ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 139

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
25. maj 2006


Vsebina

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

Stran

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

 

Nadzorni organ EFTA

 

*

Odločba Nadzornega organa EFTA št. 262/02/COL z dne 18. decembra 2002 o petintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novih smernic v zvezi z metodologijo za analizo državne pomoči, povezane z nasedlimi stroški

1

 

*

Odločba Nadzornega organa EFTA št. 263/02/COL z dne 18. decembra 2002 o šestintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z vključitvijo novega poglavja 26A: Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom

8

 

*

Odločba Nadzornega organa EFTA št. 264/02/COL z dne 18. decembra 2002 o sedemintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči s spremembo poglavja 22: Pomoč za reševanje in prestrukturiranje ter pomoč za zaprtje v jeklarskem sektorju

24

 

*

Odločba Nadzornega organa EFTA št. 196/03/COL z dne 5. novembra 2003 o osemintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči s spremembo poglavja 9B: Pritožbe – obrazec za predložitev pritožb o domnevno nezakoniti državni pomoči

28

 

*

Odločba Nadzornega organa EFTA št. 197/03/COL z dne 5. novembra 2003 o devetintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja 34: Referenčne in diskontne stopnje ter obrestne mere za vračilo nezakonite državne pomoči

33

 

*

Odločba Nadzornega organa EFTA št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 o izvedbenih določbah iz člena 27 dela II Protokola 3 k Sporazumu med državami EFTA o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča

37

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Akti, katerih objava ni obvezna

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

Nadzorni organ EFTA

25.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 139/1


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 262/02/COL

z dne 18. decembra 2002

o petintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novih smernic v zvezi z metodologijo za analizo državne pomoči, povezane z nasedlimi stroški

NADZORNI ORGAN EFTE JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1), in zlasti členov 61 do 63 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (2), ter zlasti člena 24 Sporazuma in člena 1 Protokola k Sporazumu,

KER v skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču nadzorni organ Efte uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo,

KER v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču nadzorni organ Efte izdaja obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če nadzorni organ Efte meni, da je to potrebno,

OB SKLICEVANJU na procesna in materialna pravila na področju državne pomoči (3), ki jih je 19. januarja 1994 sprejel nadzorni organ Efte (4),

KER je 26. julija 2001 Evropska komisija sprejela Sporočilo o določitvi pravil, po katerih bo analizirala državne pomoči, povezane z nasedlimi stroški v sektorju za električno energijo (5),

KER to sporočilo velja tudi za Evropski gospodarski prostor,

KER je treba zagotoviti enotno uporabo pravil EGP o državni pomoči v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru,

KER naj bi v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP nadzorni organ Efte po posvetovanju s Komisijo sprejel akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija, da bi se ohranili enaki pogoji konkurence,

PO POSVETOVANJU z Evropsko komisijo,

OB SKLICEVANJU na to, da se je nadzorni organ Efte o tej temi posvetoval z državami Efte na večstranskem sestanku dne 19. oktobra 2001 –

SKLENIL:

1.

Smernice o državni pomoči se spremenijo tako, da se doda novo poglavje 21; Metodologija za analizo državne pomoči, povezane z nasedlimi stroški. Novo poglavje je objavljeno v Prilogi I k tej odločbi.

2.

Države Efte se obvestijo z dopisom, ki vsebuje izvod Odločbe in Priloge I. Države Efte sporočijo svoje soglasje k predlaganemu ustreznemu ukrepu (obveznost poročanja iz točke 21.4(5)(c)), kakor je določeno v Prilogi I, v 20 delovnih dneh od datuma prejema tega dopisa.

3.

Evropska komisija se obvesti z izvodom te odločbe skupaj s Prilogo I v skladu s točko (d) Protokola 27 k Sporazumu EGP.

4.

Ta odločba se skupaj s Prilogo I objavi v oddelku EGP in Dopolnilu EGP Uradnega lista Evropskih skupnosti, po tem ko so države Efte sporočile svoje soglasje k ustreznemu ukrepu.

5.

Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

V Bruslju, 18. decembra 2002

Za nadzorni organ Efte

Einar M. BULL

Predsednik

Hannes HAFSTEIN

Član kolegija


(1)  V nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“.

(2)  V nadaljnjem besedilu „Sporazum o nadzornem organu in sodišču“.

(3)  V nadaljnjem besedilu „Smernice o državni pomoči“.

(4)  Prvotno objavljena v UL L 231, 3.9.1994, v Dopolnilu EGP št. 32.

(5)  Sporočilo je na voljo na spletni strani Komisije:

http://europa.eu.int/comm/competition/state_aid/legislation/stranded_costs/en.pdf


PRILOGA

„21.   METODOLOGIJA ZA ANALIZO DRŽAVNE POMOČI, POVEZANE Z NASEDLIMI STROŠKI

21.1   UVOD

(1)

Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (1) (v nadaljnjem besedilu ‚Direktiva’ ali ‚Direktiva 96/92/ES’) je določila načela za odprtje evropske industrije električne energije za konkurenco.

(2)

Zgoraj navedena direktiva je bila vključena v Sporazum EGP s Sklepom skupnega odbora EGP št. 168/1999 (2).

(3)

Postopni prehod iz položaja zelo omejene konkurence v položaj resnične konkurence na ravni EGP se mora zgoditi pod sprejemljivimi ekonomskimi pogoji, ki upoštevajo posebne značilnosti industrije električne energije. Ta potreba se v veliki meri odraža že v samem besedilu Direktive.

(4)

Da bi omogočil obvladovanje številnih zelo posebnih položajev, člen 24 Direktive državam Efte dovoljuje odložitev izvajanja nekaterih določb Direktive za prehodno obdobje. Mehanizmi državne pomoči, zasnovani zato, da elektroenergetskim podjetjem omogočijo, da se pod ugodnimi pogoji prilagodijo uvedbi konkurence, ne spadajo v področje uporabe odstopanj, določenih v členu 24.

(5)

Namen teh smernic je pojasniti, kako namerava organ ob upoštevanju Direktive 96/92/ES uporabljati pravila Sporazuma EGP za te vrste državne pomoči. Te smernice ne posegajo v pravila o državni pomoči, ki izhajajo iz drugih zadevnih okvirov, smernic in sporočil. V skladu z zadevnimi smernicami bo organ še naprej odobril regionalno in okoljsko pomoč. Podobno bo pomoč, ki je ni bilo mogoče odobriti v skladu s členom 61 Sporazuma EGP, kjer bo primerno, predmet proučitve ob upoštevanju člena 59(2) Sporazuma EGP.

21.2   PREHODNI UKREPI IN DRŽAVNA POMOČ

(1)

Člen 24 Direktive 96/92/ES, prilagojen s členom 1(i) Sklepa skupnega odbora EGP št. 168/1999 z dne 26. novembra 1999, določa, da prehodne ukrepe, ki začasno odstopajo od Direktive, lahko odobri organ (3):

‚Tiste države EFTE, kjer se obveznosti in zajamčeno obratovanje, ki so bili določeni pred začetkom veljavnosti Sklepa št. 168/1999 Skupnega odbora EGP z dne 26. novembra 1999, ne morejo izpolnjevati zaradi določb navedenega sklepa, lahko zaprosijo za prehodni režim na podlagi člena 24(1) in (2). Prošnje za prehodni režim je treba nadzornemu organu EFTA predložiti najkasneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti Sklepa št. 168/1999 Skupnega odbora EGP z dne 26. novembra 1999’.

(2)

Glede na trenutno stanje organ meni, da odločitve, ki jih sprejme v skladu s členom 24, lahko ustvarijo prehoden režim samo v primerih, kjer je bilo predhodno ugotovljeno, da je ukrep, ki so ga priglasile države članice Efte v skladu z navedenim členom, nezdružljiv z določbami Direktive, določenimi v poglavjih IV, V, VI in VII. V skladu s členom 24 Direktive lahko organ sam odobri odstopanja od navedenih določb.

(3)

V skladu s tem sistem prelevmanov, ki ga je uvedla država Efte preko sklada za nadomestilo stroškov obveznosti ali jamstev, ki jih ni mogoče izpolniti na podlagi uporabe Sklepa št. 168/1999, ne pomeni ukrepa, ki bi lahko bil upravičen do odločitve organa o odobritvi prehodnega režima v skladu s členom 24 Direktive 96/92/ES; tak ukrep ne zahteva odstopanja od zadevnih poglavij Direktive. Po drugi strani pa lahko pomeni državno pomoč, ki jo zajema člen 61 Sporazuma EGP in Protokol 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča.

(4)

Namen teh smernic je pokazati, kako namerava organ uporabljati pravila Sporazuma EGP o državnih pomočeh v primeru ukrepa pomoči, namenjenega nadomestitvi stroškov obveznosti ali jamstev, ki ga ne bo več mogoče odobriti na podlagi Sklepa 168/1999. Zlasti se smernice ne uporabljajo za ukrepe, ki jih ni mogoče opredeliti kot državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

21.3   OPREDELITEV UPRAVIČENIH NASEDLIH STROŠKOV

(1)

Take obveznosti in zajamčeno obratovanje se običajno navajajo kot ‚nasedli stroški’. V praksi se lahko pojavljajo v različnih oblikah: dolgoročne kupoprodajne pogodbe, naložbe, izvedene pod implicitnim ali eksplicitnim jamstvom prodaje, naložbe zunaj področja običajne dejavnosti, itd. Da bi lahko take obveznosti ali jamstva uvrstili med upravičene nasedle stroške, ki jih odobri organ, morajo izpolnjevati naslednja merila:

(a)

‚Obveznosti in zajamčeno obratovanje’, ki bi lahko privedli do nasedlih stroškov, morajo datirati pred 27. novembrom 1999, datumom začetka veljavnosti Sklepa št. 168/1999.

(b)

Obstoj in veljavnost takih obveznosti ali jamstev se utemelji ob upoštevanju osnovnih pravnih in pogodbenih določb in zakonodajnega okvira, v katerem so bili sestavljeni.

(c)

Obstaja tveganje, da obveznosti ali jamstva ne bodo izpolnjena zaradi določb Direktive 96/92/ES. Da bi veljali kot nasedli stroški, morajo obveznosti ali jamstva zato zaradi učinkov Direktive postati negospodarni in morajo znatno ovirati konkurenčnost zadevnega podjetja. To mora biti razvidno med drugim iz načina knjiženja zadevnega podjetja (npr. rezervacij), ki morajo odražati predvidljive vplive obveznosti in jamstev.

Zlasti kjer je kot posledica zadevnih obveznosti ali jamstev v odsotnosti pomoči ali kakršnih koli prehodnih ukrepov ogrožena sposobnost preživetja podjetij, velja, da morajo obveznosti ali jamstva izpolnjevati zahteve, določene v prejšnjem odstavku.

Vpliv takih obveznosti ali jamstev na konkurenčnost ali sposobnost preživetja zadevnih podjetij se bo ocenil na konsolidirani ravni. Da bi obveznosti in jamstva pomenili nasedle stroške, mora biti mogoče vzpostaviti odnos med vzroki in posledicami med začetkom veljavnosti Sklepa 168/1999 in težavami, ki jih zadevna podjetja imajo pri izpolnjevanju ali zagotavljanju združljivosti s takimi obveznostmi ali jamstvi. Da bi vzpostavil tak odnos med vzroki in posledicami, bo organ upošteval vsak padec cene električne energije ali izgube tržnega deleža, ki jo je utrpelo zadevno podjetje. Obveznosti in jamstva, ki jih ni bilo mogoče izpolniti ne glede na začetek veljavnosti Sklepa 168/1999, ne pomenijo nasedlih stroškov.

(d)

Take obveznosti ali jamstva morajo biti nepreklicni. V kolikor bi podjetje imelo možnost preklica proti plačilu ali spreminjanja, je treba pri takih obveznostih ali jamstvih to dejstvo upoštevati pri izračunavanju upravičenih nasedlih stroškov.

