PREVOD

STOCKHOLMSKA KONVENCIJA O OBSTOJNIH ORGANSKIH ONESNAŽEVALIH

POGODBENICE TE KONVENCIJE, KI

SE ZAVEDAJO, da imajo obstojna organska onesnaževala toksične lastnosti, so težko razgradljiva, se koncentrirajo z bioakumulacijo in se prenašajo po zraku, po vodi in s selitvenimi vrstami čez mednarodne meje in se odlagajo daleč od kraja izpusta, kjer se akumulirajo v kopenskih in vodnih ekosistemih,

SE ZAVEDAJO zdravstvenih težav, zlasti v državah v razvoju, ki so posledica lokalne izpostavljenosti obstojnim organskim onesnaževalom, in zlasti učinkov na ženske ter prek njih na prihodnje generacije,

PRIZNAVAJO, da so zlasti ogroženi arktični ekosistemi in revne skupnosti zaradi biomagnifikacije obstojnih organskih onesnaževal in da je onesnaženje njihove tradicionalne hrane vprašanje javnega zdravja,

SE ZAVEDAJO potrebe po globalnih ukrepih v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali,

SO POZORNE NA odločbo 19/13 C z dne 7. februarja 1997 upravnega sveta Programa Združenih narodov za okolje, po kateri naj bi vpeljali mednarodno akcijo za zaščito zdravja ljudi in okolja z ukrepi, s katerimi bi zmanjšali in/ali odpravili emisije in izpuste obstojnih organskih onesnaževal,

OPOZARJAJO na ustrezne določbe pomembnih mednarodnih konvencij o okolju, zlasti Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini ter Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, vključno z regionalnimi sporazumi, sprejetimi v okviru 11. člena omenjene konvencije,

OPOZARJAJO tudi na ustrezne določbe Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju ter Agende 21,

PRIZNAVAJO, da je podlaga za sodelovanje pogodbenic previdnost, ki je vključena v to konvencijo,

SE ZAVEDAJO, da se ta konvencija in drugi mednarodni sporazumi s področja trgovine in okolja medsebojno dopolnjujejo,

POTRJUJEJO, da imajo države v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in načeli mednarodnega prava suvereno pravico do izrabe lastnih virov v skladu s svojimi okoljskimi in razvojnimi politikami ter da morajo zagotavljati, da dejavnosti pod njihovo jurisdikcijo ali nadzorom ne škodijo okolju drugih držav ali območjem zunaj meja državne jurisdikcije,

UPOŠTEVAJO okoliščine in posebne zahteve držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih, in držav z gospodarstvi v prehodu, še posebej potrebo po krepitvi zmožnosti teh držav za ravnanje s kemikalijami, tudi s pomočjo prenosa tehnologije, zagotavljanjem finančne in strokovne pomoči in s spodbujanjem sodelovanja med pogodbenicami,

POPOLNOMA UPOŠTEVAJO akcijski program trajnostnega razvoja malih otoških držav v razvoju, sprejet na Barbadosu 6. maja 1994,

UPOŠTEVAJO zmožnosti razvitih držav in držav v razvoju ter skupne, vendar diferencirane obveznosti držav, kot je določeno v 7. načelu Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju,

PRIZNAVAJO, da lahko zasebni sektor in nevladne organizacije pomembno prispevajo k zmanjšanju in/ali odpravi emisij in izpustov obstojnih organskih onesnaževal,

POUDARJAJO pomen dejstva, da proizvajalci obstojnih organskih onesnaževal prevzamejo odgovornost za zmanjšanje škodljivih učinkov, ki jih povzročajo njihovi proizvodi, in za zagotavljanje informacij o nevarnih lastnostih teh kemikalij uporabnikom, vladam in javnosti,

SE ZAVEDAJO potrebe po izvajanju ukrepov za preprečevanje škodljivih učinkov, ki jih obstojna organska onesnaževala povzročajo v vseh fazah svojega obstoja,

PONOVNO POTRJUJEJO 16. načelo Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju, ki navaja, da si morajo organi oblasti v posameznih državah prizadevati za internacionalizacijo stroškov za varstvo okolja in za uporabo ekonomskih instrumentov, ob upoštevanju načela, naj onesnaževalec praviloma krije stroške onesnaževanja, in z upoštevanjem javnega interesa ter brez čezmernih posegov v mednarodno trgovino in vlaganja,

SPODBUJAJO POGODBENICE, ki nimajo ureditvenih in ocenjevalnih programov za pesticide in industrijske kemikalije, naj jih oblikujejo,

PRIZNAVAJO POMEN razvijanja in uporabe alternativnih procesov in kemikalij, ki bi bili sprejemljivi za okolje,

SO ODLOČENE, da bodo varovale zdravje ljudi in okolje pred škodljivimi vplivi obstojnih organskih onesnaževal,

SO SE SPORAZUMELE O:

1. člen

Cilji

Zavedajoč se pomena previdnostnega pristopa, navedenega v 15. načelu Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju, je cilj te konvencije zaščititi zdravje ljudi in okolje pred obstojnimi organskimi onesnaževali.

2. člen

Opredelitve

V tej konvenciji:

(a)	„pogodbenica“ pomeni državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je privolila, da jo ta konvencija zavezuje, in za katero ta konvencija velja;

(b)

„organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje“ pomeni organizacijo, ki so jo ustanovile suverene države določene regije in na katero so njene države članice prenesle pristojnost za zadeve, ki jih ureja ta konvencija, ter jo v skladu z njenimi notranjimi postopki pravilno pooblastile, da to konvencijo podpiše, ratificira, sprejme, odobri ali k njej pristopi;

(c)	„pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo“ pomenijo pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo za ali proti.

3. člen

Ukrepi za zmanjšanje ali odpravo izpustov, ki nastajajo pri namerni proizvodnji in uporabi

1.   Vsaka pogodbenica:

(a)	prepove oziroma sprejme potrebne zakonske in upravne ukrepe za odpravo: (i) lastne proizvodnje in uporabe kemikalij, uvrščenih v Prilogo A, za katere veljajo določbe te priloge; ter (ii) svojega uvoza in izvoza kemikalij, uvrščenih v Prilogo A, v skladu z določbami drugega odstavka; ter

(b)	omeji proizvodnjo in uporabo kemikalij, uvrščenih v Prilogo B, v skladu z določbami te priloge.

2.   Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi:

(a)	da se kemikalija, uvrščena v Prilogo A ali Prilogo B, uvaža le: (i) za namene okolju primernega odstranjevanja, kot je določeno v pododstavku (d) prvega odstavka 6. člena; ali (ii) za uporabo ali namen, ki je po Prilogi A ali Prilogi B dovoljen za to pogodbenico;

(b)

da se ob upoštevanju ustreznih predpisov obstoječih mednarodnih listin o postopku soglasja po predhodnem obveščanju kemikalija, uvrščena v Prilogo A in za katero velja posebna izjema v zvezi s proizvodnjo ali uporabo, ali da se kemikalija, uvrščena v Prilogo B in za katero velja posebna izjema v zvezi s proizvodnjo ali uporabo ali sprejemljivim namenom, izvaža le: (i) za namene okolju primernega odstranjevanja, kot je določeno v pododstavku (d) prvega odstavka 6. člena; (ii) pogodbenici, ki ima dovoljenje za uporabo te kemikalije v skladu s Prilogo A ali Prilogo B; ali (iii) državi, ki ni pogodbenica te konvencije, ki je pogodbenici, ki izvaža, dala letno potrdilo. V takem potrdilu se natančno navede načrtovana uporaba kemikalije ter vključi izjava, da se država uvoznica v zvezi s kemikalijo zavezuje, da: (a) bo varovala zdravje ljudi in okolje s sprejetjem potrebnih ukrepov, s katerimi bi se čim bolj zmanjšali izpusti ali se preprečili; (b) se bo ravnala v skladu z določbami prvega odstavka 6. člena in (c) da se bo, kadar je to ustrezno, ravnala v skladu z določbami drugega odstavka II. dela Priloge B; Letno potrdilo naj zajema tudi vso ustrezno dodatno dokumentacijo, kot so zakonodaja, ureditveni instrumenti ali upravne smernice ali strateške usmeritve. Država izvoznica mora predati letno potrdilo sekretariatu v šestdesetih dneh od prejema.

(c)	da se kemikalija, uvrščena v Prilogo A, za katero posebne izjeme v zvezi s proizvodnjo in uporabo ne veljajo več za nobeno pogodbenico, ne izvaža iz pogodbenice, razen za namene okolju primernega odstranjevanja oziroma uničenja, kot je določeno v pododstavku (d) prvega odstavka 6. člena;

(d)	po tem odstavku izraz „država, ki ni pogodbenica te konvencije“ v zvezi z določeno kemikalijo zajema državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki ni privolila, da jo ta konvencija zavezuje v zvezi s tako kemikalijo.

3.   Vsaka pogodbenica, ki ima enega ali več ureditvenih in ocenjevalnih programov za nove pesticide ali nove industrijske kemikalije, sprejme ukrepe za urejanje, katerih cilj je preprečevanje proizvodnje in uporabe novih pesticidov ali novih industrijskih kemikalij, ki imajo po merilih iz prvega odstavka Priloge D značilnosti obstojnih organskih onesnaževal.

4.   Vsaka pogodbenica, ki ima enega ali več ureditvenih in ocenjevalnih programov za pesticide ali industrijske kemikalije, kadar je to ustrezno, v okviru teh programov upošteva merila iz prvega odstavka Priloge D pri ocenjevanju pesticidov in industrijskih kemikalij, ki se uporabljajo.

5.   Če ni v tej konvenciji drugače določeno, se prvi in drugi odstavek ne uporabljata za tako količino kemikalije, kot se uporabi za laboratorijske raziskave ali kot referenčni standard.

6.   Vsaka pogodbenica, za katero velja posebna izjema v skladu s Prilogo A ali posebna izjema ali sprejemljiv namen v skladu s Prilogo B, sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da vsaka proizvodnja ali uporaba v skladu s tako izjemo ali namenom poteka tako, da se preprečita ali čim bolj zmanjšata izpostavljenost ljudi in izpust v okolje. Pri dovoljeni izjemni uporabi kemikalije ali sprejemljivem namenu, pri katerem pride do namernega izpusta v okolje pri normalnih pogojih uporabe, je izpust dovoljen le do najmanjše potrebne mere, in to ob upoštevanju vseh ustreznih standardov in smernic.

4. člen

Register posebnih izjem

1.   Uvede se register, v katerem se navedejo pogodbenice, za katere veljajo posebne izjeme, navedene v Prilogi A ali Prilogi B. V registru se ne navedejo pogodbenice, ki uporabljajo določbe Priloge A ali Priloge B, ki jih smejo uporabljati vse pogodbenice. Register, ki ga vodi Sekretariat, je na voljo javnosti.

2.   V register so vključeni:

(a)	seznam izjemnih uporab in namenov obstojnih organskih onesnaževal iz Priloge A in Priloge B;

(b)	seznam pogodbenic, za katere velja posebna izjema po Prilogi A ali Prilogi B, in

(c)	seznam z datumi prenehanja veljavnosti za vsako registrirano posebno izjemo.

3.   Vsaka država, ki postane pogodbenica, lahko s pisnim uradnim obvestilom Sekretariatu zaprosi za registracijo ene ali več vrst posebnih izjem, ki so navedene v Prilogi A ali Prilogi B.

4.   Če pogodbenica v registru ni navedla zgodnejšega datuma ali če ni odobreno podaljšanje veljavnosti posebne izjeme v skladu s sedmim odstavkom, veljavnost vseh registriranih posebnih izjem preneha pet let po začetku veljavnosti te konvencije za določeno kemikalijo.

