ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 186

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
7. julij 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1028/2006 z dne 19. junija 2006 o tržnih standardih za jajca

1

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1029/2006 z dne 19. junija 2006 o spremembi Uredbe (EGS) št. 1906/90 o določenih tržnih standardih za perutnino

6

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1030/2006 z dne 6. julija 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

9

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1031/2006 z dne 4. julija 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 808/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo ( 1 )

11

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1032/2006 z dne 6. julija 2006 o zahtevah za avtomatske sisteme za izmenjavo podatkov o letih za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja ( 1 )

27

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1033/2006 z dne 4. julija 2006 o določitvi zahtev glede postopkov za načrte leta v fazi pred letom za enotno evropsko nebo ( 1 )

46

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1034/2006 z dne 6. julija 2006 o določitvi izvoznih nadomestil za žita, pšenično in rženo moko ter za drobljenec in zdrob

51

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1035/2006 z dne 6. julija 2006 v zvezi s ponudbami za izvoz ječmena, predloženimi v okviru razpisa, objavljenega v Uredbi (ES) št. 935/2006

53

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1036/2006 z dne 6. julija 2006 o določitvi najvišjega izvoznega nadomestila za navadno pšenico v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 936/2006

54

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1037/2006 z dne 6. julija 2006 o spremembah uvoznih dajatev v sektorju žit, v uporabi od 7. julija 2006

55

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Evropski parlament

 

*

Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. januarja 2006 o ustanovitvi preiskovalnega odbora o krizi družbe Equitable Life Assurance Society

58

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

7.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/1


UREDBA SVETA (ES) št. 1028/2006

z dne 19. junija 2006

o tržnih standardih za jajca

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2771/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za jajca (1), in zlasti člena 2(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Tržni standardi za jajca lahko prispevajo k boljši kakovosti jajc in s tem k lažji prodaji. Zato je v interesu proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov, da bi se za jajca uporabljali tržni standardi.

(2)

Iz izkušnje z uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1907/90 z dne 26. junija 1990 o določenih tržnih standardih za jajca (2) je razvidno, da so potrebne nadaljnje spremembe in poenostavitve. Uredbo (EGS) št. 1907/90 je zato treba razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo.

(3)

Standardi bi se morali načeloma uporabljati za vsa jajca kokoši vrste Gallus gallus, ki se tržijo v Skupnosti. Vseeno pa se zdi priporočljivo državam članicam dopustiti možnost, da se uporaba teh standardov oprosti za jajca, ki se prodajajo v določenih oblikah neposredne prodaje proizvajalca končnemu potrošniku, kadar gre za manjše količine.

(4)

Jasno je treba razlikovati med jajci, primernimi za neposredno prehrano ljudi, in jajci, ki za neposredno prehrano ljudi niso primerna in se uporabljajo v prehrambeni ali neprehrambeni industriji. Treba je torej razlikovati med dvema kakovostnima razredoma jajc, namreč med jajci razreda A in jajci razreda B.

(5)

Potrošniku bi morala biti dana možnost, da razlikuje med jajci različnih kakovostnih in masnih razredov ter da razbere način reje v skladu z Direktivo Komisije 2002/4/ES z dne 30. januarja 2002 o registraciji gospodarstev, ki gojijo kokoši nesnice, v skladu z Direktivo Sveta 1999/74/ES (3). To zahtevo bi morali izpolniti z ustreznim označevanjem jajc in pakiranj.

(6)

Jajca razreda A bi morala biti označena z registrsko številko proizvajalca, kakor to določa Direktiva 2002/4/ES, tako da bi bilo mogoče slediti jajcem, danim na trg za prehrano ljudi. Tudi jajca razreda B bi morala biti označena, tako da bi se preprečile goljufije. Vendar pa bi moralo biti omogočeno, da jajca razreda B nosijo drugačno oznako, ki ni nujno oznaka proizvajalca, v kolikor ta omogoča razlikovanje med različnimi kakovostnimi stopnjami. Državam članicam je treba v skladu z načelom sorazmernosti dovoliti, da predvidijo odstopanja, če se jajca razreda B tržijo izključno na njihovem ozemlju.

(7)

Zaradi preprečevanja goljufij naj bodo jajca označena čimprej po znesenju.

(8)

Pakirni centri, odobreni v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004 z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (4), bi morali jajca razvrščati po kakovosti in masi. Za pakirne centre, ki delajo izključno za živilsko in neživilsko industrijo, razvrščanje jajc po masi ne bi smelo biti obvezno.

(9)

Da bi dosegli, da bodo pakirni centri dejansko primerno opremljeni za razvrščanje in pakiranje jajc razreda A, bi ti prav tako morali pridobiti dovoljenje pristojnih organov in dobiti oznako pakirnega centra, ki omogoča lažje sledenje jajcem, danim na trg.

(10)

V interesu proizvajalcev kot tudi potrošnikov je bistvenega pomena, da jajca, uvožena iz tretjih držav, ustrezajo standardom Skupnosti. Vendar pa je s posebnimi določbami, ki veljajo v določenih tretjih državah, mogoče upravičiti odstopanja od teh standardov, če je enakovrednost zakonodaje zagotovljena.

(11)

Države članice bi morale imenovati inšpekcijske službe, odgovorne za nadzor te uredbe. Postopki pri takšnem nadzoru bi morali biti enotni.

(12)

Države članice naj določijo pravila glede kazni za kršitve določb te uredbe.

(13)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5)

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa pogoje trženja v Skupnosti za jajca, ki so bila proizvedena v Skupnosti ali so bila uvožena iz tretjih držav.

Ti pogoji trženja veljajo tudi za jajca, ki so namenjena za izvoz iz Skupnosti.

2.   Države članice lahko iz zahtev te uredbe, z izjemo člena 4(3), izvzamejo jajca, ki jih proizvajalec proda neposredno končnemu potrošniku:

(a)

v proizvodni enoti; ali

(b)

na krajevni javni tržnici ali s prodajo od vrat do vrat v proizvodni regiji zadevne države članice.

Če se taka izjema odobri, se lahko vsak proizvajalec sam odloči, ali bo to izjemo uporabil ali ne. Če se ta izjema uporabi, se jajc ne sme razvrščati po kakovosti in masi.

Države članice v skladu z nacionalno zakonodajo lahko opredelijo pojme: krajevna javna tržnica, prodaja od vrat do vrat in proizvodna regija.

Člen 2

Opredelitve

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.

„jajca“ pomenijo jajca v lupini, ki niso počena, inkubirana ali kuhana, znesejo pa jih kokoši vrste Gallus gallus in so primerna za neposredno prehrano ljudi ali za proizvodnjo jajčnih proizvodov;

2.

„počena jajca“ so jajca z razpokami v lupini in membranah, zaradi česar je izpostavljena njihova vsebina;

3.

„inkubirana jajca“ so jajca, vložena v inkubator, od vložitve dalje;

4.

„trženje“ pomeni razpolaganje z jajci z namenom prodaje, vključno s ponujanjem v prodajo, skladiščenjem, pakiranjem, označevanjem, dostavo ali kakršno koli drugo obliko prenosa, bodisi za plačilo ali brez plačila;

5.

„izvajalec“ pomeni proizvajalca in vsako drugo fizično ali pravno osebo, ki se ukvarja s trženjem jajc;

6.

„proizvodna enota“ pomeni obrat s kokošmi nesnicami, ki je registriran v skladu z Direktivo 2002/4/ES;

7.

„pakirni center“ pomeni pakirni center v smislu Uredbe (ES) št. 853/2004, ki pridobi dovoljenje v skladu s členom 5(2) te uredbe in kjer se jajca razvrščajo po kakovosti in masi;

8.

„končni potrošnik“ pomeni zadnjega potrošnika živila, ki hrane ne bo uporabljal za kakršno koli poslovno dejavnost;

9.

„oznaka proizvajalca“ pomeni registrsko številko proizvodne enote po točki 2 Priloge Direktive 2002/4/ES.

Člen 3

Razvrščanje po kakovosti in masi

1.   Jajca se razvrstijo po kakovosti kot jajca:

razreda A ali „sveža“,

razreda B.

2.   Jajca razreda A se razvrstijo tudi po masi. Razvrščanje jajc po masi pa se ne zahteva za jajca, ki se odpremljajo živilski in neživilski industriji.

3.   Jajca razreda B se odpremljajo samo živilski in neživilski industriji.

Člen 4

Označevanje jajc

1.   Jajca razreda A se označijo z oznako proizvajalca.

Jajca razreda B se označijo z oznako proizvajalca in/ali z drugačno oznako.

Države članice lahko jajca razreda B oprostijo te zahteve, če se ta tržijo izključno na njihovem ozemlju.

2.   Označevanje jajc v skladu z odstavkom 1 se opravi v proizvodni enoti ali v prvem pakirnem centru, kamor se jajca prepeljejo.

3.   Jajca, ki jih proizvajalec proda končnemu potrošniku na krajevni javni tržnici v proizvodni regiji zadevne države članice, se označijo v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Vendar države članice te zahteve lahko oprostijo proizvajalce z do 50 kokošmi nesnicami, in sicer pod pogojem, da sta na prodajnem mestu navedena ime in naslov proizvajalca.

Člen 5

Pakirni centri

1.   Pakirni centri razvrstijo in pakirajo jajca ter označijo pakiranja.

2.   Pristojni organ pakirnemu centru izda dovoljenje za razvrščanje jajc, oznako pakirnega centra pa dodeli vsakemu izvajalcu, katerega prostori in tehnična oprema so primerni za razvrščanje jajc po kakovosti in masi. Za pakirne centre, ki delajo izključno za živilsko in neživilsko industrijo, se ne zahteva primerna tehnična oprema za razvrščanje jajc po masi.

3.   To dovoljenje se lahko odvzame, čim zahtevani pogoji iz izvedbenih pravil, sprejetih na podlagi člena 11, niso več izpolnjeni.

Člen 6

Uvoz jajc

1.   Komisija na zahtevo zadevne države oceni tržne standarde za jajca, ki veljajo v tretjih državah izvoznicah. Ta ocena obsega pravila o trženju in označevanju, način in nadzor reje ter izvajanje. Če Komisija ugotovi, da pravila, ki se uporabljajo, v zadostni meri jamčijo za enakovrednost z zakonodajo Skupnosti, se jajca, uvožena iz zadevnih držav, označijo z registrsko številko, enakovredno oznaki proizvajalca.

2.   Komisija se po potrebi pogaja s tretjimi državami, in sicer z namenom, da se najde ustrezen način za zagotavljanje jamstev iz odstavka 1 in za sklepanje sporazumov o teh jamstvih.

3.   Če se zadostna jamstva glede enakovrednosti pravil ne zagotovijo, nosijo iz zadevnih tretjih držav uvožena jajca oznako, na podlagi katere je mogoče razbrati državo porekla, in navedbo o „neopredeljenem“ načinu reje.

Člen 7

Pregledi

1.   Države članice določijo inšpekcijske službe, ki pregledujejo, ali je ravnanje skladno s to uredbo.

2.   Inšpekcijske službe iz odstavka 1 pregledujejo proizvode, ki jih ureja ta uredba, v vseh fazah trženja. Poleg naključnega vzorčenja se pregledi izvajajo na podlagi analize tveganja, ob upoštevanju vrste in proizvodnje zadevnega objekta, pa tudi na podlagi evidence o izvajalčevem spoštovanju tržnih standardov za jajca v preteklosti.

3.   Za jajca razreda A, uvožena iz tretjih držav, se pregledi iz odstavka 2 opravijo med carinjenjem in pred prepustitvijo v prosti promet.

Jajca razreda B, uvožena iz tretjih držav, se prepustijo v prosti promet le, če se ob carinjenju preveri, da je njihova namembni kraj industrija predelave.

Člen 8

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 9

Sporočanje

Države članice in Komisija morajo druga drugi sporočiti informacije, ki so potrebne za uporabo te uredbe.

Člen 10

Odbor

1.   Komisiji pomaga Upravljalni odbor za perutninsko meso in jajca.

2.   Pri sklicevanju na ta člen se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 11

Izvedbena pravila

Podrobna pravila za izvajanje te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 10(2), in sicer zlasti glede:

1.

pogostnosti zbiranja, dostave, konzerviranja in ravnanja z jajci;

2.

meril kakovosti, zlasti izgleda lupine, konsistentnosti beljaka in rumenjaka ter višine zračnega mehurčka;

3.

razvrščanja po masi, vključno z izjemami;

4.

označevanja jajc in označitve pakiranj, vključno z drugimi izjemami;

5.

pregledov;

6.

trgovanja s tretjimi državami;

7.

sporočil iz člena 9;

8.

načina reje;

9.

evidenc in vodenja registrov.

Člen 12

Razveljavitev

1.   Uredba (EGS) št. 1907/90 se razveljavi z učinkom od 1. julija 2007.

2.   Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo in ga je treba brati v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luksemburgu, 19. junija 2006

Za Svet

Predsednik

J. PRÖLL


(1)  UL L 282, 1.11.1975, str. 49. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 679/2006 (UL L 119, 4.5.2006, str. 1).

(2)  UL L 173, 6.7.1990, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1039/2005 (UL L 172, 5.7.2005, str. 1).

(3)  UL L 30, 31.1.2002, str. 44. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(4)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22. Uredba; kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2076/2005 (UL L 338, 22.12.2005, str. 83).

(5)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


PRILOGA

Korelacijska tabela

Uredba (EGS) št. 1907/90

Ta uredba

Člen 1

Člen 2

Člen 2(1)

Člen 1(1)

Člen 2(2)

Člen 2(3)

Člen 1(2)

Člen 2(4)

Člen 3

Člen 4

Člen 5(1) in (3)

Člen 5

Člen 5(2)

Člen 6(1) in (2)

Člen 3

Člen 6(3)

Člen 11

Člen 6(4) in (5)

Člen 7(1)(a)

Člen 4(1)

Člen 7(1)(b) in (c)

Člen 6

Člen 7(1)(d)

Člen 11

Člen 7(2)

Člen 8(1)

Člen 4(1)

Člen 8(2)

Člen 9

Člen 10

Člen 11

Člen 12

Člen 13

Člen 14

Člen 15

Prvi stavek člena 16(1)

Drugi pododstavek člena 1(1)

Člen 16(2) in (3)

Člen 17

Člen 18

Člen 7(1) in (2)

Člen 19

Člen 20

Člen 11

Člen 21

Člen 8

Člen 22(1)

Člen 9

Člen 22(2)

Člen 11

Člen 22a

Člen 23

Člen 12

Člen 24

Člen 13

Priloga

Priloga

Priloga II


7.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/6


UREDBA SVETA (ES) št. 1029/2006

z dne 19. junija 2006

o spremembi Uredbe (EGS) št. 1906/90 o določenih tržnih standardih za perutnino

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2777/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni tržni ureditvi za perutninsko meso (1), in zlasti člena 2(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z učinkom od 1. januarja 2006 se Direktiva Sveta 71/118/EGS z dne 15. februarja 1971 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in trgovino s svežim perutninskim mesom (2) razveljavi z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/41/ES (3) ter nadomesti z Uredbo (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (4) in z Uredbo (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (5).

(2)

Direktiva Sveta 79/112/EGS z dne 18. decembra 1978 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil za prodajo končnemu potrošniku (6) je bila razveljavljena in nadomeščena z Direktivo 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (7).

(3)

Uredba Sveta (EGS) št. 1906/90 (8) vsebuje več sklicevanj na Direktivo 71/118/EGS in Direktivo 79/112/EGS. Zaradi jasnosti je primerno prilagoditi navedena sklicevanja. Prav tako naj se opredelitev izraza „trup“ prilagodi Poglavju IV(7)(c) Oddelka II Priloge III Uredbe (ES) št. 853/2004.

(4)

Druga alinea člena 1(3) Uredbe (EGS) št. 1906/90 izvzema iz področja uporabe navedene uredbe vrsto prodaje, navedeno v členu 3(II) poglavja II Direktive 71/118/EGS. Navedena določba se nanaša na neobvezno odstopanje za države članice glede maloserijskih proizvajalcev, s proizvodnjo manjšo od 10 000 ptic. Medtem ko Uredbi (ES) št. 825/2004 in (ES) št. 853/2004 vsebujeta odstopanje, ki ni niti fakultativno niti omejeno na določeno število ptic; tako fakultativno odstopanje, kakor je odstopanje iz člena 3(II) Direktive 71/118/EGS, ki je omejeno na določeno število ptic, bi bilo treba ohraniti v Uredbi (EGS) št. 1906/90.

