„Člena 2, 3, člen 4(1), (3) do (6), členi 6, 7, 13, 14, člen 15(3) in (4), členi 16 do 21, 29 do 35, 37 do 41, prvi stavek člena 42, členi 42a do 42f, 45(1), člen 46(1) in (2), 46a, členi 48 do 50, 50a, 50b, 50c, 51(1) in 51a, 56 do 59, 60a, 61 in 61a Direktive 78/660/EGS se uporabljajo za institucije iz člena 2 te direktive, razen če ta direktiva določa drugače.“

„Člena 2, 3, člen 4(1), (3) do (6), členi 6, 7, 13, 14, člen 15(3) in (4), členi 16 do 21, 29 do 35, 37 do 41, 42, 42a do 42f, člen 43(1), točke 1 do 7b in 9 do 14, členi 45(1), 46(1) in (2), 46a, 48 do 50, 50a, 50b, 50c, 51(1) in 51a, 56 do 59, 60a, 61 in 61a Direktive 78/660/EGS se uporabljajo za podjetja iz člena 2 te direktive, razen če ta direktiva določa drugače.“

PROTOKOL

k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

KRALJEVINA BELGIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

v nadaljevanju „države članice“, ki jih zastopa Svet Evropske unije, in

EVROPSKA SKUPNOST IN EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO,

v nadaljevanju „Skupnosti“, ki ju zastopata Svet Evropske unije in Evropska komisija,

na eni strani ter

REPUBLIKA MOLDAVIJA

na drugi strani SO SE –

OB UPOŠTEVANJU PRISTOPA Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji dne 1. maja 2004 –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška so pogodbenice Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani, podpisanega v Bruslju 28. novembra 1994 (v nadaljevanju „Sporazuma“), in sprejmejo ter upoštevajo, na enak način kot druge države članice Skupnosti, besedila Sporazuma, skupnih izjav, izmenjav pisem in izjavo Republike Moldavije, priloženih sklepni listini, ki je bila podpisana istega dne, ter Protokola k Sporazumu z dne 15. maja 1997, ki je začel veljati 12. oktobra 2000.

Člen 2

Zaradi upoštevanja institucionalnega razvoja v Evropski uniji v zadnjem času se pogodbenice dogovorijo, da se po izteku Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo obstoječe določbe v Sporazumu, ki se sklicujejo na Evropsko skupnost za premog in jeklo, razumejo kot določbe, ki se sklicujejo na Evropsko skupnost, ki je prevzela vse pravice in obveznosti Evropske skupnosti za premog in jeklo.

Člen 3

Ta protokol je sestavni del Sporazuma.

Člen 4

1.   Ta protokol v skladu s svojimi postopki odobrijo Skupnosti, Svet Evropske unije v imenu držav članic in Republika Moldavija.

2.   Pogodbenice se medsebojno obvestijo o dokončanju ustreznih postopkov iz prejšnjega odstavka. Listine o odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

Člen 5

1.   Ta protokol začne veljati istega dne kot Pogodba o pristopu iz leta 2003, če so pred tem datumom deponirane vse listine o odobritvi tega protokola.

2.   Če do tega datuma ne bi bile deponirane vse listine o odobritvi tega protokola, začne ta veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi datumu deponiranja zadnje listine o odobritvi.

3.   Če do 1. maja 2004 ne bi bile deponirane vse listine o odobritvi tega protokola, se ta uporablja začasno z veljavnostjo od 1. maja 2004.

Člen 6

Besedila Sporazuma, sklepne listine in vseh priloženih dokumentov ter Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z dne 15. maja 1997 so sestavljena v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku.

Ta besedila so priložena (1) k temu protokolu in so enako verodostojna kot besedila v drugih jezikih, v katerih so sestavljeni Sporazum, sklepna listina in priloženi dokumenti ter Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z dne 15. maja 1997.

Člen 7

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in moldavskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

---

(1)  Češka, estonska, latvijska, litovska, madžarska, malteška, poljska, slovaška in slovenska različica Sporazuma bodo pozneje objavljene v posebni izdaji Uradnega lista.

PROTOKOL

k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (SPS), o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k SPS ter o prilagoditvah SPS

KRALJEVINA BELGIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

v nadaljevanju „države članice“, ki jih zastopa Svet Evropske unije, in

EVROPSKA SKUPNOST IN EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO,

v nadaljevanju „Skupnosti“, ki ju zastopata Svet Evropske unije in Evropska komisija,

na eni strani ter

UKRAJINA

na drugi strani,

v nadaljevanju tega protokola „pogodbenice“, so se,

OB UPOŠTEVANJU določb Pogodbe med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (državami članicami Evropske unije) in Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji, ki je bila podpisana v Atenah 16. aprila 2003 in začne veljati 1. maja 2004;

OB UPOŠTEVANJU novega stanja v odnosih med Ukrajino in Evropsko unijo zaradi pristopa desetih novih držav članic k Evropski uniji, s čimer se za sodelovanje med Ukrajino in Evropsko unijo odpirajo možnosti ter pojavljajo izzivi;

OB UPOŠTEVANJU želje pogodbenic zagotoviti doseganje in izvajanje ciljev in načel SPS;

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Češka republika, Republika Estonija, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika so pogodbenice Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani, podpisanega v Luxembourgu 14. junija 1994, ki je začel veljati 1. marca 1998 (v nadaljevanju „Sporazuma“) in sprejmejo in upoštevajo, na enak način kot druge države članice Skupnosti, besedila Sporazuma, skupnih izjav, izjav in izmenjav pisem, priloženih sklepni listini, ki je bila podpisana istega dne, in Protokola k Sporazumu z dne 10. aprila 1997, ki je začel veljati 12. oktobra 2000.

Člen 2

1.   Zaradi upoštevanja institucionalnega razvoja v Evropski uniji v zadnjem času se pogodbenice dogovorijo, da se po izteku Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo obstoječe določbe v Sporazumu, ki se sklicujejo na Evropsko skupnost za premog in jeklo, razumejo kot določbe, ki se sklicujejo na Evropsko skupnost, ki je prevzela vse pravice in obveznosti Evropske skupnosti za premog in jeklo.

2.   Zaradi upoštevanja institucionalnega razvoja v sistemu mednarodne trgovine GATT-WTO se pogodbenice dogovorijo, da se obstoječa sklicevanja na GATT v celotnem besedilu Sporazuma razumejo kot sklicevanja na GATT 1994, določba o „pristopu Ukrajine k GATT“ pa se razume kot „pristop Ukrajine k WTO“.

3.   Zaradi upoštevanja razvoja pogodbenih osnov Evropske energetske listine se pogodbenice dogovorijo, da se obstoječa sklicevanja na Evropsko energetsko listino v celotnem besedilu Sporazuma razumejo kot sklicevanja, ki zajemajo tudi Pogodbo o energetski listini in Protokol k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki.

Člen 3

Ta protokol je sestavni del Sporazuma.

Člen 4

1.   Ta protokol v skladu s svojimi postopki odobrijo Skupnosti, Svet Evropske unije v imenu držav članic in Ukrajina.

2.   Pogodbenice se medsebojno obvestijo o zaključku ustreznih postopkov iz prejšnjega odstavka. Listine o odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

Člen 5

1.   Ta protokol začne veljati istega dne kot Pogodba o pristopu, če so pred tem datumom deponirane vse listine o odobritvi tega protokola.

2.   Če do tega datuma ne bi bile deponirane vse listine o odobritvi tega protokola, začne ta veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi datumu deponiranja zadnje listine o odobritvi.

3.   Če do 1. maja 2004 ne bi bile deponirane vse listine o odobritvi tega protokola, se ta uporablja začasno z veljavnostjo od 1. maja 2004.

Člen 6

Besedila Sporazuma, sklepne listine in vseh priloženih dokumentov ter Protokola k Sporazumu z dne 10. aprila 1997 so sestavljena v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem malteškem, poljskem, slovenskem in slovaškem jeziku.