5.   Na svojem prvem zasedanju Konferenca pogodbenic določi, kakšen bo postopek za pregled vpisov v register.

6.   Pred pregledom vpisov v register pogodbenica predloži poročilo Sekretariatu, v katerem upraviči potrebo po tem, da izjema še naprej ostane registrirana. Sekretariat pošlje tako poročilo vsem pogodbenicam. Pregled vpisa se opravi na podlagi vseh razpoložljivih podatkov. Potem lahko Konferenca pogodbenic omenjeni pogodbenici da taka priporočila, kot se ji zdijo ustrezna.

7.   Konferenca pogodbenic lahko na zahtevo prizadete pogodbenice odloči, da bo podaljšala rok veljavnosti posebne izjeme za dobo do pet let. Pri odločanju Konferenca pogodbenic upošteva posebne okoliščine držav pogodbenic v razvoju in držav pogodbenic z gospodarstvi v prehodu.

8.   Pogodbenica lahko kadar koli prekliče vpis posebne izjeme v registru, če o tem pisno obvesti Sekretariat. Preklic začne veljati na dan, določen v uradnem obvestilu.

9.   Ko za določeno vrsto posebne izjeme ni registrirana nobena država več, ni mogoče zahtevati novih registracij za to izjemo.

5. člen

Ukrepi za zmanjšanje ali odpravo izpustov iz nenamerne proizvodnje

Vsaka pogodbenica mora sprejeti vsaj naslednje ukrepe za zmanjšanje celotnih izpustov iz antropogenih virov za vsako od kemikalij, uvrščeno v Prilogo C, da bi se čim bolj zmanjšali celotni izpusti in se, kadar je to mogoče, dokončno odpravili:

(a)

v dveh letih od začetka veljavnosti te konvencije za to pogodbenico oblikovati akcijski načrt, ali če je to ustrezno, regionalni ali podregionalni akcijski načrt in ga pozneje izvajati kot del svojega načrta za izvajanje, opisanega v 7. členu, oblikovanega za ugotovitev, označitev in obravnavo izpusta kemikalij, uvrščenih v Prilogo C, ter za lažje izvajanje pododstavkov (b) do (e). Akcijski načrt mora vsebovati vsaj naslednje ukrepe: (i) oceno sedanjih in načrtovanih izpustov, vključno z uvedbo in vodenjem popisov virov onesnaževalcev in ocen velikosti izpustov, ob upoštevanju kategorij virov, določenih v Prilogi C; (ii) oceno učinkovitosti zakonov in politik pogodbenice, ki obravnavajo upravljanje izpustov; (iii) strategije za izpolnjevanje obveznosti iz tega odstavka ob upoštevanju ocen iz točk (i) in (ii); (iv) ukrepe za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja v zvezi s takimi strategijami ter ukrepe za ozaveščanje o strategijah; (v) vsakih pet let revizijo strategij in njihove uspešnosti pri izpolnjevanju obveznosti iz tega odstavka; te revizije se vključijo v poročila, ki se predložijo v skladu s 15. členom; (vi) časovni razpored izvajanja akcijskega načrta, vključno s strategijami in ukrepi, določenimi v akcijskem načrtu;

(b)	spodbujati uporabo razpoložljivih, izvedljivih in praktičnih ukrepov, s katerimi se lahko hitro doseže realna in velika stopnja zmanjšanja izpustov ali odprava virov onesnaževalcev;

(c)

spodbujati razvoj, in če pogodbenica meni, da je to ustrezno, zahtevati uporabo nadomestnih ali spremenjenih materialov, proizvodov in procesov, s katerimi se preprečujeta nastajanje in izpust kemikalij, uvrščenih v Prilogo C, ob upoštevanju splošnih navodil o ukrepih za preprečevanje in zmanjšanje izpustov iz Priloge C ter smernic, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic;

(d)

spodbujati in v skladu s časovnim razporedom izvajanja akcijskega načrta zahtevati uporabo najboljših razpoložljivih tehnik v zvezi z novimi viri znotraj kategorij virov, za katere se po akcijskem načrtu zahtevajo taki ukrepi, ter s posebnim začetnim poudarkom na kategorijah virov, ki jih je pogodbenica označila v II. delu Priloge C. V vsakem primeru se začne takoj, ko je to izvedljivo, postopno zahtevati uporaba najboljših razpoložljivih tehnik v zvezi z novimi viri v kategorijah s seznama v II. delu Priloge C, vendar najpozneje v štirih letih po začetku veljavnosti konvencije za pogodbenico. Pogodbenice za kategorije, ki so jih označile, spodbujajo uporabo najboljših okoljskih praks. Pri uporabi najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks morajo pogodbenice upoštevati splošna navodila iz Priloge C o ukrepih za preprečevanje in zmanjšanje izpustov ter smernice o najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic;

(e)

v skladu s svojim akcijskim načrtom spodbujati uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks: (i) pri obstoječih virih: v okviru kategorij virov, navedenih v II. delu Priloge C, in v okviru kategorij virov, kot so tiste iz III. dela te priloge; ter (ii) pri novih virih: v okviru kategorij, kot so tiste iz III. dela Priloge C, ki jih pogodbenica ni navedla v pododstavku (d).

Pri uporabi najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks morajo pogodbenice upoštevati splošna navodila iz Priloge C o ukrepih za preprečevanje in zmanjšanje izpustov ter smernice o najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic;

(f)

v tem odstavku in v Prilogi C: (i) „najboljše razpoložljive tehnike“ pomenijo najučinkovitejšo in najnaprednejšo stopnjo v razvoju dejavnosti in njihovih metod delovanja, kar označuje praktično primernost določenih tehnik, da v načelu zagotavljajo podlago za omejitve izpustov, namenjene preprečevanju, in če to ni izvedljivo, splošnemu zmanjšanju izpustov kemikalij iz I. dela Priloge C in njihovega vpliva na okolje kot celoto. V zvezi s tem: (ii) „tehnike“ zajemajo uporabljeno tehnologijo in način projektiranja, gradnje, vzdrževanja, delovanja in razgradnje objekta; (iii) „razpoložljive“ tehnike pomenijo take tehnike, ki so na voljo operaterju in razvite v obsegu, ki dovoljuje uporabo v ustreznem industrijskem sektorju pod ekonomsko in tehnično sprejemljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti; ter (iv) „najboljše“ pomeni najučinkovitejše pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote; (v) „najboljše okoljske prakse“ pomenijo uporabo najustreznejše kombinacije okoljskih ukrepov in strategij za nadzor; (vi) „nov vir“ pomeni vsak vir, pri katerem se začne gradnja ali pomembnejša sprememba vsaj eno leto po: (a.) začetku veljavnosti te konvencije za pogodbenico; ali (b.) začetku veljavnosti spremembe Priloge C, če za vir obstojnih organskih onesnaževal začnejo veljati določbe te konvencije le na podlagi take spremembe;

(g)	pogodbenica lahko pri izpolnjevanju svojih obveznosti v zvezi z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami po tem odstavku uporabi mejne vrednosti izpustov ali standarde oziroma normative funkcionalnosti.

6. člen

Ukrepi za zmanjšanje ali odpravo izpustov iz zalog in odpadkov

1.   Da bi zagotovili, da se z zalogami, ki jih sestavljajo kemikalije ali ki vsebujejo kemikalije, uvrščene v Prilogo A ali Prilogo B, in z odpadki, vključno s proizvodi in predmeti, ki so tik pred tem, da bodo postali odpadki, in ki jih sestavljajo kemikalije ali ki vsebujejo kemikalije ali ki so onesnaženi s kemikalijami, uvrščenimi v Prilogo A, B ali C, ravna tako, da se zaščiti zdravje ljudi in okolje, mora vsaka pogodbenica:

(a)

razviti ustrezne strategije za ugotavljanje: (i) zalog, ki jih sestavljajo kemikalije ali vsebujejo kemikalije, uvrščene v Prilogo A ali Prilogo B; ter (ii) proizvodov in predmetov, ki se uporabljajo, ter odpadkov, ki jih sestavljajo kemikalije ali vsebujejo kemikalije ali so onesnaženi s kemikalijami, uvrščeni v Prilogo A, B ali C;

(b)	kolikor je to izvedljivo, ugotoviti zaloge, ki jih sestavljajo kemikalije ali vsebujejo kemikalije, uvrščene v Prilogo A ali Prilogo B, na podlagi strategij, omenjenih v pododstavku (a);

(c)

ustrezno ravnati z zalogami na varen, učinkovit in za okolje primeren način. Zaloge kemikalij, uvrščenih v Prilogo A ali Prilogo B, se po tem, ko jih ni več dovoljeno uporabljati v skladu s posebno izjemo, navedeno v Prilogi A, ali v skladu s posebno izjemo ali sprejemljivim namenom, navedenim v Prilogi B, razen zalog, katerih izvoz je dovoljen po drugem odstavku 3. člena, štejejo kot odpadki in se z njimi ravna po določbah pododstavka (d);

(d)

sprejeti ustrezne ukrepe za take odpadke, vključno s proizvodi in predmeti, ki so tik pred tem, da postanejo odpadki: (i) da se z njimi rokuje ter da se zbirajo, prevažajo in skladiščijo na okolju primeren način; (ii) da se odstranijo tako, da se vsebnost obstojnih organskih onesnaževal uniči ali ireverzibilno transformira, tako da ne izražajo lastnosti obstojnih organskih onesnaževal, ali da se odstranijo na kak drug okolju primeren način, če uničenje ali ireverzibilna transformacija ni za okolje najugodnejša možnost odstranitve ali če je vsebnost obstojnih organskih onesnaževal nizka, ob upoštevanju mednarodnih pravil, standardov in smernic, vključno s tistimi, ki se lahko oblikujejo v skladu z drugim odstavkom, ter ustreznih globalnih in regionalnih ureditev, ki urejajo ravnanje z nevarnimi odpadki; (iii) da ni dovoljeno, da se vključijo v postopke odstranjevanja, pri katerih lahko pride do predelave, recikliranja, obnavljanja, neposredne ponovne uporabe ali alternativnih vrst uporabe obstojnih organskih onesnaževal; in (iv) da se ne prevažajo čez mednarodne meje brez upoštevanja ustreznih mednarodnih pravil, standardov in smernic;

(e)	prizadevati si za oblikovanje ustreznih strategij, s katerimi se ugotovijo lokacije, onesnažene s kemikalijami, uvrščenimi v Prilogo A, B ali C; če se pogodbenica loti izboljševanja stanja lokacije, mora biti to izvedeno na okolju primeren način.

2.   Konferenca pogodbenic mora tesno sodelovati z ustreznimi telesi Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, da med drugim:

(a)	določi stopnjo uničenja in ireverzibilne transformacije, ki je potrebna za zagotavljanje, da se lastnosti obstojnih organskih onesnaževal, kot so opredeljene v prvem odstavku Priloge D, ne izrazijo;

(b)	opredeli metode, za katere meni, da spadajo v odstranjevanje na okolju primeren način, omenjen zgoraj; in

(c)	opredeli, kot je to ustrezno, koncentracije kemikalij, uvrščenih v Priloge A, B in C, da se določi v točki (ii) pododstavka (d) prvega odstavka omenjena nizka vsebnost obstojnih organskih onesnaževal.

7. člen

Izvedbeni načrti

1.   Vsaka pogodbenica:

(a)	oblikuje načrt za izpolnjevanje svojih obveznosti po tej konvenciji in si prizadeva za njegovo uresničevanje;

(b)	predloži svoj izvedbeni načrt za izvajanje Konferenci pogodbenic v dveh letih od datuma začetka veljavnosti konvencije za to pogodbenico; in

(c)	kot je to ustrezno, pregleduje in posodablja svoj izvedbeni načrt za izvajanje v rednih časovnih presledkih in tako, kot je to opredeljeno v sklepu Konference pogodbenic.

2.   Pogodbenice, kadar je to ustrezno, sodelujejo neposredno ali v globalnih, regionalnih in podregionalnih organizacijah ter se posvetujejo z interesnimi skupinami, vključno z ženskimi skupinami in skupinami, ki se ukvarjajo z zdravjem otrok, da se olajšajo in omogočijo oblikovanje, izvajanje in posodabljanje izvedbenih načrtov.

