5.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 215/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

5.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 215/3

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1458/2003 (2) določa odprtje in upravljanje tarifnih kvot v sektorju prašičjega mesa.

(2)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 (3), odobrenega s Sklepom Sveta 2006/333/ES (4), določa povečanje letne uvozne tarifne kvote za prašičje meso erga omnes za 1 430 ton prašičjega mesa.

(3)

Navedbe v zahtevku za uvozna dovoljenja, morajo biti v več jezikih Skupnosti.

(4)

Glede na to, da bosta verjetno Bolgarija in Romunija s 1. januarjem 2007 pristopili k Evropski uniji, je priporočljivo za izdajo zahtevkov za dovoljenja za prvo četrtletje 2007 določiti drugo obdobje.

(5)

Uredbo (ES) št. 1458/2003 je treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za prašičje meso –

1.

V členu 4 se točki d in e nadomestita z naslednjim:

2.

Odstavku 1 člena 5 se doda naslednji pododstavek:

„Za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2007 pa se zahtevki za dovoljenja vložijo v prvih 15 dneh januarja 2007.“

3.

Priloge I do IV se nadomestijo z besedilom Priloge k tej uredbi.

5.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 215/10

(1)

Uredba (ES) št. 1774/2002 določa posebne zahteve za pravila v zvezi z živalskimi stranskimi proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi.

(2)

Da se prepreči kakršno koli tveganje razpršitve patogenov in/ali ostankov škodljivih snovi, Uredba (ES) št. 1774/2002 določa, da je treba stranske živalske proizvode ločeno predelovati, skladiščiti in hraniti v odobrenem in nadzorovanem obratu, ki ga v ta namen pooblasti zadevna država članica, ali pa jih je treba odstranjevati na primeren način. Poglavji III in IV navedene uredbe določata zahteve v zvezi z odobritvijo takšnih obratov.

(3)

Člen 26(4) Uredbe (ES) št. 1774/2002 določa, da morajo države članice sestaviti sezname obratov, odobrenih v skladu z navedeno uredbo.

(4)

Zato je treba v zvezi z navedenimi seznami odobrenih obratov določiti izvedbena pravila, vključno z načinom navajanja podatkov v takšnih seznamih na nacionalnih spletiščih, ki so na voljo Komisiji in javnosti. Treba je tudi zagotoviti, da Komisija vzdržuje spletišče, na katerem so objavljeni navedeni seznami.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

5.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 215/12

(1)

Člen 27(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (1) določa, da morajo vse fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki proizvajajo vino, dobaviti v destilacijo vse stranske proizvode, ki nastanejo pri proizvodnji vina.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1623/2000 z dne 25. julija 2000 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za Uredbo Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino ob upoštevanju tržnih mehanizmov (2) določa pravila uporabe te obveznosti destilacije, v členu 49 pa tudi nekatere možne izjeme.

(3)

Madžarska je sprejela potrebne ukrepe za uporabo te obveznosti destilacije. Vendar pa zmogljivosti destilarn na Madžarskem trenutno ne zadostujejo za destilacijo vseh stranskih proizvodov.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 1990/2004 (3) je dovolila Madžarski, da nekatere kategorije proizvajalcev izključi iz obveznosti destilacije stranskih proizvodov pri proizvodnji vina za vinsko leto 2004/2005. To dovoljenje se je podaljšalo za vinsko leto 2005/2006. Glede na zgoraj opisani položaj je spet treba to dovoljenje podaljšati na vinsko leto 2006/2007.

(5)

Uredbo (ES) št. 1990/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

5.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 215/13

(1)

Člen 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva možnost ukrepa krizne destilacije, ki se lahko sprejme zaradi znatnih presežkov pri izrednih motnjah na trgu. Ta ukrep se lahko omeji na nekatere kategorije vina ali nekatere površine pridelave in se na vlogo zadevne države članice lahko uporabi za kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju.

