4.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/1

(1)

Uredba Sveta (EGS) št. 1208/81 z dne 28. aprila 1981 o določitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda (3) je bila bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Za registracijo cen in za intervencijo v sektorju za goveje in telečje meso bi se morala uporabljati lestvica Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda.

(3)

Razvrščanje trupov odraslega goveda bi bilo treba izvesti na podlagi mesnatosti in stopnje zamaščenosti. Kombinirana uporaba teh dveh meril omogoča, da se trupi razdelijo v razrede. Tako razvrščene trupe bi bilo treba označiti.

(4)

Da se zagotovi enotna uporaba te uredbe v Skupnosti, je treba poskrbeti, da inšpekcijski odbor Skupnosti izvaja preglede na kraju samem –

(a)

„trup“: celo telo zaklane živali, kakor je pripravljeno po izkrvavitvi, odstranitvi notranjih organov in kože, pripravljeno:

(b)

„klavna polovica“: proizvod, pridobljen s simetrično razpolovitvijo trupa iz točke (a), po sredi vratnih, hrbtnih, ledvenih vretenc in križnice ter po sredi prsnice in pubične simfize.

—

brez ledvic, ledvičnega loja ali medeničnega loja,

—

brez vezivnega tkiva ali mišičnega dela trebušne prepone,

—

brez repa,

—

brez hrbtenjače,

—

brez skrotalne maščobe,

—

brez površinske maščobe na notranji strani stegen,

—

brez vratne vene in ob njej ležeče maščobe.

A.

trupi bikov, mlajših od dveh let;

B.

trupi drugih bikov;

C.

trupi moških kastriranih živali;

D.

trupi krav;

E.

trupi telic.

(a)

vizualnega ocenjevanja mesnatosti, kot je določeno v prilogi I;

(b)

zamaščenosti, kot je določeno v prilogi II.

4.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/7

(1)

Uredba Sveta št. 26 z dne 4. aprila 1962 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (2) je bila vsebinsko spremenjena (3). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Na podlagi člena 36 Pogodbe predstavlja uporaba pravil konkurence, določenih v Pogodbi, v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi enega od elementov skupne kmetijske politike. Določbe te uredbe bi bilo torej treba dopolniti ob upoštevanju razvoja te politike.

(3)

Pravila konkurence, ki se nanašajo na sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 81 Pogodbe ter na zlorabo prevladujočega položaja, je treba uporabljati za proizvodnjo in trgovino s kmetijskimi proizvodi, če njihova uporaba ne ovira delovanja nacionalnih organizacij kmetijskih trgov in če ne ogroža uresničitve ciljev skupne kmetijske politike.

(4)

Posebno pozornost je treba nameniti organizacijam kmetov, ki se ukvarjajo zlasti s skupno proizvodnjo ali trženjem kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov, kolikor takšno skupno delovanje ne izključuje konkurence ali ne ogroža uresničitve ciljev iz člena 33 Pogodbe.

(5)

Da ne bi bil ogrožen razvoj skupne kmetijske politike in da bi hkrati zagotovili pravno varnost in nediskriminatorno obravnavanje zainteresiranih podjetij, bi morala Komisija imeti izključno pristojnost, s pridržkom nadzora s strani Sodišča, za ugotavljanje, ali so izpolnjeni pogoji iz dveh predhodnih uvodnih izjav glede sporazumov, sklepov in ravnanj iz člena 81 Pogodbe.

(6)

Komisija mora za to, da bi se v okviru razvoja skupne kmetijske politike izvajala pravila o pomočeh za proizvodnjo ali trgovino s kmetijskimi proizvodi, imeti možnost pripraviti seznam obstoječih, novih ali predlaganih pomoči, dati ustrezne pripombe državam članicam in jim predlagati ustrezne ukrepe –

4.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/10

(1)

Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Vlado Ljudske republike Angole o ribolovu v obalnih vodah Angole (2) (v nadaljevanju „Sporazum“) je bil podpisan v Luandi 1. februarja 1989 in je začel veljati istega dne na podlagi člena 15 Sporazuma.