3.   Pogodbenice si morajo prizadevati za uporabo in po potrebi za opredelitev načinov, s katerimi bi se državni izvedbeni načrti v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali vključili v njihove strategije trajnostnega razvoja, če je to ustrezno.

8. člen

Uvrstitev kemikalij v Priloge A, B in C

1.   Pogodbenica da predlog Sekretariatu za uvrstitev kemikalije v Prilogo A, B in/ali C. Predlog vsebuje informacije, opredeljene v Prilogi D. Pri oblikovanju predloga lahko pogodbenici pomagajo druge pogodbenice ali Sekretariat.

2.   Sekretariat preveri, ali predlog vsebuje informacije, opredeljene v Prilogi D. Če Sekretariat odloči, da predlog vsebuje take informacije, ga preda Odboru za pregled obstojnih organskih onesnaževal.

3.   Odbor prouči predlog ter prilagodljivo in pregledno uporabi v Prilogi D opisana merila za pregled kemikalij, ob tem pa celovito in uravnoteženo upošteva vse predložene informacije.

4.   Če odbor odloči:

(a)	da je zadoščeno merilom za pregled kemikalij, potem prek Sekretariata pošlje predlog in oceno odbora vsem pogodbenicam in opazovalkam ter jih povabi, naj predložijo informacije, opredeljene v Prilogi E; ali

(b)	da merilom za pregled kemikalij ni zadoščeno, potem prek Sekretariata pošlje predlog in oceno odbora vsem pogodbenicam in opazovalkam, predlog pa zavrne.

5.   Vsaka pogodbenica lahko odboru ponovno da predlog, ki ga je odbor zavrnil v skladu s četrtim odstavkom. V ponovnem predlogu lahko pogodbenica razloži svojo zaskrbljenost in razloge, zaradi katerih prosi za ponovno obravnavo pred odborom. Če po tem postopku odbor ponovno zavrne predlog, se lahko pogodbenica pritoži zoper odločitev odbora, o zadevi pa na svojem naslednjem zasedanju odloča Konferenca pogodbenic. Konferenca pogodbenic lahko na podlagi meril za pregled kemikalij iz Priloge D in ob upoštevanju ocene odbora ter na podlagi vseh dodatnih informacij, ki jih predloži pogodbenica ali katera od opazovalk, odloči, da gre predlog v nadaljnjo obravnavo.

6.   Če je odbor odločil, da je zadoščeno merilom za pregled kemikalije, ali če je Konferenca pogodbenic odločila, da gre predlog v nadaljnjo obravnavo, odbor še naprej proučuje predlog ob upoštevanju vseh pomembnih dodatnih informacij in pripravi osnutek za opis tveganja v skladu s Prilogo E. Odbor prek Sekretariata pošlje osnutek vsem pogodbenicam in opazovalkam, zbere strokovne pripombe omenjenih in ob upoštevanju teh pripomb dopolni opis tveganja.

7.   Če odbor na podlagi opisa tveganja, sestavljenega v skladu s Prilogo E, odloči:

(a)

da je verjetno, da kemikalija zaradi svojega prenosa v okolju na velike razdalje tako škodi zdravju ljudi in/ali okolju, da je potrebno globalno delovanje, gre predlog v nadaljnjo obravnavo. Tudi če niso na voljo popolnoma gotove znanstvene ugotovitve, to ne more ustaviti predloga. Odbor prek Sekretariata zaprosi pogodbenice in opazovalke za informacije o vidikih, opredeljenih v Prilogi F. Odbor nato pripravi oceno obvladovanja tveganj, ki vključuje ukrepe za nadzor nad kemikalijo v skladu s to prilogo; ali

(b)	da se predlog zavrne, prek Sekretariata pošlje opis tveganja vsem pogodbenicam in opazovalkam ter zavrne predlog.

8.   Za vsak predlog, zavrnjen po pododstavku (b) sedmega odstavka, lahko pogodbenica zahteva, naj Konferenca pogodbenic prouči možnost, da zahteva, naj odbor od pogodbenice predlagateljice in od drugih pogodbenic zbere dodatne informacije v obdobju, ki ni daljše od enega leta. Po tem obdobju in na podlagi prejetih informacij odbor ponovno prouči predlog v skladu s šestim odstavkom in s prednostjo, ki jo določi Konferenca pogodbenic. Če odbor po tem postopku ponovno zavrne predlog, se lahko pogodbenica pritoži zoper odločitev odbora, zadevo pa obravnava Konferenca pogodbenic na svojem naslednjem zasedanju. Konferenca pogodbenic lahko na podlagi opisa tveganja, pripravljenega v skladu s Prilogo E, in ob upoštevanju ocene odbora ter vseh dodatnih informacij pogodbenic ali opazovalk odloči, da gre predlog v nadaljnjo obravnavo. Če Konferenca pogodbenic odloči, da gre predlog v nadaljnjo obravnavo, odbor pripravi oceno obvladovanja tveganj.

9.   Odbor na podlagi opisa tveganja, omenjenega v šestem odstavku, in na podlagi ocene obvladovanja tveganj pododstavka (a) sedmega odstavka ali osmega odstavka priporoči, ali naj Konferenca pogodbenic obravnava kemikalijo zaradi uvrstitve v Priloge A, B in/ali C. Konferenca pogodbenic ob ustreznem upoštevanju priporočil odbora skupaj z upoštevanjem negotovosti v znanosti odloči, upoštevajoč pri tem previdnostno načelo, ali se kemikalija uvrsti v Priloge A, B in/ali C in ali se opredelijo ukrepi za nadzor nad to kemikalijo.

9. člen

Izmenjava informacij

1.   Vsaka pogodbenica omogoča ali prevzame izmenjavo informacij, ki se nanašajo na:

(a)	zmanjšanje ali odpravo proizvodnje, uporabo in izpust obstojnih organskih onesnaževal; ter

(b)	alternative obstojnim organskim onesnaževalom, vključno z informacijami o njihovi tveganosti ter gospodarskih in socialnih stroških.

2.   Pogodbenice izmenjavajo informacije, omenjene v prvem odstavku, neposredno ali prek Sekretariata.

3.   Vsaka pogodbenica imenuje nacionalno točko za stike, kjer poteka izmenjava informacij.

4.   Sekretariat deluje kot mehanizem za posredovanje informacij o obstojnih organskih onesnaževalih, vključno z informacijami, ki jih pošljejo pogodbenice, medvladne organizacije in nevladne organizacije.

5.   Za to konvencijo se informacije o zdravju in varnosti ljudi ter okolja ne štejejo za zaupne. Pogodbenice, ki si izmenjavajo informacije na podlagi te konvencije, varujejo vsako zaupno informacijo skladno z medsebojnim dogovorom.

10. člen

Obveščanje, ozaveščanje in izobraževanje javnosti

1.   Pogodbenica po svojih zmožnostih spodbuja in omogoča:

(a)	ozaveščanje tistih, ki sprejemajo politiko in odločitve v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali;

(b)	zagotavljanje vseh razpoložljivih informacij o obstojnih organskih onesnaževalih javnosti ob upoštevanju petega odstavka 9. člena;

(c)	razvoj in izvajanje programov izobraževanja in ozaveščanja javnosti, zlasti žensk, otrok in najmanj izobraženih, o obstojnih organskih onesnaževalih ter o zdravju ljudi, vplivu na okolje in o alternativah obstojnim organskim onesnaževalom;

(d)	sodelovanje javnosti pri obravnavi obstojnih organskih onesnaževal, učinkov na zdravje ljudi in na okolje ter pri oblikovanju ustreznih odzivov, vključno s priložnostmi za vložke na državni ravni v zvezi z izvajanjem te konvencije;

(e)	usposabljanje zaposlenih, znanstvenikov, izobraževalnega ter strokovno-tehničnega in upravnega osebja;

(f)	oblikovanje in izmenjavo gradiva za izobraževanje in ozaveščanje javnosti na državni in mednarodni ravni ter

(g)	oblikovanje in izvajanje programov izobraževanja in usposabljanja na državni in mednarodni ravni.

2.   Pogodbenica po svojih zmožnostih zagotavlja, da ima javnost dostop do javnih informacij, omenjenih v prvem odstavku, in da so informacije vedno posodobljene in dopolnjene.

3.   Pogodbenica po svojih zmožnostih spodbuja uporabnike v industriji in poklicne uporabnike, naj spodbujajo in omogočajo zagotavljanje informacij iz prvega odstavka na državni ravni, ter kot je to ustrezno, na podregionalni, regionalni in globalni ravni.

4.   Pri zagotavljanju informacij o obstojnih organskih onesnaževalih in alternativah zanje lahko pogodbenice uporabijo varnostne liste, poročila, množična občila in druga komunikacijska sredstva ter lahko ustanavljajo informacijske centre na državni in regionalni ravni.

5.   Pogodbenica z naklonjenostjo prouči nastajajoče in razvijajoče se mehanizme, na primer registre izpustov in prenosov onesnaževal, namenjene zbiranju in razširjanju informacij o ocenjenih letnih količinah izpuščenih ali odstranjenih kemikalij, uvrščenih v Prilogo A, B ali C.

11. člen

Raziskave, razvoj in spremljanje stanja

1.   Pogodbenice po svojih zmožnostih na državni in mednarodni ravni spodbujajo in/ali izvajajo ustrezne raziskave, razvoj, monitoring in sodelovanje v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali, in kadar je to ustrezno, v zvezi z alternativami zanje ter snovmi, ki so možna obstojna organska onesnaževala, vključno:

(a)	z viri in izpusti v okolje;

(b)	s prisotnostjo, vrednostmi, trendi teh snovi v človeškem organizmu in v okolju;

(c)	s prenosom v okolju, usodo v okolju in transformacijami;

(d)	z učinki na zdravje ljudi in na okolje;

(e)	s socialno-ekonomskimi in kulturnimi vplivi;

(f)	z zmanjšanjem in/ali odpravo izpustov; ter

(g)	z usklajenimi metodologijami za sestavo popisov virov teh snovi in analitskih metod za merjenje izpustov.

2.   Pri opravljanju dejavnosti iz prvega odstavka pogodbenice po svojih zmožnostih:

(a)	podpirajo in nadalje razvijajo, kot je to ustrezno, mednarodne programe, omrežja in organizacije, usmerjene v opredelitev, izvajanje, ocenjevanje in financiranje raziskav, zbiranje podatkov in monitoring, ob upoštevanju potrebe po zmanjšanju podvajanja dela;

(b)	podpirajo državna in mednarodna prizadevanja za krepitev zmogljivosti za znanstveno in tehnično raziskovanje posameznih držav, zlasti držav v razvoju in držav z gospodarstvi v prehodu, ter spodbujajo dostop do podatkov in analiz ter njihovo izmenjavo;

(c)	zlasti na področju finančnih in strokovnih virov upoštevajo zaskrbljenost in potrebe držav v razvoju in držav z gospodarstvi v prehodu ter sodelujejo pri izboljšanju zmožnosti teh držav za sodelovanje pri prizadevanjih iz pododstavkov (a) in (b);

(d)	izvajajo raziskave, usmerjene k zmanjšanju učinkov obstojnih organskih onesnaževal na reproduktivno zdravje in sposobnost;

(e)	javno, pravočasno in redno objavljajo izsledke raziskav, razvoja in monitoringa, omenjenih v tem odstavku; ter

(f)	spodbujajo sodelovanje in/ali sodelujejo pri shranjevanju in vzdrževanju informacij, ki se zbirajo pri raziskavah, razvoju in monitoringu.

12. člen

Strokovna pomoč

1.   Pogodbenice priznavajo, da je pravočasna in ustrezna strokovna pomoč kot odziv na prošnje držav pogodbenic v razvoju in držav pogodbenic z gospodarstvi v prehodu bistvena in nujna za uspešno izvajanje te konvencije.

2.   Pogodbenice sodelujejo pri zagotavljanju pravočasne in ustrezne strokovne pomoči državam pogodbenicam v razvoju in državam pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu, da bi jim ob upoštevanju posebnih potreb pomagale razviti in okrepiti sposobnost za izvajanje njihovih obveznosti po tej konvenciji.

