ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 209

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
31. julij 2006


Vsebina

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

Stran

 

 

Svet

 

*

Sklep Sveta z dne 14. oktobra 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih

1

Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih

3

 

*

Sklep št. 1/2006 Pridružitvenega Sveta EU-Jordanija z dne 15. junija 2006 o spremembi Protokola 3 o opredelitvi pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja k Evro-mediteranskemu sporazumu

30

Protokol 3 o opredelitvi pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja

31

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

31.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 209/1


SKLEP SVETA

z dne 14. oktobra 2004

o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih

(2006/507/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih in svetovnih okoljskih problemov je eden od ciljev okoljske politike Skupnosti, v skladu s členom 174 Pogodbe.

(2)

Svet je leta 1998 Komisijo pooblastil, da v imenu Skupnosti sodeluje na pogajanjih glede Konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih pod pokroviteljstvom Programa Združenih narodov za okolje. Komisija je skupaj z državami članicami sodelovala na teh pogajanjih.

(3)

Konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih („Konvencija“) je bila sprejeta v Stockholmu 22. maja 2001.

(4)

Konvencija zagotavlja okvir, temelječ na previdnostnem načelu, za odpravo proizvodnje, uporabe, uvoza in izvoza prvih dvanajstih prednostnih obstojnih organskih onesnaževal, varno ravnanje z njimi in njihovo odlaganje ter za odpravo ali zmanjšanje izpustov nekaterih nenamernih obstojnih organskih onesnaževal. Poleg tega Konvencija določa pravila za popis novih kemikalij v Konvenciji.

(5)

Skupnost, 15 takratnih držav članic in osem novih držav članic je podpisalo Konvencijo na Konferenci pooblaščencev v Stockholmu, ki je potekala med 22. in 23. majem 2001.

(6)

Konvencija je na voljo državam in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje za ratifikacijo, sprejem ali odobritev.

(7)

V skladu s pogoji Konvencije morajo regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje v svoji listini o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu navesti, kakšen je obseg njihovih pristojnosti v zadevah, ki jih ureja Konvencija.

(8)

Skupnost je že sprejela instrumente za zadeve, ki jih ureja Konvencija, vključno z Uredbo (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (3), Uredbo (ES) št. 304/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (4) ter Direktivo Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT) (5).

(9)

Konvencija prispeva k doseganju ciljev okoljske politike Skupnosti. Zato je primerno, da Skupnost čimprej odobri to konvencijo.

(10)

Če bi se sprejela sprememba prilog A, B ali C ali dodatnih prilog h Konvenciji, mora Komisija predvideti njeno izvajanje v okviru Uredbe (ES) št. 850/2004 ali druge ustrezne zakonodaje Skupnosti. Če se katera od sprememb ne prične izvajati v roku enega leta od datuma sporočila depozitarja o sprejetju spremembe in v izogib neizpolnjevanju, mora Komisija o tem uradno obvestiti depozitarja –

SKLENIL:

Člen 1

Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih, v nadaljevanju „Konvencija“, se v imenu Skupnosti odobri.

Besedilo Konvencije je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

1.   Kadar koli se sprememba Prilog A, B ali C ali dodatnih prilog h Konvenciji ne izvede v Prilogah k Uredbi (ES) št. 850/2004 ali drugi ustrezni zakonodaji Skupnosti v roku enega leta od datuma sporočila depozitarja o sprejetju spremembe, Komisija o tem uradno obvesti depozitarja, v skladu s členom 22 Konvencije.

2.   V primeru, da se sprememba Prilog A, B ali C ali dodatnih prilog h Konvenciji izvede po uradnem obvestilu iz odstavka 1, Komisija takoj umakne uradno obvestilo.

Člen 3

1.   Predsednik Sveta je pristojen za imenovanje oseb, ki so v imenu Evropske skupnosti pooblaščene za deponiranje listine o odobritvi pri generalnemu sekretarju Združenih narodov v skladu s členom 25(1) Konvencije.

2.   Predsednik Sveta je pristojen za imenovanje oseb, ki so v imenu Evropske skupnosti pooblaščene za deponiranje izjave o pristojnosti, določene v tej prilogi tega sklepa, v skladu s členom 25(3) Konvencije.

V Luxembourgu, 14. oktobra 2004

Za Svet

Predsednik

P. VAN GEEL


(1)  UL C 87 E, 7.4.2004, str. 495.

(2)  UL C 32, 5.2.2004, str. 45.

(3)  UL L 158, 30.4.2004, str. 7.

(4)  UL L 63, 6.3.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 777/2006 (UL L 136, 24.5.2006, str. 9).

(5)  UL L 243, 24.9.1996, str. 31.


PREVOD

STOCKHOLMSKA KONVENCIJA O OBSTOJNIH ORGANSKIH ONESNAŽEVALIH

POGODBENICE TE KONVENCIJE, KI

SE ZAVEDAJO, da imajo obstojna organska onesnaževala toksične lastnosti, so težko razgradljiva, se koncentrirajo z bioakumulacijo in se prenašajo po zraku, po vodi in s selitvenimi vrstami čez mednarodne meje in se odlagajo daleč od kraja izpusta, kjer se akumulirajo v kopenskih in vodnih ekosistemih,

SE ZAVEDAJO zdravstvenih težav, zlasti v državah v razvoju, ki so posledica lokalne izpostavljenosti obstojnim organskim onesnaževalom, in zlasti učinkov na ženske ter prek njih na prihodnje generacije,

PRIZNAVAJO, da so zlasti ogroženi arktični ekosistemi in revne skupnosti zaradi biomagnifikacije obstojnih organskih onesnaževal in da je onesnaženje njihove tradicionalne hrane vprašanje javnega zdravja,

SE ZAVEDAJO potrebe po globalnih ukrepih v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali,

SO POZORNE NA odločbo 19/13 C z dne 7. februarja 1997 upravnega sveta Programa Združenih narodov za okolje, po kateri naj bi vpeljali mednarodno akcijo za zaščito zdravja ljudi in okolja z ukrepi, s katerimi bi zmanjšali in/ali odpravili emisije in izpuste obstojnih organskih onesnaževal,

OPOZARJAJO na ustrezne določbe pomembnih mednarodnih konvencij o okolju, zlasti Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini ter Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, vključno z regionalnimi sporazumi, sprejetimi v okviru 11. člena omenjene konvencije,

OPOZARJAJO tudi na ustrezne določbe Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju ter Agende 21,

PRIZNAVAJO, da je podlaga za sodelovanje pogodbenic previdnost, ki je vključena v to konvencijo,

SE ZAVEDAJO, da se ta konvencija in drugi mednarodni sporazumi s področja trgovine in okolja medsebojno dopolnjujejo,

POTRJUJEJO, da imajo države v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in načeli mednarodnega prava suvereno pravico do izrabe lastnih virov v skladu s svojimi okoljskimi in razvojnimi politikami ter da morajo zagotavljati, da dejavnosti pod njihovo jurisdikcijo ali nadzorom ne škodijo okolju drugih držav ali območjem zunaj meja državne jurisdikcije,

UPOŠTEVAJO okoliščine in posebne zahteve držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih, in držav z gospodarstvi v prehodu, še posebej potrebo po krepitvi zmožnosti teh držav za ravnanje s kemikalijami, tudi s pomočjo prenosa tehnologije, zagotavljanjem finančne in strokovne pomoči in s spodbujanjem sodelovanja med pogodbenicami,

POPOLNOMA UPOŠTEVAJO akcijski program trajnostnega razvoja malih otoških držav v razvoju, sprejet na Barbadosu 6. maja 1994,

UPOŠTEVAJO zmožnosti razvitih držav in držav v razvoju ter skupne, vendar diferencirane obveznosti držav, kot je določeno v 7. načelu Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju,

PRIZNAVAJO, da lahko zasebni sektor in nevladne organizacije pomembno prispevajo k zmanjšanju in/ali odpravi emisij in izpustov obstojnih organskih onesnaževal,

POUDARJAJO pomen dejstva, da proizvajalci obstojnih organskih onesnaževal prevzamejo odgovornost za zmanjšanje škodljivih učinkov, ki jih povzročajo njihovi proizvodi, in za zagotavljanje informacij o nevarnih lastnostih teh kemikalij uporabnikom, vladam in javnosti,

SE ZAVEDAJO potrebe po izvajanju ukrepov za preprečevanje škodljivih učinkov, ki jih obstojna organska onesnaževala povzročajo v vseh fazah svojega obstoja,

PONOVNO POTRJUJEJO 16. načelo Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju, ki navaja, da si morajo organi oblasti v posameznih državah prizadevati za internacionalizacijo stroškov za varstvo okolja in za uporabo ekonomskih instrumentov, ob upoštevanju načela, naj onesnaževalec praviloma krije stroške onesnaževanja, in z upoštevanjem javnega interesa ter brez čezmernih posegov v mednarodno trgovino in vlaganja,

SPODBUJAJO POGODBENICE, ki nimajo ureditvenih in ocenjevalnih programov za pesticide in industrijske kemikalije, naj jih oblikujejo,

PRIZNAVAJO POMEN razvijanja in uporabe alternativnih procesov in kemikalij, ki bi bili sprejemljivi za okolje,

SO ODLOČENE, da bodo varovale zdravje ljudi in okolje pred škodljivimi vplivi obstojnih organskih onesnaževal,

SO SE SPORAZUMELE O:

1. člen

Cilji

Zavedajoč se pomena previdnostnega pristopa, navedenega v 15. načelu Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju, je cilj te konvencije zaščititi zdravje ljudi in okolje pred obstojnimi organskimi onesnaževali.

2. člen

Opredelitve

V tej konvenciji:

(a)

„pogodbenica“ pomeni državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je privolila, da jo ta konvencija zavezuje, in za katero ta konvencija velja;

(b)

„organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje“ pomeni organizacijo, ki so jo ustanovile suverene države določene regije in na katero so njene države članice prenesle pristojnost za zadeve, ki jih ureja ta konvencija, ter jo v skladu z njenimi notranjimi postopki pravilno pooblastile, da to konvencijo podpiše, ratificira, sprejme, odobri ali k njej pristopi;

(c)

„pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo“ pomenijo pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo za ali proti.

3. člen

Ukrepi za zmanjšanje ali odpravo izpustov, ki nastajajo pri namerni proizvodnji in uporabi

1.   Vsaka pogodbenica:

(a)

prepove oziroma sprejme potrebne zakonske in upravne ukrepe za odpravo:

(i)

lastne proizvodnje in uporabe kemikalij, uvrščenih v Prilogo A, za katere veljajo določbe te priloge; ter

(ii)

svojega uvoza in izvoza kemikalij, uvrščenih v Prilogo A, v skladu z določbami drugega odstavka; ter

(b)

omeji proizvodnjo in uporabo kemikalij, uvrščenih v Prilogo B, v skladu z določbami te priloge.

2.   Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi:

(a)

da se kemikalija, uvrščena v Prilogo A ali Prilogo B, uvaža le:

(i)

za namene okolju primernega odstranjevanja, kot je določeno v pododstavku (d) prvega odstavka 6. člena; ali

(ii)

za uporabo ali namen, ki je po Prilogi A ali Prilogi B dovoljen za to pogodbenico;

(b)

da se ob upoštevanju ustreznih predpisov obstoječih mednarodnih listin o postopku soglasja po predhodnem obveščanju kemikalija, uvrščena v Prilogo A in za katero velja posebna izjema v zvezi s proizvodnjo ali uporabo, ali da se kemikalija, uvrščena v Prilogo B in za katero velja posebna izjema v zvezi s proizvodnjo ali uporabo ali sprejemljivim namenom, izvaža le:

(i)

za namene okolju primernega odstranjevanja, kot je določeno v pododstavku (d) prvega odstavka 6. člena;

(ii)

pogodbenici, ki ima dovoljenje za uporabo te kemikalije v skladu s Prilogo A ali Prilogo B; ali

(iii)

državi, ki ni pogodbenica te konvencije, ki je pogodbenici, ki izvaža, dala letno potrdilo. V takem potrdilu se natančno navede načrtovana uporaba kemikalije ter vključi izjava, da se država uvoznica v zvezi s kemikalijo zavezuje, da:

(a)

bo varovala zdravje ljudi in okolje s sprejetjem potrebnih ukrepov, s katerimi bi se čim bolj zmanjšali izpusti ali se preprečili;

(b)

se bo ravnala v skladu z določbami prvega odstavka 6. člena in

(c)

da se bo, kadar je to ustrezno, ravnala v skladu z določbami drugega odstavka II. dela Priloge B;

Letno potrdilo naj zajema tudi vso ustrezno dodatno dokumentacijo, kot so zakonodaja, ureditveni instrumenti ali upravne smernice ali strateške usmeritve. Država izvoznica mora predati letno potrdilo sekretariatu v šestdesetih dneh od prejema.

(c)

da se kemikalija, uvrščena v Prilogo A, za katero posebne izjeme v zvezi s proizvodnjo in uporabo ne veljajo več za nobeno pogodbenico, ne izvaža iz pogodbenice, razen za namene okolju primernega odstranjevanja oziroma uničenja, kot je določeno v pododstavku (d) prvega odstavka 6. člena;

(d)

po tem odstavku izraz „država, ki ni pogodbenica te konvencije“ v zvezi z določeno kemikalijo zajema državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki ni privolila, da jo ta konvencija zavezuje v zvezi s tako kemikalijo.

3.   Vsaka pogodbenica, ki ima enega ali več ureditvenih in ocenjevalnih programov za nove pesticide ali nove industrijske kemikalije, sprejme ukrepe za urejanje, katerih cilj je preprečevanje proizvodnje in uporabe novih pesticidov ali novih industrijskih kemikalij, ki imajo po merilih iz prvega odstavka Priloge D značilnosti obstojnih organskih onesnaževal.

4.   Vsaka pogodbenica, ki ima enega ali več ureditvenih in ocenjevalnih programov za pesticide ali industrijske kemikalije, kadar je to ustrezno, v okviru teh programov upošteva merila iz prvega odstavka Priloge D pri ocenjevanju pesticidov in industrijskih kemikalij, ki se uporabljajo.

5.   Če ni v tej konvenciji drugače določeno, se prvi in drugi odstavek ne uporabljata za tako količino kemikalije, kot se uporabi za laboratorijske raziskave ali kot referenčni standard.

6.   Vsaka pogodbenica, za katero velja posebna izjema v skladu s Prilogo A ali posebna izjema ali sprejemljiv namen v skladu s Prilogo B, sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da vsaka proizvodnja ali uporaba v skladu s tako izjemo ali namenom poteka tako, da se preprečita ali čim bolj zmanjšata izpostavljenost ljudi in izpust v okolje. Pri dovoljeni izjemni uporabi kemikalije ali sprejemljivem namenu, pri katerem pride do namernega izpusta v okolje pri normalnih pogojih uporabe, je izpust dovoljen le do najmanjše potrebne mere, in to ob upoštevanju vseh ustreznih standardov in smernic.

4. člen

Register posebnih izjem

1.   Uvede se register, v katerem se navedejo pogodbenice, za katere veljajo posebne izjeme, navedene v Prilogi A ali Prilogi B. V registru se ne navedejo pogodbenice, ki uporabljajo določbe Priloge A ali Priloge B, ki jih smejo uporabljati vse pogodbenice. Register, ki ga vodi Sekretariat, je na voljo javnosti.

2.   V register so vključeni:

(a)

seznam izjemnih uporab in namenov obstojnih organskih onesnaževal iz Priloge A in Priloge B;

(b)

seznam pogodbenic, za katere velja posebna izjema po Prilogi A ali Prilogi B, in

(c)

seznam z datumi prenehanja veljavnosti za vsako registrirano posebno izjemo.

3.   Vsaka država, ki postane pogodbenica, lahko s pisnim uradnim obvestilom Sekretariatu zaprosi za registracijo ene ali več vrst posebnih izjem, ki so navedene v Prilogi A ali Prilogi B.

4.   Če pogodbenica v registru ni navedla zgodnejšega datuma ali če ni odobreno podaljšanje veljavnosti posebne izjeme v skladu s sedmim odstavkom, veljavnost vseh registriranih posebnih izjem preneha pet let po začetku veljavnosti te konvencije za določeno kemikalijo.

5.   Na svojem prvem zasedanju Konferenca pogodbenic določi, kakšen bo postopek za pregled vpisov v register.

6.   Pred pregledom vpisov v register pogodbenica predloži poročilo Sekretariatu, v katerem upraviči potrebo po tem, da izjema še naprej ostane registrirana. Sekretariat pošlje tako poročilo vsem pogodbenicam. Pregled vpisa se opravi na podlagi vseh razpoložljivih podatkov. Potem lahko Konferenca pogodbenic omenjeni pogodbenici da taka priporočila, kot se ji zdijo ustrezna.

7.   Konferenca pogodbenic lahko na zahtevo prizadete pogodbenice odloči, da bo podaljšala rok veljavnosti posebne izjeme za dobo do pet let. Pri odločanju Konferenca pogodbenic upošteva posebne okoliščine držav pogodbenic v razvoju in držav pogodbenic z gospodarstvi v prehodu.

8.   Pogodbenica lahko kadar koli prekliče vpis posebne izjeme v registru, če o tem pisno obvesti Sekretariat. Preklic začne veljati na dan, določen v uradnem obvestilu.

9.   Ko za določeno vrsto posebne izjeme ni registrirana nobena država več, ni mogoče zahtevati novih registracij za to izjemo.

5. člen

Ukrepi za zmanjšanje ali odpravo izpustov iz nenamerne proizvodnje

Vsaka pogodbenica mora sprejeti vsaj naslednje ukrepe za zmanjšanje celotnih izpustov iz antropogenih virov za vsako od kemikalij, uvrščeno v Prilogo C, da bi se čim bolj zmanjšali celotni izpusti in se, kadar je to mogoče, dokončno odpravili:

(a)

v dveh letih od začetka veljavnosti te konvencije za to pogodbenico oblikovati akcijski načrt, ali če je to ustrezno, regionalni ali podregionalni akcijski načrt in ga pozneje izvajati kot del svojega načrta za izvajanje, opisanega v 7. členu, oblikovanega za ugotovitev, označitev in obravnavo izpusta kemikalij, uvrščenih v Prilogo C, ter za lažje izvajanje pododstavkov (b) do (e). Akcijski načrt mora vsebovati vsaj naslednje ukrepe:

(i)

oceno sedanjih in načrtovanih izpustov, vključno z uvedbo in vodenjem popisov virov onesnaževalcev in ocen velikosti izpustov, ob upoštevanju kategorij virov, določenih v Prilogi C;

(ii)

oceno učinkovitosti zakonov in politik pogodbenice, ki obravnavajo upravljanje izpustov;

(iii)

strategije za izpolnjevanje obveznosti iz tega odstavka ob upoštevanju ocen iz točk (i) in (ii);

(iv)

ukrepe za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja v zvezi s takimi strategijami ter ukrepe za ozaveščanje o strategijah;

(v)

vsakih pet let revizijo strategij in njihove uspešnosti pri izpolnjevanju obveznosti iz tega odstavka; te revizije se vključijo v poročila, ki se predložijo v skladu s 15. členom;

(vi)

časovni razpored izvajanja akcijskega načrta, vključno s strategijami in ukrepi, določenimi v akcijskem načrtu;

(b)

spodbujati uporabo razpoložljivih, izvedljivih in praktičnih ukrepov, s katerimi se lahko hitro doseže realna in velika stopnja zmanjšanja izpustov ali odprava virov onesnaževalcev;

(c)

spodbujati razvoj, in če pogodbenica meni, da je to ustrezno, zahtevati uporabo nadomestnih ali spremenjenih materialov, proizvodov in procesov, s katerimi se preprečujeta nastajanje in izpust kemikalij, uvrščenih v Prilogo C, ob upoštevanju splošnih navodil o ukrepih za preprečevanje in zmanjšanje izpustov iz Priloge C ter smernic, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic;

(d)

spodbujati in v skladu s časovnim razporedom izvajanja akcijskega načrta zahtevati uporabo najboljših razpoložljivih tehnik v zvezi z novimi viri znotraj kategorij virov, za katere se po akcijskem načrtu zahtevajo taki ukrepi, ter s posebnim začetnim poudarkom na kategorijah virov, ki jih je pogodbenica označila v II. delu Priloge C. V vsakem primeru se začne takoj, ko je to izvedljivo, postopno zahtevati uporaba najboljših razpoložljivih tehnik v zvezi z novimi viri v kategorijah s seznama v II. delu Priloge C, vendar najpozneje v štirih letih po začetku veljavnosti konvencije za pogodbenico. Pogodbenice za kategorije, ki so jih označile, spodbujajo uporabo najboljših okoljskih praks. Pri uporabi najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks morajo pogodbenice upoštevati splošna navodila iz Priloge C o ukrepih za preprečevanje in zmanjšanje izpustov ter smernice o najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic;

(e)

v skladu s svojim akcijskim načrtom spodbujati uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks:

(i)

pri obstoječih virih: v okviru kategorij virov, navedenih v II. delu Priloge C, in v okviru kategorij virov, kot so tiste iz III. dela te priloge; ter

(ii)

pri novih virih: v okviru kategorij, kot so tiste iz III. dela Priloge C, ki jih pogodbenica ni navedla v pododstavku (d).

Pri uporabi najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks morajo pogodbenice upoštevati splošna navodila iz Priloge C o ukrepih za preprečevanje in zmanjšanje izpustov ter smernice o najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic;

(f)

v tem odstavku in v Prilogi C:

(i)

„najboljše razpoložljive tehnike“ pomenijo najučinkovitejšo in najnaprednejšo stopnjo v razvoju dejavnosti in njihovih metod delovanja, kar označuje praktično primernost določenih tehnik, da v načelu zagotavljajo podlago za omejitve izpustov, namenjene preprečevanju, in če to ni izvedljivo, splošnemu zmanjšanju izpustov kemikalij iz I. dela Priloge C in njihovega vpliva na okolje kot celoto. V zvezi s tem:

(ii)

„tehnike“ zajemajo uporabljeno tehnologijo in način projektiranja, gradnje, vzdrževanja, delovanja in razgradnje objekta;

(iii)

„razpoložljive“ tehnike pomenijo take tehnike, ki so na voljo operaterju in razvite v obsegu, ki dovoljuje uporabo v ustreznem industrijskem sektorju pod ekonomsko in tehnično sprejemljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti; ter

(iv)

„najboljše“ pomeni najučinkovitejše pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote;

(v)

„najboljše okoljske prakse“ pomenijo uporabo najustreznejše kombinacije okoljskih ukrepov in strategij za nadzor;

(vi)

„nov vir“ pomeni vsak vir, pri katerem se začne gradnja ali pomembnejša sprememba vsaj eno leto po:

(a.)

začetku veljavnosti te konvencije za pogodbenico; ali

(b.)

začetku veljavnosti spremembe Priloge C, če za vir obstojnih organskih onesnaževal začnejo veljati določbe te konvencije le na podlagi take spremembe;

(g)

pogodbenica lahko pri izpolnjevanju svojih obveznosti v zvezi z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami po tem odstavku uporabi mejne vrednosti izpustov ali standarde oziroma normative funkcionalnosti.