(5)

Člen 6 Uredbe (EGS) št. 1906/90 vsebuje sklicevanje na Direktivo Komisije 80/879/EGS z dne 3. septembra 1980 o veterinarski oznaki zdravstvene ustreznosti na velikih pakiranjih perutninskega mesa (9). Navedeno direktivo je razveljavila Direktiva Sveta 92/116/EGS z dne 17. decembra 1992 o spremembi in posodobitvi Direktive 71/118/EGS o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino s svežim perutninskim mesom (10). To sklicevanje je nepotrebno in bi ga bilo treba črtati.

(6)

Uredbo (EGS) št. 1906/90 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 1906/90 se spremeni:

1.

Člen 1 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z:

„3.   Ta uredba se ne uporablja:

(a)

za perutninsko meso za izvoz iz Skupnosti,

(b)

za perutnino z odloženo evisceracijo iz Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (11).

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a   Države članice lahko odstopajo od zahtev te uredbe v primerih neposredne dobave manjših količin perutninskega mesa iz člena 1(3)(d) Uredbe (ES) št. 853/2004 s strani proizvajalca s proizvodnjo, manjšo od 10 000 ptic na leto.“

2.

Člen 2 se spremeni, kakor sledi:

(a)

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

‚trup‘ pomeni: celo telo ptice, vrste iz člena 1(1), po izkrvavitvi, skubljenju in evisceraciji; vendar odstranitev ledvic ni obvezna; evisceriran trup je lahko dan v prodajo z ali brez drobovja, to pomeni srca, jeter, želodčka in vratu, vstavljenega v trebušno votlino.“

(b)

točka 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.

‚predpakirano perutninsko meso‘ pomeni: perutninsko meso, pripravljeno v skladu s pogoji, določenimi v členu 1(3)(b) Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (12).

3.

V členu 4 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim besedilom:

„Poleg tega, da ustrezajo nacionalni zakonodaji, sprejeti v skladu z Direktivo 2000/13/ES, se na spremnih trgovinskih dokumentih, v smislu člena 13(1)(b) te direktive, navedejo naslednje dodatne označbe:“

4.

Člen 5 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se besedilo „Direktivo 79/112/EGS“ nadomesti z „Direktivo 2000/13/ES“.

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   V primeru svežega perutninskega mesa je minimalni rok trajanja nadomeščen z ‚datum uporabe‘ v skladu s členom 10 Direktive 2000/13/ES.“

(c)

v odstavku 3 se točka (d) nadomesti z:

„(d)

številka dovoljenja klavnice ali razsekovalnice, izdana v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, razen v primeru razkosavanja in odstranjevanja kosti na prodajnem mestu, kot je določeno v členu 4(2)(d) navedene uredbe;“

(d)

odstavka 4 in 5 se nadomestita z:

„4.   Če je perutninsko meso naprodaj ne da bi bilo predpakirano, razen če razkosavanje in odstranjevanje kosti poteka na prodajnem mestu, kot je določeno v členu 4(2)(d) Uredbe (ES) št. 853/2004, pod pogojem da se tako razkosavanje in odstranjevanje vrši na prošnjo in v prisotnosti potrošnika, se člen 14 Direktive 2000/13/ES uporablja za označbe iz odstavka 3.

5.   Podrobna pravila o označevanju imena, pod katerim se proizvod prodaja v smislu člena 3(1)(1) Direktive 2000/13/ES, se lahko določijo po postopku iz člena 17 Uredbe (EGS) št. 2777/75.“

5.

Člen 6 se nadomesti z:

„Člen 6

Z odstopanjem od členov 3, 4 in 5, perutninskega mesa v primeru dostav v razsekovalne ali predelovalne obrate ni nujno uvrstiti ali označiti dodatnih podrobnosti iz navedenih členov.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 19. junija 2006

Za Svet

Predsednik

J. PRÖLL


(1)  UL L 282, 1.11.1975, str. 77. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 679/2006 (UL L 119, 4.5.2006, str. 1).

(2)  UL L 55, 8.3.1971, str. 23.

(3)  UL L 157, 30.4.2004, str. 33. Popravljena različica v UL L 195, 2.6.2004, str. 12.

(4)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 3.

(5)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2076/2005 (UL L 338, 22.12.2005, str. 83).

(6)  UL L 33, 8.2.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/4/ES (UL L 43, 14.2.1997, str. 21).

(7)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/89/ES (UL L 308, 25.11.2003, str. 15).

(8)  UL L 173, 6.7.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1101/98 (UL L 157, 30.5.1998, str. 12).

(9)  UL L 251, 24.9.1980, str. 10.

(10)  UL L 62, 15.3.1993, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

(11)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2076/2005 (UL L 338, 22.12.2005, str. 83).“

(12)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/89/ES (UL L 308, 25.11.2003, str. 15).“


7.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/9


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1030/2006

z dne 6. julija 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 7. julija 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. julija 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 6. julija 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

67,5

204

28,7

999

48,1

0707 00 05

052

93,2

999

93,2

0709 90 70

052

83,8

999

83,8

0805 50 10

388

58,2

528

55,3

999

56,8

0808 10 80

388

87,3

400

114,5

404

94,7

508

87,3

512

81,2

524

54,1

528

87,1

720

114,4

800

145,8

804

99,7

999

96,6

0808 20 50

388

103,9

512

94,6

528

90,7

720

35,0

999

81,1

0809 10 00

052

192,0

999

192,0

0809 20 95

052

313,5

068

95,0

608

218,2

999

208,9

0809 40 05

624

146,4

999

146,4


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


7.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/11


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1031/2006

z dne 4. julija 2006

o izvajanju Uredbe (ES) št. 808/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 808/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo (1), in zlasti člena 8 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 808/2004 je vzpostavila skupni okvir za sistematično pripravo statističnih podatkov Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo.

(2)

Na podlagi člena 8(1) Uredbe (ES) št. 808/2004 so potrebni izvedbeni ukrepi, da se določijo podatki, ki se predložijo za pripravo statističnih podatkov, opredeljenih v členih 3 in 4 navedene uredbe, in roki za pošiljanje podatkov.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program, ustanovljenega s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (2)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Podatki, ki se pošljejo za pripravo statističnih podatkov Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo, kakor je določeno v členih 3(2) in 4 Uredbe (ES) št. 808/2004, so opredeljeni v prilogah I in II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. julija 2006

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Član Komisije


(1)  UL L 143, 30.4.2004, str. 49.

(2)  UL L 181, 28.6.1989, str. 47.


PRILOGA I

Modul 1:   Podjetja in informacijska družba

1.   PODROČJA IN NJIHOVE SPREMENLJIVKE

(a)   Področja, ki bodo zajeta v referenčnem letu 2007, izbrana s seznama v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 808/2004, so:

sistemi IKT in njihova uporaba v podjetjih,

uporaba interneta in drugih elektronskih omrežij v podjetjih,

e-trgovanje in e-poslovanje,

usposobljenost za IKT v podjetniški enoti in povpraševanje po strokovnem znanju iz IKT.

(b)   Zberejo se naslednje spremenljivke podjetij:

Sistemi IKT in njihova uporaba v podjetjih

Spremenljivke, ki se zberejo za vsa podjetja:

uporaba računalnikov.

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki uporabljajo računalnike:

(neobvezno) odstotni delež zaposlenih oseb, ki uporabljajo računalnik vsaj enkrat tedensko,

obstoj brezžičnega lokalnega omrežja,

obstoj žičnega lokalnega omrežja,

obstoj intraneta,

obstoj ekstraneta,

obstoj sistema IT za vodenje sistema izdajanja in/ali prejemanja naročil.

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki imajo sistem IT za vodenje sistema izdajanja in/ali prejemanja naročil:

sistem IT za vodenje naročil, povezan z notranjim sistemom za ponovno naročanje zaradi dopolnitve zalog,

sistem IT za vodenje naročil, povezan s sistemi za izdajanje računov in plačevanje,

sistem IT za vodenje naročil, povezan s sistemom za vodenje proizvodnje, logistike ali storitev,

sistem IT za vodenje naročil, povezan s poslovnimi sistemi dobaviteljev,

sistem IT za vodenje naročil, povezan s poslovnimi sistemi strank.

Uporaba interneta in drugih elektronskih omrežij v podjetjih

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki uporabljajo računalnike:

dostop do interneta.

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki imajo dostop do interneta:

odstotni delež zaposlenih oseb, ki uporabljajo računalnike, ki so vsaj enkrat tedensko priključeni na svetovni splet,

internetna povezava: običajni modem,

internetna povezava: ISDN,

internetna povezava: DSL,

internetna povezava: druge fiksne povezave na internet,

internetna povezava: mobilna povezava,

uporaba interneta za bančniške in finančne storitve,

uporaba interneta za usposabljanje in izobraževanje,

uporaba interneta za spremljanje trga,

uporaba interneta za stike z javnimi organi v prejšnjem koledarskem letu,

obstoj lastnega spletnega mesta.

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki so bila v prejšnjem koledarskem letu prek interneta v stiku z javnimi organi:

uporaba interneta za pridobivanje informacij s spletnih mest javnih organov v prejšnjem koledarskem letu,

uporaba interneta za pridobivanje obrazcev s spletnih mest javnih organov v prejšnjem koledarskem letu,

uporaba interneta za vračanje izpolnjenih obrazcev javnim organom v prejšnjem koledarskem letu,

uporaba interneta za oddajo ponudbe v elektronski sistem za objavo javnih naročil (javno e-naročanje) v prejšnjem koledarskem letu.

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki imajo spletno mesto:

spletno mesto za trženje lastnih proizvodov,

spletno mesto za olajšanje dostopa do katalogov in cenikov,

spletno mesto za zagotavljanje poprodajne podpore.

E-trgovanje in e-poslovanje

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki uporabljajo računalnike:

uporaba programske opreme za upravljanje poslovnih virov (ERP),

uporaba programske opreme za upravljanje odnosov s strankami (CRM) za shranjevanje, obdelavo in analizo informacij o strankah,

uporaba programske opreme za upravljanje odnosov s strankami (CRM) za odkrivanje znanj v bazah podatkov (data-mining),

uporaba prostega programja/odprte kode pri operacijskih sistemih,

uporaba e-računov pri pošiljanju,

uporaba e-računov pri prejemanju,

uporaba naprednih e-podpisov (digitalnih podpisov).

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki imajo dostop do interneta in niso razvrščena v oddelek J NACE Rev. 1.1:

so v prejšnjem koledarskem letu naročala po internetu,

so v prejšnjem koledarskem letu prejemala naročila po internetu.

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki so naročala po internetu in niso razvrščena v oddelek J NACE Rev. 1.1:

odstotni delež vseh nakupov, opravljenih na podlagi naročil po internetu, v odstotnih razredih v prejšnjem koledarskem letu ([0;1[, [1;5[, [5;10[, [10;25[, [25;100]).

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki so prejemala naročila po internetu in niso razvrščena v oddelek J NACE Rev. 1.1:

odstotni delež skupnega prometa na podlagi naročil, prejetih po internetu, v prejšnjem koledarskem letu,

uporaba varnih protokolov (SSL/TLS) pri prejemanju naročil po internetu.

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki uporabljajo računalnike in niso razvrščena v oddelek J NACE Rev. 1.1:

so v prejšnjem koledarskem letu naročala prek računalniških omrežij razen interneta,

so v prejšnjem koledarskem letu prejemala naročila prek računalniških omrežij razen interneta.

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki so naročala prek računalniških omrežij razen interneta in niso razvrščena v oddelek J NACE Rev. 1.1:

odstotni delež vseh nakupov, opravljenih na podlagi naročil prek računalniških omrežij razen interneta, v odstotnih razredih v prejšnjem koledarskem letu ([0;1[, [1;25[, [25;50[, [50;75[, [75;100]).

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki so prejemala naročila prek računalniških omrežij razen interneta in niso razvrščena v oddelek J NACE Rev. 1.1:

odstotni delež skupnega prometa na podlagi naročil, prejetih prek računalniških omrežij razen interneta, v prejšnjem koledarskem letu.

Usposobljenost za IKT v podjetniški enoti in povpraševanje po strokovnem znanju iz IKT

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki uporabljajo računalnike:

zaposlovanje strokovnjakov za IKT/IT,

so v prejšnjem koledarskem letu zaposlila ali si prizadevala zaposliti osebje za naloge, pri katerih je potrebno posebno znanje o IKT,

so v prejšnjem koledarskem letu zaposlila ali si prizadevala zaposliti osebje za naloge, pri katerih je potrebno uporabniško znanje o IKT,

so v prejšnjem koledarskem letu poskrbela za usposabljanje za razvoj ali nadgraditev posebnega znanja o IKT,

so v prejšnjem koledarskem letu poskrbela za usposabljanje za razvoj ali nadgraditev uporabniškega znanja o IKT,

obstoj zunanjih dobaviteljev za izvajanje funkcij IKT, za katere so potrebni strokovnjaki za IKT/IT, v prejšnjem koledarskem letu,

obstoj dobaviteljev iz tujih podružnic, ki jih je ustanovilo podjetje, za izvajanje funkcij IKT, za katere so potrebni strokovnjaki za IKT/IT, v prejšnjem koledarskem letu,

obstoj dobaviteljev iz drugih tujih podjetij za izvajanje funkcij IKT, za katere so potrebni strokovnjaki za IKT/IT, v prejšnjem koledarskem letu,

(neobvezno) obstoj zunanjih dobaviteljev za izvajanje poslovnih funkcij, za katere so potrebni uporabniki IKT, v prejšnjem koledarskem letu,

(neobvezno) obstoj dobaviteljev iz tujih podružnic, ki jih je ustanovilo podjetje, za izvajanje poslovnih funkcij, za katere so potrebni uporabniki IKT, v prejšnjem koledarskem letu,

(neobvezno) obstoj dobaviteljev iz drugih tujih podjetij za izvajanje poslovnih funkcij, za katere so potrebni uporabniki IKT, v prejšnjem koledarskem letu.

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki zaposlujejo strokovnjake za IKT/IT:

odstotek zaposlenih strokovnjakov za IKT/IT v primerjavi s skupnim številom zaposlenih.

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki so zaposlila ali si prizadevala zaposliti strokovnjake za IKT/IT:

obstoj delovnih mest za strokovnjake za IKT/IT, ki jih je težko zapolniti, v prejšnjem koledarskem letu.

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki so zaposlila ali si prizadevala zaposliti osebje za naloge, za katere je treba obvladati uporabo IKT:

obstoj delovnih mest, ki jih je težko zapolniti, ker prosilci ne obvladajo uporabe IKT, v prejšnjem koledarskem letu.

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki so za izvajanje funkcij IKT najela tuje dobavitelje:

so v prejšnjem koledarskem letu najela strokovnjake za IKT/IT tujih dobaviteljev iz drugih držav članic EU,

so v prejšnjem koledarskem letu najela strokovnjake za IKT/IT tujih dobaviteljev iz držav nečlanic EU,

(neobvezno) funkcija IKT, ki so jo opravljali strokovnjaki za IKT/IT tujih dobaviteljev v prejšnjem koledarskem letu: upravljanje IKT,

(neobvezno) funkcija IKT, ki so jo opravljali strokovnjaki za IKT/IT tujih dobaviteljev v prejšnjem koledarskem letu: razvoj in izvajanje IKT,

(neobvezno) funkcija IKT, ki so jo opravljali strokovnjaki za IKT/IT tujih dobaviteljev v prejšnjem koledarskem letu: delovanje IKT,

(neobvezno) funkcija IKT, ki so jo opravljali strokovnjaki za IKT/IT tujih dobaviteljev v prejšnjem koledarskem letu: drugo.

(neobvezno) Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki so za izvajanje poslovnih funkcij najela tuje dobavitelje:

(neobvezno) poslovna funkcija, ki so jo opravljali uporabniki IKT tujih dobaviteljev v prejšnjem koledarskem letu: prodaja in trženje, storitve za stranke,

(neobvezno) poslovna funkcija, ki so jo opravljali uporabniki IKT tujih dobaviteljev v prejšnjem koledarskem letu: raziskave in razvoj, zasnova proizvodov in inženiring,

(neobvezno) poslovna funkcija, ki so jo opravljali uporabniki IKT tujih dobaviteljev v prejšnjem koledarskem letu: druge (ne IKT) poslovne funkcije,

(neobvezno) so v prejšnjem koledarskem letu najela uporabnike IKT tujih dobaviteljev iz drugih držav članic EU,

(neobvezno) so v prejšnjem koledarskem letu najela uporabnike IKT tujih dobaviteljev iz držav nečlanic EU.

