ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 217

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
8. avgust 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1195/2006 z dne 18. julija 2006 o spremembi Priloge IV k Uredbi (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o obstojnih organskih onesnaževalih ( 1 )

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1196/2006 z dne 7. avgusta 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

4

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1197/2006 z dne 7. avgusta 2006 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2967/85 o podrobnih pravilih za uporabo lestvice Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov

6

 

*

Direktiva Sveta 2006/67/ES z dne 24. julija 2006 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (Kodificirano besedilo) ( 1 )

8

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

Sklep Sveta z dne 9. junija 2006 o podpisu in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov

16

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov

17

 

*

Sklep Sveta z dne 24. julija 2006 o imenovanju predsednika Urada Skupnosti za rastlinske sorte

28

 

 

Komisija

 

*

Odločba Komisije z dne 3. avgusta 2006 o spremembi Priloge XI k Direktivi Sveta 2003/85/ES v zvezi s seznamom laboratorijev, pooblaščenih za ravnanje z živim virusom slinavke in parkljevke za proizvodnjo cepiva (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 3447)  ( 1 )

29

 

*

Odločba Komisije z dne 4. avgusta 2006 o nakupu Skupnosti marker cepiva proti klasični prašičji kugi z namenom povečanja zalog navedenega cepiva v Skupnosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 3461)

31

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

8.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 217/1


UREDBA SVETA (ES) št. 1195/2006

z dne 18. julija 2006

o spremembi Priloge IV k Uredbi (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o obstojnih organskih onesnaževalih

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 850/2004 (1), in zlasti členov 7(4)(a) in 14(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je opravila študijo o izvajanju določb Uredbe (ES) št. 850/2004 v zvezi z ravnanjem z odpadki.

(2)

Predlagane mejne koncentracijske vrednosti iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 850/2004 se štejejo kot najustreznejše za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi in varovanja okolja glede uničenja ali trajne pretvorbe obstojnih organskih onesnaževal.

(3)

Za toksafen, mešanico več kot 670 snovi, ni na voljo nobene dogovorjene in ustrezne analitične metodologije za določitev skupne koncentracije. Vendar zgoraj navedena študija ni ugotovila zalog v Evropski uniji, ki bi vsebovale toksafen ali bile kontaminirane z njim. Poleg tega je študija pokazala, da so koncentracije vseh ugotovljenih obstojnih organskih onesnaževalnih pesticidov v odpadkih v primerjavi s predlaganimi mejnimi koncentracijskimi vrednostmi ponavadi visoke. Zato lahko razpoložljive analitične metodologije za določitev toksafena zaenkrat veljajo kot dovolj ustrezne za namen te uredbe.

(4)

Mejna koncentracijska vrednost za PCDF/PCDD je ob uporabi faktorjev ekvivalence toksičnosti („TEF“) Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1998 izražena v koncentraciji toksičnih ekvivalentov („TEQ“). Razpoložljivi podatki o dioksinu podobnih PCB ne zadostujejo za vključitev teh sestavin v TEQ.

(5)

Heksaklorocikloheksan (HCH) je ime za tehnično mešanico različnih izomerov. Njihova popolna analiza bi predstavljala nesorazmeren napor. Toksikološko pomembni so samo alfa, beta in gama-HCH. Zato se mejna koncentracijska vrednost nanaša izključno nanje. Večina analitičnih standardnih mešanic za analize te vrste spojin, ki so na voljo na tržišču, je namenjena ugotavljanju teh izomerov.

(6)

Uredbo (ES) št. 850/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Odbor iz člena 17(1) Uredbe (ES) št. 850/2004 po posvetovanju 25. januarja 2006 ni podal mnenja o ukrepih, določenih v tej uredbi Komisije, po postopku iz člena 17(2) navedene uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 850/2004 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. julija 2006

Za Svet

Predsednik

J. KORKEAOJA


(1)  UL L 158, 30.4.2004, str. 7.


PRILOGA

„PRILOGA IV

Seznam snovi, za katere veljajo določbe o ravnanju z odpadki iz člena 7

Snov

Št. CAS

Št. ES

Mejna koncentracijska vrednost iz člena 7(4)(a)

Aldrin

309-00-2

206-215-8

50 mg/kg

Klordan

57-74-9

200-349-0

50 mg/kg

Dieldrin

60-57-1

200-484-5

50 mg/kg

Endrin

72-20-8

200-775-7

50 mg/kg

Heptaklor

76-44-8

200-962-3

50 mg/kg

Heksaklorobenzen

118-74-1

200-273-9

50 mg/kg

Mireks

2385-85-5

219-196-6

50 mg/kg

Toksafen

8001-35-2

232-283-3

50 mg/kg

Poliklorirani bifenili (PCB)

1336-36-3 in drugi

215-648-1

50 mg/kg (1)

DDT 1,1,1-trikloro-2,2-bis-(4-klorofenil) etan)

50-29-3

200-024-3

50 mg/kg

Klordekon

143-50-0

205-601-3

50 mg/kg

Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (PCDD/PCDF)

 

 

15 μg/kg (2)

alfa, beta in gama-HCH skupaj

58-89-9, 319-84-6, 319-85-7

206-270-8, 206-271-3 in 200-401-2

50 mg/kg

Heksabrombifenil

36355-01-8

252-994-2

50 mg/kg


(1)  Kadar je primerno, se uporabi metoda izračuna iz standardov EN 12766-1 in EN 12766-2.

(2)  Mejna vrednost se izračuna kot PCDD in PCDF glede na faktorje ekvivalence toksičnosti (TEF):

 

TEF

PCDD

2,3,7,8-TeCDD

1

1,2,3,7,8-PeCDD

1

1,2,3,4,7,8-HxCDD

0,1

1,2,3,6,7,8-HxCDD

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDD

0,1

1,2,3,4,6,7,8-HpCDD

0,01

OCDD

0,0001

PCDF

2,3,7,8-TeCDF

0,1

1,2,3,7,8-PeCDF

0,05

2,3,4,7,8-PeCDF

0,5

1,2,3,4,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,6,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDF

0,1

2,3,4,6,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,4,6,7,8-HpCDF

0,01

1,2,3,4,7,8,9-HpCDF

0,01

OCDF

0,0001“


8.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 217/4


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1196/2006

z dne 7. avgusta 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 8. avgusta 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. avgusta 2006

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 7. avgusta 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

44,8

999

44,8

0707 00 05

052

78,3

999

78,3

0709 90 70

052

69,2

999

69,2

0805 50 10

052

63,2

388

73,4

524

49,4

528

42,0

999

57,0

0806 10 10

052

100,5

204

143,0

220

164,3

508

23,9

999

107,9

0808 10 80

388

88,7

400

91,6

508

84,1

512

85,2

528

65,0

720

81,3

804

99,1

999

85,0

0808 20 50

052

130,9

388

96,1

512

83,4

528

73,7

720

31,1

804

186,4

999

100,3

0809 20 95

052

215,8

400

314,6

404

365,2

999

298,5

0809 30 10, 0809 30 90

052

136,0

999

136,0

0809 40 05

068

110,8

093

50,3

098

53,9

624

124,4

999

84,9


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


8.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 217/6


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1197/2006

z dne 7. avgusta 2006

o spremembi Uredbe (EGS) št. 2967/85 o podrobnih pravilih za uporabo lestvice Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2759/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni tržni ureditvi za prašičje meso (1), in zlasti členov 2 in 4(6) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3220/84 z dne 13. novembra 1984 o določitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov (2), in zlasti člena 5(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2967/85 (3) določa natančna pravila za uporabo lestvice Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov in zlasti način ocenjevanja mesnatosti prašičjih trupov.

