20.7.2006

Uradni list Evropske unije

L 198/6

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1111/2006

z dne 19. julija 2006

o določitvi koeficienta dodelitve za izdajo uvoznih dovoljenj za proizvode iz sektorja sladkorja v okviru tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 950/2006 z dne 28. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje uvoza in prečiščevanja proizvodov v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 (2) in zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/914/ES z dne 21. novembra 2005 o sklenitvi Protokola o spremembi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi o tarifnih kvotah za uvoz sladkorja in sladkornih proizvodov s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije (3),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2151/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za uvedbo in upravljanje tarifne kvote za proizvode iz sektorja sladkorja s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, kot je določeno v Stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani (4) in zlasti člena 6(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Zahtevki za uvozna dovoljenja so bili pristojnim organom predloženi v tednu od 10. do 14. julija 2006 v skladu z Uredbo (ES) št. 950/2006 za skupno količino, ki je enaka ali presega razpoložljivo količino za zaporedno številko 09.4341 (2005–2006); 09.4317; 09.4319.

(2)	V teh okoliščinah mora Komisija določiti koeficient dodelitve, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in po potrebi obvestiti države članice, da je zadevna meja dosežena –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za zahtevke za uvozna dovoljenja, predložene od 10. do 14. julija 2006 v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 950/2006, se dovoljenja izdajo v okviru količin, ki so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 20. julija 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 2006

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 58, 28.2.2006, str. 1.

(2) UL L 178, 1.7.2006, str. 1.

(3) UL L 333, 20.12.2005, str. 44.

(4) UL L 342, 24.12.2005, str. 26.

PRILOGA

Preferencialni sladkor AKP–INDIJA

Naslov IV Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2005/2006

Zaporedna številka	Zadevna država	% zahtevanih količin za izdajo za teden od 10. do 14. julija 2006	Meja
09.4331	Barbados	100
09.4332	Belize	0	Dosežena
09.4333	Slonokoščena obala	100
09.4334	Republika Kongo	100
09.4335	Fidži	0	Dosežena
09.4336	Gvajana	0	Dosežena
09.4337	Indija	0	Dosežena
09.4338	Jamajka	0	Dosežena
09.4339	Kenija	0	Dosežena
09.4340	Madagaskar	100
09.4341	Malavi	100	Dosežena
09.4342	Mauritius	0	Dosežena
09.4343	Mozambik	0	Dosežena
09.4344	Saint Kitts in Nevis	0	Dosežena
09.4345	Surinam	—
09.4346	Svazi	0	Dosežena
09.4347	Tanzanija	100
09.4348	Trinidad in Tobago	100
09.4349	Uganda	—
09.4350	Zambija	0	Dosežena
09.4351	Zimbabve	0	Dosežena

Preferencialni sladkor AKP–INDIJA

Naslov IV Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2006/2007

Zaporedna številka	Zadevna država	% zahtevanih količin za izdajo za teden od 10. do 14. julija 2006	Meja
09.4331	Barbados	100
09.4332	Belize	100
09.4333	Slonokoščena obala	100
09.4334	Republika Kongo	100
09.4335	Fidži	100
09.4336	Gvajana	100
09.4337	Indija	100
09.4338	Jamajka	100
09.4339	Kenija	100
09.4340	Madagaskar	100
09.4341	Malavi	100
09.4342	Mauritius	100
09.4343	Mozambik	100
09.4344	Saint Kitts in Nevis	100
09.4345	Surinam	100
09.4346	Svazi	100
09.4347	Tanzanija	100
09.4348	Trinidad in Tobago	100
09.4349	Uganda	100
09.4350	Zambija	100
09.4351	Zimbabve	100

Sladkor iz koncesij CXL

Naslov VI Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2006/2007

Zaporedna številka	Zadevna država	% zahtevanih količin za izdajo za teden od 10. do 14. julija 2006	Meja
09.4317	Avstralija	500	Dosežena
09.4318	Brazilija	0	Dosežena
09.4319	Kuba	50	Dosežena
09.4320	Druge tretje države	0	Dosežena

Balkanski sladkor

Naslov VII Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2006/2007

Zaporedna številka	Zadevna država	% zahtevanih količin za izdajo za teden od 10. do 14. julija 2006	Meja
09.4324	Albanija	100
09.4325	Bosna in Hercegovina	0	Dosežena
09.4326	Srbija, Črna gora in Kosovo	100

Tržno leto 2006

Zaporedna številka	Zadevna država	% zahtevanih količin za izdajo za teden od 10. do 14. julija 2006	Meja
09.4327	Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija	100

20.7.2006

Uradni list Evropske unije

L 198/15

SKLEP SVETA

z dne 29. maja 2006

o sklenitvi Pogodbe o Energetski skupnosti s strani Evropske skupnosti

(2006/500/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 47(2), 55, 83, 89, 95, 133 in 175 v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in z drugim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Sklepom Sveta z dne 17. maja 2004 je Komisija z Republiko Albanijo, Republiko Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Hrvaško, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Republiko Črno goro, Romunijo, Republiko Srbijo in Misijo začasne uprave Združenih narodov na Kosovu (v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244) izpogajala Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti (v nadaljevanju „Pogodba o Energetski skupnosti)“ z namenom vzpostavitve organizacije integriranega energetskega trga v jugovzhodni Evropi.

(2)	Dne 25. oktobra 2005 je bila v skladu z Sklepom Sveta z dne 17. oktobra 2005 Pogodba o Energetski skupnosti podpisana v imenu Skupnosti.

(3)

Pogodba o Energetski skupnosti zagotavlja oblikovanje integriranega trga z naravnim plinom in elektriko v jugovzhodni Evropi, ki bo ustvaril stabilni regulativni in tržni okvir, ki bo omogočal privabljanje naložb v plinska omrežja, proizvodnjo električne energije in prenosna omrežja, tako da bodo imele vse pogodbenice dostop do stabilne in stalne oskrbe s plinom in elektriko, kar je bistveno za gospodarski razvoj in socialno stabilnost. Pogodba o Energetski skupnosti omogoča vzpostavitev regulativnega okvira, ki bo omogočal učinkovito delovanje energetskih trgov v regiji, vključno z razreševanjem prezasedenosti, čezmejnim pretokom, borzo električne energije in drugim. Namen je torej spodbuditi visoko raven oskrbe s plinom in elektriko za vse prebivalce, kar temelji na obveznostih javnih storitev, in doseči gospodarski in socialni razvoj ter visoko stopnjo zaposlenosti.

(4)

„Solunska agenda za države zahodnega Balkana: približevanje evropskemu združevanju“, ki jo je odobril Evropski svet junija 2003, si prizadeva za nadaljnje utrjevanje dobrih odnosov med Evropsko unijo in zahodnim Balkanom. Pogodba o Energetski skupnosti z oblikovanjem ugodnih gospodarskih pogojev in predpisovanjem izvedbe ustreznih določb pravnega reda Evropskih skupnosti prispeva h gospodarskemu povezovanju ostalih pogodbenic te pogodbe.

(5)	Pogodba o Energetski skupnosti krepi varnost oskrbe pogodbenic te pogodbe tako, da povezuje Grčijo s trgi plina in elektrike v celinskem delu Evropske unije ter spodbuja povezavo Balkana s kaspijskimi, severnoafriškimi in bližnjevzhodnimi rezervami plina.

(6)	Pogodba o Energetski skupnosti omogoča razvoj konkurenčnosti energetskih trgov na širši ravni in izkoriščanje ekonomije obsega.

(7)	Pogodba o Energetski skupnosti izboljšuje okoljske razmere v povezavi s plinom in elektriko ter spodbuja učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije.

(8)	V posebnih primerih, kot je prezasedenost energetskega omrežja, je treba zagotoviti varnost dobave v Energetski skupnosti. Mehanizem medsebojne pomoči, predviden v Pogodbi o Energetski skupnosti, lahko pripomore k blažitvi posledic prezasedenosti, zlasti na ozemlju pogodbenic v smislu te pogodbe.

(9)	Pogodba o Energetski skupnosti omogoča zainteresiranim sosednjim državam, kot je Moldavija, da postanejo opazovalke v Energetski skupnosti.

(10)	Pogodbo o Energetski skupnosti bi bilo torej treba odobriti.

(11)

Energetska skupnost je pri sprejemanju odločitev avtonomna. Evropsko skupnost v Ministrskem svetu in Stalni skupini na visoki ravni, ki sta ustanovljena na podlagi Pogodbe o Energetski skupnosti, zastopata dva predstavnika. Treba bi bilo določiti ustrezna pravila in postopke za organizacijo predstavljanja Evropske skupnosti v okviru institucij Energetske skupnosti, kakor tudi za oblikovanje in izražanje stališča Evropske skupnosti.

(12)	Da bi odločitve Energetske skupnosti imele pravni učinek, Svet oblikuje stališče Evropske skupnosti v skladu z drugim pododstavkom člena 300(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(13)

Države članice, ki jih neposredno zadeva Naslov III, morajo imeti pri uresničevanju ciljev Energetske skupnosti ključno vlogo. Zato je brez poseganja v ustrezne postopke iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti treba zagotoviti dejavno udeležbo teh držav članic v postopkih odločanja in njihovo polno podporo pri izvedbenih ukrepih, ki se bodo sprejemali v skladu s tem naslovom.

(14)	Primerno je določiti pravila za primere, v katerih naj predstavnik Sveta ali Komisije izraža stališča Evropske skupnosti.

(15)	Primerno je določiti poseben postopek za uporabo klavzule o notranjem pregledu, predvidene v členu 100(i), (iii) in (iv) Pogodbe o Energetski skupnosti –

SKLENIL:

Člen 1

1. Pogodba o Energetski skupnosti se odobri v imenu Evropske skupnosti.

2. Besedilo Pogodbe o Energetski skupnosti je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo, pooblaščeno, da v imenu Evropske skupnosti v skladu s členom 1(1) Pogodbe o Energetski skupnosti uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta, ki je v skladu s členom 105 te pogodbe tudi njen depozitar, o odobritvi te pogodbe, s čimer poda pristanek, ki zavezuje Skupnost.

Člen 3

1. Evropsko skupnost v Ministrskem svetu in Stalni skupini na visoki ravni, ki sta ustanovljena na podlagi Pogodbe o Energetski skupnosti, zastopata:

(a)	predstavnik Sveta, ki ga določi država članica, ki predseduje Svetu; če ta država članica za predstavnika Sveta določi predstavnika ene izmed držav članic, ki jo neposredno zadeva Naslov III Pogodbe o Energetski skupnosti, to stori na podlagi rotacije med zadevnimi državami članicami, in

(b)	predstavnik Komisije.