3.   V zvezi s tem strokovna pomoč razvitih držav pogodbenic in drugih pogodbenic v skladu z njihovimi zmožnostmi zajema, kot je to ustrezno in medsebojno dogovorjeno, strokovno pomoč pri povečanju zmogljivosti za izvajanje obveznosti po tej konvenciji. Nadaljnja navodila v zvezi s tem določi Konferenca pogodbenic.

4.   Pogodbenice oblikujejo, kot je to primerno, postopke za zagotavljanje strokovne pomoči in za spodbujanje prenosa tehnologij državam pogodbenicam v razvoju in državam pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu v zvezi z izvajanjem te konvencije. Ukrepi zajemajo tudi regionalne in podregionalne centre za povečevanje zmogljivosti in prenos tehnologije, s čimer bi državam pogodbenicam v razvoju in državam pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu pomagali pri izpolnjevanju njihovih obveznosti v zvezi z izvajanjem te konvencije. Nadaljnja navodila v zvezi s tem določi Konferenca pogodbenic.

5.   Pogodbenice v smislu tega člena pri zagotavljanju strokovne pomoči popolnoma upoštevajo posebne potrebe in poseben položaj najmanj razvitih držav in malih otoških držav v razvoju.

13. člen

Finančna sredstva in mehanizmi

1.   Pogodbenica se obveže, da po svojih zmožnostih zagotavlja finančno podporo in daje v skladu s svojimi nacionalnimi načrti, prednostnimi nalogami in programi pobude v zvezi s tistimi nacionalnimi dejavnostmi, ki so namenjene izpolnjevanju ciljev te konvencije.

2.   Razvite države pogodbenice zagotavljajo nova in dodatna finančna sredstva, s katerimi omogočajo državam pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu, da krijejo dogovorjene naraščajoče stroške izvajanja ukrepov, s katerimi izpolnijo svoje obveznosti iz te konvencije, kot je dogovorjeno med pogodbenico prejemnico in subjektom, ki sodeluje v mehanizmu, opisanem v šestem odstavku. Druge pogodbenice lahko taka finančna sredstva zagotavljajo prostovoljno in po svojih zmožnostih. Spodbuja se tudi pridobivanje prispevkov iz drugih virov. Pri izpolnjevanju teh obveznosti je treba upoštevati primernost, napovedljivost in pravočasen pretok sredstev ter pomen porazdelitve bremena med pogodbenice, ki prispevajo sredstva.

3.   Razvite države pogodbenice in druge pogodbenice lahko po svojih zmožnostih in v skladu s svojimi nacionalnimi načrti, prednostnimi nalogami in programi zagotavljajo finančna sredstva kot pomoč pri izvajanju te konvencije tudi iz drugih dvostranskih, regionalnih ali večstranskih virov ali kanalov; taka sredstva lahko izkoristijo države pogodbenice v razvoju in države pogodbenice z gospodarstvi v prehodu.

4.   Kako učinkovito bodo države pogodbenice v razvoju izpolnjevale svoje obveznosti po tej konvenciji, je odvisno od tega, kako učinkovito razvite države pogodbenice izpolnjujejo svoje obveznosti v zvezi s finančnimi sredstvi, strokovno pomočjo in prenosom tehnologije po tej konvenciji. Treba je v celoti upoštevati dejstvo, da sta glavni in prevladujoči nalogi držav pogodbenic v razvoju trajnostni gospodarski in socialni razvoj ter izkoreninjenje revščine, ob tem pa je treba ustrezno upoštevati potrebo po varovanju zdravja ljudi in okolja.

5.   Pogodbenice morajo pri financiranju v celoti upoštevati posebne potrebe in položaj najmanj razvitih držav in malih otoških držav v razvoju.

6.   Določi se mehanizem za zagotavljanje ustreznih in uravnoteženih finančnih sredstev za države pogodbenice v razvoju in za pogodbenice z gospodarstvi v prehodu na podlagi subvencij ali koncesij, s čimer se tem državam pomaga pri izvajanju konvencije. Mehanizem deluje pod pristojnostjo, in kot je to ustrezno, pod vodstvom Konference pogodbenic in ji je odgovoren. Za njegovo upravljanje je pooblaščen en ali več subjektov, vključno z mednarodnimi subjekti, kot lahko določi Konferenca pogodbenic. V mehanizem so lahko vključeni tudi drugi subjekti, ki zagotavljajo večstransko, regionalno in dvostransko finančno in strokovno pomoč. Prispevki za mehanizem pomenijo dodatne prispevke drugim finančnim prenosom državam pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu, kot je to opisano v drugem odstavku in v skladu z njim.

7.   V skladu s cilji te konvencije in šestim odstavkom Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju sprejme ustrezna navodila, potrebna za mehanizem, in se dogovori s subjektom ali subjekti, ki sodelujejo v finančnem mehanizmu, o ureditvah in ukrepih za njegovo izvajanje. Navodila se med drugim nanašajo na:

(a)	določitev prednostnih nalog v zvezi s politiko, strategijo in programi ter jasnih in podrobnih meril in smernic v zvezi z upravičenostjo do finančnih sredstev in njihove uporabe, vključno z monitoringom in rednim ocenjevanjem uporabe sredstev;

(b)	zagotavljanje rednih poročil subjekta ali subjektov Konferenci pogodbenic o primernosti in uravnoteženosti financiranja dejavnosti, pomembnih za izvajanje te konvencije;

(c)	zavzemanje za pristope, mehanizme in ukrepe financiranja iz več virov;

(d)

načine za določanje višine potrebnih in razpoložljivih sredstev za izvajanje te konvencije na način, ki ga je mogoče jasno napovedati in opredeliti, ob upoštevanju, da lahko postopno odpravljanje obstojnih organskih onesnaževal zahteva trajno financiranje, ter pogoje, pod katerimi se omenjena višina sredstev periodično prouči; ter

(e)	načine za zagotavljanje pomoči zainteresiranim pogodbenicam z oceno potreb, informacijami o razpoložljivih virih financiranja in vzorcih financiranja, s čimer se omogoči usklajevanje med njimi.

8.   Konferenca pogodbenic prouči najpozneje na svojem drugem zasedanju, pozneje pa redno, učinkovitost mehanizma, oblikovanega po določbah tega člena, sposobnost mehanizma za obravnavo spreminjajočih se potreb držav pogodbenic v razvoju in pogodbenic z gospodarstvi v prehodu, za obravnavo meril in navodil iz sedmega odstavka, raven financiranja ter učinkovitost delovne uspešnosti institucionalnih subjektov, ki so pooblaščeni za upravljanje finančnega mehanizma. Na podlagi take revizije, in če je to potrebno, sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje učinkovitosti mehanizma, med drugim priporočila in navodila o ukrepih za zagotavljanje ustreznega in uravnoteženega financiranja, s katerim se zadovoljijo potrebe pogodbenic.

14. člen

Začasne finančne ureditve

Institucionalna struktura Sklada za svetovno okolje, ki se upravlja v skladu z Listino o oblikovanju prestrukturiranega Sklada za svetovno okolje, je začasno glavni subjekt, pooblaščen za delovanje finančnega mehanizma, omenjenega v 13. členu, za obdobje od začetka veljavnosti te konvencije do prvega zasedanja Konference pogodbenic ali do takrat, ko Konferenca pogodbenic odloči, katero institucionalno strukturo bo določila v skladu s 13. členom. Institucionalna struktura Sklada za svetovno okolje izpolnjuje svojo nalogo z operativnimi ukrepi, ki se posebej nanašajo na obstojna organska onesnaževala, ob upoštevanju, da bodo na tem področju morda potrebni novi ukrepi.

15. člen

Poročanje

1.   Pogodbenica poroča Konferenci pogodbenic o ukrepih, ki jih je sprejela za izvajanje določb te konvencije, in o učinkovitosti teh ukrepov pri izpolnjevanju ciljev konvencije.

2.   Vsaka pogodbenica sporoči Sekretariatu:

(a)	statistične podatke o skupni količini proizvodnje, uvozu in izvozu vsake od kemikalij, uvrščenih v Prilogo A in Prilogo B, ali utemeljeno ocenjeno vrednost za te podatke; ter

(b)	če je to izvedljivo, seznam držav, iz katerih je uvozila vsako tako snov, in držav, v katere je izvozila vsako tako snov.

3.   Pogodbenica poroča v rednih časovnih presledkih in na obrazcu, ki jih določi Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju.

16. člen

Ocenjevanje učinkovitosti

1.   Konferenca pogodbenic prvič oceni učinkovitost te konvencije štiri leta po začetku veljavnosti konvencije, nato pa v časovnih presledkih, ki jih določi Konferenca pogodbenic.

2.   Da bi se omogočilo tako ocenjevanje, Konferenca pogodbenic na prvem zasedanju da pobudo za oblikovanje ureditev in ukrepov, s katerimi si priskrbi primerljive podatke monitoringa o prisotnosti kemikalij, uvrščenih v Priloge A, B in C, ter o njihovem prenosu v regionalnem in globalnem okolju. Za te ureditve in ukrepe velja:

(a)	da jih izvajajo pogodbenice na regionalni podlagi, če je to ustrezno, v skladu s svojimi strokovnimi in finančnimi zmožnostmi in pri tem, kolikor je mogoče, uporabljajo obstoječe programe in mehanizme monitoringa ter spodbujajo usklajevanje pristopov;

(b)	da se lahko po potrebi zamenjajo ob upoštevanju razlik med regijami in njihovih zmožnosti za izvajanje monitoringa; ter

(c)	da vsebujejo poročila Konferenci pogodbenic o rezultatih monitoringa na regionalni in globalni ravni v časovnih presledkih, ki jih določi Konferenca pogodbenic.

3.   Ocenjevanje, opisano v prvem odstavku, se opravi na podlagi razpoložljivih znanstvenih, okoljskih, strokovnih in gospodarskih informacij, med katere spadajo tudi:

(a)	poročila in druge informacije, pridobljene z monitoringom, ki se zberejo v skladu z drugim odstavkom;

(b)	poročila držav, ki se predložijo v skladu s 15. členom, ter

(c)	informacije o neskladnosti, ki se predložijo po postopkih, predvidenih v 17. členu.

17. člen

Neskladnost

Konferenca pogodbenic takoj, ko je to mogoče, oblikuje in odobri postopke in institucionalne mehanizme za ugotavljanje neskladnosti z določbami te konvencije in za obravnavo pogodbenic, za katere se ugotovi, da ne ravnajo skladno s konvencijo.

18. člen

Reševanje sporov

1.   Pogodbenice rešujejo vse medsebojne spore v zvezi z razlago ali uporabo konvencije s pogajanji ali na kak drug miren način, ki ga same izberejo.

2.   Ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi konvencije ali pristopu k njej ali kadar koli pozneje lahko pogodbenica, ki ni organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, pisno izjavi v listini, ki jo predloži depozitarju, da za vsak spor v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije priznava kot obveznega enega ali oba načina reševanja spora v odnosu do katere koli pogodbenice, ki sprejema enako obveznost:

(a)	arbitražo v skladu s postopki, ki jih mora, takoj ko je to izvedljivo, sprejeti Konferenca pogodbenic v prilogi;

(b)	predložitev spora Meddržavnemu sodišču.

3.   Pogodbenica, ki je organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, lahko da izjavo z enakim učinkom glede arbitraže v skladu s postopkom iz pododstavka (a) drugega odstavka.

4.   Izjava, dana v skladu z drugim ali tretjim odstavkom, velja, dokler ne preneha veljati v skladu s svojimi določili, ali do izteka treh mesecev po tem, ko je pogodbenica pri depozitarju deponirala pisno obvestilo o preklicu izjave.

5.   Iztek veljavnosti izjave, obvestilo o preklicu ali nova izjava nikakor ne vplivajo na postopke, ki potekajo pred arbitražnim sodiščem ali Meddržavnim sodiščem, razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače.