(e)

Obveznosti ali jamstva, vezana na podjetja, ki so last iste skupine, praviloma ne morejo veljati kot nasedli stroški.

(f)

Nasedli stroški so gospodarski stroški, ki morajo ustrezati dejanskim naloženim zneskom, ki so bili plačani ali se lahko plačajo za obveznosti ali jamstva, iz katerih izhajajo: pavšalnih izračunov zato ni mogoče sprejeti, razen če je mogoče dokazati, da odražajo gospodarsko stanje.

(g)

Nasedli stroški ne smejo vključevati dohodkov, dobičkov ali dodane vrednosti, v povezavi z obveznostmi ali jamstvi, iz katerih izhajajo.

(h)

Nasedli stroški morajo biti vrednoteni brez kakršnih koli plačanih ali plačljivih pomoči glede na sredstva, na katera so vezani. Zlasti kjer obveznost ali zajamčeno obratovanje ustreza naložbi, ki je predmet državne pomoči, je treba vrednost pomoči odšteti od vseh nasedlih stroškov, ki izhajajo iz obveznosti ali jamstva.

(i)

Kadar koli nasedli stroški izhajajo iz obveznosti ali jamstev, ki jih je težko izpolniti zaradi Sklepa 168/1999, se pri izračunu upravičenih nasedlih stroškov upošteva dejanska sprememba v ekonomskih in konkurenčnih razmerah, ki prevladujejo na nacionalnih in skupnih trgih električne energije. Zlasti kjer lahko obveznosti in jamstva pomenijo nasedle stroške zaradi predvidljivega padca cen električne energije, mora izračun nasedlih stroškov upoštevati dejanska gibanja cen električne energije.

(j)

Stroški, amortizirani pred prenosom Sklepa 168/1999 v nacionalno zakonodajo, niso nasedli stroški. Vendar rezervacije ali amortizacija sredstev, vključeni v bilanco stanja zadevnega podjetja z izrecnim ciljem upoštevanja predvidljivih učinkov Sklepa, lahko ustrezajo nasedlim stroškom.

(k)

Upravičeni nasedli stroški ne morejo preseči najnižje ravni, ki zadevnim podjetjem dovoljuje, da nadaljujejo z izvajanjem ali zagotavljanjem združljivosti z obveznostmi ali jamstvi, ki jih pod vprašaj postavlja Sklep168/1999 (4). Posledično jih je treba izračunati ob upoštevanju najbolj gospodarne rešitve (ker ni nobene pomoči) z vidika zadevnega podjetja. To med drugim lahko pomeni prenehanje obveznosti ali jamstev, ki povzročajo nasedle stroške, ali odprodajo vseh ali nekaterih sredstev, ki povzročajo nasedle stroške (kjer to ni v nasprotju z načeli samih obveznosti ali jamstev).

(l)

Stroški, ki jih bodo nekatera podjetja morala nositi po časovnem okviru, navedenem v členu 26 Direktive (26. november 2006) praviloma ne pomenijo upravičenih nasedlih stroškov v smislu te metodologije (5). Vendar, če je potrebno, lahko organ pravočasno upošteva take obveznosti in jamstva ter jih, kadar je to ustrezno, upošteva kot upravičene nasedle stroške na naslednji stopnji odpiranja skupnega trga električne energije.

(m)

Za države Efte, ki svoje trge odprejo hitreje, kot to zahteva Sklep skupnega odbora EGP št. 168/1999, lahko organ upošteva kot upravičene nasedle stroške v skladu s to metodologijo tiste stroške, ki jih bodo nekatera podjetja morala nositi po časovnem okviru, navedenem v členu 26 Direktive, če taki stroški izhajajo iz obveznosti ali jamstev, ki izpolnjujejo merila iz točk (a) do (l) oddelka 21.3 zgoraj, in če so omejeni na obdobje, ki se zaključi najkasneje 31. decembra 2010.

21.4   NASEDLI STROŠKI IN DRŽAVNA POMOČ

(1)

Splošno načelo, določeno v členu 61(1) Sporazuma EGP pravi, da je državna pomoč prepovedana. Vendar pa odstavka 2 in 3 navedenega člena določata vrsto odstopanj od tega splošnega pravila. Poleg tega v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP za ‚podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola,’ veljajo pravila Sporazuma EGP, zlasti pravila o konkurenci, v kolikor uporaba navedenih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. V katerem koli primeru trgovina ne sme biti prizadeta v takšnem obsegu, da bi bila v nasprotju z interesi pogodbenic.

(2)

Državna pomoč, ki ustreza upravičenim nasedlim stroškom, opredeljenim v teh smernicah, je namenjena olajšanju prehoda elektroenergetskih podjetij na konkurenčni trg električne energije. Organ lahko pozitivno gleda na tako pomoč, kolikor se izkrivljanje konkurence izravna s prispevkom, ki ga prispeva taka pomoč, za dosego skupnega cilja, ki ga tržne sile niso mogle doseči. Res izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz pomoči, izplačane za olajšanje prehoda iz večinoma zaprtega trga na delno liberaliziran trg, ne more biti v nasprotju s skupnim interesom, kjer je časovno in učinkovno omejen, če je liberalizacija trga električne energije v splošnem interesu trga EGP in ga vzpostavitev notranjega trga dopolnjuje. Organ tudi upošteva, da pomoč, dodeljena za nasedle stroške, elektroenergetskim podjetjem omogoča, da zmanjšajo tveganja, povezana z obstoječimi obveznostmi ali naložbami, ter jih tako spodbuja, da svoje naložbe dolgoročno ohranijo. Če ne bi bilo nadomestila za nasedle stroške, bi bilo tveganje, da bi zadevna podjetja celotne stroške njihovih negospodarnih obveznosti ali jamstev prenesla na svoje uporabnike brez možnosti izbire, toliko večje.

(3)

Pomoč za nadomestilo nasedlih stroškov v industriji električne energije se lahko upraviči tudi glede na druge liberalizirane sektorje ob dejstvu, da liberalizacije trga električne energije ni spremljal niti hitrejši tehnološki napredek niti povečano povpraševanje, ter ob dejstvu, da v interesu varstva okolja, zanesljivosti oskrbe in nemotenega delovanja gospodarstev držav EGP, ni mogoče čakati, da elektroenergetska podjetja zaidejo v težave, in potem razmišljati o tem, ali bi jim odobrili državno podporo.

(4)

V tem kontekstu organ upošteva, da se pomoč, namenjena za nadomestilo nasedlih stroškov, običajno šteje za odstopanje v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP, če olajšuje razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(5)

Brez poseganja v posebne določbe, ki izhajajo iz smernic organa o uporabi določb EGP o državnih pomočeh, vključno s smernicami o državni pomoči za varstvo okolja (6), lahko organ načeloma sprejme kot združljivo s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP pomoč, namenjeno za nadomestilo nasedlih stroškov, ki izpolnjuje naslednja merila:

(a)

Pomoč mora nadomestiti upravičene nasedle stroške, ki so bili jasno določeni in izolirani. Pod nobenim pogojem ne sme preseči zneska upravičenih nasedlih stroškov.

(b)

Ureditve izplačevanja pomoči morajo dovoljevati upoštevanje prihodnjega razvoja konkurence. Tak razvoj se lahko ocenjuje zlasti na podlagi merljivih dejavnikov (cene, tržni deleži, drugi pomembni dejavniki, ki jih navede država Efte). Ker ima sprememba pogojev konkurence neposreden učinek na znesek upravičenih nasedlih stroškov in bo znesek izplačane pomoči nujno pogojen z razvojem resnične konkurence, je pri izračunu v času izplačane pomoči treba upoštevati spremembe pomembnih dejavnikov, da se lahko oceni stopnja dosežene konkurence.

(c)

Država Efte se mora zavezati, da bo organu poslala letno poročilo, ki zlasti opisuje razvoj položaja konkurenčnosti na svojem trgu električne energije in med drugim navaja spremembe, ki jih je opazila v zvezi s pomembnimi merljivimi dejavniki. Letno poročilo vsebuje podrobnosti o tem, kako so bili izračunani nasedli stroški, upoštevani za zadevno leto, in navaja zneske izplačane pomoči.

(d)

Organ bo pri svoji oceni na degresivno naravo pomoči, namenjene za nadomestilo nasedlih stroškov, gledal pozitivno; ta bo zadevnemu podjetju pomagala pospešiti priprave na liberaliziran trg električne energije.

(e)

Najvišji znesek pomoči, ki se lahko izplača podjetju za nadomestilo nasedlih stroškov, mora biti vnaprej določen. Upoštevati mora povišanje produktivnosti, ki jo lahko doseže podjetje.

Podobno morajo biti vnaprej jasno opredeljene podrobne ureditve za izračunavanje in financiranje pomoči, namenjene za nadomestilo nasedlih stroškov, in najdaljše obdobje, za katero se taka pomoč lahko dodeli. Priglasitev pomoči zlasti opredeli, kako izračun nasedlih stroškov upošteva spremembe različnih dejavnikov, navedenih pod točko (b).

(f)

Da bi preprečile kumulacijo pomoči, se morajo države Efte vnaprej zavezati, da podjetjem, ki naj bi prejela pomoč v zvezi z nasedlimi stroški, ne bodo izplačevale nobenih pomoči za reševanje ali prestrukturiranje. Organ upošteva, da izplačilo nadomestila za nasedle stroške, povezane z naložbami v sredstva, ki ne obetajo dolgoročne sposobnosti preživetja, industriji električne energije ne olajšuje prehoda na liberaliziran trg in se zato ne more šteti za odstopanje v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP.

(6)

Vendar ima organ zelo resno pomisleke glede pomoči, namenjene za nadomestilo nasedlih stroškov, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih meril ali za katere je mogoče, da bodo izkrivljale konkurenco v nasprotju s skupnimi interesi, iz naslednjih razlogov:

(a)

Pomoč ni vezana na upravičene nasedle stroške, ki ustrezajo zgornji opredelitvi, ali na jasno opredeljene in posamično opredeljene nasedle stroške ali presega znesek upravičenih nasedlih stroškov.

(b)

Pomoč je namenjena ohranjanju vseh ali nekaterih prihodkov z datumom pred začetkom veljavnosti Sklepa 168/1999, ne da bi izrecno upoštevala upravičene nasedle stroške, ki bi lahko nastali kot posledica uvedbe konkurence.

(c)

Znesek pomoči verjetno ni bil prilagojen tako, da bi upošteval razlike med ekonomskimi in tržnimi predpostavkami, oblikovanimi na začetku ob ocenjevanju nasedlih stroškov in njihovimi dejanskimi spremembami v času.

21.5   METODA FINANCIRANJA POMOČI, NAMENJENE ZA NADOMESTILO NASEDLIH STROŠKOV

(1)

Države Efte lahko same izberejo metode financiranja pomoči, namenjene za nadomestilo nasedlih stroškov, glede na to, katere so po njihovem mnenju najbolj primerne. Vendar je za odobritev take pomoči potrebno, da se organ prepriča, da finančne ureditve niso v nasprotju s cilji Direktive 96/92/ES ali z interesi pogodbenic. Interesi pogodbenic med drugim upoštevajo varstvo potrošnikov, prost pretok blaga in storitev ter konkurenco.

(2)

Finančne ureditve ne smejo ovirati tujih podjetij ali novih udeležencev pri vstopu na določen nacionalni ali regionalni trg. Zlasti pomoč, namenjena za nadomestilo nasedlih stroškov, ne sme biti financirana iz prelevmanov za električno energijo v prehodu med državami EGP ali iz prelevmanov, vezanih na razdaljo med proizvajalcem in porabnikom.

(3)

Organ bo tudi zagotovil, da bodo ureditve za financiranje pomoči, namenjene za nadomestilo nasedlih stroškov, pravično obravnavale tako upravičene kot neupravičene porabnike. Zato bo letno poročilo, navedeno v točki (c) oddelka 21.4 vsebovalo razčlenitev po upravičenih in neupravičenih potrošnikih glede na finančna sredstva, namenjena za nadomestilo nasedlih stroškov. Kadar neupravičeni potrošniki sodelujejo pri financiranju nasedlih stroškov neposredno preko tarif za nakup električne energije, mora biti to jasno navedeno. Prispevek, ki velja za obe skupini (upravičeno in neupravičeno), ne sme preseči deleža nasedlih stroškov, ki jih je treba nadomestiti, ki ustreza tržnemu deležu, upoštevanem za navedene porabnike.