2. Predstavnik Komisije opravlja nalogo podpredsednika Ministrskega sveta in Stalne skupine na visoki ravni.

3. Predstavnik Komisije zastopa Evropsko skupnost v Odboru regulatorjev in v Forumih, ki so ustanovljeni na podlagi Pogodbe o Energetski skupnosti.

Člen 4

1. Stališče, ki ga Evropska skupnost zavzame v Ministrskem svetu, Stalni skupini na visoki ravni in Odboru regulatorjev glede sklepov iz člena 76 Pogodbe o Energetski skupnosti, ki se sprejmejo v skladu s členi 82, 84, 91, 92, 96 in 100 te pogodbe in ki imajo pravne učinke, sprejme Svet v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

2. Stališča iz odstavka 1 glede sklepov Energetske skupnosti, ki sodijo v Naslov III Pogodbe o Energetski skupnosti in se uporabljajo na ozemlju ene ali več držav članic, ne presežejo okvirov pravnega reda Evropskih skupnosti.

3. Stališča iz odstavka 1 glede sklepov Energetske skupnosti, ki sodijo v Naslov IV Pogodbe o Energetski skupnosti in se uporabljajo na ozemlju, kjer se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti pod pogoji, ki so v njej določeni, ne presežejo okvirov pravnega reda Evropskih skupnosti. Stališča iz odstavka 1 pa lahko v posebnih okoliščinah presežejo okvire pravnega reda Evropskih skupnosti v zvezi s Poglavjem IV tega naslova.

4. Brez poseganja v ustrezne postopke iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti se mora Komisija, preden predlaga ukrep iz Naslova III Pogodbe o Energetski skupnosti, ustrezno posvetovati z državami članicami, ki jih ta predlog zadeva.

5. Evropski parlament se takoj in izčrpno obvesti o vsakem sklepu Sveta iz odstavka 1 glede oblikovanja stališča Skupnosti v Ministrskem svetu, Stalni skupini na visoki ravni in Odboru regulatorjev.

6. Stališča Evropske skupnosti, ki jih ta zavzame v okviru institucij Energetske skupnosti, zagotavljajo, da Energetska skupnost ne sprejme nobenega ukrepa, ki bi imel pravne učinke, ki bi:

—	bili v nasprotju s katerim koli delom pravnega reda Evropskih skupnosti,

—	imeli za posledico diskriminacijo med državami članicami ali

—	vplivali na pristojnosti in pravice držav članic EU glede določanja pogojev za izkoriščanje lastnih virov energije, izbiranja med viri energije in splošne strukture oskrbe z energijo.

7. Stališča Evropske skupnosti v Odboru regulatorjev se sprejmejo po posvetovanju z Skupino evropskih regulatorjev za električno energijo in plin (ERGEG) v skladu s Sklepom Komisije 2003/796/ES z dne 11. novembra 2003 o ustanovitvi Skupine evropskih regulatorjev za električno energijo in plin (2).

Člen 5

1. Dokler Evropska skupnost ne zavzame stališča v skladu s členom 4(1), se za sklepe, ki jih Energetska skupnost sprejema v skladu s členom 100(i), (iii) in (iv) Pogodbe o Energetski skupnosti, uporabi postopek, določen v odstavku 2.

2. Svet v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti pooblasti Komisijo na njeno priporočilo za razprave v okviru institucij Energetske skupnosti. Komisija vodi te razprave ob posvetovanju s posebnim odborom, ki ga Svet imenuje za pomoč Komisiji pri izvajanju te naloge, in v okviru direktiv, ki jih lahko nanjo naslovi Svet.

Člen 6

1. Brez poseganja v odstavek 2 izraža stališče Evropske skupnosti v okviru institucij Energetske skupnosti predstavnik Komisije.

2. Glede sklepov v skladu s členom 92 Pogodbe o Energetski skupnosti izraža stališče Evropske skupnosti v Ministrskem svetu predstavnik Sveta.

Člen 7

Tri leta po začetku veljavnosti tega sklepa Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju tega sklepa, skupaj z morebitnimi predlogi za nadaljnje ukrepe.

Člen 8

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 29. maja 2006

Za Svet

Predsednik

M. BARTENSTEIN

(1) Mnenje z dne 18. maja 2005 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL L 296, 14.11.2003, str. 34.

PREVOD

POGODBA O USTANOVITVI ENERGETSKE SKUPNOSTI

POGODBENICE,

ki so:

EVROPSKA SKUPNOST

na eni strani in

NASLEDNJE POGODBENICE

na drugi strani:

—	Republika Albanija, Republika Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Republika Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Republika Črna gora, Romunija, Republika Srbija (v nadaljevanju udeležene pogodbenice), ter

—	Misija Združenih narodov za začasno upravo na Kosovu v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244,

Z NAMENOM KREPITVE Atenskega procesa in Atenskih memorandumov o soglasju iz let 2002 in 2003,

OB UGOTOVITVI, da so Republika Bolgarija, Romunija in Republika Hrvaška države kandidatke za pristop k Evropski uniji, in da je tudi Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija zaprosila za članstvo,

OB UGOTOVITVI, da je Evropski svet v Kopenhagnu decembra 2002 potrdil evropsko perspektivo za Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro kot možnih kandidatkah za pristop k Evropski uniji in poudaril svojo odločenost, da bo podpiral njihova prizadevanja za približevanje k Evropski uniji,

OB SKLICEVANJU NA DEJSTVO, da je Evropski svet v Solunu junija 2003 potrdil „Solunsko agendo za države zahodnega Balkana: približevanje evropskemu združevanju“, katere cilj je nadaljnje utrjevanje odnosov med Evropsko unijo in zahodnim Balkanom in v kateri je Evropska unija spodbudila države te regije, da sprejmejo pravno zavezujoč sporazum o energetskem trgu za jugovzhodno Evropo,

OB SKLICEVANJU na proces Evro-mediteranskega partnerstva in Evropsko sosedsko politiko,

OB SKLICEVANJU na prispevek Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, katerega temelj je potreba po krepitvi sodelovanja med državami in narodi jugovzhodne Evrope in spodbujanju pogojev za mir, stabilnost in gospodarsko rast,

ODLOČENE, da med pogodbenicami ustanovijo integrirani trg za zemeljski plin in elektriko, ki bo temeljil na skupnem interesu in solidarnosti,

UPOŠTEVAJOČ, da lahko ta integrirani trg kasneje zajema tudi druge energetske proizvode in nosilce, kot je utekočinjen zemeljski plin, bencin, vodik ali druge temeljne omrežne infrastrukture,

ODLOČENE, da bodo ustvarile stabilni ureditveni in tržni okvir, ki bo omogočal privabljanje naložb v plinska omrežja, pridobivanje energije in distribucijske mreže, tako da bodo vse pogodbenice imele dostop do stabilne in stalne oskrbe s plinom in elektriko, ki je bistvena za gospodarski razvoj in družbeno stabilnost,

ODLOČENE, da bodo ustvarile enotni ureditveni prostor za trgovanje s plinom in elektriko, ki je nujen za uskladitev geografskega obsega zadevnih proizvodnih trgov,

OB PRIZNAVANJU, da so ozemlja Republike Avstrije, Helenske republike, Republike Madžarske, Italijanske republike in Republike Slovenije naravno integrirana in neposredno povezana z delovanjem trgov za plin in elektriko pogodbenic,

ODLOČENE, da bodo spodbujale visoko raven oskrbe s plinom in elektriko za vse prebivalce, ki temelji na obveznostih javnih služb, in dosegle gospodarski in družbeni napredek ter visoko stopnjo zaposlenosti kot tudi uravnotežen in trajnostni razvoj z ustanovitvijo območja brez notranjih meja za plin in elektriko,

V ŽELJI povečati varnost oskrbe enotnega ureditvenega prostora z zagotavljanjem stabilnega ureditvenega okvira, nujnega za regijo, v kateri se lahko razvijejo povezave s kaspijskimi, severnoafriškimi in bližnjevzhodnimi zalogami plina in izkoristijo domače zaloge zemeljskega plina, premoga in vodne energije,

ZAVEZANE, da bodo izboljšale okoljski položaj glede plina in elektrike, povezane učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije,

ODLOČENE, da bodo razvile širšo konkurenco na trgu plina in elektrike in izkoriščale ekonomije obsega,

UPOŠTEVAJOČ, da je za te cilje treba vzpostaviti široko in integrirano tržno strukturo, ki bo podprta z močnimi organi in učinkovitim nadzorom ter s primerno udeležbo zasebnega sektorja,

UPOŠTEVAJOČ, da je za zmanjšanje pritiska na državne sisteme plina in elektrike in za prispevanje k reševanju lokalnega primanjkljaja plina in elektrike treba vzpostaviti posebna pravila, da bi omogočili trgovanje s plinom in elektriko ta pravila so potrebna, da se vzpostavi enotni ureditveni prostor za geografski obseg zadevnih proizvodnih trgov,

SO SE ODLOČILE, da ustanovijo Energetsko skupnost.

NASLOV I

NAČELA

Člen 1

1. Pogodbenice s to pogodbo med seboj ustanovijo Energetsko skupnost.

2. Države članice Evropske skupnosti lahko postanejo udeleženke Energetske skupnosti v skladu s členom 95 te pogodbe.

Člen 2

1. Naloga Energetske skupnosti je urejati odnose med pogodbenicami in ustvariti pravni in gospodarski okvir glede „omrežne energije“, kakor je opredeljena v odstavku 2, da bi:

(a)

ustvarili stabilni ureditveni in tržni okvir, ki bo omogočal privabljanje naložb v plinska omrežja, pridobivanje energije ter prenosna in distribucijska omrežja, tako da bodo vse pogodbenice imele dostop do stabilne in stalne oskrbe z elektriko, ki je bistvena za gospodarski razvoj in družbeno stabilnost;

(b)	ustvarili enotni ureditveni prostor za trgovanje z omrežno energijo, ki je nujen za uskladitev geografskega obsega zadevnih proizvodnih trgov;

(c)	povečali varnost oskrbe enotnega ureditvenega prostora z zagotavljanjem stabilnega okolja za naložbe, nujnega za regijo, kjer se lahko razvijejo povezave s kaspijskimi, severnoafriškimi in bližnjevzhodnimi zalogami plina in izkoristijo domači viri energije, kot so plin, premog in vodna energija;

(d)	izboljšali okoljski položaj glede omrežne energije in z njo povezane učinkovite rabe energije, spodbujali uporabo obnovljive energije in vzpostavili pogoje za trgovino z energijo v enotnem ureditvenem prostoru;

(e)	razvili konkurenco na trgu omrežne energije na širšem zemljepisnem območju in izkoriščale ekonomije obsega.

2. „Omrežna energija“ vključuje sektorja elektrike in plina, ki spadata na področje uporabe Direktiv Evropske skupnosti 2003/54/ES in 2003/55/ES (1).