Priložena so k temu protokolu (1) in so enako verodostojna kot besedila v drugih jezikih, v katerih so sestavljeni Sporazum, sklepna listina in priloženi dokumenti ter Protokol k Sporazumu z dne 10. aprila 1997.

Člen 7

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovenskem, slovaškem, španskem, švedskem in ukrajinskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

---

(1)  Češka, estonska, latvijska, litovska, madžarska, malteška, poljska, slovaška in slovenska različica Sporazuma bodo pozneje objavljene v posebni izdaji Uradnega lista.

KONVENCIJA

za krepitev Medameriške komisije za tropskega tuna, ki je bila ustanovljena s Konvencijo iz leta 1949 med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko („konvencija iz Antigve“)

POGODBENICE TE KONVENCIJE SO SE:

OB ZAVEDANJU, da morajo v skladu z ustreznimi določbami mednarodnega prava, ki so izražene v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) iz leta 1982, vse države sprejeti potrebne ohranitvene in upravljalne ukrepe za žive morske vire, vključno z izrazito selivskimi vrstami, in sodelovati z drugimi državami pri sprejetju takšnih ukrepov;

OB OPOZARJANJU na suverene pravice obalnih držav za namene raziskovanja in izkoriščanja, ohranjanja in upravljanja živih morskih virov na območjih nacionalne jurisdikcije, ki jih določa UNCLOS, in na pravico vseh držav, da njihovi državljani izvajajo ribolov na odprtem morju v skladu z UNCLOS;

OB PONOVNI potrditvi zavezanosti Deklaraciji iz Ria o okolju in razvoju ter Agendi 21, zlasti poglavju 17, sprejetih na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju (1992), ter Deklaraciji in Načrtu za izvajanje iz Johannesburga, sprejetih na Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju (2002);

OB POUDARJANJU potrebe, da se izvajajo načela in standardi Kodeksa odgovornega ribištva, sprejeti na Konferenci Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v letu 1995, vključno s sporazumom o pospeševanju usklajevanja ribiških plovil na odprtem morju z mednarodnimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi iz leta 1993, ki je sestavni del Kodeksa, ter mednarodnimi akcijskimi načrti, ki jih je sprejel FAO v okviru Kodeksa;

OB UPOŠTEVANJU, da je 50. generalna skupščina Združenih narodov v skladu z resolucijo A/RES/50/24 sprejela Sporazum o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib („Sporazum ZN o staležih rib iz leta 1995“);

OB UPOŠTEVANJU pomena lova izrazito selivskih staležev rib kot vira hrane, zaposlitve in gospodarskih koristi za prebivalstvo pogodbenic ter da morajo ohranitveni in upravljalni ukrepi obravnavati te potrebe ter upoštevati gospodarske in družbene vplive teh ukrepov;

OB UPOŠTEVANJU posebnih okoliščin in zahtev držav v razvoju iz regije, zlasti obalnih držav, da bi dosegli cilj Konvencije;

OB PRIZNAVANJU pomembnih naporov in izjemnih dosežkov Medameriške komisije za tropskega tuna ter pomena njenega dela v lovu na tune v vzhodnem Tihem oceanu;

V ŽELJI po pridobivanju koristi iz znanja, pridobljenega iz izvajanja Konvencije iz leta 1949;

OB PONOVNI potrditvi, da večstransko sodelovanje pomeni najbolj učinkovit način za doseganje ciljev ohranjanja in trajnostne rabe živih morskih virov;

OB ZAVEZANOSTI, da bodo zagotavljale dolgoročno ohranjanje in trajnostno uporabo staležev rib, zajetih v tej konvenciji;

V PREPRIČANJU, da se zgoraj navedeni cilji in krepitev Medameriške komisije za tropskega tuna najbolje dosežejo s posodobitvijo določb iz Konvencije iz leta 1949 med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko o ustanovitvi Medameriške komisije za tropskega tuna;

DOGOVORILE:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen I

Opredelitve

Za namene te konvencije:

1.	„staleži rib, zajeti v tej konvenciji“ so staleži tunov in tunom podobnih vrst ter drugih vrst rib, ujetih s plovili, s katerimi se lovi tune in tunom podobne vrste na območju Konvencije;

2.

„ribolov“ pomeni: (a) dejansko iskanje, lov ali nabiranje staležev rib iz te konvencije ali poskus tega; (b) opravljanje katere koli dejavnosti, pri kateri se lahko razumno pričakuje, da bo njen rezultat določitev mesta, lov ali nabiranje teh staležev; (c) postavitev, iskanje ali ponovna namestitev kakršne koli zbiralne naprave za ribe ali podobne opreme, vključno z radijskimi svetilniki; (d) vsako delovanje na morju za podporo ali pripravo katere koli dejavnosti, opisane v pododstavkih (a), (b) in (c) tega odstavka, razen delovanja v izrednih razmerah, ki vključuje zdravje in varnost članov posadke ali varnost plovila; (e) uporabo katerega koli drugega vozila, v zraku ali na morju, v zvezi s katero koli dejavnostjo, opisano v tej opredelitvi, razen v izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravje ali varnost članov posadke ali varnost plovila;

3.	„plovilo“ pomeni vsako plovilo, ki se uporablja ali je namenjeno uporabi za ribolov, vključno s spremljevalnimi plovili, letalonosilkami ali drugimi plovili, ki so neposredno udeležena v takšnih ribolovnih dejavnostih;

4.

„država ladijske zastave“ pomeni, razen če ni drugače določeno: (a) državo, katere plovila imajo pravico, da plujejo pod njeno zastavo; ali (b) regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, katere plovila imajo pravico pluti pod zastavo države članice te regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje;

5.	„soglasje“ pomeni sprejetje odločitve brez glasovanja in brez izraženega nasprotovanja;

6.	„pogodbenice“ pomeni države in regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so privolile, da jih bo ta konvencija zavezovala in za katere velja ta konvencija v skladu z določbami členov XXVII, XXIX in XXX te konvencije;

7.	„članice Komisije“ pomeni pogodbenice in vse pravne subjekte, ki so se v skladu z določbami člena XXVIII te konvencije formalno zavezale, da bodo izpolnjevale pogoje te konvencije in upoštevale vse ohranitvene in upravljalne ukrepe, sprejete v skladu z njo;

8.

„regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje“ pomeni regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, na katero so njene države članice prenesle pristojnost v zvezi z zadevami, ki jih obravnava ta konvencija, vključno s pooblastilom za sprejemanje odločitev, ki v zvezi s temi zadevami zavezujejo njene države članice;

9.	„Konvencija iz leta 1949“ pomeni konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko za ustanovitev Medameriške komisije za tropskega tuna;

10.	„Komisija“ pomeni Medameriško komisijo za tropskega tuna;

11.	„UNCLOS“ pomeni Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982;

12.	„Sporazum iz New Yorka o staležih rib iz leta 1995“ pomeni Sporazum iz leta 1995 o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib;

13.	„Kodeks“ pomeni Kodeks odgovornega ribištva, ki je bil sprejet na 28. seji Konference Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo oktobra 1995;

14.	„AIDCP“ pomeni Sporazum o mednarodnem programu za ohranjanje delfinov z dne 21. maja 1998.

Člen II

Cilj

Cilj te konvencije je zagotoviti dolgoročno ohranjanje in trajnostno rabo staležev rib iz te konvencije v skladu z ustreznimi pravili mednarodnega prava.

Člen III

Območje uporabe Konvencije

Območje uporabe Konvencije („območje Konvencije“) zajema območje Tihega oceana, omejeno z obalami Severne, Srednje in Južne Amerike ter z naslednjimi mejami:

(i)	severni vzporednik 50° od obale Severne Amerike tam, kjer seka zahodni poldnevnik 150°;

(ii)	zahodni poldnevnik 150° do tam, kjer seka južni vzporednik 50°; in

(iii)

južni vzporednik 50° do tam, kjer seka obalo Južne Amerike.