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki imajo delovna mesta za strokovnjake za IKT/IT, ki jih je težko zapolniti:

razlogi za obstoj delovnih mest za strokovnjake za IKT/IT, ki jih je težko zapolniti, v prejšnjem koledarskem letu: pomanjkanje ali majhno število prosilcev,

razlogi za obstoj delovnih mest za strokovnjake za IKT/IT, ki jih je težko zapolniti, v prejšnjem koledarskem letu: pomanjkanje kvalifikacij,

razlogi za obstoj delovnih mest za strokovnjake za IKT/IT, ki jih je težko zapolniti, v prejšnjem koledarskem letu: pomanjkanje delovnih izkušenj,

razlogi za obstoj delovnih mest za strokovnjake za IKT/IT, ki jih je težko zapolniti, v prejšnjem koledarskem letu: zahtevana previsoka plača,

(neobvezno) razlogi za obstoj delovnih mest za strokovnjake za IKT/IT, ki jih je težko zapolniti, v prejšnjem koledarskem letu: drugo.

(c)   Naslednje spremenljivke o značilnostih podjetij se zberejo ali pridobijo iz drugih virov:

 

Spremenljivke, ki se zberejo za vsa podjetja:

glavna gospodarska dejavnost podjetja v prejšnjem koledarskem letu,

povprečno število zaposlenih v prejšnjem koledarskem letu,

lokacija glede na regijo cilja 1/regijo, ki ni regija cilja 1, v prejšnjem koledarskem letu.

 

Spremenljivke, ki se zberejo za podjetja, ki niso razvrščena v oddelek J NACE Rev. 1.1:

vsi nakupi blaga in storitev (vrednost brez DDV) v prejšnjem koledarskem letu,

skupni promet (vrednost brez DDV) v prejšnjem koledarskem letu.

2.   OBSEG

Spremenljivke, opredeljene v poglavjih 1(b) in 1(c) te priloge, se zberejo in pridobijo od podjetij, razvrščenih v naslednje gospodarske dejavnosti, velikosti podjetij in geografski obseg:

(a)   Gospodarske dejavnosti: podjetja, razvrščena v naslednje kategorije NACE Rev. 1.1:

Kategorija NACE

Opis

Oddelek D

„Predelovalna industrija“

Oddelek F

„Gradbeništvo“

Oddelek G

„Veleprodaja in maloprodaja; popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe“

Skupini 55.1 in 55.2

„Hoteli“ in „Kampi ter druge nastanitve za krajši čas“

Oddelek I

„Promet, skladiščenje in zveze“

Razred 65.12

„Drugo denarno posredništvo“

Razred 65.22

„Drugo kreditno posredništvo“

Razred 66.01

„Življenjsko zavarovanje“

Razred 66.03

„Druga zavarovanja, razen življenjskega“

Oddelek K

„Nepremičnine, najem in poslovne dejavnosti“

Skupini 92.1 in 92.2

„Filmska in video dejavnost“ ter „Radijska in televizijska dejavnost“

Neobvezno se zajamejo podjetja, razvrščena v naslednje kategorije NACE Rev. 1.1:

Kategorija NACE

Opis

Oddelek E

„Oskrba z elektriko, plinom in vodo“

Skupine 55.3, 55.4 in 55.5

„Prehrambni gostinski obrati“ in „Točenje pijač, napitkov“ ter „Menze, priprava in dostava hrane“

Skupine 92.3 do vključno 92.7

„Rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti“ razen „Filmska in video dejavnost“ ter „Radijska in televizijska dejavnost“

Oddelek 93

„Druge storitvene dejavnosti“

Razredi 67.12, 67.13, 67.2

„Pomožne dejavnosti v finančnem posredništvu“, razen „Dejavnost finančnih trgov“

(b)   Velikost podjetij: podjetja z 10 ali več zaposlenimi; podjetja z manj kakor 10 zaposlenimi so zajeta neobvezno.

(c)   Geografski obseg: podjetja na katerem koli delu ozemlja države članice.

3.   REFERENČNA OBDOBJA

Referenčno obdobje je leto 2006 za spremenljivke, ki se nanašajo na prejšnje koledarsko leto. Za preostale spremenljivke je referenčno obdobje januar 2007.

4.   RAZČLENITVE

Področja in njihove spremenljivke, navedene v naslovu 1(b) te priloge, se zagotovijo posebej za naslednje razčlenitve:

(a)   Razčlenitev gospodarskih dejavnosti: podatki se razdelijo glede na naslednje združitve NACE Rev. 1.1:

Združitev NACE

 

DA + DB + DC + DD + DE

 

DF + DG + DH

 

DI + DJ

 

DK + DL + DM + DN

 

F

 

50

 

51

 

52

 

55.1 + 55.2

 

60 + 61 + 62 + 63

 

64

 

65.12 + 65.22

 

66.01 + 66.03

 

72

 

70 + 71 + 73 + 74

 

92.1 + 92.2

 

(neobvezno) 22

 

(neobvezno) 40 + 41

 

(neobvezno) 55.3 + 55.4 + 55.5

 

(neobvezno) 67.12 + 67.13 + 67.2

 

(neobvezno) 92.3 do 92.7

 

(neobvezno) 93

(b)   Razčlenitev po velikostnih razredih: podatki se razdelijo na naslednje velikostne razrede po številu zaposlenih oseb:

Velikostni razred

 

(neobvezno) Manj kakor 10 zaposlenih

 

(neobvezno) Manj kakor 5 zaposlenih

 

(neobvezno) Zaposlenih 5 do 9 oseb

 

10 ali več zaposlenih

 

10 do 49 zaposlenih

 

50 do 249 zaposlenih

 

250 ali več zaposlenih

(c)   Geografska razčlenitev: podatki se razdelijo glede na naslednje regionalne skupine:

Regionalna skupina

 

Regije cilja 1 (vključno z regijami, ki so začasno v kategoriji regij cilja 1 ali jo postopoma zapuščajo)

 

Regije, ki niso regije cilja 1

5.   PERIODIČNOST

Podatki se zagotovijo enkrat za leto 2007.

6.   ROKI

(a)   Zbrani podatki iz člena 6 Uredbe (ES) št. 808/2004, ki so po potrebi označeni kot zaupni ali nezanesljivi, se pošljejo Eurostatu do 5. oktobra 2007. Do tega datuma morajo biti podatkovni nizi dokončno izoblikovani, potrjeni in sprejeti. Podatki se pošljejo v tabelirani, računalniško čitljivi obliki v skladu z navodili Eurostata.

(b)   Metapodatki iz člena 6 Uredbe (ES) št. 808/2004 se pošljejo Eurostatu do 31. maja 2007. Metapodatki se pripravijo v skladu s predlogo Eurostata.

(c)   Poročilo o kakovosti iz člena 7(4) Uredbe (ES) št. 808/2004 se pošlje Eurostatu do 5. novembra 2007. Poročilo o kakovosti se pripravi v skladu s predlogo Eurostata.


PRILOGA II

Modul 2:   Posamezniki, gospodinjstva in informacijska družba

1.   PODROČJA IN NJIHOVE SPREMENLJIVKE

(a)   Področja, ki bodo zajeta v referenčnem letu 2007, izbrana s seznama v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 808/2004, so:

dostop posameznikov in/ali gospodinjstev do sistemov IKT in njihova uporaba,

uporaba interneta za različne namene pri posameznikih in/ali v gospodinjstvih,

varnost IKT,

usposobljenost za IKT,

ovire za uporabo IKT in interneta.

(b)   Zberejo se naslednje spremenljivke:

Dostop posameznikov in/ali gospodinjstev do sistemov IKT in njihova uporaba

Spremenljivke, ki se zberejo za vsa gospodinjstva:

dostop do naprav IKT doma: računalnik,

dostop do interneta doma, ne glede na to, ali se uporablja.

Spremenljivke, ki se zberejo za gospodinjstva z dostopom do interneta doma:

naprave, ki se uporabljajo za dostop do interneta doma: namizni računalnik,

naprave, ki se uporabljajo za dostop do interneta doma: prenosni računalnik,

naprave, ki se uporabljajo za dostop do interneta doma: televizijski sprejemnik s posebno internetno napravo,

naprave, ki se uporabljajo za dostop do interneta doma: igralna konzola,

naprave, ki se uporabljajo za dostop do interneta doma: druga sredstva (neobvezno: dostop prek mobilnega telefona z dostopom do interneta ali prek dlančnika se sporoči posebej),

vrsta povezave, ki se uporablja za dostop do interneta doma: modemska ali ISDN,

vrsta povezave, ki se uporablja za dostop do interneta doma: DSL (npr. ADSL, SHDSL itd.),

vrsta povezave, ki se uporablja za dostop do interneta doma: druga širokopasovna povezava (npr. kabelska, UMTS itd.),

vrsta povezave, ki se uporablja za dostop do interneta doma: mobilni telefon prek ozkopasovne povezave (GPRS itd.).

Spremenljivke, ki se zberejo za vse posameznike:

zadnja uporaba računalnika (v zadnjih treh mesecih; pred več kot tremi meseci do pred enim letom; pred več kot enim letom; nikoli ni uporabljal računalnika),

uporaba mobilnega telefona.

Spremenljivke, ki se zberejo za vse posameznike razen upokojencev:

samoocena o tem, ali je posameznikovo znanje računalništva zadostno, če bi moral v naslednjem letu iskati ali menjati službo (da; ne; ne pride v poštev).

Spremenljivke, ki se zberejo za posameznike, ki so uporabljali računalnik v zadnjih treh mesecih:

pogostost uporabe računalnika (vsak dan ali skoraj vsak dan; vsaj enkrat tedensko (vendar ne vsak dan); vsaj enkrat mesečno (vendar ne vsak teden); manj kot enkrat mesečno),

kraj uporabe računalnika v zadnjih treh mesecih: doma,

kraj uporabe računalnika v zadnjih treh mesecih: na običajnem delovnem mestu (razen doma),

kraj uporabe računalnika v zadnjih treh mesecih: na kraju izobraževanja,

kraj uporabe računalnika v zadnjih treh mesecih: na domu druge osebe,

kraj uporabe računalnika v zadnjih treh mesecih: drugje.

Uporaba interneta za različne namene pri posameznikih in/ali v gospodinjstvih

Spremenljivke, ki se zberejo za vse posameznike:

zadnja uporaba interneta (v zadnjih treh mesecih; pred več kot tremi meseci do pred enim letom; pred več kot enim letom; nikoli ni uporabljal interneta).

Spremenljivke, ki se zberejo za posameznike, ki so že uporabljali internet:

zadnje internetno poslovanje za zasebne namene (v zadnjih treh mesecih; pred več kot tremi meseci do pred enim letom; pred več kot enim letom; nikoli ni kupil ali naročil).

Spremenljivke, ki se zberejo za posameznike, ki so uporabljali internet v zadnjih treh mesecih:

pogostost uporabe interneta v zadnjih treh mesecih (vsak dan ali skoraj vsak dan; vsaj enkrat tedensko (vendar ne vsak dan); vsaj enkrat mesečno (vendar ne vsak teden); manj kot enkrat mesečno),

kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: doma,

kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: na delovnem mestu (razen doma),

kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: na kraju izobraževanja,

kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: na domu druge osebe,

kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: drugje (neobvezno: javne knjižnice se sporočijo posebej; pošta; javni urad, mestna hiša ali vladna agencija; skupnostna ali prostovoljna organizacija; internetna kavarna; dostopna točka),

uporaba mobilnih naprav za dostop do interneta: mobilni telefon prek GPRS,

uporaba mobilnih naprav za dostop do interneta: mobilni telefon prek UMTS (3G),

uporaba mobilnih naprav za dostop do interneta: dlančnik,

uporaba mobilnih naprav za dostop do interneta: prenosni računalnik prek brezžične povezave, razen doma ali na delovnem mestu,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za pošiljanje in/ali prejemanje elektronske pošte,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za telefoniranje prek interneta,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za druge komunikacijske aktivnosti (uporaba klepetalnic, neposrednih sporočil itd.),

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za iskanje informacij o blagu in storitvah,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za uporabo storitev, povezanih s potovanjem in nastanitvijo,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za poslušanje spletnega radia ali gledanje spletne televizije,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za igranje ali prenos iger, slikovnega gradiva, filmov ali glasbe,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za prenos programske opreme,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za branje ali prenos spletnih časopisov in revij,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za iskanje službe ali pošiljanje prijave za delovno mesto,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za iskanje informacij v zvezi z zdravjem,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za iskanje drugih informacij ali spletnih storitev,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za spletno bančništvo,

(neobvezno) uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za prodajo blaga ali storitev,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za pridobivanje informacij s spletnih mest javnih organov,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za prenos uradnih obrazcev s spletnih mest javnih organov,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za pošiljanje izpolnjenih obrazcev javnim organom,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za iskanje informacij o izobraževanju, usposabljanju ali tečajih,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za izvedbo spletnega tečaja (iz katerega koli predmeta),

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za iskanje podatkov na internetu z namenom učenja,

udeležba na tečaju (vsakršnem usposabljanju, ne samo o računalništvu ali internetu, vključno s šolo ali univerzo) v zadnjih 3 mesecih,

zanimanje za večjo uporabo interneta.

Spremenljivke, ki se zberejo za posameznike, ki so v zadnjih 3 mesecih uporabljali internet za zasebne namene za branje ali prenos spletnih časopisov in revij:

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za branje ali prenos spletnih časopisov in revij, na katere se je posameznik naročil, da bi jih redno prejemal.

Spremenljivke, ki se zberejo za posameznike, ki so v zadnjih treh mesecih uporabljali internet in so se v zadnjih treh mesecih udeležili tečaja:

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za raziskovalne namene v okviru tečaja ali posameznikovega izobraževanja,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za izmenjavo sporočil o tečaju z drugimi udeleženci,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za prenos spletnih učnih vsebin,

uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za poizvedbe o dostopnosti knjige ali članka, potrebnih za tečaj, v knjižnici.

Spremenljivke, ki se zberejo za posameznike, ki so v zadnjih 12 mesecih uporabljali internet zaradi spletnega poslovanja:

uporaba interneta za naročanje hrane ali živil,

uporaba interneta za naročanje izdelkov široke porabe,

uporaba interneta za naročanje filmov ali glasbe (sporoči se posebej: ali se dostavi po internetu),

uporaba interneta za naročanje knjig, revij, časopisov ali elektronskega učnega gradiva (sporoči se posebej: ali se dostavi po internetu),

uporaba interneta za naročanje oblačil ali športne opreme,

uporaba interneta za naročanje računalniških programov in nadgradenj (sporoči se posebej: ali se dostavi po internetu),

uporaba interneta za naročanje računalniške strojne opreme,

uporaba interneta za naročanje elektronske opreme,

uporaba interneta za naročanje nakupov delnic, finančnih storitev ali zavarovanj,

uporaba interneta za naročanje potovanj ali počitniških nastanitev,

uporaba interneta za naročanje vstopnic za prireditve,

uporaba interneta za naročanje loterijskih listkov ali stav,

uporaba interneta za naročanje drugega blaga ali storitev.

Varnost IKT

Spremenljivke, ki se zberejo za posameznike, ki so uporabljali internet v zadnjih treh mesecih:

pojav računalniškega virusa, ki je pripeljal do izgube informacij ali časa, pri uporabi interneta v zadnjih dvanajstih mesecih,

pogostnost izdelave varnostnih kopij datotek (dokumentov, slik itd.) iz računalnika na primer na disketo, CD ali pomnilnik v internetnih strežnikih (vedno ali skoraj vedno; občasno; nikoli ali skoraj nikoli; ne pride v poštev, ker posameznik datotek ne hrani v računalniku).

Usposobljenost za IKT

Spremenljivke, ki se zberejo za posameznike, ki so že uporabljali računalnik:

zadnji tečaj za katero koli področje uporabe računalnika, ki je trajal vsaj tri ure (v zadnjih treh mesecih; pred več kot tremi meseci do pred enim letom; pred več kot enim letom do pred tremi leti; pred več kot tremi leti; tečaja nikoli ni opravljal),

računalniško znanje za kopiranje ali prestavljanje datotek ali map,

računalniško znanje iz uporabe orodij za kopiranje in lepljenje za podvajanje ali prestavljanje informacij v dokumentu,

računalniško znanje za uporabo osnovnih računskih formul v preglednici,

računalniško znanje za stiskanje datotek,

računalniško znanje za povezovanje in nameščanje novih naprav, npr. tiskalnika ali modema,

računalniško znanje za pisanje računalniških programov v posebnem programskem jeziku,

računalniško znanje za povezavo računalnikov v krajevno omrežje,

računalniško znanje za odkrivanje in reševanje težav z računalnikom (npr. počasno delovanje računalnika).

Spremenljivke, ki se zberejo za posameznike, ki so že uporabljali internet:

internetno znanje za iskanje informacij z uporabo iskalnikov,

internetno znanje za pošiljanje elektronske pošte s priponkami,

internetno znanje za objavo sporočil v klepetalnicah, novičarskih skupinah ali spletnih forumih,

internetno znanje za telefonske klice prek interneta,

internetno znanje za medsebojno izmenjavo filmov, glasbe itd.,

internetno znanje za oblikovanje spletnih strani,

internetno znanje za iskanje, prenos in namestitev programske opreme,

internetno znanje za zaščito računalnika pred virusi, vohunskimi programi in oglaševalskimi vohunskimi programi.