6.   Če stranke v sporu niso sprejele enakega postopka ali katerega od postopkov po drugem odstavku in če niso mogle rešiti spora v dvanajstih mesecih od uradnega obvestila ene stranke drugi, da med njima obstaja spor, se spor na zahtevo katere koli stranke v sporu predloži spravni komisiji. Spravna komisija pripravi poročilo s priporočili. Dodatni postopki, ki se nanašajo na spravno komisijo, se vključijo v prilogo, ki jo sprejme Konferenca pogodbenic najpozneje na svojem drugem zasedanju.

19. člen

Konferenca pogodbenic

1.   Ustanovi se Konferenca pogodbenic.

2.   Prvo zasedanje Konference pogodbenic skliče izvršilni direktor Programa Združenih narodov za okolje najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te konvencije. Nato bodo redna zasedanja Konference pogodbenic v rednih presledkih, ki jih določi konferenca.

3.   Izredna zasedanja Konference pogodbenic so takrat, kadar Konferenca meni, da je to potrebno, ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice pod pogojem, da jo podpira najmanj tretjina pogodbenic.

4.   Konferenca pogodbenic se na svojem prvem zasedanju s soglasjem dogovori in sprejme poslovnik in finančna pravila zase in za vse pomožne organe ter finančne določbe za delovanje Sekretariata.

5.   Konferenca pogodbenic stalno pregleduje in ocenjuje izvajanje konvencije. Opravlja naloge, ki so ji določene s to konvencijo, in v ta namen:

(a)	poleg organa, zahtevanega v šestem odstavku, ustanovi take pomožne organe, kot so po njenem mnenju potrebni za izvajanje konvencije;

(b)	sodeluje, kadar je to primerno, s pristojnimi mednarodnimi organizacijami ter z medvladnimi organi in nevladnimi organizacijami; in

(c)	redno pregleduje vse informacije, ki jih predložijo pogodbenice v skladu s 15. členom, vključno s proučitvijo učinkovitosti točke (iii) pododstavka (b) drugega odstavka 3. člena;

(d)	obravnava in izvede kakršen koli dodaten ukrep, ki bi bil morda potreben za doseganje ciljev konvencije.

6.   Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju ustanovi pomožni organ, imenovan Odbor za pregled obstojnih organskih onesnaževal, in to za opravljanje nalog, ki jih temu odboru nalaga konvencija. V ta namen:

(a)	Konferenca pogodbenic imenuje člane Odbora za pregled obstojnih organskih onesnaževal. Odbor sestavljajo strokovnjaki za oceno kemikalij ali za ravnanje s kemikalijami, ki jih imenujejo vlade pogodbenic. Člani odbora so imenovani na podlagi pravične zemljepisne porazdelitve;

(b)	Konferenca pogodbenic določi naloge in pooblastila, organiziranost in delovanje odbora; ter

(c)	odbor si po najboljših močeh prizadeva sprejeti svoja priporočila s soglasjem. Če so bila izčrpana vsa prizadevanja za soglasje in soglasja ni bilo mogoče doseči, se taka priporočila v skrajnem primeru sprejemajo z dvotretjinsko večino glasov članov, ki so prisotni in glasujejo.

7.   Konferenca pogodbenic na svojem tretjem zasedanju presodi, ali je še potreben postopek iz pododstavka (b) drugega odstavka 3. člena, in prouči njegovo učinkovitost.

8.   Združeni narodi, njihove specializirane agencije in Mednarodna agencija za atomsko energijo kakor tudi vsaka druga država nepogodbenica te konvencije so na zasedanjih konference lahko zastopani kot opazovalci. Kateri koli državni ali mednarodni, vladni ali nevladni organ ali agencija, ki se strokovno ukvarja z zadevami, ki jih ureja ta konvencija, in obvesti Sekretariat o svoji želji, da je zastopana na zasedanju Konference pogodbenic kot opazovalec, se zasedanja lahko udeleži, če temu ne nasprotuje najmanj ena tretjina na zasedanju prisotnih pogodbenic. Za udeležbo in sodelovanje opazovalcev velja poslovnik, ki ga sprejme Konferenca pogodbenic.

20. člen

Sekretariat

1.   Ustanovi se Sekretariat.

2.   Naloge Sekretariata so:

(a)	da pripravlja zasedanja Konference pogodbenic in njenih pomožnih organov in da zanje opravlja potrebne storitve;

(b)	da olajša pomoč pri izvajanju te konvencije pogodbenicam, ki to zahtevajo, zlasti pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu;

(c)	da zagotavlja potrebno usklajevanje s sekretariati drugih pomembnih mednarodnih organov;

(d)	da v rednih časovnih presledkih pripravlja in daje pogodbenicam poročila na podlagi informacij, ki jih prejme v skladu s 15. členom, ter druge razpoložljive informacije;

(e)	da po splošnih usmeritvah Konference pogodbenic sklepa take upravne in pogodbene dogovore, kot utegnejo biti potrebni za uspešno opravljanje njegovih nalog; in

(f)	da opravlja druge naloge Sekretariata, določene v tej konvenciji, in take druge naloge, kot mu jih lahko določi Konferenca pogodbenic.

3.   Naloge Sekretariata za to konvencijo opravlja izvršilni direktor Programa Združenih narodov za okolje, razen če Konferenca pogodbenic ne odloči s tričetrtinsko večino glasov prisotnih pogodbenic, ki so glasovale, da naloge Sekretariata zaupa eni ali več drugim mednarodnim organizacijam.

21. člen

Spremembe konvencije

1.   Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe te konvencije.

2.   Spremembe konvencije se sprejmejo na zasedanju Konference pogodbenic. Besedilo katere koli predlagane spremembe Sekretariat pošlje pogodbenicam najmanj šest mesecev pred zasedanjem, na katerem naj bi bila sprememba sprejeta. Sekretariat pošlje predlagane spremembe tudi podpisnicam te konvencije in v vednost depozitarju.

3.   Pogodbenice si prizadevajo, da bi se o vsaki predlagani spremembi sporazumele s soglasjem. Če so bila izčrpana vsa prizadevanja za soglasje in dogovor ni bil dosežen, se sprememba v skrajnem primeru sprejme s tričetrtinsko večino glasov pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo.

4.   Depozitar pošlje spremembo vsem pogodbenicam v ratifikacijo, sprejetje ali odobritev.

5.   O ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe je treba pisno obvestiti depozitarja. Sprememba, ki je bila sprejeta v skladu s tretjim odstavkom, začne veljati za pogodbenice, ki so jo sprejele, devetdeseti dan po dnevu, ko je najmanj tri četrtine pogodbenic deponiralo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Pozneje začne sprememba veljati za vsako drugo pogodbenico devetdeseti dan po dnevu, ko je ta pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe.

22. člen

Sprejemanje in spreminjanje prilog

1.   Priloge k tej konvenciji so njen neločljivi sestavni del, in če ni izrecno drugače določeno, pomeni sklicevanje na to konvencijo hkrati tudi sklicevanje na vse njene priloge.

2.   Priloge so omejene na postopkovne, znanstvene, strokovne ali upravne zadeve.

3.   Za predlaganje, sprejemanje in začetek veljavnosti dodatnih prilog h konvenciji se uporablja ta postopek:

(a)	dodatne priloge se predlagajo in sprejmejo skladno s postopkom, ki je določen v prvem, drugem in tretjem odstavku 21. člena;

(b)

pogodbenica, ki ne more sprejeti dodatne priloge, o tem pisno uradno obvesti depozitarja v enem letu po dnevu, ko jo je depozitar seznanil, da je bila sprejeta dodatna priloga. Depozitar nemudoma uradno obvesti vse pogodbenice o takem prejetem uradnem obvestilu. Pogodbenica lahko kadar koli umakne prejšnje uradno obvestilo o nesprejetju dodatne priloge in nato začne za tako pogodbenico priloga veljati po pogojih iz pododstavka (c) ter

(c)	ob izteku enega leta od dneva, ko je depozitar seznanil pogodbenice, da je bila sprejeta dodatna priloga, začne ta dodatna priloga veljati za vse pogodbenice, ki niso predložile uradnega obvestila v skladu z določbami pododstavka (b).

4.   Za predlaganje, sprejemanje in začetek veljavnosti sprememb k Prilogi A, B ali C veljajo enaki postopki kot za predlaganje, sprejemanje in začetek veljavnosti dodatnih prilog k tej konvenciji, razen da sprememba k Prilogi A, B ali C ne začne veljati za pogodbenico, ki je dala izjavo o spremembi k tem prilogam skladno s četrtim odstavkom 25. člena. V takem primeru začne sprememba za tako pogodbenico veljati devetdeseti dan po dnevu, ko je ta pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi spremembe ali pristopu k njej.

5.   Za predlaganje, sprejemanje in začetek veljavnosti sprememb k Prilogi D, E ali F se uporablja ta postopek:

(a)	spremembe se predlagajo v skladu s postopkom iz prvega in drugega odstavka 21. člena;

(b)	pogodbenice sprejmejo odločitev o spremembi k Prilogi D, E ali F s soglasjem; in

(c)	odločitev o spremembi Priloge D, E ali F depozitar takoj sporoči pogodbenicam. Sprememba začne veljati za vse pogodbenice na dan, določen v odločitvi.

6.   Če je dodatna priloga ali sprememba kake priloge povezana s spremembo te konvencije, taka dodatna priloga ali sprememba ne začne veljati, dokler ne začne veljati sprememba konvencije.

23. člen

Pravica do glasovanja

1.   Vsaka pogodbenica konvencije ima en glas, razen kot je določeno v drugem odstavku.

2.   Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje lahko o zadevah, ki so v njeni pristojnosti, uresničuje pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njenih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije. Taka organizacija ne sme uveljavljati svoje pravice do glasovanja, če katera koli od njenih držav članic sama uresničuje svojo pravico do glasovanja, in obratno.

24. člen

Podpis

Ta konvencija je na voljo za podpis vsem državam in organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje v Stockholmu 23. maja 2001 in na sedežu Združenih narodov v New Yorku od 24. maja 2001 do 22. maja 2002.

25. člen

Ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop

1.   To konvencijo morajo države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje ratificirati, sprejeti ali odobriti. Za pristop je državam in organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje na voljo od dneva, ko je končano podpisovanje konvencije. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se hranijo pri depozitarju.

2.   Vsako organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki postane pogodbenica te konvencije, ne da bi bila pogodbenica katera koli od njenih držav članic, obvezujejo vse obveznosti iz te konvencije. Kadar je pri takih organizacijah ena ali več njenih držav članic pogodbenica te konvencije, organizacija in njene države članice določijo ustrezno razmejitev odgovornosti za izpolnjevanje obveznosti po tej konvenciji. V teh primerih organizacija in države članice niso upravičene sočasno uresničevati pravic iz te konvencije.

3.   V svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje izjavi, kakšen je obseg njenih pristojnosti glede zadev, ki jih ureja ta konvencija. Vsaka taka organizacija tudi obvesti depozitarja o vsaki pomembni spremembi svoje pristojnosti, depozitar pa o tem obvesti pogodbenice.

4.   V svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka pogodbenica izjavi, da zanjo začne veljati sprememba Priloge A, B ali C šele po tem, ko pogodbenica deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi spremembe ali pristopu k njej.

26. člen

Začetek veljavnosti

1.   Ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po dnevu deponiranja petdesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

2.   Za vsako državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki ratificira, sprejme ali potrdi konvencijo ali k njej pristopi po deponiranju petdesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začne konvencija veljati devetdeseti dan po tem, ko je ta država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

3.   Za namene prvega in drugega odstavka se nobena listina, ki jo je deponirala organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna listina k tistim, ki so jih deponirale države članice take organizacije.

27. člen

Pridržki

K tej konvenciji niso dopustni nobeni pridržki.

28. člen

Odpoved

1.   Pogodbenica lahko to konvencijo odpove kadar koli po treh letih od dneva, ko je ta konvencija za to pogodbenico začela veljati, tako da preda pisno uradno obvestilo depozitarju.