NASLOV II

OHRANJANJE IN RABA STALEŽEV RIB, KI JIH UREJA KONVENCIJA

Člen IV

Uporaba previdnostnega pristopa

1.   Članice Komisije neposredno ali prek Komisije uporabljajo previdnostni pristop, ki je opisan v ustreznih določbah Kodeksa in/ali Sporazuma ZN o staležih rib iz leta 1995, za ohranjanje, upravljanje in trajnostno rabo staležev rib, zajetih v tej konvenciji.

2.   Članice Komisije so še posebno previdne, kadar so informacije negotove, nezanesljive ali neustrezne. Odsotnost ustreznih znanstvenih informacij ne sme biti razlog za odlog ali opustitev izvajanja ohranitvenih in upravljalnih ukrepov.

3.   Kjer položaj ciljnih ali neciljnih staležev ali povezanih ali odvisnih vrst vzbuja skrb, članice Komisije takšne staleže in vrste budneje spremljajo, zato da pregledajo njihov položaj in učinkovitost ohranitvenih in upravljalnih ukrepov. Ti ukrepi se redno pregledujejo glede na nove razpoložljive znanstvene informacije.

Člen V

Združljivost ohranitvenih in upravljalnih ukrepov

1.   Nič v tej konvenciji ne ogroža ali posega v neodvisnost ali suverene pravice obalnih držav v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem, ohranjanjem in upravljanjem živih morskih virov na območjih neodvisnosti ali nacionalne jurisdikcije, kot določa UNCLOS, ali v pravico vseh držav, da njihovi državljani izvajajo ribolov na odprtem morju v skladu z UNCLOS.

2.   Ohranitveni in upravljalni ukrepi, ki veljajo za odprto morje, in ukrepi, sprejeti za območja nacionalne jurisdikcije, so združljivi, zato da se zagotovi ohranjanje in upravljanje staležev rib, zajetih v tej konvenciji.

NASLOV III

MEDAMERIŠKA KOMISIJA ZA TROPSKEGA TUNA

Člen VI

Komisija

1.   Vse članice Komisije se dogovorijo, da bodo z vsemi svojimi sredstvi in obveznostmi vzdrževale in krepile Medameriško komisijo za tropskega tuna, ki je bila ustanovljena s Konvencijo iz leta 1949.

2.   Komisija je sestavljena iz oddelkov, sestavljenih iz od enega (1) do štirih (4) komisarjev, ki jih imenuje vsaka članica, lahko s pomočjo strokovnjakov in svetovalcev, za katere ta članica meni, da so koristni.

3.   Komisija je pravna oseba in ima v razmerjih z drugimi mednarodnimi organizacijami in njenimi članicami takšno pravno sposobnost, kot je potrebna za izvajanje njenih nalog in izpolnjevanje njenega cilja v skladu z mednarodnim pravom. Imunitete in privilegiji, ki jih imajo Komisija in njene članice, se določijo s sporazumom med Komisijo in zadevno članico.

4.   Sedež Komisije ostane v San Diegu, Kalifornija, Združene države Amerike.

Člen VII

Naloge Komisije

1.   Komisija izvaja naslednje naloge, s katerimi daje prednost tunom in tunom podobnim vrstam:

(a)	spodbuja, izvaja in usklajuje znanstvene raziskave na območju Konvencije v zvezi s številčnostjo, biologijo in biometrijo staležev rib iz te konvencije in, če je potrebno, podobnih ali odvisnih vrst, ter učinke naravnih dejavnikov in človekove dejavnosti na populacije teh staležev in vrst;

(b)	sprejme standarde za zbiranje, preverjanje ter pravočasno izmenjavo in sporočanje podatkov v zvezi z lovom staležev rib, zajetih v tej konvenciji;

(c)

sprejme ukrepe, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih za zagotavljanje dolgoročnega ohranjanja in trajnostne rabe staležev rib iz te konvencije ter za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev ravni številčnosti populacij lovljenih vrst, ki lahko da največji trajnostni donos, med drugim z določitvijo skupnega dovoljenega ulova takšnih staležev rib, ki ga lahko določi Komisija, in/ali skupne dovoljene ravni ribolovne zmogljivosti in/ali ravni ribolovnega napora za celotno območje Konvencije;

(d)

določi, ali se v skladu z najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi informacijami poseben stalež rib, ki ga ureja ta konvencija, lovi blizu optimalnega ulova ali pretirano lovi in ali bi na podlagi tega povečanje ribolovne zmogljivosti in/ali ravni ribolovnega napora ogrozilo ohranjanje tega staleža;

(e)	v zvezi s staleži iz pododstavka (d) tega odstavka na podlagi meril, ki jih Komisija lahko sprejme ali izvaja, določi do katere mere je mogoče ob upoštevanju ustreznih mednarodnih standardov in praks prilagoditi ribolovne interese novih članic Komisije;

(f)

če je potrebno, sprejme ohranitvene in upravljalne ukrepe ter priporočila za vrste, ki spadajo v isti ekosistem in na katere lov staležev rib, ali lov, odvisen od staležev rib iz te konvencije vpliva, je odvisen od njih ali je z njimi povezan, za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev populacij takšnih vrst nad ravnmi, pri katerih lahko postane njihovo razmnoževanje resno ogroženo;

(g)	sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje, zmanjšanje in minimaliziranje odpadkov, zavržkov, lova z izgubljeno ali zavrženo opremo, lova neciljnih vrst (ribjih in neribjih vrst) ter vplivov na podobne ali odvisne vrste, zlasti ogrožene vrste;

(h)	sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje ali odpravo pretiranega ribolova in presežne ribolovne zmogljivosti ter za zagotovitev, da ravni ribolovnega napora ne presegajo ravni, ki so sorazmerne s trajnostno rabo staležev rib, zajetih v tej konvenciji;

(i)	ustanovi obsežen program za zbiranje podatkov in spremljanje, ki vključuje takšne elemente, za katere Komisija presodi, da so potrebni. Vsaka članica Komisije ima lahko tudi svoj lasten program, skladen s smernicami, ki jih je sprejela Komisija;

(j)	zagotovi, da se pri oblikovanju ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu s pododstavki (a) do (i) tega odstavka, upošteva potreba po uskladitvi in združljivosti z ukrepi, sprejetimi v skladu z AIDCP;

(k)	do najvišje mere spodbuja razvoj in rabo selektivnih, za okolje varnih in stroškovno učinkovitih ribolovnih orodij in tehnik ter takšnih drugih s tem povezanih dejavnosti, vključno z dejavnostmi, ki so, med drugim, povezane s prenosom tehnologije in usposabljanjem;

(l)	kjer je potrebno, razvije merila in sprejme odločitve v zvezi s porazdelitvijo skupnega dovoljenega ulova ali skupne dovoljene ribolovne zmogljivosti, vključno z nosilno zmogljivostjo ali ravnijo ribolovnega napora, ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov;

(m)

uvede previdnostni pristop v skladu z določbami iz člena IV te konvencije. Kadar Komisija sprejme ukrepe v skladu s previdnostnim pristopom brez ustreznih znanstvenih informacij, ki so določene v členu IV(2) te konvencije, se čim prej zaveže, da bo pridobila znanstvene informacije, ki so potrebne za ohranjanje ali spreminjanje katerega koli ukrepa;

(n)	spodbuja izvajanje vseh ustreznih določb Kodeksa in drugih ustreznih mednarodnih listin, vključno z, med drugim, mednarodnimi akcijskimi načrti, ki jih je sprejel FAO v okviru Kodeksa;

(o)	imenuje predsednika Komisije;

(p)	sprejme svoj delovni program;

(q)	sprejme svoj proračun v skladu z določbami iz člena XIV te konvencije;

(r)	potrdi obračune za preteklo proračunsko obdobje;

(s)	sprejme ali spremeni svoja pravila in postopke, finančne predpise in druge notranje upravne predpise, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog;

(t)	zagotovi Sekretariat AIDCP ob upoštevanju določb člena XIV(3) te konvencije;

(u)	ustanovi takšne pomožne organe, za katere meni, da so potrebni;

(v)

sprejme vsak drug ukrep ali priporočilo na podlagi ustreznih informacij, vključno z najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi informacijami, ki so potrebne za doseganje cilja te konvencije, vključno z nediskriminatornimi in preglednimi ukrepi, skladnimi z mednarodnim pravom, za preprečevanje, odvračanje in odpravo dejavnosti, ki ogrožajo učinkovitost ohranitvenih in upravljalnih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija.