(2)

Zadnji Protokol, priložen k Sporazumu, ki je za obdobje od 3. avgusta 2002 do 2. avgusta 2004 določal ribolovne možnosti in finančni prispevek, ki ga določa Sporazum (3), ni bil obnovljen, ker določeni pogoji, ki so določeni v novem pravnem okviru o Bioloških vodnih virih, ki ga je sprejela Vlada Republike Angole oktobra 2004, niso združljivi z zahtevami Skupnosti za ribolov ribiških plovil Skupnosti v vodah Angole.

(3)

Zato je treba odpovedati navedeni Sporazum po postopku, ki je določen v členu 14 Sporazuma.

(4)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2792/1999 z dne 17. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil in sporazumov glede strukturne pomoči Skupnosti v ribiškem sektorju (4) države članice lahko ribičem in lastnikom plovil izplačajo nadomestila v primeru začasne ukinitve aktivnosti, kjer ribiški sporazum za flote Skupnosti, ki so odvisne od sporazuma, ni obnovljen ali je začasno razveljavljen. Dodeljevanje nadomestila ne sme trajati dlje kakor šest mesecev. Podaljša se lahko za nadaljnjih šest mesecev, če se za zadevno floto izvaja načrt preoblikovanja, ki ga je odobrila Komisija.

(5)

18. julija 2005 je Komisija sprejela Sklep, s katerim je v okviru operativnega programa FIUR v zvezi s strukturnimi posegi Skupnosti v ribiški sektor za regije cilja I v Španiji za obdobje 2000–2006 odobrila načrt preoblikovanja za ribiška plovila, na katera je vplivalo to, da Protokol o ribolovu med Evropsko skupnostjo in Republiko Angolo ni bil obnovljen.

(6)

Za lažje izvajanje tega načrta preoblikovanja je treba ribiška plovila Skupnosti, ki so vključena v ta načrt in ki zaradi te odpovedi ukinjajo svoje aktivnosti v skladu s Sporazumom, izvzeti iz nekaterih določb Uredbe (ES) št. 2792/1999. Zlasti jih je treba izvzeti iz obveznosti vračila državne pomoči za začasno ukinitev aktivnosti ali za obnovo, posodobitev ali opremo ali iz obveznosti dokazovanja stalnega opravljanja dejavnosti v letu, preden so bila izbrisana iz registra ribiških plovil Skupnosti –

4.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/12

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

4.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/14

(1)

Člen 21 Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (2) določa znižanje, ki se uporablja v primeru pozne predložitve zahtevka za pomoč.

(2)

V številnih državah članicah so pri obravnavi enotnega zahtevka za leto 2006 nastopile izjemne okoliščine. Te so nato v različni meri vplivale na možnost zadevnih kmetov v državah članicah, da do datuma iz člena 11(2) Uredbe (ES) št. 796/2004 predložijo enotni zahtevek. Takšno stanje bi zato lahko neupravičeno ogrozilo pravico nekaterih kmetov do prejemanja celotne pomoči, do katere bi bili upravičeni v normalnih okoliščinah.

(3)

V Franciji, Italiji, na Nizozemskem, Portugalskem, v Španiji in Združenem kraljestvu so nastopile nepričakovane težave pri izvajanju nove sheme enotnega plačila v praksi, zlasti nepredvidene tehnične ali upravne težave. Poleg tega je vključitev sektorja oljčnega olja v shemo znatno povečala zapletenost sistema. Veliko število kmetov, ki vlagajo zahtevek, in zapleteni izračuni območja oljk, ki jih je treba prijaviti, so še dodatno zapletli obravnavanje zahtevkov za leto 2006 v Franciji, Italiji, na Portugalskem in v Španiji.

(4)

Zaradi težkega položaja, ki so ga ustvarile poplave na Madžarskem, in nepričakovanih tehničnih težav pri prvem tiskanju zadevnih grafičnih informacij na Poljskem, je prišlo do velikih zamud pri pošiljanju popolnih obrazcev zahtevka kmetom s strani pristojnih organov, kar je vplivalo na možnost kmetov, da do roka predložijo zahtevek.