(2)

Portugalska je zahtevala odprtje krizne destilacije za namizna vina, pridelana na njenem ozemlju.

(3)

Na trgu namiznih vin na Portugalskem so bili zabeleženi precejšnji presežki, kar se odraža v padcu cen in zaskrbljujočem povečanju zalog proti koncu tržnega leta 2005/2006. Z namenom zaustavitve negativnega gibanja in izboljšanja težkega položaja na trgu je treba zaloge namiznega vina zmanjšati na raven, ki se šteje za običajno v smislu pokrivanja zahtev trga.

(4)

Ker so pogoji iz člena 30(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999 izpolnjeni, je primerno predvideti odprtje krizne destilacije za največ 200 000 hektolitrov namiznega vina.

(5)

Krizna destilacija, ki se odpre s to uredbo, mora biti glede ukrepa destilacije iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 1623/2000 z dne 25. julija 2000 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za Uredbo (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino ob upoštevanju tržnih mehanizmov (2) v zvezi z ukrepom destilacije iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999. Uporabljati se morajo tudi druge določbe Uredbe (ES) št. 1623/2000, zlasti določbe glede dostave alkohola intervencijski agenciji in glede plačila predujma.

(6)

Odkupna cena, ki jo destilarne plačajo proizvajalcu, mora biti takšna, da odpravlja motnje na trgu in hkrati proizvajalcem omogoča koristi od ukrepa.

(7)

Proizvod krizne destilacije mora biti le surovi ali nevtralni alkohol, ki se obvezno dostavi intervencijski agenciji, da se izogne motnjam na trgu za pitni alkohol, ki se predvsem dobavlja z destilacijo iz člena 29 Uredbe (ES) št. 1493/1999.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

5.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 215/15

(1)

Svet je dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti s pogajanji dosegla sporazum z Republiko Libanon o nekaterih vidikih zračnih prevozov v skladu z mehanizmi in direktivami v Prilogi k Sklepu Sveta, ki pooblašča Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(3)

S pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve je treba sporazum, ki ga je Komisija dosegla s pogajanji, podpisati in začasno uporabljati –

5.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 215/26

(1)

Reforma lizbonske strategije leta 2005 je poudarila gospodarsko rast in delovna mesta. Smernice zaposlovanja (4) kot del evropske strategije zaposlovanja in splošnih smernic za gospodarsko politiko (5) so bile sprejete kot del integriranega paketa, pri čemer ima evropska strategija zaposlovanja vodilno vlogo pri izvajanju ciljev lizbonske strategije glede zaposlovanja in trga dela.

(2)

Evropska unija mora aktivirati vse ustrezne nacionalne vire in vire Skupnosti – vključno s kohezijsko politiko – v treh razsežnostih Lizbonske strategije (gospodarski, socialni in okoljski), da bi v splošnem okviru trajnostnega razvoja bolje izkoristila njihovo sinergijo.

(3)

Smernice za zaposlovanje in splošne smernice za gospodarsko politiko bi bilo treba v celoti pregledati le vsaka tri leta, v vmesnem triletnem obdobju do leta 2008 pa bi moralo njihovo posodabljanje ostati strogo omejeno, da se zagotovi stopnja stabilnosti, potrebna za učinkovito izvajanje.

(4)

Ocena nacionalnih programov reform držav članic iz letnega poročila Komisije o napredku in skupnega poročila o zaposlovanju kaže, da morajo države članice nadaljevati z obravnavo prednostnih nalog:

(5)

Med zasedanjem Evropskega sveta 23. in 24. marca 2006 je bila poudarjena osrednja vloga politik zaposlovanja v okviru Lizbonske agende in potreba po povečanju zaposlitvenih priložnosti za prednostne kategorije glede na življenjska obdobja. V zvezi s tem je bil na omenjenem zasedanju potrjen Evropski pakt za enakost med spoloma, ki bi moral dodatno poudariti vprašanje načela enakosti spolov in v večjem obsegu dati zagon izboljšanju perspektiv in priložnosti za ženske.