2.   Komisija vzdržuje osebje, ki je usposobljeno za zadeve v zvezi s to konvencijo, vključno z upravnimi, znanstvenimi in tehničnimi območji, pod nadzorom predsednika, in zagotovi, da je vključeno vse osebje, ki je potrebno za uspešno in učinkovito izvajanje te konvencije. Komisija mora izbrati najbolj usposobljeno razpoložljivo osebje in upoštevati pomen nepristranskega izbiranja osebja, da se spodbudi široka zastopanost in sodelovanje članic Komisije.

3.   Ob upoštevanju smernic za delovni program o znanstvenih zadevah, ki jih obravnavajo strokovnjaki, upošteva Komisija, med drugim, nasvete, priporočila in poročila Znanstvenega svetovalnega odbora, ustanovljenega v skladu s členom XI te konvencije.

Člen VIII

Zasedanja Komisije

1.   Redna zasedanja Komisije potekajo vsaj enkrat na leto, na kraju in v času, o katerih se dogovori Komisija.

2.   Komisija ima lahko tudi izredna zasedanja, kadar meni, da so potrebna. Ta zasedanja se skličejo na zahtevo najmanj dveh članic Komisije, če zahtevo podpre večina članic.

3.   Zasedanja Komisije potekajo le, če je Komisija sklepčna. Sklepčnost se doseže, če sta navzoči dve tretjini članic Komisije. To pravilo velja tudi za zasedanja pomožnih organov, ustanovljenih s to konvencijo.

4.   Zasedanja potekajo v angleškem in španskem jeziku, dokumenti Komisije se izdajo v teh dveh jezikih.

5.   Članice izvolijo predsednika in podpredsednika, če ni drugače določeno, iz različnih pogodbenic te konvencije. Oba uradnika sta izvoljena za eno (1) leto in opravljata svoji nalogi, dokler nista izvoljena njuna naslednika.

Člen IX

Sprejem odločitev

1.   Če ni drugače določeno, se vse odločitve, ki jih sprejme Komisija na zasedanjih, sklicanih v skladu s členom VIII te konvencije, sprejmejo s soglasjem članic Komisije, ki so navzoče na zadevnem zasedanju.

2.   Za odločitve v zvezi s sprejetjem predlogov sprememb te konvencije in njenih prilog ter vabil k pristopu h Konvenciji v skladu s členom XXX(c) te konvencije se zahteva soglasje vseh pogodbenic. V takšnih primerih predsednik zasedanja zagotovi, da imajo vse članice Komisije priložnost izraziti svoja mnenja v zvezi s predlaganimi odločitvami, ki jih pogodbenice upoštevajo pri sprejemanju končne odločitve.

3.   Soglasje vseh članic Komisije se zahteva za odločitve v zvezi z:

(a)	sprejetjem in spremembami proračuna Komisije in za odločitve, ki določajo obliko in delež prispevkov članic;

(b)	zadevami iz člena VII(1)(l) te konvencije.

4.   V zvezi z odločitvami iz odstavkov 2 in 3 tega člena, če se zgodi, da pogodbenica ali članica Komisije ni navzoča na zadevnem zasedanju in ni predložila obvestila v skladu z odstavkom 6 tega člena, predsednik obvesti to pogodbenico ali članico Komisije o odločitvi, sprejeti na zasedanju. Če v tridesetih (30) dneh po prejetju obvestila s strani pogodbenic predsednik ne prejme odgovora te pogodbenice ali članice, velja, da ta pogodbenica ali članica soglaša z zadevno odločitvijo. Če v tem obdobju 30 dni pogodbenica ali članica pisno odgovori, da ne soglaša z zadevno odločitvijo, odločitev ne velja, Komisija pa poskuša doseči soglasje ob prvi naslednji priložnosti.

5.   Če pogodbenica ali članica Komisije, ki ni bila navzoča na zasedanju, obvesti predsednika v skladu z odstavkom 4 tega člena, da ne soglaša z odločitvijo, sprejeto na zasedanju, ta članica ne more nasprotovati soglasju o isti zadevi, če ni navzoča na naslednjem zasedanju Komisije, na katerem je ta zadeva na dnevnem redu.

6.   Če se članica Komisije ne more udeležiti zasedanja Komisije zaradi izrednih in nepredvidenih okoliščin zunaj njenega vpliva:

(a)	o tem pisno obvesti predsednika pred začetkom zasedanja, če je mogoče, sicer pa ob prvi priložnosti. Takšno obvestilo velja, ko predsednik o njegovem prejetju obvesti zadevno članico; in

(b)	predsednik čim prej po tem obvesti članico o vseh odločitvah, sprejetih na tem zasedanju v skladu z odstavkom 1 tega člena;

(c)	v tridesetih (30) dneh po obvestilu iz pododstavka (b) tega odstavka članica pisno obvesti predsednika, da ne soglaša o eni ali več od teh odločitev. V takšnih primerih ustrezna odločitev ali odločitve ne veljajo, Komisija pa poskuša doseči soglasje ob prvi naslednji priložnosti.

7.   Odločitve, sprejete s strani Komisije v skladu s to konvencijo, postanejo zavezujoče za vse članice petinštirideset (45) dni po njihovem obvestilu, razen če ni drugače določeno v tej konvenciji ali dogovorjeno pri sprejetju odločitve.

Člen X

Odbor za preverjanje izvajanja ukrepov, sprejetih s strani Komisije

1.   Komisija ustanovi Odbor za preverjanje izvajanja ukrepov, sprejetih s strani Komisije, ki ga sestavljajo tisti predstavniki, ki jih v ta namen imenuje vsaka članica Komisije, lahko s pomočjo strokovnjakov in svetovalcev, za katere ta članica meni, da so koristni.

2.   Naloge Odbora so določene v Prilogi 3 k tej konvenciji.

3.   Odbor se lahko pri izvajanju svojih nalog, kjer je to primerno, s soglasjem Komisije posvetuje s katero koli drugo organizacijo za upravljanje ribištva, tehnično ali znanstveno organizacijo s pristojnostjo na območju, ki se obravnava na tem posvetovanju, in išče takšen strokoven nasvet, ki se zahteva v posameznem primeru.

4.   Odbor si prizadeva soglasno sprejeti svoja poročila in priporočila. Če je bil vsak poskus doseganja soglasja neuspešen, morajo poročila to navesti ter izraziti mnenja večine in manjšine. Na prošnjo katere koli članice Odbora se izrazijo tudi mnenja te članice o vseh poročilih ali katerem koli njihovem delu.

5.   Odbor zaseda vsaj enkrat na leto, po možnosti hkrati z rednim zasedanjem Komisije.

6.   Komisija lahko skliče dodatna zasedanja na zahtevo najmanj dveh (2) članic Komisije, če zahtevo podpre večina članic.

7.   Odbor izvaja svoje naloge v skladu s takim poslovnikom, smernicami in direktivami, ki jih sprejme Komisija.

8.   Pri podpiranju dela Odbora osebje Komisije:

(a)	zbira informacije, ki so potrebne za delo Odbora, in razvija zbirko podatkov v skladu s postopki, ki jih sprejme Komisija;

(b)	predloži statistične analize, za katere Odbor meni, da so potrebne za izvajanje njegovih nalog;

(c)	pripravi poročila Odbora;

(d)	predloži članicam Odbora vse ustrezne informacije, zlasti tiste, ki so določene v odstavku 8(a) tega člena.