(5)

Zaradi tega je primerno, da se za leto 2006 ne uporabi 1 % znižanje na delovni dan in da se izključitev iz člena 21(1) Uredbe (ES) št. 796/2004 ne uporabi za zahtevke, vložene do datumov, ki bodo določeni v skladu s posebnimi okoliščinami v vsaki zadevni državi članici.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

(a)

do 31. maja 2006 za:

(b)

do 15. junija 2006 za:

4.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/19

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2006/2007, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1002/2006 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1174/2006 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

4.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/21

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in ekonomskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 25. julija 2006 sklenil spremeniti seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev finančnih sredstev in ekonomskih virov. Priloga I se zato ustrezno spremeni –

4.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/29

(1)

Direktiva 2005/60/ES od institucij ali oseb, za katere velja, zahteva, da na podlagi ocene tveganja izvajajo ukrepe okrepljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v zvezi s transakcijami ali poslovnimi odnosi s politično izpostavljenimi osebami z bivališčem v drugi državi članici ali v tretji državi. V okviru te analize tveganja je primerno, da se viri institucij in oseb, za katere velja ta direktiva, osredotočijo zlasti na proizvode in transakcije, za katere je značilno veliko tveganje pranja denarja. Za politično izpostavljene osebe veljajo osebe, ki delujejo na pomembnem javnem položaju, njihovi ožji družinski člani ali osebe, za katere je znano, da so ožji sodelavci takšne osebe. Za zagotovitev dosledne uporabe koncepta politično izpostavljene osebe pri določanju skupin oseb, za katere velja ta direktiva, je nujno upoštevati socialne, politične in gospodarske razlike med zadevnimi državami.

(2)

Mogoče je, da institucije in osebe, za katere velja Direktiva 2005/60/ES, ne ugotovijo, da stranka spada v eno izmed kategorij politično izpostavljenih oseb kljub sprejetju utemeljenih in primernih ukrepov v ta namen. V takšnih okoliščinah bi morale države članice pri izvajanju svojih pooblastil glede uporabe navedene direktive ustrezno upoštevati dejstvo, da je treba zagotoviti, da te osebe niso avtomatično odgovorne pri takšni napačni ugotovitvi. Države članice morajo tudi proučiti, kako bi se olajšalo izpolnjevanje zahtev iz te direktive s posredovanjem potrebnih navodil zadevnim institucijam in osebam.

(3)

Delovanje na javnem položaju, ki je nižji od nacionalne ravni, se običajno ne obravnava kot pomembno. Vendar kadar je njihova politična izpostavljenost primerljiva s podobnimi položaji na nacionalni ravni, morajo institucije in osebe, za katere velja ta direktiva, na podlagi ocene tveganja proučiti, ali je treba osebe, ki delujejo na teh javnih položajih obravnavati kot politično izpostavljene.

(4)

Kadar Direktiva 2005/60/ES od institucij in oseb, za katere velja, zahteva, da določijo ožje sodelavce fizičnih oseb, ki delujejo na pomembnih javnih položajih, ta zahteva veljav v kolikor je odnos s sodelavcem javno znan ali institucija ali oseba utemeljeno ugotovi, da takšno razmerje obstaja. To ne predpostavlja, da bi morale institucije ali osebe, za katere velja ta direktiva, to aktivno raziskati.

(5)

Osebe, ki veljajo za politično izpostavljene osebe, se kot takšne ne obravnavajo več, ko niso več na vidnem javnem položaju, po preteku minimalnega obdobja.

(6)

Ker je prilagoditev splošnega postopka dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank okoliščinam z majhnim tveganjem na podlagi ocene tveganja običajno orodje v okviru Direktive 2005/60/ES in ob upoštevanju dejstva, da postopki poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank zahtevajo ustrezen nadzor drugje v sistemu, da bi se preprečilo pranje denarja in financiranje terorizma, je treba uporabo postopka poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank zmanjšati na omejeno število primerov. V teh primerih institucije in osebe, za katere velja ta direktiva, niso odvezane od izpolnjevanja zahtev, od njih se pričakuje, da med drugim redno spremljajo poslovne odnose, da bi lahko zaznali zapletene ali neobičajno velike transakcije, ki nimajo nobenega očitnega gospodarskega ali vidnega pravno utemeljenega učinka.

