članic, v katerih je odprt javni razpis za zbiranje predlogov za odkup masla za obdobje do 31. avgusta 2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 796/2006 z dne 29. maja 2006 o prekinitvi odkupa masla po ceni v višini 90 % intervencijske cene in odprtju javnega razpisa za zbiranje predlogov za odkup masla za obdobje do 31. avgusta 2006 (2), in zlasti člena 2(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo (ES) št. 796/2006 je bil odprt javni razpis za odkup masla za obdobje do 31. avgusta 2006 v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999.

(2)

Na podlagi zadnjih sporočil Latvije in Češke je Komisija ugotovila, da so bile tržne cene masla dva tedna zapored nižje od 92 % intervencijske cene. V teh državah članicah je zato treba odpreti javni razpis za zbiranje predlogov za intervencijski odkup. Ti državi članici je zato treba vključiti na seznam v Uredbi (ES) št. 796/2006.

(3)

Uredbo (ES) št. 796/2006 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 2 Uredbe (ES) št. 796/2006 se odstavek 1 nadomesti z:

„1.   Javni razpis za zbiranje predlogov za odkup masla, kot je določeno v tretjem pododstavku člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999, se odpre za obdobje od 19. do 31. avgusta 2006, v skladu s pogoji iz oddelka 3a Uredbe (ES) št. 2771/1999, v naslednjih državah članicah: Češka, Španija, Irska, Latvija, Poljska in Portugalska.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. avgusta 2006

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 142, 30.5.2006, str. 4.


19.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/41


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1253/2006

z dne 18. avgusta 2006

o uvoznih dovoljenjih za proizvode iz govejega in telečjega mesa s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2286/2002 z dne 10. decembra 2002 o ureditvi, ki se uporablja za kmetijske proizvode in blago, nastalo pri predelavi kmetijskih proizvodov s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), ki razveljavlja Uredbo (ES) št. 1706/98 (2),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2247/2003 z dne 19. decembra 2003 o pravilih za uporabo v sektorju govejega in telečjega mesa Uredbe Sveta (ES) št. 2286/2002 o ureditvi, ki se uporablja za kmetijske proizvode in blago, nastalo pri predelavi kmetijskih proizvodov s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) (3), in zlasti člena 5 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 1 Uredbe (ES) št. 2247/2003 predvideva možnost izdaje uvoznih dovoljenj za proizvode iz govejega in telečjega mesa s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije. Vendar se mora uvoz izvršiti v mejah količin, predvidenih za vsako od teh tretjih držav izvoznic.

(2)

Število zahtevkov, vloženih od 1. do 10. avgusta 2006, za odkoščeno meso, v skladu z Uredbo (ES) št. 2247/2003, ne presega, za proizvode s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije, razpoložljivih količin za te države. Zatorej je mogoče izdati uvozna dovoljenja za zaprošene količine.

(3)

Treba je določiti količine, za katere je mogoče zaprositi uvozna dovoljenja od 1. septembra 2006, v okviru skupne količine 52 100 t.

(4)

Opozoriti je treba, da ta uredba ne vpliva na izvajanje Direktive Sveta 72/462/EGS z dne 12. decembra 1972 o problemih zdravstvene in veterinarsko-sanitarne inšpekcije pri uvozu goveda, prašičev, ovac in koz, svežega mesa ali mesnih proizvodov iz tretjih držav (4)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Naslednje države članice izdajo 21. avgusta 2006 uvozna dovoljenja za proizvode iz govejega in telečjega mesa, izražene v odkoščenem mesu, s poreklom iz nekaterih afriških, karibskih in pacifiških držav, za naslednje količine in države porekla:

 

Nemčija:

1 000 t s poreklom iz Bocvane,

300 t s poreklom iz Namibije.

 

Združeno kraljestvo:

800 t s poreklom iz Bocvane,

350 t s poreklom iz Namibije,

Člen 2

Zahtevki za dovoljenja se lahko vložijo v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 2247/2003 tekom prvih deset dni meseca septembra 2006 za naslednje količine odkoščenega govejega in telečjega mesa:

Bocvana:

14 959 t,

Kenija:

142 t,

Madagaskar:

7 579 t,

Svazi:

3 363 t,

Zimbabve:

9 100 t,

Namibija:

8 152 t.

Člen 3

Ta uredba začne veljati 19. avgusta 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. avgusta 2006

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 348, 21.12.2002, str. 5.

(3)  UL L 333, 20.12.2003, str. 37. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1118/2004 (UL L 217, 17.6.2004, str. 10).

(4)  UL L 302, 31.12.1972, str. 28. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).


19.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/43


DIREKTIVA KOMISIJE 2006/72/ES

z dne 18. avgusta 2006

o spremembi Direktive 97/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih sestavnih delih in značilnostih dvo- ali trikolesnih motornih vozil zaradi prilagoditve tehničnemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil in o razveljavitvi Direktive Sveta 92/61/EGS (1) in zlasti člena 17 Direktive,

ob upoštevanju Direktive 97/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1997 o določenih sestavnih delih in značilnostih dvo- ali trikolesnih motornih vozil (2) in zlasti člena 7 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 97/24/ES je posebna direktiva za namene postopka ES za homologacijo, določenega v Direktivi 2002/24/ES.

(2)

Z Direktivo 2002/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o znižanju ravni emisij onesnaževal iz dvo- in trikolesnih motornih vozil in spremembi Direktive 97/24/ES (3) so bile uvedene nove mejne vrednosti emisij za dvokolesna motorna kolesa, ki se uporabljajo v dveh fazah.

(3)

Globalni tehnični predpis (GTR) UN/ECE št. 2 „Postopek merjenja za dvokolesna motorna kolesa, opremljena z motorjem na prisilni ali kompresijski vžig, v zvezi z emisijami plinastih onesnaževal, emisijami CO2 in porabo goriva“ je bil sprejet z namenom vzpostavitve svetovnega trga za motorna kolesa. Njegov cilj je uskladiti raven preskusnega postopka za emisije, ki se uporablja za homologacijo motornih koles, na svetovni ravni. Poleg tega je prilagojen zadnjemu tehničnemu napredku in upošteva posebnosti motornih koles.

(4)

V skladu s členom 8(5) Direktive 2002/51/ES je treba preskusni postopek iz GTR št. 2 uvesti skupaj z novimi mejnimi vrednostmi. Navedeni preskusni postopek je treba uvesti kot alternativo homologacijskemu postopku po izbiri proizvajalca za drugo obvezno fazo Direktive 2002/51/ES. Nove mejne vrednosti je treba določiti v povezavi z drugo obvezno fazo Direktive 2002/51/ES. Zato se strogost v zvezi z zahtevami glede emisij motornih koles ne bo zmanjšala.

(5)

Zato je treba Direktivo 97/24/ES ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku, ki je bil ustanovljen z Direktivo Sveta 70/156/EGS (4)

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga II poglavja 5 k Direktivi 97/24/ES se spremeni v skladu z besedilom v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 1. julijem 2007. Besedilo navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi določbami in to direktivo nemudoma posredujejo Komisiji.

Te določbe se uporabljajo od 1. julija 2007.

Ko države članice sprejmejo te določbe, se v njih sklicujejo na to direktivo ali pa sklicevanje nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. avgusta 2006

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik


(1)  UL L 124, 9.5.2002, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2005/30/ES (UL L 106, 27.4.2005, str. 17).

(2)  UL L 226, 18.8.1997, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/27/ES (UL L 66, 8.3.2006, str. 7).

(3)  UL L 252, 20.9.2002, str. 20.

(4)  UL L 42, 23.2.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 161, 14.6.2006, str. 12).


PRILOGA

Priloga II poglavja 5 k Direktivi 97/24/ES se spremeni:

1.

V točki 2.2.1.1 se doda naslednji odstavek:

„Po izbiri proizvajalca se preskusni postopek, določen v globalnem tehničnem predpisu (GTR) UN/ECE št. 2 (1), lahko uporabi za motorna kolesa kot alternativa preskusnemu postopku, navedenemu zgoraj. Če se uporabi postopek, določen v GTR št. 2, mora vozilo upoštevati mejne vrednosti emisij iz vrstice C v razpredelnici oddelka 2.2.1.1.5 in vse ostale določbe te direktive, razen 2.2.1.1.1 do 2.2.1.1.4 te priloge.