Člen XI

Znanstvenosvetovalni odbor

1.   Komisija ustanovi Znanstvenosvetovalni odbor, v katerem je predstavnik, imenuje ga vsaka članica Komisije, ki je ustrezno usposobljen ali ima ustrezne izkušnje na področju pristojnosti Odbora in ki mu lahko pomagajo strokovnjaki ali svetovalci, za katere ta članica meni, da so koristni.

2.   Komisija lahko povabi k sodelovanju v delu Odbora organizacije ali osebe s priznanim znanstvenim znanjem v zadevah, povezanih z delom Komisije.

3.   Naloge Odbora so določene v Prilogi 4 k tej konvenciji.

4.   Odbor zaseda vsaj enkrat na leto, po možnosti pred zasedanjem Komisije.

5.   Komisija lahko skliče dodatna zasedanja na zahtevo najmanj dveh (2) članic Komisije, če zahtevo podpre večina članic.

6.   Predsednik opravlja nalogo predsednika Odbora ali prenese izvajanje te naloge, če to odobri Komisija.

7.   Odbor si prizadeva soglasno sprejeti svoja poročila in priporočila. Če je bil vsak poskus doseganja soglasja neuspešen, je v poročilih to navedeno in izraženo mnenje večine in manjšine. Na prošnjo katere koli članice Odbora se izrazijo tudi mnenja te članice o vseh poročilih ali katerem koli njihovem delu.

Člen XII

Uprava

1.   Komisija v skladu s sprejetim poslovnikom in ob upoštevanju vseh v njem vsebovanih meril imenuje predsednika, ki ima ugotovljene in splošno priznane pristojnosti na območju te konvencije, zlasti z znanstvenih, tehničnih in upravnih vidikov, in ki je odgovoren za Komisijo in ga lahko Komisija po lastni presoji odstavi. Mandat direktorja traja 4 leta in je lahko ponovno imenovan tolikokrat, kot odloči Komisija.

2.   Naloge predsednika so:

(a)	priprava raziskovalnih načrtov in programov za Komisijo;

(b)	priprava ocen proračuna za Komisijo;

(c)	odobritev izplačila sredstev za izvajanje odobrenega programa dela in proračuna Komisije in utemeljitev tako porabljenih sredstev;

(d)	imenovanje, odstavitev in usmerjanje upravnega, znanstvenega, tehničnega in drugega osebja, ki je potrebno za delovanje Komisije v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme Komisija;

(e)	imenovanje v skladu z odstavkom 2(d) tega člena koordinatorja znanstvenih raziskav, kjer je to potrebno za učinkovito delovanje Komisije, ki ga nadzoruje predsednik, ki dodeli koordinatorju znanstvenih raziskav naloge in odgovornosti, za katere meni, da so zanj ustrezne;

(f)	organizacija sodelovanja z drugimi organizacijami ali posamezniki, če je to primerno, kadar je to potrebno za izvajanje nalog Komisije;

(g)	usklajevanje dela Komisije z delom organizacij in posameznikov, s katerimi je predsednik organiziral sodelovanje;

(h)	priprava osnutkov upravnih, znanstvenih in drugih poročil za Komisijo;

(i)	priprava osnutkov dnevnih redov za zasedanja Komisije in njenih pomožnih organov ter sklicevanje teh zasedanj po posvetovanju s članicami Komisije in ob upoštevanju njihovih predlogov ter zagotavljanje upravne in tehnične pomoči za takšna zasedanja;

(j)	zagotavljanje objave in razširjanja ohranitvenih in upravljalnih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija in veljajo, ter, če je izvedljivo, ohranjanja in razširjanja seznamov drugih veljavnih ohranitvenih in upravljalnih ukrepov, ki so jih sprejele članice Komisije in veljajo na območju Konvencije;

(k)	zagotavljanje ohranjanja seznama, ki temelji, med drugim, na informacijah, predloženih Komisiji v skladu s Prilogo 1 k tej konvenciji, plovil, ki lovijo na območju Konvencije, ter periodičnega razširjanja informacij iz tega seznama vsem članicam Komisije in, na prošnjo, kateri koli članici posebej;

(l)	vloga pravnega predstavnika Komisije;

(m)	opravljanje takšnih drugih nalog, ki so potrebne za zagotovitev uspešnega in učinkovitega delovanja Komisije, in ostalih, ki mu jih lahko dodeli Komisija.

3.   Pri izvajanju svojih nalog predsednik in osebje Komisije ne ravnajo na način, ki bi bil kakor koli nezdružljiv z njihovim statusom ali ciljem in določbami te konvencije, niti ne morejo imeti finančnih interesov v dejavnostih, kot so preiskave in raziskave, raziskovanje, izkoriščanje, predelava in trženje staležev rib, zajetih v tej konvenciji. Prav tako v času opravljanja službe pri Komisiji in po tem ohranjajo zaupnost vseh zaupnih informacij, ki so jih pridobili ali do katerih so imeli dostop med opravljanjem službe.

Člen XIII

Znanstveno osebje

Znanstveno osebje dela pod nadzorom predsednika in koordinatorja znanstvenih raziskav, če je ta imenovan v skladu s členom XII(2)(d) in (e) te konvencije, ter ima naslednje naloge, s katerimi daje prednost tunom in tunom podobnim vrstam:

(a)	vodi znanstvene raziskovalne projekte in druge raziskovalne dejavnosti, ki jih odobri Komisija v skladu z načrti dela, sprejetimi v ta namen;

(b)

predloži Komisiji, prek predsednika, znanstvene nasvete in priporočila v podporo oblikovanja ohranitvenih in upravljalnih ukrepov ter drugih ustreznih zadev, po posvetovanju z Znanstvenosvetovalnim odborom, razen v okoliščinah, kjer bi očitna časovna stiska omejevala zmožnost predsednika, da takšne nasvete ali priporočila pravočasno predloži Komisiji;

(c)	predloži Znanstvenosvetovalnemu odboru informacije, ki so potrebne za izvajanje nalog, opredeljenih v Prilogi 4 k tej konvenciji;

(d)	predloži Komisiji, prek predsednika, priporočila za znanstvene raziskave v podporo nalog Komisije v skladu z členom VII(1)(a) te konvencije;

(e)	zbira in analizira informacije v zvezi s sedanjimi in preteklimi pogoji ter trendi populacij staležev rib, zajetih v tej konvenciji;

(f)	predloži Komisiji, prek predsednika, predlagane standarde za zbiranje, preverjanje in pravočasno izmenjavo ter sporočanje podatkov v zvezi z lovom staležev rib, zajetih v tej konvenciji;

(g)	zbira statistične podatke in vse vrste poročil v zvezi z lovi staležev rib iz te konvencije ter dejavnostmi plovil na območju Konvencije, in druge ustrezne informacije v zvezi z lovom takšnih staležev, vključno, če je to primerno, z družbenimi in gospodarskimi vidiki;

(h)	preuči in oceni informacije v zvezi z metodami in postopki za ohranjanje in povečevanje staležev rib, zajetih v tej konvenciji;

(i)	objavi ali kako drugače razglasi poročila o svojih izsledkih in druga poročila, ki sodijo na področje uporabe te konvencije, in tudi znanstvene, statistične in druge podatke v zvezi z lovom staležev rib iz te konvencije ob zagotavljanju zaupnosti in skladnosti z določbami člena XXII te konvencije;

(j)	izvaja druge naloge in naloge, ki se mu dodelijo.

Člen XIV

Proračun

1.   Komisija sprejme vsako leto svoj proračun za naslednje leto v skladu s členom IX(3) te konvencije. Pri določanju višine proračuna Komisija ustrezno upošteva načelo stroškovne učinkovitosti.

2.   Predsednik predloži Komisiji v obravnavo podroben osnutek letnega proračuna, ki določa izplačila iz prispevkov, določenih v členu XV(1), in prispevkov, določenih v členu XV(3) te konvencije.