2.   Vsaka taka odpoved začne veljati po izteku enega leta od dneva, ko je depozitar prejel uradno obvestilo o odpovedi, ali pozneje na dan, ki je lahko določen v uradnem obvestilu o odpovedi.

29. člen

Depozitar

Depozitar te konvencije je generalni sekretar Združenih narodov.

30. člen

Verodostojna besedila

Izvirnik te konvencije, katere besedila v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem besedilu so enako verodostojna, je deponiran pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

PROTOKOL 3

o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

KAZALO

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

NASLOV II

OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“

Člen 2

Splošne zahteve

Člen 3

Kumulacija v Skupnosti

Člen 4

Kumulacija v Jordaniji

Člen 5

V celoti pridobljeni izdelki

Člen 6

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

Člen 7

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

Člen 8

Enota kvalifikacije

Člen 9

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Člen 10

Garniture

Člen 11

Nevtralne sestavine

NASLOV III

ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 12

Načelo teritorialnosti

Člen 13

Neposredni prevoz

Člen 14

Razstave

NASLOV IV

POVRAČILO ALI IZVZETJE

Člen 15

Prepoved povračila ali izvzetja od carin

NASLOV V

DOKAZILO O POREKLU

Člen 16

Splošne zahteve

Člen 17

Postopek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

Člen 18

Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR. 1 ali EUR-MED

Člen 19

Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

Člen 20

Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu

Člen 21

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

Člen 22

Pogoji za izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED

Člen 23

Pooblaščeni izvoznik

Člen 24

Veljavnost dokazila o poreklu

Člen 25

Predložitev dokazila o poreklu

Člen 26

Uvoz po delih

Člen 27

Izjeme pri dokazilu o poreklu

Člen 28

Dokazilne listine

Člen 29

Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

Člen 30

Razlike in oblikovne napake

Člen 31

Zneski, izraženi v eurih

NASLOV VI

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

Člen 32

Medsebojna pomoč

Člen 33

Preverjanje dokazil o poreklu

Člen 34

Reševanje sporov

Člen 35

Kazni

Člen 36

Proste cone

NASLOV VII

CEUTA IN MELILLA

Člen 37

Uporaba Protokola

Člen 38

Posebni pogoji

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 39

Spremembe Protokola

Člen 40

Prehodne določbe za blago na poti ali v skladiščenju

Seznam prilog

Priloga I

Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II

Priloga II

Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom

Priloga IIIa

Vzorec potrdila o gibanju blaga EUR.1 ter zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR.1

Priloga IIIb

Vzorec potrdila o gibanju blaga EUR-MED ter zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR-MED

Priloga IVa

Besedilo izjave na računu

Priloga IVb

Besedilo izjave na računu EUR-MED

Skupne izjave

Skupna izjava o Kneževini Andora

Skupna izjava o Republiki San Marino

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene tega protokola:

(a)	„izdelava“ pomeni kateri koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

(b)	„material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

(c)	„izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, četudi je namenjen za kasnejšo uporabo pri drugem postopku izdelave;

(d)	„blago“ pomeni materiale in izdelke;

(e)	„carinska vrednost“ pomeni vrednost, kot je določena v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (Sporazum STO o carinski vrednosti);

(f)

„cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna v Skupnosti ali v Jordaniji plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;

(g)	„vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Skupnosti ali v Jordaniji;

(h)	„vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni pod (g), in se uporablja smiselno;

(i)

„dodana vrednost“ je cena izdelka franko tovarna, zmanjšana za carinsko vrednost vsakega vključenega materiala s poreklom iz drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, s katerimi se uporablja kumulacija, ali če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva dokazljiva cena, plačana za materiale v Skupnosti ali v Jordaniji;

(j)	„poglavja“ in „tarifne številke“ pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne oznake), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki se v tem protokolu navaja kot „harmonizirani sistem“ ali „HS“;

(k)	„uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala pod določeno tarifno številko;

(l)	„pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik dobavlja te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelki, ki so zajeti na enem računu;

(m)	„ozemlje“ vključuje teritorialno morje.

NASLOV II

OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“

Člen 2

Splošne zahteve

1.   Pri izvajanju Sporazuma se za izdelke s poreklom iz Skupnosti štejejo:

(a)	izdelki, v celoti pridobljeni v Skupnosti v smislu člena 5;

(b)	izdelki, pridobljeni v Skupnosti, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni v Skupnosti, če so bili takšni materiali tam zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 6;

(c)	blago s poreklom iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v smislu Protokola 4 k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru.

2.   Pri izvajanju Sporazuma se za izdelke s poreklom iz Jordanije štejejo:

(a)	izdelki, v celoti pridobljeni v Jordaniji v smislu člena 5;

(b)	izdelki, pridobljeni v Jordaniji, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni v Jordaniji, če so bili takšni materiali tam zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 6.

3.   Določbe odstavka 1(c) se uporabljajo samo v primeru, da se med Jordanijo na eni strani in državami EGP EFTA (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) na drugi strani uporablja sporazum o prosti trgovini.

Člen 3

Kumulacija v Skupnosti

1.   Brez poseganja v določbe člena 2(1) izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Bolgarije, Švice (vključno z Lihtenštajnom) (1), Islandije, Norveške, Romunije, Turčije ali iz Skupnosti, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Skupnosti, presega postopke iz člena 7. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2.   Brez poseganja v določbe člena 2(1) izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Ferskih otokov ali iz katere koli druge države, ki je članica evro-mediteranskega partnerstva, ki temelji na Barcelonski deklaraciji, sprejeti na Evro- mediteranski konferenci 27. in 28. novembra 1995, razen Turčije, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Skupnosti, presega postopke iz člena 7. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

3.   Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Skupnosti, ne presega postopkov iz člena 7, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Skupnosti samo, kadar je tam dodana vrednost večja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli druge države, omenjene v odstavku 1 in 2. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v Skupnosti.

4.   Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v odstavkih 1 in 2, ki niso obdelani ali predelani v Skupnosti, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.

5.   Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja le pod pogojem, da:

(a)	se med državami, ki so vključene v pridobitev statusa izdelka s poreklom, in namembno državo uporablja preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT);

(b)	so materiali in izdelki pridobili status izdelka s poreklom na podlagi pravil o poreklu, ki so enaka pravilom o poreklu iz tega protokola; in

(c)	so obvestila o izpolnitvi potrebnih zahtev za uporabo kumulacije objavljena v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v Jordaniji v skladu z njenimi postopki.

Kumulacija, določena v tem členu, se uporablja od datuma, navedenega v obvestilu, ki je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (serija C).

Skupnost priskrbi Jordaniji prek Komisije Evropskih skupnosti podrobnosti o sporazumih, vključno z datumi o začetku njihove veljavnosti in njihovimi ustreznimi pravili o poreklu, ki se uporabljajo z drugimi državami, omenjenimi v odstavkih 1 in 2.

Člen 4

Kumulacija v Jordaniji

1.   Brez poseganja v določbe člena 2(2) izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Jordanije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Bolgarije, Švice (vključno z Lihtenštajnom) (2), Islandije, Norveške, Romunije, Turčije ali iz Skupnosti, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Jordaniji, presega postopke iz člena 7. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2.   Brez poseganja v določbe člena 2(2) izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Jordanije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Ferskih otokov ali iz katere koli druge države, ki je članica evro-mediteranskega partnerstva, ki temelji na Barcelonski deklaraciji, sprejeti na Evro-mediteranski konferenci 27. in 28. novembra 1995, razen Turčije, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Jordaniji, presega postopke iz člena 7. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

3.   Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Jordaniji, ne presega postopkov iz člena 7, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Jordanije samo, kadar je tam dodana vrednost večja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli druge države, omenjene v odstavku 1 in 2. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v Jordaniji.

4.   Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v odstavkih 1 in 2, ki niso obdelani ali predelani v Jordaniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.

5.   Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja le pod pogojem, da:

(a)	se med državami, ki so vključene v pridobitev statusa izdelka s poreklom, in namembno državo uporablja preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT);

(b)	so materiali in izdelki pridobili status izdelkov s poreklom na podlagi pravil o poreklu, ki so enaka pravilom o poreklu iz tega protokola; in

(c)	so obvestila o izpolnitvi potrebnih zahtev za uporabo kumulacije objavljena v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v Jordaniji v skladu z njenimi postopki.

Kumulacija, določena v tem členu, se uporablja od datuma, navedenega v obvestilu, ki je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (serija C).

Jordanija priskrbi Skupnosti prek Komisije Evropskih skupnosti podrobnosti o sporazumih, vključno z datumi o začetku njihove veljavnosti in njihovimi ustreznimi pravili o poreklu, ki se uporabljajo z drugimi državami, omenjenimi v odstavkih 1 in 2.

Člen 5

V celoti pridobljeni izdelki

1.   Za v celoti pridobljene v Skupnosti ali Jordaniji se štejejo:

(a)	mineralni izdelki, pridobljeni iz njene zemlje ali morskega dna;

(b)	tam pridelani rastlinski izdelki;

(c)	žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;

(d)	izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

(e)	izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(f)	izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njenimi plovili zunaj teritorialnega morja Skupnosti ali Jordanije;

(g)	izdelki, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, navedenih pod točko (f);

(h)	tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za obnavljanje surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za protektiranje ali za uporabo kot odpadek;

(i)	odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo;

(j)	izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njenega teritorialnega morja, če ima izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;

(k)	blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, opredeljenih v točkah (a) do (j).

2.   Izraza „njena plovila“ in „njene predelovalne ladje“ iz odstavka 1(f) in (g) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:

(a)	ki so registrirane ali so vpisane v seznam v državi članici Skupnosti ali v Jordaniji;

(b)	ki plujejo pod zastavo države članice Skupnosti ali Jordanije;

(c)

ki so vsaj 50 % v lasti državljanov države članice Skupnosti ali Jordanije ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta ter večina članov takšnih odborov državljani države članice Skupnosti ali Jordanije in poleg tega, če v osebnih ali kapitalskih družbah vsaj polovica kapitala pripada tem državam ali javnim organom ali državljanom omenjenih držav;

(d)	katerih kapitan in častniki so državljani države članice Skupnosti ali Jordanije; in

(e)	katerih vsaj 75 % članov posadke je državljanov države članice Skupnosti ali Jordanije.

Člen 6

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

1.   Za namene člena 2 se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II.

Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja Sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov, in se nanašajo samo na take materiale. Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev s seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se torej pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.

2.   Ne glede na odstavek 1 se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji iz seznama v Prilogi II za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo, če:

(a)	njihova skupna vrednost ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna;

(b)	kateri koli odstotek, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata pod pogoji, ki jih določa člen 7.

Člen 7

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1.   Brez poseganja v odstavek 2 se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz člena 6:

(a)	postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b)	razstavljanje in sestavljanje tovorkov;

(c)	pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;

(d)	likanje tekstila;

(e)	preprosti postopki barvanja in loščenja;

(f)	luščenje, delno ali popolno beljenje, loščenje ter glaziranje žit in riža;

(g)	postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock;

(h)	lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;

(i)	ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

(j)	sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);

(k)	preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(l)	pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;

(m)	preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne;

(n)	enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

(o)	kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah od (a) do (n);

(p)	zakol živali.

2.   Pri ugotavljanju, ali se obdelava ali predelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v Skupnosti ali v Jordaniji.

Člen 8

Enota kvalifikacije

1.   Enota kvalifikacije za uporabo določb tega protokola je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

(a)	kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije;

(b)	kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega protokola vsak izdelek obravnavati posebej.

2.   Kadar je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Člen 9

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 10

Garniture

Garniture se v skladu s splošnim pravilom 3 harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa se takrat, kadar je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in brez njega, šteje, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

Člen 11

Nevtralne sestavine

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla za naslednje sestavine, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:

(a)	energija in gorivo;

(b)	naprave in oprema;

(c)	stroji in orodje;

(d)	blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

NASLOV III

ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 12

Načelo teritorialnosti

1.   Razen v primerih iz členov 2(1)(c), 3 in 4 ter odstavka 3 tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v naslovu II, brez prekinitve izpolnjeni v Skupnosti ali v Jordaniji.