2.

V razpredelnici točke 2.2.1.1.5 znotraj oddelka „Mejne vrednosti za motorna kolesa (dvokolesna) za homologacijo in skladnost proizvodnje“ se za vrstico B vstavi vrstica C:

„C (2006 – UN/ECE GTR št. 2)

vmax < 130 km/h

2,62

0,75

0,17

vmax ≥ 130 km/h

2,62

0,33

0,22“


(1)  Globalni tehnični predpis št. 2 UN/ECE ‚Postopek merjenja za dvokolesna motorna kolesa, opremljena z motorjem na prisilni ali kompresijski vžig, v zvezi z emisijami plinastih onesnaževal, emisijami CO2 in porabo goriva‘ (ECE/TRANS/180/Add2 z dne 30. avgusta 2005).“


II Akti, katerih objava ni obvezna

Komisija

19.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/46


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 14. decembra 2004

o državni pomoči Nemčije bavarskim kmetijskim strojnim zadrugam

(notificirano pod dokumentarno številko C(2004) 4771)

(Zavezujoče je le nemško besedilo)

(2006/570/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 88(2)(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

ob upoštevanju zahtev zainteresiranih strank za dajanje pripomb v skladu s členi (1) in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   POSTOPEK

(1)

V pismu z dne 31. januarja 2001 je Nemčija Komisijo obvestila o ukrepu za bavarske kmetijske strojne zadruge. Dodatne informacije so bile posredovane v pismu z dne 11. maja 2001, ki je prispelo 16. maja 2001, in v pismu z dne 9. oktobra 2001, ki je prispelo 11. oktobra 2001.

(2)

V pismu z dne 9. oktobra 2001 je Nemčija sporočila, da se ukrep izvaja že od leta 1970 in do zdaj še ni bil priglašen. Pomoč je bila zato uvrščena na seznam nepriglašenih pomoči.

(3)

V pismu z dne 7. februarja 2003 je Nemčija Komisijo obvestila o svoji odločitvi, da zaradi tega ukrepa uvede postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES. Pri odločitvi o uvedbi formalnega postopka preiskave je Komisija opozorila, da ne nasprotuje delu ukrepa (pomoč za socialno varstvo), saj je v skladu z določbami Priloge 14 Smernic Skupnosti za državne pomoči v kmetijskem sektorju (2) (v nadaljevanju „okviri Skupnosti“) in je tako v skladu členom 87(3)(c) Pogodbe ES združljiv s skupnim trgom.

(4)

Sklep Komisije o uvedbi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je zainteresirane stranke pozvala k predložitvi mnenja o zadevni pomoči.

(5)

Komisija je stališča zainteresiranih strank prejela v pismu z dne 29. aprila 2003, ki je prispelo 2. maja 2003, v pismu z dne 5. maja 2003, ki je prispelo 6. maja 2003, v pismu z dne 26. maja 2003, ki je prispelo 28. maja 2003, in po elektronski pošti z dne 12. februarja 2003, ki je bila registrirana 14. februarja 2003.

(6)

Nemčija je svoje stališče Komisiji sporočila v pismu z dne 4. aprila 2003, ki je prispelo 8. aprila 2003. Razen tega je v pismu z dne 29. avgusta 2003, ki je prispelo 3. septembra 2003, izrazila svoje stališče o mnenju zainteresiranih strank.

(7)

19. maja 2004 je bil spis razdeljen in Komisija je izdala končno odločbo (4), s katero je za naprej odobrila priglašeno pomoč, ki jo je Nemčija nameravala plačevati v časovnem obdobju 2001–2005.

(8)

V pismu z dne 14. septembra 2004, ki je prispelo 16. septembra 2004, je Nemčija Komisiji v odgovor na pismo z dne 24. maja 2004 posredovala dodatne informacije o nepriglašenem delu ukrepa.

(9)

Ta odločba zadeva izključno pomoči, ki jih je Nemčija pred letom 2001 nezakonito odobrila bavarskim kmetijskim strojnim zadrugam; (razen gospodarske pomoči za socialno varstvo).

II.   OPIS POMOČI

II.1   Cilj in pravna podlaga ukrepa

(10)

Cilj ukrepa je pospeševanje sodelovanja kmetijskih in gozdarskih gospodarstev na Bavarskem s subvencioniranjem tako imenovanih „kmetijskih strojnih zadrug in zadrug za gospodarsko pomoč“. Ukrep se izvaja na podlagi zakona o spodbujanju bavarskega kmetijstva (LwFöG) z dne 8. avgusta 1974.

II.2   Prejemniki

(11)

Prejemniki so bavarske kmetijske strojne zadruge ter kuratorij bavarskih kmetijskih strojnih zadrug in zadrug za gospodarsko pomoč (Kuratorium Bayerischer Maschinen- und Betriebshilferinge e.V. (KBM)).

(12)

Kmetijske strojne zadruge so kmetijske organizacije za samopomoč na lokalni ali regionalni ravni. V skladu s členom 9 LwFöG so lahko te organizacije dejavne le na naslednjih področjih:

(a)

Gospodarska pomoč za socialno varstvo (že odobreno s strani Komisije, glej uvodno izjavo 3): kmetijske strojne zadruge organizirajo izmenjavo kmetijske delovne sile v primeru bolezni, pri nesrečah in v drugih nujnih socialnih primerih;

(b)

Kmetijska in gozdarska pomoč za službe za zagotavljanje nadomeščanja na gospodarstvu: kmetijske strojne zadruge organizirajo izmenjavo kmetijske in gozdarske delovne sile, zlasti za obvladovanje sezonskih delovnih konic in izvajanje posebnih del s strani v nekaterih primerih visoko usposobljenega osebja, ki na gospodarstvih pogosto ni na voljo;

(c)

Usklajevanje ponudbe turističnih prenočitev na kmetijskih in gozdarskih gospodarstvih;

(d)

Delitev uporabe strojev med gospodarstvi: kmetijske strojne zadruge organizirajo in usklajujejo izmenjavo uporabe strojev med gospodarstvi. Tako kmetom ni treba kupiti posebnih strojev, ker je nakup zlasti za manjša gospodarstva v veliko primerih neekonomičen.

(13)

Kmetijske strojne zadruge imajo zgolj vlogo posrednika. Dejanske storitve, kot je zagotavljanje strojev in dela, opravljajo kmetje, ki v zameno od podjetja (= kmet), ki storitve uporablja, prejmejo plačilo po tržni ceni. V zameno za storitve, ki jih opravljajo kmetijske strojne zadruge, kmetje plačujejo članarino in plačilo za zadevno storitev.

(14)

Vseh dejavnosti kmetijskih strojnih zadrug država ne subvencionira. Iz podpore je izključeno zlasti usklajevanje turističnih prenočitev, ki ga je treba v bilanci obravnavati ločeno.

(15)

Zakon omejuje dejavnosti kmetijskih strojnih zadrug na glavne naloge iz uvodne izjave (12) (5), ki se (z nekaterimi omejenimi izjemami) subvencionirajo. Toda če kmetijske strojne zadruge ustanovijo zakonsko neodvisne hčerinske družbe, lahko te družbe izvajajo tudi druge dejavnosti (člen 10(c) LwFöG), če izpolnjevanje glavnih nalog pri tem ni ogroženo. „Dodatne dejavnosti“, ki se morajo v bilanci obravnavati ločeno (člen 12 LwFöG), so:

(a)

vzdrževanje zelenih površin;

(b)

zbiranje, predelava in ponovna uporaba organskih odpadkov;

(c)

zagotavljanje prevoznih storitev na kmetijskem in gozdarskem področju;

(d)

gozdarska dela;

(e)

zagotavljanje komunalnih storitev, npr. odstranjevanje snega, storitve čiščenja in podobne dejavnosti.