3.   Komisija ima ločene račune za dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s to konvencijo in AIDCP. Storitve, ki jih zagotovi AIDCP, in s tem povezani ocenjeni stroški se opredelijo v proračunu Komisije. Predsednik na srečanju pogodbenic AIDCP zagotovi sprejetje ter pred letom, v katerem se bodo zagotavljale storitve, oceno storitev in njihovih stroškov zaradi nalog, ki se izvajajo v skladu s tem sporazumom.

4.   Na računih Komisije se izvede letna neodvisna finančna revizija.

Člen XV

Prispevki

1.   Znesek prispevka posamezne članice Komisije v proračun se določi v skladu z načrtom, ki ga sprejme Komisija, in spremeni, če je potrebno, v skladu s členom IX(3) te konvencije. Načrt, ki ga sprejme Komisija, je transparenten in pravičen za vse članice ter določen v finančnih predpisih Komisije.

2.   Prispevki, dogovorjeni v skladu z določbami iz odstavka 1 tega člena, omogočajo delovanje Komisije in pravočasno urejajo letni proračun, sprejet v skladu s členom XIV(1) te konvencije.

3.   Komisija ustanovi sklad za prejemanje prostovoljnih prispevkov za raziskave in ohranjanje staležev rib iz te konvencije ter, če je to primerno, povezanih ali odvisnih vrst in za ohranjanje morskega okolja.

4.   Ne glede na določbe člena IX te konvencije članica Komisije – razen če Komisija določi drugače – če članica zamuja s plačilom prispevkov v višini, ki je enaka skupnim prispevkom iz preteklih štiriindvajsetih (24) mesecev ali večja od njih, nima pravice do sodelovanja pri odločanju v Komisiji, dokler ni izpolnila obveznosti v skladu s tem členom.

5.   Vsaka članica Komisije krije svoje izdatke, ki nastanejo pri udeležbi na zasedanjih Komisije in njenih pomožnih organov.

Člen XVI

Preglednost

1.   Komisija spodbuja preglednost pri izvajanju te konvencije v svojih postopkih odločanja in drugih dejavnostih med drugim z:

(a)	javnim razširjanjem ustreznih nezaupnih informacij; in

(b)	če je to primerno, z omogočanjem posvetovanj z nevladnimi organizacijami, predstavniki ribiške industrije, zlasti ribiških flot, ter z drugimi zainteresiranimi organi in posamezniki ter njihove učinkovite udeležbe.

2.   Predstavniki nepogodbenic, ustreznih medvladnih organizacij in nevladnih organizacij, vključno z okoljskimi organizacijami s priznanimi izkušnjami v zadevah v zvezi s Komisijo in industrijo tunov katere koli članice Komisije, ki delujejo na območju Konvencije, zlasti ribiške flote za lov na tune, dobijo priložnost udeležbe na zasedanjih Komisije in njenih pomožnih organov kot opazovalci ali kako drugače, če je to primerno, v skladu z načeli in merili iz Priloge 2 k tej konvenciji in drugimi merili, ki jih Komisija lahko sprejme. Ti udeleženci imajo omogočen pravočasen dostop do ustreznih informacij, ob upoštevanju poslovnika in zaupnosti dostopa do takšnih informacij, ki jih Komisija lahko sprejme.

NASLOV IV

PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANIC KOMISIJE

Člen XVII

Pravice držav

Nobena določba te konvencije se ne sme razumeti tako, da bi posegala v neodvisnost, suverene pravice ali jurisdikcijo, ki jo izvaja katera koli država v skladu z mednarodnim pravom, ali jih ogrožala, niti ne v njeno stališče ali mnenja o zadevah v zvezi s pomorskim pravom.

Člen XVIII

Izvajanje, skladnost in izvrševanje s strani pogodbenic

1.   Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev izvajanja te konvencije in skladnosti z njo, ter vse ohranitvene in upravljalne ukrepe, sprejete v skladu z njo, vključno s sprejetjem potrebnih zakonov in predpisov.

2.   Vsaka pogodbenica predloži Komisiji vse informacije, ki so lahko potrebne za izpolnitev cilja te konvencije, vključno s statističnimi in biološkimi informacijami ter informacijami v zvezi z njenimi ribiškimi dejavnostmi na območju Konvencije, ter predloži Komisiji informacije v zvezi z dejavnostmi, ki so bile sprejete za izvajanje ukrepov, sprejetih v skladu s to konvencijo, kadar tako zahteva Komisija in če je primerno v skladu z določbami iz člena XXII te konvencije in v skladu s poslovnikom, ki ga oblikuje in sprejme Komisija.

3.   Vsaka pogodbenica takoj prek predsednika obvesti Odbor za preverjanje izvajanja ukrepov, sprejetih s strani Komisije, ki se ustanovi v skladu z določbami iz člena X te konvencije, o:

(a)	pravnih in upravnih določbah, vključno z določbami v zvezi s kršitvami in kaznimi, ki veljajo za skladne z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi, ki jih je sprejela Komisija;

(b)	ukrepih, sprejetih za zagotavljanje skladnosti z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi, ki jih je sprejela Komisija, vključno z, če je to primerno, analizo posameznih primerov in sprejeto končno odločitvijo.

4.   Vsaka pogodbenica:

(a)	v skladu z veljavnimi pravili zaupnosti odobri uporabo in razširjanje ustreznih informacij, ki jih zapišejo opazovalci na krovu, ki delajo za Komisijo ali nacionalni program;

(b)	zagotovi, da lastniki plovil in/ali kapitani omogočijo Komisiji v skladu s poslovnikom, ki ga je v zvezi s tem sprejela Komisija, da zbere in analizira informacije, ki so potrebne za izvajanje nalog Odbora za preverjanje izvajanja ukrepov, sprejetih s strani Komisije;

(c)	predloži Komisiji vsakih šest mesecev poročilo o dejavnostih svojih plovil za lov na tune in druge informacije, ki so potrebne za delo Odbora za preverjanje izvajanja ukrepov, sprejetih s strani Komisije.

5.   Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe za zagotovitev, da so plovila, ki opravljajo dejavnost v vodah v njeni nacionalni jurisdikciji v skladu s to konvencijo in ukrepi, sprejetimi v skladu z njo.

6.   Vsaka pogodbenica, ki na podlagi utemeljenih razlogov meni, da je plovilo, ki pluje pod zastavo druge države, vključeno v dejavnost, ki ogroža učinkovitost ohranitvenih in upravljalnih ukrepov, sprejetih za območje Konvencije, o tem obvesti zadevno državo ladijske zastave in, če je to primerno, o zadevi obvesti Komisijo. Zadevna pogodbenica predloži državi ladijske zastave vsa potrebna dokazila in lahko Komisiji predloži povzetek teh dokazil. Komisija ne razpošilja teh informacij, dokler država ladijske zastave ne dobi priložnosti, da v razumnem času odgovori na izjavo in dokazila, predložena v obravnavo, ali jim nasprotuje, odvisno od primera.

7.   Vsaka pogodbenica na prošnjo Komisije ali druge pogodbenice, kadar ima ustrezne informacije, da je plovilo v njeni jurisdikciji opravljalo dejavnosti, ki so v nasprotju z ukrepi, sprejetimi v skladu s to konvencijo, opravi temeljito preiskavo in, če je to primerno, nadaljuje v skladu s svojo nacionalno zakonodajo ter čim prej obvesti Komisijo in, če je to primerno, drugo pogodbenico o rezultatih njenih preiskav in sprejetih ukrepih.

8.   Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi nacionalnimi zakoni in mednarodnim pravom izvaja kazni, ki so dovolj stroge, da učinkovito zagotavljajo skladnost z določbami te konvencije in ukrepi, sprejetimi v skladu z njo, in kršitelje prikrajšajo za ugodnosti, ki so nastale iz njihovih nezakonitih dejavnosti, vključno z, če je to primerno, zavrnitvijo, začasno prepovedjo ali preklicem ribolovnega dovoljenja.

9.   Pogodbenice, katerih obale mejijo na območje Konvencije ali katerih plovila lovijo staleže rib iz te konvencije, ali na ozemlju katerih se ulov raztovori in predela, sodelujejo pri zagotavljanju skladnosti s to konvencijo in pri zagotavljanju izvajanja ohranitvenih in upravljalnih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija, vključno s sprejetjem skupnih ukrepov in programov, če je to primerno.