6. člen

Ukrepi za zmanjšanje ali odpravo izpustov iz zalog in odpadkov

1.   Da bi zagotovili, da se z zalogami, ki jih sestavljajo kemikalije ali ki vsebujejo kemikalije, uvrščene v Prilogo A ali Prilogo B, in z odpadki, vključno s proizvodi in predmeti, ki so tik pred tem, da bodo postali odpadki, in ki jih sestavljajo kemikalije ali ki vsebujejo kemikalije ali ki so onesnaženi s kemikalijami, uvrščenimi v Prilogo A, B ali C, ravna tako, da se zaščiti zdravje ljudi in okolje, mora vsaka pogodbenica:

(a)

razviti ustrezne strategije za ugotavljanje:

(i)

zalog, ki jih sestavljajo kemikalije ali vsebujejo kemikalije, uvrščene v Prilogo A ali Prilogo B; ter

(ii)

proizvodov in predmetov, ki se uporabljajo, ter odpadkov, ki jih sestavljajo kemikalije ali vsebujejo kemikalije ali so onesnaženi s kemikalijami, uvrščeni v Prilogo A, B ali C;

(b)

kolikor je to izvedljivo, ugotoviti zaloge, ki jih sestavljajo kemikalije ali vsebujejo kemikalije, uvrščene v Prilogo A ali Prilogo B, na podlagi strategij, omenjenih v pododstavku (a);

(c)

ustrezno ravnati z zalogami na varen, učinkovit in za okolje primeren način. Zaloge kemikalij, uvrščenih v Prilogo A ali Prilogo B, se po tem, ko jih ni več dovoljeno uporabljati v skladu s posebno izjemo, navedeno v Prilogi A, ali v skladu s posebno izjemo ali sprejemljivim namenom, navedenim v Prilogi B, razen zalog, katerih izvoz je dovoljen po drugem odstavku 3. člena, štejejo kot odpadki in se z njimi ravna po določbah pododstavka (d);

(d)

sprejeti ustrezne ukrepe za take odpadke, vključno s proizvodi in predmeti, ki so tik pred tem, da postanejo odpadki:

(i)

da se z njimi rokuje ter da se zbirajo, prevažajo in skladiščijo na okolju primeren način;

(ii)

da se odstranijo tako, da se vsebnost obstojnih organskih onesnaževal uniči ali ireverzibilno transformira, tako da ne izražajo lastnosti obstojnih organskih onesnaževal, ali da se odstranijo na kak drug okolju primeren način, če uničenje ali ireverzibilna transformacija ni za okolje najugodnejša možnost odstranitve ali če je vsebnost obstojnih organskih onesnaževal nizka, ob upoštevanju mednarodnih pravil, standardov in smernic, vključno s tistimi, ki se lahko oblikujejo v skladu z drugim odstavkom, ter ustreznih globalnih in regionalnih ureditev, ki urejajo ravnanje z nevarnimi odpadki;

(iii)

da ni dovoljeno, da se vključijo v postopke odstranjevanja, pri katerih lahko pride do predelave, recikliranja, obnavljanja, neposredne ponovne uporabe ali alternativnih vrst uporabe obstojnih organskih onesnaževal; in

(iv)

da se ne prevažajo čez mednarodne meje brez upoštevanja ustreznih mednarodnih pravil, standardov in smernic;

(e)

prizadevati si za oblikovanje ustreznih strategij, s katerimi se ugotovijo lokacije, onesnažene s kemikalijami, uvrščenimi v Prilogo A, B ali C; če se pogodbenica loti izboljševanja stanja lokacije, mora biti to izvedeno na okolju primeren način.

2.   Konferenca pogodbenic mora tesno sodelovati z ustreznimi telesi Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, da med drugim:

(a)

določi stopnjo uničenja in ireverzibilne transformacije, ki je potrebna za zagotavljanje, da se lastnosti obstojnih organskih onesnaževal, kot so opredeljene v prvem odstavku Priloge D, ne izrazijo;

(b)

opredeli metode, za katere meni, da spadajo v odstranjevanje na okolju primeren način, omenjen zgoraj; in

(c)

opredeli, kot je to ustrezno, koncentracije kemikalij, uvrščenih v Priloge A, B in C, da se določi v točki (ii) pododstavka (d) prvega odstavka omenjena nizka vsebnost obstojnih organskih onesnaževal.

7. člen

Izvedbeni načrti

1.   Vsaka pogodbenica:

(a)

oblikuje načrt za izpolnjevanje svojih obveznosti po tej konvenciji in si prizadeva za njegovo uresničevanje;

(b)

predloži svoj izvedbeni načrt za izvajanje Konferenci pogodbenic v dveh letih od datuma začetka veljavnosti konvencije za to pogodbenico; in

(c)

kot je to ustrezno, pregleduje in posodablja svoj izvedbeni načrt za izvajanje v rednih časovnih presledkih in tako, kot je to opredeljeno v sklepu Konference pogodbenic.

2.   Pogodbenice, kadar je to ustrezno, sodelujejo neposredno ali v globalnih, regionalnih in podregionalnih organizacijah ter se posvetujejo z interesnimi skupinami, vključno z ženskimi skupinami in skupinami, ki se ukvarjajo z zdravjem otrok, da se olajšajo in omogočijo oblikovanje, izvajanje in posodabljanje izvedbenih načrtov.

3.   Pogodbenice si morajo prizadevati za uporabo in po potrebi za opredelitev načinov, s katerimi bi se državni izvedbeni načrti v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali vključili v njihove strategije trajnostnega razvoja, če je to ustrezno.

8. člen

Uvrstitev kemikalij v Priloge A, B in C

1.   Pogodbenica da predlog Sekretariatu za uvrstitev kemikalije v Prilogo A, B in/ali C. Predlog vsebuje informacije, opredeljene v Prilogi D. Pri oblikovanju predloga lahko pogodbenici pomagajo druge pogodbenice ali Sekretariat.

2.   Sekretariat preveri, ali predlog vsebuje informacije, opredeljene v Prilogi D. Če Sekretariat odloči, da predlog vsebuje take informacije, ga preda Odboru za pregled obstojnih organskih onesnaževal.

3.   Odbor prouči predlog ter prilagodljivo in pregledno uporabi v Prilogi D opisana merila za pregled kemikalij, ob tem pa celovito in uravnoteženo upošteva vse predložene informacije.

4.   Če odbor odloči:

(a)

da je zadoščeno merilom za pregled kemikalij, potem prek Sekretariata pošlje predlog in oceno odbora vsem pogodbenicam in opazovalkam ter jih povabi, naj predložijo informacije, opredeljene v Prilogi E; ali

(b)

da merilom za pregled kemikalij ni zadoščeno, potem prek Sekretariata pošlje predlog in oceno odbora vsem pogodbenicam in opazovalkam, predlog pa zavrne.

5.   Vsaka pogodbenica lahko odboru ponovno da predlog, ki ga je odbor zavrnil v skladu s četrtim odstavkom. V ponovnem predlogu lahko pogodbenica razloži svojo zaskrbljenost in razloge, zaradi katerih prosi za ponovno obravnavo pred odborom. Če po tem postopku odbor ponovno zavrne predlog, se lahko pogodbenica pritoži zoper odločitev odbora, o zadevi pa na svojem naslednjem zasedanju odloča Konferenca pogodbenic. Konferenca pogodbenic lahko na podlagi meril za pregled kemikalij iz Priloge D in ob upoštevanju ocene odbora ter na podlagi vseh dodatnih informacij, ki jih predloži pogodbenica ali katera od opazovalk, odloči, da gre predlog v nadaljnjo obravnavo.

6.   Če je odbor odločil, da je zadoščeno merilom za pregled kemikalije, ali če je Konferenca pogodbenic odločila, da gre predlog v nadaljnjo obravnavo, odbor še naprej proučuje predlog ob upoštevanju vseh pomembnih dodatnih informacij in pripravi osnutek za opis tveganja v skladu s Prilogo E. Odbor prek Sekretariata pošlje osnutek vsem pogodbenicam in opazovalkam, zbere strokovne pripombe omenjenih in ob upoštevanju teh pripomb dopolni opis tveganja.

7.   Če odbor na podlagi opisa tveganja, sestavljenega v skladu s Prilogo E, odloči:

(a)

da je verjetno, da kemikalija zaradi svojega prenosa v okolju na velike razdalje tako škodi zdravju ljudi in/ali okolju, da je potrebno globalno delovanje, gre predlog v nadaljnjo obravnavo. Tudi če niso na voljo popolnoma gotove znanstvene ugotovitve, to ne more ustaviti predloga. Odbor prek Sekretariata zaprosi pogodbenice in opazovalke za informacije o vidikih, opredeljenih v Prilogi F. Odbor nato pripravi oceno obvladovanja tveganj, ki vključuje ukrepe za nadzor nad kemikalijo v skladu s to prilogo; ali

(b)

da se predlog zavrne, prek Sekretariata pošlje opis tveganja vsem pogodbenicam in opazovalkam ter zavrne predlog.

8.   Za vsak predlog, zavrnjen po pododstavku (b) sedmega odstavka, lahko pogodbenica zahteva, naj Konferenca pogodbenic prouči možnost, da zahteva, naj odbor od pogodbenice predlagateljice in od drugih pogodbenic zbere dodatne informacije v obdobju, ki ni daljše od enega leta. Po tem obdobju in na podlagi prejetih informacij odbor ponovno prouči predlog v skladu s šestim odstavkom in s prednostjo, ki jo določi Konferenca pogodbenic. Če odbor po tem postopku ponovno zavrne predlog, se lahko pogodbenica pritoži zoper odločitev odbora, zadevo pa obravnava Konferenca pogodbenic na svojem naslednjem zasedanju. Konferenca pogodbenic lahko na podlagi opisa tveganja, pripravljenega v skladu s Prilogo E, in ob upoštevanju ocene odbora ter vseh dodatnih informacij pogodbenic ali opazovalk odloči, da gre predlog v nadaljnjo obravnavo. Če Konferenca pogodbenic odloči, da gre predlog v nadaljnjo obravnavo, odbor pripravi oceno obvladovanja tveganj.

9.   Odbor na podlagi opisa tveganja, omenjenega v šestem odstavku, in na podlagi ocene obvladovanja tveganj pododstavka (a) sedmega odstavka ali osmega odstavka priporoči, ali naj Konferenca pogodbenic obravnava kemikalijo zaradi uvrstitve v Priloge A, B in/ali C. Konferenca pogodbenic ob ustreznem upoštevanju priporočil odbora skupaj z upoštevanjem negotovosti v znanosti odloči, upoštevajoč pri tem previdnostno načelo, ali se kemikalija uvrsti v Priloge A, B in/ali C in ali se opredelijo ukrepi za nadzor nad to kemikalijo.

9. člen

Izmenjava informacij

1.   Vsaka pogodbenica omogoča ali prevzame izmenjavo informacij, ki se nanašajo na:

(a)

zmanjšanje ali odpravo proizvodnje, uporabo in izpust obstojnih organskih onesnaževal; ter

(b)

alternative obstojnim organskim onesnaževalom, vključno z informacijami o njihovi tveganosti ter gospodarskih in socialnih stroških.

2.   Pogodbenice izmenjavajo informacije, omenjene v prvem odstavku, neposredno ali prek Sekretariata.

3.   Vsaka pogodbenica imenuje nacionalno točko za stike, kjer poteka izmenjava informacij.

4.   Sekretariat deluje kot mehanizem za posredovanje informacij o obstojnih organskih onesnaževalih, vključno z informacijami, ki jih pošljejo pogodbenice, medvladne organizacije in nevladne organizacije.

5.   Za to konvencijo se informacije o zdravju in varnosti ljudi ter okolja ne štejejo za zaupne. Pogodbenice, ki si izmenjavajo informacije na podlagi te konvencije, varujejo vsako zaupno informacijo skladno z medsebojnim dogovorom.

10. člen

Obveščanje, ozaveščanje in izobraževanje javnosti

1.   Pogodbenica po svojih zmožnostih spodbuja in omogoča:

(a)

ozaveščanje tistih, ki sprejemajo politiko in odločitve v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali;

(b)

zagotavljanje vseh razpoložljivih informacij o obstojnih organskih onesnaževalih javnosti ob upoštevanju petega odstavka 9. člena;

(c)

razvoj in izvajanje programov izobraževanja in ozaveščanja javnosti, zlasti žensk, otrok in najmanj izobraženih, o obstojnih organskih onesnaževalih ter o zdravju ljudi, vplivu na okolje in o alternativah obstojnim organskim onesnaževalom;

(d)

sodelovanje javnosti pri obravnavi obstojnih organskih onesnaževal, učinkov na zdravje ljudi in na okolje ter pri oblikovanju ustreznih odzivov, vključno s priložnostmi za vložke na državni ravni v zvezi z izvajanjem te konvencije;

(e)

usposabljanje zaposlenih, znanstvenikov, izobraževalnega ter strokovno-tehničnega in upravnega osebja;

(f)

oblikovanje in izmenjavo gradiva za izobraževanje in ozaveščanje javnosti na državni in mednarodni ravni ter

(g)

oblikovanje in izvajanje programov izobraževanja in usposabljanja na državni in mednarodni ravni.

2.   Pogodbenica po svojih zmožnostih zagotavlja, da ima javnost dostop do javnih informacij, omenjenih v prvem odstavku, in da so informacije vedno posodobljene in dopolnjene.

3.   Pogodbenica po svojih zmožnostih spodbuja uporabnike v industriji in poklicne uporabnike, naj spodbujajo in omogočajo zagotavljanje informacij iz prvega odstavka na državni ravni, ter kot je to ustrezno, na podregionalni, regionalni in globalni ravni.

4.   Pri zagotavljanju informacij o obstojnih organskih onesnaževalih in alternativah zanje lahko pogodbenice uporabijo varnostne liste, poročila, množična občila in druga komunikacijska sredstva ter lahko ustanavljajo informacijske centre na državni in regionalni ravni.

5.   Pogodbenica z naklonjenostjo prouči nastajajoče in razvijajoče se mehanizme, na primer registre izpustov in prenosov onesnaževal, namenjene zbiranju in razširjanju informacij o ocenjenih letnih količinah izpuščenih ali odstranjenih kemikalij, uvrščenih v Prilogo A, B ali C.

11. člen

Raziskave, razvoj in spremljanje stanja

1.   Pogodbenice po svojih zmožnostih na državni in mednarodni ravni spodbujajo in/ali izvajajo ustrezne raziskave, razvoj, monitoring in sodelovanje v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali, in kadar je to ustrezno, v zvezi z alternativami zanje ter snovmi, ki so možna obstojna organska onesnaževala, vključno:

(a)

z viri in izpusti v okolje;

(b)

s prisotnostjo, vrednostmi, trendi teh snovi v človeškem organizmu in v okolju;

(c)

s prenosom v okolju, usodo v okolju in transformacijami;

(d)

z učinki na zdravje ljudi in na okolje;

(e)

s socialno-ekonomskimi in kulturnimi vplivi;

(f)

z zmanjšanjem in/ali odpravo izpustov; ter

(g)

z usklajenimi metodologijami za sestavo popisov virov teh snovi in analitskih metod za merjenje izpustov.

2.   Pri opravljanju dejavnosti iz prvega odstavka pogodbenice po svojih zmožnostih:

(a)

podpirajo in nadalje razvijajo, kot je to ustrezno, mednarodne programe, omrežja in organizacije, usmerjene v opredelitev, izvajanje, ocenjevanje in financiranje raziskav, zbiranje podatkov in monitoring, ob upoštevanju potrebe po zmanjšanju podvajanja dela;

(b)

podpirajo državna in mednarodna prizadevanja za krepitev zmogljivosti za znanstveno in tehnično raziskovanje posameznih držav, zlasti držav v razvoju in držav z gospodarstvi v prehodu, ter spodbujajo dostop do podatkov in analiz ter njihovo izmenjavo;

(c)

zlasti na področju finančnih in strokovnih virov upoštevajo zaskrbljenost in potrebe držav v razvoju in držav z gospodarstvi v prehodu ter sodelujejo pri izboljšanju zmožnosti teh držav za sodelovanje pri prizadevanjih iz pododstavkov (a) in (b);

(d)

izvajajo raziskave, usmerjene k zmanjšanju učinkov obstojnih organskih onesnaževal na reproduktivno zdravje in sposobnost;

(e)

javno, pravočasno in redno objavljajo izsledke raziskav, razvoja in monitoringa, omenjenih v tem odstavku; ter

(f)

spodbujajo sodelovanje in/ali sodelujejo pri shranjevanju in vzdrževanju informacij, ki se zbirajo pri raziskavah, razvoju in monitoringu.

12. člen

Strokovna pomoč

1.   Pogodbenice priznavajo, da je pravočasna in ustrezna strokovna pomoč kot odziv na prošnje držav pogodbenic v razvoju in držav pogodbenic z gospodarstvi v prehodu bistvena in nujna za uspešno izvajanje te konvencije.

2.   Pogodbenice sodelujejo pri zagotavljanju pravočasne in ustrezne strokovne pomoči državam pogodbenicam v razvoju in državam pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu, da bi jim ob upoštevanju posebnih potreb pomagale razviti in okrepiti sposobnost za izvajanje njihovih obveznosti po tej konvenciji.

3.   V zvezi s tem strokovna pomoč razvitih držav pogodbenic in drugih pogodbenic v skladu z njihovimi zmožnostmi zajema, kot je to ustrezno in medsebojno dogovorjeno, strokovno pomoč pri povečanju zmogljivosti za izvajanje obveznosti po tej konvenciji. Nadaljnja navodila v zvezi s tem določi Konferenca pogodbenic.

4.   Pogodbenice oblikujejo, kot je to primerno, postopke za zagotavljanje strokovne pomoči in za spodbujanje prenosa tehnologij državam pogodbenicam v razvoju in državam pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu v zvezi z izvajanjem te konvencije. Ukrepi zajemajo tudi regionalne in podregionalne centre za povečevanje zmogljivosti in prenos tehnologije, s čimer bi državam pogodbenicam v razvoju in državam pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu pomagali pri izpolnjevanju njihovih obveznosti v zvezi z izvajanjem te konvencije. Nadaljnja navodila v zvezi s tem določi Konferenca pogodbenic.

5.   Pogodbenice v smislu tega člena pri zagotavljanju strokovne pomoči popolnoma upoštevajo posebne potrebe in poseben položaj najmanj razvitih držav in malih otoških držav v razvoju.

13. člen

Finančna sredstva in mehanizmi

1.   Pogodbenica se obveže, da po svojih zmožnostih zagotavlja finančno podporo in daje v skladu s svojimi nacionalnimi načrti, prednostnimi nalogami in programi pobude v zvezi s tistimi nacionalnimi dejavnostmi, ki so namenjene izpolnjevanju ciljev te konvencije.

2.   Razvite države pogodbenice zagotavljajo nova in dodatna finančna sredstva, s katerimi omogočajo državam pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu, da krijejo dogovorjene naraščajoče stroške izvajanja ukrepov, s katerimi izpolnijo svoje obveznosti iz te konvencije, kot je dogovorjeno med pogodbenico prejemnico in subjektom, ki sodeluje v mehanizmu, opisanem v šestem odstavku. Druge pogodbenice lahko taka finančna sredstva zagotavljajo prostovoljno in po svojih zmožnostih. Spodbuja se tudi pridobivanje prispevkov iz drugih virov. Pri izpolnjevanju teh obveznosti je treba upoštevati primernost, napovedljivost in pravočasen pretok sredstev ter pomen porazdelitve bremena med pogodbenice, ki prispevajo sredstva.

3.   Razvite države pogodbenice in druge pogodbenice lahko po svojih zmožnostih in v skladu s svojimi nacionalnimi načrti, prednostnimi nalogami in programi zagotavljajo finančna sredstva kot pomoč pri izvajanju te konvencije tudi iz drugih dvostranskih, regionalnih ali večstranskih virov ali kanalov; taka sredstva lahko izkoristijo države pogodbenice v razvoju in države pogodbenice z gospodarstvi v prehodu.

4.   Kako učinkovito bodo države pogodbenice v razvoju izpolnjevale svoje obveznosti po tej konvenciji, je odvisno od tega, kako učinkovito razvite države pogodbenice izpolnjujejo svoje obveznosti v zvezi s finančnimi sredstvi, strokovno pomočjo in prenosom tehnologije po tej konvenciji. Treba je v celoti upoštevati dejstvo, da sta glavni in prevladujoči nalogi držav pogodbenic v razvoju trajnostni gospodarski in socialni razvoj ter izkoreninjenje revščine, ob tem pa je treba ustrezno upoštevati potrebo po varovanju zdravja ljudi in okolja.

5.   Pogodbenice morajo pri financiranju v celoti upoštevati posebne potrebe in položaj najmanj razvitih držav in malih otoških držav v razvoju.

6.   Določi se mehanizem za zagotavljanje ustreznih in uravnoteženih finančnih sredstev za države pogodbenice v razvoju in za pogodbenice z gospodarstvi v prehodu na podlagi subvencij ali koncesij, s čimer se tem državam pomaga pri izvajanju konvencije. Mehanizem deluje pod pristojnostjo, in kot je to ustrezno, pod vodstvom Konference pogodbenic in ji je odgovoren. Za njegovo upravljanje je pooblaščen en ali več subjektov, vključno z mednarodnimi subjekti, kot lahko določi Konferenca pogodbenic. V mehanizem so lahko vključeni tudi drugi subjekti, ki zagotavljajo večstransko, regionalno in dvostransko finančno in strokovno pomoč. Prispevki za mehanizem pomenijo dodatne prispevke drugim finančnim prenosom državam pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu, kot je to opisano v drugem odstavku in v skladu z njim.

7.   V skladu s cilji te konvencije in šestim odstavkom Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju sprejme ustrezna navodila, potrebna za mehanizem, in se dogovori s subjektom ali subjekti, ki sodelujejo v finančnem mehanizmu, o ureditvah in ukrepih za njegovo izvajanje. Navodila se med drugim nanašajo na:

(a)

določitev prednostnih nalog v zvezi s politiko, strategijo in programi ter jasnih in podrobnih meril in smernic v zvezi z upravičenostjo do finančnih sredstev in njihove uporabe, vključno z monitoringom in rednim ocenjevanjem uporabe sredstev;

(b)

zagotavljanje rednih poročil subjekta ali subjektov Konferenci pogodbenic o primernosti in uravnoteženosti financiranja dejavnosti, pomembnih za izvajanje te konvencije;

(c)

zavzemanje za pristope, mehanizme in ukrepe financiranja iz več virov;

(d)

načine za določanje višine potrebnih in razpoložljivih sredstev za izvajanje te konvencije na način, ki ga je mogoče jasno napovedati in opredeliti, ob upoštevanju, da lahko postopno odpravljanje obstojnih organskih onesnaževal zahteva trajno financiranje, ter pogoje, pod katerimi se omenjena višina sredstev periodično prouči; ter

(e)

načine za zagotavljanje pomoči zainteresiranim pogodbenicam z oceno potreb, informacijami o razpoložljivih virih financiranja in vzorcih financiranja, s čimer se omogoči usklajevanje med njimi.

8.   Konferenca pogodbenic prouči najpozneje na svojem drugem zasedanju, pozneje pa redno, učinkovitost mehanizma, oblikovanega po določbah tega člena, sposobnost mehanizma za obravnavo spreminjajočih se potreb držav pogodbenic v razvoju in pogodbenic z gospodarstvi v prehodu, za obravnavo meril in navodil iz sedmega odstavka, raven financiranja ter učinkovitost delovne uspešnosti institucionalnih subjektov, ki so pooblaščeni za upravljanje finančnega mehanizma. Na podlagi take revizije, in če je to potrebno, sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje učinkovitosti mehanizma, med drugim priporočila in navodila o ukrepih za zagotavljanje ustreznega in uravnoteženega financiranja, s katerim se zadovoljijo potrebe pogodbenic.

14. člen

Začasne finančne ureditve

Institucionalna struktura Sklada za svetovno okolje, ki se upravlja v skladu z Listino o oblikovanju prestrukturiranega Sklada za svetovno okolje, je začasno glavni subjekt, pooblaščen za delovanje finančnega mehanizma, omenjenega v 13. členu, za obdobje od začetka veljavnosti te konvencije do prvega zasedanja Konference pogodbenic ali do takrat, ko Konferenca pogodbenic odloči, katero institucionalno strukturo bo določila v skladu s 13. členom. Institucionalna struktura Sklada za svetovno okolje izpolnjuje svojo nalogo z operativnimi ukrepi, ki se posebej nanašajo na obstojna organska onesnaževala, ob upoštevanju, da bodo na tem področju morda potrebni novi ukrepi.