(2)

Rezultati zadnjih raziskav glede razvrščanja prašičjih trupov, zlasti v okviru projekta EUPIGCLASS, so poudarili, da je treba izboljšati kakovost vzorčenja in poenostaviti način ocenjevanja mesnatosti prašičjih trupov.

(3)

Način ocenjevanja mesnatosti trupov in izračun referenčnega odstotka mesnatosti, določena v Uredbi (EGS) št. 2967/85, je zato treba prilagoditi.

(4)

Uredbo (EGS) št. 2967/85 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za svinjsko meso –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 2967/85 se spremeni:

1.

Odstavka 1 in 2 člena 3 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Standardne statistične metode ocenjevanja mesnatosti prašičjih trupov, odobrene kot metode razvrščanja v smislu člena 2(3) Uredbe (EGS) št. 3220/84, so običajne metode najmanjših kvadratov ali metode zmanjšanega razvrščanja, uporabljajo pa se lahko tudi druge statistično preverjene metode.

Metoda temelji na reprezentativnem vzorcu nacionalne ali regionalne proizvodnje prašičjega mesa, ki obsega vsaj 120 trupov, katerih mesnatost je bila potrjena v skladu z načinom razseka iz Priloge I k tej uredbi. Pri uporabi metod večkratnega vzorčenja je treba referenco meriti na najmanj 50 trupih, natančnost pa mora biti vsaj taka, kot jo zagotavlja uporaba standardne statistične metode na 120 trupih ob uporabi metode iz Priloge I.

2.   Metode razvrščanja se odobrijo samo, če je koren povprečne kvadratne napake napovedi (RMSEP), izračunan z metodo popolne navzkrižne validacije, manjši kot 2,5. V izračun RMSEP je treba vključiti tudi osamelce.“

2.

Točka 2 Priloge I se nadomesti z naslednjim:

„2.

Referenčni odstotek mesnatosti se izračuna na naslednji način:

Formula

Masa mišic v teh štirih delih se izračuna tako, da se od skupne mase delov pred razkosanjem odšteje skupna masa teh štirih delov, ki niso mišice.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se pri metodah razvrščanja, za katere se zahteva dovoljenje, kot je določeno v členu 3(3) Uredbe (EGS) št. 2967/85 z dne 1. julija 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. avgusta 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 282, 1.11.1975, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 301, 20.11.1984, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3513/93 (UL L 320, 22.12.1993, str. 5).

(3)  UL L 285, 25.10.1985, str. 39. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 3127/94 (UL L 330, 21.12.1994, str. 43).


8.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 217/8


DIREKTIVA SVETA 2006/67/ES

z dne 24. julija 2006

o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov

(Kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Uvožena surova nafta in naftni derivati so pomembni za preskrbo z energijo v Skupnosti. Vsaka motnja, četudi prehodne narave, ki pripelje do zmanjšane dobave teh proizvodov iz tretjih držav ali znatnega povečanja njihove cene na mednarodnih trgih, lahko povzroči resne motnje v gospodarstvu Skupnosti. Zato bi bilo treba predvideti načine za izravnavo ali vsaj omilitev negativnih učinkov takih motenj.

(3)

Kriza v zagotavljanju dobav lahko nastopi nepričakovano in zato bi bilo treba predvideti potrebne ukrepe za soočanje z morebitnim pomanjkanjem.

(4)

V ta namen bi bilo treba s pomočjo oblikovanja in vzdrževanja minimalnih zalog najpomembnejših naftnih derivatov zvišati varnost pri preskrbi držav članic s surovo nafto in naftnimi derivati.

(5)

Ureditev glede zalog nafte ne bi smela škoditi pravilnemu delovanju notranjega trga.

(6)

V Direktivi 73/238/EGS (5) je Svet predvidel ustrezne ukrepe – zlasti črpanje zalog nafte – ki naj se sprejmejo v primeru težav pri zagotavljanju dobav surove nafte in naftnih derivatov v Skupnosti. Države članice so prevzele podobne zaveze v okviru sporazuma o „Mednarodnem energetskem programu“.

(7)

Državam članicam bi morale biti na razpolago zaloge za soočanje s težavami pri preskrbi z nafto. Države članice bi morale imeti taka pooblastila in zmogljivosti za upravljanje z zalogami, da so le-te hitro na razpolago za območja, v katerih so potrebe po preskrbi največje.

(8)

Ureditev vzdrževanja zalog bi morala zagotavljati razpoložljivost zalog in njihovo dostopnost potrošniku.

(9)

Ureditev vzdrževanja zalog bi morala biti pregledna in bi morala zagotavljati pošteno in nediskriminatorno porazdelitev stroškov, ki izvirajo iz obveznosti vzdrževanja zalog. Države članice zainteresiranim stranem lahko dajo na voljo informacije o stroških vzdrževanja zalog.

(10)

Za organizacijo vzdrževanja zalog lahko države članice uporabijo sistem na podlagi organa ali organizacije, ki ji je zaupano vzdrževanje vseh ali dela zalog. Morebitni preostali del zalog morajo vzdrževati rafinerije in drugi subjekti na trgu. Sodelovanje med vlado in industrijo je bistvenega pomena za učinkovito in zanesljivo upravljanje mehanizmov za vzdrževanje zalog.

(11)

Domača proizvodnja sama po sebi prispeva k zanesljivosti preskrbe. Razvoj naftnega trga lahko upravičuje primerno odstopanje od obveznosti vzdrževanja zalog nafte za države članice z domačo proizvodnjo nafte. V skladu z načelom subsidiarnosti lahko države članice podjetja oprostijo obveznosti vzdrževanja zalog, in sicer v obsegu, ki ne presega količine proizvodov, ki jo ta podjetja proizvedejo iz domače surove nafte.

(12)

Primerno je sprejeti načine, ki jih Skupnost in države članice že uporabljajo v okviru svojih mednarodnih obveznosti in sporazumov. Zaradi spremembe strukture porabe nafte so bunkerji za skladiščenje goriva za preskrbo letal v mednarodnem prometu postali pomemben sestavni del te porabe.

(13)

Postopke Skupnosti za statistično poročanje o zalogah nafte bi bilo treba prilagoditi in poenostaviti.