2.   Razen v primerih iz členov 3 in 4 se blago s poreklom, izvoženo iz Skupnosti ali Jordanije v drugo državo, ob vrnitvi šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:

(a)	da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo blago; in

(b)	da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.

3.   Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji iz naslova II ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj Skupnosti ali Jordanije na materialih, izvoženih iz Skupnosti ali Jordanije in tja ponovno uvoženih, če:

(a)	so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v Skupnosti ali v Jordaniji ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani bolj, kot zahtevajo postopki, omenjeni v členu 7; in

(b)

se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da: (i) je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov; in (ii) skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj Skupnosti ali Jordanije ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 % cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se uveljavlja status blaga s poreklom.

4.   Za namene odstavka 3 se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj Skupnosti ali Jordanije. Kadar pa se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa največjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice in upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj Skupnosti oziroma Jordanije z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.

5.   Za namene uporabe določb odstavkov 3 in 4 se šteje, da „skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj Skupnosti ali Jordanije, vključno z vrednostjo tam vključenih materialov.

6.   Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II, ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja iz člena 6(2).

7.   Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke iz poglavij od 50 do 63 harmoniziranega sistema.

8.   Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta s tem členom, opravljena zunaj Skupnosti ali Jordanije, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.

Člen 13

Neposredni prevoz

1.   Preferencialno obravnavanje, predvideno s Sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega protokola ter se prevažajo neposredno med Skupnostjo in Jordanijo ali prek ozemelj drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, s katerimi se uporablja kumulacija. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo pošiljko, lahko prevažajo prek drugih ozemelj, če do tega pride s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na takšnih ozemljih, pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja Skupnosti ali Jordanije.

2.   Kot dokazilo, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:

(a)	en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita; ali

(b)

potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki: (i) vsebuje natančen opis izdelkov; (ii) navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov ter, kjer je primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev; in (iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita; ali

(c)	če teh ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.

Člen 14

Razstave

1.   Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo razen tistih, ki so omenjene v členih 3 in 4, s katerimi se uporablja kumulacija, in se po razstavi prodajo z namenom uvoza v Skupnost ali v Jordanijo, veljajo pri uvozu ugodnosti po določbah Sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(a)	je izvoznik te izdelke poslal iz Skupnosti ali iz Jordanije v državo, v kateri je razstava, in jih je tam razstavljal;

(b)	je ta izvoznik izdelke prodal ali jih kako drugače dal na razpolago osebi v Skupnosti ali v Jordaniji;

(c)	so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo; in

(d)	izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen kot za predstavitev na razstavi.

2.   Dokazilo o poreklu se izda ali sestavi v skladu z določbami iz naslova V in se na običajen način predloži carinskim organom države uvoznice. V njem se navedeta ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o pogojih, pod katerimi so bili ti izdelki razstavljeni.

3.   Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi ostanejo izdelki pod carinskim nadzorom.

NASLOV IV

POVRAČILO ALI IZVZETJE

Člen 15

Prepoved povračila ali izvzetja od carin

1.

(a) Za materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz Skupnosti, Jordanije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, za katere je izdano ali izdelano dokazilo o poreklu v skladu z določbami iz naslova V, se v Skupnosti ali v Jordaniji ne more uveljavljati kakršno koli povračilo ali izvzetje od carin. (b) Za izdelke, ki se uvrščajo v poglavje 3 ter v tarifni številki 1604 in 1605 harmoniziranega sistema ter imajo poreklo iz Skupnosti, kot je določeno v členu 2(1)(c), za katere se izda ali izdela dokazilo o poreklu v skladu z naslovom V, se v Skupnosti ne more uveljavljati kakršno koli povračilo ali izvzetje od carin.

2.   Prepoved iz odstavka 1 se nanaša na kakršno koli delno ali celotno povračilo, odpust ali neplačilo carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se lahko uporablja v Skupnosti ali v Jordaniji izrecno ali posledično, za materiale, uporabljene pri izdelavi, in za izdelke, za katere velja odstavek 1(b), takrat, ko se izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo porabo.

3.   Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti pripravljen na zahtevo carinskih organov kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carin in da so bile vse carine ali dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo za takšne materiale, dejansko plačane.

4.   Določbe iz odstavkov od 1 do 3 se prav tako uporabljajo za embalažo v smislu člena 8(2), dodatke, nadomestne dele in orodje v smislu člena 9 ter izdelke v garnituri v smislu člena 10, če so takšni predmeti brez porekla.

5.   Določbe odstavkov od 1 do 4 se uporabljajo samo za materiale, za katere velja Sporazum. Prav tako ne preprečujejo uporabe sistema izvoznih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu kmetijskih izdelkov v skladu z določbami Sporazuma.

6.   Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja, če se izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali Jordanije brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4.

7.   Ne glede na odstavek 1 lahko Jordanija, z izjemo izdelkov, ki spadajo pod poglavja od 1 do 24 harmoniziranega sistema, uporablja sistem povračila ali izvzetja od carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se uporabljajo za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi izdelkov s poreklom, ob upoštevanju naslednjih določb:

(a)	za izdelke iz poglavij 25 do 49 in 64 do 97 harmoniziranega sistema se zadrži 5 % carina ali tista nižja stopnja, ki velja v Jordaniji;

(b)	za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema se zadrži 10 % carina ali tista nižja stopnja, ki velja v Jordaniji.

Določbe tega odstavka se uporabljajo do 31. decembra 2009 in se lahko z medsebojnim soglasjem ponovno pregledajo.

NASLOV V

DOKAZILO O POREKLU

Člen 16

Splošne zahteve

1.   Za izdelke s poreklom iz Skupnosti ob uvozu v Jordanijo in za izdelke s poreklom iz Jordanije ob uvozu v Skupnost veljajo ugodnosti Sporazuma ob predložitvi enega od naslednjih dokazil o poreklu:

(a)	potrdila o gibanju blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi IIIa;

(b)	potrdila o gibanju blaga EUR-MED, katerega vzorec je v Prilogi IIIb;

(c)	v primerih iz člena 22(1), izjave izvoznika, v nadaljevanju „izjava na računu“ ali „izjava na računu EUR-MED“, na računu, dobavnici ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje te izdelke, da jih je mogoče prepoznati; besedilo izjave na računu je v Prilogah IVa in IVb.

2.   Ne glede na odstavek 1 za izdelke s poreklom v smislu tega protokola v primerih, kot jih določa člen 27, veljajo ugodnosti Sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kakršno koli dokazilo o poreklu iz odstavka 1.

Člen 17

Postopek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

1.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izdajo carinski organi države izvoznice na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

2.   Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik izpolni v ta namen obrazca potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED in zahtevka za potrdilo o gibanju, katerih vzorca sta v Prilogah IIIa in IIIb. Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če so obrazci napisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki se poimenujejo v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti zapolnjeno, se pod zadnjo vrstico poimenovanja potegne vodoravno črto in prečrta prazen prostor pod njo.

3.   Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice, v kateri se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev iz tega protokola.

4.   Brez poseganja v odstavek 5 potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi države članice Skupnosti ali Jordanije v naslednjih primerih:

—	če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali iz Jordanije, brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, in če izpolnjujejo druge zahteve tega protokola,

—

če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, s katerimi se uporablja kumulacija, brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene od držav iz členov 3 in 4, in če izpolnjujejo druge zahteve tega protokola, pod pogojem, da sta bila potrdilo EUR-MED ali izjava na računu EUR-MED izdana v državi porekla.

5.   Potrdilo o gibanju blaga EUR-MED izdajo carinski organi države članice Skupnosti ali Jordanije, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Jordanije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, s katerimi se uporablja kumulacija, če izpolnjujejo zahteve tega protokola in:

—	je bila uporabljena kumulacija z materiali po poreklu iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, ali

—	se izdelki v okviru kumulacije lahko uporabljajo kot materiali za izdelavo izdelkov za izvoz v eno od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, ali

—	se izdelki lahko ponovno izvozijo iz namembne države v eno od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4.

6.   Potrdilo o gibanju blaga EUR-MED mora v polju 7 vsebovati enega od naslednjih zaznamkov v angleščini:

—	če je bilo poreklo pridobljeno na osnovi uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene ali več držav, omenjenih v členih 3 in 4: „CUMULATION APPLIED WITH ……“ (ime države/držav)

—	če je bilo poreklo pridobljeno brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene ali več držav, omenjenih v členih 3 in 4: „NO CUMULATION APPLIED“.

7.   Carinski organi, ki izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, naredijo vse potrebno za preverjanje porekla izdelkov in izpolnjevanja drugih zahtev tega protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Zagotoviti morajo tudi, da so obrazci iz odstavka 2 pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen poimenovanju izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.

8.   Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED mora biti naveden v polju 11 potrdila.

9.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

Člen 18

Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

1.   Ne glede na člen 17(9) se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša:

(a)	če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin; ali

(b)	če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.

2.   Ne glede na člen 17(9) se potrdilo o gibanju blaga EUR-MED lahko izda po izvozu izdelkov, na katere se nanaša in za katere je bilo ob izvozu izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1, pod pogojem, da se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da so pogoji iz člena 17(5) izpolnjeni.

3.   Izvoznik za izvajanje odstavkov 1 in 2 v zahtevi navede kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, in navede razloge za svojo zahtevo.

4.   Carinski organi lahko izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED naknadno šele potem, ko preverijo, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

5.   Potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, ki so izdana naknadno, imajo naslednji zaznamek v angleščini:

„ISSUED RETROSPECTIVELY“

Potrdila o gibanju blaga EUR-MED, ki so izdana naknadno z uporabo odstavka 2, imajo naslednji zaznamek v angleščini:

„ISSUED RETROSPECTIVELY (Original EUR.1 no……….[datum in kraj izdaje])“

6.   Zaznamek iz odstavka 5 se vpiše v polje 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED.

Člen 19

Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

1.   Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so to potrdilo izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2.   Na takšen način izdani dvojnik ima naslednji zaznamek v angleščini:

„DUPLICATE“

3.   Zaznamek iz odstavka 2 se vpiše v polje 7 dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED.

4.   Dvojnik, na katerem je datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, začne veljati s tem datumom.

Člen 20

Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu

Kadar so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskega urada v Skupnosti ali Jordaniji, je mogoče nadomestiti izvirno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam v Skupnosti ali v Jordaniji. Nadomestno(-a) potrdilo(-a) o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izda carinski urad, pod katerega nadzor so bili dani izdelki.

Člen 21

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

1.   Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, ki so enaki ali med seboj zamenljivi, nastanejo precejšnje stroškovne ali materialne težave, lahko carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strank za vodenje teh zalog dovolijo tako imenovano „metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja“ (v nadaljnjem besedilu „metoda“).

2.   Metoda mora zagotoviti, da je število pridobljenih izdelkov v določenem dogovorjenem obdobju, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično ločene.

3.   Carinski organi lahko dovoljenje iz odstavka 1 izdajo pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

4.   Metoda se uporablja in njena uporaba se beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki veljajo v državi, v kateri je bil izdelek narejen.

5.   Uporabnik metode lahko sestavi oziroma zaprosi za dokazilo o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom. Uporabnik mora na zahtevo carinskih organov dati izjavo o tem, kako so bile količine vodene.

6.   Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga uporabnik kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega od drugih pogojev, določenih v tem protokolu.

Člen 22

Pogoji za izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED

1.   Izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED iz člena 16(1)(c) lahko da:

(a)	pooblaščeni izvoznik v smislu člena 23; ali

(b)	kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več tovorkov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR.