15. člen

Poročanje

1.   Pogodbenica poroča Konferenci pogodbenic o ukrepih, ki jih je sprejela za izvajanje določb te konvencije, in o učinkovitosti teh ukrepov pri izpolnjevanju ciljev konvencije.

2.   Vsaka pogodbenica sporoči Sekretariatu:

(a)

statistične podatke o skupni količini proizvodnje, uvozu in izvozu vsake od kemikalij, uvrščenih v Prilogo A in Prilogo B, ali utemeljeno ocenjeno vrednost za te podatke; ter

(b)

če je to izvedljivo, seznam držav, iz katerih je uvozila vsako tako snov, in držav, v katere je izvozila vsako tako snov.

3.   Pogodbenica poroča v rednih časovnih presledkih in na obrazcu, ki jih določi Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju.

16. člen

Ocenjevanje učinkovitosti

1.   Konferenca pogodbenic prvič oceni učinkovitost te konvencije štiri leta po začetku veljavnosti konvencije, nato pa v časovnih presledkih, ki jih določi Konferenca pogodbenic.

2.   Da bi se omogočilo tako ocenjevanje, Konferenca pogodbenic na prvem zasedanju da pobudo za oblikovanje ureditev in ukrepov, s katerimi si priskrbi primerljive podatke monitoringa o prisotnosti kemikalij, uvrščenih v Priloge A, B in C, ter o njihovem prenosu v regionalnem in globalnem okolju. Za te ureditve in ukrepe velja:

(a)

da jih izvajajo pogodbenice na regionalni podlagi, če je to ustrezno, v skladu s svojimi strokovnimi in finančnimi zmožnostmi in pri tem, kolikor je mogoče, uporabljajo obstoječe programe in mehanizme monitoringa ter spodbujajo usklajevanje pristopov;

(b)

da se lahko po potrebi zamenjajo ob upoštevanju razlik med regijami in njihovih zmožnosti za izvajanje monitoringa; ter

(c)

da vsebujejo poročila Konferenci pogodbenic o rezultatih monitoringa na regionalni in globalni ravni v časovnih presledkih, ki jih določi Konferenca pogodbenic.

3.   Ocenjevanje, opisano v prvem odstavku, se opravi na podlagi razpoložljivih znanstvenih, okoljskih, strokovnih in gospodarskih informacij, med katere spadajo tudi:

(a)

poročila in druge informacije, pridobljene z monitoringom, ki se zberejo v skladu z drugim odstavkom;

(b)

poročila držav, ki se predložijo v skladu s 15. členom, ter

(c)

informacije o neskladnosti, ki se predložijo po postopkih, predvidenih v 17. členu.

17. člen

Neskladnost

Konferenca pogodbenic takoj, ko je to mogoče, oblikuje in odobri postopke in institucionalne mehanizme za ugotavljanje neskladnosti z določbami te konvencije in za obravnavo pogodbenic, za katere se ugotovi, da ne ravnajo skladno s konvencijo.

18. člen

Reševanje sporov

1.   Pogodbenice rešujejo vse medsebojne spore v zvezi z razlago ali uporabo konvencije s pogajanji ali na kak drug miren način, ki ga same izberejo.

2.   Ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi konvencije ali pristopu k njej ali kadar koli pozneje lahko pogodbenica, ki ni organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, pisno izjavi v listini, ki jo predloži depozitarju, da za vsak spor v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije priznava kot obveznega enega ali oba načina reševanja spora v odnosu do katere koli pogodbenice, ki sprejema enako obveznost:

(a)

arbitražo v skladu s postopki, ki jih mora, takoj ko je to izvedljivo, sprejeti Konferenca pogodbenic v prilogi;

(b)

predložitev spora Meddržavnemu sodišču.

3.   Pogodbenica, ki je organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, lahko da izjavo z enakim učinkom glede arbitraže v skladu s postopkom iz pododstavka (a) drugega odstavka.

4.   Izjava, dana v skladu z drugim ali tretjim odstavkom, velja, dokler ne preneha veljati v skladu s svojimi določili, ali do izteka treh mesecev po tem, ko je pogodbenica pri depozitarju deponirala pisno obvestilo o preklicu izjave.

5.   Iztek veljavnosti izjave, obvestilo o preklicu ali nova izjava nikakor ne vplivajo na postopke, ki potekajo pred arbitražnim sodiščem ali Meddržavnim sodiščem, razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače.

6.   Če stranke v sporu niso sprejele enakega postopka ali katerega od postopkov po drugem odstavku in če niso mogle rešiti spora v dvanajstih mesecih od uradnega obvestila ene stranke drugi, da med njima obstaja spor, se spor na zahtevo katere koli stranke v sporu predloži spravni komisiji. Spravna komisija pripravi poročilo s priporočili. Dodatni postopki, ki se nanašajo na spravno komisijo, se vključijo v prilogo, ki jo sprejme Konferenca pogodbenic najpozneje na svojem drugem zasedanju.

19. člen

Konferenca pogodbenic

1.   Ustanovi se Konferenca pogodbenic.

2.   Prvo zasedanje Konference pogodbenic skliče izvršilni direktor Programa Združenih narodov za okolje najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te konvencije. Nato bodo redna zasedanja Konference pogodbenic v rednih presledkih, ki jih določi konferenca.

3.   Izredna zasedanja Konference pogodbenic so takrat, kadar Konferenca meni, da je to potrebno, ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice pod pogojem, da jo podpira najmanj tretjina pogodbenic.

4.   Konferenca pogodbenic se na svojem prvem zasedanju s soglasjem dogovori in sprejme poslovnik in finančna pravila zase in za vse pomožne organe ter finančne določbe za delovanje Sekretariata.

5.   Konferenca pogodbenic stalno pregleduje in ocenjuje izvajanje konvencije. Opravlja naloge, ki so ji določene s to konvencijo, in v ta namen:

(a)

poleg organa, zahtevanega v šestem odstavku, ustanovi take pomožne organe, kot so po njenem mnenju potrebni za izvajanje konvencije;

(b)

sodeluje, kadar je to primerno, s pristojnimi mednarodnimi organizacijami ter z medvladnimi organi in nevladnimi organizacijami; in

(c)

redno pregleduje vse informacije, ki jih predložijo pogodbenice v skladu s 15. členom, vključno s proučitvijo učinkovitosti točke (iii) pododstavka (b) drugega odstavka 3. člena;

(d)

obravnava in izvede kakršen koli dodaten ukrep, ki bi bil morda potreben za doseganje ciljev konvencije.

6.   Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju ustanovi pomožni organ, imenovan Odbor za pregled obstojnih organskih onesnaževal, in to za opravljanje nalog, ki jih temu odboru nalaga konvencija. V ta namen:

(a)

Konferenca pogodbenic imenuje člane Odbora za pregled obstojnih organskih onesnaževal. Odbor sestavljajo strokovnjaki za oceno kemikalij ali za ravnanje s kemikalijami, ki jih imenujejo vlade pogodbenic. Člani odbora so imenovani na podlagi pravične zemljepisne porazdelitve;

(b)

Konferenca pogodbenic določi naloge in pooblastila, organiziranost in delovanje odbora; ter

(c)

odbor si po najboljših močeh prizadeva sprejeti svoja priporočila s soglasjem. Če so bila izčrpana vsa prizadevanja za soglasje in soglasja ni bilo mogoče doseči, se taka priporočila v skrajnem primeru sprejemajo z dvotretjinsko večino glasov članov, ki so prisotni in glasujejo.

7.   Konferenca pogodbenic na svojem tretjem zasedanju presodi, ali je še potreben postopek iz pododstavka (b) drugega odstavka 3. člena, in prouči njegovo učinkovitost.

8.   Združeni narodi, njihove specializirane agencije in Mednarodna agencija za atomsko energijo kakor tudi vsaka druga država nepogodbenica te konvencije so na zasedanjih konference lahko zastopani kot opazovalci. Kateri koli državni ali mednarodni, vladni ali nevladni organ ali agencija, ki se strokovno ukvarja z zadevami, ki jih ureja ta konvencija, in obvesti Sekretariat o svoji želji, da je zastopana na zasedanju Konference pogodbenic kot opazovalec, se zasedanja lahko udeleži, če temu ne nasprotuje najmanj ena tretjina na zasedanju prisotnih pogodbenic. Za udeležbo in sodelovanje opazovalcev velja poslovnik, ki ga sprejme Konferenca pogodbenic.

20. člen

Sekretariat

1.   Ustanovi se Sekretariat.

2.   Naloge Sekretariata so:

(a)

da pripravlja zasedanja Konference pogodbenic in njenih pomožnih organov in da zanje opravlja potrebne storitve;

(b)

da olajša pomoč pri izvajanju te konvencije pogodbenicam, ki to zahtevajo, zlasti pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu;

(c)

da zagotavlja potrebno usklajevanje s sekretariati drugih pomembnih mednarodnih organov;

(d)

da v rednih časovnih presledkih pripravlja in daje pogodbenicam poročila na podlagi informacij, ki jih prejme v skladu s 15. členom, ter druge razpoložljive informacije;

(e)

da po splošnih usmeritvah Konference pogodbenic sklepa take upravne in pogodbene dogovore, kot utegnejo biti potrebni za uspešno opravljanje njegovih nalog; in

(f)

da opravlja druge naloge Sekretariata, določene v tej konvenciji, in take druge naloge, kot mu jih lahko določi Konferenca pogodbenic.

3.   Naloge Sekretariata za to konvencijo opravlja izvršilni direktor Programa Združenih narodov za okolje, razen če Konferenca pogodbenic ne odloči s tričetrtinsko večino glasov prisotnih pogodbenic, ki so glasovale, da naloge Sekretariata zaupa eni ali več drugim mednarodnim organizacijam.

21. člen

Spremembe konvencije

1.   Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe te konvencije.

2.   Spremembe konvencije se sprejmejo na zasedanju Konference pogodbenic. Besedilo katere koli predlagane spremembe Sekretariat pošlje pogodbenicam najmanj šest mesecev pred zasedanjem, na katerem naj bi bila sprememba sprejeta. Sekretariat pošlje predlagane spremembe tudi podpisnicam te konvencije in v vednost depozitarju.

3.   Pogodbenice si prizadevajo, da bi se o vsaki predlagani spremembi sporazumele s soglasjem. Če so bila izčrpana vsa prizadevanja za soglasje in dogovor ni bil dosežen, se sprememba v skrajnem primeru sprejme s tričetrtinsko večino glasov pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo.

4.   Depozitar pošlje spremembo vsem pogodbenicam v ratifikacijo, sprejetje ali odobritev.

5.   O ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe je treba pisno obvestiti depozitarja. Sprememba, ki je bila sprejeta v skladu s tretjim odstavkom, začne veljati za pogodbenice, ki so jo sprejele, devetdeseti dan po dnevu, ko je najmanj tri četrtine pogodbenic deponiralo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Pozneje začne sprememba veljati za vsako drugo pogodbenico devetdeseti dan po dnevu, ko je ta pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe.

22. člen

Sprejemanje in spreminjanje prilog

1.   Priloge k tej konvenciji so njen neločljivi sestavni del, in če ni izrecno drugače določeno, pomeni sklicevanje na to konvencijo hkrati tudi sklicevanje na vse njene priloge.

2.   Priloge so omejene na postopkovne, znanstvene, strokovne ali upravne zadeve.

3.   Za predlaganje, sprejemanje in začetek veljavnosti dodatnih prilog h konvenciji se uporablja ta postopek:

(a)

dodatne priloge se predlagajo in sprejmejo skladno s postopkom, ki je določen v prvem, drugem in tretjem odstavku 21. člena;

(b)

pogodbenica, ki ne more sprejeti dodatne priloge, o tem pisno uradno obvesti depozitarja v enem letu po dnevu, ko jo je depozitar seznanil, da je bila sprejeta dodatna priloga. Depozitar nemudoma uradno obvesti vse pogodbenice o takem prejetem uradnem obvestilu. Pogodbenica lahko kadar koli umakne prejšnje uradno obvestilo o nesprejetju dodatne priloge in nato začne za tako pogodbenico priloga veljati po pogojih iz pododstavka (c) ter

(c)

ob izteku enega leta od dneva, ko je depozitar seznanil pogodbenice, da je bila sprejeta dodatna priloga, začne ta dodatna priloga veljati za vse pogodbenice, ki niso predložile uradnega obvestila v skladu z določbami pododstavka (b).

4.   Za predlaganje, sprejemanje in začetek veljavnosti sprememb k Prilogi A, B ali C veljajo enaki postopki kot za predlaganje, sprejemanje in začetek veljavnosti dodatnih prilog k tej konvenciji, razen da sprememba k Prilogi A, B ali C ne začne veljati za pogodbenico, ki je dala izjavo o spremembi k tem prilogam skladno s četrtim odstavkom 25. člena. V takem primeru začne sprememba za tako pogodbenico veljati devetdeseti dan po dnevu, ko je ta pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi spremembe ali pristopu k njej.

5.   Za predlaganje, sprejemanje in začetek veljavnosti sprememb k Prilogi D, E ali F se uporablja ta postopek:

(a)

spremembe se predlagajo v skladu s postopkom iz prvega in drugega odstavka 21. člena;

(b)

pogodbenice sprejmejo odločitev o spremembi k Prilogi D, E ali F s soglasjem; in

(c)

odločitev o spremembi Priloge D, E ali F depozitar takoj sporoči pogodbenicam. Sprememba začne veljati za vse pogodbenice na dan, določen v odločitvi.

6.   Če je dodatna priloga ali sprememba kake priloge povezana s spremembo te konvencije, taka dodatna priloga ali sprememba ne začne veljati, dokler ne začne veljati sprememba konvencije.

23. člen

Pravica do glasovanja

1.   Vsaka pogodbenica konvencije ima en glas, razen kot je določeno v drugem odstavku.

2.   Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje lahko o zadevah, ki so v njeni pristojnosti, uresničuje pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njenih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije. Taka organizacija ne sme uveljavljati svoje pravice do glasovanja, če katera koli od njenih držav članic sama uresničuje svojo pravico do glasovanja, in obratno.

24. člen

Podpis

Ta konvencija je na voljo za podpis vsem državam in organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje v Stockholmu 23. maja 2001 in na sedežu Združenih narodov v New Yorku od 24. maja 2001 do 22. maja 2002.

25. člen

Ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop

1.   To konvencijo morajo države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje ratificirati, sprejeti ali odobriti. Za pristop je državam in organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje na voljo od dneva, ko je končano podpisovanje konvencije. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se hranijo pri depozitarju.

2.   Vsako organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki postane pogodbenica te konvencije, ne da bi bila pogodbenica katera koli od njenih držav članic, obvezujejo vse obveznosti iz te konvencije. Kadar je pri takih organizacijah ena ali več njenih držav članic pogodbenica te konvencije, organizacija in njene države članice določijo ustrezno razmejitev odgovornosti za izpolnjevanje obveznosti po tej konvenciji. V teh primerih organizacija in države članice niso upravičene sočasno uresničevati pravic iz te konvencije.

3.   V svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje izjavi, kakšen je obseg njenih pristojnosti glede zadev, ki jih ureja ta konvencija. Vsaka taka organizacija tudi obvesti depozitarja o vsaki pomembni spremembi svoje pristojnosti, depozitar pa o tem obvesti pogodbenice.

4.   V svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka pogodbenica izjavi, da zanjo začne veljati sprememba Priloge A, B ali C šele po tem, ko pogodbenica deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi spremembe ali pristopu k njej.

26. člen

Začetek veljavnosti

1.   Ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po dnevu deponiranja petdesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

2.   Za vsako državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki ratificira, sprejme ali potrdi konvencijo ali k njej pristopi po deponiranju petdesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začne konvencija veljati devetdeseti dan po tem, ko je ta država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

3.   Za namene prvega in drugega odstavka se nobena listina, ki jo je deponirala organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna listina k tistim, ki so jih deponirale države članice take organizacije.

27. člen

Pridržki

K tej konvenciji niso dopustni nobeni pridržki.

28. člen

Odpoved

1.   Pogodbenica lahko to konvencijo odpove kadar koli po treh letih od dneva, ko je ta konvencija za to pogodbenico začela veljati, tako da preda pisno uradno obvestilo depozitarju.

2.   Vsaka taka odpoved začne veljati po izteku enega leta od dneva, ko je depozitar prejel uradno obvestilo o odpovedi, ali pozneje na dan, ki je lahko določen v uradnem obvestilu o odpovedi.

29. člen

Depozitar

Depozitar te konvencije je generalni sekretar Združenih narodov.

30. člen

Verodostojna besedila

Izvirnik te konvencije, katere besedila v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem besedilu so enako verodostojna, je deponiran pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sklenjeno v Stockholmu dvaindvajsetega maja dva tisoč ena.

PRILOGA A

ODPRAVA

I. del

Kemikalija

Dejavnost

Posebna izjema

aldrin*

CAS št.: 309-00-2

proizvodnja

ne obstaja

 

uporaba

lokalni ektoparaziticid

insekticid

klordan*

CAS št.: 57-74-9

proizvodnja

kot je dovoljeno za pogodbenice, navedene v registru

 

uporaba

lokalni ektoparaziticid

insekticid

termiticid

termiticid v zgradbah in jezovih

termiticid v cestah

dodatek v lepilih za vezani les

dieldrin*

CAS št.: 60-57-1

proizvodnja

ne obstaja

 

uporaba

za kmetijske dejavnosti

endrin*

CAS št.: 72-20-8

proizvodnja

ne obstaja

 

uporaba

ne obstaja

heptaklor*

CAS št.: 76-44-8

proizvodnja

ne obstaja

 

uporaba

termiticid

termiticid v konstrukcijah hiš

termiticid (podzemni)

obdelava lesa

se uporablja v kanalih s kabli pod zemljo

heksaklorobenzen

CAS št.: 118-74-1

proizvodnja

kot je dovoljeno za pogodbenice, navedene v registru

 

uporaba

vmesni produkt

topilo v pesticidih

vmesni produkt v zaprtem sistemu, omejen na določeno lokacijo

mireks*

CAS št.: 2385-85-5

proizvodnja

kot je dovoljeno za pogodbenice, navedene v registru

 

uporaba

termiticid

toksafen*

CAS št.: 8001-35-2

proizvodnja

ne obstaja

 

uporaba

ne obstaja

poliklorirani bifenili (PCB)*

proizvodnja

ne obstaja

 

uporaba

predmeti, ki se uporabljajo v skladu z določbami II. dela te priloge

Opombe:

(i)

Razen če ni v tej konvenciji drugače določeno, se kemikalija, ki se nenamerno pojavlja kot onesnaževalo v sledeh v proizvodih in predmetih, ne šteje kot kemikalija na seznamu v tej prilogi.

(ii)

Ta opomba se ne šteje kot posebna izjema v zvezi s proizvodnjo in uporabo za namene drugega odstavka 3. člena. Kemikalija, ki se pojavlja kot sestavni del predmetov, ki so bili izdelani ali so se uporabljali pred začetkom veljavnosti ustrezne obveznosti v zvezi s to kemikalijo, se ne šteje kot kemikalija na seznamu v tej prilogi, če je pogodbenica uradno obvestila Sekretariat, da se določena vrsta predmeta še naprej uporablja v tej pogodbenici. Sekretariat omogoči, da je tako obvestilo na voljo javnosti.

(iii)

Ta opomba, ki se ne uporablja za kemikalijo, katere imenu sledi zvezdica v stolpcu „kemikalija“ v I. delu te priloge, se ne šteje kot posebna izjema v zvezi s proizvodnjo in uporabo za namene drugega odstavka 3. člena. Glede na to, da ni pričakovati, da bi večje količine kemikalije prišle v stik z ljudmi in okoljem med nastajanjem in uporabo vmesnega produkta v zaprtem sistemu, ki je omejen na lokacijo, sme pogodbenica po obvestilu Sekretariata dovoliti proizvodnjo in uporabo količin kemikalije na seznamu te priloge kot vmesnega produkta v zaprtem sistemu, ki je omejena na lokacijo in ki se kemično transformira pri proizvodnji drugih kemikalij, ki ob upoštevanju meril prvega odstavka Priloge D ne kažejo značilnosti obstojnih organskih onesnaževal. V uradnem obvestilu je treba navesti informacije o skupni proizvodnji in uporabi take kemikalije ali razumno oceno obsega skupne proizvodnje in uporabe ter informacije o vrsti postopka v zaprtem sistemu, ki je omejen na lokacijo, vključno z obsegom onesnaženja končnega proizvoda z nespremenjeno vhodno kemikalijo – obstojnim organskim onesnaževalom ter z obsegom nenamernega onesnaženja v sledeh. Omenjeni postopek se uporablja, razen če ni v tej prilogi drugače določeno. Sekretariat omogoči, da so taka uradna obvestila na voljo Konferenci pogodbenic in javnosti. Taka proizvodnja ali uporaba se ne šteje kot posebna izjema v zvezi s proizvodnjo ali uporabo. Taka proizvodnja ali uporaba mora prenehati v desetih letih, razen če prizadeta pogodbenica Sekretariatu ne pošlje novega uradnega obvestila; v tem primeru se desetletno obdobje podaljša za dodatnih deset let, razen če Konferenca pogodbenic po pregledu proizvodnje in uporabe ne odloči drugače. Postopek uradnega obveščanja je mogoče ponoviti.

(iv)

Vse posebne izjeme v tej prilogi lahko uporabljajo pogodbenice, ki so zase registrirale izjeme v skladu s 4. členom, razen za uporabo polikloriranih bifenilov v predmetih, ki se uporabljajo skladno z določbami II. dela te priloge, ki je dovoljena vsem pogodbenicam.

II. del

Poliklorirani bifenili

Vsaka pogodbenica:

(a)

mora v skladu z revizijo Konference pogodbenic do leta 2025 pri odpravi uporabe polikloriranih bifenilov v opremi (na primer v transformatorjih, kondenzatorjih in drugih vsebnikih, ki vsebujejo zaloge tekočin) ukrepati v skladu z naslednjimi prednostnimi nalogami:

(i)

si odločno prizadevati za prepoznavanje, označevanje in odstranitev iz uporabe opreme, ki vsebuje več kot 10 odstotkov polikloriranih bifenilov, s prostornino, večjo od pet litrov;

(ii)

si odločno prizadevati za prepoznavanje, označevanje in odstranitev iz uporabe opreme, ki vsebuje več kot 0,05 odstotka polikloriranih bifenilov, s prostornino, večjo od pet litrov;

(iii)

si odločno prizadevati za prepoznavanje, označevanje in odstranitev iz uporabe opreme, ki vsebuje več kot 0,005 odstotka polikloriranih bifenilov, s prostornino, večjo od 0,05 litra;

(b)

mora skladno s prednostnimi nalogami iz pododstavka (a) spodbujati naslednje ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti in tveganja z nadzorom nad uporabo polikloriranih bifenilov:

(i)

jih uporabljati le v nepoškodovani opremi, ki ne pušča, in le na območjih, na katerih je mogoče tveganja zaradi izpusta v okolje čim bolj zmanjšati in stanje hitro popraviti;

(ii)

jih ne uporabljati v opremi na območjih, na katerih se prideluje ali predeluje hrana ali krma;

(iii)

pri uporabi na naseljenih območjih, vključno s šolami in bolnišnicami, uvesti vse upravičene ukrepe za zaščito pred izpadom električnega toka, ki bi lahko povzročil požar, ter redno pregledovati opremo, da ne bi puščala;

(c)

ne glede na določbe drugega odstavka 3. člena zagotavlja, da se oprema, ki vsebuje poliklorirane bifenile, kot je opisana v pododstavku (a), ne izvaža ali uvaža, razen za namene okolju primernega ravnanja z odpadki;

(d)

razen pri vzdrževanju in servisiranju ne dovoli predelave tekočin z večjo vsebnostjo polikloriranih bifenilov kot 0,005 odstotka za ponovno uporabo v drugi opremi;

(e)

si mora v skladu s prvim odstavkom 6. člena odločno prizadevati za čimprejšnje, najpozneje pa do 2028 okolju primerno ravnanje z odpadnimi tekočinami, ki vsebujejo poliklorirane bifenile, in z opremo, ki je onesnažena s polikloriranimi bifenili z vsebnostjo polikloriranih bifenilov, večjo od 0,005 odstotka, kar mora proučiti Konference pogodbenic;

(f)

namesto opombe (ii) v I. delu te priloge si mora prizadevati prepoznati druge predmete, ki vsebujejo več ko t 0,005 odstotka polikloriranih bifenilov (na primer zaščitni zasloni, vulkanizirana smola in obarvani predmeti), ter ravnati z njimi skladno s prvim odstavkom 6. člena;

(g)

vsakih pet let pripravi poročilo o napredku pri odpravi polikloriranih bifenilov in ga predloži Konferenci pogodbenic skladno s 15. členom;

(h)

poročila, opisana v pododstavku (g), kot je ustrezno, obravnava Konferenca pogodbenic pri svojih pregledih v zvezi s polikloriranimi bifenili. Konferenca pogodbenic vsakih pet let ali v drugem časovnem presledku, kot je ustrezno, ob upoštevanju poročil prouči napredek pri odpravi polikloriranih bifenilov.