(14)

Zaloge nafte se načeloma lahko skladiščijo kjer koli v Skupnosti. Zato bi bilo treba olajšati oblikovanje zalog izven nacionalnega ozemlja. Odločitev o oblikovanju zalog izven nacionalnega ozemlja mora sprejeti vlada zadevne države članice skladno z njenimi potrebami in v skrbi za zanesljivo preskrbo. V primeru, ko so zaloge dane na razpolago nekemu drugemu podjetju, organu ali subjektu, so potrebna podrobnejša pravila za zagotovitev razpoložljivosti in dostopnosti zalog, če bi prišlo do težav pri preskrbi z nafto.

(15)

Za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga je zaželeno spodbujati sklepanje sporazumov med državami članicami v zvezi z vzdrževanjem minimalnih zalog z namenom, da se spodbudi uporaba obstoječih skladiščnih zmogljivosti v drugih državah članicah. Odločitev o sklenitvi takšnih sporazumov je prepuščena zadevnim državam članicam.

(16)

Treba bi bilo okrepiti upravni nadzor nad zalogami in vzpostaviti učinkovite mehanizme za nadzor in preverjanje zalog. Za izvajanje takšnega nadzora bi bilo treba predvideti sistem kazni.

(17)

Svet bi bilo treba redno obveščati o stanju varnostnih zalog v Skupnosti.

(18)

Ker je cilj predvidenih ukrepov, in sicer vzdrževanje visoke ravni zanesljivosti preskrbe z nafto v Skupnosti z zanesljivimi in preglednimi mehanizmi, ki naj temeljijo na solidarnosti med državami članicami, ob upoštevanju pravil o notranjem trgu in konkurenci, lažje doseči na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(19)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv, ki so navedeni v delu B Priloge I, v nacionalno pravo –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1.   Države članice sprejmejo ustrezne zakone in druge predpise, da s pridržkom določb člena 10 na ozemlju Skupnosti ves čas vzdržujejo zaloge naftnih derivatov na ravni, ki za vsako kategorijo naftnih derivatov, navedeno v členu 2, ustreza najmanj 90 dnem povprečne dnevne domače porabe v preteklem koledarskem letu iz člena 4(2).

2.   Tisti del domače porabe, ki se pokrije z naftnimi derivati, proizvedenimi v zadevni državi članici, se lahko odšteje v višini največ 25 % od omenjene porabe. O notranji razporeditvi rezultata takšnega odbitka odloči zadevna država članica.

Člen 2

Izračun domače porabe temelji na naslednjih kategorijah proizvodov:

(a)

motorni bencin in letalsko gorivo (letalski bencin in gorivo za reaktivne motorje na osnovi bencina);

(b)

plinsko olje, dizelsko gorivo, kerozin in gorivo za reaktivne motorje na osnovi kerozina;

(c)

kurilna olja.

Bunkerji za preskrbo morskih plovil se ne vključijo v izračun domače porabe.

Člen 3

1.   Če bi prišlo do težav pri dobavah nafte, so zaloge, ki se vzdržujejo v skladu s členom 1, v celoti na razpolago državam članicam. Države članice si zagotovijo ustrezna pooblastila za nadzor nad črpanjem zalog v takih okoliščinah.

V odsotnosti takih okoliščin države članice zagotovijo razpoložljivost in dostopnost teh zalog. Države članice vzpostavijo sistem, ki omogoča identifikacijo, evidentiranje zalog ter nadzor nad njimi.

2.   Države članice zagotovijo poštenost in nediskriminatornost svojih ureditev o skladiščenju zalog.

Stroški obveznosti vzdrževanja zalog iz člena 1 se pregledno opredeljeni. V zvezi s tem lahko države članice sprejmejo ukrepe za pridobivanje ustreznih informacij o stroških vzdrževanja zalog iz člena 1 in zainteresiranim stranem omogočijo dostop do teh informacij.

3.   Za izpolnitev zahtev iz odstavkov 1 in 2 se države članice lahko odločijo za organ ali organizacijo, ki bo odgovorna za vzdrževanje vseh ali dela zalog.

Dve ali več držav članic se lahko odločijo za skupen organ ali organizacijo za vzdrževanje zalog. V tem primeru so te države članice skupno odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive.

Člen 4

1.   Države članice predložijo Komisiji statistični povzetek, izdelan na podlagi člena 5(2) in (3) ter člena 6, s prikazom obstoječih zalog na koncu meseca in navedbo števila dni povprečne porabe v preteklem koledarskem letu, ki jo te zaloge predstavljajo. Ta povzetek morajo države članice predložiti najkasneje na 25. dan drugega meseca po mesecu, o katerem se poroča.

2.   Obveznost posamezne države članice glede vzdrževanja zalog temelji na domači porabi v predhodnem koledarskem letu. Države članice morajo na začetku vsakega koledarskega leta ponovno izračunati obvezne zaloge, in sicer najkasneje do 31. marca vsako leto, in zagotoviti čim hitrejšo uskladitev z novimi obveznostmi, vsekakor najpozneje do 31. julija vsako leto.

3.   V statističnem povzetku se o zalogah goriva kerozinskega tipa za reaktivna letala poroča ločeno, v okviru kategorije iz člena 2(b).

Člen 5

1.   Zaloge, ki jih je treba vzdrževati skladno z obveznostjo iz člena 1, se lahko vzdržujejo v obliki surove nafte in polizdelkov ter tudi v obliki končnih proizvodov.

2.   V statističnem povzetku obstoječih zalog na koncu vsakega meseca se:

(a)

končni proizvodi upoštevajo glede na njihovo dejansko tonažo;

(b)

surova nafta in polizdelki upoštevajo:

(i)

sorazmerno s količinami posamezne kategorije derivatov, ki so bile proizvedene v rafinerijah zadevne države članice v predhodnem koledarskem letu; ali

(ii)

na podlagi proizvodnih programov rafinerij zadevne države članice za tekoče leto; ali

(iii)

na podlagi razmerja med celotno količino derivatov, proizvedenih v predhodnem koledarskem letu v zadevni državi članici, za katere velja obveznost vzdrževanja zalog, in celotno količino surove nafte, porabljene v istem letu, v višini največ 40 % skupne obveznosti za prvo in drugo kategorijo (bencin in plinska olja) in največ do 50 % za tretjo kategorijo (kurilna olja).

3.   Sestavine mešanic, kadar se uporabljajo za predelavo v končne proizvode, navedene v členu 2, lahko nadomestijo proizvode, za izdelavo katerih so namenjene.

Člen 6

1.   Pri izračunu najmanjše ravni zalog iz člena 1 so v statistični povzetek vključene le tiste količine zalog, ki se vzdržujejo skladno s členom 3(1).

2.   Ob upoštevanju določb odstavka 1 se lahko med zaloge šteje naslednje:

(a)

količine na tankerjih, ki se nahajajo v pristaniščih z namenom raztovarjanja, če so bile opravljene pristaniške formalnosti;

(b)

količine, skladiščene v pristaniščih za razkladanje;

(c)

količine v rezervoarjih na začetku naftovoda;

(d)

količine v rezervoarjih rafinerij razen količin, ki se nahajajo v cevovodih in napravah za predelovanje;

(e)

količine v skladiščih rafinerij ter v uvoznih podjetjih ter podjetjih za skladiščenje in distribucijo na debelo;

(f)

količine v skladiščih podjetij, ki so veliki porabniki in ki ustrezajo nacionalnim predpisom o obveznem vzdrževanju stalnih zalog;

(g)

količine, ki se nahajajo na baržah in ladjah za obrežno plovbo in se prevažajo znotraj nacionalnih meja, pod pogojem, da jih pristojni organi lahko nadzorujejo ter da so lahko nemudoma na voljo.