(6)

Odprava ovir za mobilnost delavcev, kakor jo obravnavajo Pogodbe, med drugim tudi Pogodbe o pristopu, bi morala okrepiti delovanje notranjega trga ter spodbuditi njegovo rast in zaposlitveni potencial.

(7)

Glede na oceno Komisije nacionalnih programov reform in zaključkov Evropskega sveta bi se morali sedaj osredotočiti na učinkovito in pravočasno izvajanje, s posebno pozornostjo na dogovorjenih kvantitativnih ciljih, kot so določeni v smernicah 2005–2008 in v skladu s sklepi Evropskega sveta.

(8)

Države članice bi morale upoštevati smernice za zaposlovanje pri načrtovanju uporabe sredstev Skupnosti, predvsem Evropskega socialnega sklada.

(9)

Glede na integrirano naravo paketa smernic bi morale države članice v celoti izvajati splošne smernice za gospodarsko politiko –

5.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 215/28

(1)

Direktiva 2002/53/ES Svetu omogoča, da ugotavlja, ali uradni preskusi sort, opravljeni v tretji državi, nudijo enaka jamstva kot tisti, ki se opravljajo v državah članicah.

(2)

Pravila glede uradnih preskusov sort, izvedenih na Hrvaškem za pšenico, ječmen in koruzo določajo, da so sorte glede njihove razločljivosti, nespremenljivosti in izenačenosti sprejete na podlagi rezultatov uradnih preskusov, zlasti pridelovalnih preskusov, ki zajemajo zadostno število lastnosti za opis sorte.

(3)

Preskus navedenih pravil in način njihove izvedbe na Hrvaškem glede treh prej navedenih sort sta pokazala, da nudijo enaka jamstva, kot preskusi, ki jih opravijo države članice, ob upoštevanju zahteve, da so izpolnjeni določeni dodatni pogoji.

(4)

Ta odločba ne preprečuje Skupnosti, da prekliče odločitev o izenačitvi, če pogoji, na podlagi katerih je bila sprejeta ta odločitev, niso oziroma niso več izpolnjeni.

(5)

Glede na to, da bo tehnične določbe prilog verjetno treba pogosto spreminjati, bi bilo primerno, da bi se te določbe sprejemale v skladu s postopkom iz člena 4 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (2) –

5.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 215/30

5.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 215/31

(1)

Republika Italija je 27. januarja in 28. februarja 2006 Komisiji poslala odloka št. 35 in 36 Ministrstva za promet in zveze z dne 29. decembra 2005 (objavljena v Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana dne 11. januarja 2006) o uvedbi obveznosti javnih služb za 16 letalskih prog med letališči na Sardiniji in glavnimi italijanskimi letališči ter v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe (EGS) št. 2408/92 prosila Komisijo, da to objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(2)

24. marca 2006 je Komisija objavila obvestilo o obveznostih javnih služb, uvedenih z Odlokom št. 35 („Obvestilo z dne 24. marca 2006“) (2) na naslednjih šestih letalskih progah:

(3)

21. aprila 2006 je Komisija objavila obvestilo o obveznostih javnih služb, uvedenih z Odlokom št. 36 („Obvestilo z dne 21. aprila 2006“) (3) na naslednjih desetih letalskih progah:

(4)

Glavne značilnosti obveznosti javnih služb, objavljenih v navedenih dveh obvestilih, so:

(5)

Upoštevati je treba, da je Republika Italija pred uvedbo obveznosti javnih služb, ki je predmet te odločbe, uvedla obveznosti javnih služb z odlokoma z dne 1. avgusta 2000 in 21. decembra 2000 za šest letalskih prog med letališči na Sardiniji ter letališčema Rim in Milano. Te obveznosti so bile objavljene v Uradnem listu Evropskih skupuosti z dne 7. oktobra 2000 (4) („Obvestilo z dne 7. oktobra 2000“). V skladu s členom 4(1)(d) Uredbe (EGS) št. 2408/92 so bile zadevne letalske proge predmet javnega razpisa, na podlagi katerega se je izbralo in pooblastilo letalske prevoznike za izključno opravljanje zračnih prevozov na letalskih progah, za katero so dobili finančno nadomestilo (5).