(16)

KBM je krovna organizacija bavarskih kmetijskih strojnih zadrug. Med letoma 1994 in 2000 je bilo v KBM včlanjenih 83–90 kmetijskih strojnih zadrug, ki jih je sestavljalo okoli 100 000 kmetijskih in gozdarskih gospodarstev. KBM je bil plačan za izvajanje naslednjih nalog:

(a)

delovanje kot osrednja služba za stike z bavarskim državnim ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo;

(b)

upravljanje javnih sredstev za kmetijske strojne zadruge;

(c)

zaposlovanje usposobljenih direktorjev in drugega osebja za kmetijske strojne zadruge;

(d)

svetovanje in podpora kmetijskim strojnim zadrugam pri vseh vprašanjih v zvezi z delitvijo uporabe strojev in delovne sile med gospodarstvi;

(e)

zagotavljanje ponudbe storitev kmetijskih strojnih zadrug za vse področje na celotnem Bavarskem;

(f)

nadzorovanje storitev in strokovnosti direktorjev kmetijskih strojnih zadrug;

(g)

organizacija izobraževanja in usposabljanja delavcev kmetijskih strojnih zadrug.

II.3   Proračunska sredstva

(17)

Nemčija navaja, da se pomoči KBM in kmetijskim strojnim zadrugam plačujejo od leta 1974. V skladu s členom 15(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (6) veljajo pooblastila Komisije, da zahteva vračilo pomoči za obdobje desetih let. Postopek preiskave Komisije je bil uveden leta 2001, kar pomeni, da sega desetletno časovno obdobje v skladu s členom 15(2) omenjene uredbe v leto 1991. Zato pomoči, dodeljene pred tem časovnim obdobjem, ne bodo zajete v dodatnih preiskavah.

(18)

Proračunski podatki, ki jih je predložila Nemčija in navedla v naslednji tabeli, veljajo le za izplačila KBM in kmetijskim strojnim zadrugam v časovnem obdobju 1992–2000.

(v EUR)

Leto

Pomoč, plačana KBM

Od tega pomoči za kmetijske strojne zadruge

1992

5 268 000,00

 

1993

5 882 000,00

 

1994

6 120 163,82

5 774 370,02

1995

6 005 123,14

5 661 987,48

1996

6 005 123,14

5 636 740,37

1997

5 112 918,81

4 777 826,08

1998

5 252 757,14

4 912 490,12

1999

5 007 205,07

4 734 342,77

2000

4 387 906,92

4 035 399,63

II.4   Vrsta in obseg pomoči

(19)

Ukrep se je financiral iz sredstev dežele Bavarske. Pomoč se je krovni organizaciji kmetijskih strojnih zadrug, KBM, plačevala v obliki neposrednih nepovratnih sredstev. KBM je del sredstev v obliki plačil in storitev posredoval včlanjenim kmetijskim strojnim zadrugam. Pomoči kmetijskim strojnim zadrugam so bile izračunane kot delež celotnih izdatkov ob upoštevanju izdatkov, ki so potrebni za opravljanje glavnih nalog.

II.5   Razlogi za uvedbo formalnega postopka preiskave

(20)

Po predhodni preiskavi ni bilo jasno, ali so plačila KBM iz javnih sredstev plačila za storitve, ki jih je KBM opravljal za kmetijske strojne zadruge, ne da bi pri tem presegel tržno ceno takšnih storitev, in ali so takšna plačila presegla tržno ceno in s tem subvencionirala stroške poslovanja KBM. Ni bilo jasno, ali so takšne domnevne pomoči na področju uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES v skladu s pomočmi de minimis  (7). Komisija tudi ni imela informacij, ali so tovrstne pomoči povezane z naložbami ali drugimi ustreznimi izdatki in ali so v zvezi z Uredbo Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES v skladu z državnimi pomočmi malim in srednje velikim podjetjem (8). Zato so bile te pomoči najverjetneje uvrščene med pomoči za tekoče poslovanje, ki niso združljive s skupnim trgom (9).

(21)

Podobno velja za plačila kmetijskim strojnim zadrugam. Zlasti nejasno je bilo, ali so bila javna sredstva, ki jih je KBM iz javnega sektorja plačeval kmetijskim strojnim zadrugam, uporabljena izključno za zmanjšanje stroškov storitev za kmete, tako da se lahko predpostavljajo le pomoči kmetom, in ali so kmetijske strojne zadruge kot podjetja sama kot zadnje upravičenke prejemale del sredstev in s tem pomoč.

(22)

V zvezi s tem je predhodna preiskava ukrepa pokazala, da so pomoč vsaj deloma prejemala kmetijska in gozdarska gospodarstva. Komisija je resno podvomila, ali bi bile lahko pomoči službam za zagotavljanje nadomeščanja na gospodarstvu in delitev uporabe strojev med gospodarstvi odobrene na podlagi oddelka 14 Smernic Skupnosti in ali je šlo pri tem dejansko za pomoči za tekoče poslovanje kmetijskim proizvajalcem.

(23)

Razen tega je bilo treba pojasniti, ali so se lahko različna področja dejavnosti kmetijskih strojnih zadrug medsebojno jasno ločevala in ali so plačila državnih pomoči kmetijskim strojnim zadrugam povzročila izkrivljanje konkurence v drugih gospodarskih sektorjih (tj. na področjih dejavnosti zunaj uradnih glavnih nalog kmetijskih strojnih zadrug).

III.   STALIŠČA ZAINTERESIRANIH STRANK

III.1   Pritožbe proti ukrepu

(24)

Komisija je prejela veliko pritožb. Pritožniki trdijo, da kmetijske strojne zadruge ne opravljajo le glavnih nalog iz uvodne izjave (12), ampak tudi druge storitve, kot so komunalne storitve (npr. odstranjevanje snega, gradnja/vzdrževanje cest, gradnja čistilnih naprav), urejanje vrtov in okolice, gradnja športnih objektov in igrišč za golf, v konkurenci z drugimi gospodarskimi podjetji.

(25)

Pritožniki menijo, da zaradi tesne povezave ali enotnosti pri zaposlovanju in prostorske enotnosti kmetijskih strojnih zadrug in njihovih hčerinskih družb ter nezadostne razmejitve med glavnimi nalogami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi kmetijskih strojnih zadrug ni mogoča jasna razmejitev med področji dejavnosti, ki se subvencionirajo z državnimi sredstvi, in tistimi, ki niso subvencionirane. Pritožniki so trdili, da se lahko pomoči uporabijo za navzkrižno subvencioniranje drugih gospodarskih dejavnosti in tako izkrivijo konkurenco tudi izven kmetijskega sektorja.

III.2   Stališča zainteresiranih strank med formalnim postopkom preiskave

(26)

Komisija je med formalnim postopkom preiskave prejela štiri stališča zainteresiranih strank. Zainteresirane stranke ne izražajo pomislekov v zvezi s subvencioniranjem glavnih nalog kmetijskih strojnih zadrug, npr. socialno varstvo in zagotavljanje nadomeščanja na kmetiji ter delitev uporabe strojev med gospodarstvi.

(27)

Stališča so v zvezi z „dodatnimi dejavnostmi“, ki jih izvajajo kmetijske strojne zadruge prek hčerinskih družb, npr. odstranjevanje snega pozimi ali urejanje vrtov in okolice po naročilu tretjih podjetij. V nekaterih primerih se teh hčerinskih družb ne da razlikovati od kmetijskih strojnih zadrug, ker uporabljajo isto ime in zaposlujejo isto osebje. Informacije, ki so jih predložile zainteresirane stranke, kažejo na to, da lahko kmetijske strojne zadruge na trgu nastopajo same kot ponudniki nekaterih storitev (npr. prodaja opreme). V enem od stališč so bile predložene natančne informacije, ki kažejo, da je neka kmetijska strojna zadruga prodala sredstva za zaščito rastlin po ceni, nižji od tržne cene, morda celo nižji od prodajne cene proizvajalca. V drugih primerih so po izjavah zainteresiranih strank gospodarske hčerinske družbe nastopale kot ponudnik, npr. na javnih razpisih, pri čemer je bilo izvajanje storitev dodeljeno podizvajalcem, med drugim kmetijskim strojnim zadrugam. Po mnenju zainteresiranih strank je zato nemogoče jasno razlikovati med glavnimi nalogami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi kmetijskih strojnih zadrug.

(28)

Z enotnostjo pri zaposlovanju in prostorsko enotnostjo kmetijskih strojnih zadrug ali KBM in njihovih hčerinskih družb ni mogoče preprečiti navzkrižnega subvencioniranja gospodarskih dejavnosti iz uvodne izjave (25). Zato neka zainteresirana stranka meni, da kmetijske strojne zadruge zlorabljajo svoj prevladujoči položaj na trgu v skladu s členom 82 Pogodbe ES ter sklepajo sporazume in prakse, ki izkrivljajo konkurenco v skladu s členom 81 Pogodbe ES.