3.   To pomeni, da morajo biti iz statističnega povzetka izključeni zlasti: še ne izčrpana domača surova nafta; količine v bunkerjih za preskrbo morskih plovil; pošiljke v neposrednem tranzitu, razen zalog iz člena 7(1); količine, ki se nahajajo v naftovodih, cestnih in železniških cisternah, v rezervoarjih bencinskih servisov in pri majhnih porabnikih.

Iz statističnega povzetka se morajo nadalje izključiti zaloge, ki se nahajajo pri oboroženih silah, in zaloge, ki jih zanje hranijo naftne družbe.

Člen 7

1.   Za namene uporabe te direktive se v okviru medvladnih sporazumov zaloge lahko oblikujejo znotraj ozemlja ene od držav članic za račun podjetij, organov ali subjektov, ki imajo sedež v drugi državi članici. Odločitev, ali naj se del zalog države članice skladišči izven državnega ozemlja, je prepuščena vladi zadevne države članice.

Država članica, na ozemlju katere se v okviru takšnega sporazuma nahajajo te zaloge, ne sme nasprotovati prenosu teh zalog v drugo državo članico, za račun katere se na podlagi takega sporazuma zaloge hranijo. Država članica, na ozemlju katere se nahajajo zaloge, vzdržuje nadzor nad temi zalogami skladno s postopkom, določenim v sporazumu, vendar jih ne vključi v svoj statistični povzetek. Država članica, za katero se zaloge vzdržujejo, jih lahko vključi v svoj statistični povzetek.

Vsaka država članica pošlje Komisiji skupaj s statističnim povzetkom poročilo o zalogah, ki jih vzdržuje na svojem ozemlju v korist druge države članice, prav tako pa tudi o zalogah, ki jih druge države članice vzdržujejo v njeno korist. V obeh primerih je treba v poročilu navesti kraj skladiščenja in/ali podjetja, ki vzdržujejo te zaloge ter količine in kategorije skladiščenih proizvodov oz. surove nafte.

2.   Osnutke sporazumov iz prvega pododstavka odstavka 1 se pošlje Komisiji, ki lahko zadevnim vladam posreduje svoje pripombe. O sklenjenih sporazumih se uradno obvesti Komisijo, ki o njih seznani tudi druge države članice.

Sporazumi morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

nanašati se morajo na surovo nafto in vse naftne derivate iz te direktive;

(b)

določiti morajo pogoje in načine vzdrževanja zalog s ciljem zagotoviti nadzor nad temi zalogami in njihovo razpoložljivost;

(c)

določati morajo postopke za preverjanje in identifikacijo predvidenih zalog, predvsem morajo določati načine za izvajanje inšpekcij ter sodelovanje pri inšpekcijah;

(d)

praviloma morajo biti sklenjeni za neomejeno obdobje;

(e)

če sporazum predvideva možnost enostranske odpovedi, mora biti v njem navedeno, da se ta možnost v času krize s preskrbo ne uporablja in da je treba Komisijo o vsaki odpovedi predhodno obvestiti.

3.   Kadar zaloge, ki se oblikujejo na podlagi takih sporazumov, niso last podjetja, organa ali subjekta, odgovornega za vzdrževanje zalog, temveč jih za to podjetje, ali organ ali subjekt vzdržuje drugo podjetje, organ ali subjekt, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

upravičeno podjetje, organ ali subjekt mora imeti pogodbeno pravico do nakupa teh zalog v času veljavnosti pogodbe; stranke se morajo dogovoriti o metodologiji določanja cen za takšen nakup;

(b)

najkrajše obdobje veljavnosti takšne pogodbe je 90 dni;

(c)

določeni morajo biti kraj skladiščenja in/ali podjetja, ki vzdržuje zaloge za upravičeno podjetje, organ ali subjekt, pa tudi količina in kategorija derivatov ali surove nafte, ki je uskladiščena na tem kraju;

(d)

podjetje, organ ali subjekt, ki vzdržuje zaloge za upravičeno podjetje, organ ali subjekt, mora ves čas veljavnosti pogodbe zagotavljati, da so zaloge tudi dejansko na razpolago upravičenemu podjetju, organu ali subjektu;

(e)

podjetje, organ ali subjekt, ki vzdržuje zaloge za upravičeno podjetje, organ ali subjekt, mora biti pod jurisdikcijo države članice, na katere ozemlju se zaloge nahajajo, kolikor je to potrebno, da ta država članica lahko izvaja nadzor in preverjanje obstoja zalog.

Člen 8

Države članice sprejmejo vse potrebne predpise in ukrepe za zagotovitev upravljanja z zalogami in nadzor nad njimi. Države članice v skladu z določbami te direktive vzpostavijo mehanizme za preverjanje zalog.

Člen 9

Države članice določijo kazni za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih za uporabo te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja teh predpisov. Tako določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 10

1.   V primeru, da pri preskrbi z nafto v Skupnosti nastopijo težave, Komisija na zahtevo katere koli države članice ali na lastno pobudo organizira posvetovanja med državami članicami.

2.   Države članice, razen v izredno nujnih primerih ali v primeru pokrivanja manjših lokalnih potreb, pred posvetovanjem iz odstavka 1 ne sproščajo zalog do take mere, da bi te padle pod obvezno najnižjo raven.

3.   Države članice obvestijo Komisijo o vseh sproščenih količinah iz zalog in ji takoj, ko je to mogoče, sporočijo:

(a)

datum, ko so zaloge padle pod obvezno najnižjo raven;

(b)

vzroke za sprostitev zalog;

(c)

morebitne ukrepe za obnovitev zalog;

(d)

po možnosti oceno predvidenega gibanja zalog v obdobju, ko so te manjše od obvezne najnižje ravni.

Člen 11

Komisija pošilja Svetu redna poročila o stanju zalog v Skupnosti, vključno, če je to primerno, s poročilom o potrebi po uskladitvi, da bi se zagotovilo učinkovito upravljanje z zalogami in nadzor nad njimi.

Člen 12

Direktiva 68/414/EGS se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos in začetka uporabe direktiv, ki so navedeni v delu B Priloge I, v nacionalno pravo.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 13

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 14

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 24. julija 2006

Za Svet

Predsednik

M. PEKKARINEN


(1)  UL C 226 E, 15.9.2005, str. 44.

(2)  UL C 112, 30.4.2004, str. 39.

(3)  UL L 308, 23.12.1968, str. 14. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/93/ES (UL L 358, 31.12.1998, str. 100).

(4)  Glej del A Priloge I.

(5)  UL L 228, 16.8.1973, str. 1.