2.   Brez poseganja v odstavek 3 je izjavo na računu mogoče dati v naslednjih primerih:

—	če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali iz Jordanije, brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, in če izpolnjujejo druge zahteve tega protokola,

—

če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, s katerimi se uporablja kumulacija, brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene od držav iz členov 3 in 4, in če izpolnjujejo druge zahteve tega protokola, pod pogojem, da sta bila potrdilo EUR-MED ali izjava na računu EUR-MED izdana v državi porekla.

3.   Izjavo na računu EUR-MED je mogoče dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Jordanije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, s katerimi se uporablja kumulacija, če izpolnjujejo zahteve tega protokola in:

—	je bila uporabljena kumulacija z materiali po poreklu iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, ali

—	se izdelki v okviru kumulacije lahko uporabljajo kot materiali za izdelavo izdelkov za izvoz v eno od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, ali

—	se izdelki lahko ponovno izvozijo iz namembne države v eno od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4.

4.   Izjava na računu EUR-MED mora vsebovati enega od naslednjih zaznamkov v angleščini:

—	če je bilo poreklo pridobljeno na osnovi uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene ali več držav, omenjenih v členih 3 in 4: „CUMULATION APPLIED WITH ……“ (ime države/držav)

—	če je bilo poreklo pridobljeno brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene ali več držav, omenjenih v členih 3 in 4: „NO CUMULATION APPLIED“

5.   Izvoznik, ki daje izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega protokola.

6.   Izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED, katere besedilo je v Prilogah IVa in IVb, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, dobavnico ali na drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v teh prilogah, v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če je izjava napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.

7.   Izjave na računu in izjave na računu EUR-MED morajo imeti izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 23 ne zahteva, da podpisuje take izjave, če se carinskim organom države izvoznice pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je mogoče prepoznati, kot da jo je podpisal lastnoročno.

8.   Izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED lahko izvoznik da ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu, pod pogojem, da je predložena državi uvoznici najpozneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

Člen 23

Pooblaščeni izvoznik

1.   Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika (v nadaljnjem besedilu „pooblaščenega izvoznika“), ki pogosto pošilja izdelke na podlagi Sporazuma, da daje izjave na računu ali izjave na računu EUR-MED ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za takšno pooblastilo, carinskim organom ponudi vsa zadovoljiva jamstva, potrebna za preverjanje porekla teh izdelkov, kot tudi za preverjanje izpolnjevanja vseh drugih zahtev tega protokola.

2.   Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

3.   Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi na računu ali v izjavi na računu EUR-MED.

4.   Carinski organi spremljajo in nadzorujejo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.

5.   Carinski organi lahko pooblastilo kadar koli umaknejo. To morajo storiti, če pooblaščeni izvoznik ne nudi več jamstev iz odstavka 1, če ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2 ali če drugače nepravilno uporablja pooblastilo.

Člen 24

Veljavnost dokazila o poreklu

1.   Dokazilo o poreklu je veljavno štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in se v tem roku predloži carinskim organom države uvoznice.

2.   Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po poteku roka za predložitev, določenega v odstavku 1, se lahko sprejme zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do določenega končnega datuma.

3.   V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu v primeru, da so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.

Člen 25

Predložitev dokazila o poreklu

Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Navedeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu in tudi, da spremlja uvozno deklaracijo izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo pogoje, potrebne za izvajanje Sporazuma.

Člen 26

Uvoz po delih

Kadar se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih predpišejo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema, ki spadajo v oddelek XVI in XVII ali v tarifni številki 7308 in 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.

Člen 27

Izjeme pri dokazilu o poreklu

1.   Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne tovorke pošiljajo drugim posameznikom ali ki so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo potrebno predložiti dokazilo o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega protokola, in ni dvoma o resničnosti takšne izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži temu dokumentu.

2.   Občasni uvozi, pri čemer gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

3.   Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 EUR v primeru majhnih tovorkov ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del osebne prtljage potnikov.

Člen 28

Dokazilne listine

Listine iz členov 17(3) in 22(5), ki se uporabljajo zato, da bi dokazali, da se izdelki, na katere se nanaša potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali izjava na računu ali izjava na računu EUR-MED, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Jordanije ali ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, in da izpolnjujejo druge zahteve tega protokola, so med drugim lahko tudi:

(a)	neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj za pridobitev zadevnega blaga, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali v njegovem notranjem knjigovodstvu;

(b)	dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdani ali sestavljeni v Skupnosti ali Jordaniji, če se takšni dokumenti uporabljajo v skladu z nacionalnim pravom;

(c)	dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v Skupnosti ali Jordaniji, izdani ali sestavljeni v Skupnosti ali Jordaniji, če se takšni dokumenti uporabljajo v skladu z nacionalnim pravom;

(d)

potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali izjave na računu ali izjave na računu EUR-MED, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali sestavljena v Skupnosti ali Jordaniji v skladu s tem protokolom, ali v eni od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, v skladu s pravili o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu;

(e)	ustrezno dokazilo o obdelavi ali predelavi, opravljeni zunaj Skupnosti ali Jordanije na osnovi uporabe člena 12, ki dokazuje, da so zahteve tega člena izpolnjene.

Člen 29

Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

1.   Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, mora najmanj tri leta hraniti dokumente iz člena 17(3).

2.   Izvoznik, ki daje izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED, mora najmanj tri leta hraniti kopijo te izjave na računu, kot tudi dokumente iz člena 22(5).

3.   Carinski organi države izvoznice, ki izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, morajo vsaj tri leta hraniti zahtevke iz člena 17(2).

4.   Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti njim predložena potrdila o gibanju blaga EUR.1 in EUR-MED, izjave na računu in izjave na računu EUR-MED.

Člen 30

Razlike in oblikovne napake

1.   Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2.   Očitne oblikovne napake, kot so npr. tipkarske napake na dokazilu o poreklu, ne smejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.

Člen 31

Zneski, izraženi v eurih

1.   Za uporabo določb člena 22(l)(b) in člena 27(3) v primerih, ko se izda račun v drugi valuti kot euro, vsako leto vsaka od teh držav določi zneske v nacionalnih valutah držav članic Skupnosti, Jordanije in drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih.

2.   Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti določb člena 22(1)(b) ali člena 27(3) s sklicevanjem na valuto, v kateri je izdan račun, glede na znesek, ki ga je določila zadevna država.

3.   Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti zneskov v tisti nacionalni valuti, izraženih v eurih, po tečaju na prvi delovni dan v oktobru tekočega leta. Zneski se sporočijo Komisiji Evropskih skupnosti do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Komisija Evropskih skupnosti o ustreznih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.

4.   Država lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju v eurih izraženega zneska v nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 %. Država lahko ohrani nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti zneska, izraženega v eurih, če je ob letni uskladitvi iz odstavka 3 preračun tega zneska pred zaokrožitvijo večji za manj kot 15 % protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti se lahko ohrani nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.

5.   Zneske, izražene v eurih, na zahtevo Skupnosti ali Jordanije pregleda Pridružitveni odbor. Pridružitveni odbor pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.

NASLOV VI

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

Člen 32

Medsebojna pomoč

1.   Carinski organi držav članic Skupnosti in Jordanije si prek Komisije Evropskih skupnosti medsebojno izmenjajo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski uradi pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1 in EUR-MED, in naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje teh potrdil, izjav na računu in izjav na računu EUR-MED.

2.   Da bi zagotovili pravilno uporabo tega protokola, si Skupnost in Jordanija prek pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju EUR.1 in EUR-MED, izjav na računu in izjav na računu EUR-MED in točnosti informacij, ki so tam navedene.

Člen 33

Preverjanje dokazil o poreklu

1.   Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o izpolnjevanju drugih zahtev tega protokola.

2.   Za namene izvajanja odstavka 1 morajo carinski organi države uvoznice vrniti potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED ali kopijo teh listin carinskim organom države izvoznice, in če je to primerno, navesti razloge za zahtevo za preverjanje. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljeni dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.

3.   Preverjanje opravijo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

4.   Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za te izdelke, medtem ko čakajo na rezultate preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z vsemi previdnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.

5.   Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Takšni rezultati morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in ali se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Jordanije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v členih 3 in 4, ter izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.

6.   Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.

Člen 34

Reševanje sporov

Spori v zvezi s postopki preverjanja iz člena 33, ki jih carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, in carinski organi, ki so odgovorni za izvajanje preverjanja, ne morejo rešiti med seboj ali vprašanja glede razlage tega protokola se predložijo Pridružitvenemu odboru.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

Člen 35

Kazni

Kaznovan bo vsak, ki sestavi dokument ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, z namenom, da bi pridobil preferencialno obravnavo za izdelke.

Člen 36

Proste cone

1.   Skupnost in Jordanija sprejmeta vse potrebne ukrepe, da zagotovita, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljata prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki razen običajnih postopkov, potrebnih za preprečitev njihovega poslabšanja.

2.   Če se z odstopanjem od določb iz odstavka 1 izdelki s poreklom iz Skupnosti ali Jordanije, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo obdelave in predelave, pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami tega protokola.

NASLOV VII

CEUTA IN MELILLA

Člen 37

Uporaba Protokola

1.   Izraz „Skupnost“ iz člena 2 ne zajema Ceute in Melille.

2.   Za izdelke s poreklom iz Jordanije ob uvozu v Ceuto in Melillo velja v vseh pogledih enak carinski režim, kot je tisti, ki se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja Skupnosti na podlagi Protokola 2 Akta o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropskim skupnostim. Jordanija odobri za uvoz izdelkov, ki so zajeti s Sporazumom in so po poreklu iz Ceute in Melille, enak carinski režim, kot velja za izdelke, ki se uvozijo in so po poreklu iz Skupnosti.

3.   Za namene uporabe odstavka 2 v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta protokol uporablja smiselno, ob upoštevanju posebnih pogojev iz člena 38.

Člen 38

Posebni pogoji

1.   Če se prevažajo neposredno v skladu s členom 13, se štejejo kot:

(1.)

izdelki s poreklom iz Ceute in Melille: (a) izdelki, v celoti pridobljeni v Ceuti in Melilli; (b) izdelki, pridobljeni v Ceuti in Melilli, pri izdelavi katerih so bili uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točko (a), pod pogojem, da: (i) so bili taki izdelki zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 6; ali če (ii) gre za izdelke s poreklom iz Jordanije ali iz Skupnosti, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 7;

(2.)

izdelki s poreklom iz Jordanije: (a) izdelki, v celoti pridobljeni v Jordaniji; (b) izdelki, pridobljeni v Jordaniji, pri izdelavi katerih so bili uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točko (a), pod pogojem, da: (i) so bili tako izdelki zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 6; ali če (ii) gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille ali iz Skupnosti, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 7.

2.   Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.

3.   Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpišeta „Jordanija“ in „Ceuta in Melilla“ v polje 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali izjave na računu ali izjave na računu EUR-MED. Poleg tega je, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to treba označiti v polju 4 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali izjav na računu ali izjav na računu EUR-MED.

4.   Za uporabo tega protokola v Ceuti in Melilli so odgovorni španski carinski organi.

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 39

Spremembe Protokola

Pridružitveni svet lahko sklene, da bo spremenil določbe tega protokola.

Člen 40

Prehodne določbe za blago na poti ali v skladiščenju

Določbe Sporazuma se lahko uporabljajo za blago, ki izpolnjuje določbe tega protokola in ki je na dan začetka veljavnosti tega protokola bodisi na poti bodisi je v Skupnosti ali v Jordaniji v začasni hrambi, v carinskih skladiščih ali v prostih conah, pod pogojem, da se carinskim organom države uvoznice v štirih mesecih od navedenega datuma predloži potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, ki so ga naknadno izdali carinski organi države izvoznice, skupaj z dokumenti, ki dokazujejo, da se je blago prevažalo neposredno v skladu s členom 13.

---

(1)  Kneževina Lihtenštajn ima carinsko unijo s Švico in je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(2)  Kneževina Lihtenštajn ima carinsko unijo s Švico in je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.