(29)

Treba je upoštevati, da dokazi o trditvah, ki so jih predložile zainteresirane stranke, ne veljajo izrecno za časovno obdobje pred letom 2001, ki je predmet te odločbe. Komisija meni, da so ti dokazi kljub temu pomembni za oceno, ali je v času pred letom 2001 obstajala možnost za navzkrižno subvencioniranje in izkrivljanje konkurence izven kmetijskega sektorja.

IV.   STALIŠČA NEMČIJE

(30)

V pismu z dne 4. aprila 2003 je Nemčija izrazila mnenje, da KBM in kmetijske strojne zadruge niso podjetja, ki delujejo v skladu z zakonodajo državne pomoči. KBM ni ponujal blaga ali storitev na danem trgu, področja dejavnosti kmetijskih strojnih zadrug, ki jih subvencionira država (glavne naloge), niso uvrščena med gospodarske dejavnosti, ker ne prinašajo dobička.

(31)

V dodatnih informacijah v pismu z dne 14. septembra 2004 Nemčija meni, da je dejansko stanje, da kmetijske strojne zadruge v skladu s statutom ne smejo opravljati gospodarskih dejavnosti, zadosten dokaz, da morajo pomoči izkoriščati izključno kmetje in v zvezi s tem niso potrebni dodatni dokazi. Nemčija je predložila številke, ki kažejo, da je gospodarska pomoč za socialno varstvo zelo velik del finančnih prispevkov, ki jih kmetijske strojne zadruge prenašajo na kmete. Nemčija ugotavlja, da se lahko šteje, da je bil znesek, ki ga je zvezna dežela Bavarska plačala KBM in kmetijskim strojnim zadrugam, v celoti prenesen na kmete kot edine prejemnike.

(32)

V pismu z dne 4. aprila 2003 Nemčija vztraja, da pomoči, ki jih kmetijske strojne zadruge odobrijo kmetom, sodijo pod opredelitev majhnih pomoči v skladu z oddelkom 14 Smernic Skupnosti in določbami v tem oddelku. Pomoč se tako lahko šteje za združljivo s skupnim trgom.

(33)

V pismu z dne 4. aprila 2003 Nemčija citira sodbo Evropskega sodišča z dne 24. julija 2003 v zadevi C-280/00 (Altmark Trans GmbH in predsedstvo vlade Magdeburg)  (10), ki pravi, da državni izravnalni ukrepi, če so le nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti opravljanja javnih storitev, pod nekaterimi pogoji ne sodijo med državne pomoči. Nemčija meni, da se lahko ti pogoji v tem primeru štejejo kot izpolnjeni.

(34)

V zvezi s pomisleki zainteresiranih strank v zvezi z vplivi ukrepa na nekatere nekmetijske dejavnosti kmetijskih strojnih zadrug in očitkom v zvezi z navzkrižnim subvencioniranjem drugih gospodarskih sektorjev je Nemčija sporočila naslednje:

(35)

V pismu z dne 14. septembra 2004 Nemčija poudarja, da je bilo v časovnem obdobju med letoma 1994 in 2000 ustanovljenih trinajst samostojnih hčerinskih družb za izvajanje dejavnosti iz uvodne izjave (15).

(36)

KBM, kmetijske strojne zadruge in vse hčerinske družbe so bile v skladu s členom 12(5) LwFöG vedno zavezane za vodenje ločenih računov. Bavarske oblasti so izpolnjevanje te obveznosti ustrezno preverile.

(37)

Ker so lahko KBM in kmetijske strojne zadruge izvajale le glavne dejavnosti, ki so navedene v njihovem statutu, gospodarske hčerinske družbe pa le pet „dodatnih dejavnosti“, navedenih v zakonu, Nemčija vodenje evidence o delovnem času ni štela za potrebno.

(38)

Nemčija trdi, da so bili uvedeni številni ukrepi in nadzorni mehanizem za zagotovitev, da se pomoč uporablja izključno za tri glavne naloge kmetijskih strojnih zadrug in se izključi nevarnost navzkrižnega subvencioniranja nekmetijskih področij, kot so:

(a)

obvezno vodenje ločenih računov in finančnih bilanc za KBM, kmetijske strojne zadruge in njihove hčerinske družbe;

(b)

jasna razmejitev področij dejavnosti (glavne naloge kmetijskih strojnih zadrug, dodatne naloge hčerinskih družb);

(c)

omejitev dodatnih dejavnosti na pet področij, jasno določenih v LwFöG;

(d)

izračun izplačanih pomoči je bil narejen na podlagi „nujnih stroškov“ (člen 12, stavek 1, LwFöG). Za izračun „nujnih stroškov“ so bavarske oblasti za vsak posamezni izdatek preverile, ali je v skladu z glavnimi dejavnostmi kmetijskih strojnih zadrug;

(e)

dodatne dejavnosti so izrecno izvzete iz podpore (člen 12, stavek 3, LwFöG);

(f)

zmanjšanje finančne pomoči za kmetijske strojne zadruge z gospodarskimi hčerinskimi družbami za 10 % (člen 12, stavek 6, LwFöG).

V.   OBSTOJ POMOČI

V.1   Odobritev pomoči

(39)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je prepovedana kakršna koli pomoč držav članic ali pomoč iz državnih sredstev, ki izkrivlja konkurenco ali za katero obstaja nevarnost, da bo izkrivila konkurenco, z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali veji proizvodnje, če vpliva na trgovanje med državami članicami.

(40)

Ti pogoji so izpolnjeni, kot je prikazano spodaj.

(41)

Ukrep pomoči se financira iz državnih sredstev.

V.1.1   Pomoč KBM

(42)

Dejavnosti KBM niso v zvezi s proizvodnjo, predelavo in trženjem izdelkov iz Priloge I k Pogodbi ES.

(43)

Nemčija je pripravila seznam dejavnosti, ki jih izvaja KBM (glej uvodno izjavo (16)). V nekaterih primerih gre za negospodarske dejavnosti. Zlasti dejavnosti KBM v skladu z njegovo funkcijo osrednje službe za stike z bavarskim državnim ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo, njegovo nadzorovanje storitev in strokovnosti direktorjev kmetijskih strojnih zadrug ter upravljanje javnih sredstev, namenjenih kmetijskim strojnim zadrugam, ne morejo biti storitve, izvedene na danem trgu. Zato niso uvrščene med gospodarske dejavnosti. KBM se zato v zvezi s temi dejavnostmi ne sme uvrščati med podjetja v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

(44)

Plačila za pokrivanje upravnih stroškov KBM ne ustrezajo dejanskemu stanju iz člena 87(1) Pogodbe ES. Zato to niso državne pomoči v skladu s tem členom.

(45)

KBM izvaja tudi gospodarske dejavnosti:

(a)

ponuja posebne svetovalne storitve za kmetijske strojne zadruge;

(b)

ponuja izobraževanje in usposabljanje za osebje kmetijskih strojnih zadrug;

(c)

razvija programsko opremo, ki se nato proda kmetom.

(46)

Ker se blago in storitve ponujajo na danem trgu in gre za gospodarske dejavnosti, se KBM uvršča med podjetja v skladu s členom 87(1) (11) Pogodbe ES.

(47)

V zvezi s svetovalnimi storitvami ter izobraževanjem in usposabljanjem KBM morajo te storitve koristiti predvsem kmetijskim strojnim zadrugam in njihovim hčerinskim družbam, ker so zanje te storitve brezplačne ali brez prispevka za stroške, ki je pod tržno ceno. Vseeno Nemčija ni predložila nobenih informacij o tem, ali zneski, ki se na leto plačajo KBM, ustrezajo stroškom, ki dejansko nastanejo pri izvajanju teh storitev s strani KBM, in se tako lahko ti zneski štejejo za plačilo po tržni ceni za storitve, ki jih izvaja KBM za kmetijske strojne zadruge po naročilu zvezne dežele Bavarske, in ali ti zneski mogoče presegajo stroške. Razen tega dodelitev javnih sredstev KBM ni izrecno povezana s pogojem, da morajo biti vsi elementi pomoči v celoti preneseni na kmetijske strojne zadruge ali njihove hčerinske družbe. Zato na podlagi danih informacij ni mogoče popolnoma izključiti, da zadevni ukrep ne vključuje elementa pomoči KBM.