(6)

Letalski prevozniki, pooblaščeni za opravljanje zračnih prevozov na letalskih progah v skladu z obveznostmi javnih služb, so:

(7)

Ti dogovori so bili nadomeščeni z obveznostmi javnih služb, uvedenimi z italijanskim odlokom z dne 8. novembra 2004 in objavljenimi v Uradnem listu Evropske unije z dne 10. decembra 2004 („Obvestilo z dne 10. decembra 2004“) (6). Po odločbi Regionalnega upravnega sodišča Lazia z dne 17. marca 2005, ki je delno razveljavila Odlok z dne 8. novembra 2004, so italijanske oblasti Komisijo obvestile, da so „ukinile“ te obveznosti. V ta namen je bilo 1. julija 2005 objavljeno obvestilo v Uradnem listu Evropske unije  (7). Italijanske oblasti so dne 6. decembra 2005 Komisijo obvestile, da je bil Odlok z dne 8. novembra 2004 razveljavljen z dne 15. novembra 2004.

(8)

Italijanske oblasti so dne 28. februarja 2006 Komisijo obvestile o odloku, sprejetem dne 23. februarja 2006, ki spreminja Odlok št. 35 z dne 29. decembra 2005 in z 2. majem 2006 razveljavlja odloka z dne 1. avgusta 2000 in 21. decembra 2000.

(9)

V sporočilu Komisiji z dne 22. marca 2005 so italijanske oblasti navedle, da so se obveznosti javnih služb, objavljene v Obvestilu z dne 7. oktobra 2000, uporabljale „na prostovoljni osnovi“. To je bilo prvič, da so italijanske oblasti Komisijo obvestile o tem, da se obveznosti javnih služb še vedno uporabljajo.

(10)

Pravni sistem obveznosti javnih služb je določen z Uredbo (EGS) št. 2408/92 („Uredba“), katere cilj je opredeliti pogoje za uporabo načela prostega pretoka storitev na področju zračnih prevozov.

(11)

Obveznosti javnih služb so opisane kot izjema pri načelu Uredbe, na podlagi katere „ob upoštevanju te uredbe zadevna(-e) država(-e) članica(-e) dovoli(-jo) letalskim prevoznikom Skupnosti, da uresničujejo prometne pravice na letalskih progah znotraj Skupnosti“ (8).

(12)

Pogoji njihove uvedbe so navedeni v členu 4. Pri tem se strogo upošteva načeli nediskriminacije in sorazmernosti. Biti morajo ustrezno utemeljene na podlagi meril iz tega člena.

(13)

Pravni režim obveznosti javnih služb natančneje določa, da lahko vsaka država članica uvede obveznosti javnih služb za redne zračne prevoze do letališča, ki oskrbuje obrobno območje ali območje v razvoju na njenem ozemlju, ali na progi z redkim prometom do katerega koli regionalnega letališča na njenem ozemlju, če takšna letalska proga velja kot izredno pomembna za gospodarski razvoj območja, kjer je to letališče, in sicer do obsega, ki je nujno potreben, da se na tej letalski progi zagotovi ustrezno opravljanje rednih zračnih prevozov, ki zadovoljujejo ustaljene standarde neprekinjenosti, rednosti, zmogljivosti in določanja cen, ki jih letalski prevozniki ne bi prevzeli, če bi upoštevali le svoje komercialne interese.