PRILOGA I

DEL A

Razveljavljena direktiva in njeni spremembi

Direktiva Sveta 68/414/EGS

(UL L 308, 23.12.1968, str. 14)

Direktiva Sveta 72/425/EGS

(UL L 291, 28.12.1972, str. 154)

Direktiva Sveta 98/93/ES

(UL L 358, 31.12.1998, str. 100)


DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 12)

Direktiva

Rok za prenos

Začetek uporabe

68/414/EGS

1. januar 1971

1. januar 1971

98/93/ES

1. januar 2000 (1)

 


(1)  1. januar 2003 za Helensko republiko glede obveznosti iz Direktive 98/93/ES o vključitvi količin, namenjenih za bunkerje za skladiščenje goriva za preskrbo letal v mednarodnem prometu, v izračun domače porabe. Glej člen 4 Direktive 98/93/ES.


PRILOGA II

Korelacijska tabela

Direktiva 68/414/EGS

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2, prvi odstavek, uvodno besedilo

Člen 2, prvi odstavek, uvodno besedilo

Člen 2, prvi odstavek, prva alinea

Člen 2, prvi odstavek, točka (a)

Člen 2, prvi odstavek, druga alinea

Člen 2, prvi odstavek, točka (b)

Člen 2, prvi odstavek, tretja alinea

Člen 2, prvi odstavek, točka (c)

Člen 2, drugi odstavek

Člen 2, drugi odstavek

Člen 3

Člen 3

Člen 4, prvi odstavek

Člen 4(1)

Člen 4, drugi odstavek

Člen 4(2)

Člen 4, tretji odstavek

Člen 4(3)

Člen 5, prvi odstavek

Člen 5(1)

Člen 5, drugi odstavek, uvodno besedilo, prvi del besedila

Člen 5(2), uvodno besedilo

Člen 5, drugi odstavek, uvodno besedilo, drugi del besedila

Člen 5(2)(a)

Člen 5, drugi odstavek, uvodno besedilo, tretji del besedila

Člen 5(2)(b), uvodno besedilo

Člen 5, drugi odstavek, prva alinea

Člen 5(2)(b)(i)

Člen 5, drugi odstavek, druga alinea

Člen 5(2)(b)(ii)

Člen 5, drugi odstavek, tretja alinea

Člen 5(2)(b)(iii)

Člen 5, tretji odstavek

Člen 5(3)

Člen 6(1)

Člen 6(1)

Člen 6(2), prvi pododstavek

Člen 7(1), prvi pododstavek

Člen 6(2), drugi pododstavek

Člen 7(1), drugi pododstavek

Člen 6(2), tretji pododstavek

Člen 7(1), tretji pododstavek

Člen 6(2), četrti pododstavek

Člen 7(2), prvi pododstavek

Člen 6(2), peti pododstavek, uvodno besedilo

Člen 7(2), drugi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 6(2), peti pododstavek, prva alinea

Člen 7(2), drugi pododstavek, točka (a)

Člen 6(2), peti pododstavek, druga alinea

Člen 7(2), drugi pododstavek, točka (b)

Člen 6(2), peti pododstavek, tretja alinea

Člen 7(2), drugi pododstavek, točka (c)

Člen 6(2), peti pododstavek, četrta alinea

Člen 7(2), drugi pododstavek, točka (d)

Člen 6(2), peti pododstavek, peta alinea

Člen 7(2), drugi pododstavek, točka (e)

Člen 6(2), šesti pododstavek, uvodno besedilo

Člen 7(3), uvodno besedilo

Člen 6(2), šesti pododstavek, prva alinea

Člen 7(3)(a)

Člen 6(2), šesti pododstavek, druga alinea

Člen 7(3)(b)

Člen 6(2), šesti pododstavek, tretja alinea

Člen 7(3)(c)

Člen 6(2), šesti pododstavek, četrta alinea

Člen 7(3)(d)

Člen 6(2), šesti pododstavek, peta alinea

Člen 7(3)(e)

Člen 6(3), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 6(2), uvodno besedilo

Člen 6(3), prvi pododstavek, prva alinea

Člen 6(2)(a)

Člen 6(3), prvi pododstavek, druga alinea

Člen 6(2)(b)

Člen 6(3), prvi pododstavek, tretja alinea

Člen 6(2)(c)

Člen 6(3), prvi pododstavek, četrta alinea

Člen 6(2)(d)

Člen 6(3), prvi pododstavek, peta alinea

Člen 6(2)(e)

Člen 6(3), prvi pododstavek, šesta alinea

Člen 6(2)(f)

Člen 6(3), prvi pododstavek, sedma alinea

Člen 6(2)(g)

Člen 6(3), drugi pododstavek, prvi stavek

Člen 6(3), prvi pododstavek

Člen 6(3), drugi pododstavek, drugi stavek

Člen 6(3), drugi pododstavek

Člen 6a

Člen 8

Člen 6b

Člen 9

Člen 7, prvi odstavek

Člen 10(1)

Člen 7, drugi odstavek

Člen 10(2)

Člen 7, tretji odstavek, uvodno besedilo

Člen 10(3), uvodno besedilo

Člen 7, tretji odstavek, prva alinea

Člen 10(3)(a)

Člen 7, tretji odstavek, druga alinea

Člen 10(3)(b)

Člen 7, tretji odstavek, tretja alinea

Člen 10(3)(c)

Člen 7, tretji odstavek, četrta alinea

Člen 10(3)(d)

Člen 8

Člen 11

Člen 12

Člen 13

Člen 9

Člen 14

Priloga I

Priloga II


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

8.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 217/16


SKLEP SVETA

z dne 9. junija 2006

o podpisu in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov

(2006/550/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v skladu z mehanizmi in direktivami v Prilogi k Sklepu Sveta, ki pooblašča Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti, s pogajanji dosegla Sporazum med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“).

(3)

Sporazum bi bilo treba s pridržkom njegove poznejše sklenitve podpisati in začasno uporabljati –

SKLENIL:

Člen 1

Podpis Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov se odobri v imenu Skupnosti, s pridržkom sklepa Sveta o njegovi sklenitvi.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Skupnosti podpiše(-jo) Sporazum s pridržkom njegove sklenitve.

Člen 3

Do začetka veljavnosti Sporazuma se le-ta začasno uporablja od prvega dne prvega meseca po dnevu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku za ta namen potrebnih postopkov.

Člen 4

Predsednik Sveta je pooblaščen, da pošlje uradno obvestilo iz člena 8(2) Sporazuma.