(7)

Na splošno se domači javni organi v okviru svoje države članice obravnavajo kot stranke z nizkim tveganjem in v skladu z Direktivo 2005/60/ES se zanje lahko uporablja postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank. Vendar se noben od institucij Skupnosti, organov, uradov ali agencij, vključno z Evropsko centralno banko (ECB), v direktivi neposredno ne uvršča v kategorijo „domačih javnih organov“, ki bi utemeljila uporabo poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank, ali v primeru ECB, v kategorijo „kreditnih in finančnih ustanov“. Vendar, ker se zdi, da ti subjekti ne predstavljajo visokega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma, bi se morali priznati kot stranke z nizkim tveganjem in bi se zanje lahko uporabljali postopki poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank, pod pogojem, da so izpolnjena ustrezna merila.

(8)

Poleg tega je treba omogočiti, da se, če pravni subjekti izvajajo finančne dejavnosti, ki ne spadajo v okvir opredelitve finančne ustanove iz Direktive 2005/60/ES, ampak zanje velja nacionalna zakonodaja v skladu z navedeno direktivo in so v skladu z zahtevami, ki se nanašajo na zadostno preglednost glede njihove identitete in na ustrezne nadzorne mehanizme, zlasti okrepljeni nadzor, uporabijo postopki poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank. To bi lahko veljalo v primeru podjetij, ki zagotavljajo splošne zavarovalne storitve.

(9)

Treba je omogočiti, da se postopki poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank uporabljajo za proizvode in z njimi povezane transakcije v omejenih okoliščinah, na primer kadar se prednosti zadevnega finančnega proizvoda na splošno ne morejo uporabiti v korist tretjih strank ali so lahko uporabni samo dolgoročno, kot nekatere naložbene zavarovalne police ali varčevalni proizvodi, ali kadar je finančni proizvod namenjen financiranju materialnih naložb v obliki dogovora o leasingu, v katerem pravni naslov in pravica do uporabe zadevne naložbe ostaja v lizinški družbi, ali v obliki potrošniškega posojila male vrednosti, pod pogojem, da se transakcije izvajajo z uporabo bančnih računov in so pod ustrezno mejno vrednostjo. Za proizvode pod nadzorom države, ki so na splošno namenjeni posebnim kategorijam strank, kot so varčevalni proizvodi za otroke, je treba uporabljati postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank, čeprav niso izpolnjena vsa merila. Državni nadzor je treba razumeti kot dejavnost, ki presega običajni nadzor finančnih trgov in se ne sme razlagati na način, da vključuje proizvode, kot so državne obveznice, ki jih izda neposredno država.

(10)

Pred odobritvijo uporabe postopkov poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank morajo države članice oceniti, ali stranke ali proizvodi in s tem povezane transakcije predstavljajo nizko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, zlasti s posvečanjem posebne pozornosti kakršni koli dejavnosti teh strank ali kakršni koli vrsti proizvodov ali transakcij, za katere je zaradi njihove narave posebej verjetno, da se bodo uporabili ali zlorabili za namene pranja denarja ali financiranja terorizma. Zlasti je treba vsak poskus strank, da bi pri proizvodih nizkega tveganja nastopale anonimno ali skrile svojo identiteto, obravnavati kot dejavnik tveganja in kot morebitno sumljivo ravnanje.

(11)

V določenih okoliščinah lahko fizične osebe ali pravni subjekti zgolj občasno ali v omejenem obsegu opravljajo finančne dejavnosti kot dopolnilo k ostalim nefinančnim dejavnostim, kot so hoteli, ki zagotavljajo storitve menjave valut svojim strankam. Direktiva 2005/60/ES dopušča državam članicam odločitev, da tovrstne finančne dejavnosti ne spadajo v področje njene uporabe. Oceno, ali gre za občasne ali omejene dejavnosti, je treba pripraviti s sklicevanjem na količinske mejne vrednosti v zvezi s transakcijami in promet pri zadevnih dejavnostih. Te mejne vrednosti je treba določiti na nacionalni ravni glede na vrsto finančne dejavnosti, da bi se upoštevale razlike med državami.