(4)

Kadar sredstva zberejo zasebna podjetja z namenom financiranja mehanizmov pomoči, namenjenih za nadomestilo nasedlih stroškov, mora biti upravljanje teh sredstev jasno ločeno od običajnih virov navedenih podjetij. Podjetja, ki take naložbe upravljajo, ne smejo imeti koristi od njih.

21.6   DRUGI DEJAVNIKI OCENJEVANJA

(1)

Pri proučevanju državne pomoči, namenjene za nadomestitev nasedlih stroškov, organ zlasti upošteva velikost in raven povezanosti zadevnega omrežja in strukture industrije električne energije. Za pomoč za majhno omrežje z nizko ravnjo povezanosti s ostalim EGP je manj verjetno, da bo znatno izkrivljala konkurenco.

(2)

Ta metodologija za nasedle stroške ne vpliva na uporabo smernic o nacionalni regionalni pomoči (7) v regijah, zajetih v členu 61(3)(a) Sporazuma EGP. V skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP, kjer uporaba pravil o državnih pomočeh za nasedle stroške pravno ali dejansko ovira izvajanje posebnih nalog, dodeljenih podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetjem, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ta pravila lahko odstopajo od predvidenih, če trgovina ni prizadeta v takšnem obsegu, da bi bila v nasprotju z interesi pogodbenic.

(3)

Pravila, določena v tej metodologiji za državno pomoč, namenjeno za nadomestilo nasedlih stroškov, ki izhajajo iz Sklepa 168/1999, se uporabljajo neodvisno od javnega ali zasebnega lastništva zadevnih podjetij.“


(1)  UL L 27, 30.1.1997, str. 20.

(2)  UL L 61, 1.3.2001, str. 23, in Dopolnilo EGP št. 11, 1.3.2001, str. 221.

(3)  Člen 3 Sklepa 168/1999 pravi: ‚Ta sklep začne veljati 27. novembra 1999 pod pogojem, da so bila Skupnemu odboru EGP predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma.’

(4)  V primeru dolgoročnih kupoprodajnih pogodb se nasedli stroški zato izračunajo s primerjavo pogojev, pod katerimi bi na liberaliziranem trgu podjetje lahko prodalo ali kupilo proizvod, ob upoštevanju, da so vsi ostali pogoji isti.

(5)  Treba je razumeti, da naložbe, ki jih ni mogoče povrniti ali niso gospodarsko izvedljive kot rezultat liberalizacije notranjega trga električne energije, lahko pomenijo nasedle stroške v smislu te metodologije, vključno s primeri, ki načeloma veljajo še po letu 2006. Poleg tega obveznosti ali jamstva, katerih izvajanje se mora nujno nadaljevati po 26. novembru 2006, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do velikega tveganja glede varstva okolja, javne varnosti, socialne zaščite delavcev ali varovanja omrežja električne energije, lahko, kadar je to upravičeno, prestavljajo upravičene nasedle stroške v skladu s to metodologijo.

(6)  UL L 237, 6.9.2001, str. 16.

(7)  UL L 111, 29.4.1999 in Dopolnilo EGP št. 18. S tem v zvezi glej poglavje 25 Smernic o državni pomoči.


25.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 139/8


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 263/02/COL

z dne 18. decembra 2002

o šestintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z vključitvijo novega poglavja 26A: Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom

NADZORNI ORGAN EFTE JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti členov 61 do 63 Sporazuma;

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (2) ter zlasti člena 24 Sporazuma in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu;

KER v skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču Nadzorni organ Efte uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo;

KER v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču Nadzorni organ Efte objavlja obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ Efte meni, da je to potrebno;

OB SKLICEVANJU na procesna in materialna pravila na področju državne pomoči (3), ki jih je 19. januarja 1994 sprejel Nadzorni organ Efte (4), in zlasti na določbe iz poglavja 26 (Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom) teh pravil;

KER je Evropska komisija 7. marca 2002 sprejela novo Sporočilo (5), ki določa načela, na podlagi katerih bo presojala združljivost regionalne pomoči za večje naložbene projekte s Pogodbo;

KER to sporočilo velja tudi za Evropski gospodarski prostor;

KER je treba zagotoviti enotno uporabo pravil EGP o državni pomoči v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru;

KER naj bi v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP Nadzorni organ Efte po posvetovanju s Komisijo sprejel akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Komisija ES, da bi ohranil enake pogoje konkurence;

PO posvetovanju z Evropsko komisijo;

OB SKLICEVANJU na to, da se je Nadzorni organ Efte o tej temi posvetoval z državami Efte na večstranskem sestanku dne 19. oktobra 2001 –

SKLENIL:

1.

Smernice o državni pomoči se spremenijo tako, da se vključi novo poglavje 26A: Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom, z besedilom iz Priloge I k tej odločbi.

2.

Poglavje 22, Pomoč za industrijo sintetičnih vlaken, in Poglavje 23, Pomoč za industrijo motornih vozil, sedanjih smernic o državni pomoči se črtata.

3.

Države Efte se obvestijo z dopisom, ki vsebuje izvod Odločbe in Priloge I. Države Efte morajo svoje strinjanje s predlaganimi ustreznimi ukrepi, kakor so določeni v Prilogi I, sporočiti v 20 delovnih dneh, glej tudi točko 26A.9 Priloge I.

4.

Evropska komisija se v skladu s točko (d) Protokola 27 k Sporazumu EGP obvesti z izvodom te odločbe, vključno s Prilogo I.

5.

Odločba, vključno s Prilogo I, se objavi v oddelku EGP in Dopolnilu EGP Uradnega lista Evropskih skupnosti, potem ko so države Efte sporočile svoje strinjanje z ustreznimi ukrepi.

6.

Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

V Bruslju, 18. decembra 2002

Za Nadzorni organ Efte

Einar M. BULL

Predsednik

Hannes HAFSTEIN

Član kolegija


(1)  V nadaljnjem besedilu Sporazum EGP.

(2)  V nadaljnjem besedilu Sporazum o nadzornem organu in sodišču.

(3)  V nadaljnjem besedilu smernice o državni pomoči.

(4)  Sprva objavljeno v UL L 231, 3.9.1994, Dopolnilo EGP št. 32.

(5)  UL C 70, 19.3.2002, str. 8.


PRILOGA

„26A   VEČSEKTORSKI OKVIR ZA REGIONALNO POMOČ, NAMENJENO VEČJIM NALOŽBENIM PROJEKTOM

26A.1   UVOD: PODROČJE UPORABE UKREPA

(1)

Nadzorni organ je 4. novembra 1998 sprejel ‚Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom’ (1). Večsektorski okvir se je začel uporabljati s 1. januarjem 1999 za začetno poskusno obdobje treh let. Njegova veljavnost je bila leta 2001 podaljšana do 31. decembra 2002.

(2)

Ta okvir se uporablja samo za regionalno pomoč, kakor je opredeljena v Smernicah o državni regionalni pomoči (2), katere cilj je spodbujanje začetnih naložb, vključno z ustvarjanjem delovnih mest, povezanih z začetnimi naložbami, na podlagi člena 61(3)(a) in (c) Sporazuma EGP. Ta okvir ne vpliva na presojo predlogov pomoči na podlagi drugih določb Sporazuma EGP, kot je člen 61(3)(b). Za jeklarski sektor in sektor sintetičnih vlaken se uporablja tudi za večjo individualno pomoč za mala in srednje velika podjetja, ki niso izvzeta z drugimi določbami. Ta okvir se ne uporablja za primere pomoči za prestrukturiranje, ki jih bodo še naprej zajemale smernice Nadzornega organa o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (3). Prav tako ta okvir ne bo vplival na delovanje obstoječih horizontalnih okvirov, kot sta okvir Nadzornega organa za državno pomoč za raziskave in razvoj (4) in smernice Nadzornega organa o državni pomoči za varstvo okolja (5).

(3)

Intenzivnost regionalne pomoči za naložbe, ki ni oproščena obveznosti priglasitve, določene v členu 1(3) Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, bo omejena na podlagi meril, določenih v tem okviru.

(4)

Na podlagi tega okvira predhodna priglasitev pomoči za velike naložbene projekte, ki ne presega določenih pragov, ni potrebna, če je pomoč dodeljena v skladu s programom pomoči, ki ga odobri Nadzorni organ. Vendar pa ta okvir ne vpliva na obveznost držav Efte, da priglasijo novo individualno (ad hoc) pomoč, ki ni oproščena obveznosti priglasitve, določene v členu 1(3) Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Pravila, določena v tem okviru, se uporabljajo tudi za presojo takih ukrepov individualne (ad hoc) državne pomoči.

26A.2   POTREBA PO UKREPU

(1)

Najvišje zgornje meje pomoči, ki jih določi Nadzorni organ za vsa območja, upravičena do regionalne pomoči, so na splošno oblikovane za zagotovitev ustrezne ravni spodbude, potrebne za razvoj regij prejemnic pomoči. Ker pa zagotavljajo enotno zgornjo mejo, običajno presegajo regionalne ovire, kadar se uporabijo za velike projekte. Namen tega okvira je omejiti raven spodbude, ki je na voljo za velike projekte, na raven, ki čim bolj preprečuje nepotrebna izkrivljanja konkurence.

(2)

Velike naložbe lahko učinkovito prispevajo k regionalnemu razvoju, med drugim tako, da privabijo druga podjetja v regijo, uvajajo napredne tehnologije in prispevajo k usposabljanju delavcev. Vendar pa te naložbe niso pod tako velikim vplivom resnih regionalnih težav v prikrajšanih območjih. Prvič, velike naložbe lahko oblikujejo ekonomijo obsega, ki zmanjša začetne stroške, značilne za lokacijo. Drugič, v mnogih pogledih niso vezane na regijo, v kateri se izvaja fizična naložba. Velike naložbe lahko brez težav dobijo kapital in posojilo na svetovnih trgih in jih ne ovira bolj omejena ponudba finančnih storitev v določeni prikrajšani regiji. Poleg tega imajo podjetja, ki izvajajo velike naložbe, dostop do geografsko širše ponudbe delovne sile in lahko lažje prenesejo usposobljeno delovno silo na izbrano lokacijo.

(3)

A če velike naložbe prejemajo velike zneske državne pomoči, tako da v celoti izkoriščajo regionalne zgornje meje, obstaja povečano tveganje vpliva na trgovino in torej močnejšega učinka izkrivljanja nasproti tekmecem v drugih državah EGP. To pa zato, ker je za upravičenca do pomoči bolj verjetno, da je pomemben akter na zadevnem trgu, tako da lahko naložba, za katero je pomoč dodeljena, spremeni pogoje konkurence na tem trgu.

(4)

Poleg tega imajo podjetja, ki izvajajo velike naložbe, običajno precejšno pogajalsko moč nasproti organom, ki dodeljujejo pomoč. Dejansko vlagatelji v velike projekte pogosto upoštevajo alternativne lokacije v različnih državah EGP, kar lahko privede do spirale vse bolj velikodušnih obljub pomoči, po možnosti do veliko višje ravni, kot je potrebna za izravnavo regionalnih ovir.

(5)

Rezultat takih dražb subvencij je verjetno ta, da velike naložbe dosežejo intenzivnosti pomoči, ki presegajo dodatne stroške, izhajajoče iz odločitve o umestitvi naložbe v prikrajšano območje.

(6)

Znesek pomoči, ki presega najmanjši znesek, potreben za izravnavo regionalnih omejitev, je zelo verjeten vzrok popačenih učinkov (neučinkovita izbira lokacije), večjega izkrivljanja konkurence in, ker je pomoč drag prenos od davkoplačevalcev v korist prejemnikov pomoči, neto izgube blaginje.