(48)

Razen tega se ne da ugotoviti, ali je ta pomoč tako majhna, da v skladu z Uredbo (ES) št. 69/2001 ne sodi med državne pomoči, ker niso izpolnjene vse značilnosti dejanskega stanja iz člena 87(1) Pogodbe ES.

(49)

Treba je izhajati iz tega, da ima lahko ukrep v korist gospodarske dejavnosti KBM posledice za trgovanje med državami članicami. Po sodni praksi Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Altmark Trans GmbH in predsedstvo vlade Magdeburg  (12) ne obstaja prag ali odstotek, do katerega bi se lahko štelo, da trgovina med državami članicami ni oškodovana. Niti sorazmerno majhen obseg pomoči niti sorazmerno majhna velikost podjetij, ki imajo korist, namreč vnaprej ne izključuje možnosti oškodovanja trgovanja med državami članicami.

(50)

Zato morajo biti finančni prispevki za KBM uvrščeni med državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

V.1.2   Pomoč kmetijskim strojnim zadrugam

(51)

Kmetijske strojne zadruge izvajajo gospodarske dejavnosti, tako da na dejanskem ali možnem trgu za plačilo ponujajo storitve (usklajevanje zagotavljanja strojev, izmenjava delovne sile itd.). Kmetijske strojne zadruge je treba pri tem uvrstiti med podjetja v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(52)

Kmetijske strojne zadruge niso lastnice strojev. Same ne zaposlujejo posredovane delovne sile. Njihova glavna dejavnost je torej izključno posredniška dejavnost, primerljiva z dejavnostjo nepremičninskega posrednika ali agencije za zaposlovanje, ki povezuje ponudbo in povpraševanje. Kmetijske strojne zadruge niso dejavne na področju proizvodnje, predelave in trženja izdelkov iz Priloge I k Pogodbi ES.

(53)

Pri izvajanju „glavnih dejavnosti“ kmetijskih strojnih zadrug navadno nastajajo stroški poslovanja in dela, kot so na primer plače osebja, najemnina za pisarno in podobni pisarniški izdatki. Če državnih pomoči ni, se ti izdatki financirajo prek članarine in začasnih plačil kmetov za zagotavljanje delovne sile in/ali strojev. Zagotavljanje državnih pomoči kmetijskim strojnim zadrugam načeloma povzroča znižanje članarine in začasnih plačil. Lahko se izhaja iz tega, da so pomoči, plačane kmetijskim strojnim zadrugam, vsaj deloma posredovane kmetom, ki so člani kmetijskih strojnih zadrug, iz razpoložljivih dokazil pa je razvidno, da so velik del plačil, ki so jih kmetijske strojne zadruge prejele od KBM, dejansko prejeli kmetje.

(54)

Nemčija pa ni predložila ključnih dokazov, da sestavni del pomoči ni ostal pri kmetijskih strojnih zadrugah, ker jih zakon ni zavezoval, da morajo celoten prejeti znesek pomoči kmetom posredovati v obliki storitev po znižanih cenah.

(55)

Kmetijske strojne zadruge in njihove hčerinske družbe so imele s storitvami, ki jih je zanje opravljala KBM v obliki svetovanja ter izobraževanja in usposabljanja osebja kmetijskih strojnih zadrug, tudi gospodarske koristi, ker so bile te storitve zagotovljene brezplačno ali za plačilo, ki ni dosegalo tržne cene.

(56)

Nemčija Komisiji ni predložila informacij, ki bi ji omogočile ugotoviti višino pomoči, ki je bila v tej obliki posredovana kmetijskim strojnim zadrugam.

(57)

Zato ni mogoče ugotoviti, ali je pomoč, ki so jo kmetijske strojne zadruge najverjetneje v obliki plačil in storitev prejele od KBM, tako majhna, da se jo lahko v skladu z Uredbo (ES) št. 69/2001 uvrsti med pomoči de minimis.

(58)

Na podlagi predloženih informacij je treba izhajati iz tega, da ukrep daje prednost nekaterim podjetjem (kmetijskim strojnim zadrugam) na Bavarskem.

(59)

Poleg tega je treba izhajati iz tega, da lahko ukrep, ki je ugoden za kmetijske strojne zadruge, izkrivlja konkurenco in oškoduje trgovanje med državami članicami, ker bi se lahko nekatere storitve kmetijskih strojnih zadrug izvajale tudi čez mejo. Po sodni praksi Sodišča Evropskih skupnosti ne obstaja prag ali odstotek, do katerega bi se lahko štelo, da trgovina med državami članicami ni oškodovana. Niti sorazmerno majhen obseg pomoči niti sorazmerno majhna velikost podjetij, ki uživajo koristi, namreč vnaprej ne izključuje možnosti oškodovanja trgovanja med državami članicami (13).

(60)

Zato gre pri tem ukrepu za pomoč kmetijskim strojnim zadrugam v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

V.1.3   Pomoči hčerinskim družbam kmetijskih strojnih zadrug

(61)

Preiskava gospodarskopravnih in davčnopravnih težav v državah članicah ter v povezavi s tem navedenih pritožb gospodarskih subjektov je načeloma v pristojnosti držav članic. Toda v tem primeru bi lahko odobrena pomoč Nemčije izkrivljala konkurenco. Zato jo je Komisija preučila s tega stališča.

(62)

Izražena stališča zainteresiranih strank kažejo, da bi odobrene pomoči kmetijskim strojnim zadrugam in KBM morda lahko povzročile navzkrižno subvencioniranje „dodatnih dejavnosti“, ki jih izvajajo hčerinske družbe kmetijskih strojnih zadrug.

(63)

Če ni mogoče dokazati, da je med dejavnostmi matične (kmetijske strojne zadruge) in hčerinske družbe jasna dejanska in zakonska meja, se ne sme izključiti, da del javnih sredstev, ki jih je prejela matična družba, morda ni prejela hčerinska družba.

(64)

Zato je nujno, da se izvede preiskava dejanskega in zakonskega položaja v časovnem obdobju 1994–2000 v zvezi z obveznostmi in previdnostnimi ukrepi, ki jih je Nemčija sprejela za preprečevanje navzkrižnega subvencioniranja hčerinskih družb kmetijskih strojnih zadrug.

(65)

Nemčija v svojem stališču zagotavlja, da med kmetijskimi strojnimi zadrugami in njihovimi hčerinskimi družbami obstaja popolno ločevanje bilance, prostora, osebja in delovanja. Razpoložljiva dokazila pa kažejo drugače.

(66)

Stavek 1 člena 12 LwFöG določa, da morajo kmetijske strojne zadruge in njihove hčerinske družbe ločevati računovodstvo in bilanco. Zdi se, da je Bavarska to obveznost izpolnila in nadzorovala.

(67)

Logistično gledano pa so kmetijske strojne zadruge in njihove hčerinske družbe očitno zelo blizu. V mnogih primerih so se očitno uporabljali isti prostori. Tako so imele na primer KBM ter hčerinski družbi „MR Bayern GmbH“ in „meinhof.de AG“ isti naslov in telefonsko številko; uporabljali pa so tudi iste pisarniške prostore.

(68)

LwFöG ne predpisuje ločevanja osebja. Zato so si KBM, kmetijske strojne zadruge in njihove hčerinske družbe navadno delile isto osebje. Zlasti osebje kmetijskih strojnih zadrug je bilo večinoma zaposleno v hčerinskih družbah. Tako je bil in je še vedno predsednik predsedstva KBM istočasno predsednik nadzornega odbora družbe „meinhof.de AG“, direktor družbe „MR Bayern GmbH“ pa je bil istočasno direktor družbe „meinhof.de AG“.

(69)

Zdi se, da je Nemčija vedela za bližino kmetijskih strojnih zadrug in njihovih hčerinskih družb. V pismu bavarskega državnega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo iz leta 1997 so bila določena načela, v skladu s katerimi je treba izvesti revizijo kmetijskih strojnih zadrug. V pismu je zlasti določeno, da je pri delu, ki ga osebje kmetijskih strojnih zadrug opravlja v imenu gospodarskih hčerinskih družb, treba upoštevati tržne cene in da je treba ta plačila za storitve, ki jih opravljajo kmetijske strojne zadruge, odšteti od „nujnih stroškov“, ki sestavljajo podlago za izračun državnih pomoči kmetijskim strojnim zadrugam.