PRILOGA B

OMEJITEV

I. del

Kemikalija

Dejavnost

Sprejemljiv namen ali posebna izjema

DDT

(1,1,1-trikloro-2,2-bis(4-klorofenil)etan)

CAS št.: 50-29-3

proizvodnja

Sprejemljivi namen:

nadzor nad prenašalci bolezni v skladu z II. delom te priloge

Posebna izjema:

vmesni produkt pri proizvodnji dikofola

vmesni produkt

 

uporaba

Sprejemljiv namen:

nadzor nad prenašalci bolezni v skladu z II. delom te priloge

Posebna izjema:

proizvodnja dikofola

vmesni produkt

Opombe:

(i)

Razen če ni v tej konvenciji drugače določeno, se kemikalija, ki se nenamerno pojavlja kot onesnaževalo v sledeh v proizvodih in predmetih, ne šteje kot kemikalija na seznamu v tej prilogi.

(ii)

Ta opomba se ne šteje kot sprejemljiv namen v zvezi s proizvodnjo in uporabo ali kot posebna izjema za namene drugega odstavka 3. člena. Kemikalija, ki se pojavlja kot sestavni deli predmetov, ki so bili izdelani ali so se uporabljali pred začetkom veljavnosti ustrezne obveznosti v zvezi s to kemikalijo, se ne šteje kot kemikalija na seznamu v tej prilogi, če je pogodbenica uradno obvestila Sekretariat, da se določena vrsta predmeta še naprej uporablja v tej pogodbenici. Sekretariat omogoči, da je tako obvestilo na voljo javnosti.

(iii)

Ta opomba se ne šteje kot posebna izjema v zvezi s proizvodnjo in uporabo za namene drugega odstavka 3. člena. Glede na to, da ni pričakovati, da bi večje količine kemikalije prišle v stik z ljudmi in okoljem med proizvodnjo in uporabo vmesnega produkta v zaprtem sistemu, ki je omejen na lokacijo, sme pogodbenica po obvestilu Sekretariata dovoliti proizvodnjo in uporabo količin kemikalije na seznamu te priloge kot vmesnega produkta v zaprtem sistemu, ki je omejena na lokacijo in se kemično transformira pri proizvodnji drugih kemikalij, ki ob upoštevanju meril prvega odstavka Priloge D ne kažejo značilnosti obstojnih organskih onesnaževal. V uradnem obvestilu je treba navesti informacije o skupni proizvodnji in uporabi take kemikalije ali razumno oceno obsega skupne proizvodnje in uporabe ter informacije o vrsti postopka v zaprtem sistemu, ki je omejen na lokacijo, vključno z obsegom onesnaženja končnega proizvoda z netransformirano vhodno kemikalijo – obstojnim organskim onesnaževalom ter z obsegom nenamernega onesnaženja v sledeh. Omenjeni postopek se uporablja, razen če ni v tej prilogi drugače določeno. Sekretariat omogoči, da so taka uradna obvestila na voljo Konferenci pogodbenic in javnosti. Taka proizvodnja ali uporaba se ne šteje kot posebna izjema v zvezi s proizvodnjo ali uporabo. Taka proizvodnja in uporaba morata prenehati v desetih letih, razen če prizadeta pogodbenica Sekretariatu ne pošlje novega uradnega obvestila; v tem primeru se desetletno obdobje podaljša za dodatnih deset let, razen če Konferenca pogodbenic po pregledu proizvodnje in uporabe ne odloči drugače. Postopek uradnega obveščanja je mogoče ponoviti.

(iv)

Vse posebne izjeme v tej prilogi lahko uporabljajo pogodbenice, ki so zase registrirale izjeme v skladu s 4. členom.

II. del:

DDT (1,1,1-trikloro-2,2-bis(4-klorofenil)etan)

1.

Odpravita se proizvodnja in uporaba DDT-ja, razen za pogodbenice, ki so uradno obvestile Sekretariat o svoji nameri, da bodo proizvajale in/ali uporabljale DDT. S tem se uvede register za DDT, ki je na voljo javnosti. Sekretariat vodi register za DDT.

2.

Vsaka pogodbenica, ki proizvaja in/ali uporablja DDT, mora omejiti tako proizvodnjo in/ali uporabo zaradi nadzora nad prenašalci bolezni v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in smernicami za uporabo DDT-ja ter kadar pogodbenici niso na voljo varna, učinkovita in cenovno dostopna druga sredstva.

3.

Če pogodbenica, ki ni vpisana v register za DDT, ugotovi, da potrebuje DDT za nadzor nad prenašalci bolezni, o tem čim prej obvesti Sekretariat, da bi se njeno ime dodalo v register za DDT. Obenem obvesti Svetovno zdravstveno organizacijo.

4.

Pogodbenica, ki uporablja DDT, vsaka tri leta pošlje Sekretariatu in Svetovni zdravstveni organizaciji informacije o uporabljeni količini, pogojih uporabe in o pomenu snovi za pogodbeničino strategijo obvladovanja bolezni v obliki, ki jo predpiše Konferenca pogodbenic po posvetu s Svetovno zdravstveno organizacijo.

5.

Zaradi zmanjšanja in končne odprave uporabe DDT-ja Konferenca pogodbenic spodbuja:

(a)

vsako pogodbenico, ki uporablja DDT, naj oblikuje in izvaja akcijski načrt kot del izvedbenega načrta, opisanega v 7. členu. Akcijski načrt vsebuje:

(i)

oblikovanje ureditvenih in drugih mehanizmov, s katerimi se zagotovi, da je uporaba DDT-ja omejena na nadzor nad prenašalci bolezni;

(ii)

uporabo ustreznih alternativnih proizvodov, metod in strategij, vključno s strategijami za obvladovanje odpornosti, s katerimi se zagotovi nadaljnja učinkovitost teh alternativ;

(iii)

ukrepe za krepitev zdravstvenega varstva in zmanjšanje pojavljanja bolezni.

(b)

pogodbenice, da v okviru svojih zmožnosti spodbujajo raziskave in razvoj varnih alternativnih kemičnih in nekemičnih proizvodov, metod in strategij za pogodbenice, ki uporabljajo DDT, kar mora ustrezati razmeram v teh državah in pri čemer se mora upoštevati cilj zmanjšanja zdravstvene in finančne obremenitve, ki jo povzroča bolezen. Pri izbiri alternativ ali kombinacij alternativ je treba predvsem upoštevati te dejavnike: tveganje za zdravje ljudi in učinke na okolje, ki jih povzročajo take alternative. Alternative, dejansko primerne za uporabo namesto DDT-ja, morajo pomeniti manjše tveganje za zdravje ljudi in za okolje, biti primerne za nadzor nad boleznijo v razmerah, ki so v prizadetih državah, ter morajo biti podprte s podatki, pridobljenimi z monitoringom.

6.

Na svojem prvem zasedanju in vsaj vsaka tri leta mora Konferenca pogodbenic v posvetovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo oceniti nadaljnjo potrebo po DDT-ju kot sredstvu za nadzor nad prenašalci bolezni na podlagi razpoložljivih znanstvenih, strokovnih, okoljskih in gospodarskih informacij, vključno z informacijami o:

(a)

proizvodnji in uporabi DDT-ja ter na podlagi pogojev, navedenih v drugem odstavku;

(b)

razpoložljivosti, primernosti in načinu izvajanja oziroma uporabe alternativ za DDT; ter

(c)

napredku pri povečevanju zmožnosti držav, da varno preidejo na široko uporabo takih alternativ.

7.

Vsaka pogodbenica lahko kadar koli umakne svoje ime iz registra za DDT s pisnim obvestilom Sekretariatu. Umik začne veljati na datum, določen v obvestilu.

PRILOGA C

NENAMERNO NASTAJANJE

I. del: Obstojna organska onesnaževala, za katera veljajo zahteve 5. člena

Določbe te priloge se uporabljajo za naslednja obstojna organska onesnaževala, ki nastajajo in se sproščajo nenamerno iz antropogenih virov:

Kemikalija

poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (PCDD/PCDF)

heksaklorobenzen (HCB) (CAS št.: 118-74-1)

poliklorirani bifenili (PCB)

II. del: Vrste virov

Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani, heksaklorobenzen in poliklorirani bifenili nenamerno nastajajo in se sproščajo zaradi nepopolnega zgorevanja ali zaradi kemičnih reakcij pri termičnih procesih, v katere so vključeni organske snovi in klor. Navedene vrste industrijskih virov lahko tvorijo sorazmerno velike količine teh kemikalij in jih sproščajo v okolje:

(a)

sežigalnice odpadkov, vključno s sočasnim sežigom komunalnih, nevarnih ali medicinskih odpadkov ali usedlin komunalnih odplak;

(b)

peči v cementarnah, v katerih se sežigajo nevarni odpadki;

(c)

proizvodnja papirne kaše ob uporabi elementarnega klora ali kemikalij, iz katerih se sprošča elementarni klor za beljenje;

(d)

naslednji termični procesi v metalurgiji:

(i)

sekundarna proizvodnja bakra;

(ii)

peči za sintranje v železarstvu in jeklarstvu;

(iii)

sekundarna proizvodnja aluminija;

(iv)

sekundarna proizvodnja cinka.

III. del: Vrste virov

Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani, heksaklorobenzen in poliklorirani bifenili lahko nenamerno nastajajo in se sproščajo pri naslednjih vrstah virov, med katere spadajo tudi:

(a)

sežiganje odpadkov na prostem, vključno s sežiganjem na odlagališčih;

(b)

termični procesi v metalurgiji, ki niso omenjeni v II. delu;

(c)

drobna kurišča;

(d)

grelne naprave v gospodinjstvih in industriji, v katerih zgoreva fosilno gorivo;

(e)

peči, v katerih se kuri z lesom in drugimi gorivi iz biomase;

(f)

posebni kemični procesi, pri katerih nenamerno nastajajo obstojna organska onesnaževala, zlasti proizvodnja klorofenolov in kloranila;

(g)

krematoriji;

(h)

motorna vozila, zlasti tista, pri katerih se za pogon uporablja osvinčeni bencin;

(i)

uničevanje živalskih trupel;

(j)

barvanje tekstila in usnja (s kloranilom) ter finiširanje (bazna ekstrakcija);

(k)

obrati z drobilniki za izrabljena vozila;

(l)

vulkaniziranje bakrenih kablov;

(m)

rafinerije odpadnega olja.

IV. del: Opredelitve

1.

V tej prilogi:

(a)

„poliklorirani bifenili“ pomenijo aromatske spojine, ki nastanejo tako, da vodikove atome v molekuli bifenila (dva benzenova obroča, ki ju veže enojna vez ogljik-ogljik) nadomesti do deset atomov klora, ter

(b)

„poliklorirani dibenzo-p-dioksini“ pomenijo triciklične aromatske spojine, sestavljene iz dveh obročev benzena, ki ju povezujeta dva atoma kisika, in iz vodikovih atomov, ki jih lahko nadomesti do osem atomov klora. „Poliklorirani dibenzofurani“ pomenijo triciklične aromatske spojine, sestavljene iz dveh obročev benzena, ki ju povezujeta en atom kisika in ena vez ogljik-ogljik, ter iz vodikovih atomov, ki jih lahko nadomesti do osem atomov klora.

2.

V tej prilogi je strupenost polikloriranih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov izražena s pojmom toksične ekvivalentnosti, ki je mera za relativno toksično aktivnost raznih sorodnih snovi iz skupine polikloriranih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov ter koplanarnih polikloriranih bifenilov v primerjavi s toksično aktivnostjo 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-p-dioksina. Vrednosti faktorjev toksične ekvivalentnosti, ki se uporabljajo za namene te konvencije, so skladne s sprejetimi mednarodnimi standardi, vključno z vrednostmi faktorjev toksične ekvivalentnosti za sesalce Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1998 za poliklorirane dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane ter koplanarne poliklorirane bifenile. Koncentracije so izražene v toksičnih ekvivalentih.

V. del: Splošna navodila o najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah

V tem delu so splošna navodila pogodbenicam za preprečevanje ali zmanjšanje izpustov kemikalij, uvrščenih na seznam v I. delu.

A.   Splošni ukrepi za preprečevanje, ki se nanašajo na najboljše razpoložljive tehnike in najboljše okoljske prakse

Prednostno se obravnavajo pristopi za preprečevanje nastajanja in sproščanja kemikalij, uvrščenih na seznam v I. delu. Koristni ukrepi lahko vključujejo:

(a)

uporabo tehnologije, pri kateri nastaja malo odpadkov;

(b)

uporabo manj nevarnih snovi;

(c)

spodbujanje predelave in recikliranja odpadkov in snovi, ki nastajajo in se uporabljajo v procesu;

(d)

nadomeščanje vhodnih snovi, ki so obstojna organska onesnaževala, ali vhodnih snovi, pri katerih obstaja neposredna povezava med snovmi in izpustom obstojnih organskih onesnaževal iz vira;

(e)

dobro gospodarjenje in programe preventivnega vzdrževanja;

(f)

izboljšave pri ravnanju z odpadki, katerih namen je prenehanje sežiganja odpadkov na prostem in drugih nenadzorovanih načinov sežiganja, vključno s sežiganjem na odlagališčih. Pri obravnavi predlogov za gradnjo novih objektov za odstranjevanje odpadkov je treba pretehtati alternative, kot so dejavnosti za zmanjšanje nastajanja komunalnih in medicinskih odpadkov, vključno s predelavo virov, ponovno uporabo, recikliranjem, ločevanjem odpadkov in z zavzemanjem za proizvode, ki ustvarjajo manj odpadkov. Pri tem pristopu je treba skrbno proučiti vprašanje javnega zdravja;

(g)

zmanjšanje teh kemikalij kot onesnaževal v proizvodih na najmanjšo možno mero;

(h)

izogibanje elementarnemu kloru ali kemikalijam, pri katerih se sprošča elementarni klor za beljenje.

B.   Najboljše razpoložljive tehnike

Koncept najboljših razpoložljivih tehnik ni namenjen predpisovanju kake posebne tehnike ali tehnologije, temveč upoštevanju tehničnih značilnosti objekta oziroma naprave, njene geografske lokacije in razmer v lokalnem okolju. Ustrezne tehnike nadzora za zmanjšanje izpustov kemikalij, uvrščenih na seznam v I. delu, so v glavnem enake. Pri določanju najboljših razpoložljivih tehnik je treba na splošno in v posamičnih primerih posebej pretehtati naslednje dejavnike ter pri tem upoštevati verjetne stroške in koristi ukrepa ter načelo previdnosti in preprečevanja:

(a)

Splošni dejavniki:

(i)

vrsta, učinki in količina izpustov: tehnike se lahko razlikujejo glede na velikost vira;

(ii)

datum začetka obratovanja bodočih ali obstoječi objektov;

(iii)

čas, potreben za uvedbo najboljše razpoložljive tehnike;

(iv)

poraba in vrsta surovin, ki se uporabijo v procesu, ter energetska učinkovitost procesa;

(v)

potreba po preprečevanju ali zmanjšanju celotnega vpliva izpustov na okolje in nevarnosti za okolje najmanjšo možno mero;

(vi)

potreba po preprečevanju nesreč in zmanjšanju njihovih posledic za okolje;

(vii)

potreba po zagotavljanju zdravja in varstva pri delu;

(viii)

primerljivi postopki, objekti ali metode obratovanja, ki so bili uspešno preizkušeni v industrijskem obsegu;

(ix)

tehnološki napredek in spremembe v znanstvenih dognanjih.

(b)

Splošni ukrepi za zmanjšanje izpustov:

pri obravnavi predlogov za gradnjo novih objektov ali za večje spremembe obstoječih objektov, v katerih se uporabljajo postopki, pri katerih se sproščajo kemikalije, uvrščene na seznama v tej prilogi, je treba predvsem pretehtati alternativne procese, tehnike ali prakse, ki so podobno koristne, vendar pri njih ne nastajajo in se ne sproščajo take kemikalije. Ob graditvi ali večji spremembi takih objektov bi se lahko pri ugotavljanju najboljših razpoložljivih tehnik poleg preventivnih ukrepov iz oddelka A V. dela upoštevali še ti ukrepi za zmanjšanje izpustov:

(i)

uporaba izboljšanih metod za čiščenje dimnih plinov, na primer termična ali katalitska oksidacija, odpraševanje ali adsorpcija;

(ii)

obdelava preostankov, odpadne vode, odpadkov in odpadnega blata s postopki, kot je na primer termična obdelava, ali postopki, pri katerih ti postanejo inertni, ali s kemičnimi procesi, ki jih razstrupljajo;

(iii)

sprememba procesov, s katerimi se doseže zmanjšanje ali odprava izpustov, na primer prenos v zaprte sisteme;

(iv)

sprememba zasnove procesov, s čimer se z nadzorom nad parametri, kot je temperatura sežiganja ali rezidenčni čas, izboljša zgorevanje in prepreči nastajanje kemikalij, uvrščenih na seznam v tej prilogi.

C.   Najboljše okoljske prakse

Konferenca pogodbenic lahko oblikuje navodila v zvezi z najboljšimi okoljskimi praksami.

PRILOGA D

ZAHTEVE GLEDE INFORMACIJ IN MERILA ZA PREGLED

1.

Pogodbenica, ki predlaga uvrstitev kemikalije na seznam Priloge A, B in/ali C, identificira kemikalijo, tako kot je opisano v pododstavku (a), ter kadar je to ustrezno, navede podatke o kemikaliji in produktih transformacije te kemikalije po merilih za pregled iz pododstavkov (b) do (e):

(a)

kemijska identiteta:

(i)

imena, vključno s trgovskim imenom ali imeni, tržnim imenom ali imeni in sinonimi, registrska številka po mednarodnem seznamu odkritih kemičnih snovi (CAS), ime po seznamu Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo (IUPAC); ter

(ii)

struktura, vključno z navedbo izomer, kadar je to ustrezno, ter struktura kemijskega razreda;

(b)

obstojnost:

(i)

dokazi, da je razpolovna doba kemikalije v vodi daljša od dveh mesecev ali da je razpolovna doba v prsti daljša od šestih mesecev ali da je razpolovna doba v usedlini daljša od šestih mesecev; ali

(ii)

dokazi, da je kemikalija drugače dovolj obstojna, kar upravičuje njeno obravnavo po tej konvenciji;

(c)

bioakumulacija:

(i)

dokazi, da je faktor biokoncentracije ali faktor bioakumulacije kemikalije v vodnih vrstah večji od 5 000, ali če ti podatki niso na voljo, da je log Kow večji od 5;

(ii)

dokazi, da kemikalija vzbuja skrb zaradi drugih razlogov, na primer zaradi visoke biokumulacije v drugih vrstah, zaradi velike strupenosti ali ekotoksičnosti; ali

(iii)

podatki monitoringa iz živalstva in rastlinstva, ki kažejo, da je bioakumulacijski potencial kemikalije dovolj velik, da je obravnava take kemikalije po tej konvenciji upravičena;

(d)

zmožnost za prenos v okolju na velike razdalje:

(i)

skrb vzbujajoče visoke izmerjene vrednosti kemikalije na lokacijah daleč stran od vira izpusta kemikalije;

(ii)

podatki monitoringa, ki kažejo, da se je lahko zgodil prenos kemikalije v okolju na velike razdalje po zraku, vodi ali s selitveno živalsko vrsto, z možnostjo za prehod v sprejemno okolje; ali

(iii)

lastnosti, ki vplivajo na usodo kemikalije v okolju, in/ali rezultati modela, ki kažejo, da ima kemikalija zmožnost za prenos v okolju na velike razdalje po zraku, vodi ali s selitveno živalsko vrsto, z možnostjo za prehod v sprejemno okolje daleč stran od virov izpusta kemikalije. Razpolovna življenjska doba kemikalije v zraku, ki močno migrira po zraku, mora biti večja kot dva dni; in

(e)

škodljivi učinki:

(i)

dokazi o škodljivih učinkih na zdravje ljudi ali na okolje, ki upravičujejo obravnavo kemikalije po tej konvenciji; ali

(ii)

podatki o strupenosti ali ekotoksičnosti, ki nakazujejo zmožnost škodovanja zdravju ljudi ali okolju.

2.

Pogodbenica predlagateljica, ki predlaga uvrstitev kemikalije na seznam, predloži izjavo z razlogi za zaskrbljenost glede kemikalije, v katero vključi, če je to mogoče, primerjavo podatkov o strupenosti ali ekotoksičnosti z izmerjenimi ali predvidenimi vrednostmi kemikalije, ki se pojavijo ali se predvidevajo zaradi prenosa v okolju na velike razdalje, ter predloži kratko izjavo o potrebi po globalnem nadzoru.

3.

Pogodbenica predlagateljica glede na možnosti in svoje sposobnosti predloži dodatne informacije, ki podpirajo proučitev predloga iz šestega odstavka 8. člena. Pri oblikovanju predloga sme pogodbenica črpati strokovne podatke iz katerega koli vira.

PRILOGA E

ZAHTEVE GLEDE INFORMACIJ ZA OPIS TVEGANJA

Namen pregleda je oceniti, ali je verjetno, da bo kemikalija zaradi prenosa v okolju na velike razdalje povzročila pomembnejše škodljive učinke na zdravje ljudi in/ali okolje, tako da bi bilo upravičeno globalno delovanje. V ta namen je treba pripraviti opis tveganja, ki mora zajemati natančnejše informacije iz Priloge D in oceno le-teh ter mora, če je mogoče, vsebovati naslednje vrste informacij:

(a)

vire, vključujoč, kot je to ustrezno:

(i)

podatke o proizvodnji, vključno s količino in lokacijo;

(ii)

načine uporabe; in

(iii)

sproščanje, na primer izpusti, izgube in emisije;

(b)

oceno nevarnih lastnosti za ciljni učinek ali ciljne učinke, ki vzbujajo skrb, vključno z upoštevanjem toksikoloških interakcij, pri katerih nastopa več kemikalij;

(c)

usodo v okolju, vključno s podatki in informacijami o kemičnih in fizikalnih lastnostih kemikalije, njeni obstojnosti ter o tem, kako so lastnosti kemikalije povezane z njenim prenosom znotraj segmentov okolja in med njimi, z degradacijo in s transformacijo v druge kemikalije. Navesti je treba ugotovljeno vrednost faktorja biokoncentracije ali faktorja bioakumulacije, razen če se oceni, da za to zadoščajo podatki monitoringa;

(d)

podatke monitoringa;

(e)

izpostavljenost na lokalnih območjih in še zlasti izpostavljenost zaradi prenosa v okolju na velike razdalje, vključno z informacijami o biološki raznovrstnosti;

(f)

vrednotenje tveganja, ocene tveganja ali opise tveganja na državni in mednarodni ravni ter informacije o označevanju in razvrstitvi nevarnosti, ki so na voljo, ter

(g)

status kemikalije po mednarodnih konvencijah.