Spremenljivke, ki se zberejo za posameznike, ki imajo eno ali več računalniških ali internetnih znanj:

način pridobivanja e-znanj: formalna izobraževalna ustanova,

način pridobivanja e-znanj: tečaji v izobraževalnem središču za odrasle (vendar ne na pobudo delodajalca),

način pridobivanja e-znanj: tečaji poklicnega usposabljanja (na zahtevo delodajalca),

način pridobivanja e-znanj: samostojno učenje iz knjig, CD-ROM-ov itd.,

način pridobivanja e-znanj: samostojno učenje ob uporabi,

način pridobivanja e-znanj: neformalna pomoč sodelavcev, sorodnikov, prijateljev,

način pridobivanja e-znanj: drugo.

Ovire za uporabo IKT in interneta

Spremenljivke, ki se zberejo za gospodinjstva z dostopom do interneta doma, vendar ne prek širokopasovne povezave:

ovire za dostop do interneta prek širokopasovne povezave doma: predrago,

ovire za dostop do interneta prek širokopasovne povezave doma: ni potrebe,

ovire za dostop do interneta prek širokopasovne povezave doma: ni na voljo na našem območju,

ovire za dostop do interneta prek širokopasovne povezave doma: ima dostop do širokopasovne povezave drugje (npr. v službi),

ovire za dostop do interneta prek širokopasovne povezave doma: nič od naštetega, vendar nekaj drugega.

Spremenljivke, ki se zberejo za posameznike, ki so uporabljali internet v zadnjih treh mesecih in ga želijo uporabljati pogosteje:

ovire za intenzivnejšo uporabo interneta: nezadostno znanje tujih jezikov,

ovire za intenzivnejšo uporabo interneta: pomanjkanje časa,

ovire za intenzivnejšo uporabo interneta: prepočasna povezava,

ovire za intenzivnejšo uporabo interneta: dodatna povezava ali stroški glede na količino prenosa,

ovire za intenzivnejšo uporabo interneta: cena spletnih vsebin,

ovire za intenzivnejšo uporabo interneta: vsebine (kar je na voljo, ni dovolj zanimivo za pogostejšo uporabo interneta),

ovire za intenzivnejšo uporabo interneta: pomanjkanje znanja (npr. spletna mesta niso prilagojena uporabnikom ali so prezapletena),

ovire za intenzivnejšo uporabo interneta: skrbi v zvezi z varnostjo ali zasebnostjo.

Spremenljivke, ki se zberejo za posameznike, ki so že uporabljali računalnik, vendar v zadnjih treh letih niso obiskovali tečaja (ki je trajal vsaj tri ure) za katero koli področje uporabe računalnika:

ovire za obiskovanje tečaja o uporabi računalnika: ni potreben zaradi zadostnega računalniškega znanja,

ovire za obiskovanje tečaja o uporabi računalnika: ni potreben, ker posameznik računalnik uporablja le redko.

Spremenljivke, ki se zberejo za posameznike, ki so že uporabljali računalnik, vendar v zadnjih treh letih niso obiskovali tečaja (ki je trajal vsaj tri ure) za katero koli področje uporabe računalnika, vendar bi ga nemara potrebovali:

ovire za obiskovanje tečaja o uporabi računalnika: pomanjkanje časa,

ovire za obiskovanje tečaja o uporabi računalnika: cena tečaja,

ovire za obiskovanje tečaja o uporabi računalnika: na voljo ni primernega tečaja,

ovire za obiskovanje tečaja o uporabi računalnika: tečaji so pretežki.

2.   OBSEG

(a)   Statistične enote, ki morajo biti zastopane pri spremenljivkah iz naslova 1(b) te priloge, ki se nanašajo na gospodinjstva, so gospodinjstva z vsaj enim članom v starostni skupini 16 do 74 let.

(b)   Statistične enote, ki morajo biti zastopane pri spremenljivkah iz naslova 1(b) te priloge, ki se nanašajo na posameznike, so posamezniki v starostni skupini 16 do 74 let.

(c)   Geografsko so zajeta gospodinjstva in/ali posamezniki, ki živijo na katerem koli delu ozemlja države članice.

3.   OBDOBJE OPAZOVANJA

Referenčno obdobje, v katerem se zbirajo statistični podatki, je prvo četrtletje 2007.

4.   RAZČLENITVE

(a)   Za področja in njihove spremenljivke iz naslova 1(b) te priloge, ki se nanašajo na gospodinjstva, se zbirajo naslednje osnovne spremenljivke:

geografski položaj: živi v regiji cilja 1 (vključno z regijami, ki so začasno v regiji cilja 1 ali ga postopoma zapuščajo); živi v drugi regiji,

stopnja urbanizacije: živi na gosto poseljenem območju; živi na srednje poseljenem območju; živi na redko poseljenem območju,

vrsta gospodinjstva: število članov gospodinjstva (ločeno se zbira: število otrok v starosti manj kot 16 let),

(neobvezno) neto mesečni dohodek gospodinjstva (zbira se kot vrednost ali s kvartili).

(b)   Za področja in njihove spremenljivke iz naslova 1(b) te priloge, ki se nanašajo na posameznika, se zbirajo naslednje osnovne spremenljivke:

geografski položaj: živi v regiji cilja 1 (vključno z regijami, ki so začasno v regiji cilja 1 ali ga postopoma zapuščajo); živi v drugi regiji,

stopnja urbanizacije: živi na gosto poseljenem območju; živi na srednje poseljenem območju; živi na redko poseljenem območju,

spol: moški; ženski,

starostna skupina: pod 16 let (neobvezno); 16 do 24 let; 25 do 34 let; 35 do 44 let; 45 do 54 let; 55 do 64 let; 65 do 74 let; nad 74 let (neobvezno),

najvišja dokončana stopnja izobrazbe v skladu z Mednarodno standardno klasifikacijo izobraževanja (ISCED 97): nižja (ISCED 0, 1 ali 2); srednja (ISCED 3 ali 4); visoka (ISCED 5 ali 6),

zaposlenost: zaposleni ali samozaposleni, vključno z družinskimi delavci; nezaposleni; študentje, ki niso na trgu dela; drugi, ki niso na trgu dela,

poklic po standardih Mednarodne klasifikacije poklicev (ISCO-88 (COM)): delavci, ki opravljajo fizična dela, delavci, ki ne opravljajo fizičnih del; delavci v IKT, delavci, ki niso zaposleni v IKT.

5.   PERIODIČNOST

Podatki se zagotovijo enkrat za leto 2007.

6.   ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

(a)   Zbrani podatki iz člena 6 Uredbe (ES) št. 808/2004, ki so po potrebi označeni kot zaupni ali nezanesljivi, se pošljejo Eurostatu do 5. oktobra 2007. Do tega datuma morajo biti podatkovni nizi dokončno izoblikovani, potrjeni in sprejeti. Podatki se pošljejo v tabelirani, računalniško čitljivi obliki v skladu z navodili Eurostata.

(b)   Metapodatki iz člena 6 Uredbe (ES) št. 808/2004 se pošljejo Eurostatu do 31. maja 2007. Metapodatki se pripravijo v skladu s predlogo Eurostata.

(c)   Poročilo o kakovosti iz člena 7(4) Uredbe (ES) št. 808/2004 se pošlje Eurostatu do 5. novembra 2007. Poročilo o kakovosti se pripravi v skladu s predlogo Eurostata.


7.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/27


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1032/2006

z dne 6. julija 2006

o zahtevah za avtomatske sisteme za izmenjavo podatkov o letih za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 552/2004 z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti) (1), in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 549/2004 z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (2), in zlasti člena 8(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pri upravljanju zračnega prometa so potrebni varni in učinkoviti mehanizmi za obveščanje, koordinacijo in predajo letov med enotami kontrole letenja. Za zagotavljanje tovrstnih mehanizmov znotraj evropske mreže za upravljanje zračnega prometa je potrebna samodejna izmenjava podatkov o letih med sistemi za obdelavo podatkov o letih. Pregled trenutnega položaja v Skupnosti je pokazal, da v nekaterih državah članicah ti mehanizmi še niso na zadovoljivi ravni in jih je treba izboljšati. Zato je treba določiti zahteve za sisteme za obdelavo podatkov o letih, ki se nanašajo na interoperabilnost, učinkovitost in kakovost storitve njihovih funkcij za izmenjavo podatkov o letih.

(2)

V skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 549/2004 je bila za oblikovanje zahtev za avtomatske sisteme za izmenjavo podatkov o letih za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov pooblaščena Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol). Ta uredba temelji na poročilu o izvajanju pooblastila z dne 31. marca 2005.

(3)

Eurocontrolov standard za on-line izmenjavo podatkov je bil priložen Uredbi Komisije (ES) št. 2082/2000 z dne 6. septembra 2000 o sprejetju Eurocontrolovih standardov ter spremembi Direktive 97/15/ES o sprejetju Eurocontrolovih standardov in spremembi Direktive Sveta 93/65/EGS (3), s čimer je v Skupnosti postal obvezujoč ob pridobitvi novih sistemov za obdelavo podatkov o letih. Ker je bila Uredba (ES) št. 2082/2000 z 20. oktobrom 2005 razveljavljena, je treba posodobiti zakonodajo Skupnosti, da se zagotovi usklajenost ustreznih uredbenih določb.

(4)

Ta uredba ne zajema vojaških operacij in usposabljanj, kot je navedeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 549/2004.

(5)

Države članice so se v Izjavi držav članic o vojaških vprašanjih, povezanih z enotnim evropskim nebom (4), zavezale, da bodo medsebojno sodelovale in upoštevale nacionalne vojaške zahteve, tako da bi vsi uporabniki zračnega prostora v vseh državah članicah zamisel o prilagodljivi uporabi zračnega prostora uporabljali enotno in brez omejitev.

(6)

Za udejanjanje zamisli o prilagodljivi uporabi zračnega prostora, kakor je opredeljena v členu 2(22) Uredbe (ES) št. 549/2004, je nujna vzpostavitev sistemov za pravočasno izmenjavo podatkov o letih med enotami službe zračnega prometa in vojaškimi enotami za nadzor zračnega prostora.

(7)

Centri območne kontrole letenja naj bi izvajali samodejne postopke, povezane z obveščanjem in začetno koordinacijo, s katerimi naj bi zagotavljali usklajene informacije o letih v predajni in prevzemni enoti ter podporo pri koordinaciji načrtovanih predaj letov. Postopki so bili vključeni med standarde, določene z Uredbo (ES) št. 2082/2000, in se zato izvajajo od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(8)

Informacije o letih, ki se prenašajo med postopkom začetne koordinacije, bi morale biti posodobljene. Samodejne postopke je treba zato uvajati zaporedoma, da se omogoči popravek informacij o letih, pri katerih se je pred tem izvedel postopek začetne koordinacije, ali preklic koordinacije, ko prevzemna enota ni več odgovorna za let.

(9)

Uvedba samodejnih postopkov obveščanja, začetne koordinacije, popravka koordinacije in preklica koordinacije letov bi lahko koristila tudi drugim enotam kontrole letenja poleg centrov območne kontrole letenja. Če se zanjo odločijo, morajo zaradi potrebe po interoperabilnosti Evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu EATMN) uporabljati enake zahteve, kot veljajo za centre območne kontrole letenja.

(10)

Pravočasna izmenjava podatkov o letih med enotami službe zračnega prometa in vojaškimi enotami za nadzor zračnega prostora bi morala temeljiti na zaporednem izvajanju samodejnih postopkov. Najprej je treba uvesti prenos osnovnih podatkov o letih med tovrstnimi civilnimi in vojaškimi enotami z možnostjo, da se po potrebi posodabljajo.

(11)

Opredeljeni so bili dodatni samodejni postopki, s katerimi bi se okrepila koordinacija med enotami kontrole letenja ali med enotami kontrole letenja in vojaškimi enotami za nadzor zračnega prostora. Če se te odločijo za uvedbo dodatnih samodejnih postopkov, morajo zaradi potrebe po interoperabilnosti EATMN zanje uporabljati usklajene zahteve.

(12)

Izvajanje te uredbe naj bi omogočilo napredek pri doseganju visoke stopnje interoperabilnosti.

(13)

Zaradi ohranjanja ali izboljšanja obstoječe splošne varnosti obratovanja je treba, da države članice zagotovijo ukrepanje vpletenih strani glede ocene varnosti, skupaj z določitvijo nevarnosti, presoje tveganja in ublažitve. Pogoj za usklajeno izvajanje teh postopkov v sistemih, ki jih vključuje ta uredba, je določitev posebnih varnostnih zahtev pri vseh obvezujočih zahtevah po interoperabilnosti, učinkovitosti in kakovosti storitev.

(14)

V skladu s členom 3(3)(d) Uredbe (ES) št. 552/2004 naj bi izvedbene določbe za interoperabilnost vsebovale opis posebnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, s katerimi se pri sestavnih delih ugotavlja skladnost ali primernost za uporabo, in verifikacije sistemov.

(15)

V skladu s členom 10(1) in (2) Uredbe (ES) št. 552/2004 so lahko datumi za izvajanje prehodnih določb opredeljeni z ustreznimi izvedbenimi pravili za interoperabilnost.

(16)

Proizvajalci in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa bi morali imeti dovolj časa, da razvijejo nove sestavne dele in sisteme v skladu z novimi tehničnimi zahtevami.

(17)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo, ki je bil ustanovljen s členom 5 Uredbe (ES) št. 549/2004, –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa zahteve za samodejno izmenjavo podatkov o letih za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja in za namen civilno-vojaške koordinacije.

2.   Ta uredba se uporablja za:

(a)

sisteme za obdelavo podatkov o letih, ki jih uporabljajo enote kontrole letenja v splošnem zračnem prometu;

(b)

sisteme za izmenjavo podatkov o letih, ki podpirajo koordinacijske postopke med enotami službe zračnega prometa in vojaškimi enotami za nadzor zračnega prostora.

3.   Ta uredba se ne uporablja za izmenjavo podatkov o letih med enotami kontrole letenja, ki uporabljajo sisteme za obdelavo podatkov o letih, opredeljene v odstavku 2, za katere so podatki o letih, ki jih zajema ta uredba, usklajeni z uporabo skupnega sistema.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.   Za potrebe te uredbe se uporabljajo opredelitve, določene v Uredbi (ES) št. 549/2004.

2.   Poleg ustreznih opredelitev, omenjenih v prvem odstavku se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.

„obveščanje“ je prenos podatkov iz predajne enote z namenom posodobitve sistema v prevzemni enoti pri pripravi na koordinacijo;

2.

„koordinacija“ je koordinacija med enotami kontrole letenja pri načrtovanih preletih skupne meje za zagotovitev varnosti letenja;

3.

„enota kontrole letenja“ (v nadaljevanju „enota ATC“) je center območne kontrole letenja, priletna kontrolna enota ali letališki kontrolni stolp;

4.

„civilno-vojaška koordinacija“ je koordinacija med civilnimi in vojaškimi stranmi, pooblaščenimi za odločanje in dogovor o ukrepanju;

5.

„sistem za obdelavo podatkov o letih“ je del sistema služb zračnega prometa, ki sprejema, samodejno obdela in razpošlje podatke o načrtu leta in z njim povezana sporočila delovnim mestom v enotah kontrole letenja;

6.

„enota služb zračnega prometa“ (v nadaljevanju „ATS“) je civilna ali vojaška enota, ki je odgovorna za zagotavljanje služb zračnega prometa;

7.

„vojaška enota za nadzor zračnega prostora“ je vsaka stalna ali mobilna vojaška enota, ki upravlja vojaški zračni promet in/ali izvaja druge dejavnosti, ki lahko zaradi svoje narave zahtevajo rezervacijo ali omejitev zračnega prostora;

8.

„predajna enota“ je enota kontrole letenja v postopku prenosa odgovornosti za zagotavljanje storitve kontrole letenja zrakoplovu na naslednjo enoto ATC na ruti leta;

9.

„prevzemna enota“ je enota kontrole letenja, ki sprejema podatke;

10.

„meja“ je vodoravna ali navpična ravnina, ki razmejuje zračni prostor, v katerem enota ATC zagotavlja storitve zračnega prometa;

11.

„center območne kontrole letenja“ (v nadaljevanju „ACC“) je enota, ki zagotavlja storitve kontrole letenja vodenim zrakoplovom na kontrolnih območjih, ki so v njeni pristojnosti;

12.

„delovno mesto kontrolorja“ je notranja in tehnična oprema, ki članu osebja služb zračnega prometa omogoča izvajanje nalog, povezanih z njegovim delom;

13.