(70)

Ker ni izčrpnih delovnih seznamov, iz katerih bi bilo razvidno, koliko ur je delavec opravljal delo za kmetijske strojne zadruge ali njihove hčerinske družbe, in ker so bili lahko uporabljeni isti prostori, bi bilo nemogoče natančno preiskati, koliko časa so delavci kmetijskih strojnih zadrug delali za hčerinske družbe.

(71)

Dejansko stanje, da se je državna pomoč samodejno zmanjšala za 10 %, ko je kmetijska strojna zadruga prek gospodarske hčerinske družbe izvajala dodatne dejavnosti, nakazuje, da ločevanje dejavnosti ni moglo biti popolno, ker obstoj dejansko ločene gospodarske hčerinske družbe ne bi vplival na „nujne stroške“, ki jih morajo kriti kmetijske strojne zadruge, da lahko opravljajo svoje glavne dejavnosti.

(72)

Razen tega je bil v Nemčiji leta 2001 uveden sistem izčrpnih delovnih seznamov, v skladu s katerim je morala vsaka kmetijsko strojna zadruga za vsakih šest mesecev navesti, koliko ur je osebje delalo za kmetijska strojno zadrugo („glavne dejavnosti“) in koliko za hčerinsko družbo („dodatne dejavnosti“). Sistem je bil uveden, zato da bi ugotovili, koliko delovnega časa so delavci kmetijskih strojnih zadrug porabili za opravljanje „dodatnih dejavnosti“. Uvedba takšnega sistema pa tudi posredno nakazuje, da je domneva Komisije, da pred letom 2001 osebje in delovanje nista bila popolnoma ločena, upravičena.

(73)

Reklame v medijih in na spletnih straneh so bile prav tako skupne, iz razpoložljivih dokazil pa je razvidno, da so gospodarske hčerinske družbe brez zadržkov uporabljale logo kmetijskih strojnih zadrug. Tako je na primer hčerinska družba „meinhof.de AG“ uporabljala logo „MR“ – torej logo kmetijskih strojnih zadrug – na obrazcih za naročila, članskih informativnih listih in na spletni strani. V oglasih v lokalnem tisku bralci niso mogli razlikovati med kmetijskimi strojnimi zadrugami in njihovimi hčerinskimi družbami. Razen tega ni jasno, kako so bili stroški oglaševanja porazdeljeni med kmetijskimi strojnimi zadrugami in hčerinskimi družbami.

(74)

Zato Komisija meni, da Nemčija ni imela sistema, s katerim bi bila sposobna vnaprej uspešno preprečiti navzkrižno subvencioniranje med kmetijskimi strojnimi zadrugami in njihovimi hčerinskimi družbami. Zato ni mogoče izključiti, da je bil del državnih pomoči, ki so jih prejele kmetijske strojne zadruge ali KBM, preusmerjen k hčerinskim družbam – na primer kot osebje ali storitve, ki so bile hčerinski družbi na voljo brezplačno ali po cenah, ki so bile nižje od tržnih.

(75)

Na podlagi predloženih informacij ni mogoče ugotoviti, ali je takšen element pomoči hčerinskim družbam morda tako majhen, da ga na podlagi Uredbe (ES) št. 69/2001 ni mogoče uvrstiti med državno pomoč.

V.1.4   Storitve splošnega gospodarskega interesa

(76)

V zvezi s pridržkom, ki ga je Nemčija izrazila v okviru svojega mnenja, da predloženega ukrepa na podlagi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v primeru Altmark Trans GmbH in predsedstvo vlade Magdeburg  (14) ni mogoče šteti kot pojem pomoči, Komisija opozarja, da vse predpostavke s sodbe Altmark niso v naprej izpolnjene. Prvič je posredovanje strojev in delovne sile med kmeti, kot je opisano, normalna gospodarska dejavnost, in ne storitev splošnega gospodarskega interesa, ki je povezana z natančno opredeljenimi obveznostmi iz opravljanja javne storitve. Drugič, parametri, na podlagi katerih se izračuna višina nadomestila, niso bili določeni vnaprej. Tretjič, Nemčija ni dokazala, da višina nadomestila ne presega zneska za celotno ali delno pokritje nastalih stroškov, ki je zaradi zadevnih prihodkov in primernega dobička potreben za zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega interesa.

V.1.5   Pomoči kmetom

(77)

Zaradi ukrepa imajo korist tudi kmetijski obrati. Dobiček lahko imajo od vsedržavne mreže kmetijskih strojnih zadrug, ki organizirajo posredovanje strojev in delovne sile za plačilo članarine, ki ne ustreza celotnim stroškom, ali plačilo za posredovanje, ki ne ustreza celotnim stroškom.

(78)

Nemčija je sporočila, da je v zadevnem časovnem obdobju višina pomoči, odobrene kmetijskim strojnim zadrugam, približno 50 % „nujnih stroškov“. Ob upoštevanju celotne višine pomoči (približno 5 milijonov EUR na leto) in števila kmetov, ki lahko kot člani kmetijskih strojnih zadrug uporabljajo njihove storitve (približno 100 000), je treba ugotoviti, ali zneski, ki so jih prejeli kmetje, v povprečju niso večji kot 50 EUR na leto, tudi če je bil celotni znesek pomoči prenesen na kmete.

(79)

V členu 3 Uredbe Komisije (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju (15), ki temelji na izkušnjah Komisije na tem področju, je določeno, da zelo majhni zneski pomoči, ki se odobrijo za kmetijski sektor, pod določenimi pogoji veljajo za ukrepe, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju iz člena 87(1) Pogodbe ES. Komisija je zlasti določila, da pomoč, ki v celoti ni večja kot 3 000 EUR na upravičenca v treh letih, ne izkrivlja konkurence ali ne povzroča nevarnosti, da bo izkrivila konkurenco, in tako ne sodi pod člen 87(1) Pogodbe ES – pod pogojem, da celotni znesek pomoči, dodeljenih podjetjem v kmetijskem sektorju, v časovnem obdobju treh let ni večji kot 0,3 % vrednosti kmetijske proizvodnje na leto (pri čemer je bil leta 2001 skupni znesek pomoči v kmetijskem sektorju v Nemčiji 133 470 000 EUR).

(80)

V členu 5(2) Uredbe (ES) št. 1860/2004 je določeno, da ta uredba velja tudi za pomoči, ki so bile odobrene pred začetkom veljavnosti, pod pogojem, da pomoči izpolnjujejo pogoje iz Uredbe. V zadevnem primeru Komisija meni, da so ti pogoji izpolnjeni; znesek pomoči, ki je bil izplačan posameznikom, je bil namreč zelo nizek, skupni znesek, ki ga je izplačala Nemčija, je bil le 5 milijonov EUR na leto, pomoč ni zadevala dejavnosti, povezanih z izvozom, ni bila odvisna od uporabe domačih izdelkov v škodo uvoznega blaga in ni bila povezana s ceno ali količino prodanih izdelkov. Ekonomsko analizo, ki jo zahteva Uredba, je Komisija že izvedla, zlasti v zvezi z Odločbo o pomoči N 145/04 (16).

(81)

Treba je poudariti, da je Komisija v svoji odločbi o odobritvi teh pomoči kmetom v prihodnosti (17) ocenila isti ukrep na podlagi oddelka 14 Smernic Skupnosti in ugotovila, da je ukrep pomoči, ob upoštevanju njegovih posebnih dejstev, v skladu s Pogodbo ES. V tem primeru, ki ga je treba preveriti, je iz uporabe načel iz Uredbe (ES) št. 1860/2004 razvidno, da je ocena v skladu z oddelkom 14 Smernic Skupnosti nepotrebna.

(82)

Pomoč, ki se odobri kmetom v obliki storitev, ki jih po nizki ceni izvajajo kmetijske strojne zadruge, zato ni državna pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

V.1.6   Sklep

(83)

Komisija zaradi vseh teh razlogov ugotavlja, da je zadevni ukrep v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES uvrščen med pomoč KBM, posameznim kmetijskim strojnim zadrugam in njihovim hčerinskim družbam. Ukrep ne vključuje pomoči kmetom.