(12)

Poleg tega oseba, ki opravlja finančno dejavnost zgolj občasno ali v omejenem obsegu, javnosti ne sme zagotavljati vseh vrst finančnih storitev, ampak samo tiste, ki so potrebne za izboljšanje uspešnosti njegove glavne dejavnosti. Kadar se glavna dejavnost osebe nanaša na dejavnost, za katero velja Direktiva 2005/60/ES, se izjema za občasne ali omejene finančne dejavnosti ne sme odobriti, razen v zvezi s trgovci z blagom.

(13)

Za nekatere finančne dejavnosti, kot je posredovanje denarja ali storitve v plačilnem prometu, obstaja večja verjetnost, da bodo uporabljene ali zlorabljene za namene pranja denarja ali financiranja terorizma. Zato je nujno zagotoviti, da se te ali podobne finančne dejavnosti ne izvzamejo iz področja uporabe Direktive 2005/60/ES.

(14)

Treba je zagotoviti, da se odločbe v skladu s členom 2(2) Direktive 2005/60/ES po potrebi kar najhitreje umaknejo.

(15)

Države članice morajo zagotoviti, da se odločbe o izjemah ne zlorabljajo za namene pranja denarja ali financiranja terorizma. Zlasti se morajo izogibati sprejemanju odločb iz člena 2(2) Direktive 2005/60/ES v primerih, v katerih dejavnosti spremljanja ali izvrševanja, ki jih izvajajo nacionalni organi, predstavljajo posebne težave zaradi prekrivanja pristojnosti med dvema ali več državami članicami, kot je zagotavljanje finančnih storitev na ladjah, ki ponujajo prevozne storitve med pristanišči v različnih državah članicah.

(16)

Uporaba te direktive ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (2) in Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana (3).

(17)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma –

1.

tehničnih vidikov opredelitve politično izpostavljenih oseb, kot je določeno v členu 3(8) navedene direktive;

2.

tehničnih meril za presojo, ali je v primerih iz člena 11(2) in (5) navedene direktive tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma nizko;

3.

tehničnih meril za presojo, ali je v skladu s členom 2(2) Direktive 2005/60/ES utemeljeno, da se za nekatere pravne ali fizične osebe, ki izvajajo finančne dejavnosti, ki potekajo zgolj občasno ali v omejenem obsegu, ta direktiva ne uporablja.

(a)

voditelji držav, predsedniki vlad, ministri in namestniki ali pomočniki ministrov;

(b)

poslanci;

(c)

člani vrhovnih sodišč, ustavnih sodišč ali drugih sodnih organov na visoki ravni, na odločitve katerih, razen v izjemnih okoliščinah, ni mogoče vložiti nadaljnjih pritožb;

(d)

člani računskih sodišč ali svetov centralnih bank;

(e)

veleposlaniki, odpravniki poslov ter visoki častniki oboroženih sil;

(f)

člani upravnih, upravljalskih ali nadzornih organov državnih podjetij.

(a)

zakonec;

(b)

vsak partner, ki je po nacionalni zakonodaji obravnavan enako kot zakonec;

(c)

otroci in njihovi zakonci ali partnerji;

(d)

starši.

(a)

vsaka fizična oseba, za katero je znano, da ima skupni dobiček iz premoženja pravnih subjektov ali sklenjenega pravnega dogovora ali katere koli druge tesne poslovne odnose z osebo iz odstavka 1;

(b)

vsaka fizična oseba, ki ima edina dobiček iz premoženja pravnih subjektov ali pravni dogovor, za katerega je znano, da je bil dejansko vzpostavljen oziroma sklenjen v korist osebe iz odstavka 1.

(a)

stranka je delovala na javnem položaju v skladu s Pogodbo o Evropski uniji, pogodbama o Skupnostih ali sekundarno zakonodajo Skupnosti;

(b)

identiteta stranke je javno dostopna, transparentna in gotova;

(c)

dejavnosti stranke in njene računovodske prakse so transparentne;

(d)

stranka je odgovorna instituciji Skupnosti ali organom države članice ali pa obstajajo drugačni primerni postopki nadzora, ki zagotavljajo nadzor nad dejavnostjo stranke.