(7)

Nedavne izkušnje so pokazale, da so veliki naložbeni projekti, ki izkoriščajo regionalno pomoč za naložbe, bolj kapitalsko intenzivni kot manjši naložbeni projekti. Posledično se ugodnejša obravnava manjših naložbenih projektov v območjih, ki prejemajo pomoč, izraža v ugodnejši obravnavi projektov, ki so bolj delovno intenzivni, kar prispeva k ustvarjanju delovnih mest in zmanjševanju brezposelnosti.

(8)

Nekatere vrste naložb lahko povzročijo resno izkrivljanje konkurence, zato je njihov ugoden vpliv na zadevno regijo vprašljiv. To zlasti velja za naložbe v sektorjih, kjer ima eno samo podjetje visok tržni delež ali kjer se obstoječa sektorska proizvodna zmogljivost precej poveča, ne da bi ustrezno naraščalo tudi povpraševanje po zadevnih proizvodih. Na splošno je izkrivljanje konkurence verjetno v sektorjih, ki imajo strukturne težave, kjer obstoječa proizvodna zmogljivost že presega tržno povpraševanje po proizvodu ali kjer povpraševanje po zadevnih proizvodih vztrajno upada.

26A.3   ZNIŽANJE RAVNI POMOČI ZA VELIKE NALOŽBENE PROJEKTE

(1)

Brez vpliva na merila združljivosti, določena v Smernicah o državni regionalni pomoči, in brez vpliva na obveznost priglasitve, določeno v točki (4) oddelka 26A.3 ali na prehodna pravila, določena v oddelku 26A.8, za regionalno pomoč za naložbe, ki vključujejo upravičene izdatke (6) za spodaj določene pragove, velja prilagojena nižja zgornja meja regionalne pomoči na podlagi naslednje lestvice:

Upravičeni izdatki

Prilagojena zgornja meja pomoči

Do 50 milijonov EUR

100 % regionalne zgornje meje

Za del med 50 milijonov EUR in 100 milijonov EUR

50 % regionalne zgornje meje

Za del, ki presega 100 milijonov EUR

34 % regionalne zgornje meje

(2)

Tako bo dovoljen znesek pomoči za projekt nad 50 milijonov EUR izračunan po formuli: najvišji znesek pomoči = R × (50 + 0,50 B + 0,34 C); kjer je R neprilagojena regionalna zgornja meja; B so upravičeni izdatki med 50 milijonov EUR in 100 milijonov EUR in C so morebitni upravičeni izdatki nad 100 milijonov EUR (7).

(3)

Na primer, za veliko podjetje, ki vloži 80 milijonov EUR v območje, ki prejema pomoč in kjer je neprilagojena zgornja meja regionalne pomoči 25 % neto ekvivalenta dotacije (NED), bi bil najvišji dovoljeni znesek pomoči 16,25 milijona EUR NED, kar ustreza intenzivnosti pomoči 20,3 % NED. Za veliko podjetje, ki vloži 160 milijonov EUR v isto območje, bi bil najvišji dovoljeni znesek pomoči 23,85 milijona EUR NED, kar ustreza intenzivnosti pomoči 14,9 % NED.

(4)

Vendar morajo države Efte priglasiti vsak primer regionalne pomoči za naložbe, če je predlagana pomoč višja od najvišje dovoljene pomoči, ki jo lahko naložba v višini 100 milijonov EUR dobi na podlagi lestvice in pravil, določenih v točki 26A.3 (8). Individualno priglasljivi projekti ne bodo upravičeni do pomoči za naložbe v nobenem od naslednjih dveh primerov:

(a)

upravičenec do pomoči je pred naložbo odgovoren za več kot 25 % prodaje zadevnega proizvoda ali bo za to odgovoren po naložbi

ali

(b)

zmogljivost, ki jo ustvari projekt, je večja od 5 % velikosti trga, izmerjene s podatki o očitni porabi zadevnega proizvoda, razen če je povprečna letna stopnja rasti njegove očitne porabe v zadnjih petih letih nad povprečno letno stopnjo rasti BDP Evropskega gospodarskega prostora.

Breme dokazovanja, da primera, na katera se nanašata točki (a) in (b), ne veljata, je na državi Efte (9). Za uporabo točk (a) in (b) bo očitna poraba določena na ustrezni ravni klasifikacije PRODCOM (10) v EGP ali, če ti podatki niso na voljo, na podlagi katere koli druge segmentacije trga, ki je splošno sprejeta za zadevne proizvode in za katero so statistični podatki takoj na voljo.

26A.4   PREPOVED POMOČI ZA NALOŽBENE PROJEKTE V JEKLARSKI INDUSTRIJI

(1)

Kar zadeva jeklarsko industrijo, kakor je opredeljena v Prilogi B k temu okviru (11), Nadzorni organ opaža, da so jeklarska podjetja ESPJ precej dolgo delovala brez zatekanja k pomoči za naložbe, kot je bila na voljo za preostale industrijske sektorje. Jeklarska podjetja so ta dejavnik vključila v svoje strategije in so tega vajena. Glede na specifične lastnosti jeklarskega sektorja (zlasti njegovo strukturo, obstoječo presežno zmogljivost na evropski in svetovni ravni, njegovo visoko kapitalsko intenzivno naravo, lokacijo večine jeklarn v regijah, upravičenih do regionalne pomoči, velike zneske javnih sredstev, namenjenih za prestrukturiranje jeklarskega sektorja in preoblikovanje jeklarskih območij) in izkušnje, pridobljene, ko so se v preteklosti uporabljala manj stroga pravila o državnih pomočeh, se zdi upravičeno, da se pomoč za naložbe za ta sektor prepove tudi v prihodnje, ne glede na velikost naložbe. Zato Nadzorni organ meni, da regionalna pomoč za jeklarsko industrijo ni združljiva s skupnim trgom. Ta nezdružljivost velja tudi za velike individualne pomoči za mala in srednje velika podjetja, ki niso izvzeta z drugimi določbami.

26A.5   NALOŽBENI PROJEKTI V DRUGIH SEKTORJIH, KOT JE JEKLARSKI, S STRUKTURNIMI TEŽAVAMI

(1)

Nadzorni organ je v preteklosti dosledno menil, da naložbe v sektorje, ki doživljajo ali bi lahko doživeli resno presežno zmogljivost ali vztrajno upadanje povpraševanja, povečujejo tveganje izkrivljanja konkurence, ne da bi zadevni regiji prinesli potrebne izravnalne koristi. Ustrezen način priznavanja, da so te naložbe manj koristne z regionalnega vidika, je, da se zmanjša pomoč za naložbe za projekte v sektorjih, kjer prevladujejo strukturne težave, na raven pod tisto, ki je dovoljena za druge sektorje.

(2)

Do zdaj so se za več občutljivih industrijskih sektorjev uporabljala specifična, strožja pravila o državnih pomočeh (12). V skladu s točko 3 v oddelku 26.1 predhodnega večsektorskega okvira se ta specifična sektorska pravila še naprej uporabljajo.

(3)

Eden od ciljev predhodnega večsektorskega okvira je bil zagotoviti možnost, da se obstoječa sektorska pravila nadomestijo z enim samim instrumentom. Ob upoštevanju prehodnih pravil, določenih v spodnjem oddelku 26A.8, želi Nadzorni organ s to revizijo vključiti te občutljive industrijske sektorje v ta okvir.

(4)

Do 31. decembra 2003 bodo sektorji, kjer prevladujejo resne strukturne težave, določeni v seznamu sektorjev, priloženem k okviru. V teh sektorjih ne bo dovoljena nikakršna regionalna pomoč za naložbe, ob upoštevanju določb, določenih v tem oddelku.

(5)

Za sestavo seznama sektorjev bodo resne strukturne težave načeloma izmerjene na podlagi podatkov o očitni porabi na ustrezni ravni klasifikacije CPA (13) v EGP ali, če ti podatki niso na voljo, na podlagi katere koli druge segmentacije trga, ki je splošno sprejeta za zadevne proizvode in za katero so statistični podatki takoj na voljo. Za resne strukturne težave se bo štelo, da obstajajo, ko bo zadevni sektor upadal (14). Seznam sektorjev se bo redno posodabljal, pogostost tega pa bo določena, ko bo določen seznam sektorjev.

(6)

Od 1. januarja 2004 in za sektorje, vključene v seznam sektorjev z resnimi strukturnimi težavami, je treba vsako regionalno pomoč za naložbe v zvezi z naložbenim projektom, ki vključuje upravičene izdatke nad zneskom, ki ga določi Nadzorni organ ob sestavi seznama sektorjev (15), individualno priglasiti Nadzornemu organu. Nadzorni organ bo take priglasitve proučil v skladu z naslednjimi pravili: prvič, projekt pomoči mora biti v skladu s splošnimi merili presoje, določenimi v smernicah o državni regionalni pomoči; drugič, upravičeni izdatki, kakor so opredeljeni v točki 26A.11(3), ki presegajo znesek, ki ga določi Nadzorni organ ob sestavi seznama sektorjev, ne bodo upravičeni do pomoči za naložbe, razen v primerih iz točke 26A.5(7).

(7)

Z odstopanjem od točke 6 v oddelku 26A.5 lahko Nadzorni organ odobri pomoč za naložbe za sektorje, vključene v seznam sektorjev, na podlagi intenzivnosti pomoči, določenih v oddelku 26A.3 tega okvira, če država Efte dokaže, da čeprav za sektor velja, da je v upadu, trg za zadevni proizvod hitro raste (16).

26A.6   NAKNADNO SPREMLJANJE

(1)

Pri sestavi tega okvira si je Nadzorni organ prizadeval zagotoviti, da bi bil čim bolj jasen, nedvoumen, predvidljiv in učinkovit ter da bi bilo dodatno upravno breme, ki ga sproži, čim manjše.

(2)

Da bi zagotovili preglednost in učinkovito spremljanje, je treba določiti standarden format, v katerem morajo države Efte Nadzornemu organu predložiti povzetek informacij v obliki, določeni v Prilogi A, kadar koli je pomoč za naložbe nad 50 milijonov EUR dodeljena v skladu s tem okvirom. Po začetku izvajanja pomoči, ki sodi v ta okvir, morajo države Efte v 20 delovnih dneh od dodelitve pomoči s strani pristojnega organa posredovati tak povzetek informacij Nadzornemu organu.

(3)

Države Efte morajo hraniti podrobne evidence o dodelitvi individualne pomoči, ki spada v ta okvir. Take evidence morajo vsebovati vse informacije, ki so potrebne, da se ugotovi, da je najvišja intenzivnost pomoči, določena na podlagi tega okvira, upoštevana. Države Efte morajo voditi evidenco o individualni pomoči 10 let od datuma, ko je bila dodeljena. Na pisno zahtevo mora zadevna država Efte Nadzornemu organu v 20 delovnih dneh ali daljšem obdobju, ki bi bilo morda določeno v zahtevi, predložiti vse informacije, za katere Nadzorni organ meni, da so potrebne za presojo, ali so bile določbe tega okvira upoštevane.

26A.7   VELJAVNOST OKVIRA

(1)

Ta okvir se bo uporabljal za obdobje, ki se konča 31. decembra 2009. Nadzorni organ bo pred 31. decembrom 2009 ocenil okvir. Nadzorni organ lahko spremeni ta okvir pred 31. decembrom 2009 na podlagi pomembnih dejavnikov politike konkurence ali zaradi upoštevanja drugih politik EGP ali mednarodnih obvez. Vendar pa taka revizija ne bo vplivala na prepoved naložbene pomoči za jeklarsko industrijo.