V.2   Uporaba člena 87(3) Pogodbe ES

(84)

Zato je treba preveriti, ali se lahko uporabljajo posamezne izjeme ali izvzetja iz osnovne prepovedi pomoči v skladu s členom 87(2) in (3) Pogodbe ES. Zadevni ukrep ni niti pomoč socialne narave v skladu s členom 87(2)(a) Pogodbe ES niti pomoč za odpravo škode zaradi naravnih katastrof ali drugih izjemnih dogodkov v skladu s členom 87(2)(b) Pogodbe ES niti ni pomoč v zvezi z delitvijo Nemčije v skladu s členom 87(2)(c) Pogodbe ES. Tudi posebna dejanska stanja iz člena 87(3)(a), (b), (d) ali (e) Pogodbe ES se ne uporabljajo. Nemčija se ni sklicevala na te določbe. Edine možne uporabne izjemne okoliščine so tiste iz člena 87(3)(c) Pogodbe ES.

V.2.1   Združljivost pomoči KBM

(85)

Kot je opisano v uvodnih izjavah (42) do (50), je nejasno, ali pomoči KBM sodijo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 69/2001. V skladu z razpoložljivimi informacijami odobrene pomoči niso povezane z naložbami in ne spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 70/2001. Tudi druga zaželena dejanska stanja niso bila deležna pozornosti.

(86)

Zato se finančni prispevek za KBM v skladu s stalno sodno prakso uvršča med pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva s skupnim trgom (18), ob pogoju, da sredstva niso bila prenesena na kmetijske strojne zadruge in da presegajo najvišje zneske iz Uredbe (ES) št. 69/2001.

V.2.2   Združljivost pomoči kmetijskim strojnim zadrugam in njihovim hčerinskim družbam

(87)

Kot je opisano v uvodnih izjavah (42) do (60), so kmetijske strojne zadruge in njihove hčerinske družbe imele korist prek storitev, ki jih je zanje izvajal KBM v obliki posvetovanj ter izobraževanja in usposabljanja osebja. Ti ukrepi se uvrščajo med pomoči za izobraževanje in usposabljanje v skladu z Uredbo (ES) št. 68/2001 Komisije z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (19). V zvezi s svetovalnimi storitvami se lahko uporablja Uredba Komisije (ES) št. 70/2001. Informacije, ki jih je Nemčija predložila Komisiji, ne zadoščajo za oceno, ali so bile upoštevane določbe teh uredb.

(88)

V zvezi s finančnimi prispevki, ki jih je KBM neposredno namenil kmetijskim strojnim zadrugam, se smiselno uporabljajo navedbe iz uvodnih izjav (85) in (86). Ni mogoče izključiti, da so del pomoči zaradi neustrezne razmejitve med kmetijskimi strojnimi zadrugami in njihovimi hčerinskimi družbami zadržale kmetijske strojne zadruge in ga morda prenesle na hčerinske družbe.

(89)

Po drugi strani je Nemčija predložila številke, ki kažejo, da je bil velik del pomoči dejansko prenesen na kmete. Komisija meni, da iz tega lahko sledi, da so bila plačila, ki jih je Bavarska preko KBM namenila kmetijskim strojnim zadrugam, prenesena na kmete, pod pogojem, da ustrezajo povprečnim stroškom storitev, ki jih je predložila Nemčija.

(90)

Iz tega sledi, da se plačila, ki so bila posledično prenesena na kmete na podlagi izračuna povprečnih stroškov zadevne storitve in presegajo zgornjo mejo 100 000 EUR na upravičenca v obdobju treh let iz Uredbe (ES) št. 69/2001, uvrščajo med pomoči za tekoče poslovanje, ki niso združljive s skupnim trgom.

V.3   Izbor KBM

(91)

Zakon o spodbujanju bavarskega kmetijstva predvideva, da se lahko odobri in spodbuja le ena taka bavarska organizacija. KBM je bil odobren že leta 1972. Nemčija je v stališčih sporočila, da je to organizacija kmetov za samopomoč, ki ima poseben položaj, ker ni nobene primerljive organizacije, ki bi ji lahko konkurirala.

(92)

Izbor KBM na prvi pogled ni v nasprotju z določbami Skupnosti na področju usklajevanja postopkov za oddajo javnih naročil. Komisija si pridržuje pravico do nadaljnje analize ukrepa s stališča zakona Skupnosti o javnih naročilih.

VI.   SKLEPI

(93)

Komisija ugotavlja, da je Nemčija nezakonito izvajala ukrep, ki je predmet zadevne odločbe, in s tem kršila člen 88(3) Pogodbe ES. Zaradi navedenih razlogov Komisija meni:

(94)

Pomoč, ki se odobri kmetom v obliki posredovanja strojev in delovne sile, ni državna pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

(95)

Pomoč KBM ni združljiva s skupnim trgom, če ni bila prenesena na kmetijske strojne zadruge. Zato mora Nemčija izterjati pomoči, ki niso združljive s skupnim trgom v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999, če pomoči ne sodijo na področje uporabe Uredbe (EG) št. 69/2001.

(96)

Pomoči kmetijskim strojnim zadrugam in njihovim hčerinskim družbam niso združljive s skupnim trgom, če niso prenesene na kmete. Nemčija mora dokazati višino pomoči, ki je bila prenesena na kmete. Izračun mora temeljiti na povprečnih stroških storitev, ki so jih izvajale kmetijske strojne zadruge brez svojih gospodarskih hčerinskih družb, da se prepreči vključitev zneskov, ki so jih morda izkoristile hčerinske družbe, v izračun.

(97)

Zato mora Nemčija izterjati pomoči, ki niso združljive s skupnim trgom v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999, če pomoči ne sodijo na področje uporabe Uredbe (EG) št. 69/2001 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Finančni prispevki, ki jih je Nemčija dodelila bavarskim kmetom prek bavarskih kmetijskih strojnih zadrug v obliki subvencioniranih storitev za posredovanje strojev in delovne sile, niso državne pomoči v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

Člen 2

Državna pomoč, ki jo je Nemčija odobrila kuratoriju bavarskih kmetijskih strojnih zadrug in zadrug za gospodarsko pomoč, ni združljiva s skupnim trgom, če finančna sredstva niso bila prenesena na kmetijske strojne zadruge in če presegajo zgornjo mejo 100 000 EUR na upravičenca v obdobju treh let iz Uredbe (ES) št. 69/2001.

Člen 3

Državna pomoč, ki jo je Nemčija odobrila kmetijskim strojnim zadrugam in njihovim hčerinskih družbam, ni združljiva s skupnim trgom, če finančna sredstva niso bila prenesena na kmete, kot je ugotovila Nemčija v skladu s členom 4, in presegajo zgornjo mejo 100 000 EUR na upravičenca v obdobju treh let, določeno v Uredbi (ES) št. 69/2001.

Člen 4

Za določitev pomoči iz členov 2 in 3, ki ni združljiva s skupnim trgom, Nemčija predloži izračun povprečnih stroškov storitev, ki so jih kmetijske strojne zadruge, ki nimajo hčerinskih družb, izvedle za kmete.

Člen 5

Nemčija sprejme vse potrebne ukrepe, da od upravičencev izterja pomoči, ki so bile nezakonito odobrene v skladu s členoma 2 in 3.

Izterjava se izvede brez zamude in v skladu s postopki nacionalne zakonodaje, pod pogojem, da dovoljujejo takojšnjo in učinkovito izvajanje te odločbe. Pomoči, ki jih je treba izterjati, vključujejo obresti od dneva, ko so bile na voljo upravičencem, do dneva vračila. Obresti bodo izračunane, kot je določeno v Poglavju V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (20).

Člen 6

Ta odločba je naslovljena na Zvezno republiko Nemčijo.

V Bruslju, 14. decembra 2004

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL C 82, 5.4.2003, str. 12.

(2)  UL C 28, 1.2.2000, str. 2.

(3)  Glej opombo 1.

(4)  C(2004) 1629 konč.

(5)  Glavne naloge v smislu te odločbe so dejavnosti, ki v skladu z nemško zakonodajo prejemajo pomoč.

(6)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(7)  UL L 10, 13.1.2001, str. 30.

(8)  UL L 10, 13.1.2001, str. 33. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 364/2004 (UL L 63, 28.2.2004, str. 22).