10.   Če Komisija ugotovi, da so plovila, ki lovijo na območju Konvencije, sodelovala pri dejavnostih, ki ogrožajo učinkovitost ali kako drugače kršijo ohranitvene in upravljalne ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, lahko pogodbenice ukrepajo v skladu s priporočili, ki jih je sprejela Komisija, ter v skladu s to konvencijo in mednarodnim pravom, da ta plovila odvrnejo od takšnih dejavnostih, dokler država ladijske zastave ne sprejme ustreznega ukrepa, s katerim zagotovi, da ta plovila ne nadaljujejo s takšnimi dejavnostmi.

Člen XIX

Izvajanje, skladnost in izvrševanje s strani pravnih subjektov

Člen XVIII te konvencije se smiselno uporablja, za pravne subjekte, ki so člani Komisije.

Člen XX

Obveznosti držav ladijske zastave

1.   Vsaka pogodbenica sprejme v skladu z mednarodnim pravom potrebne ukrepe za zagotovitev, da plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ravnajo v skladu z določbami te konvencije ter ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi, sprejetimi v skladu z njo, in da ta plovila ne izvajajo dejavnosti, ki škodujejo učinkovitosti takih ukrepov.

2.   Nobena od pogodbenic ne dovoli, da se katero koli plovilo, ki ima pravico pluti pod njeno zastavo, uporablja za lov staležev rib iz te konvencije razen če je za to dobila dovoljenje ustreznega organa ali organov zadevne pogodbenice. Pogodbenica dovoli uporabo plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, za ribolov na območju Konvencije le, če je sposobna učinkovito izpolnjevati svoje odgovornosti v zvezi s takimi plovili iz te konvencije.

3.   Razen obveznosti iz odstavkov 1 in 2 tega člena, vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ne lovijo na območjih neodvisnosti ali nacionalne jurisdikcije katere koli druge države na območju Konvencije brez ustrezne licence, dovoljenja ali odobritve, izdane s strani pristojnih organov te države.

Člen XXI

Obveznosti pravnih subjektov

Člen XX te konvencije se smiselno uporablja za pravne subjekte, ki so člani Komisije.

NASLOV V

ZAUPNOST

Člen XXII

Zaupnost

1.   Komisija določi pravila zaupnosti za vse organe in posameznike, ki imajo v skladu s to konvencijo dostop do informacij.

2.   Ne glede na pravila zaupnosti, ki se lahko sprejmejo v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko vsakdo, ki ima dostop do takšnih zaupnih informacij, razkrije takšne informacije v zvezi s pravnimi ali upravnimi postopki, če tako zahteva zadevni pristojni organ.

NASLOV VI

SODELOVANJE

Člen XXIII

Sodelovanje in pomoč

1.   Komisija si prizadeva sprejeti ukrepe v zvezi s tehnično pomočjo, prenosom tehnologije, usposabljanjem in drugimi oblikami sodelovanja za pomoč državam v razvoju, ki so članice Komisije, da izpolnijo svoje obveznosti iz te konvencije, ter spodbujati njihove možnosti za razvoj ribištva v svojih nacionalnih jurisdikcijah in sodelovanje v ribištvu na odprtem morju na trajnostni osnovi.

2.   Članice Komisije olajšujejo in spodbujajo takšno sodelovanje, zlasti finančno in tehnično, in prenos tehnologije, kot je potrebno za učinkovito izvajanje odstavka 1 tega člena.

Člen XXIV

Sodelovanje z drugimi organizacijami ali organi

1.   Komisija sodeluje s podregionalnimi, regionalnimi in globalnimi ribiškimi organizacijami in organi ter, če je to primerno, ustanovi ustrezne institucionalne organe, kot so posvetovalni odbori, v soglasju s takšnimi organizacijami ali organi, da se spodbuja doseganje cilja te konvencije, pridobiva najboljše razpoložljive informacije s področja raziskav in se preprečuje podvajanje njihovega dela.

2.   Komisija v soglasju z ustreznimi organizacijami ali organi sprejme pravila delovanja za institucionalne organe, ustanovljene v skladu z odstavkom 1 tega člena.

3.   Kjer se območje Konvencije prekriva z območjem, ki ga ureja druga organizacija za upravljanje ribištva, Komisija sodeluje s tako drugo organizacijo, zato da zagotovi, da se cilj te konvencije doseže. Zato si Komisija s posvetovanji ali drugimi dogovori prizadeva doseči soglasje z drugo organizacijo o ustreznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, kot so zagotavljanje usklajevanja in združljivosti ohranitvenih in upravljalnih ukrepov, ki sta jih sprejeli Komisija in druga organizacija, ali odloči, da Komisija ali druga organizacija, če je to primerno, prepreči sprejetje ukrepov v zvezi z vrstami na tem območju, ki jih ureja druga od njiju.

4.   Določbe odstavka 3 tega člena veljajo, če je to primerno, za staleže rib, ki se selijo prek območij, ki jih ureja Komisija in druga organizacija ali organizacije ali organi.

NASLOV VII

REŠEVANJE SPOROV

Člen XXV

Reševanje sporov

1.   Članice Komisije sodelujejo, da bi preprečile spore. Vsaka članica se lahko posvetuje z eno članico ali več o vsakem sporu v zvezi z razumevanjem ali izvajanjem določb te konvencije, da se čim prej doseže rešitev, ki je sprejemljiva za vse.

2.   Če se spor po takšnem posvetovanju ne reši v razumnem obdobju, se zadevne članice čim prej posvetujejo med seboj, da bi rešile spor na miren način, katerega odobravajo v skladu z mednarodnim pravom.

3.   Kadar dve ali več članic Komisije soglaša, da je med njimi spor tehnične narave in ga ne morejo rešiti med seboj, lahko spor po vzajemnem dogovoru predložijo nezavezujočemu začasnemu strokovnemu odboru, ustanovljenemu v okviru Komisije v skladu s postopki, ki jih v ta namen sprejme Komisija. Odbor se posvetuje z zadevnimi članicami in si prizadeva hitro rešiti spor brez uporabe obvezujočih postopkov za reševanje sporov.

NASLOV VIII

NEČLANICE

Člen XXVI

Nečlanice

1.   Komisija in njene članice spodbujajo vse države in regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje iz člena XXVII te konvencije in, če je to primerno, pravne subjekte iz člena XXVIII te konvencije, ki niso članice Komisije, da postanejo članice ali sprejmejo zakone in predpise v skladu s to konvencijo.

2.   Članice Komisije izmenjujejo podatke med seboj neposredno ali prek Komisije v zvezi z dejavnostmi plovil nečlanic, ki ogrožajo učinkovitost te konvencije.

3.   Komisija in njene članice v skladu s to konvencijo in mednarodnim pravom sodelujejo, da skupaj preprečijo, da bi plovila nečlanic izvajala dejavnosti, ki ogrožajo učinkovitost te konvencije. Zato članice, med drugim, opozorijo nečlanice v zvezi s takšnimi dejavnostmi njihovih plovil.

NASLOV IX

KONČNE DOLOČBE

Člen XXVII

Podpis

1.   Ta konvencija je na voljo za podpis v Washingtonu od 14. novembra 2003 do 31. decembra 2004:

(a)	pogodbenicam Konvencije iz leta 1949;

(b)	državam, ki niso pogodbenice Konvencije iz leta 1949, ki z obalo mejijo na območje Konvencije; in

(c)	državam in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje, ki niso pogodbenice Konvencije iz leta 1949 in katerih plovila so lovila staleže rib iz te konvencije kadar koli v štirih letih pred sprejetjem te konvencije ter so sodelovale pri pogajanjih v zvezi s to konvencijo; in

(d)	drugim državam, ki niso pogodbenice Konvencije iz leta 1949 in katerih plovila so lovila staleže rib iz te konvencije kadar koli v štirih letih pred sprejetjem te konvencije, po posvetovanju s pogodbenicami Konvencije iz leta 1949.