Člen 3

Za namene člena 2 so dejavnosti Energetske skupnosti naslednje:

(a)

pogodbenice izvajajo pravni red Evropskih skupnosti glede energije, okolja, konkurenčnosti in obnovljivih virov energije, kakor je opisano v Naslovu II spodaj, prilagojen tako institucionalnemu okviru Energetske skupnosti kot tudi posebnemu položaju vsake pogodbenice (v nadaljevanju „razširitev pravnega reda Evropskih skupnosti“), kakor je nadalje opisano v Naslovu II;

(b)

vzpostavitev posebnega ureditvenega okvira, ki omogoča učinkovito delovanje trgov omrežne energije na ozemljih pogodbenic in delu ozemlja Evropske skupnosti in vključuje oblikovanje enotnega mehanizma za čezmejni prenos ali prevoz omrežne energije in nadzor enostranskih zaščitnih ukrepov (v nadaljevanju „mehanizem za delovanje trgov omrežne energije“), kakor je nadalje opisano v Naslovu III;

(c)

oblikovanje trga omrežne energije za pogodbenice, brez notranjih mej, vključno z usklajevanjem medsebojne pomoči v primeru resne motnje energetskih omrežij ali zunanjih motenj, ki lahko vključuje doseganje skupne zunanje politike za trgovanje z energijo (v nadaljevanju „oblikovanje enotnega energetskega trga“), kakor je nadalje opisano v Naslovu IV.

Člen 4

Komisija Evropskih skupnosti (v nadaljevanju „Evropska komisija“) je koordinator treh dejavnosti, opisanih v členu 3.

Člen 5

Energetska skupnost upošteva pravni red Evropskih skupnosti, opisan v Naslovu II in prilagojen tako institucionalnemu okviru te pogodbe kot posebnemu položaju v vsaki pogodbenici, da bi zagotovili visoko raven varnosti naložb in optimalne naložbe.

Člen 6

Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, bodisi splošne bodisi posebne, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te pogodbe. Pogodbenice omogočijo izpolnjevanje nalog Energetske skupnosti. Pogodbenice se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev te pogodbe.

Člen 7

Vsaka diskriminacija na področju uporabe te pogodbe je prepovedana.

Člen 8

Nobena določba te pogodbe ne vpliva na pravico pogodbenice, da določi pogoje za izkoriščanje svojih energetskih virov, njeno izbiro med različnimi viri energije in splošno strukturo njene oskrbe z energijo.

NASLOV II

RAZŠIRITEV PRAVNEGA REDA EVROPSKIH SKUPNOSTI

POGLAVJE I

Geografsko področje uporabe

Člen 9

Določbe in ukrepi, sprejeti v skladu s tem naslovom, se uporabljajo za ozemlja udeleženih pogodbenic in za ozemlja pod jurisdikcijo Misije Združenih narodov za začasno upravo na Kosovu.

POGLAVJE II

Pravni red Evropskih skupnosti o energetiki

Člen 10

Vsaka pogodbenica izvaja pravni red Evropskih skupnosti o energetiki v skladu s časovnim načrtom za izvajanje ukrepov iz Priloge I.

Člen 11

Za namene te pogodbe pomeni „pravni red Evropskih skupnosti o energetiki“ (i) Direktivo 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo, (ii) Direktivo 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in (iii) Uredbo 1228/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (2).

POGLAVJE III

Pravni red Evropskih skupnosti o okolju

Člen 12

Vsaka pogodbenica izvaja pravni red Evropskih skupnosti o okolju v skladu s časovnim načrtom za izvajanje ukrepov iz Priloge II.

Člen 13

Pogodbenice priznavajo pomembnost Kjotskega protokola. Vsaka pogodbenica si prizadeva pristopiti k Protokolu.

Člen 14

Pogodbenice priznavajo pomen pravil iz Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja. Vsaka pogodbenica si prizadeva izvajati to direktivo.

Člen 15

Po začetku veljavnosti te pogodbe morata biti gradnja in delovanje novih elektrarn v skladu s pravnim redom Evropskih skupnosti o okolju.

Člen 16

Za namene te pogodbe pomeni „pravni red Evropskih skupnosti“ (i) Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997 in Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003, (ii) Direktivo Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS, (iii) Direktivo 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav, in (iv) člen 4(2) Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic.

Člen 17

Določbe in ukrepi, sprejeti v skladu s tem poglavjem, se uporabljajo za omrežno energijo.

POGLAVJE IV

Pravni red Evropskih skupnosti o konkurenci

Člen 18

1. Kolikor lahko vpliva na trgovino z omrežno energijo med pogodbenicami, je s pravilnim delovanjem te pogodbe nezdružljivo sledeče:

(a)	vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja med podjetji, katerih cilj ali posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence;

(b)	vsaka zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na trgu pogodbenic ali na njegovem znatnem delu;

(c)	vsaka državna pomoč, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali nekaterim energetskim virom.

2. Vsa ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil iz členov 81, 82 in 87 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (priložena v Prilogi III).

Člen 19

Vsaka pogodbenica zagotovi, da se glede javnih podjetij ali podjetij, katerim je odobrila posebne ali izključne pravice, 6 mesecev po začetku veljavnosti te pogodbe uporabljajo načela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člen 86(1) in (2) Pogodbe (priložena v Prilogi III).

POGLAVJE V

Pravni red Evropskih skupnosti o obnovljivih virih energije

Člen 20

Pogodbenice v roku enega leta od začetka veljavnosti te pogodbe Evropski komisiji predložijo načrte za izvajanje Direktive 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo in Direktive 2003/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza. Evropska komisija predloži načrt vsake pogodbenice v sprejetje Ministrskemu svetu.

POGLAVJE VI

Skladnost s splošno uporabnimi standardi Evropske skupnosti

Člen 21

V roku enega leta od začetka veljavnosti te pogodbe Sekretariat sestavi seznam splošno uporabnih standardov Evropske skupnosti, ki se ga predloži v sprejetje Ministrskemu svetu.

Člen 22

V roku enega leta od sprejetja tega seznama pogodbenice sprejmejo razvojne načrte za uskladitev svojih sektorjev omrežne energije s temi splošno uporabnimi standardi Evropske skupnosti.

Člen 23

„Splošno uporabni standardi Evropske skupnosti“ se nanašajo na vse tehničnosistemske standarde, ki se uporabljajo znotraj Evropske skupnosti, in so nujni za varno in učinkovito upravljanje sistemov, vključno z vidiki prenosa, čezmejnih povezav, modulacij in splošnih tehničnosistemskih varnostnih standardov, ki so jih, kakor je ustrezno, izdali Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC) in podobni organi za standardizacijo, oz. kakor jih je izdala Zveza za koordinacijo prenosa električne energije (UCTE) in Evropska zveza za racionalizacijo energetskih izmenjav (Easeegas) v okviru splošnega določanja pravil in poslovnih praks.

POGLAVJE VII

Prilagoditev in razvoj pravnega reda Evropskih skupnosti

Člen 24

Za izvajanje tega naslova sprejme Energetska skupnost ukrepe za prilagoditev pravnega reda Evropskih skupnosti, opisanega v tem naslovu, ob upoštevanju tako institucionalnega okvira te pogodbe kot tudi posebnega položaja vsake pogodbenice.

Člen 25

Energetska skupnost lahko sprejme ukrepe za izvedbo sprememb pravnega reda Evropskih skupnosti, opisanega v tem naslovu, v skladu z razvojem prava Evropskih skupnosti.

NASLOV III

MEHANIZMI ZA DELOVANJE TRGOV ZA OMREŽNO ENERGIJO

POGLAVJE I

Geografsko področje uporabe

Člen 26

Določbe in ukrepi, sprejeti v skladu s tem naslovom, se uporabljajo za ozemlja udeleženih pogodbenic, ozemlja pod jurisdikcijo Misije Združenih narodov za začasno upravo na Kosovu in ozemlja Evropske skupnosti iz člena 27.

Člen 27

Določbe in ukrepi, sprejeti v skladu s tem naslovom, se glede Evropske skupnosti uporabljajo za ozemlja Republike Avstrije, Helenske republike, Republike Madžarske, Italijanske republike in Republike Slovenije. Po pristopu udeležene pogodbenice k Evropski uniji se določbe in ukrepi, sprejeti v skladu s tem naslovom, brez nadaljnjih formalnosti uporabljajo tudi za ozemlje navedene nove države članice.

POGLAVJE II

Mehanizmi za dolge prevoze omrežne energije

Člen 28

Energetska skupnost sprejme dodatne ukrepe za ustanovitev enotnega mehanizma za čezmejni prenos in/ali prevoz omrežne energije.

POGLAVJE III

Varnost oskrbe

Člen 29

Pogodbenice v roku enega leta od začetka veljavnosti te pogodbe sprejmejo izjave o varnosti oskrbe, kjer opišejo zlasti raznolikost oskrbe, tehnološko varnost in zemljepisno poreklo uvoženih goriv. Izjave se pošljejo Sekretariatu in so na voljo vsem pogodbenicam te pogodbe. Izjave se posodobijo vsaki dve leti. Sekretariat nudi navodila in pomoč v zvezi s temi izjavami.

Člen 30

Člena 29 ni mogoče razlagati, da zahteva, da je treba spremeniti energetske politike ali nakupne prakse.

POGLAVJE IV

Energetska oskrba prebivalcev

Člen 31

Energetska skupnost pospešuje visoko raven dobave omrežne energije vsem svojim prebivalcem v okviru meja obveznosti zagotavljanja javnih služb, ki so vsebovane v zadenem pravnem redu Evropskih skupnosti o energetiki.

Člen 32

V ta namen lahko Energetska skupnost sprejme ukrepe za:

(a)	omogočanje splošne dobave električne energije;

(b)	pospeševanje učinkovite politike obvladovanja povpraševanja;

(c)	zagotavljanje poštene konkurence.

Člen 33

Energetska skupnost lahko izda priporočila za podporo učinkovite reforme sektorjev omrežne energije pogodbenic, med drugim tudi za zviševanje ravni plačila vseh kupcev za energijo in za pospeševanje cenovne dostopnosti cen omrežne energije za potrošnike.

POGLAVJE V

Usklajevanje

Člen 34

Energetska skupnost lahko sprejme ukrepe o skladnosti tržnih načrtov za delovanje trgov omrežne energije, kot tudi o medsebojnem priznavanju dovoljenj, in ukrepe za pospeševanje svobodnega ustanavljanja podjetij za omrežno energijo.

POGLAVJE VI

Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije

Člen 35

Energetska skupnost lahko sprejme ukrepe za pospeševanje razvoja na področjih obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, upoštevajoč njihove prednosti za varnost oskrbe, varovanje okolja, socialno kohezijo in regionalni razvoj.