(2)

Kar zadeva jeklarski sektor, kakor je opredeljen v Prilogi B, se bodo določbe okvira uporabljale od 1. januarja 2003. Obstoječa specifična sektorska pravila za določene jeklarske sektorje, ki niso bili zajeti v Pogodbi ESPJ (17), se bodo s tem dnem nehala uporabljati. Kar zadeva sektor motornih vozil, kakor je opredeljen v Prilogi C, in sektor sintetičnih vlaken, kakor je opredeljen v Prilogi D, se bodo določbe okvira uporabljale od 1. januarja 2003. Vendar pa se bodo priglasitve, ki jih bo Nadzorni organ evidentiral pred 1. januarjem 2003 za sektor motornih vozil in sektor sintetičnih vlaken, proučile na podlagi meril, veljavnih v času priglasitve.

(3)

Kar zadeva druge sektorje, kot so navedeni v točki 26A.7(2), se bodo določbe tega okvira uporabljale od 1. januarja 2004. Predhodni večsektorski okvir bo ostal veljaven do 31. decembra 2003. Vendar pa bodo priglasitve, ki jih bo Nadzorni organ evidentiral pred 1. januarjem 2004, proučene na podlagi meril, veljavnih v času priglasitve.

(4)

Nadzorni organ bo proučil združljivost pomoči za naložbe, dodeljene brez njegove odobritve, s Sporazumom EGP:

(a)

na podlagi meril, določenih v tem okviru, če je bila pomoč dodeljena:

1. januarja 2003 ali po tem datumu, kar zadeva pomoč za naložbe za jeklarski sektor,

1. januarja 2003 ali po tem datumu, kar zadeva pomoč za naložbe za sektor motornih vozil in sektor sintetičnih vlaken,

1. januarja 2004 ali po tem datumu, kar zadeva pomoč za naložbe za vse druge sektorje, za katere velja ta okvir;

(b)

na podlagi pravil, veljavnih v času dodelitve pomoči, v vseh drugih primerih.

26A.8   PREHODNE DOLOČBE

(1)

Do datuma uporabe seznama sektorjev, na katerega se nanaša točka 26A.5(4):

(a)

bo največja intenzivnost pomoči za regionalno pomoč za naložbe v sektorju motornih vozil, kakor je opredeljen v Prilogi C, dodeljeno na podlagi odobrenega programa za projekte, ki vključujejo bodisi upravičene izdatke nad 50 milijonov EUR bodisi znesek pomoči nad 5 milijonov EUR, izražen v bruto ekvivalentu dotacije, enaka 30 % ustrezne zgornje meje regionalne pomoči (18);

(b)

ne bodo nobeni izdatki, nastali v okviru naložbenih projektov v sektorju sintetičnih vlaken, kakor je opredeljen v Prilogi D, upravičeni do pomoči za naložbe.

(2)

Pred datumom uporabe seznama sektorjev, na katerega se nanaša točka 26A.5(4), bo Nadzorni organ odločil, ali in koliko je treba sektor motornih vozil, kakor je opredeljen v Prilogi C, in sektor sintetičnih vlaken, kakor je opredeljen v Prilogi D, vključiti v seznam sektorjev.

(3)

Kar zadeva ladjedelniški sektor, bodo obstoječa pravila na podlagi Sklepa Skupnega odbora EGP št. 12/99 veljala do 31. decembra 2003. Pred tem datumom bo Nadzorni organ proučil, ali mora pomoč za ladjedelniški sektor obravnavati ta okvir in ali jo je treba vključiti v seznam sektorjev.

26A.9   USTREZNI UKREPI

(1)

Da bi Nadzorni organ zagotovil izvajanje pravil, določenih v tem okviru, bo predlagal ustrezne ukrepe v smislu člena 1(1) Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Ti ustrezni ukrepi bodo vključevali naslednje:

(a)

spremembo obstoječih kart regionalnih pomoči s prilagoditvijo:

s 1. januarjem 2003, sedanjih zgornjih meja regionalne pomoči intenzivnostim pomoči, ki izhajajo iz pravil, določenih v oddelku 26A.4 tega okvira,

s 1. januarjem 2003, sedanjih zgornjih meja regionalne pomoči intenzivnostim pomoči, ki izhajajo iz pravil, določenih v oddelku 26A.8,

s 1. januarjem 2004, sedanjih zgornjih meja regionalne pomoči intenzivnostim pomoči, ki izhajajo iz pravil, določenih v oddelku 26A.3,

(b)

prilagoditev vseh obstoječih programov regionalne pomoči, kakor jih opredeljujejo Smernice o državni regionalni pomoči, vključno s tistimi, ki so oproščeni priglasitve v skladu z uredbo o skupinskih izjemah, da bi zagotovili, da za dodeljeno regionalno pomoč za naložbe:

(i)

upoštevajo zgornje meje regionalne pomoči, določene v kartah regionalnih pomoči, kakor so bile spremenjene v skladu z zgornjo točko (a) od 1. januarja 2004, kar zadeva druge sektorje, kot so navedeni v točki 26.A.7(2);

(ii)

določajo individualno priglasitev regionalne pomoči za naložbe, kjer je pomoč večja od največje dovoljene pomoči, ki jo lahko naložba v višini 100 milijonov EUR dobi na podlagi lestvice, prikazane v točki 26A.3(1) tega okvira, od 1. januarja 2004;

(iii)

izključujejo s svojega področja uporabe pomoč za jeklarsko industrijo od 1. januarja 2003;

(iv)

izključujejo s svojega področja uporabe pomoč za industrijo sintetičnih vlaken od 1. januarja 2003 in dokler se ne začne uporabljati seznam sektorjev;

(v)

omejujejo regionalno pomoč za naložbe v sektorju motornih vozil, kakor je opredeljen v Prilogi C, za projekte, ki vključujejo bodisi upravičene izdatke nad 50 milijonov EUR bodisi znesek pomoči nad 5 milijonov EUR, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije, na 30 % ustrezne zgornje meje regionalne pomoči od 1. januarja 2003 in dokler se ne začne uporabljati seznam sektorjev;

(c)

zagotovitev, da se obrazci, navedeni v točki 26A.6(2), Nadzornemu organu pošiljajo od datuma začetka uporabe tega okvira;

(d)

zagotovitev, da se evidence, navedene v točki 26A.6(3) v oddelku 26A.10, hranijo od datuma začetka uporabe tega okvira;

(e)

skladnost do 31. decembra 2003 s pravili predhodnega Večsektorskega okvira za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom, in zlasti z zahtevami priglasitev, določenimi v navedenem okviru.

(2)

Države Efte morajo potrebne spremembe izvesti v obdobju, ki se konča 31. decembra 2003, razen ukrepov v zvezi z jeklarskim sektorjem, za katerega je treba spremembe izvesti z učinkom od 1. januarja 2003, ter v zvezi s sektorjem sintetičnih vlaken in sektorjem motornih vozil, za katera je treba spremembe izvesti z učinkom od 1. januarja 2003. Države Efte se poziva, da sporočijo svoje izrecno strinjanje s predlaganimi ustreznimi ukrepi v 20 delovnih dneh od datuma, ko so obveščene o dopisu. V odsotnosti kakršnega koli odgovora bo Nadzorni organ domneval, da se zadevna država Efte ne strinja s predlaganimi ukrepi.

26A.10   ZAHTEVA ZA PRIGLASITEV

(1)

Države Efte se poziva, da za priglasitev predlogov pomoči v skladu s tem okvirom uporabijo obrazec za priglasitev, priložen k temu okviru (Priloga E).

26A.11   OPREDELITEV UPORABLJENIH IZRAZOV

(1)

Uporabljale se bodo naslednje opredelitve izrazov, uporabljenih v tem okviru:

Naložbeni projekt

(2)

‚Naložbeni projekt’ pomeni začetno naložbo v smislu oddelka 25.4 Smernic o državni regionalni pomoči. Naložbenega projekta se ne sme umetno razdeliti na podprojekte, da bi se izognili določbam tega okvira. Za namen tega okvira naložbeni projekt vključuje vse naložbe v osnovna sredstva na lokaciji, ki jih opravi eno ali več podjetij v obdobju 3 let. Za namen tega okvira je proizvodna lokacija ekonomsko nedeljiva serija osnovnih sredstev, ki izpolnjujejo natančno tehnično funkcijo, so fizično ali funkcionalna povezana in imajo jasno opredeljene cilje, kot je proizvodnja določenega proizvoda. Kadar se iz iste surovine proizvajata dva ali več proizvodov, se bo za proizvodne enote takih proizvodov štelo, da predstavljajo eno proizvodno lokacijo.

Upravičeni izdatki

(3)

‚Upravičeni izdatki’ se določijo v skladu s pravili, določenimi v Smernicah o državni regionalni pomoči za ta namen.

Zgornja meja regionalne pomoči

(4)

‚Zgornja meja regionalne pomoči’ se nanaša na največjo intenzivnost pomoči, odobreno za velika podjetja na zadevnem območju, ki prejema pomoč, ob dodelitvi pomoči.

Največje intenzivnosti pomoči se določijo v skladu s Smernicami o državni regionalni pomoči, na podlagi karte regionalnih pomoči, ki jo odobri Nadzorni organ.

Zadevni proizvod

(5)

‚Zadevni proizvod’ pomeni proizvod, ki ga predvideva naložbeni projekt, in, kjer je to ustrezno, njegove nadomestke, ki jih za take šteje bodisi potrošnik (zaradi lastnosti proizvoda, cen in predvidene uporabe) bodisi proizvajalec (zaradi prilagodljivosti proizvodnih obratov). Kadar se proizvod nanaša na vmesni proizvod in velik del proizvodnje ni prodan na trgu, se za zadevni proizvod šteje, da vključuje proizvode v nadaljnjem proizvodnem procesu.

Očitna poraba

(6)

‚Očitna poraba’ zadevnega proizvoda je proizvodnja plus uvoz minus izvoz.

(7)

Kjer bo Nadzorni organ v skladu s tem okvirom določal povprečno letno rast očitne porabe zadevnega proizvoda, bo upošteval, kjer je to ustrezno, vsako pomembno spremembo v tem trendu.

(8)

Kadar se bo naložbeni projekt nanašal na storitveni sektor, bo Nadzorni organ, zato in da bi določil velikost in razvoj trga, namesto očitne porabe uporabil promet zadevnih storitev na podlagi segmentacije trga, ki je splošno sprejeta za zadevne storitve in za katero so statistični podatki takoj na voljo.

PRILOGA A K VEČSEKTORSKEMU OKVIRU

[OBRAZEC ZA NAKNADNO SPREMLJANJE]

Naslov programa (ali navedite, da gre za pomoč ‚ad hoc’)

Oseba javnega prava, ki zagotavlja pomoč

Če je pravna podlaga shema pomoči, ki jo je odobril Nadzorni organ, navedite datum odobritve in referenčno številko državne pomoči

Navedite regijo in občino

Navedite ime podjetja, ali je MSP ali veliko podjetje, in, kjer ustrezno, ime matičnih podjetij

Navedite vrsto projekta in ali gre za nov obrat ali razširitev zmogljivosti ali drugo

Navedite skupne stroške in upravičene stroške naložbenih izdatkov, ki bodo vloženi v življenjski dobi projekta

Nominalni znesek pomoči ter njen bruto in neto ekvivalent dotacije

Navedite pogoje, povezane s plačilom predlagane pomoči, če obstajajo

Zadevni proizvodi ali storitve in njihova nomenklatura PRODCOM ali nomenklatura CPA za projekte v storitvenih sektorjih

PRILOGA B K VEČSEKTORSKEMU OKVIRU

OPREDELITEV JEKLARSKE INDUSTRIJE ZA NAMEN VEČSEKTORSKEGA OKVIRA

Za namen tega večsektorskega okvira jeklarsko industrijo sestavljajo podjetja, vključena v proizvodnjo spodaj naštetih jeklarskih proizvodov:

Proizvod

Oznaka kombinirane nomenklature (19)

Grodelj

7201

Fero-zlitine

7202 11 20; 7202 11 80; 7202 99 11

Železo, dobljeno z direktno redukcijo železove rude, in gobasti izdelki iz železa

7203

Železo in nelegirano jeklo

7206

Polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla

7207 11 11; 7207 11 14; 7207 11 16; 7207 12 10; 7207 19 11; 7207 19 14; 7207 19 16; 7207 19 31; 7207 20 11; 7207 20 15; 7207 20 17; 7207 20 32; 7207 20 51; 7207 20 55; 7207 20 57; 7207 20 71

Ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla

7208 10 00; 7208 25 00; 7208 26 00; 7208 27 00; 7208 36 00; 7208 37; 7208 38; 7208 39; 7208 40; 7208 51; 7208 52; 7208 53; 7208 54; 7208 90 10; 7209 15 00; 7209 16; 7209 17; 7209 18; 7209 25 00; 7209 26; 7209 27; 7209 28; 7209 90 10; 7210 11 10; 7210 12 11; 7210 12 19; 7210 20 10; 7210 30 10; 7210 41 10; 7210 49 10; 7210 50 10; 7210 61 10; 7210 69 10; 7210 70 31; 7210 70 39; 7210 90 31; 7210 90 33; 7210 90 38; 7211 13 00; 7211 14; 7211 19; 7211 23 10; 7211 23 51; 7211 29 20; 7211 90 11; 7212 10 10; 7212 10 91; 7212 20 11; 7212 30 11; 7212 40 10; 7212 40 91; 7212 50 31; 7212 50 51; 7212 60 11; 7212 60 91

Žica, toplo valjana, v ohlapnih kolobarjih, iz železa ali nelegiranega jekla

7213 10 00; 7213 20 00; 7213 91; 7213 99

Palice iz železa ali nelegiranega jekla

7214 20 00; 7214 30 00; 7214 91; 7214 99; 7215 90 10

Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla

7216 10 00; 7216 21 00; 7216 22 00; 7216 31; 7216 32; 7216 33; 7216 40; 7216 50; 7216 99 10

Nerjavno jeklo

7218 10 00; 7218 91 11; 7218 91 19; 7218 99 11; 7218 99 20

Ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla

7219 11 00; 7219 12; 7219 13; 7219 14; 7219 21; 7219 22; 7219 23 00; 7219 24 00; 7219 31 00; 7219 32; 7219 33; 7219 34; 7219 35; 7219 90 10; 7220 11 00; 7220 12 00; 7220 20 10; 7220 90 11; 7220 90 31

Žica iz nerjavnega jekla

7221 00; 7222 11; 7222 19; 7222 30 10; 7222 40 10; 7222 40 30

Ploščato valjani izdelki iz drugih legiranih jekel

7225 11 00; 7225 19; 7225 20 20; 7225 30 00; 7225 40; 7225 50 00; 7225 91 10; 7225 92 10; 7225 99 10; 7226 11 10; 7226 19 10; 7226 19 30; 7226 20 20; 7226 91; 7226 92 10; 7226 93 20; 7226 94 20; 7226 99 20

Palice iz drugih legiranih jekel

7224 10 00; 7224 90 01; 7224 90 05; 7224 90 08; 7224 90 15; 7224 90 31; 7224 90 39; 7227 10 00; 7227 20 00; 7227 90; 7228 10 10; 7228 10 30; 7228 20 11; 7228 20 19; 7228 20 30; 7228 30 20; 7228 30 41; 7228 30 49; 7228 30 61; 7228 30 69; 7228 30 70; 7228 30 89; 7228 60 10; 7228 70 10; 7228 70 31; 7228 80

Piloti

7301 10 00

Tirnice in pragovi

7302 10 31; 7302 10 39; 7302 10 90; 7302 20 00; 7302 40 10; 7302 10 20

Brezšivne cevi in votli profili

7303; 7304

Varjene cevi iz železa ali jekla, katerih zunanji premer presega 406,4 mm

7305

PRILOGA C K VEČSEKTORSKEMU OKVIRU

OPREDELITEV INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL ZA NAMENE VEČSEKTORSKEGA OKVIRA

‚Industrija motornih vozil’ pomeni razvoj, proizvodnjo in sestavo ‚motornih vozil’, ‚motorjev’ za motorna vozila in ‚modulov ali podsistemov’ za taka vozila ali motorje bodisi s strani proizvajalca ali ‚prvorazrednega dobavitelja sestavni delov’, in v zadnjem primeru samo v okviru ‚skupnega projekta’.

(a)

Motorna vozila

Izraz ‚motorna vozila’ pomeni osebna vozila, dostavna vozila, tovornjake, cestne vlačilce, avtobuse in druga gospodarska vozila. Ne vključuje pa dirkalnih avtomobilov, vozil za terensko uporabo (na primer vozila, namenjena za uporabo na snegu ali za prevoz oseb na igrišču za golf), motorjev, prikolic, kmetijskih in gozdarskih traktorjev, počitniških prikolic, specialnih vozil (na primer gasilska vozila, mobilne delavnice), prekucnikov, delovnih vozičkov, (na primer viličarji, luška dvigala in vozila, ki se uporabljajo na peronih) in vojaških vozil, namenjenih za vojsko.

(b)

Motorji za motorna vozila

Izraz ‚motorji za motorna vozila’ pomeni motorje na kompresijski vžig in motorje na prisilni vžig ter električne, turbinske, plinske, hibridne ali druge motorje za motorna vozila.

(c)

Moduli in podsistemi

‚Modul’ ali ‚podsistem’ pomeni skupek primarnih sestavnih delov, namenjenih za vozilo ali motor, ki ga proizvede, sestavi ali namesti prvorazredni dobavitelj sestavnih delov in se dobavi prek računalniškega sistema naročanja ali na sprotni podlagi. Med te module in podsisteme je treba uvrstiti tudi logistično dobavo in sisteme skladiščenja ter podizvajalske celovite dejavnosti, ki so del proizvodne verige, kot je barvanje podsestavov.

(d)

Prvorazredni dobavitelji sestavnih delov

‚Prvorazredni dobavitelj sestavnih delov’ pomeni dobavitelja, neodvisnega ali ne, ki oskrbuje proizvajalca, ki prevzema svoj del odgovornosti za oblikovanje in razvoj (12) ter proizvaja, sestavlja ali oskrbuje proizvajalca vozil med proizvodnjo ali sestavo s podsestavi ali moduli. Kot industrijski partnerji so taki dobavitelji pogosto vezani na proizvajalce s pogodbo približno enakega trajanja kot je življenjska doba modela (na primer do nove oblike modela). Prvorazredni dobavitelj sestavnih delov lahko opravlja tudi storitve, zlasti logistične, kot je vodenje dobavnega centra.

(e)

Skupni projekt

Proizvajalec lahko na samem kraju naložbe ali v enem ali več industrijskih parkih v geografski bližini (13) združi enega ali več projektov prvorazrednih dobaviteljev sestavnih delov za dobavo modulov ali podsistemov za vozila ali motorje, ki se proizvajajo. ‚Skupni projekt’ pomeni projekt, ki združuje take projekte. Skupni projekt traja, kolikor traja življenjska doba naložbenega projekta proizvajalca. Naložba enega prvorazrednega dobavitelja sestavnih delov je vključena v opredelitev skupnega projekta, če je vsaj polovica proizvodnje, ki izhaja iz te naložbe, dobavljena zadevnemu proizvajalcu v zadevnem obratu.

PRILOGA D K VEČSEKTORSKEMU OKVIRU

OPREDELITEV INDUSTRIJE SINTETIČNIH VLAKEN ZA NAMENE VEČSEKTORSKEGA OKVIRA

Industrija sintetičnih vlaken je za namene tega okvira opredeljena kot:

iztiskanje/tkanje vseh generičnih vrst vlaken in preje na podlagi poliestra, poliamida, akrila ali polipropilena, ne glede na njihovo končno uporabo,

ali

polimerizacija (vključno s polikondenzacijo), kadar je ta vključena v iztiskanje v smislu uporabljenih strojev,

ali

kakršen koli pomožen proces, povezan s hkratno namestitvijo zmogljivosti za iztiskanje/tkanje, ki jo opravi prihodnji upravičenec ali drugo podjetje v skupini, ki ji pripada, in ki je v določeni zadevni poslovni dejavnosti običajno vključen v tako zmogljivost v smislu uporabljenih strojev.

PRILOGA E K VEČSEKTORSKEMU OKVIRU

OBRAZEC ZA PRIGLASITEV (20)

ODDELEK 1 – DRŽAVA EFTE

Podatki o javnem organu, ki izvaja priglasitve:

1.1.2   Naziv in naslov organa, ki izvaja priglasitve:

1.1.3   Ime, telefon, telefaks in naslov elektronske pošte ter položaj kontaktne(-ih) osebe(oseb) v primeru naknadnih vprašanj:

Podatki o kontaktnih osebah v stalnem predstavništvu:

1.2.1   Ime, telefon, telefaks in naslov elektronske pošte ter položaj kontaktne osebe v primeru naknadnih vprašanj:

ODDELEK 2 – PREJEMNIK POMOČI

Struktura podjetja ali podjetij, ki vlagajo v projekt:

2.1.1   Identiteta prejemnika pomoči:

2.1.2   Če se pravna identiteta prejemnika pomoči razlikuje od podjetja(-ij), ki financira(-jo) projekt ali prejema(-jo) pomoč, opišite tudi te razlike:

2.1.3   Navedite matično skupino prejemnika pomoči, opišite strukturo skupine in lastniško strukturo vsakega matičnega podjetja:

Za podjetje ali podjetja, ki vlagajo v projekt, navedite naslednje podatke za zadnja tri finančna leta:

2.2.1   Svetovni promet, promet EGP, promet v zadevni državi Efte:

2.2.2   Dobiček po obdavčitvi in denarni tok (na konsolidirani osnovi):

2.2.3   Svetovna zaposlenost, zaposlenost na ravni EGP in v zadevni državi Efte:

2.2.4   Tržna razčlenitev prodaje v zadevni državi članici, v preostalem delu EGP in zunaj EGP:

2.2.5   Revidirani finančni izkazi in letno poročilo za zadnja 3 leta:

Če naložba poteka na obstoječi industrijski lokaciji, navedite naslednje podatke za zadnja tri finančna leta navedenega subjekta:

2.3.1   Skupni promet:

2.3.2   Dobiček po obdavčitvi in denarni tok:

2.3.3   Zaposlenost:

2.3.4   Tržna razčlenitev prodaje: v zadevni državi Efte, v preostalem delu EGP in zunaj EGP.

ODDELEK 3 – ZAGOTOVITEV DRŽAVNE PODPORE

Za vsak ukrep predlagane državne podpore navedite naslednje:

Podrobnosti:

3.1.1   Naslov programa (ali navedite, ali gre za pomoč ‚ad hoc’):

3.1.2   Pravna podlaga (zakon, odlok itd.):

3.1.3   Oseba javnega prava, ki zagotavlja pomoč:

3.1.4   Če je pravna podlaga shema pomoči, ki jo je odobril Nadzorni organ, navedite datum odobritve in referenčno številko državne pomoči:

Oblika predlagane podpore:

3.2.1   Je predlagana podpora subvencija, subvencioniranje obresti, znižanje prispevkov za socialno varnost, davčna olajšava, kapitalska udeležba, sprememba ali odpis dolga, ugodno posojilo, odlog davčnih obveznosti, znesek, ki ga krije jamstvena shema, itd.?

3.2.2   Navedite pogoje, povezane s plačilom predlagane podpore:

Znesek predlagane podpore:

3.3.1   Nominalni znesek podpore ter njen bruto in neto ekvivalent dotacije:

3.3.2   Ali je ukrep podpore podvržen davku na pravne osebe (ali drugi neposredni obdavčitvi)? Če samo delno, koliko?

3.3.3   Navedite popoln razpored izplačila predlagane podpore. Za sveženj predlagane državne podpore navedite naslednje:

Značilnosti ukrepov podpore:

3.4.1   Ali še kateri od ukrepov podpore v skupnem projektu še niso opredeljeni? Če niso, jih natančno navedite:

3.4.2   Navedite, kateri od zgoraj navedenih ukrepov ne pomeni državne podpore in iz katerega(-ih) razloga(-ov):

3.5   Ali bo zaprošeno za določeno dodatno podporo za isti projekt iz katerih koli drugih evropskih ali mednarodnih finančnih ustanov? Če bo, za kolikšne zneske?