(14)

Primernost rednih zračnih prevozov presodijo države članice zlasti glede na javni interes, možnost uporabe drugih oblik prevoza, zmožnost, da te oblike prevoza zadostijo prevoznim potrebam, in skupni učinek vseh letalskih prevoznikov, ki opravljajo ali nameravajo opravljati prevoze na zadevni progi.

(15)

Člen 4 določa mehanizem v dveh fazah: v prvi fazi (člen 4(1)(a)) zadevna država članica uvede obveznost javnih služb za eno ali več letalskih prog, ki ostane na voljo vsem letalskim prevoznikom Skupnosti, če slednji izpolnjujejo obveznosti. Če noben letalski prevoznik ne začne opravljati redne zračne prevoze na letalski progi v skladu z obveznostjo javne službe, ki je bila uvedena na tej progi, lahko država članica preide v drugo fazo (člen 4(1)(d)) in omeji dostop do te letalske proge na enega samega letalskega prevoznika za obdobje največ treh let, ki se lahko podaljša. Ta letalski prevoznik je izbran na podlagi javnega razpisa Skupnosti. Izbrani letalski prevoznik lahko prejme finančno nadomestilo za povrnitev stroškov, nastalih zaradi izpolnjevanja obveznosti javnih služb.

(16)

V skladu s členom 4(3) je Komisija pristojna, da na zahtevo države članice ali na lastno pobudo izvede preiskavo in na podlagi le-te ugotovi, ali se objavljena uvedba obveznosti javnih služb še naprej uporablja. Komisija svojo odločitev sporoči Svetu in državam članicam. Svet, ki mu država članica to odločitev predloži v obravnavo, lahko s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev.

(17)

Člen 4(1)(a) Uredbe navaja določeno število kumulativnih meril, s katerimi morajo biti skladne obveznosti javnih služb:

(18)

Obveznosti javnih služb morajo poleg tega upoštevati temeljni načeli sorazmernosti in nediskriminacije (glej npr. sodbo Sodišča z dne 20. februarja 2001 v zadevi C-205/99 Asociación Profesional de Empresas Navieras de Líneas Regulares (Analir) in drugi proti Administración General del Estado, [2001] Recueil str. I-01271).

(19)

V tem primeru obvestilo o uvedbi obveznosti javnih služb, objavljeno v Uradnem listu na zahtevo Republike Italije, vsebuje več določb, ki povzročajo resen dvom v zvezi s skladnostjo obveznosti javnih služb s členom 4 Uredbe. Zlasti:

(20)

Obveznost, uvedena za zainteresirane letalske prevoznike za opravljanje zračnih prevozov za šest letalskih prog kot skupine, lahko še posebno omejuje prosti pretok storitev. Zdi se, da ne temelji na členu 4(1) Uredbe in je lahko v nasprotju z načeli sorazmernosti in nediskriminacije; pri tem se zlasti upošteva:

(21)

Zdi se, da možnost iz točke 1.6 obeh obvestil, da ENAC, če več letalskih prevoznikov sprejme opravljanje storitev na letalski progi, ki je predmet obveznosti javnih služb, „posreduje“, da bi se izognili „presežku zmogljivosti“ z „razdelitvijo letalskih prog in pogostosti opravljanja zračnih prevozov“ med zadevnimi letalskimi prevozniki, ne temelji na členu 4(1) Uredbe in je lahko v nasprotju s členom 3(1) glede dejstva, da ti ukrepi omejujejo pravico posameznega letalskega prevoznika, da svobodno izbere letalske proge in pogostost opravljanja zračnih prevozov. Poleg tega obstoj „presežka zmogljivosti“ kaže, da ni potrebe po zakonodajnem posredovanju za zagotovitev, da bi prevozniki zadostili povpraševanju.