„načrt leta“ so podrobne informacije, poslane enotam služb zračnega prometa v zvezi z nameravanim letom ali delom leta zrakoplova;

14.

„opozorilo“ je sporočilo, ki se prikaže na delovni postaji kontrolorja, kadar odpove postopek samodejne koordinacije;

15.

„podatki o predvidenem času in položaju“ so koordinacijska točka, predvideni čas zrakoplova in pričakovani nivo letenja zrakoplova na koordinacijski točki;

16.

„sekundarni nadzorni radar“ (v nadaljevanju „SSR“) je nadzorni radarski sistem, ki uporablja oddajnike ali sprejemnike in transponderje;

17.

„sporazum o sodelovanju“ je sporazum med sosednjima enotama ATC, ki opredeljuje, kako naj se uskladijo njune pristojnosti ATC;

18.

„točka prenosa kontrole“ je točka na poti leta zrakoplova, na kateri se odgovornost zagotavljanja služb zračnega prometa zrakoplovu prenese z ene enote ATC na naslednjo;

19.

„koordinacijski podatki“ so podatki, ki so pomembni za delovno osebje v povezavi s postopkom obveščanja, koordinacije in predaje letov ter s postopkom civilno-vojaške koordinacije;

20.

„predajni nivo letenja“ je nivo letenja, dogovorjen med koordinacijo, če je v vodoravnem letu, ali dovoljeni nivo letenja, h kateremu let nadaljuje pot, če se na koordinacijski točki vzpenja ali spušča;

21.

„sprejemna enota“ je enota kontrole letenja, ki naslednja prevzame kontrolo nad zrakoplovom;

22.

„koordinacijska točka“ (v nadaljevanju „COP“) je točka na ali ob meji, ki jo uporabljajo enote ATC pri postopkih koordinacije ter se nanjo sklicujejo;

23.

„obveščena enota“ je enota ATC, ki je sprejela informacije;

24.

„korelacija“ je postopek povezovanja podatkov o načrtu leta in radarske sledi istega leta;

25.

„sprostitev“ je pooblastilo kontrolorja, ki predaja zrakoplov, kontrolorju v prevzemni enoti za izdajo kontrolnih navodil zrakoplovu pred preletom točke prenosa kontrole;

26.

„razpoložljivost“ je stopnja, do katere je sistem ali del sistema delujoč in dostopen za uporabo;

27.

„zanesljivost“ je verjetnost, da mesto upravljanja in vodenja prometa deluje v okviru dovoljenih odstopanj.

Člen 3

Zahteve po interoperabilnosti in učinkovitosti

1.   Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa zagotovijo, da so sistemi iz točke (a) člena 1(2), ki jih uporabljajo ACC, skladni z zahtevami po interoperabilnosti in učinkovitosti iz delov A in B Priloge I.

2.   Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, ki so v sporazumu o sodelovanju navedli, da bodo izvajali postopke obveščanja, začetne koordinacije, popravka koordinacije, preklica koordinacije, osnovnih podatkov o letu ali spremembe osnovnih podatkov o letu med enotami ATC razen ACC, zagotovijo, da so sistemi iz točke (a) člena 1(2) skladni z zahtevami po interoperabilnosti in učinkovitosti iz delov A in B Priloge I.

3.   Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, ki so v sporazumu o sodelovanju navedli, da bodo izvajali postopke obveščanja in koordinacije pred vzletom, spremembe frekvence ali ročnega prevzema komunikacije, zagotovijo, da so sistemi iz točke (a) člena 1(2) skladni z zahtevami po interoperabilnosti in učinkovitosti iz delov A in C Priloge I.

4.   Države članice zagotovijo, da so sistemi iz točke (b) člena 1(2) skladni z zahtevami po interoperabilnosti in učinkovitosti iz delov A in B Priloge I pri postopkih osnovnih podatkov o letu in spremembe osnovnih podatkov o letu.

5.   Če enote služb zračnega prometa in vojaške enote za nadzor zračnega prostora med svojimi sistemi iz točke (b) člena 1(2) izvajajo postopke obveščanja o nameri prečkanja, zahteve za dovoljenje za prečkanje, nasprotnega predloga za prečkanje ali preklica prečkanja, države članice zagotovijo, da so ti sistemi skladni z zahtevami po interoperabilnosti in učinkovitosti iz delov A in C Priloge I.

Člen 4

Zahteve po kakovosti storitev

1.   Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa zagotovijo, da so sistemi iz točke (a) člena 1(2) skladni z zahtevami po kakovosti storitev iz Priloge II.

2.   Države članice zagotovijo, da so sistemi iz točke (b) člena 1(2) skladni z zahtevami po kakovosti storitev iz Priloge II.

Člen 5

Pripadajoči postopki

1.   Za let, pri katerem se izvaja začetna koordinacija, so dogovorjeni pogoji o predaji leta obvezujoči za obe enoti ATC, razen če je koordinacija preklicana ali popravljena.

2.   Za let, pri katerem se izvaja popravek koordinacije, so dogovorjeni pogoji o predaji leta obvezujoči za obe enoti ATC, razen če je koordinacija preklicana ali če so pogoji nadalje popravljeni.

3.   Kjer se postopka popravka koordinacije in preklica koordinacije potrjeno ne dokončata z zahtevano kakovostjo storitve, predajna enota začne ustno koordinacijo.

Člen 6

Varnostne zahteve

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da vpletene strani za vse spremembe obstoječih avtomatičnih sistemov za izmenjavo podatkov o letih v fazi pred letom iz te uredbe in za vsako uvedbo novih sistemov, opravijo predhodno oceno varnosti, vključno z določitvijo nevarnosti, presojo tveganja in ublažitvijo.

Pri tej oceni se upoštevajo najmanj varnostne zahteve, ki so določene v Prilogi III.

Člen 7

Skladnost ali primernost sestavnih delov za uporabo

Pred izdajo ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo, omenjeni v členu 5 Uredbe (ES) št. 552/2004, proizvajalci sestavnih delov sistemov iz točk (a) in (b) člena 1(2) ocenijo skladnost ali primernost za uporabo teh sestavnih delov v skladu z zahtevami, ki so določene v delu A Priloge IV.

Člen 8

Verifikacija sistemov

1.   Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, ki lahko dokažejo, da izpolnjujejo pogoje iz Priloge V, opravijo verifikacijo sistemov iz točke (a) člena 1(2) v skladu z zahtevami iz dela B Priloge IV.

2.   Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, ki ne morejo dokazati, da izpolnjujejo pogoje iz Priloge V, s pooblaščenim organom sklenejo podizvajalsko pogodbo o verifikaciji sistemov iz točke (a) člena 1(2). Ta se izvaja v skladu z zahtevami iz dela C Priloge IV.

3.   Države članice zagotovijo, da verifikacija sistemov iz točke (b) člena 1(2) dokaže skladnost teh sistemov z zahtevami po interoperabilnosti, učinkovitosti, kakovosti storitev in varnosti iz te uredbe.

Člen 9

Skladnost

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

Člen 10

Prehodne določbe

1.   Prehodne določbe iz člena 10(1) Uredbe (ES) št. 552/2004 se uporabljajo za Evropsko mrežo za upravljanje zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu EATMN) za sisteme iz člena 1(2) od začetka veljavnosti te uredbe v zvezi z obveščanjem in začetno koordinacijo.

Za postopek popravka koordinacije, preklic koordinacije, osnovne podatke o letu in spremembe osnovnih podatkov o letu se za EATMN sisteme uporabljajo od 1. januarja 2009.

2.   Prehodne določbe iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 552/2004 se uporabljajo za sisteme iz člena 1(2) od 31. decembra 2012.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009 za začetek obratovanja vseh sistemov EATMN iz člena 1(2) glede postopkov popravka koordinacije, preklic koordinacije, osnovnih podatkov o letu in sprememb osnovnih podatkov o letu.

Od 31. decembra 2012 se uporablja za vse sisteme EATMN iz člena 1(2), ki bodo do tega datuma obratovali.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. julija 2006

Za Komisijo

Jacques BARROT

Podpredsednik


(1)  UL L 96, 31.3.2004, str. 26.

(2)  UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

(3)  UL L 254, 9.10.2000, str. 1.

(4)  UL L 96, 31.3.2004, str. 9.


PRILOGA I

Zahteve po interoperabilnosti in učinkovitosti

(iz člena 3)

DEL A:   SPLOŠNE ZAHTEVE

1.   SISTEMSKE ZAHTEVE

1.1

Sistem zagotovi vse informacije, ki so potrebne za prikaz, obdelavo in zbiranje sistemskih informacij, izmenjanih v določenih postopkih.

1.2

Sistem samodejno prejema, shranjuje, obdeluje, izloča in pripravlja za prikaz ter prenaša informacije o letih, ki so pomembne za postopke obveščanja, koordinacije in predaje ter civilno-vojaške koordinacije.

1.3

Če pride do napak ali nepravilnosti pri izmenjavi informacij, sistem izda opozorilo.

1.4

Sistem ustrezna delovna mesta opozarja o izmenjavi sistemskih informacij.

1.5

Sistem osebju ATC omogoča spremembo informacij o letu, ki so pomembne za postopke.

1.6

Sistem osebju ATC zagotavlja informacije o statusu ustreznih postopkov izmenjave sistemskih informacij.

2.   SNEMANJE IZMENJAVE SISTEMSKIH PODATKOV

2.1

Izmenjavo sistemskih podatkov posname izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, in sicer na način, ki omogoča priklic in prikaz posnetih podatkov.

DEL B:   ZAHTEVE ZA OBVEZNE POSTOPKE, KI TEMELJIJO NA IZMENJAVI SISTEMSKIH INFORMACIJ

1.   OBVEŠČANJE

1.1   Zadevne informacije o letu

1.1.1

Informacije, ki se nanašajo na postopek obveščanja, vsebujejo najmanj:

identifikacijo zrakoplova,

način in kodo SSR (če je na voljo),

odhodno letališče,

predvideni čas in položaj,

namembno letališče,

številko in vrsto zrakoplova,

vrsto leta,

zmogljivost in status opreme.

1.1.2

Informacije o „zmogljivosti in statusu opreme“ vsebujejo najmanj zmanjšani minimalni navpični razmik (v nadaljevanju „RVSM“) in zmogljivost 8,33 kHz.

1.1.3

Informacije o zmogljivosti in statusu opreme lahko vsebujejo druge postavke v skladu s sporazumi o sodelovanju.

1.2   Pravila za uporabo

1.2.1

Postopek obveščanja se izvede vsaj enkrat za vsak ustrezen let, ki namerava prečkati mejo, razen če je let predmet postopka obveščanja in koordinacije pred vzletom.

1.2.2

Merila o izpolnjevanju pogojev za čezmejno obveščanje o letih so skladna s sporazumi o sodelovanju.

1.2.3

Če postopka obveščanja ni mogoče izvesti do obojestransko dogovorjenega časa pred postopkom začetne koordinacije, ga je treba vključiti v postopek začetne koordinacije.

1.2.4

Kadar se postopek obveščanja izvaja, se izvede pred postopkom začetne koordinacije.

1.2.5

Postopek obveščanja se znova izvede vsakič, ko se pred postopkom začetne koordinacije spremeni kateri koli od naslednjih podatkov:

koordinacijska točka,

pričakovana koda SSR na točki prenosa kontrole,

namembno letališče,

vrsta zrakoplova,

zmogljivost in status opreme.

1.2.6

Če se ugotovi neskladje med prenesenimi podatki in ustreznimi podatki v sprejemnem sistemu ali če takih informacij ni na voljo ter bi bilo zato treba odpraviti napake pri nadaljnjem sprejemanju podatkov o začetni koordinaciji, se to neskladje preda v reševanje ustreznemu delovnemu mestu.

1.3   Časovna merila za začetek postopka obveščanja

1.3.1

Postopek obveščanja se sproži v parametrskem številu minut pred predvidenim časom na koordinacijski točki.

1.3.2

Parametri obveščanja se navedejo v sporazumu o sodelovanju med zadevnimi enotami ATC.

1.3.3

Parametri obveščanja se lahko določijo posamično za vsako koordinacijsko točko.

2.   ZAČETNA KOORDINACIJA

2.1   Zadevne informacije o letu

2.1.1

Informacije, ki se nanašajo na postopek začetne koordinacije, vsebujejo najmanj:

identifikacijo zrakoplova,

način in kodo SSR,

odhodno letališče,

predvideni čas in položaj,

namembno letališče,

številko in vrsto zrakoplova,

vrsto leta,

zmogljivost in status opreme.

2.1.2

Informacije o „zmogljivosti in statusu opreme“ vsebujejo najmanj RVSM in zmogljivost 8,33 kHz.

2.1.3

Informacije o „zmogljivosti in statusu opreme“ lahko vključujejo druge postavke, ki so dogovorjene z dvostranskimi sporazumi o sodelovanju.

2.2   Pravila za uporabo

2.2.1

Postopek začetne koordinacije se izvaja za ustrezne lete, ki nameravajo prečkati mejo.

2.2.2

Merila o izpolnjevanju pogojev za čezmejno začetno koordinacijo letov so skladna s sporazumi o sodelovanju.

2.2.3

Razen če je že sprožen ročno, se postopek začetne koordinacije sproži samodejno v:

obojestransko dogovorjenem parametrskem časovnem obdobju pred ocenjenim časom na koordinacijski točki, ali

času, ko je let na obojestransko dogovorjeni razdalji od koordinacijske točke,

v skladu s sporazumi o sodelovanju.

2.2.4

Postopek začetne koordinacije za let se izvede samo enkrat, razen če se začne postopek preklica koordinacije.

2.2.5

Po postopku preklica koordinacije se lahko postopek začetne koordinacije začne znova z isto enoto.

2.2.6

Predajna enota se obvesti o dokončanju postopka začetne koordinacije, vključno s potrditvijo prevzemne enote – let se nato šteje za „koordiniranega“.

2.2.7

Če dokončanje postopka začetne koordinacije ni potrjeno v skladu z zahtevami po kakovosti storitev, se izda opozorilo na delovnem mestu, ki je odgovorno za koordinacijo leta znotraj predajne enote.

2.2.8

Informacije o začetni koordinaciji morajo biti na voljo ustreznemu delovnemu mestu v prevzemni enoti.

3.   POPRAVEK KOORDINACIJE

3.1   Zadevne informacije o letu

3.1.1

Postopek popravka koordinacije je povezan z letom, ki je bil pred tem koordiniran.

3.1.2

Popravek koordinacije vsebuje naslednje informacije o letu, če so se te spremenile:

način in kodo SSR,

predvideni čas in nivo leta,

zmogljivost in status opreme.

3.1.3

Če je tako obojestransko dogovorjeno, se v podatkih o popravku koordinacije, če so se ti spremenili, sporoči naslednje:

koordinacijska točka,

ruta.

3.2   Pravila za uporabo

3.2.1

Postopek popravka koordinacije se lahko z enoto, ki trenutno koordinira let, izvede enkrat ali večkrat.

3.2.2

Postopek popravka koordinacije se izvede, če:

je razlika med predvidenim časom preleta nad koordinacijsko točko in pred tem sporočenim časom večja od obojestransko dogovorjene vrednosti,

je nivo/so nivoji predaje, koda SSR ali zmogljivost in status opreme drugačni od prej sporočenega.

3.2.3

Če je tako obojestransko dogovorjeno, se postopek popravka koordinacije izvede, kadar se spremeni:

koordinacijska točka,

ruta.

3.2.4

Predajna enota se obvesti o dokončanju postopka popravka koordinacije, vključno s potrditvijo prevzemne enote.

3.2.5

Če dokončanje postopka popravka koordinacije ni potrjeno v skladu z zahtevami po kakovosti storitev, se izda opozorilo na delovnem mestu, ki je odgovorno za koordinacijo leta znotraj predajne enote.

3.2.6

Postopek popravka koordinacije se izvede takoj po ustreznem vnosu ali posodobitvi.

3.2.7

Postopek popravka koordinacije se ustavi po tem, ko je let ob obojestransko določenem času/na obojestransko določeni razdalji od točke prenosa kontrole v skladu s sporazumi o sodelovanju.

3.2.8

Informacije o popravku koordinacije so na voljo na ustreznem delovnem mestu v prevzemni enoti.

4.   PREKLIC KOORDINACIJE

4.1   Zadevne informacije o letu

4.1.1

Postopek preklica koordinacije je povezan s prejšnjim postopkom obveščanja ali koordinacije, ki je preklican.

4.2   Pravila za uporabo

4.2.1

Postopek preklica koordinacije se izvede z enoto za koordiniran let, če:

enota ni več najbližja enota v zaporedju koordinacije,

je načrt leta v oddajni enoti preklican in koordinacija ni več potrebna,

se od prejšnje enote prejmejo informacije o preklicu koordinacije leta.