PRILOGA F

INFORMACIJE O SOCIALNO-EKONOMSKIH VIDIKIH

Pripraviti je treba oceno v zvezi z možnimi ukrepi za nadzor nad kemikalijami, obravnavanimi zaradi možne vključitve v to konvencijo, ki mora zajemati najrazličnejše možnosti, tudi upravljanje in odpravo. V ta namen je treba priskrbeti ustrezne informacije v zvezi s socialno-ekonomskimi vidiki, ki so povezani z možnimi ukrepi za nadzor, kar Konferenci pogodbenic omogoča sprejemanje odločitev. V teh informacijah morajo biti upoštevani različne zmožnosti pogodbenic in njihove razmere ter naslednji okvirni seznam točk:

(a)

zmogljivost in učinkovitost možnih ukrepov za nadzor pri doseganju ciljev zmanjšanja tveganja:

(i)

tehnična izvedljivost; ter

(ii)

stroški, vključno z okoljskimi in zdravstvenimi stroški;

(b)

alternative (proizvodi in procesi):

(i)

tehnična izvedljivost;

(ii)

stroški, vključno z okoljskimi in zdravstvenimi stroški;

(iii)

zmogljivost in učinkovitost;

(iv)

tveganje;

(v)

razpoložljivost; in

(vi)

dostopnost;

(c)

pozitivni in/ali negativni vplivi izvajanja možnih nadzornih ukrepov na družbo:

(i)

zdravje, vključno z javnim zdravjem, zdravstveno ekologijo in zdravjem pri delu;

(ii)

kmetijstvo, vključno z akvakulturo in gozdarstvom;

(iii)

rastlinstvo in živalstvo (biotska raznovrstnost);

(iv)

gospodarski vidiki;

(v)

gibanje v smeri trajnostnega razvoja in

(vi)

socialni stroški;

(d)

posledice nastajanja in odstranjevanja odpadkov (zlasti starih zalog pesticidov in čiščenja onesnaženih lokacij):

(i)

tehnična izvedljivost; in

(ii)

stroški;

(e)

dostop do informacij in izobraževanje javnosti;

(f)

status zmogljivosti za nadzor in monitoring; ter

(g)

katere koli druge dejavnosti nadzora na državni ali regionalni ravni, vključno z informacijami o alternativah in drugimi pomembnimi informacijami o obvladovanju tveganja.

PRILOGA

Izjava Skupnosti V skladu S členom 25(3) Konvencije

Skupnost izjavlja, da je v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175 Pogodbe pristojna za sklepanje mednarodnih okoljskih sporazumov in za izvajanje iz tega izhajajočih obveznosti, ki prispevajo k doseganju naslednjih ciljev:

ohranjanje, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja,

varovanje zdravja ljudi,

skrbna in preudarna raba naravnih virov,

spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali svetovnih okoljskih problemov.

Poleg tega Skupnost izjavlja, da je že sprejela pravne instrumente, zavezujoče za njene države članice, za zadeve, ki jih ureja ta konvencija, in bo predložila ter po potrebi dopolnila seznam teh pravnih instrumentov h Konferenci pogodbenic v skladu s členom 15(1) Konvencije.

Skupnost je odgovorna za izvajanje tistih obveznosti, izhajajočih iz Konvencije, ki jih zajema veljavna zakonodaja Skupnosti.

Izvajanje pristojnosti Skupnosti je zaradi svoje narave izpostavljeno nenehnemu razvoju.


31.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 209/30


SKLEP št. 1/2006 PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-JORDANIJA

z dne 15. junija 2006

o spremembi Protokola 3 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja k Evro-mediteranskemu sporazumu

(2006/508/ES)

PRIDRUŽITVENI SVET JE –

ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi (1), v nadaljnjem besedilu „Sporazum“, podpisanega v Bruslju dne 24. novembra 1997, in zlasti člena 37 Protokola 3 k Sporazumu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Protokol 3 k Sporazumu določa dvostransko kumulacijo porekla med Skupnostjo in Jordanijo.

(2)

V skladu s Skupno izjavo o členu 28 Sporazuma je zaželena razširitev sistema kumulacije, ki omogoča uporabo materialov s poreklom iz Skupnosti, Bolgarije, Romunije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Lihtenštajnom), Ferskih otokov, Turčije ali katere koli druge države udeleženke evro-mediteranskega partnerstva na podlagi Barcelonske deklaracije, sprejete na Evro-mediteranski konferenci 27. in 28. novembra 1995, zaradi razvijanja trgovine in spodbujanja regionalnega povezovanja.

(3)

Za namene izvajanja razširjenega sistema kumulacije samo med državami, ki so izpolnile potrebne pogoje, in zaradi preprečevanja izogibanja carinam je nujno uvesti nove določbe o potrjevanju porekla.

(4)

Za namene izvajanja razširjenega sistema kumulacije in zaradi preprečevanja izogibanja carinam je nujno uskladiti določbe o prepovedi povračila carine ali oprostitve plačila carine in zahteve v zvezi s predelavo, določene v Protokolu 3 glede pridobitve statusa blaga s poreklom za materiale brez porekla.

(5)

Razširjeni sistem kumulacije pomeni, da se v okviru preferencialnih sporazumov, sklenjenih med zadevnimi državami, uporabljajo enake določbe o pravilih o poreklu.

(6)

Blago, ki je na dan, ko se prične uporabljati ta sklep, na poti ali skladiščeno, je treba zaščititi s prehodnimi določbami, s katerimi se omogoči, da za to blago velja razširjen sistem kumulacije.

(7)

Potrebne so nekatere tehnične spremembe zaradi popravljanja nepravilnosti v in med različnimi jezikovnimi različicami besedila.

(8)

Zato je primerno, da se zaradi pravilnega delovanja Sporazuma in z namenom olajšanja dela uporabnikov in carinskih uprav v novo besedilo Protokola 3 vključijo vse zadevne določbe –

SKLENIL:

Člen 1

Protokol 3 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja k Sporazumu se skupaj z ustreznimi skupnimi izjavami nadomesti s priloženim besedilom.

Člen 2

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

Uporablja se od prvega dne meseca, ki sledi sprejetju.

V Bruslju, 15. junija 2006

Za Pridružitveni svet

Predsednik

U. PLASSNIK


(1)  UL L 129, 15.5.2002, str. 3.


PROTOKOL 3

o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

KAZALO

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

NASLOV II

OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“

Člen 2

Splošne zahteve

Člen 3

Kumulacija v Skupnosti

Člen 4

Kumulacija v Jordaniji

Člen 5

V celoti pridobljeni izdelki

Člen 6

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

Člen 7

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

Člen 8

Enota kvalifikacije

Člen 9

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Člen 10

Garniture

Člen 11

Nevtralne sestavine

NASLOV III

ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 12

Načelo teritorialnosti

Člen 13

Neposredni prevoz

Člen 14

Razstave

NASLOV IV

POVRAČILO ALI IZVZETJE

Člen 15

Prepoved povračila ali izvzetja od carin

NASLOV V

DOKAZILO O POREKLU

Člen 16

Splošne zahteve

Člen 17

Postopek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

Člen 18

Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR. 1 ali EUR-MED

Člen 19

Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

Člen 20

Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu

Člen 21

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

Člen 22

Pogoji za izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED

Člen 23

Pooblaščeni izvoznik

Člen 24

Veljavnost dokazila o poreklu

Člen 25

Predložitev dokazila o poreklu

Člen 26

Uvoz po delih

Člen 27

Izjeme pri dokazilu o poreklu

Člen 28

Dokazilne listine

Člen 29

Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

Člen 30

Razlike in oblikovne napake

Člen 31

Zneski, izraženi v eurih

NASLOV VI

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

Člen 32

Medsebojna pomoč

Člen 33

Preverjanje dokazil o poreklu

Člen 34

Reševanje sporov

Člen 35

Kazni

Člen 36

Proste cone

NASLOV VII

CEUTA IN MELILLA

Člen 37

Uporaba Protokola

Člen 38

Posebni pogoji

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 39

Spremembe Protokola

Člen 40

Prehodne določbe za blago na poti ali v skladiščenju

Seznam prilog

Priloga I

Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II

Priloga II

Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom

Priloga IIIa

Vzorec potrdila o gibanju blaga EUR.1 ter zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR.1

Priloga IIIb

Vzorec potrdila o gibanju blaga EUR-MED ter zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR-MED

Priloga IVa

Besedilo izjave na računu

Priloga IVb

Besedilo izjave na računu EUR-MED

Skupne izjave

Skupna izjava o Kneževini Andora

Skupna izjava o Republiki San Marino

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene tega protokola:

(a)

„izdelava“ pomeni kateri koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

(b)

„material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

(c)

„izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, četudi je namenjen za kasnejšo uporabo pri drugem postopku izdelave;

(d)

„blago“ pomeni materiale in izdelke;

(e)

„carinska vrednost“ pomeni vrednost, kot je določena v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (Sporazum STO o carinski vrednosti);

(f)

„cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna v Skupnosti ali v Jordaniji plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;

(g)

„vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Skupnosti ali v Jordaniji;

(h)

„vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni pod (g), in se uporablja smiselno;

(i)

„dodana vrednost“ je cena izdelka franko tovarna, zmanjšana za carinsko vrednost vsakega vključenega materiala s poreklom iz drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, s katerimi se uporablja kumulacija, ali če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva dokazljiva cena, plačana za materiale v Skupnosti ali v Jordaniji;

(j)

„poglavja“ in „tarifne številke“ pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne oznake), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki se v tem protokolu navaja kot „harmonizirani sistem“ ali „HS“;

(k)

„uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala pod določeno tarifno številko;

(l)

„pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik dobavlja te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelki, ki so zajeti na enem računu;

(m)

„ozemlje“ vključuje teritorialno morje.

NASLOV II

OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“

Člen 2

Splošne zahteve

1.   Pri izvajanju Sporazuma se za izdelke s poreklom iz Skupnosti štejejo:

(a)

izdelki, v celoti pridobljeni v Skupnosti v smislu člena 5;

(b)

izdelki, pridobljeni v Skupnosti, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni v Skupnosti, če so bili takšni materiali tam zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 6;

(c)

blago s poreklom iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v smislu Protokola 4 k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru.

2.   Pri izvajanju Sporazuma se za izdelke s poreklom iz Jordanije štejejo:

(a)

izdelki, v celoti pridobljeni v Jordaniji v smislu člena 5;

(b)

izdelki, pridobljeni v Jordaniji, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni v Jordaniji, če so bili takšni materiali tam zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 6.

3.   Določbe odstavka 1(c) se uporabljajo samo v primeru, da se med Jordanijo na eni strani in državami EGP EFTA (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) na drugi strani uporablja sporazum o prosti trgovini.

Člen 3

Kumulacija v Skupnosti

1.   Brez poseganja v določbe člena 2(1) izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Bolgarije, Švice (vključno z Lihtenštajnom) (1), Islandije, Norveške, Romunije, Turčije ali iz Skupnosti, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Skupnosti, presega postopke iz člena 7. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2.   Brez poseganja v določbe člena 2(1) izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Ferskih otokov ali iz katere koli druge države, ki je članica evro-mediteranskega partnerstva, ki temelji na Barcelonski deklaraciji, sprejeti na Evro- mediteranski konferenci 27. in 28. novembra 1995, razen Turčije, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Skupnosti, presega postopke iz člena 7. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

3.   Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Skupnosti, ne presega postopkov iz člena 7, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Skupnosti samo, kadar je tam dodana vrednost večja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli druge države, omenjene v odstavku 1 in 2. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v Skupnosti.

4.   Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v odstavkih 1 in 2, ki niso obdelani ali predelani v Skupnosti, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.

5.   Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja le pod pogojem, da:

(a)

se med državami, ki so vključene v pridobitev statusa izdelka s poreklom, in namembno državo uporablja preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT);

(b)

so materiali in izdelki pridobili status izdelka s poreklom na podlagi pravil o poreklu, ki so enaka pravilom o poreklu iz tega protokola;

in

(c)

so obvestila o izpolnitvi potrebnih zahtev za uporabo kumulacije objavljena v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v Jordaniji v skladu z njenimi postopki.

Kumulacija, določena v tem členu, se uporablja od datuma, navedenega v obvestilu, ki je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (serija C).

Skupnost priskrbi Jordaniji prek Komisije Evropskih skupnosti podrobnosti o sporazumih, vključno z datumi o začetku njihove veljavnosti in njihovimi ustreznimi pravili o poreklu, ki se uporabljajo z drugimi državami, omenjenimi v odstavkih 1 in 2.

Člen 4

Kumulacija v Jordaniji

1.   Brez poseganja v določbe člena 2(2) izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Jordanije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Bolgarije, Švice (vključno z Lihtenštajnom) (2), Islandije, Norveške, Romunije, Turčije ali iz Skupnosti, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Jordaniji, presega postopke iz člena 7. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2.   Brez poseganja v določbe člena 2(2) izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Jordanije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Ferskih otokov ali iz katere koli druge države, ki je članica evro-mediteranskega partnerstva, ki temelji na Barcelonski deklaraciji, sprejeti na Evro-mediteranski konferenci 27. in 28. novembra 1995, razen Turčije, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Jordaniji, presega postopke iz člena 7. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

3.   Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Jordaniji, ne presega postopkov iz člena 7, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Jordanije samo, kadar je tam dodana vrednost večja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli druge države, omenjene v odstavku 1 in 2. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v Jordaniji.

4.   Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v odstavkih 1 in 2, ki niso obdelani ali predelani v Jordaniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.

5.   Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja le pod pogojem, da:

(a)

se med državami, ki so vključene v pridobitev statusa izdelka s poreklom, in namembno državo uporablja preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT);

(b)

so materiali in izdelki pridobili status izdelkov s poreklom na podlagi pravil o poreklu, ki so enaka pravilom o poreklu iz tega protokola;

in

(c)

so obvestila o izpolnitvi potrebnih zahtev za uporabo kumulacije objavljena v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v Jordaniji v skladu z njenimi postopki.

Kumulacija, določena v tem členu, se uporablja od datuma, navedenega v obvestilu, ki je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (serija C).

Jordanija priskrbi Skupnosti prek Komisije Evropskih skupnosti podrobnosti o sporazumih, vključno z datumi o začetku njihove veljavnosti in njihovimi ustreznimi pravili o poreklu, ki se uporabljajo z drugimi državami, omenjenimi v odstavkih 1 in 2.

Člen 5

V celoti pridobljeni izdelki

1.   Za v celoti pridobljene v Skupnosti ali Jordaniji se štejejo:

(a)

mineralni izdelki, pridobljeni iz njene zemlje ali morskega dna;

(b)

tam pridelani rastlinski izdelki;

(c)

žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;

(d)

izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

(e)

izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(f)

izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njenimi plovili zunaj teritorialnega morja Skupnosti ali Jordanije;

(g)

izdelki, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, navedenih pod točko (f);

(h)

tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za obnavljanje surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za protektiranje ali za uporabo kot odpadek;

(i)

odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo;

(j)

izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njenega teritorialnega morja, če ima izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;

(k)

blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, opredeljenih v točkah (a) do (j).

2.   Izraza „njena plovila“ in „njene predelovalne ladje“ iz odstavka 1(f) in (g) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:

(a)

ki so registrirane ali so vpisane v seznam v državi članici Skupnosti ali v Jordaniji;

(b)

ki plujejo pod zastavo države članice Skupnosti ali Jordanije;

(c)

ki so vsaj 50 % v lasti državljanov države članice Skupnosti ali Jordanije ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta ter večina članov takšnih odborov državljani države članice Skupnosti ali Jordanije in poleg tega, če v osebnih ali kapitalskih družbah vsaj polovica kapitala pripada tem državam ali javnim organom ali državljanom omenjenih držav;

(d)

katerih kapitan in častniki so državljani države članice Skupnosti ali Jordanije;

in

(e)

katerih vsaj 75 % članov posadke je državljanov države članice Skupnosti ali Jordanije.

Člen 6

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

1.   Za namene člena 2 se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II.

Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja Sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov, in se nanašajo samo na take materiale. Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev s seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se torej pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.

2.   Ne glede na odstavek 1 se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji iz seznama v Prilogi II za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo, če:

(a)

njihova skupna vrednost ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna;

(b)

kateri koli odstotek, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata pod pogoji, ki jih določa člen 7.

Člen 7

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1.   Brez poseganja v odstavek 2 se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz člena 6:

(a)

postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b)

razstavljanje in sestavljanje tovorkov;

(c)

pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;

(d)

likanje tekstila;

(e)

preprosti postopki barvanja in loščenja;

(f)

luščenje, delno ali popolno beljenje, loščenje ter glaziranje žit in riža;

(g)

postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock;

(h)

lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;

(i)

ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

(j)

sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);

(k)

preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(l)

pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;

(m)

preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne;

(n)

enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

(o)

kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah od (a) do (n);

(p)

zakol živali.

2.   Pri ugotavljanju, ali se obdelava ali predelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v Skupnosti ali v Jordaniji.

Člen 8

Enota kvalifikacije

1.   Enota kvalifikacije za uporabo določb tega protokola je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

(a)

kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije;

(b)

kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega protokola vsak izdelek obravnavati posebej.

2.   Kadar je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Člen 9

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 10

Garniture

Garniture se v skladu s splošnim pravilom 3 harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa se takrat, kadar je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in brez njega, šteje, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

Člen 11

Nevtralne sestavine

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla za naslednje sestavine, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:

(a)

energija in gorivo;

(b)

naprave in oprema;

(c)

stroji in orodje;

(d)

blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

NASLOV III

ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 12

Načelo teritorialnosti

1.   Razen v primerih iz členov 2(1)(c), 3 in 4 ter odstavka 3 tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v naslovu II, brez prekinitve izpolnjeni v Skupnosti ali v Jordaniji.

2.   Razen v primerih iz členov 3 in 4 se blago s poreklom, izvoženo iz Skupnosti ali Jordanije v drugo državo, ob vrnitvi šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:

(a)

da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo blago;

in

(b)

da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.

3.   Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji iz naslova II ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj Skupnosti ali Jordanije na materialih, izvoženih iz Skupnosti ali Jordanije in tja ponovno uvoženih, če:

(a)

so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v Skupnosti ali v Jordaniji ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani bolj, kot zahtevajo postopki, omenjeni v členu 7;

in

(b)

se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(i)

je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov;

in

(ii)

skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj Skupnosti ali Jordanije ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 % cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se uveljavlja status blaga s poreklom.

4.   Za namene odstavka 3 se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj Skupnosti ali Jordanije. Kadar pa se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa največjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice in upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj Skupnosti oziroma Jordanije z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.

5.   Za namene uporabe določb odstavkov 3 in 4 se šteje, da „skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj Skupnosti ali Jordanije, vključno z vrednostjo tam vključenih materialov.

6.   Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II, ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja iz člena 6(2).

7.   Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke iz poglavij od 50 do 63 harmoniziranega sistema.

8.   Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta s tem členom, opravljena zunaj Skupnosti ali Jordanije, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.

Člen 13

Neposredni prevoz

1.   Preferencialno obravnavanje, predvideno s Sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega protokola ter se prevažajo neposredno med Skupnostjo in Jordanijo ali prek ozemelj drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, s katerimi se uporablja kumulacija. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo pošiljko, lahko prevažajo prek drugih ozemelj, če do tega pride s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na takšnih ozemljih, pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja Skupnosti ali Jordanije.

2.   Kot dokazilo, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:

(a)

en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita; ali

(b)

potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:

(i)

vsebuje natančen opis izdelkov;

(ii)

navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov ter, kjer je primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev;

in

(iii)

potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita; ali

(c)

če teh ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.

Člen 14

Razstave

1.   Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo razen tistih, ki so omenjene v členih 3 in 4, s katerimi se uporablja kumulacija, in se po razstavi prodajo z namenom uvoza v Skupnost ali v Jordanijo, veljajo pri uvozu ugodnosti po določbah Sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(a)

je izvoznik te izdelke poslal iz Skupnosti ali iz Jordanije v državo, v kateri je razstava, in jih je tam razstavljal;

(b)

je ta izvoznik izdelke prodal ali jih kako drugače dal na razpolago osebi v Skupnosti ali v Jordaniji;

(c)

so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo;

in

(d)

izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen kot za predstavitev na razstavi.

2.   Dokazilo o poreklu se izda ali sestavi v skladu z določbami iz naslova V in se na običajen način predloži carinskim organom države uvoznice. V njem se navedeta ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o pogojih, pod katerimi so bili ti izdelki razstavljeni.

3.   Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi ostanejo izdelki pod carinskim nadzorom.

NASLOV IV

POVRAČILO ALI IZVZETJE

Člen 15

Prepoved povračila ali izvzetja od carin

1.

(a)

Za materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz Skupnosti, Jordanije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, za katere je izdano ali izdelano dokazilo o poreklu v skladu z določbami iz naslova V, se v Skupnosti ali v Jordaniji ne more uveljavljati kakršno koli povračilo ali izvzetje od carin.

(b)

Za izdelke, ki se uvrščajo v poglavje 3 ter v tarifni številki 1604 in 1605 harmoniziranega sistema ter imajo poreklo iz Skupnosti, kot je določeno v členu 2(1)(c), za katere se izda ali izdela dokazilo o poreklu v skladu z naslovom V, se v Skupnosti ne more uveljavljati kakršno koli povračilo ali izvzetje od carin.

2.   Prepoved iz odstavka 1 se nanaša na kakršno koli delno ali celotno povračilo, odpust ali neplačilo carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se lahko uporablja v Skupnosti ali v Jordaniji izrecno ali posledično, za materiale, uporabljene pri izdelavi, in za izdelke, za katere velja odstavek 1(b), takrat, ko se izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo porabo.

3.   Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti pripravljen na zahtevo carinskih organov kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carin in da so bile vse carine ali dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo za takšne materiale, dejansko plačane.

4.   Določbe iz odstavkov od 1 do 3 se prav tako uporabljajo za embalažo v smislu člena 8(2), dodatke, nadomestne dele in orodje v smislu člena 9 ter izdelke v garnituri v smislu člena 10, če so takšni predmeti brez porekla.

5.   Določbe odstavkov od 1 do 4 se uporabljajo samo za materiale, za katere velja Sporazum. Prav tako ne preprečujejo uporabe sistema izvoznih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu kmetijskih izdelkov v skladu z določbami Sporazuma.

6.   Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja, če se izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali Jordanije brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4.

7.   Ne glede na odstavek 1 lahko Jordanija, z izjemo izdelkov, ki spadajo pod poglavja od 1 do 24 harmoniziranega sistema, uporablja sistem povračila ali izvzetja od carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se uporabljajo za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi izdelkov s poreklom, ob upoštevanju naslednjih določb:

(a)

za izdelke iz poglavij 25 do 49 in 64 do 97 harmoniziranega sistema se zadrži 5 % carina ali tista nižja stopnja, ki velja v Jordaniji;

(b)

za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema se zadrži 10 % carina ali tista nižja stopnja, ki velja v Jordaniji.

Določbe tega odstavka se uporabljajo do 31. decembra 2009 in se lahko z medsebojnim soglasjem ponovno pregledajo.

NASLOV V

DOKAZILO O POREKLU

Člen 16

Splošne zahteve

1.   Za izdelke s poreklom iz Skupnosti ob uvozu v Jordanijo in za izdelke s poreklom iz Jordanije ob uvozu v Skupnost veljajo ugodnosti Sporazuma ob predložitvi enega od naslednjih dokazil o poreklu:

(a)

potrdila o gibanju blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi IIIa;

(b)

potrdila o gibanju blaga EUR-MED, katerega vzorec je v Prilogi IIIb;

(c)

v primerih iz člena 22(1), izjave izvoznika, v nadaljevanju „izjava na računu“ ali „izjava na računu EUR-MED“, na računu, dobavnici ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje te izdelke, da jih je mogoče prepoznati; besedilo izjave na računu je v Prilogah IVa in IVb.