(a)

stranka je subjekt, ki opravlja finančne dejavnosti zunaj področja uporabe člena 2 Direktive 2005/60/ES, vendar se je zanjo razširilo področje uporabe nacionalne zakonodaje v skladu s členom 4 navedene direktive;

(b)

identiteta stranke je javno dostopna, transparentna in gotova;

(c)

stranka mora imeti po nacionalni zakonodaji obvezno dovoljenje za opravljanje finančnih dejavnosti in dovoljenje se lahko ukine, če pristojni organi menijo, da osebe, ki dejansko vodijo ali bodo vodile opravljanje dejavnosti takšnega subjekta, ali osebe, ki imajo dobiček iz premoženja, niso sposobne in primerne;

(d)

stranka je pod nadzorom pristojnih organov v smislu člena 37(3) Direktive 2005/60/ES glede izpolnjevanja obveznosti iz nacionalne zakonodaje v skladu z navedeno direktivo in, kadar je primerno, glede dodatnih obveznosti v skladu z nacionalno zakonodajo;

(e)

če stranka ne ravna v skladu z obveznostmi iz točke (a), se uvedejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, vključno z možnostjo uvedbe ustreznih upravnih ukrepov ali upravnih sankcij.

(a)

proizvod ima pisno pogodbeno podlago;

(b)

zadevne transakcije se izvršijo preko računa stranke pri kreditni ustanovi, za katero velja Direktiva 2005/60/ES, ali pri kreditni ustanovi v tretji državi, za katero veljajo enake zahteve, kot jih določa navedena direktiva;

(c)

proizvod ali zadevna transakcija nista anonimna in omogočata pravočasno uporabo člena 7(c) Direktive 2005/60/ES;

(d)

obstaja vnaprej določena meja najvišjega možnega zneska za zadevni proizvod;

(e)

tretje stranke ne smejo imeti koristi od proizvoda ali zadevne transakcije, razen v primeru smrti, invalidnosti, preživnine do vnaprej določene starosti ali podobno;

(f)

v primeru proizvodov ali zadevnih transakcij, ki omogočajo naložbe v finančna sredstva ali terjatve, vključno z zavarovanjem ali drugimi vrstami morebitnih terjatev:

(a)

absolutna omejitev finančne dejavnosti glede na promet;

(b)

omejitev glede na finančne dejavnosti posameznih finančnih transakcij;

(c)

finančna dejavnost ni glavna dejavnost;

(d)

finančna dejavnost je pomožna in neposredno povezana z glavno dejavnostjo;

(e)

z izjemo dejavnosti iz točke (3)(e) člena 2(1) Direktive 2005/60/ES glavna dejavnost ni dejavnost, navedena v členu 2(1) navedene direktive;

(f)

finančna dejavnost se zagotavlja samo strankam glavne dejavnosti in ni na splošno dostopna javnosti.

4.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/35

(1)

Skupnost je že postopno opustila proizvodnjo in porabo klorofluoroogljikovodikov, drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, halonov, ogljikovega tetraklorida, 1,1,1-trikloroetana, delno halogeniranega bromofluoroogljikovodika in bromklorometana.

(2)

Vsako leto mora Komisija določiti uporabe bistvenega pomena za te nadzorovane snovi, količine, ki se smejo uporabljati, ter gospodarske družbe, ki jih smejo uporabljati.

(3)

V Sklepu IV/25 pogodbenic Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, v nadaljnjem besedilu „Montrealski protokol“, so določena merila, ki jih Komisija uporablja za določitev katerih koli uporab bistvenega pomena, in za vsako pogodbenico odobren obseg proizvodnje in porabe nadzorovanih snovi, potreben za uporabe bistvenega pomena.