4.2.2

Postopek preklica koordinacije se za napovedan let lahko izvede z enoto, če:

ta ni več najbližja enota v zaporedju koordinacije,

je načrt leta v oddajni enoti preklican in koordinacija ni več potrebna,

se od prejšnje enote prejme preklic koordinacije leta,

ima let na poti zamudo in posodobljena ocena predvidenega časa in položaja ne more biti določena samodejno.

4.2.3

Predajna enota se obvesti o dokončanju postopka preklica koordinacije, vključno s potrditvijo prevzemne enote.

4.2.4

Če dokončanje postopka preklica koordinacije ni potrjeno v skladu z zahtevami po kakovosti storitev, se izda opozorilo na delovnem mestu, ki je odgovorno za koordinacijo leta znotraj predajne enote.

4.2.5

Informacije o preklicu koordinacije so na voljo na ustreznem delovnem mestu v obveščeni enoti ali v enoti, s katero je koordinacija preklicana.

5.   OSNOVNI PODATKI O LETU

5.1   Zadevne informacije o letu

5.1.1

Informacije, ki se nanašajo na postopek osnovnih podatkov o letu, vsebujejo najmanj:

identifikacijo zrakoplova,

način in kodo SSR.

5.1.2

Vse dodatne informacije, ki izhajajo iz postopka osnovnih podatkov o letu, določa dvostranski sporazum.

5.2   Pravila za uporabo

5.2.1

Postopek osnovnih podatkov o letu se izvaja samodejno za vsak ustrezen let.

5.2.2

Merila o izpolnjevanju pogojev za osnovne podatke o letu so v skladu s sporazumi o sodelovanju.

5.2.3

Oddajna enota se obvesti o dokončanju postopka osnovnih informacij o letu, vključno s potrditvijo prevzemne enote.

5.2.4

Če dokončanje postopka osnovnih podatkov o letu ni potrjeno v skladu z zahtevami po kakovosti storitev, se izda opozorilo na delovnem mestu znotraj oddajne enote.

6.   SPREMEMBA OSNOVNIH PODATKOV O LETU

6.1   Zadevne informacije o letu

6.1.1

Postopek spremembe osnovnih podatkov o letu je povezan z letom, pri katerem se je prej izvajal postopek osnovnih podatkov o letu.

6.1.2

Vse druge informacije, ki se nanašajo na postopek spremembe osnovnih podatkov o letu, in merila zanj so predmet dvostranskih sporazumov.

6.2   Pravila za uporabo

6.2.1

Postopek spremembe osnovnih podatkov o letu se izvede samo za let, ki je bil prej napovedan s postopkom osnovnih podatkov o letu.

6.2.2

Postopek spremembe osnovnih podatkov o letu se začne samodejno v skladu z dvostransko dogovorjenimi merili.

6.2.3

Oddajna enota se obvesti o dokončanju postopka spremembe osnovnih informacij o letu, vključno s potrditvijo prevzemne enote.

6.2.4

Če dokončanje postopka spremembe osnovnih podatkov o letu ni potrjeno v skladu z zahtevami po kakovosti storitev, se izda opozorilo na delovnem mestu znotraj oddajne enote.

6.2.5

Informacije o spremembi osnovnih informacij o letu so na voljo na ustreznem delovnem mestu v prevzemni enoti.

DEL C:   ZAHTEVE ZA IZBIRNE POSTOPKE, KI TEMELJIJO NA IZMENJAVI SISTEMSKIH INFORMACIJ

1.   OBVEŠČANJE IN KOORDINACIJA PRED VZLETOM

1.1   Zadevne informacije o letu

1.1.1

Informacije, ki se nanašajo na postopek obveščanja in koordinacije pred vzletom, vsebujejo najmanj:

identifikacijo zrakoplova,

način in kodo SSR (če je na voljo),

odhodno letališče,

predvideni čas vzleta ali predvideni čas in položaj, kakor je to dvostransko dogovorjeno,

namembno letališče,

številko in vrsto zrakoplova.

1.1.2

Informacije, ki se nanašajo na postopek obveščanja in koordinacije pred vzletom, ki ga izvaja kontrolna enota terminalskega območja (TMA) ali ACC, vsebujejo naslednje:

vrsto leta,

zmogljivost in status opreme.

1.1.3

Informacije o „zmogljivosti in statusu opreme“ vsebujejo najmanj RVSM in zmogljivost 8,33 kHz.

1.1.4

Informacije o „zmogljivosti in statusu opreme“ lahko vključujejo druge postavke, ki so dogovorjene z dvostranskimi sporazumi o sodelovanju.

1.2   Pravila za uporabo

1.2.1

Postopek obveščanja in koordinacije pred vzletom se izvede enkrat ali večkrat za vsak ustrezen let, ki namerava prečkati mejo, če je čas leta od točke vzleta do koordinacijske točke prekratek za izvedbo postopka začetne koordinacije ali obveščanja.

1.2.2

Merila o izpolnjevanju pogojev za postopek čezmejnega obveščanja in koordinacije pred vzletom so skladna s sporazumi o sodelovanju.

1.2.3

Postopek obveščanja in koordinacije pred vzletom se znova izvede vsakič, ko se spremeni kateri koli podatek, ki je povezan s postopkom obveščanja in koordinacije pred vzletom.

1.2.4

Predajna enota se obvesti o dokončanju postopka obveščanja in koordinacije pred vzletom, vključno s potrditvijo prevzemne enote.

1.2.5

Če dokončanje postopka obveščanja in koordinacije pred vzletom ni potrjeno v skladu z zahtevami po kakovosti storitev, se izda opozorilo na delovnem mestu, ki je odgovorno za obveščanje o letu/koordinacijo leta znotraj predajne enote.

1.2.6

Informacije o obveščanju in koordinaciji pred vzletom so na voljo ustreznemu delovnemu mestu v obveščeni enoti.

2.   SPREMEMBA FREKVENCE

2.1   Zadevne informacije o letu

2.1.1

Informacije, ki se nanašajo na postopek spremembe frekvence, vsebujejo najmanj:

identifikacijo zrakoplova.

2.1.2

Informacije, ki se nanašajo na postopek spremembe frekvence, vsebujejo katerega koli od naslednjih podatkov, če so na voljo:

oznako sprostitve,

dovoljeni nivo letenja,

dodeljeni kurz letenja/sled ali dovoljenje za direktno pot,

dodeljeno hitrost,

dodeljeno hitrost vzpenjanja/spuščanja.

2.1.3

Če je obojestransko tako dogovorjeno, sprememba podatkov o frekvenci vsebuje naslednje:

trenutni položaj na sledi,

dano frekvenco.

2.2   Pravila za uporabo

2.2.1

Postopek spremembe frekvence ročno sproži predajni kontrolor.

2.2.2

Predajna enota ATC se obvesti o dokončanju postopka spremembe frekvence, vključno s potrditvijo prevzemne enote.

2.2.3

Če dokončanje postopka spremembe frekvence ni potrjeno v skladu z zahtevami po kakovosti storitev, se izda opozorilo na delovnem mestu znotraj predajne enote ATC.

2.2.4

Informacije o spremembi frekvence so nemudoma na voljo prevzemnemu kontrolorju.

3.   ROČNI PREVZEM KOMUNIKACIJE

3.1   Zadevne informacije o letu

3.1.1

Informacije, ki so povezane s postopkom ročnega prevzema komunikacije, vsebujejo najmanj identifikacijo zrakoplova.

3.2   Pravila za uporabo

3.2.1

Postopek ročnega prevzema komunikacije ob vzpostavitvi komunikacije sproži prevzemna enota.

3.2.2

Prevzemna enota ATC se obvesti o dokončanju postopka ročnega prevzema komunikacije, vključno s potrditvijo predajne enote.

3.2.3

Če dokončanje postopka ročnega prevzema komunikacije ni potrjeno v skladu z zahtevami po kakovosti storitev, se izda opozorilo na delovnem mestu znotraj prevzemne enote ATC.

3.2.4

Informacije o ročnem prevzemu komunikacije se nemudoma posredujejo kontrolorju v predajni enoti.

4.   OBVEŠČANJE O NAMERI PREČKANJA

4.1   Zadevne informacije o letu

4.1.1

Informacije, ki se nanašajo na postopek obveščanja o nameri prečkanja, vsebujejo najmanj:

identifikacijo zrakoplova,

način in kodo SSR,

številko in vrsto zrakoplova,

oznako odgovornega sektorja,

ruto prečkanja, vključno s predvidenimi časi in nivoji letenja za vsako točko rute.

4.2   Pravila za uporabo

4.2.1

Postopek obveščanja o nameri prečkanja ročno sproži kontrolor ali pa se sproži samodejno, kakor je navedeno v sporazumih o sodelovanju.

4.2.2

Obveščevalna enota se obvesti o dokončanju postopka obveščanje o nameri prečkanja, vključno s potrditvijo obveščene enote.

4.2.3

Če dokončanje postopka obveščanja o nameri prečkanja ni potrjeno v skladu z zahtevami po kakovosti storitev, se v obveščevalni enoti izda opozorilo.

4.2.4

Informacije o nameri prečkanja so na voljo na ustreznem delovnem mestu v obveščeni enoti.

5.   ZAHTEVA ZA DOVOLJENJE ZA PREČKANJE MEJE

5.1   Zadevne informacije o letu

5.1.1

Informacije, ki se nanašajo na zahtevo za dovoljenje za prečkanje meje, vsebujejo najmanj:

identifikacijo zrakoplova,

način in kodo SSR,

številko in vrsto zrakoplova,

oznako odgovornega sektorja,

ruto prečkanja, vključno s predvidenimi časi in nivoji letenja za vsako točko rute.

5.1.2

Če je tako obojestransko dogovorjeno, zahteva za dovoljenje za prečkanje meje vsebuje podatke o zmogljivosti in statusu opreme.

5.1.3

Informacije o „zmogljivosti in statusu opreme“ vsebujejo najmanj zmogljivost RVSM.

5.1.4

Informacije o „zmogljivosti in statusu opreme“ lahko vključujejo druge postavke, kakor je obojestransko dogovorjeno.

5.2   Pravila za uporabo

5.2.1

Zahtevo za dovoljenje za prečkanje meje kontrolor vloži po lastni presoji v skladu s pogoji, ki so navedeni v sporazumih o sodelovanju.

5.2.2

Enota, ki je vložila zahtevo, se obvesti o dokončanju postopka zahteve za dovoljenje za prečkanje meje, vključno s potrditvijo enote, ki je zahtevo prejela.

5.2.3

Če dokončanje zahteve za dovoljenje za prečkanje meje ni potrjeno v skladu z zahtevami po kakovosti storitev, se izda opozorilo na ustreznem delovnem mestu v enoti, ki je vložila zahtevo.

5.2.4

Informacije, ki se nanašajo na zahtevo za dovoljenje za prečkanje meje, so na voljo na ustreznem delovnem mestu v enoti, ki prejme zahtevo.

5.3   Operativni odgovor

5.3.1

Na postopek zahteve za dovoljenje za prečkanje meje se odgovori:

z odobritvijo podrobnosti o predlagani ruti/prečkanju zračnega prostora, ali

z nasprotnim predlogom, ki vključuje podrobnosti o drugi ruti/prečkanju zračnega prostora, kakor je navedeno v oddelku 6 spodaj, ali

z zavrnitvijo podrobnosti o predlagani ruti/prečkanju zračnega prostora.

5.3.2

Če operativni odgovor ni prejet v obojestransko dogovorjenem roku, se izda opozorilo na ustreznem delovnem mestu znotraj enote, ki je vložila zahtevo.

6.   NASPROTNI PREDLOG O PREČKANJU

6.1   Zadevne informacije o letu

6.1.1

Postopek nasprotnega predloga o prečkanju je povezan z letom, ki je bil pred tem koordiniran.

6.1.2

Informacije, ki se nanašajo na postopek nasprotnega predloga o prečkanju, vsebujejo najmanj:

identifikacijo zrakoplova,

ruto prečkanja, vključno s predvidenimi časi in nivoji letenja za vsako točko rute.

6.2   Pravila za uporabo

6.2.1

Nasprotni predlog vključuje novi predlog nivoja letenja in/ali rute.

6.2.2

Enota, ki je dala nasprotni predlog, se obvesti o dokončanju postopka nasprotnega predloga o prečkanju, vključno s potrditvijo enote, ki je vložila prvotno zahtevo.

6.2.3

Če dokončanje postopka nasprotnega predloga o prečkanju ni potrjeno v skladu z zahtevami po kakovosti storitev, se izda opozorilo na ustreznem delovnem mestu v enoti, ki je dala nasprotni predlog.

6.2.4

Informacije, ki se nanašajo na nasprotni predlog o prečkanju, so na voljo na ustreznem delovnem mestu v enoti, ki je prvotno vložila zahtevo.

6.3   Operativni odgovor

6.3.1

Potrditvi uspešne obdelave informacij o nasprotnem predlogu prečkanja v enoti, ki je prvotno vložila zahtevo, sledi operativni odgovor enote, ki je prvotno vložila zahtevo.

6.3.2

Operativni odgovor na nasprotni predlog o prečkanju je bodisi sprejetje bodisi zavrnitev.

6.3.3

Če operativni odgovor ni prejet v obojestransko dogovorjenem roku, se izda opozorilo na ustreznem delovnem mestu v enoti, ki je podala nasprotni predlog.

7.   PREKLIC PREČKANJA

7.1   Zadevne informacije o letu

7.1.1

Postopek preklica prečkanja je povezan s prejšnjim postopkom obveščanja ali koordinacije, ki je bil preklican.

7.2   Pravila za uporabo

7.2.1

Postopek preklica prečkanja se sproži v enoti, ki je odgovorna za let, kadar se zgodi nekaj od naslednjega:

let, ki je bil napovedan s postopkom osnovnih podatkov o letu, zdaj ne bo vstopil v zračni prostor obveščene enote ali pa ni več pomemben za obveščeno enoto,

prečkanje se ne bo izvedlo na ruti, ki je navedena v obvestilu o prečkanju,

prečkanje se ne bo izvedlo v skladu s pogoji, o katerih se še dogovarja, ali v skladu s pogoji, ki so bili sprejeti po dialogu o prečkanju zračnega prostora.

7.2.2

Postopek preklica prečkanja se sproži samodejno ali pa ga ročno sproži kontrolor v skladu s sporazumi o sodelovanju.

7.2.3

Enota, ki je preklicala prečkanje, se obvesti o dokončanju postopka preklica prečkanja, vključno s potrditvijo obveščene/zaprošene enote.

7.2.4

Če dokončanje postopka preklica prečkanja ni potrjeno v skladu z zahtevami po kakovosti storitev, se izda opozorilo na ustreznem delovnem mestu v enoti, ki je preklicala prečkanje.

7.2.5

Informacije, ki se nanašajo na postopek preklica prečkanja, so na voljo na ustreznem delovnem mestu v obveščeni/zaprošeni enoti.


PRILOGA II

Zahteve, ki se nanašajo na kakovost storitev

(iz člena 4)

1.   Razpoložljivost, zanesljivost, varnost podatkov in celovitost podatkov

1.1

Sredstva za izmenjavo sistemskih informacij so na voljo med obratovalnim časom enote.

1.2

O vseh načrtovanih obdobjih izpada se dogovorita zadevni enoti.

1.3

Zanesljivost povezave za izmenjavo sistemskih informacij je vsaj 99,86 %.

1.4

V skladu z uveljavljenimi postopki je zagotovljena ustrezna raven celovitosti in varnosti informacij, ki se izmenjajo s sredstvi za izmenjavo sistemskih podatkov.

2.   Trajanje postopka

2.1

Trajanje postopka je čas od začetka postopka do trenutka, ko začetna enota prejme zahtevano potrditev.

2.2

Trajanje postopka ne vključuje operativnih odgovorov, če so ti potrebni.

2.3

O najdaljšem trajanju postopka pred izdajo opozorila se sprejme dvostranski dogovor.


PRILOGA III

Varnostne zahteve

(iz člena 6)

1.

Izmenjave sistemskih informacij in govorne komunikacijske povezave zemlja-zemlja morajo, kolikor je mogoče, izključevati možnost hkratne odpovedi.

2.

Zahteve po interoperabilnosti in učinkovitosti iz odstavkov 3.2.4, 3.2.5, 4.2.3, 4.2.4, 5.2.3, 5.2.4, 6.2.3 in 6.2.4 dela B Priloge I se upoštevajo tudi kot varnostne zahteve.

3.

Za postopke popravka koordinacije, preklica koordinacije ter postopke osnovnih podatkov o letu in sprememb osnovnih podatkov o letu se zahteve po kakovosti storitev iz Priloge II upoštevajo tudi kot varnostne zahteve.