V Luxembourgu, 9. junija 2006

Za Svet

Predsednik

H. GORBACH


SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov

EVROPSKA SKUPNOST

na eni strani in

NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA MAKEDONIJA

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“) STA SE –

OB UGOTOVITVI, da so bili sklenjeni dvostranski sporazumi o zračnih prevozih med več državami članicami Evropske skupnosti in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, ki vsebujejo določbe, ki so v nasprotju z zakonodajo Evropske skupnosti,

OB UGOTOVITVI, da ima Evropska skupnost izključno pristojnost v zvezi z nekaterimi vidiki, ki so lahko vključeni v dvostranske sporazume o zračnih prevozih med državami članicami Evropske skupnosti in tretjimi državami,

OB UGOTOVITVI, da imajo po zakonodaji Evropske skupnosti letalski prevozniki Skupnosti s sedežem v državi članici pravico do nediskriminatornega dostopa do zračnih poti med državami članicami Evropske skupnosti in tretjimi državami,

OB UPOŠTEVANJU sporazumov med Evropsko skupnostjo in nekaterimi tretjimi državami, ki državljanom teh tretjih držav omogočajo, da pridobijo lastništvo v letalskih prevoznikih, ki so licencirani v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti,

OB PRIZNAVANJU, da bi se morale določbe dvostranskih sporazumov o zračnih prevozih med državami članicami Evropske skupnosti in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, ki so v nasprotju z zakonodajo Evropske skupnosti, popolnoma uskladiti s to zakonodajo, z namenom vzpostaviti trdno pravno podlago za zračne prevoze med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in ohraniti stalnost takih zračnih prevozov,

OB UGOTOVITVI, da Evropska skupnost v okviru teh pogajanj nima namena vplivati na skupni obseg zračnega prometa med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ter na ravnovesje med letalskimi prevozniki Skupnosti in letalskimi prevozniki Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ali se pogajati za spremembe določb obstoječih dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu v zvezi s prometnimi pravicami –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Splošne določbe

1.   V tem sporazumu „države članice“ pomenijo države članice Evropske skupnosti.

2.   Sklicevanja v posameznem sporazumu, navedenem v Prilogi I, na državljane države članice, ki je pogodbenica slednjega sporazuma, se razumejo kot sklicevanja na državljane držav članic Evropske skupnosti.

3.   Sklicevanja v posameznem sporazumu, navedenem v Prilogi I, na letalske prevoznike ali letalske družbe države članice, ki je pogodbenica slednjega sporazuma, se razumejo kot sklicevanja na letalske prevoznike ali letalske družbe, ki jih določi navedena država članica.

Člen 2

Določitev s strani države članice

1.   Določbe iz odstavkov 2 in 3 tega člena nadomestijo ustrezne določbe v členih, ki so navedeni v Prilogi II(a) in (b), o določitvi letalskega prevoznika s strani zadevne države članice, njegovih pooblastil in dovoljenj, ki jih prizna Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, in zavrnitvi, preklicu, začasnem odvzemu ali omejitvi pooblastil ali dovoljenj letalskega prevoznika.

2.   Ob prejemu določitve s strani države članice Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija prizna ustrezna pooblastila in dovoljenja z najmanjšo postopkovno zamudo, pod pogojem, da:

(i)

ima letalski prevoznik sedež v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti na ozemlju države članice, ki ga je določila, in ima veljavno operativno licenco v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti;

(ii)

država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika in je ustrezni letalski organ v določitvi jasno opredeljen; in

(iii)

je letalski prevoznik v lasti in bo tudi še nadalje neposredno v lasti države članice ali bo njegov večinski lastnik država članica in/ali državljani države članice ali drugih držav, ki so navedene v Prilogi III, in/ali državljani teh drugih držav, in da imajo te države in/ali ti državljani ves čas učinkovit nadzor.

3.   Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija lahko zavrne, prekliče, začasno odvzame ali omeji pooblastila ali dovoljenja letalskega prevoznika, ki ga določi država članica, če:

(i)

letalski prevoznik nima sedeža v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti na ozemlju države članice, ki ga je določila, ali nima veljavne operativne licence v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti;

(ii)

država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, ne izvaja in ne vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika, ali ustrezni letalski organ v določitvi ni jasno opredeljen; ali

(iii)

letalski prevoznik ni v lasti in ni učinkovito nadzorovan neposredno ali prek večinskega deleža s strani držav članic in/ali državljanov držav članic in/ali drugih držav, ki so navedene v Prilogi III, in/ali državljanov teh drugih držav.

Pri izvajanju svoje pravice iz tega odstavka Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ne diskriminira letalskih prevoznikov Skupnosti na podlagi državne pripadnosti.

Člen 3

Pravice v zvezi s predpisanim nadzorom

1.   Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo člene, navedene v Prilogi II(c).

2.   Kjer država članica določi letalskega prevoznika, katerega predpisani nadzor izvaja in vzdržuje druga država članica, se pravice Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v skladu z varnostnimi predpisi iz sporazuma med državo članico, ki je določila letalskega prevoznika, in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo uporabljajo na enak način za to drugo državo članico pri sprejemanju, izvajanju ali ohranitvi varnostnih standardov in za operativno dovoljenje navedenega letalskega prevoznika.

Člen 4

Obdavčitev letalskega goriva

1.   Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo ustrezne določbe iz členov, navedenih v Prilogi II(d).

2.   Ne glede na kakršne koli druge nasprotne določbe nobena določba sporazumov iz Priloge II(d) ne preprečuje državam članicam, da uvedejo davke, prispevke, dajatve, pristojbine ali druge dajatve za gorivo, dobavljeno na njenem ozemlju za uporabo v zrakoplovu določenega letalskega prevoznika Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki opravlja promet med enim krajem na ozemlju te države članice in drugim krajem na ozemlju te države članice ali na ozemlju druge države članice.

Člen 5

Tarife za prevoz znotraj Evropske skupnosti

1.   Določbe v odstavku 2 tega člena dopolnjujejo člene, navedene v Prilogi II(e).

2.   Za tarife, ki jih zaračuna(-jo) letalski prevoznik(-i), določeni s strani Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v skladu s sporazumom iz Priloge I, ki vsebuje določbo iz Priloge II(e), za prevoz, ki se v celoti opravlja znotraj Evropske skupnosti, se uporablja zakonodaja Evropske skupnosti.

Člen 6

Priloge k Sporazumu

Priloge k temu sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 7

Revizija ali sprememba

Pogodbenici lahko ta sporazum kadarkoli sporazumno revidirata ali spremenita.

Člen 8

Začetek veljavnosti in začasna uporaba

1.   Ta sporazum začne veljati, ko se pogodbenici pisno uradno obvestita, da so bili zaključeni notranji postopki, potrebni za začetek veljavnosti.

2.   Ne glede na odstavek 1 se pogodbenici strinjata, da se ta sporazum začasno uporablja od prvega dne meseca, ki sledi dnevu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku za ta namen potrebnih postopkov.

3.   Sporazumi in drugi dogovori med državami članicami in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, ki na dan podpisa tega sporazuma še ne veljajo in se ne uporabljajo začasno, so navedeni v Prilogi I(b). Ta sporazum se uporablja za vse takšne sporazume in dogovore od začetka njihove veljavnosti ali začasne uporabe.

Člen 9

Prenehanje veljavnosti

1.   V primeru prenehanja veljavnosti sporazuma iz Priloge I istočasno prenehajo veljati tudi vse določbe tega sporazuma, ki so povezane z zadevnim sporazumom iz Priloge I.

2.   V primeru prenehanja veljavnosti vseh sporazumov iz Priloge I istočasno preneha veljati tudi ta sporazum.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

V Luxembourgu, devetega junija leta dva tisoč šest, sestavljeno v dveh izvodih v uradnih jezikih pogodbenic.