POGLAVJE VII

Zaščitni ukrepi

Člen 36

V primeru nenadne krize na trgu omrežne energije na ozemljih udeleženih pogodbenic, ozemlja pod jurisdikcijo Misije Združenih narodov za začasno upravo na Kosovu ali ozemlja Evropske skupnosti iz člena 27, ko je ogrožena fizična zaščita in varnost ljudi, naprave ali objekta ali celovitost sistema omrežne energije na tem ozemlju, lahko zadevna pogodbenica začasno sprejme potrebne zaščitne ukrepe.

Člen 37

Ti zaščitni ukrepi smejo povzročiti le najmanjše možne motnje v delovanju trga omrežne energije pogodbenic, po obsegu pa ne smejo preseči okvira, ki je nujno potreben za odpravo nenadno nastalih težav. Zadevni ukrepi ne smejo izkrivljati konkurence ali škodljivo vplivati na trgovino na način, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

Člen 38

Zadevna pogodbenica o teh zaščitnih ukrepih nemudoma uradno obvesti Sekretariat, ki takoj obvesti druge pogodbenice.

Člen 39

Energetska skupnost lahko odloči, da zaščitni ukrepi, ki jih sprejme zadevna pogodbenica, niso v skladu z določbami tega poglavja, in od te pogodbenice zahteva, da navedene zaščitne ukrepe ukine ali spremeni.

NASLOV IV

OBLIKOVANJE ENOTNEGA ENERGETSKEGA TRGA

POGLAVJE I

Geografsko področje uporabe

Člen 40

Določbe in ukrepi, sprejeti v skladu s tem naslovom, se uporabljajo za ozemlja, za katera se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropskih skupnosti pod pogoji, določenimi v navedeni pogodbi, za ozemlja udeleženih pogodbenic in za ozemlje pod jurisdikcijo Misije Združenih narodov za začasno upravo na Kosovu.

POGLAVJE II

Enotni energetski trg

Člen 41

1. Med pogodbenicami so prepovedane carine in količinske omejitve pri uvozu in izvozu omrežne energije ter vsi ukrepi z enakim učinkom. Ta prepoved se uporablja tudi za carine fiskalne narave.

2. Odstavek 1 ne izključuje količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom, če so utemeljeni z javnim redom ali javno varnostjo, varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin ali z varstvom industrijske in poslovne lastnine. Take omejitve ali ukrepi pa ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med pogodbenicami.

Člen 42

1. Energetska skupnost lahko sprejme ukrepe s ciljem oblikovanja enotnega trga brez notranjih meja za omrežno energijo.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za fiskalne ukrepe, za ukrepe glede prostega pretoka oseb in za ukrepe glede pravic in interesov zaposlenih oseb.

POGLAVJE III

Politika zunanje trgovine na področju energetike

Člen 43

Energetska skupnost lahko sprejme ukrepe, potrebne za upravljanje izvoza in uvoza omrežne energije v tretje države in iz tretjih držav, da bi zagotovili enak dostop do trgov tretjih držav in iz njih, ob upoštevanju osnovnih okoljskih standardov ali varnega delovanja notranjega energetskega trga.

POGLAVJE IV

Medsebojna pomoč v primeru motnje

Člen 44

V primeru motnje oskrbe z omrežno energijo v eni od pogodbenic, ki zadeva drugo pogodbenico ali tretjo državo, pogodbenice poiščejo hitro rešitev v skladu z določbami tega poglavja.

Člen 45

Na zahtevo pogodbenice, ki jo je motnja neposredno prizadela, se sestane Ministrski svet. Ministrski svet lahko kot odziv na motnjo sprejme potrebne ukrepe.

Člen 46

V roku enega leta od začetka veljavnosti te pogodbe Ministrski svet sprejme proceduralni akt za delovanje obveznosti medsebojne pomoči iz tega poglavja, ki lahko vsebuje podelitev pooblastil za sprejetje začasnih ukrepov Stalni skupini na visoki ravni.

NASLOV V

ORGANI ENERGETSKE SKUPNOSTI

POGLAVJE I

Ministrski svet

Člen 47

Ministrski svet zagotavlja, da se dosežejo cilji, določeni v tej pogodbi. Ministrski svet:

(a)	določa splošne smernice politike;

(b)	sprejema ukrepe;

(c)	sprejema proceduralne akte, ki lahko pod natančno določenimi pogoji vključujejo podelitev posebnih nalog, pooblastil in obveznosti za izvajanje politike Energetske skupnosti Stalni skupini na visoki ravni, Odboru regulatorjev ali Sekretariatu.

Člen 48

Ministrski svet sestavljajo po en predstavnik vsake pogodbenice in dva predstavnika Evropske skupnosti. Njegovih sestankov se lahko udeleži po en predstavnik brez glasovalne pravice na vsako udeleženko.

Člen 49

Ministrski svet sprejme svoj interni poslovnik s proceduralnim aktom.

Člen 50

Predsedstvo rotira med pogodbenicami vsakih 6 mesecev po zaporedju, ki ga določi proceduralni akt Ministrskega sveta. Predsedstvo skliče Ministrski svet v kraju, ki ga samo določi. Ministrski svet se sestane najmanj enkrat na vsakih 6 mesecev. Sestanke pripravlja Sekretariat.

Člen 51

Predsedstvo predseduje Ministrskemu svetu, pri tem pa mu kot podpredsednika pomagata predstavnik Evropske skupnosti in predstavnik naslednjega predsedstva. Predsedstvo in podpredsednika pripravita osnutek dnevnega reda.

Člen 52

Ministrski svet predloži letno poročilo o dejavnostih Energetske skupnosti Evropskemu parlamentu in parlamentom udeleženih pogodbenic in udeleženk.

POGLAVJE II

Stalna skupina na visoki ravni

Člen 53

Stalna skupina na visoki ravni:

(a)	pripravlja delo Ministrskega sveta;

(b)	daje privoljenje prošnjam za tehnično pomoč s strani mednarodnih donatorskih organizacij, mednarodnih finančnih institucij in bilateralnih donatorjev;

(c)	poroča Ministrskemu svetu o napredku pri doseganju ciljev te pogodbe;

(d)	sprejema ukrepe, če jo za to pooblasti Ministrski svet;

(e)	sprejema proceduralne akte, brez podeljevanja nalog, pooblastil in obveznosti drugim organom Energetske skupnosti;

(f)	razpravlja o razvoju pravnega reda Evropskih skupnosti iz Naslova II na podlagi poročila, ki ga redno pošilja Evropska komisija.

Člen 54

Stalno skupino na visoki ravni sestavlja po en predstavnik vsake pogodbenice in dva predstavnika Evropske skupnosti. Njenih sestankov se lahko udeleži po en predstavnik brez glasovalne pravice na vsako udeleženko.

Člen 55

Stalna skupina na visoki ravni sprejme svoj interni poslovnik s proceduralnim aktom.

Člen 56

Predsedstvo skliče Stalno skupino na visoki ravni v kraju, ki ga samo določi. Sestanke pripravi Sekretariat.

Člen 57

Predsedstvo predseduje Stalni skupini na visoki ravni, pri tem pa mu kot podpredsednika pomagata predstavnik Evropske skupnosti in predstavnik naslednjega predsedstva. Predsedstvo in podpredsednika pripravita osnutek dnevnega reda.

POGLAVJE III

Odbor regulatorjev

Člen 58

Odbor regulatorjev:

(a)	svetuje Ministrskemu svetu ali Stalni skupini na visoki ravni o podrobnostih statuarnih, tehničnih in regulativnih pravil;

(b)	izdaja priporočila v čezmejnih sporih, ki vključujejo dva ali več regulatorjev, na zahtevo enega od njih;

(c)	sprejema ukrepe, če ga za to pooblasti Ministrski svet;

(d)	sprejema proceduralne akte.

Člen 59

Odbor regulatorjev sestavljajo po en predstavnik regulatorja na področju energetike vsake pogodbenice v skladu z zadevnimi deli pravnega reda Evropskih skupnosti o energetiki. Evropsko skupnost predstavlja Evropska komisija, ki ji pomagata po en regulator vsake udeleženke in en predstavnik Skupine evropskih regulatorjev za električno energijo in plin (ERGEG). Če ima pogodbenica ali udeleženka za plin in za elektriko različna regulatorja, se na podlagi dnevnega reda določi, kateri regulator se bo udeležil sestanka Odbora regulatorjev.

Člen 60

Odbor regulatorjev sprejme svoj interni poslovnik s proceduralnim aktom.

Člen 61

Odbor regulatorjev izvoli predsednika za obdobje, ki ga določi sam. Evropska komisija opravlja naloge podpredsednika. Predsednik in podpredsednik pripravita osnutek dnevnega reda.

Člen 62

Odbor regulatorjev se sestaja v Atenah.

POGLAVJE IV

Foruma

Člen 63

Energetski skupnosti svetujeta Foruma, sestavljena iz predstavnikov vseh zainteresiranih strani, vključno z industrijo, regulatorji, skupinami predstavnikov industrije in potrošniki.

Člen 64

Forumoma predseduje predstavnik Evropske skupnosti.

Člen 65

Sklepi Forumov se sprejmejo s soglasjem. Posreduje se jih Stalni skupini na visoki ravni.

Člen 66

Forum za električno energijo se sestaja v Atenah. Forum za plin se sestaja v kraju, ki ga bo s proceduralnim aktom določil Ministrski svet.

POGLAVJE V

Sekretariat

Člen 67

Sekretariat:

(a)	zagotavlja administrativno podporo Ministrskemu svetu, Stalni skupini na visoki ravni, Odboru regulatorjev in Forumoma;

(b)	pregleduje pravilno izvajanje obveznosti pogodbenic po tej pogodbi in Ministrskemu svetu predloži letno poročilo o napredku;

(c)	pregleduje in pomaga Evropski komisiji pri usklajevanju dejavnosti donatorjev na ozemljih udeleženih pogodbenic in ozemlju pod jurisdikcijo Misije Združenih narodov za začasno upravo na Kosovu, ter donatorjem zagotavlja administrativno podporo;

(d)	izvaja druge naloge, za katere ga pooblašča ta pogodba ali proceduralni akt Ministrskega sveta, brez pooblastil za sprejemanje ukrepov; ter

(e)	sprejema proceduralne akte.

Člen 68

Sekretariat sestavljajo direktor in osebje, ki je potrebno za delovanje Energetske skupnosti.

Člen 69

Direktor Sekretariata se imenuje s proceduralnim aktom Ministrskega sveta. Ministrski svet s proceduralnim aktom določi pravila za zaposlovanje, delovne pogoje in geografsko ravnotežje osebja Sekretariata. Osebje izbere in imenuje direktor.

Člen 70

Direktor in osebje pri opravljanju svojih nalog ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil od nobene pogodbenice te pogodbe. Delovati morajo nepristransko in pospeševati interese Energetske skupnosti.