(22)

Zdi se, da obveznost iz točke 4.8 obeh obvestil, ki se nanaša na uporabo znižanih prevoznin za potnike izključno glede na njihov kraj rojstva (v tem primeru na Sardiniji), ni pravno utemeljena in lahko predstavlja nezakonito posredno diskriminacijo, ki temelji na narodnosti (glej npr. zadevo C-388/01 Komisija proti Italiji [2003] Recueil str. I-00721).

(23)

Predloženo ni bilo nobeno ustrezno pojasnilo za utemeljitev, zakaj:

(24)

Kljub večkratnem pozivu služb Komisije, ki so skušale opozoriti italijanske oblasti na te probleme in ki so izrazile dvom o skladnosti obvestil o uvedbi obveznosti javnih služb z Uredbo, se je Republika Italija odločila obvestila objaviti.

(25)

Od njihove objave so nekatere zainteresirane strani Komisiji na neformalni način izrazile svojo zaskrbljenost in se pritožile v zvezi z nesorazmernim in diskriminatornim značajem obveznosti javnih služb.

(26)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 4(3) Uredbe Komisija lahko izvede preiskavo za ugotovitev, ali je razvoj ene ali več letalskih povezav neupravičeno oviran zaradi uvedbe obveznosti javnih služb, preden odloči, ali se uvedba navedenih obveznosti še naprej uporablja za zadevne letalske proge.

(27)

Komisija je dne 9. marca 2006 italijanske oblasti prosila, kot je določeno v členu 12 Uredbe, da predložijo nekatere informacije v zvezi z zadevnimi obveznostmi javnih služb. Odgovor italijanskih oblasti z dne 22. marca 2006 je bil nepopoln –

—

podrobno pojasnilo o socialno-ekonomskih ciljih uvedbe obveznosti javnih služb iz člena 1 in utemeljitev ustreznosti in sorazmernosti navedenih obveznosti za dosego teh ciljev – zlasti za novih deset letalskih prog, ki niso zajete v Obvestilu z dne 7. oktobra 2000,

—

podrobno pojasnilo o učinku ukrepov iz točke 1.6 obeh obvestil iz člena 1 v praksi za izognitev „presežku zmogljivosti“, če bi več letalskih prevoznikov sprejelo opravljanje storitev na letalski progi, ki je predmet obveznosti javnih služb, ter utemeljitev teh ukrepov v skladu s členom 4(1) Uredbe (EGS) št. 2408/92,

—

pravno analizo glede zakonodaje Skupnosti z utemeljitvijo različnih pogojev, ki jih vsebujejo obveznosti javnih služb iz člena 1, in zlasti:

—

podrobno analizo ekonomskih odnosov med območji na Sardiniji in drugimi območji Italije, kjer so letališča, za katere veljajo obveznosti javnih služb iz člena 1,

—

podrobno analizo trenutne ponudbe zračnega prevoza med letališči na Sardiniji in drugimi italijanskimi letališči, za katera veljajo obveznosti javnih služb iz člena 1, vključno s ponudbami indirektnih letov, ter navedbo, kdaj je Odlok št. 36 začel veljati,

—

podrobno analizo možnosti uporabe drugih prevoznih sredstev in zmožnost teh sredstev, da izpolnjujejo zadevne potrebe po prevozu,

—

analizo dejanskega povpraševanja po zračnem prevozu za vsako zadevno letalsko progo, za katero veljajo te obveznosti, vključno z napovedmi opravljanja storitev (potniški promet, tovorni promet, finančne napovedi itd.), ki jih je (so jih) sporočil(-i) letalski prevoznik(-i),

—

podrobni opis potrebnega časa leta in pogostost letov na letalskih progah, ki povezujejo različna zadevna letališča na Sardiniji, za katera veljajo te obveznosti,

—

na dan obvestila o tej odločbi opis stanja v zvezi z izpolnjevanjem teh obveznosti in identiteto letalskega(-ih) prevoznika(-ov), ki opravlja(-jo) storitve v skladu z obveznostmi javnih služb,

—

na dan obvestila o tej odločbi obstoj morebitnih pritožb na nacionalna sodišča in pravni položaj uvedbe obveznosti javnih služb,

—

pojasnilo, ali so se obveznosti javnih služb, objavljene v Obvestilu z dne 7. oktobra 2000, še naprej uporabljale po ukinitvi in razveljavitvi obveznosti, objavljenih v Obvestilu z dne 10. decembra 2004, in če so se, na kakšni pravni podlagi, ter razloge, zakaj italijanske oblasti o tem niso takoj obvestile Komisijo.