Image

Image

Image

PRILOGA I

Seznam sporazumov iz člena 1 tega sporazuma

(a)

Sporazumi o zračnem prevozu med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in državami članicami Evropske skupnosti, ki so bili na dan podpisa tega sporazuma sklenjeni, podpisani in/ali so se začasno uporabljali:

Sporazum med Avstrijsko zvezno vlado in Makedonsko vlado o zračnem prevozu, podpisan v Gradcu dne 8. novembra 1996 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum z Avstrijo“),

Sporazum med Belgijsko vlado in Makedonsko vlado o zračnem prevozu, podpisan v Bruslju dne 22. oktobra 1998 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum z Belgijo“);

v zvezi s tem sporazumom je treba upoštevati tudi Memorandum o soglasju, podpisan v Bruslju dne 5. oktobra 1998,

Sporazum med Češkoslovaško republiko in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo o zračnem prevozu, podpisan v Beogradu dne 28. februarja 1956 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum s Češko“),

Sporazum med Vlado Kraljevine Danske in Makedonsko vlado o zračnem prevozu, podpisan v Kopenhagnu dne 20. marca 2000 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum z Dansko“),

Sporazum med Vlado Zvezne republike Nemčije in Makedonsko vlado o zračnem prevozu, podpisan v Skopju dne 16. julija 2002 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum z Nemčijo“),

Sporazum med Madžarsko vlado in Makedonsko vlado o zračnem prevozu, podpisan v Budimpešti dne 11. maja 2000 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum z Madžarsko“),

Sporazum med Vlado Italijanske republike in Makedonsko vlado o zračnem prevozu, podpisan v Skopju dne 3. februarja 1997 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum z Italijo“),

Sporazum med Vlado Kraljevine Nizozemske in Makedonsko vlado o zračnem prevozu med njunima ozemljema in preko njunih ozemelj, podpisan v Skopju dne 6. februarja 1997 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum z Nizozemsko“),

Sporazum med Vlado Slovaške republike in Vlado Republike Makedonije o zračnem prevozu, podpisan v Bratislavi dne 15. maja 2002 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum s Slovaško“),

Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o rednem zračnem prometu, podpisan v Ohridu dne 24. marca 1992 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum s Slovenijo“),

spremenjen dne 20. julija 1992 in dne 6. novembra 1992,

Sporazum med Vlado Španije in Makedonsko vlado o zračnem prevozu, podpisan v Skopju dne 2. marca 1999 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum s Španijo“),

Sporazum med Vlado Kraljevine Švedske in Vlado Republike Makedonije o zračnem prevozu, podpisan v Kopenhagnu dne 20. marca 2000 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum s Švedsko“),

Sporazum med Vlado Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter Vlado Republike Makedonije o zračnem prevozu, podpisan v Skopju dne 1. oktobra 1999 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum z Združenim kraljestvom“).

(b)

Parafirani ali podpisani sporazumi o zračnem prevozu in drugi dogovori med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in državami članicami Evropske skupnosti, ki na dan podpisa tega sporazuma še niso začeli veljati in se niso začasno uporabljali:

Sporazum med Vlado Republike Estonije in Vlado Republike Makedonije o zračnem prevozu, parafiran dne 4. novembra 2000 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum z Estonijo“),

Sporazum med Vlado Francoske republike in Vlado Republike Makedonije o zračnem prevozu, parafiran v Parizu dne 11. februarja 2002 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum s Francijo“),

Sporazum med Vlado Republike Poljske in Vlado Republike Makedonije o zračnem prevozu, parafiran v Varšavi dne 14. junija 2000 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum s Poljsko“);

v zvezi s tem sporazumom je treba upoštevati tudi Memorandum o soglasju, podpisan v Varšavi dne 14. junija 2000.

PRILOGA II

Seznam členov sporazumov iz členov 2 do 5 tega sporazuma, navedenih v Prilogi I tega sporazuma

(a)

Določitev s strani države članice:

člen 3 Sporazuma z Avstrijo,

člen 2 Sporazuma s Češko,

člen 3(4) Sporazuma z Dansko,

člen 3 Sporazuma z Estonijo,

člen 3(2)(a) Sporazuma s Francijo,

člen 3(4) Sporazuma z Nemčijo,

člen 3 Sporazuma z Madžarsko,

člen 4(4) Sporazuma z Italijo,

člen 4(4) Sporazuma z Nizozemsko,

člen 3(4) Sporazuma s Poljsko,

člen 3(5) Sporazuma s Slovaško,

člen 6 Sporazuma s Slovenijo,

člen 3(4) Sporazuma s Španijo,

člen 3(4) Sporazuma s Švedsko,

člen 4 Sporazuma z Združenim kraljestvom.

(b)

Zavrnitev, preklic, začasni odvzem ali omejitev pooblastil ali dovoljenj:

člen 4(1)(a) Sporazuma z Avstrijo,

člen 5(1)(d) Sporazuma z Belgijo,

člen 4(1)(a) Sporazuma z Dansko,

člen 4 Sporazuma z Estonijo,

člen 4(1)(a) Sporazuma s Francijo,

člen 4 Sporazuma z Nemčijo,

člen 5(1)(d) Sporazuma z Madžarsko,

člen 5(1)(a) Sporazuma z Italijo,

člen 5(1)(c) Sporazuma z Nizozemsko,

člen 4(1)(c) Sporazuma s Poljsko,

člen 4(1)(a) Sporazuma s Slovaško,

člen 7 Sporazuma s Slovenijo,

člen 4(1)(a) Sporazuma s Španijo,

člen 4(1)(a) Sporazuma s Švedsko,

člen 5 Sporazuma z Združenim kraljestvom.

(c)

Predpisani nadzor:

člen 16 Sporazuma z Estonijo,

člen 8 Sporazuma s Francijo,

člen 12 Sporazuma z Nemčijo,

člen 8 Sporazuma z Madžarsko,

člen 14 Sporazuma z Nizozemsko,

člen 17 Sporazuma s Poljsko,

člen 15 Sporazuma s Slovaško,

člen 13 Sporazuma s Španijo.

(d)

Obdavčitev letalskega goriva:

člen 8 Sporazuma z Avstrijo,

člen 10 Sporazuma z Belgijo,

člen 6 Sporazuma s Češko,

člen 6 Sporazuma z Dansko,

člen 9 Sporazuma z Estonijo,

člen 10 Sporazuma s Francijo,

člen 6 Sporazuma z Nemčijo,

člen 11 Sporazuma z Madžarsko,

člen 6 Sporazuma z Italijo,

člen 10 Sporazuma z Nizozemsko,

člen 6 Sporazuma s Poljsko,

člen 9 Sporazuma s Slovaško,

člen 9 Sporazuma s Slovenijo,

člen 5 Sporazuma s Španijo,

člen 6 Sporazuma s Švedsko,

člen 8 Sporazuma z Združenim kraljestvom.