PRILOGA IV

DEL A:   ZAHTEVE PO OCENJEVANJU SKLADNOSTI ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO SESTAVNIH DELOV IZ ČLENA 7

1.

Z dejavnostmi verifikacije se pri uporabi v preskusnem okolju dokaže, da so sestavni deli skladni z zahtevami te uredbe po interoperabilnosti, izvajanju, kakovosti storitev in varnosti ali da so primerni za uporabo.

2.

Proizvajalec upravlja dejavnosti ocene skladnosti, še zlasti pa:

določi primerno preskusno okolje,

preveri, ali program preizkušanja opisuje sestavne dele v preskusnem okolju,

preveri, ali program preizkušanja izpolnjuje vse veljavne zahteve,

zagotovi doslednost in kakovost tehnične dokumentacije ter programa preizkušanja,

načrtuje organizacijo preizkusa, osebje, namestitev in konfiguracijo preskusne platforme,

izvaja preverjanja in preskuse, kot je navedeno v programu preizkušanja,

napiše poročilo, v katerem predstavi rezultate preverjanj in preizkusov.

3.

Proizvajalec zagotovi, da so sestavni deli za izmenjavo informacij v postopkih obveščanja, koordinacije in predaje letov ter postopku civilno-vojaške koordinacije, ki so vključeni v preizkusno okolje, skladni z zahtevami te uredbe po interoperabilnosti in učinkovitosti, kakovosti storitev in varnosti.

4.

Po uspešni verifikaciji skladnosti ali primernosti za uporabo proizvajalec sestavi ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo in v njej navede zlasti zahteve te uredbe, ki jih izpolnjujejo sestavni deli, ter s tem povezane pogoje uporabe v skladu s Prilogo III(3) uredbe o interoperabilnosti.

DEL B:   ZAHTEVE ZA VERIFIKACIJO SISTEMOV IZ ČLENA 8(1)

1.

Z verifikacijo sistemov se dokaže njihova skladnost z zahtevami te uredbe po interoperabilnosti in učinkovitosti, kakovosti storitev in varnosti v simuliranem okolju, ki posnema delovne razmere teh sistemov.

2.

Verifikacija sistemov za izmenjavo informacij v postopkih obveščanja, koordinacije in predaje letov ter postopku civilno-vojaške koordinacije se izvaja v skladu z ustreznimi in priznanimi preizkusnimi postopki.

3.

Preizkusna orodja za verifikacijo sistemov za izmenjavo informacij v postopkih obveščanja, koordinacije in predaje letov ter postopku civilno-vojaške koordinacije imajo ustrezne funkcije.

4.

Z verifikacijo sistemov za izmenjavo informacij v postopkih obveščanja, koordinacije in predaje letov ter postopku civilno-vojaške koordinacije se pridobijo deli spisa tehnične dokumentacije iz Priloge IV(3) uredbe o interoperabilnosti in naslednja dela:

opis izvajanja,

poročilo o pregledih in preizkusih, ki so bili izvedeni pred začetkom delovanja sistema.

5.

Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa upravlja dejavnosti verifikacije, še zlasti pa:

določi ustrezno simulirano delovno in tehnično okolje, ki posnema delovno okolje,

preveri, ali program preizkušanja opisuje vključenost izmenjave informacij, na katerih slonijo postopki obveščanja, koordinacije in predaje letov ter postopek civilno-vojaške koordinacije, v sistem, ki se preizkusi v simuliranem delovnem in tehničnem okolju,

preveri, ali program preizkušanja v celoti zadošča zahtevam te uredbe po interoperabilnosti in učinkovitosti, kakovosti storitev in varnosti,

zagotovi doslednost in kakovost tehnične dokumentacije in programa preizkušanja,

načrtuje organizacijo preizkusa, osebje, namestitev in konfiguracijo preskusne platforme,

izvaja preverjanja in preskuse, kot je navedeno v programu preizkušanja,

napiše poročilo, v katerem predstavi rezultate preverjanj in preizkusov.

6.

Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa zagotovi, da izmenjava informacij v postopkih obveščanja, koordinacije in predaje letov ter postopku civilno-vojaške koordinacije, ki je vključena v sisteme, ki delujejo v simuliranem operativnem okolju, izpolnjuje zahteve te uredbe po interoperabilnosti, učinkovitosti, kakovosti storitev in varnosti.

7.

Po uspešni verifikaciji skladnosti ali primernosti za uporabo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa sestavijo ES-izjavo o verifikaciji sistema in jo pošljejo nacionalnemu nadzornemu organu skupaj s tehničnim spisom, kakor zahteva člen 6 uredbe o interoperabilnosti.

DEL C:   ZAHTEVE PO VERIFIKACIJI SISTEMOV IZ ČLENA 8(2)

1.

Z verifikacijo sistemov se dokaže njihova skladnost z zahtevami te uredbe po interoperabilnosti in učinkovitosti, kakovosti storitev in varnosti v simuliranem okolju, ki posnema delovne razmere teh sistemov.

2.

Verifikacija sistemov za izmenjavo informacij v postopkih obveščanja, koordinacije in predaje letov ter postopku civilno-vojaške koordinacije se izvaja v skladu z ustreznimi in priznanimi postopki preizkušanja.

3.

Preizkusna orodja za verifikacijo sistemov za izmenjavo informacij v postopkih obveščanja, koordinacije in predaje letov ter postopku civilno-vojaške koordinacije imajo ustrezne funkcije.

4.

Z verifikacijo sistemov za izmenjavo informacij v postopkih obveščanja, koordinacije in predaje letov ter postopku civilno-vojaške koordinacije se pridobijo deli spisa tehnične dokumentacije iz Priloge IV(3) uredbe o interoperabilnosti in naslednja dela:

opis izvajanja,

poročilo o pregledih in preizkusih, ki so bili izvedeni pred začetkom delovanja sistema.

5.

Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa določi primerno simulirano delovno in tehnično okolje, ki posnema delovno okolje, dejavnosti verifikacije pa zanj opravi pooblaščeni organ.

6.

Pooblaščeni organ upravlja dejavnosti verifikacije, še zlasti pa:

preveri, ali program preizkušanja opisuje vključenost izmenjave informacij, na katerih slonijo postopki obveščanja, koordinacije in predaje letov ter postopek civilno-vojaške koordinacije, v sistem, ki se preizkusi v simuliranem delovnem in tehničnem okolju,

preveri, ali program preizkušanja v celoti zadošča zahtevam te uredbe po interoperabilnosti in učinkovitosti, kakovosti storitev in varnosti,

zagotovi doslednost in kakovost tehnične dokumentacije in programa preizkušanja,

načrtuje organizacijo preizkusa, osebje, namestitev in konfiguracijo preskusne platforme,

izvaja preverjanja in preskuse, kot je navedeno v programu preizkušanja,

napiše poročilo, v katerem predstavi rezultate preverjanj in preizkusov.

7.

Pooblaščeni organ zagotovi, da izmenjava informacij v postopkih obveščanja, koordinacije in predaje letov ter postopku civilno-vojaške koordinacije, vključena v sisteme, ki delujejo v simuliranem operativnem okolju, izpolnjuje zahteve te uredbe po interoperabilnosti, učinkovitosti, kakovosti storitev in varnosti.

8.

Po uspešni izpolnitvi nalog verifikacije pooblaščeni organ sestavi potrdilo o skladnosti za izvedene naloge.

9.

Nato izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa sestavi ES-izjavo o verifikaciji sistema in jo predloži nacionalnemu nadzornemu organu skupaj s tehničnim spisom, kakor zahteva člen 6 uredbe o interoperabilnosti.


PRILOGA V

Pogoji iz člena 8

1.

Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa mora vzpostaviti metode poročanja znotraj organizacije, ki zagotavljajo in dokazujejo nepristranskost in neodvisnost presoje pri dejavnostih verifikacije.

2.

Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa mora zagotoviti, da osebje, ki izvaja postopek verifikacije, izvaja preglede z najvišjo stopnjo strokovne neoporečnosti in tehnične usposobljenosti ter da ni pod pritiskom in ne prejema spodbud, še zlasti ne finančne narave, ki bi lahko vplivale na presojo ali rezultate pregledov, predvsem od oseb ali skupin, na katere vplivajo rezultati pregledov.

3.

Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa mora zagotoviti, da ima osebje, ki izvaja postopek verifikacije, dostop do opreme, ki mu omogoča pravilno izvajanje zahtevanih pregledov.

4.

Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa mora zagotoviti, da je osebje, ki izvaja postopke verifikacije, dobro tehnično in poklicno usposobljeno, da ima dovolj znanja o zahtevah verifikacij, ki jih mora izvesti, ustrezne izkušnje pri tovrstnih postopkih in sposobnost sestavljanja izjav, evidenc in poročil, s katerimi se dokaže, da je bila verifikacija opravljena.

5.

Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa mora zagotoviti, da je osebje, ki izvaja postopek verifikacije, sposobno preglede izvesti nepristransko. Plačilo osebja ne sme biti odvisno od števila opravljenih pregledov ali od rezultatov tovrstnih pregledov.


7.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/46


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1033/2006

z dne 4. julija 2006

o določitvi zahtev glede postopkov za načrte leta v fazi pred letom za enotno evropsko nebo

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (Uredba o interoperabilnosti) (1), in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (2), in zlasti člena 8(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Znatna neskladja med podatki v načrtu leta, ki jih imajo stranke, zainteresirane za varen potek letov (zlasti enote služb zračnega prometa, prevozniki in piloti), so bila poudarjena v več študijah Komisije in Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (Eurocontrol). Taka neskladja lahko vplivajo na varnost in učinkovitost evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa. Poleg tega bi večja usklajenost podatkov v načrtu leta prispevala k nemotenem delovanju, k podpori novih konceptov obratovanja, zlasti na področju vodenja pretoka zračnega prometa, in k večji varnosti. Zato je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje pojava neskladij med podatki v načrtu leta.

(2)

Eurocontrol je v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 549/2004 pooblaščen za oblikovanje zahtev za načrte leta v fazi pred letom za enotno evropsko nebo. Ta uredba temelji na poročilu o pooblastilu z dne 17. marca 2005.

(3)

Ozemeljsko območje uporabe te uredbe je treba jasno opredeliti s sklicevanjem na Uredbo (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (3).

(4)

Mednarodna organizacija civilnega letalstva (v nadaljevanju „ICAO“) je opredelila postopke za predložitev, sprejetje in razdelitev načrtov leta, ki jih je treba sprejeti, da se izvajajo enotno v zračnem prostoru enotnega evropskega neba. Te postopke morajo dopolnjevati določbe, ki prevoznike, pilote, enote služb zračnega prometa in različne izdajatelje načrtov leta obvezujejo k zagotovitvi, da ključni elementi načrtov leta, ki jih imajo, ostanejo usklajeni do konca faze pred letom za lete, ki zapuščajo zračni prostor, zajet v tej uredbi. Elemente načrta je treba jasno opredeliti.

(5)

V pristojnosti Eurocontrola je bila vzpostavljena centralizirana služba za obdelavo in razdelitev načrtov leta, ki je bila zagotovljena prek integriranega sistema za obdelavo začetnih načrtov leta (v nadaljevanju „IFPS“). Države članice morajo sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da IFPS zagotavlja informacije, ki podpirajo usklajenost ključnih elementov načrtov leta.

(6)

Če IFPS ne prejme nobenega načrta leta za lete, ki vstopajo v zračni prostor, zajet v tej uredbi, iz sosednjih zračnih prostorov, se lahko pojavijo podobna tveganja kakor tista zaradi neskladij med podatki v načrtu leta, ki jih imajo enote služb zračnega prometa, prevozniki in piloti za lete, ki zapuščajo ta zračni prostor. V teh primerih morajo enote služb zračnega prometa zagotoviti IFPS ustrezne podatke o letih, da preprečijo ta tveganja.

(7)

Zaradi ohranjanja ali izboljšanja obstoječe splošne varnosti obratovanja je treba, da države članice zagotovijo ukrepanje vpletenih strani glede ocene varnosti, skupaj z določitvijo nevarnosti, presoje tveganja in ublažitve.

(8)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo; ustanovljenega s členom 5 Uredbe (ES) št. 549/2004 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanje in področje uporabe

1.   Ta uredba določa zahteve o postopkih za načrte leta v fazi pred letom, da se zagotovi usklajenost načrtov leta, ponavljalnih načrtov leta in s tem povezanih sporočil o posodobitvi med prevozniki, piloti in enotami služb zračnega prometa prek integriranega sistema za obdelavo začetnih načrtov leta bodisi v obdobju pred prvo izdajo dovoljenja kontrole zračnega prometa za lete, ki se začenjajo iz zračnega prostora, zajetega v tej uredbi, ali v obdobju pred vstopom drugih letov v ta zračni prostor.

2.   Ta uredba se uporablja za vse lete, predvidene, da se opravijo, ali tiste, ki se opravijo kakor splošni zračni promet v skladu s pravili instrumentnega letenja v zračnem prostoru, opredeljenem v členu 1(3) Uredbe (ES) št. 551/2004.

3.   Ta uredba velja za vse naslednje stranke, udeležene pri predložitvi, spremembi, sprejetju in razdelitvi načrtov leta:

(a)

prevoznike in zastopnike, ki delujejo v njihovem imenu;

(b)

pilote in zastopnike, ki delujejo v njihovem imenu;

(c)

enote služb zračnega prometa, ki opravljajo storitve splošnega zračnega prometa in letijo v skladu s pravili instrumentnega letenja.

Člen 2

Opredelitve

1.   Za namene te uredbe, se uporabljajo opredelitve, določene v Uredbi (ES) št. 549/2004.

2.   Poleg opredelitev iz odstavka 1, se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.

„načrt leta“ pomeni podrobne informacije, zagotovljene enotam služb zračnega prometa v zvezi z nameravanim letom ali delom leta zrakoplova;

2.

„faza pred letom“ pomeni obdobje od prve predložitve načrta leta do prve izdaje dovoljenja kontrole zračnega prometa;

3.

„ponavljalni načrt leta“ pomeni načrt leta v zvezi s serijo posameznih letov, ki so pogosti in se opravljajo redno z istimi osnovnimi značilnostmi; načrt predloži prevoznik, da ga enote služb zračnega prometa ohranijo in večkratno uporabijo;

4.

„prevoznik“ je oseba, organizacija ali podjetje, ki je vključeno ali želi biti vključeno v obratovanje zrakoplova;

5.

„enota služb zračnega prometa“ (v nadaljevanju „enota ATS “) je civilna ali vojaška enota, odgovorna za opravljanje storitev zračnega prometa;

6.

„integrirani sistem za obdelavo začetnih načrtov leta“ (v nadaljevanju „IFPS“) je sistem v okviru evropske mreže za upravljanje zračnega prometa, prek katere je v zračnem prostoru, ki ga zajema ta uredba, zagotovljena centralizirana služba za obdelavo in razdelitev načrtov leta, ki opravlja sprejem, potrditev in razdelitev načrtov leta;

7.

„dovoljenje kontrole zračnega prometa“ (v nadaljevanju dovoljenje „ATC“) je dovoljenje za zrakoplov, da nadaljuje pot pod pogoji, ki jih podrobno opredeli enota kontrole letenja;

8.

„pravila instrumentnega letenja“ so pravila instrumentnega letenja, kakor so opredeljena v Prilogi 2 (4) k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944;

9.

„enota kotrole letenja“ (v nadaljevanju „enota ATC“) je center območne kontrole letenja, priletna kontrolna enota ali kontrolni stolp letališča;

10.

„ključni elementi načrta leta“ so naslednji elementi načrta leta:

(a)

identifikacija zrakoplova;

(b)

odhodno letališče;

(c)

predvideni datum začetka gibanja zrakoplova;

(d)

predvideni čas začetka gibanja zrakoplova;

(e)

namembno letališče;

(f)

proga razen postopkov na terminalnem območju;

(g)

potovalna hitrost (hitrosti) in zahtevani nivo (nivoji) letenja;

(h)

vrsta zrakoplova in kategorija vrtinčne sledi;

(i)

pravila letenja in vrsta leta;

(j)

oprema zrakoplova in ustrezne zmogljivosti;

11.

„izdajatelj“ je oseba ali organizacija, ki načrte leta in vsa s tem povezana sporočila o posodobitvi predloži IFPS in tudi pilotom, prevoznikom, zastopnikom, ki delujejo v njihovem imenu, ter enotam ATS;

12.

„začetni načrt leta“ je načrt leta, ki ga vključno z morebitnimi spremembami, ki jih uvedejo in sprejmejo pilot, prevoznik, enota ATS ali centralizirana služba za obdelavo in razdelitev načrtov leta, prvotno predloži izdajatelj;

13.