2.   Ne glede na odstavek 1 za izdelke s poreklom v smislu tega protokola v primerih, kot jih določa člen 27, veljajo ugodnosti Sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kakršno koli dokazilo o poreklu iz odstavka 1.

Člen 17

Postopek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

1.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izdajo carinski organi države izvoznice na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

2.   Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik izpolni v ta namen obrazca potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED in zahtevka za potrdilo o gibanju, katerih vzorca sta v Prilogah IIIa in IIIb. Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če so obrazci napisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki se poimenujejo v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti zapolnjeno, se pod zadnjo vrstico poimenovanja potegne vodoravno črto in prečrta prazen prostor pod njo.

3.   Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice, v kateri se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev iz tega protokola.

4.   Brez poseganja v odstavek 5 potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi države članice Skupnosti ali Jordanije v naslednjih primerih:

če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali iz Jordanije, brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, in če izpolnjujejo druge zahteve tega protokola,

če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, s katerimi se uporablja kumulacija, brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene od držav iz členov 3 in 4, in če izpolnjujejo druge zahteve tega protokola, pod pogojem, da sta bila potrdilo EUR-MED ali izjava na računu EUR-MED izdana v državi porekla.

5.   Potrdilo o gibanju blaga EUR-MED izdajo carinski organi države članice Skupnosti ali Jordanije, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Jordanije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, s katerimi se uporablja kumulacija, če izpolnjujejo zahteve tega protokola in:

je bila uporabljena kumulacija z materiali po poreklu iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, ali

se izdelki v okviru kumulacije lahko uporabljajo kot materiali za izdelavo izdelkov za izvoz v eno od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, ali

se izdelki lahko ponovno izvozijo iz namembne države v eno od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4.

6.   Potrdilo o gibanju blaga EUR-MED mora v polju 7 vsebovati enega od naslednjih zaznamkov v angleščini:

če je bilo poreklo pridobljeno na osnovi uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene ali več držav, omenjenih v členih 3 in 4:

„CUMULATION APPLIED WITH ……“ (ime države/držav)

če je bilo poreklo pridobljeno brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene ali več držav, omenjenih v členih 3 in 4:

„NO CUMULATION APPLIED“.

7.   Carinski organi, ki izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, naredijo vse potrebno za preverjanje porekla izdelkov in izpolnjevanja drugih zahtev tega protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Zagotoviti morajo tudi, da so obrazci iz odstavka 2 pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen poimenovanju izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.

8.   Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED mora biti naveden v polju 11 potrdila.

9.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

Člen 18

Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

1.   Ne glede na člen 17(9) se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša:

(a)

če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin;

ali

(b)

če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.

2.   Ne glede na člen 17(9) se potrdilo o gibanju blaga EUR-MED lahko izda po izvozu izdelkov, na katere se nanaša in za katere je bilo ob izvozu izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1, pod pogojem, da se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da so pogoji iz člena 17(5) izpolnjeni.

3.   Izvoznik za izvajanje odstavkov 1 in 2 v zahtevi navede kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, in navede razloge za svojo zahtevo.

4.   Carinski organi lahko izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED naknadno šele potem, ko preverijo, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

5.   Potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, ki so izdana naknadno, imajo naslednji zaznamek v angleščini:

„ISSUED RETROSPECTIVELY“

Potrdila o gibanju blaga EUR-MED, ki so izdana naknadno z uporabo odstavka 2, imajo naslednji zaznamek v angleščini:

„ISSUED RETROSPECTIVELY (Original EUR.1 no……….[datum in kraj izdaje])“

6.   Zaznamek iz odstavka 5 se vpiše v polje 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED.

Člen 19

Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

1.   Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so to potrdilo izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2.   Na takšen način izdani dvojnik ima naslednji zaznamek v angleščini:

„DUPLICATE“

3.   Zaznamek iz odstavka 2 se vpiše v polje 7 dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED.

4.   Dvojnik, na katerem je datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, začne veljati s tem datumom.

Člen 20

Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu

Kadar so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskega urada v Skupnosti ali Jordaniji, je mogoče nadomestiti izvirno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam v Skupnosti ali v Jordaniji. Nadomestno(-a) potrdilo(-a) o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izda carinski urad, pod katerega nadzor so bili dani izdelki.

Člen 21

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

1.   Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, ki so enaki ali med seboj zamenljivi, nastanejo precejšnje stroškovne ali materialne težave, lahko carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strank za vodenje teh zalog dovolijo tako imenovano „metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja“ (v nadaljnjem besedilu „metoda“).

2.   Metoda mora zagotoviti, da je število pridobljenih izdelkov v določenem dogovorjenem obdobju, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično ločene.

3.   Carinski organi lahko dovoljenje iz odstavka 1 izdajo pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

4.   Metoda se uporablja in njena uporaba se beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki veljajo v državi, v kateri je bil izdelek narejen.

5.   Uporabnik metode lahko sestavi oziroma zaprosi za dokazilo o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom. Uporabnik mora na zahtevo carinskih organov dati izjavo o tem, kako so bile količine vodene.

6.   Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga uporabnik kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega od drugih pogojev, določenih v tem protokolu.

Člen 22

Pogoji za izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED

1.   Izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED iz člena 16(1)(c) lahko da:

(a)

pooblaščeni izvoznik v smislu člena 23;

ali

(b)

kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več tovorkov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR.

2.   Brez poseganja v odstavek 3 je izjavo na računu mogoče dati v naslednjih primerih:

če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali iz Jordanije, brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, in če izpolnjujejo druge zahteve tega protokola,

če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, s katerimi se uporablja kumulacija, brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene od držav iz členov 3 in 4, in če izpolnjujejo druge zahteve tega protokola, pod pogojem, da sta bila potrdilo EUR-MED ali izjava na računu EUR-MED izdana v državi porekla.

3.   Izjavo na računu EUR-MED je mogoče dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Jordanije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, s katerimi se uporablja kumulacija, če izpolnjujejo zahteve tega protokola in:

je bila uporabljena kumulacija z materiali po poreklu iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, ali

se izdelki v okviru kumulacije lahko uporabljajo kot materiali za izdelavo izdelkov za izvoz v eno od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, ali

se izdelki lahko ponovno izvozijo iz namembne države v eno od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4.

4.   Izjava na računu EUR-MED mora vsebovati enega od naslednjih zaznamkov v angleščini:

če je bilo poreklo pridobljeno na osnovi uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene ali več držav, omenjenih v členih 3 in 4:

„CUMULATION APPLIED WITH ……“ (ime države/držav)

če je bilo poreklo pridobljeno brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene ali več držav, omenjenih v členih 3 in 4:

„NO CUMULATION APPLIED“

5.   Izvoznik, ki daje izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega protokola.

6.   Izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED, katere besedilo je v Prilogah IVa in IVb, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, dobavnico ali na drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v teh prilogah, v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če je izjava napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.

7.   Izjave na računu in izjave na računu EUR-MED morajo imeti izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 23 ne zahteva, da podpisuje take izjave, če se carinskim organom države izvoznice pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je mogoče prepoznati, kot da jo je podpisal lastnoročno.

8.   Izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED lahko izvoznik da ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu, pod pogojem, da je predložena državi uvoznici najpozneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

Člen 23

Pooblaščeni izvoznik

1.   Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika (v nadaljnjem besedilu „pooblaščenega izvoznika“), ki pogosto pošilja izdelke na podlagi Sporazuma, da daje izjave na računu ali izjave na računu EUR-MED ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za takšno pooblastilo, carinskim organom ponudi vsa zadovoljiva jamstva, potrebna za preverjanje porekla teh izdelkov, kot tudi za preverjanje izpolnjevanja vseh drugih zahtev tega protokola.

2.   Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

3.   Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi na računu ali v izjavi na računu EUR-MED.

4.   Carinski organi spremljajo in nadzorujejo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.

5.   Carinski organi lahko pooblastilo kadar koli umaknejo. To morajo storiti, če pooblaščeni izvoznik ne nudi več jamstev iz odstavka 1, če ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2 ali če drugače nepravilno uporablja pooblastilo.

Člen 24

Veljavnost dokazila o poreklu

1.   Dokazilo o poreklu je veljavno štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in se v tem roku predloži carinskim organom države uvoznice.

2.   Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po poteku roka za predložitev, določenega v odstavku 1, se lahko sprejme zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do določenega končnega datuma.

3.   V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu v primeru, da so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.

Člen 25

Predložitev dokazila o poreklu

Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Navedeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu in tudi, da spremlja uvozno deklaracijo izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo pogoje, potrebne za izvajanje Sporazuma.

Člen 26

Uvoz po delih

Kadar se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih predpišejo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema, ki spadajo v oddelek XVI in XVII ali v tarifni številki 7308 in 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.

Člen 27

Izjeme pri dokazilu o poreklu

1.   Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne tovorke pošiljajo drugim posameznikom ali ki so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo potrebno predložiti dokazilo o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega protokola, in ni dvoma o resničnosti takšne izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži temu dokumentu.

2.   Občasni uvozi, pri čemer gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

3.   Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 EUR v primeru majhnih tovorkov ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del osebne prtljage potnikov.

Člen 28

Dokazilne listine

Listine iz členov 17(3) in 22(5), ki se uporabljajo zato, da bi dokazali, da se izdelki, na katere se nanaša potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali izjava na računu ali izjava na računu EUR-MED, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Jordanije ali ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, in da izpolnjujejo druge zahteve tega protokola, so med drugim lahko tudi:

(a)

neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj za pridobitev zadevnega blaga, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali v njegovem notranjem knjigovodstvu;

(b)

dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdani ali sestavljeni v Skupnosti ali Jordaniji, če se takšni dokumenti uporabljajo v skladu z nacionalnim pravom;

(c)

dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v Skupnosti ali Jordaniji, izdani ali sestavljeni v Skupnosti ali Jordaniji, če se takšni dokumenti uporabljajo v skladu z nacionalnim pravom;

(d)

potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali izjave na računu ali izjave na računu EUR-MED, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali sestavljena v Skupnosti ali Jordaniji v skladu s tem protokolom, ali v eni od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, v skladu s pravili o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu;

(e)

ustrezno dokazilo o obdelavi ali predelavi, opravljeni zunaj Skupnosti ali Jordanije na osnovi uporabe člena 12, ki dokazuje, da so zahteve tega člena izpolnjene.

Člen 29

Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

1.   Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, mora najmanj tri leta hraniti dokumente iz člena 17(3).

2.   Izvoznik, ki daje izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED, mora najmanj tri leta hraniti kopijo te izjave na računu, kot tudi dokumente iz člena 22(5).

3.   Carinski organi države izvoznice, ki izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, morajo vsaj tri leta hraniti zahtevke iz člena 17(2).

4.   Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti njim predložena potrdila o gibanju blaga EUR.1 in EUR-MED, izjave na računu in izjave na računu EUR-MED.

Člen 30

Razlike in oblikovne napake

1.   Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2.   Očitne oblikovne napake, kot so npr. tipkarske napake na dokazilu o poreklu, ne smejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.

Člen 31

Zneski, izraženi v eurih

1.   Za uporabo določb člena 22(l)(b) in člena 27(3) v primerih, ko se izda račun v drugi valuti kot euro, vsako leto vsaka od teh držav določi zneske v nacionalnih valutah držav članic Skupnosti, Jordanije in drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih.

2.   Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti določb člena 22(1)(b) ali člena 27(3) s sklicevanjem na valuto, v kateri je izdan račun, glede na znesek, ki ga je določila zadevna država.

3.   Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti zneskov v tisti nacionalni valuti, izraženih v eurih, po tečaju na prvi delovni dan v oktobru tekočega leta. Zneski se sporočijo Komisiji Evropskih skupnosti do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Komisija Evropskih skupnosti o ustreznih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.

4.   Država lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju v eurih izraženega zneska v nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 %. Država lahko ohrani nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti zneska, izraženega v eurih, če je ob letni uskladitvi iz odstavka 3 preračun tega zneska pred zaokrožitvijo večji za manj kot 15 % protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti se lahko ohrani nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.

5.   Zneske, izražene v eurih, na zahtevo Skupnosti ali Jordanije pregleda Pridružitveni odbor. Pridružitveni odbor pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.

NASLOV VI

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

Člen 32

Medsebojna pomoč

1.   Carinski organi držav članic Skupnosti in Jordanije si prek Komisije Evropskih skupnosti medsebojno izmenjajo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski uradi pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1 in EUR-MED, in naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje teh potrdil, izjav na računu in izjav na računu EUR-MED.

2.   Da bi zagotovili pravilno uporabo tega protokola, si Skupnost in Jordanija prek pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju EUR.1 in EUR-MED, izjav na računu in izjav na računu EUR-MED in točnosti informacij, ki so tam navedene.

Člen 33

Preverjanje dokazil o poreklu

1.   Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o izpolnjevanju drugih zahtev tega protokola.

2.   Za namene izvajanja odstavka 1 morajo carinski organi države uvoznice vrniti potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED ali kopijo teh listin carinskim organom države izvoznice, in če je to primerno, navesti razloge za zahtevo za preverjanje. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljeni dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.

3.   Preverjanje opravijo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

4.   Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za te izdelke, medtem ko čakajo na rezultate preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z vsemi previdnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.

5.   Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Takšni rezultati morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in ali se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Jordanije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, ter izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.

6.   Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.

Člen 34

Reševanje sporov

Spori v zvezi s postopki preverjanja iz člena 33, ki jih carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, in carinski organi, ki so odgovorni za izvajanje preverjanja, ne morejo rešiti med seboj ali vprašanja glede razlage tega protokola se predložijo Pridružitvenemu odboru.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

Člen 35

Kazni

Kaznovan bo vsak, ki sestavi dokument ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, z namenom, da bi pridobil preferencialno obravnavo za izdelke.

Člen 36

Proste cone

1.   Skupnost in Jordanija sprejmeta vse potrebne ukrepe, da zagotovita, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljata prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki razen običajnih postopkov, potrebnih za preprečitev njihovega poslabšanja.

2.   Če se z odstopanjem od določb iz odstavka 1 izdelki s poreklom iz Skupnosti ali Jordanije, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo obdelave in predelave, pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami tega protokola.

NASLOV VII

CEUTA IN MELILLA

Člen 37

Uporaba Protokola

1.   Izraz „Skupnost“ iz člena 2 ne zajema Ceute in Melille.

2.   Za izdelke s poreklom iz Jordanije ob uvozu v Ceuto in Melillo velja v vseh pogledih enak carinski režim, kot je tisti, ki se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja Skupnosti na podlagi Protokola 2 Akta o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropskim skupnostim. Jordanija odobri za uvoz izdelkov, ki so zajeti s Sporazumom in so po poreklu iz Ceute in Melille, enak carinski režim, kot velja za izdelke, ki se uvozijo in so po poreklu iz Skupnosti.

3.   Za namene uporabe odstavka 2 v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta protokol uporablja smiselno, ob upoštevanju posebnih pogojev iz člena 38.

Člen 38

Posebni pogoji

1.   Če se prevažajo neposredno v skladu s členom 13, se štejejo kot:

(1.)

izdelki s poreklom iz Ceute in Melille:

(a)

izdelki, v celoti pridobljeni v Ceuti in Melilli;

(b)

izdelki, pridobljeni v Ceuti in Melilli, pri izdelavi katerih so bili uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točko (a), pod pogojem, da:

(i)

so bili taki izdelki zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 6;

ali če

(ii)

gre za izdelke s poreklom iz Jordanije ali iz Skupnosti, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 7;

(2.)

izdelki s poreklom iz Jordanije:

(a)

izdelki, v celoti pridobljeni v Jordaniji;

(b)

izdelki, pridobljeni v Jordaniji, pri izdelavi katerih so bili uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točko (a), pod pogojem, da:

(i)

so bili tako izdelki zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 6;

ali če

(ii)

gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille ali iz Skupnosti, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 7.

2.   Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.

3.   Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpišeta „Jordanija“ in „Ceuta in Melilla“ v polje 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali izjave na računu ali izjave na računu EUR-MED. Poleg tega je, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to treba označiti v polju 4 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali izjav na računu ali izjav na računu EUR-MED.

4.   Za uporabo tega protokola v Ceuti in Melilli so odgovorni španski carinski organi.

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 39

Spremembe Protokola

Pridružitveni svet lahko sklene, da bo spremenil določbe tega protokola.

Člen 40

Prehodne določbe za blago na poti ali v skladiščenju

Določbe Sporazuma se lahko uporabljajo za blago, ki izpolnjuje določbe tega protokola in ki je na dan začetka veljavnosti tega protokola bodisi na poti bodisi je v Skupnosti ali v Jordaniji v začasni hrambi, v carinskih skladiščih ali v prostih conah, pod pogojem, da se carinskim organom države uvoznice v štirih mesecih od navedenega datuma predloži potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, ki so ga naknadno izdali carinski organi države izvoznice, skupaj z dokumenti, ki dokazujejo, da se je blago prevažalo neposredno v skladu s členom 13.


(1)  Kneževina Lihtenštajn ima carinsko unijo s Švico in je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(2)  Kneževina Lihtenštajn ima carinsko unijo s Švico in je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

PRILOGA I

UVODNE OPOMBE K SEZNAMU V PRILOGI II

Opomba 1:

Ta seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadosti obdelane ali predelane v smislu člena 6 Protokola.

Opomba 2:

2.1

Prva dva stolpca seznama opisujeta pridobljeni izdelek. Prvi stolpec seznama je tarifna številka ali številka poglavja, ki se uporablja v harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa vsebuje poimenovanje blaga, ki se v tem sistemu uporablja za to tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je določeno pravilo v stolpcu 3 ali 4. V nekaterih primerih, kjer je pred vpisom v prvem stolpcu „ex“, se pravila v stolpcu 3 ali 4 uporabljajo samo za del tarifne številke, opisane v stolpcu 2.

2.2

Če je v stolpcu 1 združenih več tarifnih številk ali če je navedena številka poglavja in je zato poimenovanje izdelkov v stolpcu 2 splošno, se zraven navedena pravila v stolpcu 3 ali 4 uporablja za vse izdelke, ki se po harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katere koli tarifne številke, združene v stolpcu 1.

2.3

Če seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku poimenovanje tega dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v stolpcu 3 ali 4.

2.4

Če je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno v stolpcih 3 in 4, ima izvoznik možnost izbrati uporabo bodisi pravila iz stolpca 3 bodisi tistega iz stolpca 4. Če v stolpcu 4 ni pravila o poreklu, je treba uporabiti pravilo, določeno v stolpcu 3.

Opomba 3:

3.1

Določbe člena 6 Protokola o izdelkih, ki so pridobili status blaga s poreklom in se uporabljajo pri izdelavi drugih izdelkov, se uporabljajo ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v pogodbenici.

Primer:

Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40 % cene franko tovarna, je izdelan iz „drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem“ iz tarifne številke ex ex 7224.

Če je bilo to kovanje opravljeno v Skupnosti iz ingota brez porekla, potem je že pridobil poreklo na podlagi pravila za tarifno številko ex ex 7224 na seznamu. Zato se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima poreklo, ne glede na to, ali je bil izdelan v isti ali drugi tovarni v Skupnosti. Vrednost ingota brez porekla se tako ne upošteva pri seštevanju vrednosti uporabljenih materialov brez porekla.

3.2

Pravilo iz seznama predstavlja najmanjši del potrebne obdelave ali predelave in več predelave ali obdelave prav tako dodeli status porekla, nasprotno pa manj predelave ali obdelave statusa porekla ne more dodeliti. Torej če pravilo določa, da je mogoče na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba takšnega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, na poznejši stopnji pa uporaba takšnega materiala ni dovoljena.

3.3

Brez poseganja v opombo 3.2, če pravilo uporablja določbe „Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke“, se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke (tudi materiali z istim poimenovanjem in iz istega poglavja kot izdelek), pri čemer je potrebno upoštevati kakršne koli posebne omejitve, ki jih pravilo tudi lahko vsebuje.

Seveda pa izraz „Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke...“ ali „Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz iste tarifne številke kot izdelek“ pomeni, da se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke, razen tistih z istim poimenovanjem kot izdelek, naveden v stolpcu 2 seznama.

3.4

Kadar pravilo iz seznama določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi kateri koli ali več materialov. Ne zahteva pa, da se uporabijo vsi.

Primer:

Pravilo za tkanine iz tarifnih številk 5208 do 5212 določa, da se lahko uporabijo naravna vlakna, prav tako pa se lahko poleg drugih materialov uporabijo tudi kemični materiali. To ne pomeni, da je treba uporabiti oboje; uporabi se lahko ali eno ali drugo ali oboje.

3.5

Če pravilo iz seznama določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu (glej tudi opombo 6.2 v zvezi s tekstilom).

Primer:

Pravilo za pripravljena živila iz tarifne številke 1904, ki posebej izključuje uporabo žit in njihovih izdelkov, ne preprečuje uporabe mineralnih soli, kemikalij in drugih dodatkov, ki niso izdelki iz žit.

To pa ne velja za izdelke, ki so, čeprav ne morejo biti izdelani iz posameznega materiala, določenega v seznamu, lahko izdelani iz materialov enake narave na zgodnejši stopnji izdelave.

Primer:

V primeru oblačila iz Poglavja 62, izdelanega iz netkanih materialov, če je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni mogoče začeti pri netkanem blagu, čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje. V takih primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo, to je na stopnji vlaken.

3.6

Če pravilo iz seznama navaja za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, dve odstotni postavki, potem se ta odstotka ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla nikoli ne sme presegati najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega posamezne odstotne postavke, ki se nanašajo na določene materiale, ne smejo biti presežene.

Opomba 4:

4.1

Izraz „naravna vlakna“se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, razen če ni drugače določeno, zajema vlakna, ki so bila mikana, česana ali kako drugače obdelana, vendar ne predena.

4.2

Izraz „naravna vlakna“vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0503, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, kakor tudi volnena vlakna in fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305.

4.3

Izrazi „tekstilna kaša“, „kemični materiali“ in „materiali za izdelavo papirja“ so v seznamu uporabljeni za poimenovanje materialov, ki se ne uvrščajo v Poglavja 50 do 63 in se lahko uporabljajo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali preje.

4.4

Izraz „umetna ali sintetična rezana vlakna“ se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne pramene iz filamentov, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.

Opomba 5:

5.1

Če se za izdelek v seznamu navaja ta opomba, se za katere koli osnovne tekstilne materiale, ki se uporabljajo pri njihovi izdelavi in če se upoštevajo skupaj, ne presegajo 10 % skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov, ne uporabljajo pogoji, določeni v stolpcu 3 seznama (glej tudi opombi 5.3 in 5.4).

5.2

Vendar se odstopanje, omenjeno v opombi 5.1, lahko uporablja le za mešane izdelke, ki so izdelani iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.

Osnovni tekstilni materiali so:

svila,

volna,

groba živalska dlaka,

fina živalska dlaka,

konjska žima,

bombaž,

materiali za izdelavo papirja in papir,

lan,

konoplja,

juta in druga tekstilna vlakna iz ličja,

sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav,

kokosova vlakna, abaka, ramija in druga tekstilna rastlinska vlakna,

sintetični filamenti,

umetni filamenti,

prevodni filamenti,

sintetična rezana vlakna iz polipropilena,

sintetična rezana vlakna iz poliestra,

sintetična rezana vlakna iz poliamida,

sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila,

sintetična rezana vlakna iz poliimida,

sintetična rezana vlakna iz politetrafluoroetilena,

sintetična rezana vlakna iz poli(fenilen sulfida),

sintetična rezana vlakna iz poli(vinil klorida),

druga sintetična rezana vlakna,

umetna rezana vlakna iz viskoze,

druga umetna rezana vlakna,

preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana ali ne,

preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra, povezana ali ne,

izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vsebujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine do vključno 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema,

drugi materiali iz tarifne številke 5605.