5.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 215/38

(1)

V skladu s členom 2(1) Pravilnika Komisije o varnosti, kakor je določen v Prilogi Sklepa Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (1), član Komisije, pristojen za varnostne zadeve, sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se pri ravnanju s tajnimi podatki EU znotraj Komisije in, med drugim, s strani zunanjih izvajalcev Komisije spoštujejo predpisi o varnosti.

(2)

Člen 2(2) Pravilnika Komisije o varnosti določa, da je državam članicam, drugim institucijam, organom, uradom in agencijam, ustanovljenim na podlagi Pogodb, dovoljeno prejemati tajne podatke EU pod pogojem, da zagotovijo, da, med drugim, zunanji izvajalci držav članic znotraj svojih služb in prostorov pri ravnanju s takimi podatki spoštujejo ustrezne predpise.

(3)

Pravilnik Komisije o varnosti trenutno ne vključuje elementov o tem, kako je treba uporabljati osnovna načela in minimalne standarde, kadar Komisija na zunanje subjekte z naročilom ali sporazumom o donaciji prenese naloge, ki vključujejo, imajo za posledico in/ali vsebujejo tajne podatke EU.

(4)

Zato je treba določene skupne minimalne standarde vključiti v Pravilnik Komisije o varnosti in pravilih o varnosti, priložen k temu sklepu.

(5)

Države članice morajo prav tako izpolnjevati te skupne minimalne standarde za ukrepe, ki jih bodo izvajale v skladu z nacionalnimi predpisi, kadar na zunanje subjekte iz člena 2(2) Pravilnika Komisije o varnosti z naročilom ali sporazumom o donaciji prenesejo naloge, ki vključujejo, imajo za posledico in/ali vsebujejo tajne podatke EU.

(6)

Ti skupni minimalni standardi se uporabljajo brez poseganja v druge ustrezne akte, predvsem v Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (2), Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (3) in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 (4) o določitvi podrobnih pravil za izvajanje prej navedene uredbe ter še zlasti v dvostranske in večstranske sporazume iz členov 106 in 107 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 –

1.

V členu 2(1) se doda naslednji odstavek:

„Kadar naročilo ali sporazum o donaciji med Komisijo in zunanjim izvajalcem ali upravičencem vključuje ravnanje s tajnimi podatki EU v prostorih izvajalca ali upravičenca, so ustrezni ukrepi, ki jih mora sprejeti navedeni zunanji izvajalec ali upravičenec, s katerimi se zagotovi izpolnjevanje pravil iz člena 1, sestavni del naročila ali sporazuma o donaciji.“

2.

Predpisi Komisije o varnosti, kakor so določeni v Prilogi Pravilnika Komisije o varnosti se spremenijo:

5.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 215/44

(1)

Člen 52 Statuta zahteva, da Svet ECB stori vse potrebno, da bi nacionalne centralne banke (NCB) sodelujočih držav članic menjale bankovce v valutah z nepreklicno določenimi deviznimi tečaji po njihovi nominalni vrednosti. Ti ukrepi zajemajo menjavo bankovcev nove sodelujoče države članice: (a) za eurobankovce in eurokovance; ali (b) za knjiženje sredstev v dobro na račun. Nasprotno pa bodo ti ukrepi, kadar ima nova sodelujoča država članica prehodno obdobje, v tem obdobju zajemali namesto tega menjavo bankovcev: (a) za nacionalno valuto te nove sodelujoče države članice; ali (b) za knjiženje sredstev v dobro na račun.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (1) določa različne možne ureditve prehoda na eurogotovino za države članice, ki sprejemajo euro. Ta smernica zagotavlja, da se menjava bankovcev novih sodelujočih držav članic lahko opravi ne glede na to, katera ureditev za nacionalni prehod na eurogotovino je izbrana.