Člen 71

Direktor Sekretariata ali imenovani namestnik nudi pomoč pri delu Ministrskega sveta, Stalne skupine na visoki ravni, Odbora regulatorjev in Forumov.

Člen 72

Sedež sekretariata je na Dunaju.

POGLAVJE VI

Proračun

Člen 73

Vsaka pogodbenica prispeva k proračunu Energetske skupnosti, kakor je določeno v Prilogi IV. Višina prispevkov se lahko na zahtevo katere koli pogodbenice pregleda vsakih pet let s proceduralnim aktom Ministrskega sveta.

Člen 74

Ministrski svet vsaki dve leti s proceduralnim aktom sprejme proračun Energetske skupnosti. Proračun pokriva stroške poslovanja Energetske skupnosti, ki so potrebni za delovanje njenih organov. Izdatki vsakega od organov se določijo v posebnem delu proračuna. Ministrski svet sprejme proceduralni akt, ki določa postopek za izvajanje proračuna, predložitev ter revizijo računov in pregled.

Člen 75

Direktor Sekretariata izvaja proračun v skladu s proceduralnim aktom, sprejetim na podlagi člena 74, in o tem letno poroča Ministrskemu svetu. Ministrski svet se lahko, če je primerno, s proceduralni aktom odloči, da bo preverjanje pravilnega izvrševanja proračuna poveril neodvisnim revizorjem.

NASLOV VI

POSTOPEK ODLOČANJA

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 76

Ukrepi se lahko sprejmejo v obliki sklepa ali priporočila.

Sklep je v celoti zavezujoč za vse, na katere je naslovljen.

Priporočilo ni zavezujoče. Pogodbenice storijo vse v svoji moči, da izvajajo priporočila.

Člen 77

Z izjemo določb člena 80 ima vsaka pogodbenica po en glas.

Člen 78

Ministrski svet, Stalna skupina na visoki ravni ali Odbor regulatorjev lahko odloča le, če sta zastopani dve tretjini pogodbenic. Vzdržani glasovi prisotnih pogodbenic se ne štejejo kot oddani glasovi.

POGLAVJE II

Ukrepi iz Naslova II

Člen 79

Ministrski svet, Stalna skupina na visoki ravni ali Odbor regulatorjev sprejme ukrepe iz Naslova II na predlog Evropske komisije. Evropska komisija lahko spremeni ali umakne svoj predlog kadar koli med postopkom za sprejetje ukrepov.

Člen 80

Vsaka pogodbenica ima po en glas.

Člen 81

Ministrski svet, Stalna skupina na visoki ravni ali Odbor regulatorjev odloča z večino oddanih glasov.

POGLAVJE III

Ukrepi iz Naslova III

Člen 82

Ministrski svet, Stalna skupina na visoki ravni ali Odbor regulatorjev sprejme ukrepe iz Naslova III na predlog pogodbenice ali Sekretariata.

Člen 83

Ministrski svet, Stalna skupina na visoki ravni ali Odbor regulatorjev odloča z dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki morajo vključevati pozitiven glas Evropske skupnosti.

POGLAVJE IV

Ukrepi iz Naslova IV

Člen 84

Ministrski svet, Stalna skupina na visoki ravni ali Odbor regulatorjev sprejme ukrepe iz Naslova IV na predlog pogodbenice.

Člen 85

Ministrski svet, Stalna skupina na visoki ravni ali Odbor regulatorjev sprejme ukrepe soglasno.

POGLAVJE V

Proceduralni akti

Člen 86

Proceduralni akt ureja organizacijske in proračunske zadeve ter zadeve preglednosti Energetske skupnosti, vključno s podelitvijo pooblastil Ministrskega sveta Stalni skupini na visoki ravni, Odboru regulatorjev ali Sekretariatu, in je zavezujoč za organe Energetske skupnosti in, če tako določa proceduralni akt, za pogodbenice.

Člen 87

Z izjemo določb člena 88 se proceduralni akti sprejmejo v skladu s postopkom odločanja, določenem v Poglavju III tega naslova.

Člen 88

Proceduralni akt o imenovanju direktorja Sekretariata iz člena 69 se sprejme z navadno večino na predlog Evropske komisije. Proceduralni akti o proračunskih zadevah, določeni v členih 73 in 74, se sprejmejo s soglasjem na predlog Evropske komisije. Proceduralni akti o podelitvi pooblastil Odboru regulatorjev, kakor je predvideno v členu 47(c), se sprejmejo s soglasjem na predlog pogodbenice ali Sekretariata.

NASLOV VII

IZVAJANJE SKLEPOV IN REŠEVANJE SPOROV

Člen 89

Pogodbenice izvršijo sklepe, naslovljene na njih, v svojem notranjem pravnem sistemu v roku, določenem v sklepu.

Člen 90

1. Če pogodbenica v predvidenem roku ne izpolni kakšne od obveznosti iz te pogodbe ali ne izvrši sklepa, naslovljenega nanjo, lahko katera koli pogodbenica o tem z utemeljeno zahtevo obvesti Ministrski svet, Sekretariat ali Odbor regulatorjev. Zasebni subjekti lahko pri Sekretariatu vložijo pritožbe.

2. Zadevna pogodbenica lahko kot odgovor na zahtevo ali pritožbo sporoči svoje pripombe.

Člen 91

1. Ministrski svet lahko odloči o tem, ali pogodbenica ne izpolnjuje svojih obveznosti. Ministrski svet odloča:

(a)	z navadno večino, če se neizpolnjevanje nanaša na Naslov II;

(b)	z dvotretjinsko večino, če se neizpolnjevanje nanaša na Naslov III;

(c)	soglasno, če se neizpolnjevanje nanaša na Naslov IV.

2. Ministrski svet lahko z navadno večino naknadno sklene, da bo preklical sklep, sprejet v skladu s tem členom.

Člen 92

1. Na zahtevo pogodbenice, Sekretariata ali Odbora regulatorjev lahko Ministrski svet soglasno ugotovi, da ena od pogodbenic huje in vztrajno krši svoje obveznosti v skladu s to pogodbo in lahko sklene, da nekatere pravice, ki izhajajo iz uporabe te pogodbe za zadevno pogodbenico, mirujejo, vključno z glasovalnimi pravicami in pravicami do udeležbe na sestankih in v mehanizmih, določenih v tej pogodbi.

2. Ministrski svet lahko z navadno večino naknadno sklene, da bo preklical sklep, sprejet v skladu s tem členom.

Člen 93

Pri sprejemanju sklepov iz členov 91 in 92 Ministrski svet odloča brez upoštevanja glasu predstavnika zadevne pogodbenice.

NASLOV VIII

RAZLAGA POJMOV

Člen 94

Organi vsak pojem ali koncept iz te pogodbe, ki izhaja iz prava Evropskih skupnosti, razlagajo v skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti ali Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti. Če razlaga teh sodišč ni na voljo, daje usmeritve za razlago te pogodbe Ministrski svet. Slednji lahko prenese to nalogo na Stalno skupino na visoki ravni. Takšne usmeritve ne vplivajo na kasnejšo razlago pravnega reda Evropskih skupnosti s strani Sodišča Evropskih skupnosti ali Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti.

NASLOV IX

UDELEŽENKE IN OPAZOVALKE

Člen 95

Vsaka država članica Evropske skupnosti je lahko na zahtevo, ki jo vloži Ministrskemu svetu, zastopana v Ministrskem svetu, Stalni skupini na visoki ravni in Odboru regulatorjev pod pogoji iz členov 48, 54 in 59 kot udeleženka, in sme sodelovati pri razpravah Ministrskega sveta, Stalne skupine na visoki ravni, Odbora regulatorjev in Forumov.

Člen 96

1. Na podlagi utemeljene zahteve sosednje tretje države lahko Ministrski svet državo soglasno sprejme kot opazovalko. Na podlagi zahteve, ki se predloži Ministrskemu svetu v roku šestih mesecev po začetku veljavnosti te pogodbe, se Moldavija sprejme kot opazovalka.

2. Opazovalke se lahko udeležujejo sestankov Ministrskega sveta, Stalne skupine na visoki ravni, Odbora regulatorjev in Forumov, vendar ne sodelujejo pri razpravi.

NASLOV X

TRAJANJE

Člen 97

Ta pogodba se sklene za obdobje 10 let od dneva začetka veljavnosti. Ministrski svet se lahko soglasno odloči, da bo podaljšal njeno trajanje. Če takšna odločitev ni sprejeta, lahko pogodba nadalje velja med tistimi pogodbenicami, ki so glasovale za podaljšanje, če predstavljajo najmanj dve tretjini vseh pogodbenic Energetske skupnosti.

Člen 98

Vsaka pogodbenica lahko odstopi od te pogodbe z uradnim obvestilom, ki ga s šestmesečnim odpovednim rokom naslovi na Sekretariat.

Člen 99

Če udeležena pogodbenica pristopi k Evropski skupnosti, postane udeleženka, kakor je določeno v členu 95.

NASLOV XI

REVIZIJA IN PRISTOP

Člen 100

Ministrski svet lahko soglasno:

(i)	spremeni določbe Naslovov I do VII;

(ii)	odloči, da bo izvajal druge dele pravnega reda Evropskih skupnosti v zvezi z omrežno energijo;

(iii)

razširi to pogodbo na druge energetske proizvode in nosilce ali druge bistvene omrežne infrastrukture;

(iv)	odobri pristop nove pogodbenice k Energetski skupnosti.

NASLOV XII

KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE

Člen 101

Brez poseganja v člena 102 in 103 določbe iz te pogodbe ne vplivajo na pravice in obveznosti iz sporazumov, ki so jih pogodbenice sklenile pred podpisom te pogodbe. V kolikor ti sporazumi niso združljivi s to pogodbo, zadevna država pogodbenica najkasneje v roku enega leta po začetku veljavnosti te pogodbe sprejme vse potrebne ukrepe za odpravo nastalih neskladnosti.

Člen 102

Nobena obveznost iz te pogodbe ne vpliva na obstoječe obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

Člen 103

Ta pogodba ne vpliva na obveznosti iz sporazumov med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in kakšno izmed pogodbenic na drugi strani. Ta pogodba ne vpliva na obveznosti, ki so bile prevzete med pogajanji za pristop k Evropski uniji.

Člen 104

Do sprejetja proceduralnega akta iz člena 50 vrstni red predsedovanja določa Atenski memorandum o soglasju iz leta 2003 (3).

Člen 105

To pogodbo pogodbenice odobrijo v skladu z lastnimi notranjimi postopki.

Ta pogodba začne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem se Evropska skupnost in šest pogodbenic uradno obvestijo o zaključku za ta namen potrebnih postopkov.

Uradno obvestilo se pošlje Generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije, ki je depozitar te pogodbe.