Primer:

Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana preja. Zato se lahko uporabijo sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne izpolnjujejo pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše), če njihova skupna teža ne presega 10 % teže preje.

Primer:

Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne številke 5107 in sintetične preje iz rezanih vlaken iz tarifne številke 5509, je mešana tkanina. Zato se lahko sintetična preja, ki ne izpolnjuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše), ali volnena preja, ki ne izpolnjuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje), ali kombinacija obeh prej uporabi, če njihova skupna teža ne presega 10 % teže tkanine.

Primer:

Taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, uvrščenih v dve različni tarifni številki, ali če so uporabljene bombažne preje same mešanice.

Primer:

Če bi bila ta taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, bi očitno bila uporabljena preja iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in je v skladu s tem taftana tekstilna tkanina mešan izdelek.

5.3

Za izdelke, ki vsebujejo „prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti iz polietra, povezano ali ne“, je to odstopanje pri preji 20 %.

5.4

Za izdelke, ki vsebujejo „trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema“, je to odstopanje pri traku 30 %.

Opomba 6:

6.1

Če seznam vsebuje sklic na to opombo, se tekstilni materiali (razen vlog in medvlog), ki ne ustrezajo pravilu za izdelan izdelek, določenem v stolpcu 3 seznama, lahko uporabijo, če so uvrščeni pod drugo tarifno številko kot izdelek in če njihova vrednost ne presega 8 % cene izdelka franko tovarna.

6.2

Brez poseganja v opombo 6.3 se lahko materiali, ki niso uvrščeni v Poglavja 50 do 63, prosto uporabljajo za izdelavo tekstilnih izdelkov ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne.

Primer:

Če pravilo v seznamu določa, da je za določen tekstilni izdelek (npr. hlače) treba uporabiti prejo, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kot so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v Poglavja 50 do 63. Zaradi istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, čeprav je tekstil običajno sestavni del zadrg.

6.3

Če se uporablja odstotno pravilo, je treba pri izračunu vrednosti vključenih materialov brez porekla upoštevati tudi vrednost materialov, ki niso uvrščeni v Poglavja 50 do 63.

Opomba 7:

7.1

Za namene tarifnih številk ex ex 2707, 2713 do 2715, ex ex 2901, ex ex 2902 in ex ex 3403 so „specifični postopki“ naslednji:

(a)

vakuumska destilacija;

(b)

ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

(c)

razbijanje (kreking);

(d)

preoblikovanje (reforming);

(e)

ekstrakcija z izbranimi topili;

(f)

proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

(g)

polimerizacija;

(h)

alkilizacija;

(i)

izomerizacija.

7.2

Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712, so „specifični procesi“ naslednji:

(a)

vakuumska destilacija;

(b)

ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

(c)

razbijanje (kreking);

(d)

preoblikovanje (reforming);

(e)

ekstrakcija z izbranimi topili;

(f)

proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

(g)

polimerizacija;

(h)

alkilizacija;

(ij)

izomerizacija;

(k)

samo v zvezi s težkimi olji iz tarifne številke ex ex 2710, razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T);

(l)

samo za izdelke iz tarifne številke 2710, deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;

(m)

samo za težka olja iz tarifne številke ex ex 2710, obdelava z vodikom pri tlaku nad 20 barov in temperaturi nad 250 oC, z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar je vodik aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex ex 2710 (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno takrat, kadar se želi izboljšati barva ali obstojnost, ne obravnava kot specifični proces;

(n)

samo za goriva iz tarifne številke ex ex 2710, atmosferska destilacija, če se manj kot 30 vol. % teh izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300 oC po metodi ASTM D 86;

(o)

samo za težka olja, razen plinskih olj in kurilnih olj iz tarifne številke ex ex 2710, obdelava z visokofrekvenčno razelektritvijo skozi krtačke;

(p)

samo za surove izdelke (razen vazelina, ozokerita, voska iz rjavega premoga ali lignita ali voska iz šote, parafinskega voska, ki vsebujejo manj kot 0,75 mas. % olja) iz tarifne številke ex ex 2712, razoljevanje s frakcijsko kristalizacijo.

7.3

Za namene tarifnih številk ex ex 2707, 2713 do 2715, ex ex 2901, ex ex 2902 in ex ex 3403, porekla ne podelijo enostavne operacije, kot so čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, ohranjanje vsebine žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebino žvepla, katera koli kombinacija teh operacij ali podobne operacije.

PRILOGA II

SEZNAM OBDELAV ALI PREDELAV, KI JIH JE TREBA OPRAVITI NA MATERIALIH BREZ POREKLA, DA BI LAHKO IZDELANI IZDELEK PRIDOBIL STATUS BLAGA S POREKLOM

Izdelki omenjeni v seznamu, niso vsi nujno zajeti v Sporazumu. Zato je treba upoštevati druge dele Sporazuma.

Tar. Številka HS

Poimenovanje blaga

Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla, ki jim da status blaga s poreklom

(1)

(2)

(3) ali (4)

Poglavje 1

Žive živali

Vse živali iz Poglavja 1 morajo biti v celoti pridobljene

 

Poglavje 2

Meso in užitni klavnični odpadki

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz Poglavij 1 in 2 v celoti pridobljeni

 

Poglavje 3

Ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 3 v celoti pridobljeni

 

ex ex Poglavje 4

Mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; razen:

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 4 v celoti pridobljeni

 

0403

Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne

Izdelava, pri kateri:

so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 4 v celoti pridobljeni,

je ves uporabljeni sadni sok (razen ananasovega, limetinega ali grenivkinega soka) iz tar. št. 2009 že s poreklom,

in

vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex Poglavje 5

Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; razen:

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 5 v celoti pridobljeni

 

ex ex 0502

Pripravljene ščetine in dlake domačega in divjega prašiča

Čiščenje, dezinfekcija, razvrščanje in izravnavanje ščetin in dlak

 

Poglavje 6

Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje

Izdelava, pri kateri:

so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 6 v celoti pridobljeni,

in

vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

Poglavje 7

Užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 7 v celoti pridobljeni

 

Poglavje 8

Užitno sadje in oreščki; lupine agrumov ali melon in lubenic

Izdelava, pri kateri:

je vse uporabljeno sadje in oreščki v celoti pridobljeno,

in

vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex Poglavje 9

Kava, čaj, maté čaj in začimbe; razen:

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 9 v celoti pridobljeni

 

0901

Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št.

 

0902

Čaj, pravi, aromatiziran ali ne

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št.

 

ex ex 0910

Mešanice začimb

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št.

 

Poglavje 10

Žita

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 10 v celoti pridobljeni

 

ex ex Poglavje 11

Proizvodi mlinske industrije; slad; škrob, inulin; pšenični gluten, razen:

Izdelava, pri kateri so vse uporabljene žitarice, užitne vrtnine, koreni in gomolji iz tar. št. 0714 ali sadje v celoti pridobljene

 

ex ex 1106

Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic iz tar. št. 0713

Sušenje in mletje stročnic iz tar. št. 0708

 

Poglavje 12

Oljna semena in plodovi; razno zrnje, semena in plodovi; industrijske in zdravilne rastline; slama in krma

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 12 v celoti pridobljeni

 

1301

Šelak, naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole (na primer: balzami)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 1301 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

1302

Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:

 

 

 

Sluzi in sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:

Izdelava iz nemodificiranih sluzi in sredstev za zgoščevanje

 

 

Drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

Poglavje 14

Rastlinski materiali za pletarstvo; rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 14 v celoti pridobljeni

 

ex ex Poglavje 15

Olja in masti živalskega ali rastlinskega izvora in proizvodi njihovega razkrajanja; predelane užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

1501

Prašičja maščoba (vključno z mastjo) in piščančja maščoba, razen tistih iz tar. št. 0209 ali 1503:

 

 

 

maščobe iz kosti ali odpadkov

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz tar. številk 0203, 0206 ali 0207 ali kosti iz tar. št. 0506

 

 

drugo

Proizvodnja iz mesa ali užitnih klavničnih odpadkov prašičev iz tar. št. 0203 ali 0206 ali iz mesa in užitnih klavničnih odpadkov perutnine iz tar. št. 0207

 

1502

Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tar. št. 1503

 

 

 

maščobe iz kosti ali odpadkov

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz tar. številk 0201, 0202, 0204 ali 0206 ali kosti iz tar. št. 0506

 

 

drugo

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 2 v celoti pridobljeni

 

1504

Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani:

 

 

 

trdne frakcije:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., skupaj z drugimi materiali iz tar. št. 1504

 

 

drugo

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz Poglavij 2 in 3 v celoti pridobljeni

 

ex ex 1505

Prečiščeni lanolin

Izdelava iz surove maščobe iz volne iz tar. št. 1505

 

1506

Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane:

 

 

 

trdne frakcije:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., skupaj z drugimi materiali iz tar. št. 1506

 

 

drugo

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 2 v celoti pridobljeni

 

1507 do 1515

Rastlinska olja in njihove frakcije:

 

 

 

sojino olje, olje iz arašidov, palmovo olje, olje kopre, palmovih jedrc, orehov palme babasu, tungovo in oiticica olje, mirtin vosek in japonski vosek, frakcije jojoba olja in olj za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

 

trdne frakcije, razen iz jojoba olja

Izdelava iz drugih materialov iz tar. št. 1507do 1515

 

 

drugo

Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni

 

1516

Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali nerafinirani, toda nadalje nepredelani

Izdelava, pri kateri:

so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 2 v celoti pridobljeni,

in

so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 1507, 1508, 1511 in 1513

 

1517

Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tar. št. 1516

Izdelava, pri kateri:

so vsi uporabljeni materiali iz Poglavij 2 in 4 v celoti pridobljeni,

in

so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 1507, 1508, 1511 in 1513

 

Poglavje 16

Proizvodi iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev

Izdelava:

iz živali iz Poglavja 1,

in/ali

pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 3 v celoti pridobljeni

 

ex ex Poglavje 17

Sladkorji in sladkorni proizvodi; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

ex ex 1701

Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese in kemično čista saharoza v trdnem stanju, ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

 

1702

Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:

 

 

 

kemično čista maltoza in fruktoza

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., skupaj z drugimi materiali iz tar. št. 1702

 

 

drugi sladkorji v trdnem stanju, ki vsebujejo dodane snovi za aromatiziranje ali barvila

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

 

 

drugo

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali že s poreklom

 

ex ex 1703

Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafiniranju sladkorja, ki vsebujejo dodane snovi za aromatiziranje ali barvila

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

 

1704

Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka,

in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

 

Poglavje 18

Kakav in kakavovi izdelki

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

 

1901

Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar. št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:

 

 

 

ekstrakt slada

Izdelava iz žit iz Poglavja 10

 

 

drugo

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka,

in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

 

1902

Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen:

 

 

 

ki vsebujejo 20 mas. % ali manj mesa, klavničnih odpadkov, rib, rakov ali mehkužcev

Izdelava, pri kateri so vsa uporabljena žita in žitni izdelki (razen pšenice vrste ”durum” in njenih izdelkov) v celoti pridobljeni

 

 

ki vsebujejo več kot 20 mas. % mesa, klavničnih odpadkov, rib, rakov ali mehkužcev

Izdelava, pri kateri:

so vsa uporabljena žita in žitni izdelki (razen pšenice vrste „durum“ in njenih izdelkov) v celoti pridobljeni,

in.

so vsi uporabljeni materiali iz Poglavij 2 in 3 v celoti pridobljeni

 

1903

Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno

Izdelava iz materialov iz katerekoli tar. št., razen iz krompirjevega škroba iz tar. št. 1108

 

1904

Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 1806

pri kateri so vsa uporabljena žita in moka (razen pšenice vrste „durum“ ter koruze vrste Zea indurata in njunih izdelkov) v celoti pridobljeni,

in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

 

1905

Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz Poglavja 11

 

ex ex Poglavje 20

Proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin; razen:

Izdelava, pri kateri so vse uporabljeno sadje, oreški ali vrtnine v celoti pridobljeni

 

ex ex 2001

Jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

ex ex 2004 in ex ex 2005

Krompir v obliki moke, zdroba ali kosmičev, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

2006

Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

 

2007

Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka,

in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex 2008

Oreški, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali alkohola

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih oreškov in oljnih semen s poreklom iz tar. št. 0801,0802 in 1202 do 1207 presega 60 % cene izdelka franko tovarna

 

 

Arašidno maslo; mešanice na osnovi žit; palmovi srčki; koruza

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

 

Drugi, razen sadje in oreški, kuhani drugače kakor v sopari ali vodi, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, zmrznjeni

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka,

in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

 

2009

Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka,

in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex Poglavje 21

Razna živila; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporablja gorčična moka ali zdrob ali pripravljena gorčica

 

2101

Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka,

in

pri kateri je vsa uporabljena cikorija v celoti pridobljena

 

2103

Pripravki za omake in pripravljene omake, kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:

 

 

 

Pripravki za omake in pripravljene omake, kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

 

Gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št.

 

ex ex 2104

Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe

Izdelava iz materialov iz katerekoli tar. št., razen pripravljenih ali konzerviranih vrtnin iz tar. št. 2002 do 2005

 

2106

Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka,

in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex Poglavje 22

Pijače, alkoholne tekočine in kis; razen:

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka,

in

pri kateri je vse uporabljeno grozdje v celoti pridobljeno ali so vsi uporabljeni materiali, dobljeni iz grozdja, v celoti pridobljeni

 

2202

Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov, iz tar. št. 2009

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka,

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna,

in

pri kateri je vsak uporabljeni sadni sok (razen ananasovega, limetinega ali grenivkinega soka) s poreklom

 

2207

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 2207 ali 2208,

in

pri kateri je vse uporabljeno grozdje v celoti pridobljeno ali so vsi uporabljeni materiali, dobljeni iz grozdja, v celoti pridobljeni, ali, če so vsi drugi uporabljeni materiali že s poreklom, se lahko uporabi arak do višine 5 vol. %

 

2208

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 2207 ali 2208,

in

pri kateri je vse uporabljeno grozdje v celoti pridobljeno ali so vsi uporabljeni materiali, dobljeni iz grozdja, v celoti pridobljeni, ali, če so vsi drugi uporabljeni materiali že s poreklom, se lahko uporabi arak do višine 5 vol. %

 

ex ex Poglavje 23

Ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

ex ex 2301

Kitov zdrob; moke, zdrobi in peleti iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neustreznih za prehrano ljudi

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz Poglavij 2 in 3 že v celoti pridobljeni

 

ex ex 2303

Ostanki pri proizvodnji škroba iz koruze (razen zgoščenih tekočin za namakanje), z vsebnostjo beljakovin, računano na suh proizvod, več kot 40 mas. %

Izdelava, pri kateri je vsa uporabljena koruza v celoti pridobljena

 

ex ex 2306

Oljne pogače in drugi ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja, ki vsebujejo več kot 3 mas. % oljčnega olja

Izdelava, pri kateri so vse uporabljene olive v celoti pridobljene

 

2309

Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali

Izdelava, pri kateri:

so vsa uporabljena žita, sladkor ali melase, meso ali mleko s poreklom,

in

so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 3 v celoti pridobljeni

 

ex ex Poglavje 24

Tobak in tobačni nadomestki; razen:

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 24 v celoti pridobljeni

 

2402

Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov

Izdelava, pri kateri je vsaj 70 mas. % uporabljenega nepredelanega tobaka ali tobačnih odpadkov iz tar. št. 2401 s poreklom

 

ex ex 2403

Tobak za kajenje

Izdelava, pri kateri je vsaj 70 mas. % uporabljenega nepredelanega tobaka ali tobačnih odpadkov iz tar. št. 2401 s poreklom

 

ex ex Poglavje 25

Sol; žveplo; zemljine in kamen; sadra, apno in cement; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

ex ex 2504

Naravni grafit z obogateno vsebino ogljika; prečiščen in mlet

Bogatenje vsebine ogljika, prečiščevanje in mletje surovega grafita

 

ex ex 2515

Marmor, razžagan ali kako drugače razrezan v pravokotne (vključno kvadratne) bloke ali plošče, debeline do vključno 25 cm

Rezanje, z žaganjem ali kako drugače, marmorja (tudi če je že razžagan) debeline nad 25 cm

 

ex ex 2516

Granit, porfir, bazalt, peščenec in drug kamen za spomenike ali gradbeništvo, tudi grobo klesani ali razžagani ali kako drugače razrezani v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče, debeline do vključno 25 cm

Rezanje kamna, z žaganjem ali drugače (tudi če je že žagan), debeline nad 25 cm

 

ex ex 2518

Dolomit, žgan

Žganje nežganega dolomita

 

ex ex 2519

Zdrobljen naravni magnezijev karbonat (magnezit), v hermetično zaprtih kontejnerjih, in magnezijev oksid, čisti ali nečisti, razen taljenega magnezijevega oksida ali mrtvo pečenega (sintranega) magnezijevega oksida

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporablja naravni magnezijev karbonat (magnezit)

 

ex ex 2520

Mavec, posebej pripravljen za uporabo v zobozdravstvu

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex 2524

Naravna azbestna vlakna

Izdelava iz azbestnega koncentrata

 

ex ex 2525

Sljuda v prahu

Mletje sljude ali odpadkov sljude

 

ex ex 2530

Zemeljske barve, žgane ali v prahu

Žganje ali mletje zemeljskih barv

 

Poglavje 26

Rude, žlindre in pepli

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

ex ex Poglavje 27

Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

ex ex 2707

Olja, pri katerih teža aromatskih sestavin presega maso nearomatskih, podobna mineralnim oljem, dobljenim z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi, pri katerih se 65 vol. % ali več prostornine destilira pri temperaturi do 250 oC (vštevši mešanice naftnih olj in benzena), za pogonsko gorivo ali kurjavo

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

 

ex ex 2709

Nafta, dobljena iz bituminoznih manerialov, surova

Destruktivna destilacija bituminoznih mineralov

 

2710

Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih ter proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. Izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

 

2711

Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

 

2712

Vazelin; parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte, stiskani parafini, ozokerit, vosek iz rjavega premoga ali lignita, vosek iz šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s sintezo ali drugimi postopki, pobarvani ali nepobarvani

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

 

2713

Naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte ali olj iz bituminoznih mineralov

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

 

2714

Bitumen in asfalt, naravni; bituminozni in oljni skrilavci in katranski pesek; asfaltiti in asfaltne kamnine:

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

 

2715

Bitumenske mešanice na osnovi naravnega asfalta, naravnega bitumna, bitumna iz nafte, mineralnega katrana ali mineralne katranske smole (npr.: bituminozni kit, „cutback“)

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

 

ex ex Poglavje 28

Anorganski kemični proizvodi; organske in anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin in radioaktivnih elementov in izotopov; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 2805

„Mischmetall“

Izdelava z elektrolitsko ali toplotno obdelavo, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex 2811

Žveplov trioksid

Izdelava iz žveplovega dioksida

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 2833

Aluminijev sulfat

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex 2840

Natrijev perborat

Izdelava iz dinatrijevega tetraborata pentahidrata

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex Poglavje 29

Organski kemični proizvodi; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar.št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 2901

Aciklični ogljikovodiki za uporabo kot pogonsko gorivo ali ogrevanje

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. Izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

 

ex ex 2902

Cikloalkani in cikloalkeni (razen azulenov), benzeni, tolueni, ksileni; za uporabo kot pogonsko gorivo ali za kurjavo

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

 

ex ex 2905

Alkoholati kovin alkoholov iz te tar. št. in etanola

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., vključno z drugimi materiali iz tar. št. 2905 Lahko pa se uporabljajo kovinski alkoholati iz te tar. št., če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

2915

Nasičene aciklične monokarboksilne kisline in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline, njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo derivati

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. številke; Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2915 in 2916 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 2932

Notranji etri in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozoderivati

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. številke; Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2909 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

 

Ciklični acetali in notranji hemiacetali in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozoderivati

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

2933

Heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi dušika:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št.; Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2932 in 2933 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

2934

Nukleinske kisline in njihove soli, kemično določene ali nedoločene; druge heterociklične spojine

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št.; Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2932, 2933 in 2934 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 2939

Koncentrati makove slame, ki vsebujejo vsaj 50 mas. % alkaloidov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex Poglavje 30

Farmacevtski izdelki; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar.št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

 

3002

Človeška kri; živalska kri, pripravljena za uporabo v terapevtske, profilaktične ali diagnostične namene; antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani imunološki proizvodi, dobljeni po biotehničnih postopkih ali kako drugače; cepiva, toksini, kulture mikroorganizmov (razen kvasovk) in podobni proizvodi:

 

 

 

proizvodi, ki so sestavljeni iz dveh sestavin ali več, pomešani za terapevtske ali profilaktične namene ali nepomešani izdelki za te namene, pripravljeni v odmerjenih dozah ali oblikah, ali pakiranje za prodajo na drobno

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

 

 

drugo

 

 

 

– –

človeška kri

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

 

 

– –

živalska kri, pripravljena za terapevtsko ali profilaktično rabo

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

 

 

– –

krvne frakcije, razen antiserumov, hemoglobina, globulina iz krvi in globulina iz serumov

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

 

 

– –

hemoglobin, globulin iz krvi in globulin iz serumov

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

 

 

drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

 

3003 in 3004

Zdravila (razen proizvodov iz tar. št. 3002, 3005 ali 3006):

 

 

 

pridobljena iz amikacina iz tar. št. 2941

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3003 in 3004, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

 

 

drugo

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3003 in 3004, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna,

in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex 3006

Odpadni farmacevtski izdelki, navedeni v opombi 4(k) k temu poglavju

Ohrani se tisto poreklo izdelka, kot je v njegovi izvirni uvrstitvi

 

ex ex Poglavje 31

Gnojila; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 3105

Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo dva ali tri gnojilne elemente – dušik, fosfor in kalij; druga gnojila; proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg bruto mase, razen:

natrijev nitrat

kalcijev cianamid

kalijev sulfat

magnezijev kalijev sulfat

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna,

in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex Poglavje 32

Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barve, pigmenti in druga barvila; pripravljena premazna sredstva in laki; kiti in druge tesnilne mase; tiskarske barve in črnila; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar.št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 3201

Tanini in njihove soli, etri, estri in drugi derivati

Izdelava iz ekstraktov za strojenje rastlinskega izvora

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

3205

Preparati predvideni v opombi 3 k tem poglavju na osnovi „lak barv“ (3)

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 3203, 3204 in 3205. Lahko pa se uporabljajo materiali iz tar. št. 3205, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex Poglavje 33

Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični ali toaletni izdelki; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

3301

Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., vključno z materiali iz druge „skupine“ (4) v tej tar. številki. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste skupine, kot je skupina izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex Poglavje 34

Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi sadre; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 3403

Mazalni preparati, ki vsebujejo manj kot 70 mas. % naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

 

3404

Umetni voski in pripravljeni voski:

 

 

 

na osnovi parafina, voskov iz nafte, voskov, dobljenih iz bituminoznih mineralov, stisnjenega parafina ali parafina z odstranjenim oljem

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

 

 

drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz:

hidrogeniziranih olj, ki imajo lastnosti voskov iz tar. št. 1516,

maščobnih kislin, ki niso kemično definirane ali maščobnih industrijskih alkoholov, ki imajo lastnost voskov iz tar. št. 3823, in

materialov iz tar. št. 3404

Ti materiali se lahko uporabljajo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex Poglavje 35

Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar.št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

3505

Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov:

 

 

 

škrobni etri in estri;

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3505

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

 

drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 1108

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 3507

Pripravljeni encimi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

Poglavje 36

Razstreliva; pirotehnični proizvodi; vžigalice; piroforne zlitine; vnetljivi preparati