(3)

Nekatere kategorije bankovcev, in sicer zelo okrnjeni bankovci in bankovci, ki so bili označeni v okviru nacionalnih shem označevanja za olajšanje in zavarovanje umika nacionalnih bankovcev, v splošnem ne izpolnjujejo pogojev za menjavo in so zato izključeni iz menjave po tej smernici.

(4)

V primeru, da ima nova sodelujoča država članica prehodno obdobje, bo trajanje ureditve po tej smernici v tej novi državi članici daljše, saj bo morala upoštevati tudi to obdobje, čeprav takšno prehodno obdobje ne bi smelo podaljšati obdobja menjave bankovcev drugih novih sodelujočih držav članic –

—

„sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki je sprejela euro,

—

„nova sodelujoča država članica“ pomeni sodelujočo državo članico, ki je sprejela euro, vendar pa v njej eurobankovci in eurokovanci niso edino zakonito plačilno sredstvo,

—

„datum sprejetja eura“ pomeni datum, ko začne veljati odprava odstopanja posamezne države članice po členu 122(2) Pogodbe,

—

„obdobje dvojnega obtoka“ pomeni obdobje med datumom prehoda na eurogotovino v posamezni novi sodelujoči državi članici in zadnjim datumom, ko se nacionalna valuta te nove sodelujoče države članice lahko uporablja kot zakonito plačilno sredstvo vzporedno z eurom,

—

„datum prehoda na eurogotovino“ pomeni datum, ko eurobankovci in eurokovanci dobijo status zakonitega plačilnega sredstva v posamezni novi sodelujoči državi članici,

—

„nacionalna valuta“ pomeni bankovce in kovance nove sodelujoče države članice, ki jih je izdal pristojni organ v tej državi članici pred datumom sprejetja eura,

—

„bankovci nove sodelujoče države članice“ pomenijo bankovce, ki jih je izdala NCB nove sodelujoče države članice in so bili zakonito plačilno sredstvo na dan pred datumom sprejetja eura ter so predloženi drugi NCB ali njenemu imenovanemu zastopniku v zamenjavo,

—

„prehodno obdobje“ pomeni obdobje največ treh let, ki se začne ob 00.00 (po lokalnem času) na datum sprejetja eura in izteče ob 00.00 (po lokalnem času) na datum prehoda na eurogotovino,

—

„NCB Eurosistema“ pomeni NCB sodelujoče države članice (vključno z NCB nove sodelujoče države članice),

—

„nominalna vrednost“ pomeni vrednost, ki izhaja iz menjalnih razmerij, ki jih je Svet EU sprejel v skladu s členom 123(4) Pogodbe, brez razmika med nakupnimi in prodajnimi tečaji,

—

„označevanje“ pomeni označevanje bankovcev z razlikovalno in posebno oznako, npr. z luknjači narejene luknje, v okviru nacionalne sheme označevanja za olajšanje in zavarovanje umika bankovcev nove sodelujoče države članice, ki jih je izdal pristojni organ v tej državi članici pred datumom sprejetja eura.

(i)

pri posamezni transakciji; ali

(ii)

na dan,

(a)

od datuma sprejetja eura v tej novi sodelujoči državi članici;

(b)

dokler niso zamenjani vsi taki bankovci, predloženi v zamenjavo pred potekom obdobja dveh mesecev po datumu prehoda na eurogotovino v tej novi sodelujoči državi članici.