(4)

V Sklepu XV/8 pogodbenic Montrealskega protokola je odobren obseg proizvodnje in porabe nadzorovanih snovi, naštetih v prilogah A, B in C (snovi v skupinah II in III) k Montrealskemu protokolu, ki je potreben za uporabe bistvenega pomena za laboratorijske in analitske namene v skladu s Prilogo IV k Poročilu o sedmem zasedanju pogodbenic, ob upoštevanju pogojev, določenih v Prilogi II k Poročilu o šestem zasedanju pogodbenic, kot tudi sklepov VII/11, XI/15 in XV/5 pogodbenic Montrealskega protokola. V Sklepu XVII/10 pogodbenic Montrealskega protokola je odobren obseg proizvodnje in porabe nadzorovanih snovi, naštetih v Prilogi E k Montrealskemu protokolu, ki je potreben za laboratorijske in analitske uporabe metilbromida.

(5)

V skladu z odstavkom 3 Sklepa XII/2 pogodbenic Montrealskega protokola o ukrepih za olajšanje prehoda k inhalatorjem z določenim odmerkom (MDI), ki ne vsebujejo klorofluoroogljikovodika, so vse države članice uradno obvestile (2) Program Združenih narodov za okolje (UNEP), da klorofluoroogljikovodiki (CFC) niso več bistvenega pomena za proizvodnjo CFC-MDI iz salbutamola za dajanje v promet na trg Evropske skupnosti.

Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Norveška, Portugalska, Nizozemska, Slovaška in Slovenija so uradno obvestile UNEP, da se uporaba CFC ne šteje več kot bistvena za proizvodnjo MDI, ki vsebujejo učinkovine v terapevtski kategoriji „kratko delujočih bronhodilatatorjev za doziranje beta-agonista“, natančneje terbutalin (3), fenoterol, orkiprenalin, reproterol, karbuterol, heksoprenalin, pirbuterol, klenbuterol, bitolterol in prokaterol, za dajanje v promet v Evropski skupnosti.

Belgija, Češka, Estonija, Nemčija, Madžarska, Latvija, Nizozemska, Slovaška, Slovenija in Švedska so uradno obvestile UNEP, da se uporaba CFC ne šteje več kot bistvena za proizvodnjo MDI, ki vsebujejo učinkovine v terapevtski kategoriji „steroidov za inhaliranje“, natančneje beklometazon, deksametazon, flunizolid, flutikazon, budezonid (4) in triamcinolon, za dajanje v promet v Evropski skupnosti.

Danska (beklometazon, flutikazon), Irska (beklometazon, flutikazon), Finska (beklometazon, flutikazon), Francija (beklometazon, flutikazon), Italija (beklometazon, flutikazon, budezonid), Malta (flutikazon, budezonid), Portugalska (flutikazon, budezonid), Slovenija (beklometazon, flutikazon, budezonid), Španija (beklometazon, flutikazon) in Združeno kraljestvo (flutikazon) so uradno obvestile UNEP, da se uporaba CFC ne šteje več kot bistvena za proizvodnjo MDI, ki vsebujejo učinkovine iz terapevtske kategorije „steroidov za inhaliranje“, navedene v oklepajih za vsak državo članico, za dajanje v promet v Evropski skupnosti.

Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Latvija, Nizozemska, Slovaška in Slovenija so uradno obvestile UNEP, da se uporaba CFC ne šteje več kot bistvena za proizvodnjo MDI, ki vsebujejo učinkovine sestavine iz terapevtske kategorije „nesteroidne učinkovine proti vnetjem“, natančneje kromoglikonska kislina in nedrokromil, za dajanje v promet v Evropski skupnosti.

Portugalska je uradno obvestila UNEP, da se uporaba CFC ne šteje več kot bistvena za proizvodnjo MDI, ki vsebujejo učinkovino kromoglikonsko kislino, za dajanje v promet v Evropski skupnosti. Španija je uradno obvestila UNEP, da se uporaba CFC ne šteje več kot bistvena za proizvodnjo MDI, ki vsebujejo učinkovino nedrokromil, za dajanje v promet v Evropski skupnosti.

Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Latvija, Malta, Nizozemska, Slovaška, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo so uradno obvestili UNEP, da se uporaba CFC ne šteje več kot bistvena za proizvodnjo MDI, ki vsebujejo učinkovine iz terapevtske kategorije „antiholinergičnih bronhodilatatorjev“, natančneje ipratropijev bromid in oksitropijev bromid, za dajanje v promet v Evropski skupnosti.