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex Poglavje 37

Proizvodi za fotografske in kinematografske namene; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

3701

Fotografske plošče in plan filmi, občutljivi za svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; plan filmi za trenutno (hitro) fotografijo, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, v kasetah ali brez njih:

 

 

 

Plan filmi za trenutno (hitro) fotografijo (polaroid), v kasetah

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 3701 in 3702. Lahko pa se uporabljajo materiali iz tar. št. 3702, če njihova skupna vrednost ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

 

drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 3701 in 3702. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3701 in 3702, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

3702

Fotografski filmi v zvitkih, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; filmi v zvitkih za trenutne (hitre) fotografije, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 3701 in 3702

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

3704

Fotografske plošče, filmi, papir, karton in tekstil, osvetljeni toda nerazviti

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 3701 do 3704

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex Poglavje 38

Razni kemijski proizvodi, razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 3801

koloidni grafit v oljni suspenziji in polkoloidni grafit; ogljikove paste za elektrode

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

 

grafit v obliki paste kot mešanica z mineralnimi olji z več kot 30 mas. % grafita

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 3403 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 3803

Rafinirano tal-olje

Rafiniranje surovega tal-olja

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 3805

Sulfatna lesna terpentinova olja; prečiščena

Prečiščevanje z destilacijo ali rafiniranjem surovega sulfatnega terpentinskega olja;

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 3806

Smolni estri

Izdelava iz smolnih kislin

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 3807

Lesni katran (lesna katranska smola)

Destilacija lesnega katrana

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

3808

Insekticidi, rodenticidi, fungicidi, herbicidi, sredstva zoper klitje, sredstva za urejanje rasti rastlin, dezinfektanti in podobni proizvodi, pripravljeni v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno ali kot preparati ali proizvodi (npr.: žveplani trakovi, stenji, sveče in muholovke)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

3809

Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

3810

Preparati za dekapiranje kovinskih površin; talila in drugi pomožni preparati za spajkanje in varjenje; praški in paste za spajkanje in varjenje, ki so sestavljeni iz kovin in drugih materialov; preparati, ki se uporabljajo kot jedra ali obloge za elektrode ali varilne palice

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

3811

Preparati zoper detonacijo, antioksidanti, preparati za preprečevanje kopičenja smole, za zboljšanje viskoznosti, preparati za preprečevanje korozije in drugi pripravljeni dodatki, za mineralna olja (vključno bencin) ali za druge tekočine, ki se uporabljajo v iste namene kot mineralna olja

 

 

 

pripravljeni aditivi za mazalna olja, ki vsebujejo naftna olja ali olja, pridobljena iz bituminoznih mineralov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 3811 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

 

drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

3812

Pripravljeni pospeševalci vulkanizacije, sestavljeni plastifikatorji za gumo in plastične mase, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, antioksidanti in drugi sestavljeni stabilizatorji za gumo ali plastične mase

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

3813

Preparati in polnila za aparate za gašenje požara; napolnjene granate za gašenje požara

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

3814

Sestavljena organska topila in razredčila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; pripravljena sredstva za odstranjevanje premazov ali lakov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

3818

Kemični elementi, dopirani za uporabo v elektroniki, v obliki kolutov, ploščic ali v podobnih oblikah; kemične spojine, dopirane za uporabo v elektroniki

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

3819

Tekočine za hidravlične zavore in druge pripravljene tekočine za hidravlični prenos, ki ne vsebujejo ali vsebujejo pod 70 mas. % naftnega olja ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

3820

Preparati zoper zmrzovanje in pripravljene tekočine za odtajanje

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

3822

Diagnostični ali laboratorijski reagenti na podlogi (nosilcu); pripravljeni diagnostični ali laboratorijski reagenti na nosilcu ali brez njega, razen tistih iz tar. št. 3002 ali 3006; standardni referenčni vzorci

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

3823

Industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi:

 

 

 

Industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja iz rafinacije

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

 

industrijski maščobni alkoholi

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3823

 

3824

Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra, kemični proizvodi in preparati kemijske industrije in sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:

 

 

 

naslednji iz te tar. št.:

– –

pripravljena vezivna sredstva za livarske modele ali livarska jedra na osnovi naravnih smolnih proizvodov

– –

naftenske kisline, njihove v vodi netopne soli in njihovi estri

– –

sorbitol, razen sorbitola iz tar. št. 2905

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

 

– –

naftni sulfonati, razen naftnih sulfonatov alkalnih kovin, amonijaka ali etanolaminov; tiofenirane sulfonske kisline, iz olj pridobljenih iz bituminoznih mineralov in njihovih soli

– –

ionski izmenjalci

– –

sušilci (getterji) za vakuumske cevi

– –

alkalni železovi oksidi za prečiščevanje plina

– –

amoniakova voda in izkoriščeni oksidi, dobljeni pri čiščenju plina iz premoga

– –

sulfonaftenske kisline, njihove v vodi netopne soli in njihovi estri

– –

uzelno in dipelovo olje

– –

mešanice soli, ki vsebujejo različne anione

– –

paste za kopiranje na osnovi želatine, s podlogo iz papirja ali tekstila ali brez nje

 

 

 

drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

3901 do 3915

Plastične mase v primarnih oblikah, odpadki, ostružki in ostanki iz plastičnih mas; razen tar. št. ex ex 3907 in 3912, za kateri so pravila določena spodaj:

 

 

 

izdelki iz adicijske homopolimerizacije, pri kateri enojni monomer prispeva več kot 99 mas. % celotne vsebine polimerov

Izdelava, pri kateri:

vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

in

v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna

 

drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 3907

kopolimeri, izdelani iz polikarbonata in akrilonitril-butadien-stiren kopolimera (ABS)

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna (5)

 

 

poliester

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna in/ali izdelava iz tetrabrom-(fenol A) polikarbonata

 

3912

Celuloza in njeni kemični derivati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, v primarnih oblikah

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tar. št., kot je tarifna številka izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

 

3916 do 3921

Polizdelki in izdelki iz plastičnih mas; razen iz tar. št. ex ex 3916, ex ex 3917, ex ex 3920 in ex ex 3921, za katere so pravila določena spodaj:

 

 

 

ploščati izdelki, bolj kot le površinsko obdelani ali rezani v druge oblike, razen pravokotnih (vključno s kvadratnimi); drugi izdelki, bolj obdelani kot le površinsko obdelani

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 39 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna

 

drugo:

 

 

 

– –

Izdelki iz adicijske homopolimerizacije, pri kateri enojni monomer prispeva več kot 99 mas. % celotne vsebine polimerov

Izdelava, pri kateri:

vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

in

v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna

 

– –

drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 3916 in ex ex 3917

Profilni izdelki in cevi

Izdelava, pri kateri:

vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

in

v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tar. št., kot je tarifna številka izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 3920

Listi ali filmi iz ionomerov

Izdelava iz delne termoplastične soli, ki je kopolimer etilena in metakrilne kisline, delno nevtralizirane z ioni kovine, predvsem cinka in natrija

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna

 

Listi iz regenerirane celuloze, poliamida ali poletilena

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tar. št., kot je tarifna številka izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex 3921

Folije iz plastičnih mas, metalizirane

Izdelava iz visoko prosojnih poliestrskih folij debeline manj kot 23 mikronov (6)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna

3922 do 3926

Izdelki iz plastičnih mas

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex Poglavje 40

Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

ex ex 4001

Laminirane plošče ali krep iz kavčuka za čevlje

Laminacija listov iz naravnega kavčuka

 

4005

Mešanice kavčuka, nevulkanizirane, v primarnih oblikah ali ploščah, v listih ali trakovih

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov, razen naravnega kavčuka, ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

4012

Protektirane ali rabljene zunanje gume (plašči); polne gume in gume z zračnimi komorami, zamenljivi protektorji (plasti) in ščitniki iz vulkaniziranega kavčuka (gume):

 

 

 

protektirane gume, trdne gume ali gume z zračnimi komorami

Protektiranje rabljenih zunanjih gum

 

 

drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 4011 in 4012

 

ex ex 4017

Izdelki iz trde gume

Izdelava iz kavčuka

 

ex ex Poglavje 41

Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

ex ex 4102

Surove kože ovc in jagnjet, brez volne

Odstranjevanje volne s kože ovac ali jagnjet, z volno

 

4104 do 4106

Strojene ali „crust“ kože, brez dlake ali volne, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane

Ponovno strojenje predhodno strojenih kož

ali

izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

4107, 4112 in 4113

Usnje, naprej obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, brez volne, cepljeno ali necepljeno, razen usnja iz tar. št. 4114

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 4104 do 4113

 

ex ex 4114

Lakasto usnje in lakasto plastovito usnje; metalizirano usnje

Izdelava iz materialov iz tar. št. 4104 do 4106, 4107, 4112 ali 4113 pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

Poglavje 42

Usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz sviloprejkine niti)

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

ex ex Poglavje 43

Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

ex ex 4302

Strojeno ali obdelano krzno, sestavljeno:

 

 

 

plošče, križi in podobne oblike

Beljenje ali barvanje, vključno z rezanjem in sestavljanjem nesestavljenega strojenega ali obdelanega krzna

 

 

drugo

Izdelava iz nesestavljenega strojenega ali obdelanega krzna

 

4303

Oblačila, oblačilni dodatki in drugi krzneni izdelki

Izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna iz tar. št. 4302

 

ex ex Poglavje 44

Les in lesni izdelki; lesno oglje; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

ex ex 4403

Les, grobo obdelan (obtesan)

Izdelava iz grobo obdelanega lesa, olubljenega ali ne, ali samo grobo tesanega

 

ex ex 4407

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

Skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih

 

ex ex 4408

Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa), za vezan les ali drug podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan, brušen, prstasto spojen, na koncih spojen, debeline do vključno 6 mm

Spajanje, skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih

 

ex ex 4409

Les, profiliran vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne:

 

 

 

brušen ali na koncu spojen

Brušenje ali spajanje na koncih

 

 

profiliran les (pero in utori) in okrasne letve

Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve

 

ex ex 4410 do ex ex 4413

Okraski in ornamenti, skupaj z oblikovanimi robovi in drugimi oblikovanimi deskami

Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve

 

ex ex 4415

Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa

Izdelava iz desk, ki niso razrezane na določeno velikost

 

ex ex 4416

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa

Izdelava iz klanih dog, nadalje neobdelanih, razen razžaganih na dveh glavnih površinah

 

ex ex 4418

Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabljajo celičaste lesene plošče, skodle in opaži.

 

 

Profiliran les (pero in utori) in okrasne letve

Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve

 

ex ex 4421

Trščice za vžigalice; lesne kljukice ali zatiči za obutev

Izdelava iz lesa iz katere koli tar. št., razen lesene žice iz tar. št. 4409

 

ex ex Poglavje 45

Pluta in plutasti izdelki; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

4503

Izdelki iz naravne plute

Izdelava iz plute iz tar. št. 4501

 

Poglavje 46

Izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

Poglavje 47

Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papirni ali kartonski odpadki in ostanki

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

ex ex Poglavje 48

Papir in karton; izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

ex ex 4811

Papir in karton, samo s črtami ali kvadrati

Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz Poglavja 47

 

4816

Karbon papir, samokopirni papir in drug papir za kopiranje ali prenašanje, razen tistih iz tar. št. 4809; matrice za razmnoževanje in ofsetne plošče iz papirja, v škatlah ali brez škatel

Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz Poglavja 47

 

4817

Pisemski ovitki, pisemske kartice, dopisnice in karte za dopisovanje brez slike, iz papirja ali kartona; kompleti za dopisovanje v škatlah, vrečkah, notesih in podobnih pakiranjih iz papirja ali kartona

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka,

in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex 4818

Toaletni papir

Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz Poglavja 47

 

ex ex 4819

Škatle, zaboji, vreče in drugi izdelki za pakiranje, iz papirja, kartona, celulozne vate ali listov ali trakov iz celuloznih vlaken

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka,

in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex 4820

Bloki s pisemskim papirjem

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex 4823

Drug papir, karton, celulozna vata ter listi in trakovi iz celuloznih vlaken, razrezani v določene velikosti ali oblike

Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz Poglavja 47

 

ex ex Poglavje 49

Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi izdelki grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

4909

Poštne razglednice, čestitke in karte z osebnimi sporočili, tiskane, ilustrirane ali neilustrirane, z ovitki ali okraski ali brez njih

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 4909 in 4911

 

4910

Koledarji vseh vrst, tiskani, vključno s koledarskimi bloki:

 

 

 

koledarji vrste „večni“ ali zamenljivi bloki na podlagah, ki niso iz papirja ali kartona

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka,

in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

 

drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 4909 in 4911

 

ex ex Poglavje 50

Svila; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

ex ex 5003

Svileni odpadki (vključno zapredki, neprimerni za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjeni tekstilni materiali), mikani ali česani

Mikanje ali česanje svilenih odpadkov

 

5004 do ex ex 5006

Svilena preja in preja, spredena iz svilenih odpadkov

Izdelava iz (7):

surove svile ali odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

drugih naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše

ali

materialov za izdelavo papirja

 

5007

Tkanine iz svile ali svilenih odpadkov:

 

 

 

z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz enojne preje (7)

 

 

drugo

Izdelava iz (7):

preje iz kokosovega vlakna,

naravnih vlaken,

umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše

ali

papirja

ali

 

 

 

Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex Poglavje 51

Volna, fina ali groba živalska dlaka; preja ali tkanine iz konjske žime; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

5106 do 5110

Preja iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali iz konjske žime

Izdelava iz (7):

surove vile ali odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali drugače pripravljenih za predenje,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše

ali

materialov za izdelavo papirja

 

5111 do 5113

Tkanine iz volne, fine ali grobe živalske dlake ali konjske žime:

 

 

 

z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz enojne preje (7)

 

 

drugo

Izdelava iz (7):

preje iz kokosovega vlakna,

naravnih vlaken,

umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše,

ali

papirja

ali

 

 

 

Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex Poglavje 52

Bombaž; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

5204 do 5207

Preja in sukanec iz bombaža

Izdelava iz (7):

surove svile ali odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali drugače pripravljenih za predenje,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše

ali

materialov za izdelavo papirja

 

5208 do 5212

Bombažne tkanine:

 

 

 

z vtkanimi gumijastimi nitmi

drugo

Izdelava iz enojne preje (7)

Izdelava iz (7):

 

 

 

preje iz kokosovega vlakna,

naravnih vlaken,

umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše

ali

papirja

ali

 

 

 

Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex Poglavje 53

Druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

5306 do 5308

Preja iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; papirna preja

Izdelava iz (7):

surove svile ali odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali drugače pripravljenih za predenje,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše,

ali

materialov za izdelavo papirja

 

5309 do 5311

Tkanine iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; tkanine iz papirne preje:

 

 

 

z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz enojne preje (7)

 

 

drugo

Izdelava iz (7):

preje iz kokosovega vlakna,

preje iz jute,

naravnih vlaken,

umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše,

ali

papirja

ali

 

 

 

Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

 

5401 do 5406

Preja, monofilament in sukanec iz umetnih ali sintetičnih filamentov

Izdelava iz (7):

surove svile ali odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali drugače pripravljenih za predenje,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše,

ali

materialov za izdelavo papirja

 

5407 in 5408

Tkanine iz preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov:

 

 

 

z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz (7):

 

 

drugo

Izdelava iz enojne preje (7)

preje iz kokosovega vlakna,

naravnih vlaken,

umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše,

ali

papirja

ali

 

 

 

Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

 

5501 do 5507

Umetna ali sintetična rezana vlakna

Izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše

 

5508 do 5511

Preja in sukanec za šivanje iz umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken

Izdelava iz (7):

surove svile ali odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali drugače pripravljenih za predenje,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše

ali

materialov za izdelavo papirja

 

5512 do 5516

Tkanine iz umetnih in sintetičnih rezanih vlaken:

 

 

 

z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz (7):

 

 

drugo

Izdelava iz enojne preje (7)

preje iz kokosovega vlakna,

naravnih vlaken,

umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše,

ali

papirja

ali

 

 

 

Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

 

ex ex Poglavje 56

Vata, klobučevina in netkani tekstil; specialne preje; dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ter iz njih izdelani proizvodi; razen:

Izdelava iz (7):

preje iz kokosovega vlakna,

naravnih vlaken,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše,

ali

materialov za izdelavo papirja

 

5602

Klobučevina, vključno z impregnirano, prevlečeno, prekrito ali laminirano:

 

 

 

iglana klobučevina

Izdelava iz (7):

naravnih vlaken,

ali

kemičnih materialov ali tekstilne kaše;

Lahko se uporabijo:

polipropilenski filamenti iz tar. št. 5402,

polipropilenska vlakna iz tar. št. 5503 ali 5506,

ali

prameni iz filamentov polipropilena iz tar. št. 5501,

pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

 

 

drugo

Izdelava iz (7):

naravnih vlaken,

umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, pridobljenih iz kazeina,

ali

kemičnih materialov ali tekstilne kaše

 

5604

Niti in kord iz gume, prekrit s tekstilnim materialom; tekstilna preja, trakovi in podobno iz tar. št. 5404 ali 5405, impregnirani, prevlečeni, prekriti, obloženi z gumo ali plastično maso:

 

 

 

niti in kord iz gume, prekriti s tekstilnim materialom

Izdelava iz gumijastih niti in vrvi, ki niso prekrite s tekstilom

 

 

drugo

Izdelava iz (7):

naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali drugače predelanih za predenje,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše

ali

materialov za izdelavo papirja

 

5605

Metalizirana preja, vključno z ovito prejo, ki je sestavljena iz tekstilne preje, trakov ali podobnih oblik iz tar. št. 5404 ali 5405, kombiniranih s kovino v obliki niti, trakov ali prahu ali prevlečenih s kovino

Izdelava iz (7):

naravnih vlaken,

umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše,

ali

materialov za izdelavo papirja

 

5606

Ovita preja, trakovi in podobne oblike iz tar. št. 5404 ali 5405 (razen proizvodov iz tar. št. 5605 in ovite preje iz konjske žime); ženiljska preja (vključno kosmičena ženiljska preja); efektno vozličasta preja

Izdelava iz (7):

naravnih vlaken,

umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje,

kemičnih materialov ali tekstilne kaše,

ali

materialov za izdelavo papirja

 

Poglavje 57

Preproge in druga tekstilna talna prekrivala:

 

 

 

iz iglane klobučevine

Izdelava iz (7):

naravnih vlaken,

ali

kemičnih materialov ali tekstilne kaše;

Lahko se uporabijo

polipropilenski filamenti iz tar. št. 5402,

polipropilenska vlakna iz tar. št. 5503 ali 5506,

ali

prameni iz filamentov polipropilena iz tar. št. 5501,

pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

Tkanina iz jute se lahko uporablja kot podloga.

 

 

iz druge klobučevine

Izdelava iz (7):

naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali drugače predelanih za predenje,

ali

kemičnih materialov ali tekstilne kaše

 

 

drugo

Izdelava iz (7):

preje iz kokosovega vlakna ali jute,

preje iz sintetičnih ali umetnih filamentov

naravnih vlaken,

ali

umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje

Tkanina iz jute se lahko uporablja kot podloga.

 

ex ex Poglavje 58

Specialne tkanine; taftani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamenterija; vezenine; razen:

 

 

 

kombinirane z gumijasto nitjo

Izdelava iz enojne preje (7)

 

 

drugo

Izdelava iz (7):

naravnih vlaken,

umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje,

ali

kemičnih materialov ali tekstilne kaše

ali

 

 

 

Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

 

5805

Ročno tkane tapiserije tipov Gobelins, Flanders, Beauvais, Aubusson in podobne, in ročno izdelane tapiserije (npr. z majhnim vbodom in križnim vbodom), dokončane ali nedokončane

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

5810

Vezenina v metraži, trakovih ali motivih

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar.št., kot je tar. št. izdelka,

in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

 

5901

Tekstilni materiali, prevlečeni z lepilom ali škrobnimi snovmi, ki se uporabljajo za zunanjo vezavo knjig in podobne namene; tkanine za prerisovanje; pripravljeno slikarsko platno; škrobljeno platno in podobni togi tekstilni materiali, ki se uporabljajo za izdelavo klobukov

Izdelava iz preje

 

5902

Kord tkanine za avtomobilske plašče iz preje visoke trdnosti iz najlona ali drugih poliamidov, poliestrov ali viskoznega rajona:

 

 

 

z vsebnostjo do vključno 90 mas. % tekstilnih materialov

Izdelava iz preje

 

 

drugo

Izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše

 

5903

Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti ali laminirani s plastičnimi masami, razen tistih iz tar. št. 5902

Izdelava iz preje

ali

Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

 

5904

Linolej, vključno rezan v oblike; talna prekrivala na tekstilni podlagi, premazani, prevlečeni ali prekriti, vključno z razrezanimi v oblike

Izdelava iz preje (7)

 

5905

Zidne tapete iz tekstilnih materialov:

 

 

 

impregnirane, prevlečene ali prekrite ali laminirane z gumo, plastičnimi masami ali drugimi materiali

Izdelava iz preje

 

 

drugo

Izdelava iz (7):

preje iz kokosovega vlakna,

naravnih vlaken,

umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje,

ali

kemičnih materialov ali tekstilne kaše

ali

 

 

 

Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

 

5906

Gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz tar. št. 5902

 

 

 

pleteni ali kvačkani tekstilni materiali

Izdelava iz (7):

naravnih vlaken,

umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje,

ali

kemičnih materialov ali tekstilne kaše

 

 

drugi tekstilni materiali iz sintetične filamentne preje, ki vsebuje več kot 90 mas. % tekstilnih materialov

Izdelava iz kemičnih materialov

 

 

drugo

Izdelava iz preje

 

5907

Tekstilni materiali, drugače impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti; platna, slikana za odrske kulise, tkanine za ateljeje in podobne namene:

Izdelava iz preje

ali

Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

 

5908

Stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči, vžigalnike, sveče ipd.; žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo in cevasto pleteni materiali za plinske svetilke, impregnirani ali neimpregnirani:

 

 

 

žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo, impregnirano

Izdelava iz cevasto pletenih plinskih mrežic

 

 

drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka

 

5909 do 5911

Tekstilni izdelki, primerni za tehnične namene:

 

 

 

diski ali obroči za poliranje, razen iz klobučevine iz tar. št. 5911

Izdelava iz preje ali odpadkov tkanin ali krp iz tar. št. 6310

 

 

tkanine, ki se uporabljajo pri izdelavi papirja ali v druge tehnične namene, podložene ali nepodložene s klobučevino, prevlečene ali prekrite ali ne, cevaste ali neskončne, z eno ali več osnovami in/ali votki ali ravno tkane z več osnovami in/ali votki iz tar. št. 5911

Izdelava iz (7):

preje iz kokosovega vlakna,

naslednjih materialov:

– –

preje iz politetrafluoroetilena (8),

– –

preje, večnitne, iz poliamida, prekrite, impregnirane ali prevlečene s fenolno smolo,

– –

preje iz sintetičnih tekstilnih vlaken iz aromatičnih poliamidov, dobljenih s polikondenzacijo m-fenilendiamina in izoftalne kisline,

– –

monofilamenta iz politetrafluoretilena (8),

– –

preje iz sintetičnih tekstilnih vlaken iz poli-p-fenilen tereftalamida,

– –

preje iz steklenih vlaken, prekrite s fenolno smolo in ojačene z akrilno prejo (8),

– –

kopoliesterskih monofilamentov iz poliestra in smole iz tereftalne kisline in 1,4-cikloheksandinetanola in izoftalne kisline,

– –

naravnih vlaken,

– –

umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje,

ali

– –

kemičnih materialov ali tekstilne kaše

 

 

drugo

Izdelava iz (7):

preje iz kokosovega vlakna,

naravnih vlaken,

umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje,

ali