2.   V zvezi z regionalnimi organizacijami za gospodarsko povezovanje iz odstavka 1 tega člena ne more nobena država, ki je članica takšnih organizacij, podpisati Konvencije, razen če predstavlja ozemlje, ki je zunaj ozemlja uporabe pogodbe o ustanovitvi organizacije, in če se sodelovanje te države članice omeji le na predstavljanje interesov tega ozemlja.

Člen XXVIII

Pravni subjekti

1.   Vsak pravni subjekt, katerega plovila so lovila staleže rib iz te konvencije kadar koli v štirih letih pred sprejetjem te konvencije, lahko izrazi svojo trdno zavezanost, da bo izpolnjeval pogoje te konvencije in upošteval vse ohranitvene in upravljalne ukrepe, sprejete v skladu z njo, tako da:

(a)	v obdobju iz člena XXVII(1) te konvencije podpiše osnutek listine v skladu z resolucijo, ki jo sprejme Komisija v skladu s Konvencijo iz leta 1949; in/ali

(b)	v zgoraj omenjenem obdobju ali po njem predloži pisno obvestilo depozitarju v skladu z resolucijo, ki jo sprejme Komisija v skladu s Konvencijo iz leta 1949. Depozitar takoj predloži kopijo tega obvestila vsem podpisnicam in pogodbenicam.

2.   Zavezanost v skladu z odstavkom 1 tega člena začne veljati z dnem iz člena XXXI(1) te konvencije ali z dnem pisnega obvestila iz odstavka 1 tega člena, pri čemer se upošteva poznejši od njiju.

3.   Vsak pravni subjekt, ki je naveden zgoraj, lahko izrazi svojo trdno zavezanost, da bo izpolnjeval pogoje te konvencije, kot se jo lahko spremeni v skladu s členom XXXIV ali členom XXXV te konvencije, tako da predloži pisno obvestilo depozitarju v skladu z resolucijo iz odstavka 1 tega člena.

4.   Zavezanost v skladu z odstavkom 3 tega člena začne veljati z dnem iz člena XXXIV(3) in člena XXXV(4) te konvencije ali z dnem pisnega obvestila iz odstavka 3 tega člena, pri čemer se upošteva poznejši od njiju.

Člen XXIX

Ratifikacija, sprejetje ali odobritev

Podpisnice ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo to konvencijo v skladu s svojimi zakoni in postopki.

Člen XXX

Pristop

Ta konvencija ostane odprta za pristop vsake države ali regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje:

(a)	ki izpolnjuje zahteve iz člena XXVII te konvencije; ali

(b)	katerih plovila lovijo staleže rib iz te konvencije po posvetovanju s pogodbenicami; ali

(c)	ki je drugače povabljena k pristopu na podlagi odločitve pogodbenic.

Člen XXXI

Začetek veljavnosti

1.   Ta konvencija začne veljati petnajst (15) mesecev potem, ko se pri depozitarju deponira sedma listina o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu pogodbenic Konvencije iz leta 1949, ki so bile pogodbenice te konvencije na dan, ko je bila ta konvencija na voljo za podpis.

2.   Po datumu začetka veljavnosti te konvencije v zvezi s posamezno državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, ki izpolnjuje zahteve iz člena XXVII ali člena XXX, začne ta konvencija veljati za zadevno državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje trideseti (30.) dan po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

3.   Z začetkom veljavnosti te konvencije prevlada ta konvencija, med pogodbenicama te konvencije in Konvencije iz leta 1949, nad Konvencijo iz leta 1949.

4.   Z začetkom veljavnosti te konvencije ostanejo ohranitveni in upravljalni ukrepi ter drugi dogovori, ki jih je sprejela Komisija v Konvenciji iz leta 1949, v veljavi do poteka roka, preklica z odločitvijo s strani Komisije ali nadomestitve z drugimi ukrepi ali dogovori, sprejetimi v skladu s to konvencijo.

5.   Z začetkom veljavnosti te konvencije pogodbenica Konvencije iz leta 1949, ki še ni privolila, da jo bo ta konvencija zavezovala, ostane članica Komisije, razen če takšna pogodbenica izbere, da ne bo ostala članica Komisije in to pisno sporoči depozitarju pred začetkom veljavnosti te konvencije.

6.   Z začetkom veljavnosti te konvencije preneha veljati Konvencija iz leta 1949 za vse njene pogodbenice v skladu z ustreznimi pravili mednarodnega prava, kot so prikazana v členu 59 Dunajske konvencije o pogodbenem pravu.

Člen XXXII

Začasna uporaba

1.   V skladu s svojimi zakoni in predpisi lahko država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ki izpolnjuje zahteve iz člena XXVII ali člena XXX te konvencije, začasno uporabi to konvencijo in o tem pisno obvesti depozitarja. Takšna začasna uporaba se začne s poznejšim od datumov začetka veljavnosti te konvencije ali prejetja takšnega obvestila s strani depozitarja.

2.   Začasna uporaba te konvencije s strani države ali regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje iz odstavka 1 tega člena preneha z začetkom veljavnosti te konvencije za to državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje ali z obvestilom depozitarju s strani te države ali regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje o njenem namenu za prenehanje začasne uporabe te konvencije.

Člen XXXIII

Pridržki

Pridržki k tej konvenciji niso dopustni.

Člen XXXIV

Predlogi sprememb

1.   Vsaka članica Komisije lahko predlaga spremembo Konvencije, tako da predsedniku predloži besedilo spremembe najmanj šestdeset (60) dni pred zasedanjem Komisije. Predsednik takoj predloži kopijo tega besedila vsem drugim članicam.

2.   Spremembe Konvencije se sprejmejo v skladu s členom IX(2) te konvencije.

3.   Spremembe te konvencije začnejo veljati devetdeset (90) dni potem, ko so vse pogodbenice Konvencije v času sprejetja sprememb deponirale svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi takšnih sprememb pri depozitarju.

4.   Države ali regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki postanejo pogodbenice te konvencije po začetku veljavnosti sprememb Konvencije ali njenih prilog, so pogodbenice Konvencije, kot je bila spremenjena.

Člen XXXV

Priloge

1.   Priloge k tej konvenciji so njen sestavni del in, razen če je izrecno določeno drugače, sklicevanje na to konvencijo vključuje sklicevanje na njene priloge.

2.   Vsaka članica Komisije lahko predlaga spremembo Priloge h Konvenciji, tako da predsedniku predloži besedilo predlagane spremembe najmanj šestdeset (60) dni pred zasedanjem Komisije. Predsednik takoj predloži kopijo tega besedila vsem drugim članicam.

3.   Spremembe Prilog se sprejmejo v skladu s členom IX(2) te konvencije.

4.   Razen če je drugače dogovorjeno, začnejo spremembe Priloge veljati za vse članice Komisije devetdeset (90) dni po njihovem sprejetju v skladu z odstavkom 3 tega člena.

Člen XXXVI

Izstop

1.   Vsaka pogodbenica lahko kadar koli po dvanajstih (12) mesecih od dne, ko je ta konvencija v zvezi s to pogodbenico začela veljati, izstopi, tako da depozitarju predloži pisno obvestilo o izstopu. Depozitar obvesti druge pogodbenice o izstopu v tridesetih (30) dneh po prejetju takšnega obvestila. Izstop začne veljati šest (6) mesecev potem, ko depozitar prejme takšno obvestilo.

2.   Ta člen se smiselno uporablja za vse pravne subjekte, ki so zavezani v skladu s členom XXVIII te konvencije.

Člen XXXVII

Depozitar

Izvirna besedila te konvencije se deponirajo pri vladi Združenih držav Amerike, ki pošlje overjene kopije izvirnih besedil podpisnicam in pogodbenicam ter Generalnemu sekretarju Združenih narodov v registracijo in objavo v skladu s členom 102 Ustanovne listine Združenih narodov.