V POTRDITEV TEGA so pooblaščenci, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

V Atenah, dne petindvajsetega oktobra leta dva tisoč pet

(1) Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo, Uradni list Evropske unije L 176 z dne 15. julija 2003, str. 37–56; in Direktiva 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom, Uradni list Evropske unije št. L 176 z dne 15. julija 2003, str. 57–78.

(2) Uradni list Evropske unije L 176 z dne 15. julija 2003, str. 1–10.

(3) Memorandum o soglasju o regionalnem energetskem trgu v jugovzhodni Evropi in njegovem vključevanju v notranji energetski trg Evropskih skupnosti, podpisan v Atenah 8. decembra 2003.

Atene, 25. oktobra 2005

G. Minco Jordanov,

podpredsednik vlade

Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije

Spoštovani,

Evropska skupnost ob seznanitvi z vašim današnjim pismom potrjuje, da bosta slednje in ta odgovor nadomestila podpis Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti za energijo s strani Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Vendar tega ni mogoče razlagati kot sprejetje ali priznanje poimenovanja s strani Evropske skupnosti v kakršni koli drugi obliki ali vsebini, kakor „Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija“.

Prosim vas, da sprejmete izraze mojega najglobljega spoštovanja.

V imenu Evropske skupnosti

Atene, 25. oktobra 2005

Vaša ekscelenca,

Potrjujem, da je besedilo Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti za energijo sprejemljivo za vlado Republike Makedonije.

Vlada Republike Makedonije meni, da je s tem pismom podpisnica Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti za energijo.

Vendar pa izjavljam, da Republika Makedonija ne sprejema poimenovanja, uporabljenega za mojo državo v zgoraj navedenih dokumentih z upoštevanjem, da je ustavno ime moje države Republika Makedonija.

Sprejmite, prosim, Vaša ekscelenca, izraze mojega najglobljega spoštovanja.

Minčo Jordanov

PRILOGA I

Časovni načrt izvajanja Direktiv 2003/54/ES in 2003/55/ES ter Uredbe (ES) št. 1228/2003 z dne 26. junija 2003

V skladu z odstavkom 2 spodaj in členom 24 te pogodbe vsaka pogodbenica v roku dvanajstih mesecev od začetka veljavnosti te pogodbe izvaja:

(i)	Direktivo 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo;

(ii)	Direktivo 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom;

(iii)

Uredbo (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije.

Vsaka pogodbenica mora zagotoviti, da so upravičeni odjemalci v smislu Direktiv 2003/54/ES in 2004/55/ES:

(i)	od 1. januarja 2008 vsi negospodinjski odjemalci in

(ii)	od 1. januarja 2015 vsi odjemalci.

PRILOGA II

Časovni načrt izvajanja pravnega reda Evropskih skupnosti o okolju

Vsaka pogodbenica začne izvajati Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997 in Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003, ko začne veljati ta pogodba.

2.	Vsaka pogodbenica začne izvajati Direktivo Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS, najkasneje 31. decembra 2011.

3.	Vsaka pogodbenica začne izvajati Direktivo 2001/80/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav najkasneje 31. decembra 2017.

4.	Vsaka pogodbenica začne izvajati člen 4(2) Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic, ko začne veljati ta pogodba.

PRILOGA III

Člen 81 Pogodbe ES

Kot nezdružljivi s skupnim trgom so prepovedani vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, ki bi lahko prizadeli trgovino med državami članicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu, zlasti tisti, ki:

(a)	neposredno ali posredno določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja;

(b)	omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo, trge, tehnični razvoj ali naložbe;

(c)	določajo razdelitev trgov in virov nabave;

(d)	uvajajo neenake pogoje za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji in jih tako postavljajo v podrejen konkurenčni položaj;

(e)	pogojujejo sklepanje pogodb s tem, da sopogodbeniki sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje nimajo nikakršne zveze s predmetom takšnih pogodb.

2.	Vsi sporazumi ali sklepi, ki jih ta člen prepoveduje, so nični.

V naslednjih primerih se lahko določi, da se določbe odstavka 1 ne uporabljajo za:

—	sporazume ali skupine sporazumov med podjetji,

—	sklepe ali skupine sklepov podjetniških združenj,

—	usklajeno ravnanje ali skupine usklajenih ravnanj,

ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka, pri čemer zagotavljajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi, in ki:

(a)	zadevnim podjetjem ne določajo omejitev, ki za doseganje teh ciljev niso nujne;

(b)	takšnim podjetjem glede znatnega dela zadevnih izdelkov ne dajejo možnosti izključitve konkurence.

Člen 82 Pogodbe ES

Kot nezdružljiva s skupnim trgom je prepovedana vsaka zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu, kolikor bi lahko prizadela trgovino med državami članicami.

Takšna zloraba je zlasti:

(a)	neposredno ali posredno določanje nepoštenih nakupnih ali prodajnih cen ali drugih nepoštenih pogojev poslovanja;

(b)	omejevanje proizvodnje, trgov ali tehničnega razvoja na škodo potrošnikov;

(c)	uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji, ki slednje postavlja v podrejen konkurenčni položaj;

(d)	sklepanje pogodb, ki sopogodbenikom narekujejo sprejetje dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje nimajo nikakršne zveze s predmetom takšnih pogodb.

Člen 86(1) in (2) Pogodbe ES

1.	Države članice glede javnih podjetij ali podjetij, katerim so odobrile posebne ali izključne pravice, ne smejo sprejeti ali ohraniti v veljavi ukrepov, ki so v nasprotju s pravili iz te pogodbe, zlasti iz člena 12 in členov 81 do 89.

Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz te pogodbe, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Skupnosti.

Člen 87 Pogodbe ES

Razen če ta pogodba ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

S skupnim trgom je združljivo naslednje:

(a)	pomoč socialnega značaja, dodeljena posameznim potrošnikom, pod pogojem, da je dodeljena brez diskriminacije glede na poreklo zadevnih izdelkov;

(b)	pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki;

(c)	pomoč, dodeljena gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, ki jih je prizadela delitev Nemčije, kolikor je takšna pomoč potrebna za nadomestilo gospodarske škode, ki jo je ta delitev povzročila.

Kot združljivo s skupnim trgom se lahko šteje naslednje:

(a)	pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika;

(b)	pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice;

(c)	pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi;

(d)	pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v Skupnosti v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi;

(e)	druge vrste pomoči, kakršne lahko Svet določi v odločbi, ki jo sprejme s kvalificirano večino na predlog Komisije.

PRILOGA IV

Prispevki v proračun

Pogodbenice	Prispevek v odstotkih
Evropska skupnost	94,9 %
Republika Avstrija	0,1 %
Republika Bolgarija	1 %
Bosna in Hercegovina	0,3 %
Republika Hrvaška	0,5 %
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija	0,1 %
Republika Črna gora	0,1 %
Romunija	2,2 %
Republika Srbija	0,7 %
Misija združenih narodov za začasno upravo na Kosovu	0,1 %

20.7.2006

Uradni list Evropske unije

L 198/41

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 11. maja 2006

o zahtevi, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 1887 in dokumentarno številko C(2006) 1887 COR)

(Besedilo velja za EGP)

(To besedilo razveljavlja in nadomešča besedilo, objavljeno v Uradnem listu L 197 z dne 19. julija 2006, str. 9)

(2006/502/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (1), in zlasti člena 13 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu z Direktivo 2001/95/ES so proizvajalci dolžni dajati na trg le varne proizvode.

(2)

V skladu s členom 13 Direktive 2001/95/ES lahko Komisija, če opazi, da nekateri proizvodi predstavljajo resno nevarnost za zdravje in varnost potrošnikov, pod določenimi pogoji sprejme odločbo, ki zahteva, da države članice sprejmejo začasne ukrepe, s katerimi omejijo ali določijo posebne pogoje za dajanje proizvodov na trg, prepovejo njihovo prodajo in uvedejo potrebne spremljevalne ukrepe za zagotovitev spoštovanje prepovedi ali zahtevajo njihov umik ali odpoklic iz prometa.

(3)

Takšna odločba je odvisna od dejstev, da se države članice bistveno razlikujejo pri sprejetem pristopu ali pristopu, ki ga je glede zadevne nevarnosti šele treba sprejeti; nevarnosti, glede na naravo vprašanja varnosti proizvoda, ni mogoče obravnavati na način, ki bi bil združljiv s stopnjo nujnosti primera, v skladu z drugimi postopki, določenimi s posebno zakonodajo Skupnosti, ki velja za zadevne proizvode; nevarnost se lahko učinkovito odpravi le s sprejetjem primernih ukrepov, ki veljajo na ravni Skupnosti, da se zagotovi dosledna in visoka raven varovanja zdravja in varnosti potrošnikov ter ustrezno delovanje notranjega trga.

(4)

Vžigalniki so sami po sebi nevarni proizvodi, ker so vir plamena ali toplote in ker vsebujejo vnetljivim gorivom. Predstavljajo resno nevarnost, posebej kadar jih otroci napačno uporabijo, kar lahko povzroči požare, poškodbe ali celo smrtne primere. Ob upoštevanju samih po sebi nevarnih lastnosti vžigalnikov, velikega števila kosov, danih na trg, in predvidljivih okoliščin uporabe je treba, glede na možno uporabo vžigalnikov pri igri otrok, obravnavati resnost nevarnosti, ki jo ti predstavljajo za varnost otrok.

(5)

Resno nevarnost, ki jo predstavljajo vžigalniki, potrjujejo razpoložljivi podatki in informacije o požarih v EU, povezanih z otroki, ki se igrajo z vžigalniki. Poročilo, ki ga je februarja 1997 objavilo Ministrstvo za trgovino in industrijo Združenega kraljestva, z naslovom „Evropska raziskava – nesreče, ki jih povzročijo otroci, stari manj kot 5 let, ki se igrajo s cigaretnimi vžigalniki in vžigalicami“, je v EU za leto 1997 ocenilo skupaj okoli 1 200 požarov, 260 poškodb in 20 smrti. Novejši podatki potrjujejo, da veliko število hudih nesreč, vključno s smrtmi, v EU še vedno povzročijo otroci, ki se igrajo z vžigalniki brez varovala.

(6)

Zakonodaja, ki določa zahteve o varnosti vžigalnikov za otroke, enakovredne zahtevam v tej odločbi, obstaja v Avstraliji, Kanadi, Novi Zelandiji in Združenih državah Amerike (ZDA). Pred uvedbo zakonodaje je bila v ZDA opravljena raziskava. Predlog uredbe o vžigalnikih iz leta 1993 s strani Komisije Združenih držav za varnost potrošniških proizvodov vsebuje oceno, da so vžigalniki, ki so jih uporabljali otroci, povzročili več kot 5 000 požarov, 1 150 poškodb in 170 smrtnih primerov v ZDA.