„identifikacija zrakoplova“ je skupina črk, številk ali kombinacija obeh, enaka ali po oznaki enaka klicnemu znaku zrakoplova, ki se uporablja za komunikacijo zrak–zemlja in ki se uporablja za identifikacijo zrakoplova pri komunikaciji zemlja–zemlja služb zračnega prometa;

14.

„predvideni datum začetka gibanja zrakoplova“ je predvideni datum, ko bo zrakoplov začel gibanje, povezano z odletom;

15.

„predvideni čas začetka gibanja zrakoplova“ je predvideni čas, ko bo zrakoplov začel gibanje, povezano z odletom;

16.

„postopki na terminalnem območju“ so proge standardnih instrumentnih odhodov in standardnih instrumentnih prihodov, kakor so opredeljene v dokumentu ICAO Postopki za operativne službe (Procedures for Operational Services, PANS-OPS, dok. 8168 – zvezek 1 – četrta izdaja – 1993, vključno s spremembo št. 13).

Člen 3

Zahteve glede interoperabilnosti in učinkovitosti

1.   Določbe ICAO, določene v Prilogi, veljajo za predložitev, sprejetje in razdelitev načrtov leta za vsak let v skladu s to uredbo in vse spremembe elementa načrta leta v fazi pred letom v skladu s to uredbo.

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da IFPS ob sprejemu načrta leta ali njegove spremembe:

(a)

preveri skladnost načrta leta ali njegove spremembe s konvencijami glede oblike in podatkov;

(b)

preveri popolnost in, kolikor je mogoče, točnost načrta leta ali njegove spremembe;

(c)

po potrebi ukrepa, da je načrt leta ali njegova sprememba sprejemljiva za službe zračnega prometa; in

(d)

izdajatelju sporoči sprejetje načrta leta ali njegovih sprememb.

3.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da IFPS vsem zadevnim enotam ATS sporoči sprejeti načrt leta in vse sprejete spremembe v fazi pred letom glede ključnih elementov načrta leta ter s tem povezanih sporočil o posodobitvi.

4.   Izdajatelj, če ni prevoznik ali pilot, zagotovi, da so pogoji sprejetja načrta leta in vseh potrebnih sprememb teh pogojev, kakor jih uradno sporoči IFPS, na voljo prevozniku ali pilotu, ki je predložil načrt leta.

5.   Prevoznik zagotovi, da se pogoji sprejetja načrta leta in vseh njegovih potrebnih sprememb, kakor jih IFPS uradno sporoči izdajatelju, vključijo v načrtovano letenje ter se sporočijo pilotu.

6.   Prevoznik pred letenjem zagotovi, da vsebina začetnega načrta leta pravilno upošteva operativne namene.

7.   Enote ATC za načrte leta in s tem povezane spremembe o posodobitvi, ki so jih predhodno prejele od IFPS, med fazo pred letom prek IFPS dajo na voljo vse potrebne spremembe v zvezi s progo ali ključnimi elementi nivoja letenja v načrtu leta, ki bi lahko vplivale na varen potek leta.

ATC Enoti niso dovoljene nobene druge spremembe ali preklic leta v fazi pred letom brez usklajevanja s prevoznikom načrta.

8.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da IFPS izdajatelju načrta leta v fazi pred letom iz prvega pododstavka odstavka 7 sporoči vse potrebne spremembe.

9.   Če enote ATS od IFPS predhodno niso prejele nobenega načrta leta za let v njihovi pristojnosti, ki vstopa v zračni prostor, zadevne enote prek IFPS dajo na voljo vsaj identifikacijo zrakoplova, vrsto zrakoplova, točko vstopa na njihovo področje pristojnosti, čas in nivo letenja na tej točki, progo in namembno letališče za take lete.

Člen 4

Varnostne zahteve

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da vpletene strani za vse spremembe postopka za sprejem načrtov leta v fazi pred letom iz te uredbe in za vse uvedbe novih postopkov, opravijo predhodno oceno varnosti, vključno z določitvijo nevarnosti, presojo tveganja in ublažitvijo.

Člen 5

Dodatne zahteve

1.   Enote ATS zagotovijo, da je njihovo osebje, ki je vključeno v načrtovanje pravilno seznanjeno z ustreznimi določbami v tej uredbi in je ustrezno usposobljeno za svoje funkcije pri delu.

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je osebje, ki upravlja IFPS in je vključeno v načrtovanje letov pravilno seznanjeno z ustreznimi določbami te uredbe in je ustrezno usposobljeno za svoje funkcije pri delu.

3.   Enote ATS:

(a)

razvijajo in ohranjajo priročnike obratovanja, ki vsebujejo potrebna navodila in informacije za zagotovitev, da njihovo osebje, odgovorno za obratovanje, uporablja določbe te uredbe;

(b)

zagotovijo, da so priročniki iz točke (a) na voljo in se posodabljajo ter njihova posodobitev in razdelitev poteka v skladu z načeli ustreznega vodenja kakovosti in razvrstitve dokumentacije;

(c)

zagotovijo, da so delovne metode in postopki obratovanja skladni z ustreznimi določbami, določenimi v tej uredbi.

4.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da centralizirana služba za obdelavo in razdelitev načrtov leta:

(a)

razvija in ohranja priročnike obratovanja, ki vsebujejo potrebna navodila in informacije za zagotovitev, da njihovo osebje, odgovorno za obratovanje, uporablja določbe te uredbe;

(b)

zagotovi, da so priročniki iz točke (a) na voljo in se posodabljajo ter njihova posodobitev in razdelitev poteka v skladu z načeli ustreznega vodenja kakovosti in razvrstitve dokumentacije;

(c)

zagotovi, da so delovne metode in postopki obratovanja skladni z ustreznimi določbami, določenimi v tej uredbi.

5.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

Člen 6

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. julija 2006

Za Komisijo

Jacques BARROT

Podpredsednik


(1)  UL L 96, 31.3.2004, str. 26.

(2)  UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

(3)  UL L 96, 31.3.2004, str. 20.

(4)  Deseta izdaja – Julij 2005 www.icao.int


PRILOGA

Določbe ICAO iz člena 3(1)

1.

Poglavje 3, odstavek 3.3 (Načrti leta) Priloge 2 Konvencije ICAO – Pravila letenja (deseta izdaja – julij 2005).

2.

Poglavje 4, odstavek 4 (Načrt leta) in poglavje 11, odstavek 11.4.2.2 (Vložena sporočila načrta leta in s tem povezana sporočila o posodobitvi) PANS-ATM ICAO, dok. 4444 (štirinajsta izdaja – 2001).

3.

Poglavje 3 (Načrti leta) in poglavje 14, odstavek 14.1.4 (Ocene meja letalskega informativnega območja – Flight information region boundaries estimates) Regionalni dodatni postopki (Regional Supplementary Procedures), dok. 7030/4 – EUR, del 1, Pravila letenja, Službe zračnega prometa ter iskanje in reševanje (četrta izdaja – 1987, vključno s spremembo št. 210).


7.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/51


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1034/2006

z dne 6. julija 2006

o določitvi izvoznih nadomestil za žita, pšenično in rženo moko ter za drobljenec in zdrob

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. september 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 1(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, pri čemer je izključen slad, se določijo v višini, navedeni v prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 7. julija 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. julija 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 6. julija 2006 o določitvi izvoznih nadomestil za žita, pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob

Tarifna oznaka proizvoda

Namembna država

Merska enota

Višina nadomestil

1001 10 00 9200

EUR/t

1001 10 00 9400

A00

EUR/t

0

1001 90 91 9000

EUR/t

1001 90 99 9000

A00

EUR/t

0

1002 00 00 9000

A00

EUR/t

0

1003 00 10 9000

EUR/t

1003 00 90 9000

A00

EUR/t

0

1004 00 00 9200

EUR/t

1004 00 00 9400

A00

EUR/t

0

1005 10 90 9000

EUR/t

1005 90 00 9000

A00

EUR/t

0

1007 00 90 9000

EUR/t

1008 20 00 9000

EUR/t

1101 00 11 9000

EUR/t

1101 00 15 9100

C01

EUR/t

2,74

1101 00 15 9130

C01

EUR/t

2,56

1101 00 15 9150

C01

EUR/t

2,36

1101 00 15 9170

C01

EUR/t

2,18

1101 00 15 9180

C01

EUR/t

2,04

1101 00 15 9190

EUR/t

1101 00 90 9000

EUR/t

1102 10 00 9500

A00

EUR/t

0

1102 10 00 9700

A00

EUR/t

0

1102 10 00 9900

EUR/t

1103 11 10 9200

A00

EUR/t

0

1103 11 10 9400

A00

EUR/t

0

1103 11 10 9900

EUR/t

1103 11 90 9200

A00

EUR/t

0

1103 11 90 9800

EUR/t

NB: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih držav v okviru serije „A“ so navedene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), kakor je bila spremenjena.

C01

:

Vse tretje države z izjemo Albanije, Bulgarije, Romunije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Lihtenštajna in Švice.


7.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/53


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1035/2006

z dne 6. julija 2006

v zvezi s ponudbami za izvoz ječmena, predloženimi v okviru razpisa, objavljenega v Uredbi (ES) št. 935/2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti prvega pododstavka člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 935/2006 (2) je bil odprt razpis za nadomestila za izvoz ječmena v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in glede ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu za žita (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene, da ne sprejme nobene ponudbe.

(3)

Na podlagi kriterijev, podanih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, naj se ne določi najvišjega nadomestila.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V okviru razpisa za nadomestila za izvoz ječmena, objavljenega v Uredbi (ES) št. 935/2006, se ne izbere nobene ponudbe, predložene od 30. junija do 6. julija 2006.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 7. julija 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. julija 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 172, 24.6.2006, str. 3.

(3)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).


7.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/54


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1036/2006

z dne 6. julija 2006

o določitvi najvišjega izvoznega nadomestila za navadno pšenico v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 936/2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti prvega pododstavka člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 936/2006 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz navadne pšenice v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ponudbe, predložene od 30. junija do 7. julija 2006 v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 936/2006, znaša najvišje nadomestilo za izvoz navadne pšenice 2,00 EUR/t.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 7. julija 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. julija 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 172, 24.6.2006, str. 3.

(3)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).


7.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/55


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1037/2006

z dne 6. julija 2006

o spremembah uvoznih dajatev v sektorju žit, v uporabi od 7. julija 2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede uvoznih dajatev v sektorju žit (2), in zlasti člena 2(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1008/2006 (3) določa uvozne dajatve v sektorju žit.

(2)

Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 1249/96 določa, da se mora opraviti ustrezna prilagoditev, če se v obdobju uporabe uvoznih dajatev njihova izračunana povprečna vrednost razlikuje za 5 EUR/t od določene dajatve. Takšna razlika je dejansko nastala. Zato je treba prilagoditi uvozne dajatve, določene v Uredbi (ES) št. 1008/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 1008/2006 se zamenjata s prilogama I in II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 7. julija 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. julija 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 270, 29.9.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 161, 29.6.1996, str. 125. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1110/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 12).

(3)  UL L 179, 1.7.2006, str. 48. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1012/2006 (UL L 180, 4.7.2006, str. 16).


PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003, v uporabi od 7. julija 2006

Oznaka KN

Poimenovanje blaga

Uvozna dajatev (1)

(v EUR/t)

1001 10 00

Pšenica durum visoke kakovosti

0,00

srednje kakovosti

0,00

nizke kakovosti

14,89

1001 90 91

Pšenica navadna, semenska

0,00

ex 1001 90 99

Navadna pšenica visoke kakovosti, razen semenske

0,00

1002 00 00

43,12

1005 10 90

Semenska koruza, razen hibridne

56,38

1005 90 00

Koruza, razen semenske (2)

56,38

1007 00 90

Sirek v zrnju, razen hibridnega, za setev

49,93


(1)  Za blago, ki pride v Skupnost preko Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa (člen 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96), je uvoznik upravičen do znižanja dajatev v višini:

3 EUR/t, če je razkladalno pristanišče v Sredozemskem morju, ali v višini

2 EUR/t, če je razkladalno pristanišče na Irskem, v Združenem kraljestvu, na Danskem, v Estoniji, v Latviji, v Litvi, na Poljskem, Finskem, Švedskem ali atlantski obali Iberskega polotoka.

(2)  Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.


PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev

(30.6.2006–5.7.2006)

1.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Borzne kotacije

Minneapolis

Chicago

Minneapolis

Minneapolis

Minneapolis

Minneapolis

Proizvodi (% proteinov pri 12 % vlage)

HRS2

YC3

HAD2

srednja kakovost (1)

nizka kakovost (2)

US barley 2

Kotacija (EUR/t)

149,09 (3)

71,68

146,48

136,48

116,48

88,25

Premija za Zaliv (EUR/t)

14,42

 

 

Premija za Velika jezera (EUR/t)

26,67

 

 

2.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški: Mehiški zaliv–Rotterdam: 19,55 EUR/t; Velika jezera–Rotterdam: 25,65 EUR/t.

3.

Subvencije iz tretjega odstavka člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

0,00 EUR/t (HRW2)

0,00 EUR/t (SRW2).


(1)  Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2)  Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3)  Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).


II Akti, katerih objava ni obvezna

Evropski parlament

7.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/58


SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA

z dne 18. januarja 2006

o ustanovitvi preiskovalnega odbora o krizi družbe „Equitable Life Assurance Society“

(2006/469/ES)

EVROPSKI PARLAMENT JE –

ob upoštevanju člena 193 Pogodbe ES,

ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o podrobnih določbah glede uveljavljanja pravice Evropskega parlamenta do preiskave (1),

ob upoštevanju člena 176 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju zahteve, ki jo je vložilo 213 poslancev Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju odločitve Konference predsednikov z dne 14. decembra 2005, v kateri so se načeloma strinjali, da se ustanovi preiskovalni odbor, ki bi preučil obtožbe, podane v peticiji 0611/2004 britanskega državljana Arthurja Whita in peticiji 0029/2005 britanskega državljana Paula Braithwaita v imenu skupine „Equitable Members' Action Group“ ter v drugih peticijah, ki so jih pozneje glede istega vprašanja vložili nemški in irski predlagatelji, vse pa so povezane z zavarovalniško družbo „Equitable Life Assurance Society“ (v nadaljnjem besedilu: Equitable Life) –

SKLENIL:

Člen 1

Ustanovi se preiskovalni odbor, ki naj razišče domnevne kršitve prava Skupnosti ali nepravilne uporabe prava Skupnosti v zvezi s krizo Equitable Life, brez poseganja v pristojnosti nacionalnih sodišč ali sodišč Skupnosti.

Člen 2

Preiskovalni odbor bo:

raziskal domnevne kršitve ali nepravilno uporabo pristojnih oblasti Združenega kraljestva v zvezi z Equitable Life Direktive Sveta 92/96/EGS z dne 10. novembra 1992 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem življenjskem zavarovanju in spremembi direktiv 79/267/EGS in 90/619/EGS (tretja direktiva o življenjskem zavarovanju) (2), sedaj kodificirano z Direktivo 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (3), še posebej kar zadeva regulatorni režim in ustrezen nadzor finančne trdnosti zavarovalnic, vključno z njihovo solventnostjo, oblikovanjem ustreznih rezervacij in kritjem teh rezervacij z ustreznimi sredstvi,

v zvezi s tem ocenil, ali je Komisija na ustrezen način izpolnila svojo dolžnost, da nadzoruje pravilen in pravočasen prenos prava Skupnosti in ugotovi morebitne sistemske šibkosti v zvezi z zadevnim vprašanjem,

preučil obtožbe, da so bili nadzorni organi Združenega kraljestva več let, in sicer vsaj od leta 1989, vsakič znova neuspešni pri zaščiti imetnikov zavarovalnih polic, saj so spodleteli pri izvajanju strogega nadzora nad računovodskimi postopki in postopki rezervacij, ki jih je izvajala družba Equitable Life, ter nad njenim finančnim stanjem,

ocenjuje status zahtevkov evropskih državljanov, ki niso državljani Združenega kraljestva, in primernost pravnih sredstev, ki jih zakonodaja Združenega kraljestva in/ali zakonodaja EU zagotavlja imetnikom zavarovalnih polic iz drugih držav članic,

predložil predloge, ki jih bo ocenil kot potrebne.

Člen 3

Preiskovalni odbor bo Parlamentu predstavil vmesno poročilo v roku štirih mesecev po začetku delovanja z namenom, da predstavi končno poročilo v roku 12 mesecev po sprejetju tega sklepa.

Člen 4

Preiskovalni odbor bo štel 22 poslancev Evropskega parlamenta.

V Strasbourgu, 18. januarja 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES


(1)  UL L 113, 19.5.1995, str. 1.

(2)  UL L 360, 9.12.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

(3)  UL L 345, 19.12.2002, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/68/ES (UL L 323, 9.12.2005, str. 1).