(9)  Kot sta odločila Sodišče Evropskih skupnosti in Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti, načeloma izkrivljajo pogoje konkurence pomoči za poslovanje in tudi pomoči, s katerimi je podjetje razbremenjeno stroškov, ki bi jih navadno moralo plačati v okviru svojega tekočega poslovanja (sodba Sodišča prve stopnje z dne 8. junija 1995 v zadevi T-459/93, Siemens SA/Komisija, PSES 1995, str. II-1675, odstavka 48 in 77, in tam imenovana sodna praksa).

(10)  PSES 2003, str. I-7747.

(11)  V skladu s stalno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti pojem podjetja v skladu z zakonom o konkurenci zajema vsako enoto, ki opravlja gospodarsko dejavnost, neodvisno od pravne oblike in načina financiranja (glej med drugim sodbo z dne 12. septembra 2000 v skupnih zadevah C-180/98 do C-184/98, Pavlov in drugi/Stichting Pensioenfonds Medische Specialisten, PSES 2000, str. I-6451, odstavek 74). V skladu s stalno sodno prakso je gospodarska dejavnost tista dejavnost, ki je sestavljena iz ponujanja blaga ali storitev na danem trgu (sodbe z dne 16. junija 1987 v zadevi 118/85, Komisija/Italija, PSES 1987, str. 2599, odstavek 7, in z dne 18. junija 1998 v zadevi C-35/96, Komisija/Italija, PSES 1998, str. I-3851, odstavek 36, in navedena sodba Pavlov in drugi, odstavek 75).

(12)  Glej opombo 10.

(13)  Glej opombo 10.

(14)  Glej opombo 10.

(15)  UL L 325, 28.10.2004, str. 4.

(16)  Referenčna številka C(2004) 2669, 14. julij 2004 – Francija – pomoči za proizvajalce mleka, ki so s stečajem podjetja Parmalat utrpeli škodo.

(17)  Glej opombo 10.

(18)  Glej opombo 11.

(19)  UL L 10, 13.1.2001, str. 20. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 363/2004 (UL L 63, 28.2.2004, str. 20).

(20)  UL L 140, 30.4.2004, str. 1.


19.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/58


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 14. avgusta 2006

o spremembi Odločbe 2005/648/ES o zaščitnih ukrepih v zvezi z atipično kokošjo kugo v Bolgariji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 3622)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/571/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (1), in zlasti člena 18(7) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (2), in zlasti člena 22(6) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Atipična kokošja kuga je zelo nalezljiva virusna bolezen pri perutnini in pticah, zato obstaja tveganje, da se povzročitelj bolezni lahko prenese prek mednarodne trgovine z živo perutnino in perutninskimi proizvodi.

(2)

Po izbruhu atipične kokošje kuge v regiji Vratsa je bila sprejeta Odločba Komisije 2005/648/ES z dne 8. septembra 2005 o zaščitnih ukrepih v zvezi z atipično kokošjo kugo v Bolgariji (3). Navedena odločba začasno ustavlja uvoz žive perutnine, ratitov, pernate divjadi in gojene pernate divjadi ter valilnih jajc, svežega mesa in mesnih pripravkov ter mesnih proizvodov iz teh vrst.

(3)

Bolgarija je potrdila izbruh atipične kokošje kuge v regiji Kardjali v Bolgariji.

(4)

Ob upoštevanju trenutnega epidemiološkega stanja v Bolgariji v zvezi z atipično kokošjo kugo in dejstva, da je ta država izvajala nekatere ukrepe nadzora bolezni in je Komisiji poslala nadaljnje podatke o stanju bolezni, se zdi, da je stanje v Bolgariji – razen v regijah Vratsa, Blagoevgrad, Kardjali in Burgas (z izjemo občin Burgas in Sungurlare) – še vedno zadovoljivo. Zato je primerno omejiti začasno ustavitev uvoza na te regije.

(5)

Prilogo k Odločbi 2005/648/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga k Odločbi 2005/648/ES se nadomesti s Prilogo k tej odločbi.

Člen 2

Države članice takoj sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to odločbo, in jih objavijo. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 14. avgusta 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 268, 24.9.1991, str. 56. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2)  UL L 24, 30.1.1998, str. 9. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(3)  UL L 238, 15.9.2005, str. 16. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2006/354/ES (UL L 132, 19.5.2006, str. 34).


PRILOGA

„PRILOGA

Regija Blagoevgrad

Regija Burgas, razen občin Burgas in Sungurlare

Regija Vratsa

Regija Kardjali“


19.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/60


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 18. avgusta 2006

o spremembi Odločbe 2005/393/ES glede območij z omejitvami zaradi bolezni modrikastega jezika v Španiji in na Portugalskem

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 3700)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/572/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/75/ES z dne 20. novembra 2000 o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika (1), in zlasti člena 8(3)(c) ter tretjega odstavka člena 19 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2000/75/ES določa pravila nadzora in ukrepe za boj proti bolezni modrikastega jezika v Skupnosti, vključno z določitvijo okuženih in ogroženih območij ter prepovedjo premikov živali z navedenih območij.

(2)

Odločba Komisije 2005/393/ES z dne 23. maja 2005 o okuženih in ogroženih območjih zaradi bolezni modrikastega jezika in o pogojih, ki veljajo za premike s teh območij ali prek teh območij (2) določa razmejitev globalnih geografskih območij, kjer morajo države članice vzpostaviti okužena in ogrožena območja („območja z omejitvami“) zaradi bolezni modrikastega jezika.

(3)

Španija je obvestila Komisijo, da so odkrili prisotnost vektorja na številnih novih obrobnih območjih območja z omejitvami.

(4)

Zato je treba ob upoštevanju razpoložljivih podatkov o ekologiji vektorja in razvoju njegove sezonske aktivnosti razširiti območje z omejitvami za Španijo.

(5)

Portugalska je obvestila Komisijo, da virus že od novembra 2005 ni prisoten v provincah Oleiros, Sertã in Vila de Rei.

(6)

Navedene province torej veljajo za proste bolezni modrikastega jezika in se ob predložitvi obrazložene zahteve Portugalske črtajo s seznama območij, ki so navedena kot območja z omejitvami.

(7)

Odločbo 2005/393/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga I k Odločbi 2005/393/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. avgusta 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 327, 22.12.2000, str. 74.

(2)  UL L 130, 24.5.2005, str. 22. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2006/273/ES (UL L 99, 7.4.2006, str. 35).


PRILOGA

1.

V Prilogi I k Odločbi 2005/393/ES se seznam območij z omejitvami v območju E (serotip 4) za Španijo nadomesti z naslednjim:

Španija:

avtonomna regija Ekstremadura: provinci Cáceres, Badajoz

avtonomna regija Andaluzija: province Cádiz, Córdoba, Huelva, Jaén (comarcas Alcalá la Real, Andújar, Huelma, Jaén, Linares, Santiesteban del Puerto, Ubeda), Málaga, Sevilla

avtonomna regija Castilla-La Mancha: province Albacete (comarca Alcaraz), Ciudad Real, Toledo

avtonomna regija Castilla y León: province Avila (comarcas Arenas de San Pedro, Candeleda, Cebreros, Las Navas del Marqués, Navaluenga, Sotillo de la Adrada), Salamanca (comarcas Béjar, Ciudad Rodrigo in Sequeros)

avtonomna regija Madrid: provinca Madrid (comarcas Alcalá de Henares, Aranjuez, Arganda del Rey, Colmenar Viejo, El Escorial, Griñón, Municipio de Madrid, Navalcarnero, San Martín de Valdeiglesias, Torrelaguna, Villarejo de Salvanés).“

2.

V Prilogi I k Odločbi 2005/393/ES se seznam območij z omejitvami v območju E (serotip 4) za Portugalsko nadomesti z naslednjim:

Portugalska:

regionalni kmetijski urad Algarve: vsi concelhos

regionalni kmetijski urad Alentejo: vsi concelhos

regionalna kmetijska urada Ribatejo in Oeste: concelhos Almada, Barreiro, Moita, Seixal, Sesimbra, Montijo, Coruche, Setúbal, Palmela, Alcochete, Benavente, Salvaterra de Magos, Almeirim, Alpiarça, Chamusca, Constância, Abrantes in Sardoal

regionalni kmetijski urad Beira Interior: concelhos Penamacor, Fundão, Idanha-a-Nova, Castelo Branco, Proença-a-Nova, Vila Velha de Ródão in Mação.“