(7)	Zahteva ZDA o varnosti za otroke je bila uvedena leta 1994. Raziskava o učinkovitosti zahteve je leta 2002 poročala o 60-odstotnem zmanjšanju požarov, poškodb in smrtnih primerov.

(8)	Na posvetovanju držav članic v Odboru, ustanovljenem s členom 15 Direktive 2001/95/ES, so se pokazale velike razlike v pristopu držav članic pri obravnavanju nevarnosti, ki jih predstavljajo vžigalniki, ki niso varni za otroke.

(9)

Z varnostjo vžigalnikov sta povezana dva tehnična standarda: evropski in mednarodni standard EN ISO 9994:2002 „Vžigalniki – Varnostna specifikacija“, ki določa tehnične zahteve za kakovost, zanesljivost in varnost vžigalnikov, skupaj z ustreznimi proizvodnimi preskusnimi postopki, vendar ne vključuje tehničnih zahtev v zvezi z varnostjo otrok, in evropski standard EN 13869:2002 „Vžigalniki, varni za otroke – Varnostne zahteve in preskusne metode“, ki določa tehnične zahteve v zvezi z varnostjo otrok.

(10)

Sklicevanje na standard EN ISO 9994:2002 je Komisija objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) v skladu s postopkom, določenim v členu 4 Direktive 2001/95/ES, ki ustvarja domnevo o skladnosti s splošno varnostno zahtevo Direktive 2001/95/ES v zvezi z nevarnostmi, zajetimi v tem standardu. Nekatere države članice so menile, da bi morala Komisija za obravnavanje varnosti otrok v Uradnem listu objaviti tudi sklicevanje na standard EN 13869:2002. Vendar pa so druge države članice menile, da je treba standard EN 13869:2002 najprej bistveno popraviti.

(11)	Ob pomanjkanju ukrepov Skupnosti glede vžigalnikov, varnih za otroke, in prepovedi neobičajnih vžigalnikov lahko nekatere države članice sprejmejo različne nacionalne ukrepe. Uvedba takih ukrepov bi neizogibno povzročila neenotno raven zaščite in ovire za trgovanje z vžigalniki v Skupnosti.

(12)

Posebne zakonodaje Skupnosti, ki velja za vžigalnike, ni. Nevarnosti ni mogoče učinkovito odpraviti v skladu z drugimi postopki, določenimi v posebnih predpisih zakonodaje Skupnosti, ob upoštevanju narave problema varnosti glede na proizvod, in na način, združljiv s stopnjo nujnosti primera. Zato je nujno treba uporabiti Odločbo v skladu s členom 13 Direktive 2001/95/ES.

(13)

Glede na resno nevarnost, ki jo predstavljajo vžigalniki, in da se zagotovi stalna visoka raven varovanja zdravja in zaščite potrošnika v celotni EU ter se izogne oviram pri trgovanju, je treba v skladu s členom 13 Direktive 2001/95/ES sprejeti začasno odločbo. Taka odločba mora v kratkem času zagotoviti, da vžigalniki, dani na trg, izpolnjujejo pogoj o varnosti za otroke. V pričakovanju stalne rešitve na podlagi mednarodnih soglasij mora preprečiti nadaljnje poškodbe in smrtne primere.

(14)

Zahteva o varnosti otrok v tej odločbi mora zajemati vžigalnike za enkratno uporabo, saj ti predstavljajo posebej veliko nevarnost, da jih otrok napačno uporabi. Raziskava „Harwood’s study“, ki je bila leta 1987 izvedena v ZDA, je pokazala, da je v povprečju 96 % nesreč, ki jih povzročijo otroci pri igri z vžigalniki, povzročenih z vžigalniki za enkratno uporabo. V zelo malo nesreč so vključeni vžigalniki, ki niso za enkratno uporabo, predvsem tako imenovani luksuzni in pol-luksuzni vžigalniki, ki so zasnovani, izdelani in dani na trg tako, da zagotavljajo stalno pričakovano varno uporabo v daljšem obdobju, ki imajo pisno garancijo in so podprti s po-prodajnimi storitvami za zamenjavo ali popravila delov za celotno življenjsko dobo, zanje pa so značilni prefinjeno oblikovanje z uporabo dragih materialov, luksuzen izgled in nizka stopnja nadomestljivosti z drugimi vžigalniki ter prodaja v skladu z prestižom in luksuzno podobo znamke. Ti rezultati podpirajo dejstvo, da ljudje bolj pazijo na vžigalnike večje vrednosti, ki so namenjeni za daljšo uporabo.

(15)

Prepovedati je treba vse vžigalnike, ki so zelo podobni drugim predmetom, za katere je znano, da so otrokom privlačni ali so jim namenjeni. To vključuje, vendar ni omejeno na, vžigalnike, katerih oblika spominja na junake iz risank, igrače, pištole, ure, telefone, glasbene inštrumente, vozila, človeško telo ali dele človeškega telesa, živali, hrano in pijačo, vžigalnike, ki igrajo glasbo ali imajo utripajoče luči ali premikajoče dele ali druge zabavne značilnosti, ki jih ponavadi imenujemo „neobičajni vžigalniki“ in ki predstavljajo veliko nevarnost, da jih otroci napačno uporabijo.

(16)

Da se proizvajalcem vžigalnikov omogoči uporaba zahteve o varnosti za otroke, se je primerno sklicevati na ustrezne tehnične zahteve evropskega standarda EN 13869:2002, tako da so vžigalniki, ki so v skladu z ustreznimi predpisi nacionalnih standardov, s katerimi je bil prevzet evropski standard, domnevno v skladu z zahtevami te odločbe za varnost otrok. Z istim namenom se mora tudi za vžigalnike, ki so v skladu z ustreznimi predpisi držav, ki niso članice EU, v katerih veljajo zahteve glede varnosti otrok, enakovredne zahtevam iz te odločbe, domnevati, da so v skladu z zahtevami te odločbe glede varnosti otrok.

(17)

Dosledna in učinkovita uveljavitev zahteve o varnosti za otroke, določena s to odločbo, zahteva od proizvajalcev, da na zahtevo pooblaščenih organov predložijo poročila o preskusih glede varnosti za otroke, ki so jih izvedli organi za preskušanje, pooblaščeni s strani akreditacijskih organov, ki so člani mednarodnih akreditacijskih organizacij, ali drugače za to priznani organi, ali zagotovili organi za preskušanje, ki so jih za izvajanje tega tipa preskusa pooblastili organi oblasti držav, v katerih se uporabljajo varnostne zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz te odločbe. Proizvajalci vžigalnikov morajo na zahtevo pristojnim organom, določenim v členu 6 Direktive 2001/95/ES, takoj zagotoviti vse potrebne dokumente. Če proizvajalec take dokumentacije ne more zagotoviti v roku, ki ga določi pristojni organ, je treba vžigalnike umakniti s trga.

(18)

V skladu s členom 5(2) Direktive 2001/95/ES morajo distributerji pomagati pri zagotavljanju skladnosti vžigalnikov, ki jih dobavljajo, z zahtevami o varnosti za otroke, ki jih določa ta odločba. Zlasti morajo sodelovati s pristojnimi organi in jim na njihovo zahtevo posredovati dokumentacijo, potrebno za sledenje porekla vžigalnikov.

(19)

Treba je določiti najkrajša možna prehodna obdobja, ko proizvajalci uvedejo ukrepe, določene s to odločbo, v skladu s potrebo po preprečevanju nadaljnjih nesreč ob upoštevanju tehničnih omejitev in zagotavljanju sorazmernosti. Države članice potrebujejo tudi prehodna obdobja za zagotovitev, da so ukrepi učinkovito uporabljeni ob upoštevanju velike količine vžigalnikov, ki se prodaja v EU na leto, in veliko distribucijskih poti, uporabljenih za dajanje na trg. Zato se mora obveznost proizvajalcev, da dajejo na trg samo vžigalnike, ki so varni za otroke, uporabljati deset mesecev po datumu uradne objave te odločbe, medtem ko mora obveznost, da dobavljajo izključno vžigalnike, ki so varni za otroke, začeti veljati eno leto po prepovedi dajanja takih vžigalnikov na trg. Zato bo ta obveznost določena ob pregledu te odločbe, eno leto po njenem sprejetju.

(20)

Za nevarne proizvode, ki so predmet odločbe, člen 13(3) Direktive 2001/95/ES prepoveduje izvoz iz Skupnosti. Vendar ob upoštevanju sestave trga vžigalnikov glede na število svetovnih proizvajalcev, obseg izvoza in uvoza ter globalizacijo trgov prepoved izvoza ne bi izboljšala varnosti potrošnikov v tretjih državah, ki ne uporabljajo zahtev v zvezi z varnostjo otrok, saj bi bil izvoz iz EU nadomeščen z vžigalniki, ki niso varni za otroke, iz držav, ki niso članice EU. Uporabo člena 13(3) je treba zato začasno ustaviti, dokler se ne sprejme mednarodnega standarda o varnosti za otroke. To ne sme posegati v uporabo ukrepov v tretjih državah, kjer veljajo zahteve v zvezi z varnostjo otrok.

(21)	Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15 Direktive 2001/95/ES –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Za namene te odločbe:

„vžigalnik“ pomeni ročno napravo za proizvajanje plamena z gorivom in se običajno uporablja za namensko prižiganje zlasti cigaret, cigar in pip, lahko pa se predvidoma uporablja za prižiganje materialov, kot so papir, stenji, sveče in svetilke, izdelan s celotno zalogo goriva, ki se ga lahko ponovno napolni ali ne.

Brez poseganja v prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg, kot določa člen 2(2) te odločbe, se ta opredelitev ne uporablja za vžigalnike, ki se lahko ponovno napolnijo in za katere proizvajalci na zahtevo pristojnemu organu zagotovijo potrebno dokumentacijo, ki potrjuje, da so vžigalniki zasnovani, izdelani in dani na trg tako, da za življenjsko dobo, ki ne sme biti krajša od pet let stalno zagotavljajo pričakovano varno uporabo, so predmet popravila in zlasti izpolnjujejo vse sledeče zahteve:

—	imajo v skladu z Direktivo 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) pisno garancijo proizvajalca za obdobje vsaj dveh let za vsak vžigalnik,

—	jih je praktično možno popraviti in varno ponovno napolniti v vsej življenjski dobi, predvsem pa morajo imeti popravljiv vžigalni mehanizem,

—	ima nepotrošne sestavne dele a obstaja verjetnost, da se po obdobju garancije ob nepretrgani uporabi obrabijo ali pokvarijo, ki jih lahko nadomestijo ali popravijo pooblaščene ali specializirane poprodajne službe s sedežem v Evropski uniji;

2.	„neobičajni vžigalnik“ je vsak vžigalnik, kot je opredeljen v specifikaciji 3.2 Evropskega standarda EN 13869:2002;

„vžigalnik, ki je varen za otroke“ pomeni vžigalnik, oblikovan in proizveden na takšen način, da ga, pod običajnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe, ne more uporabiti otrok, mlajši od 51 mesecev, ker je na primer za njegovo uporabo potrebna moč ali zaradi oblikovanja ali zaščite vžigalnega mehanizma ali zapletenosti ali zaporedja potrebnih operacij za sprožitev.