(e)

Tarife za prevoz znotraj Evropske skupnosti:

člen 12 Sporazuma z Avstrijo,

člen 13 Sporazuma z Belgijo,

člen 7 Sporazuma s Češko,

člen 11 Sporazuma z Dansko,

člen 14 Sporazuma z Estonijo,

člen 14 Sporazuma s Francijo,

člen 10 Sporazuma z Nemčijo,

člen 14 Sporazuma z Madžarsko,

člen 8 Sporazuma z Italijo,

člen 6 Sporazuma z Nizozemsko,

člen 10 Sporazuma s Poljsko,

člen 13 Sporazuma s Slovaško,

člen 13 Sporazuma s Slovenijo,

člen 7 Sporazuma s Španijo,

člen 11 Sporazuma s Švedsko,

člen 7 Sporazuma z Združenim kraljestvom.

PRILOGA III

Seznam drugih držav iz člena 2 tega sporazuma

(a)

Republika Islandija (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(b)

Kneževina Lihtenštajn (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(c)

Kraljevina Norveška (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(d)

Švicarska konfederacija (v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu).


8.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 217/28


SKLEP SVETA

z dne 24. julija 2006

o imenovanju predsednika Urada Skupnosti za rastlinske sorte

(2006/551/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (1), zlasti člena 43(1) in (2) Uredbe,

ob upoštevanju sporočila, ki ga je posredovala Komisija 3. julija 2006, potem ko je pridobila mnenje upravnega sveta Urada Skupnosti za rastlinske sorte –

SKLENIL:

Edini člen

Gospod Bart KIEWIET, rojen 7. januarja 1947, se imenuje za predsednika Urada Skupnosti za rastlinske sorte za dobo petih let.

Njegov mandat začne teči na dan prevzema dolžnosti, o katerem se morata še dogovoriti predsednik in upravni svet Urada.

V Bruslju, 24. julija 2006

Za Svet

Predsednik

M. PEKKARINEN


(1)  UL L 227, 1.9.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 873/2004 (UL L 162, 30.4.2004, str. 38).


Komisija

8.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 217/29


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 3. avgusta 2006

o spremembi Priloge XI k Direktivi Sveta 2003/85/ES v zvezi s seznamom laboratorijev, pooblaščenih za ravnanje z živim virusom slinavke in parkljevke za proizvodnjo cepiva

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 3447)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/552/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke, ki razveljavljajo Direktivo 85/511/EGS in odločbe 89/531/EGS in 91/665/EGS ter spreminja Direktivo 92/46/EGS (1), in zlasti člena 67(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2003/85/ES določa minimalne nadzorne ukrepe, ki se uporabijo v primeru izbruha slinavke in parkljevke ter nekatere preventivne ukrepe za izboljševanje osveščenosti o bolezni ter pripravljenosti pristojnih organov in kmetov na slinavko in parkljevko.

(2)

Preventivni ukrepi, določeni v Direktivi 2003/95/ES vključujejo določbo, ki države članice obvezuje, da se ravnanje z živim virusom slinavke in parkljevke za proizvodnjo bodisi inaktiviranih antigenov za proizvodnjo cepiv bodisi cepiv ter z njimi povezanih raziskav izvaja le v odobrenih laboratorijih, navedenih v delu B Priloge XI k tej direktivi.

(3)

Pristojni nemški organi so uradno obvestili Komisijo o nekaterih spremembah v zvezi s proizvajalci cepiva za slinavko in parkljevko v tej državi članici. Nemčija je obnovila potrebna varnostna jamstva za laboratorij, ki se nahaja na njenem ozemlju.

(4)

Iz varnostnih razlogov je pomembno vzdrževati posodobljen seznam laboratorijev, pooblaščenih za ravnanje z živim virusom slinavke in parkljevke za proizvodnjo cepiva iz Direktive 2003/85/ES.

(5)

Seznam laboratorijev, pooblaščenih za ravnanje z živim virusom slinavke in parkljevke za proizvodnjo cepiva je treba v delu B Priloge XI k Direktivi 2003/85/ES ustrezno nadomestiti z besedilom iz Priloge k tej odločbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

V Prilogi XI k Odločbi 2003/85/ES se del B nadomesti z besedilom v Prilogi k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba začne veljati 3. julija 2006.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 3. avgusta 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 306, 22.11.2003, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2005/615/ES (UL L 213, 18.8.2005, str. 14).


PRILOGA

V Prilogi XI k Direktivi 2003/85/ES se del B nadomesti z:

„Laboratoriji, pooblaščeni za ravnanje z živim virusom slinavke in parkljevke za proizvodnjo cepiva

Država članica, v kateri je laboratorij

Laboratorij

Oznaka ISO

Ime

DE

Nemčija

Intervet International GmbH, Köln

FR

Francija

Merial, S.A.S., Laboratoire IFFA, Lyon

GB

Združeno kraljestvo

Merial, S.A.S., Pirbright Laboratory, Pirbright

NL

Nizozemska

CIDC-Lelystad,

Central Institute for Animal Disease Control, Lelystad“


8.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 217/31


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 4. avgusta 2006

o nakupu Skupnosti marker cepiva proti klasični prašičji kugi z namenom povečanja zalog navedenega cepiva v Skupnosti

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 3461)

(2006/553/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (1), in zlasti člena 6(2) in člena 8(2) Odločbe,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (2), in zlasti člena 18(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Klasična prašičja kuga pomeni tveganje za domače in divje prašiče v Skupnosti.

(2)

Izbruhi klasične prašičje kuge na gospodarstvih z domačimi prašiči imajo lahko resne posledice in lahko povzročijo gospodarsko izgubo v Skupnosti, zlasti če se pojavijo v območjih z visoko gostoto prašičev.

(3)

Pravila za cepljenje domačih in divjih prašičev v izrednih situacijah in opredelitev pojma marker cepivo so določeni v direktivi 2001/89/ES.

(4)

Skupnost ima na zalogi že 1 000 000 doz živega oslabljenega cepiva proti klasični prašičji kugi in je v postopku nakupa 1 550 000 doz marker cepiva proti klasični prašičji kugi.

(5)

Zaradi stanja v Skupnosti in zlasti stanja bolezni v državah pristopnicah je verjetno, da bo cepljenje proti klasični prašičji kugi v izrednih situacijah z marker cepivom presegalo število doz cepiva, ki ga ima Skupnost na zalogi.

(6)

Da bi Skupnost okrepila svojo sposobnost hitrega odziva na klasično prašičjo kugo, je treba kupiti zadostno število doz marker cepiva ter poskrbeti za njihovo shranjevanje in razpoložljivost v nujnih primerih.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1.   Skupnost čimprej kupi 7 000 000 doz marker cepiva proti klasični prašičji kugi.

2.   Skupnost poskrbi za shranjevanje in distribucijo cepiva iz odstavka 1.

Člen 2

Stroški ukrepov iz člena 1 lahko znašajo največ 7 500 000 EUR.

Člen 3

Ukrepe, navedene v členu 1(2), Komisija izvede v sodelovanju z dobavitelji, imenovanimi na podlagi razpisa.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 4. avgusta 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2006/53/ES (UL L 29, 2.2.2006, str. 37).

(2)  UL L 316, 1.12.2001, str. 5. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.