Portugalska je uradno obvestila UNEP, da se uporaba CFC ne šteje več kot bistvena za proizvodnjo MDI, ki vsebujejo učinkovino ipratropijev bromid, za dajanje v promet v Evropski skupnosti.

Nemčija je uradno obvestila UNEP, da se uporaba CFC ne šteje več kot bistvena za proizvodnjo MDI, ki vsebujejo učinkovine iz terapevtskih kategorij „dolgo delujočih bronhodilatatorjev za doziranje beta-agonista“, natančneje formoterol in salmeterol, za dajanje v promet v Evropski skupnosti.

Italija je uradno obvestila UNEP, da se uporaba CFC ne šteje več kot bistvena za proizvodnjo MDI, ki vsebujejo učinkovino formoterol, za dajanje v promet v Evropski skupnosti.

Nemčija in Nizozemska sta uradno obvestili UNEP, da se uporaba CFC ne šteje več kot bistvena za proizvodnjo MDI, ki vsebujejo kombinacije učinkovin, za dajanje v promet v Evropski skupnosti.

Člen 4(4)(i)(b) Uredbe (ES) št. 2037/2000 preprečuje uporabo in dajanje CFC v promet, razen v primerih, ko je njihova uporaba bistvenega pomena, v skladu s pogoji, opredeljenimi v členu 3(1) navedene uredbe. Te ugotovitve o nebistvenem pomenu so zmanjšale povpraševanje po CFC za uporabo v MDI, ki se dajejo v promet v Evropski skupnosti. Poleg tega člen 4(6) Uredbe (ES) št. 2037/2000 preprečuje uvoz in dajanje CFC-MDI v promet, razen v primerih, ko se šteje, da so CFC v teh proizvodih bistvenega pomena v skladu s pogoji, opisanimi v členu 3(1).

(6)

Komisija je 8. julija 2005 objavila obvestilo (5), naslovljeno na tiste gospodarske družbe v Skupnosti 25 držav članic, ki zahtevajo, da Komisija presodi uporabo nadzorovanih snovi za uporabe bistvenega pomena v Skupnosti v letu 2006, in prejela izjave o nameravanih uporabah nadzorovanih snovi za uporabe bistvenega pomena v letu 2006.

(7)

Da lahko zainteresirane gospodarske družbe in izvajalci še naprej pravočasno koristijo sistem izdajanja dovoljenj, je primerno, da se začne ta odločba uporabljati s 1. januarjem 2006.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so skladni z mnenjem Upravljalnega odbora, ustanovljenega s členom 18(1) Uredbe (ES) št. 2037/2000 –

1.

Kvote klorofluoroogljikovodikov 11, 12, 113, 114 in 115 za bistvene medicinske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam, navedenim v Prilogi II.

2.

Kvote klorofluoroogljikovodikov 11, 12, 113, 114 in 115 in drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za bistvene laboratorijske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam, navedenim v Prilogi III.

3.

Kvote halonov za bistvene medicinske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam, navedenim v Prilogi IV.

4.

Kvote ogljikovega tetraklorida za bistvene laboratorijske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam, navedenim v Prilogi V.

5.

Kvote 1,1,1-trikloroetana za bistvene laboratorijske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam, navedenim v Prilogi VI.

6.

Kvote metilbromida za kritične laboratorijske in analitske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam, navedenim v Prilogi VII.

7.

Kvote delno halogeniranih bromofluoroogljikovodikov za bistvene laboratorijske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam, navedenim v Prilogi VIII.

8.

Kvote bromoklorometana za bistvene laboratorijske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam, navedenim v Prilogi IX.

9.

Kvote klorofluoroogljikovodikov 11, 12, 113, 114 in 115, drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ogljikovega tetraklorida, 1,1,1-trikloroetana, delno halogeniranih bromofluoroogljikovodikov in bromoklorometana za bistvene uporabe so določene v Prilogi X.

v imenu Boehringer Ingelheim (Francija)