Za otrokom varne veljajo:

(a)	vžigalniki, ki so v skladu z nacionalnimi standardi, s katerimi je bil prevzet evropski standard EN 13869:2002 v zvezi s predpisi, ki niso zajeti v odstavkih 3.1, 3.4, in 5.2.3 standarda;

(b)	vžigalniki, ki so v skladu z ustreznimi predpisi držav, ki niso članice EU, v katerih veljajo zahteve o varnosti za otroke, enakovredne zahtevam, ki jih določa ta odločba;

4.	„model vžigalnika“ pomeni vžigalnike istega proizvajalca, ki se po obliki ali drugih značilnostih ne razlikujejo na noben način, ki lahko vpliva na varnost za otroke;

„preskus varnosti za otroke“ pomeni sistematični preskus določenega modela vžigalnika glede varnosti za otroke na vzorcu zadevnih vžigalnikov, zlasti preskusi v skladu z nacionalnimi standardi, ki prenašajo evropski standard EN 13869:2002 v zvezi z zahtevami, ki niso zajeti v odstavkih 3.1, 3.4, in 5.2.3 standarda, ali v skladu preskusnimi zahtevami ustreznih predpisov držav, ki niso članice EU, v katerih veljajo zahteve glede varnosti otrok, enakovredne zahtevam, ki jih določa ta odločba;

6.	„proizvajalec“ ima pomen, kot je opredeljen v členu 2(e) Direktive 2001/95/ES;

7.	„distributer“ ima pomen, kot je opredeljen v členu 2(f) Direktive 2001/95/ES.

Člen 2

1. Države članice zagotovijo, da se deset mesecev od datuma uradnega obvestila o tej odločbi dajejo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke.

2. Od istega datuma, kot je naveden v zgornjem odstavku 1, države članice prepovejo dajanje neobičajnih vžigalnikov na trg.

Člen 3

1. Deset mesecev od datuma uradne objave te odločbe države članice zahtevajo, da proizvajalci kot pogoj za dajanje vžigalnikov na trg:

(a)	hranijo in na zahtevo pristojnim organom, določenim v skladu s členom 6 Direktive 2001/95/ES, takoj preložijo poročilo o varnosti za otroke za vsak model vžigalnikov z vzorcem vžigalnikov preskušanega modela, ki potrjuje, da je model vžigalnikov, dan na trg, varen za otroke;

(b)	na zahtevo pristojnim organom potrdijo, da so vsi vžigalniki v vsaki seriji, ki so dani na trg, skladni s preskušanim modelom, in na zahtevo organom predložijo dokumentacijo o preskusnem in nadzornem programu, ki podpira tako potrdilo;

(c)

z uporabo primernih preskusnih metod stalno spremljajo skladnost proizvedenih vžigalnikov s sprejetimi tehničnimi rešitvami za zagotavljanje varnosti otrok in hranijo evidence o proizvodnji, ki jih pristojni organi lahko zahtevajo, in so potrebne za potrditev, da so vsi proizvedeni vžigalniki v skladu s preskušenim modelom;

(d)	hranijo in na zahtevo pristojnim organom takoj predložijo novo poročilo o preskusih glede varnosti za otroke, če so na modelu vžigalnika narejene spremembe, ki lahko neugodno vplivajo na zmožnost, da model izpolnjuje zahteve te odločbe.

2. Deset mesecev od datuma uradne objave te odločbe države članice zahtevajo, da distributerji hranijo in pristojnim organom na zahtevo takoj predložijo dokumentacijo, potrebno za identifikacijo katere koli osebe, ki jim je dobavila vžigalnike, ki so jih dali na trg, da se zagotovi sledljivost proizvajalca vžigalnikov v celotni dobavni verigi.

3. Vžigalniki, za katere proizvajalci in distributerji ne zagotovijo dokumentacije iz zgornjih odstavkov 1 in 2 v roku, ki ga določi pristojni organ, se umaknejo s trga.

Člen 4

1. Poročila o preskusih glede varnosti za otroke iz člena 3 vključujejo zlasti:

(a)	naziv, naslov in kraj poslovanja proizvajalca ter uvoznika, če so vžigalniki uvoženi;

(b)

popoln opis vžigalnika, vključno z velikostjo, obliko, težo, gorivom, količino goriva, vžigalnim mehanizmom in mehanizmi za zagotavljanje varnosti otrok, modelom, tehničnimi rešitvami in drugimi značilnostmi, ki zagotavljajo, da je vžigalnik varen za otroke v skladu z opredelitvami in zahtevami te odločbe. Posebej je vključen podroben opis vseh dimenzij, zahteve za silo ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na varnost vžigalnika za otroke, vključno z odstopanji, ki jo določi proizvajalec za vsako tako značilnost;

(c)	podroben opis preskusov in dobljenih rezultatov, datume preskusov in kraj, kjer so bili opravljeni, naziv organizacije, ki je preskuse izvedla, in podrobnosti o usposobljenosti in pristojnosti take organizacije za izvajanje zadevnih poskusov;

(d)	navedbo kraja, kjer se vžigalniki izdelujejo ali so se izdelovali;

(e)	kraj, kjer se hrani dokumentacija, ki jo zahteva ta odločba;

(f)	dokazila o akreditaciji ali priznanju preskusnega organa.

2. Poročila o preskusih glede varnosti za otroke iz člena 3 sestavijo:

(a)

akreditirani organi za preskušanje, ki izpolnjujejo zahteve določene v EN ISO/IEC 17025:2005 „Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev“, ki jo za izvajanje preskusov varnosti vžigalnikov za otroke določi član Mednarodnega sodelovanja za akreditacijo laboratorijev (ILAC), ali organi, ki jih je v ta namen priznal pristojni organ države članice;

(b)	organi za preskušanje, katerih poročila o preskusih glede varnosti za otroke sprejme ena izmed držav, v kateri se uporabljajo zahteve, enakovredne zahtevam, ki jih določa ta odločba.

Komisija bo v informativne namene objavila in po potrebi posodabljala seznam organov iz zgornjih odstavkov (a) in (b).

Člen 5

Prepoved iz člena 13(3) Direktive 2001/95/ES se ne uporablja.

Člen 6

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev s to odločbo v štirih mesecih od datuma uradnega obvestila o tej odločbi in jih objavijo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Ta odločba velja dvanajst mesecev od datuma uradnega obvestila o tej odločbi.

3. Na podlagi pridobljenih izkušenj in doseženega napredka glede stalnega ukrepa Komisija odloči, ali se tej odločbi veljavnost podaljša za dodatna obdobja, ali je treba odločbo, zlasti člena 1(1), 1(3) in 4, spremeniti in ali je treba preklicati začasno izključitev člena 5. Komisija bo zlasti za člen 1(3) odločila, če se lahko ostali mednarodni standardi ali nacionalna pravila ali standardi oziroma druge tehnične specifikacije, posebej specifikacije glede alternativnih metod ali meril za ugotavljanje, ali so vžigalniki varni za otroke, priznajo za enakovredne zahtevam v zvezi z varnostjo otrok, ki jih določa ta odločba. Odločitve iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s členom 15(2) Direktive 2001/95/ES.

4. V okviru dejavnosti iz člena 10 Direktive 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov bo Komisija pred iztekom roka za izvajanje te odločbe s strani držav članic oblikovala smernice za lažjo praktično uporabo te odločbe.

Člen 7

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 11. maja 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

(2) UL C 100, 24.4.2004, str. 20.

(3) UL L 171, 7.7.1999, str. 12.

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
		Uredba Komisije (ES) št. 1108/2006 z dne 19. julija 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1109/2006 z dne 19. julija 2006 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1623/2000 glede rokov za dostavo v destilarne in za destilacijo vin za vinsko leto 2005/2006	3
		Uredba Komisije (ES) št. 1110/2006 z dne 19. julija 2006 o uvoznih dovoljenjih za proizvode iz govejega in telečjega mesa s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije	4
		Uredba Komisije (ES) št. 1111/2006 z dne 19. julija 2006 o določitvi koeficienta dodelitve za izdajo uvoznih dovoljenj za proizvode iz sektorja sladkorja v okviru tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov	6
		Uredba Komisije (ES) št. 1112/2006 z dne 19. julija 2006 o izdaji uvoznih dovoljenj za česen v četrtletju od 1. septembra do 30. novembra 2006	9
	*	Direktiva Komisije 2006/65/ES z dne 19. julija 2006 o spremembi Direktive Sveta 76/768/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki za namen prilagoditve prilog II in III k Direktivi tehničnemu napredku ( 1 )	11

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	096	42,0
0702 00 00	999	42,0
0707 00 05	052	115,6
0707 00 05	999	115,6
0709 90 70	052	85,2
0709 90 70	999	85,2
0805 50 10	052	61,1
	388	60,0
	524	53,9
	528	54,8
	999	57,5
0808 10 80	388	89,0
	400	100,3
	404	83,4
	508	90,8
	512	86,8
	524	45,3
	528	72,4
	720	103,6
	804	107,1
	999	86,5
0808 20 50	388	95,5
	512	92,8
	528	84,6
	720	37,7
	804	120,7
	999	86,3
0809 10 00	052	118,8
0809 10 00	999	118,8
0809 20 95	052	296,1
	400	457,9
	404	426,8
	999	393,6
0809 30 10, 0809 30 90	052	167,7
0809 30 10, 0809 30 90	999	167,7
0809 40 05	052	60,3
	624	135,5
	999	97,9

Bocvana:	16 759 t,
Kenija:	142 t,
Madagaskar:	7 579 t,
Svazi:	3 363 t,
Zimbabve:	9 100 t,
Namibija:	8 802 t.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 198

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 49 20. julij 2006

	II Akti, katerih objava ni obvezna
	Svet
*	Sklep Sveta z dne 29. maja 2006 o sklenitvi Pogodbe o Energetski skupnosti s strani Evropske skupnosti	15
	Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti	18
	Komisija
*	Odločba Komisije z dne 14. julija 2006 o spremembi Odločbe 2006/264/ES o zaščitnih ukrepih v zvezi z atipično kokošjo kugo v Romuniji (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 3167) ( 1 )	38
*	Odločba Komisije z dne 11. maja 2006 o zahtevi, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 1887 in dokumentarno številko C(2006) 1887 COR) (To besedilo razveljavlja in nadomešča besedilo, objavljeno v Uradnem listu L 197 z dne 19. julija 2006, str. 9) ( 1 )	41