Kumulacija ukrepov javne podpore:

3.6.1   Ocenjeni bruto ekvivalent dotacije (pred obdavčenjem) združenih ukrepov pomoči:

3.6.2   Ocenjeni bruto ekvivalent dotacije (po obdavčenju) združenih ukrepov pomoči:

ODDELEK 4 – PROJEKT, KI PREJEMA POMOČ

Lokacija projekta:

4.1.1   Navedite regijo in občino ter naslov:

Trajanje projekta:

4.2.1   Navedite datum začetka naložbenega projekta in datum zaključka naložbe:

4.2.2   Navedite načrtovani datum začetka nove proizvodnje in leto, do katerega je mogoče doseči polno proizvodnjo:

Opis projekta:

4.3.1   Navedite vrsto projekta in ali je nov obrat ali razširitev zmogljivosti ali drugo:

4.3.2   Na kratko na splošno opišite projekt:

Razčlenitev stroškov projekta:

4.4.1   Navedite skupne stroške naložbenih izdatkov, ki bodo vloženi in amortizirani v življenjski dobi projekta:

4.4.2   Zagotovite podrobno razčlenitev naložbenih in nenaložbenih (2) izdatkov, povezanih z naložbenim projektom:

Financiranje skupnih stroškov projekta:

4.5.1   Navedite financiranje skupnih stroškov naložbenega projekta:

ODDELEK 5 – ZNAČILNOSTI PROIZVODA IN TRGA

Opredelitev proizvoda(-ov), predvidenega(-ih) s projektom:

5.1.1   Navedite proizvod(-e), ki se bodo proizvajali v obratu, ki prejema pomoč, po zaključku naložbe, in ustrezen(-ne) (pod)sektor(-je), v katerega(katere) sodi(-jo) proizvod(-i) (navedite oznako PRODCOM ali nomenklaturo CPA za projekte v storitvenih sektorjih):

5.1.2   Kateri(-e) proizvod(-e) bo nadomestil? Če se ti nadomeščeni proizvodi ne proizvajajo na isti lokaciji, navedite, kje se trenutno proizvajajo:

5.1.3   Kateri drug(-i) proizvod(-i) se lahko proizvaja(-jo) v istem obratu z malo ali nič dodatnimi stroški?

Zmogljivosti:

5.2.1   Opredelite vpliv projekta na skupno zmogljivost prejemnika pomoči, ki je sposobna preživeti, v EGP (vključno na ravni skupine) za vsakega od zadevnih proizvodov (v enotah na leto v letu pred letom začetka in ob zaključku projekta):

5.2.2   Za vsakega od zadevnih proizvodov ocenite skupno zmogljivost vseh proizvajalcev v EGP:

Tržni podatki:

5.3.1   Za vsako od zadnjih šestih finančnih let navedite podatke o očitni porabi zadevnega(-ih) proizvoda(-ov). Če so na voljo, vključite statistike iz drugih virov za ponazoritev odgovora:

5.3.2   Za naslednja tri finančna leta navedite napoved razvoja očitne porabe zadevnega(-ih) proizvoda(-ov). Če so na voljo, vključite statistike iz neodvisnih virov za ponazoritev odgovora:

5.3.3   Ali ustrezni trg upada in zakaj?

5.3.4   Ocena tržnih deležev (v vrednosti) prejemnika pomoči ali skupine, ki ji pripada, v letu pred letom začetka in ob zaključku projekta:


(1)  UL L 111, 29.4.1999, in v Dopolnilu EGP št. 18, istega dne.

(2)  Glej poglavje 25 teh smernic.

(3)  Glej poglavje 16 teh smernic.

(4)  Glej poglavje 14 teh smernic.

(5)  Glej poglavje 15 teh smernic.

(6)  V skladu s Smernicami o državni regionalni pomoči so upravičeni izdatki za regionalno pomoč za naložbe opredeljeni bodisi s pravili, določenimi v odstavkih smernic (8) – (12) v oddelku 25.4 (možnost 1), ali s pravili, določenimi v odstavku smernic (24) v oddelku 25.4 (možnost 2). V skladu z odstavkom (30) v oddelku 25.4 Smernic o državni regionalni pomoči je mogoče pomoč, izračunano na podlagi možnosti 1 (‚pomoč za naložbe’), združiti s pomočjo, izračunano na podlagi možnosti 2 (‚pomoč za ustvarjanje delovnih mest’), če združeni znesek pomoči ne presega zgornje meje regionalne pomoči, pomnožene z višjim od dveh možnih upravičenih izdatkov. V skladu s tem pravilom in za namene tega okvira so upravičeni izdatki določenega naložbenega projekta opredeljeni na podlagi možnosti, ki privede do višjega zneska. Znesek upravičenih izdatkov bo določen tako, da ne bo presegal višjega naložbenega zneska, ki izhaja iz višjega zneska, pridobljenega z metodo za ustvarjanje delovnih mest in metodo za začetne naložbe, ob upoštevanju zgornje meje intenzivnosti, določene za regijo.

(7)  Spodnja tabela prikazuje za določene velikosti upravičenih izdatkov in za določene regionalne zgornje meje intenzivnosti pomoči, ki se lahko dovolijo na podlagi lestvice znižanja.

Upravičen izdatek

Zgornja meja regionalne pomoči

15 %

20 %

25 %

30 %

35 %

40 %

50 milijonov EUR

15,00 %

20,00 %

25,00 %

30,00 %

35,00 %

40,00 %

100 milijonov EUR

11,25 %

15,00 %

18,75 %

22,50 %

26,25 %

30,00 %

200 milijonov EUR

8,18 %

10,90 %

13,63 %

16,35 %

19,08 %

21,80 %

500 milijonov EUR

6,33 %

8,44 %

10,55 %

12,66 %

14,77 %

16,88 %

(8)  Predloge za dodelitev ad hoc pomoči je treba v vsakem primeru priglasiti in bodo presojeni na podlagi pravil, določenih v oddelku 26.3 okvira, in v skladu s splošnimi merili presoje, določenimi v Smernicah o državni regionalni pomoči.

(9)  Če država Efte dokaže, da upravičenec do pomoči s pristnimi inovacijami ustvarja nov proizvodni trg, preskusov, določenih v točkah (a) in (b), ni treba opraviti, pomoč pa bo odobrena na podlagi lestvice iz odstavka (1) v oddelku 26A.3.

(10)  Uredba Sveta (EGS) št. 3924/91 z dne 19. decembra 1991 o uvedbi analize industrijske proizvodnje na ravni Skupnosti (UL L 374, 31.12.1991, str. 1). Uredba je bila vključena v Sporazum EGP (Priloga XXI) s Sklepom Skupnega odbora št. 7/94.

(11)  Ta vključuje jeklarske sektorje, ki jih je prej zajemala Pogodba ESPJ, ter tudi podsektorje brezšivnih cevi in velikih varjenih cevi, ki niso bili zajeti v Pogodbi ESPJ, toda ki so del integriranega proizvodnega procesa in ki imajo podobne lastnosti kot jeklarski sektor, ki ga je zajemala Pogodba ESPJ.

(12)  Pomoč za ladjedelništvo obravnava Uredba Sveta (ES) št. 1540/98 o uvedbi novih pravil o pomoči za ladjedelništvo, kakor je bila prilagojena za namen Sporazuma EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 12/99, v nadaljnjem besedilu Uredba o ladjedelništvu (glej tudi poglavje 31 smernic o državni pomoči).

(13)  Uredba Sveta (EGS) št. 3696/93 z dne 29. oktobra 1993 o statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) v Evropski gospodarski skupnosti (UL L 342, 31.12.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 204/2002 (UL L 36, 6.2.2002, str. 1). Uredba Sveta (EGS) št. 3924/91 z dne 19. decembra 1991 o uvedbi analize industrijske proizvodnje na ravni Skupnosti (UL L 374, 31.12.1991, str. 1). Uredba (EGS) št. 3696/93 je bila vključena v Sporazum EGP (Priloga XXI) s Sklepom Skupnega odbora št. 7/94.

(14)  Močna domneva o sektorskem upadu lahko izhaja iz negativne povprečne letne stopnje rasti očitne porabe v EGP v zadnjih petih letih.

(15)  Ta znesek se lahko načeloma določi na 25 milijonov EUR, vendar se lahko od sektorja do sektorja razlikuje.

(16)  Trg za zadevni proizvod velja za hitro rastočega, če očitna poraba v zadnjih 5 letih na ustrezni ravni klasifikacije PRODCOM v EGP ali, če ti podatki niso na voljo, na podlagi druge segmentacije trga, ki je splošno sprejeta za zadevne proizvode in za katero so statistični podatki takoj na voljo, po vrednosti raste za povprečno stopnjo, enako ali višjo od povprečne rasti BDP EGP.

(17)  Glej poglavje 24 teh smernic.

(18)  Predloge za dodelitev ad hoc pomoči je treba v vsakem primeru priglasiti in o njih bodo presodili na podlagi tega pravila in v skladu s splošnimi merili presoje, določenimi v smernicah (‚regionalna pomoč’).

(19)  UL L 279, 23.10.2001, str. 1.

(20)  V zvezi s pomočjo zunaj odobrenih shem mora država Efte zagotoviti informacije, ki podrobno navajajo koristne učinke pomoči na zadevnem območju, ki prejema pomoč.


25.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 139/24


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 264/02/COL

z dne 18. decembra 2002

o sedemintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči s spremembo poglavja 22: Pomoč za reševanje in prestrukturiranje ter pomoč za zaprtje v jeklarskem sektorju

NADOZORNI ORGAN EFTE JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti členov 61 do 63 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča (2) in zlasti člena 24 in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu,

KER v skladu s členom 24 Sporazuma o Nadzornem organu in Sodišču Nadzorni organ Efte uveljavlja določbe Sporazuma EGP o državni pomoči,

KER v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o Nadzornem organu in Sodišču Nadzorni organ Efte izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o Nadzornem organu in Sodišču ali če Nadzorni organ meni, da je to potrebno,

OB SKLICEVANJU na procesna in materialna pravila na področju državne pomoči (3), ki jih je 19. januarja 1994 sprejel Nadzorni organ Efte (4),

KER je Evropska komisija 7. marca 2002 sprejela novo sporočilo (5), ki določa načela, na osnovi katerih bo ocenila pomoč za prestrukturiranje in reševanje ter pomoč za zaprtje v jeklarskem sektorju,

KER to sporočilo velja tudi za Evropski gospodarski prostor,

KER je treba zagotoviti enotno uporabo pravil o državni pomoči EGP v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru,

KER naj bi v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu priloge XV k Sporazumu EGP Nadzorni organ Efte po posvetovanju s Komisijo sprejel akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija, da bi se ohranili enaki pogoji konkurence,

PO POSVETOVANJU z Evropsko komisijo,

OB SKLICEVANJU na to, da se je Nadzorni organ Efte o tej temi posvetoval z državami Efte na večstranskem srečanju 19. oktobra 2001 –

SKLENIL:

1.

Smernice državne pomoči se spremenijo z dodatkom novega poglavja 22: Pomoč za reševanje in prestrukturiranje ter pomoč za zaprtje v jeklarskem sektorju z besedilom iz Priloge I k tej odločbi.

2.

Države Efte se obvestijo z dopisom, ki vsebuje izvod te odločbe in Prilogo I. Države Efte morajo sporočiti v 20 delovnih dneh od prejema tega predloga svoje soglasje k ustreznim ukrepom, gl. tudi točko 22.4 Priloge I.

3.

Evropska komisija se v skladu s točko (d) Protokola 27 Sporazuma EGP obvesti z izvodom te odločbe, vključno s Prilogo I.

4.

Odločba, vključno s Prilogo I, se objavi v oddelku EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije po tem, ko so države Efte sporočile svoje soglasje k ustreznim ukrepom.

5.

Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

V Bruslju, 18. decembra 2002

Za Nadzorni organ Efte

Einar M. BULL

Predsednik

Hannes HAFSTEIN

Član Kolegija


(1)  V nadaljnjem besedilu Sporazum EGP.

(2)  V nadaljnjem besedilu Sporazum o Nadzornem organu in Sodišču.

(3)  V nadaljnjem besedilu Smernice o državni pomoči.

(4)  Prvotno objavljena v UL L 231, 3.9.1994, in v Dopolnilu EGP k UL 32.

(5)  UL C 70, 19.3.2002, str. 8.


PRILOGA

„22.   POMOČ ZA REŠEVANJE IN PRESTRUKTURIRANJE TER POMOČ ZA ZAPRTJE V JEKLARSKEM SEKTORJU

22.1   POMOČ ZA REŠEVANJE IN PRESTRUKTURIRANJE ZA PODJETJA V TEŽAVAH

Kakor je opredeljeno v Prilogi B večsektorskega okvira o državni pomoči pomoč za reševanje in pomoč za prestrukturiranje za podjetja v težavah v jeklarskem sektorju, namenjeni večjim investicijskim projektom, nista skladni s skupnim trgom.

22.2   POMOČ ZA ZAPRTJE

(1)

Pomoč za olajšavo razvoja določenih gospodarskih dejavnosti se lahko šteje za skladno s skupnim trgom. Kot je opredeljeno v Prilogi B večsektorskega okvira se lahko šteje kot skladna s skupnim trgom sledeča pomoč za podjetja v jeklarskem sektorju:

(2)

pomoč za kritje plačil, ki jih plačajo jeklarska podjetja delavcem, ki so odvečni ali so sprejeli zgodnjo upokojitev, pod pogojem, da:

plačila dejansko izhajajo iz delnega ali celotnega zaprtja jeklarskih tovarn, ki še niso bila upoštevana za odobritev pomoči,

plačila ne presegajo tistih, ki so ponavadi dodeljena v skladu z veljavnimi pravili v državah Efte,

ter

pomoč ne presega 50 % teh plačil.

(3)

pomoč jeklarskim podjetjem, ki so trajno prenehala s proizvodnjo jeklarskih proizvodov, pod pogojem, da:

so podjetja postala pravni subjekti pred 1. januarjem 2002,

so redno proizvajala jeklarske proizvode do datuma obvestila o zadevni pomoči,

niso reorganizirala svoje proizvodnje ali strukture tovarne od 1. januarja 2002,;

so zaprla in zavrgla postavitve za proizvodnjo jeklarskih proizvodov v šestih mesecih prenehanja proizvodnje ali odobritve pomoči s strani Nadzornega organa, kar koli je kasnejše,

zaprtje tovarn ni bilo upoštevano pri odobritvi pomoči,

ter

vsota pomoči ne presega knjigovodske vrednosti tovarn na robu zaprtja, brez upoštevanja tistega dela revalorizacije od 1. januarja 2002 ki presega nacionalno stopnjo inflacije.

(4)

pomoč jeklarskim podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje, določene v točki 22.2(3), vendar so neposredno ali posredno nadzirana ali sama neposredno ali posredno nadzirajo podjetje, ki je tudi samo jeklarsko podjetje, se lahko štejejo za skladna s skupnim trgom pod pogojem, da:

je bilo podjetje pred zaprtjem dejansko in pravno ločeno od podjetniške strukture vsaj šest mesecev pred plačilom pomoči,

je računovodsko evidenco pred zaprtjem neodvisno potrdil revizor, pooblaščen s strani Nadzornega organa, za resnično in pravilno sliko sredstev in obveznosti tega podjetja,

ter

obstaja resnično in preverljivo znižanje v proizvodni zmogljivosti, ki zagotavlja precejšnjo korist skozi čas za industrijo kot celoto z vidika zniževanja proizvodne zmogljivosti jeklarskih proizvodov v obdobju petih let po datumu zaprtja s pomočjo ali datumu zadnjega plačila pomoči, ki je bila odobrena v skladu s to točko, če se slednje zgodi kasneje. Države Efte so pozvane, da uporabijo obrazec priglasitve, ki je priložen večsektorskemu okviru (Priloga E) za priglasitev predlogov pomoči v skladu s tem okvirom.

22.3   OBVEZNOST PRIGLASITVE

Vsi načrti za dodelitev pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah v jeklarski industriji ter pomoč za zaprtje temu sektorju se priglasijo posamezno.

22.4   USTREZNI UKREPI

(1)

Nadzorni organ predlaga kot ustrezen ukrep v skladu s členom 1(1) Protokola 3 Sporazuma o Nadzornem organu in Sodišču izključitev iz obsega svoje obstoječe sheme za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, kot je opredeljeno v Smernicah Nadzornega organa o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (Poglavje 16), pomoči podjetjem v jeklarskem sektorju od 1. januarja 2003, kot je opredeljeno s Prilogo B večsektorskega okvira.

(2)

Države Efte so pozvane, da sporočijo izrecno soglasje v 20 delovnih dneh od datuma prejema tega dopisa. Če Nadzorni organ ne bo prejel nobenega odgovora, bo domneval, da se zadevna država Efte ne strinja s predlaganimi ukrepi.

22.5   UPORABA TEGA OKVIRA

Ta okvir se uporablja od 1. januarja 2003 za obdobje, ki se konča 31. decembra 2009.

22.6   NEPRIGLAŠENA POMOČ DODELJENA JEKLARSKI INDUSTRIJI

Nadzorni organ bo preučil skladnost skupnega trga in pomoči, dodeljene jeklarski industriji brez dovoljenja, ob upoštevanju veljavnih meril med dodelitvijo pomoči.“


25.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 139/28


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 196/03/COL

z dne 5. novembra 2003

o osemintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči s spremembo poglavja 9B: Pritožbe – obrazec za predložitev pritožb o domnevno nezakoniti državni pomoči

NADZORNI ORGAN EFTE JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti členov 61 do 63 ter Protokola 26 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča Evropskih skupnosti (2) in zlasti člena 24, člena 5(2)(b) ter člena 1 in dela I Protokola 3 k Sporazumu (3),

KER v skladu s členom 24 Sporazuma o Nadzornem organu in Sodišču Nadzorni organ Efte uveljavlja določbe Sporazuma EGP o državni pomoči,

KER v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o Nadzornem organu in Sodišču Nadzorni organ Efte izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o Nadzornem organu in Sodišču ali če Nadzorni organ Efte meni, da je to potrebno,

OB SKLICEVANJU na procesna in materialna pravila na področju državne pomoči (4), ki jih je 19. januarja 1994 sprejel Nadzorni organ Efte (5),

KER je Evropska komisija 16. maja 2003 objavila nov obrazec za predložitev pritožb o domnevno nezakoniti državni pomoči (6),

KER ta obrazec velja tudi za Evropski gospodarski prostor,

KER je treba zagotoviti enotno uporabo pravil o državni pomoči EGP v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru,

KER naj bi v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP Nadzorni organ Efte po posvetovanju s Komisijo sprejel akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija,

PO POSVETOVANJU z Evropsko komisijo,

OB SKLICEVANJU, da se je Nadzorni organ Efte o tej temi posvetoval z državami Efte na večstranskem srečanju 20. junija 2003 –

SKLENIL:

1.

Smernice državne pomoči se spremenijo z dodatkom novega poglavja 9B „Pritožbe – obrazec za predložitev pritožb o domnevno nezakoniti državni pomoči“.

2.

Nov oddelek III „Obrazec za predložitev pritožb o domnevno nezakoniti državni pomoči“ se vpiše v Prilogo I k Smernicam državne pomoči.

3.

Novo poglavje 9B in novi oddelek III Priloge I k Smernicam državne pomoči sta zajeta v Prilogi k tej odločbi.

4.

Države Efte se obvestijo z dopisom, ki vsebuje izvod te odločbe in Prilogo.

5.

Evropska komisija se v skladu točke (d) Protokola 27 Sporazuma EGP obvesti z izvodom te odločbe skupaj s Prilogo.

6.

Odločba, vključno s Prilogo, se objavi v oddelku EGP in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

7.

Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

V Bruslju, 5. novembra 2003

Za Nadzorni organ Efte

Einar M. BULL

Predsednik

Hannes HAFSTEIN

Član kolegija


(1)  V nadaljnjem besedilu Sporazum EGP.

(2)  V nadaljnjem besedilu Sporazum o Nadzornem organu in Sodišču.

(3)  Protokol 3 Sporazuma o Nadzornem organu in Sodišču, ki so ga države Efta spremenile 10. decembra 2001. Spremembe so začele veljati 28. avgusta 2003.

(4)  V nadaljnjem besedilu Smernice o državni pomoči.

(5)  Prvotno objavljena v UL L 231, 3.9.1994, in v Dopolnilu EGP k UL 32 istega dne, kakor so bila nazadnje spremenjena s sklepom Kolegija št. 264/02COL z dne 18.12.2002, še neobjavljena.

(6)  Obrazec za predložitev pritožb o domnevno nezakoniti državni pomoči (UL C 116, 16.5.2003, str. 3).


PRILOGA

„9B PRITOŽBE – OBRAZEC ZA PREDLOŽITEV PRITOŽB O DOMNEVNO NEZAKONITI DRŽAVNI POMOČI

Člen 1(3) v delu I ter člen 2(1) v delu II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču zagotavljata, da je Nadzorni organ Efte pravočasno obveščen, kar mu omogoča, da lahko predloži pripombe na kakršne koli načrte izvedbe ali spremembe pomoči. Zadevne države Efte ne smejo izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev.

Pomoč, ki se je izvajala v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami pomeni ‚nezakonito pomoč’.

V skladu s členom 10(1) v delu II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču Nadzorni organ Efte, ko razpolaga z informacijami iz katerega koli vira o domnevno nezakoniti pomoči, te informacije brez odlašanja preuči.

Poleg tega lahko v skladu s členom 20(2) v delu II zgoraj navedenega Protokola, vsaka zainteresirana stranka obvesti Nadzorni organ Efte o domnevno nezakoniti pomoči in vsaki domnevni zlorabi pomoči (v nadaljnjem besedilu pritožba).

Vsaka oseba ali podjetje lahko predloži pritožbo Nadzornemu organu Efte. Postopek je brezplačen. Ko Nadzorni organ Efte preiskuje pritožbe, mora spoštovati procesna pravila, določena v Protokolu 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču ter zlasti pravice zadevne države Efta do obrambe.

Poleg predložitve pritožbe Nadzornemu organu Efte je ponavadi za tretjo osebo, katere interesi so bili oškodovani z dodelitvijo nezakonite pomoči, možno, da zadevo predstavi na nacionalnem sodišču.

Vendar Nadzorni organ Efte ne more ponuditi nasveta glede nacionalnih postopkov, ki so na voljo v posameznih primerih.

Obrazec za pritožbo v Prilogi I, oddelku III teh Smernic določa podatke, ki jih Nadzorni organ Efte potrebuje za preiskavo na podlagi pritožbe o domnevno nezakoniti ali zlorabljeni pomoči. V primeru, ko ni možno izpolniti vseh podatkov na obrazcu, se navedejo razlogi za to.

Obrazec je na voljo na spletnem strežniku Nadzornega organa Efte na naslednjem naslovu: http://www.eftasurv.int

Spletna stran Nadzornega organa Efte vsebuje tudi veliko uporabnih informacij o pravilih državne pomoči, ki se uporabljajo v Evropskem gospodarskem prostoru, kar lahko pomaga pritožnikom ali njihovim svetovalcem pri izpolnitvi obrazca.

Obrazec se lahko pošlje na naslednji naslov:

EFTA Surveillance Authority

Competition and State Aid Directorate

74, Rue de Trèves

B-1040 Brussels

ODDELEK III

Obrazec za predložitev pritožb o domnevno nezakoniti državni pomoči

Ta obrazec lahko pošljete na naslednji naslov:

EFTA Surveillance Authority

Competition and State Aid Directorate

74, Rue de Trèves

B-1040 Brussels

I.A   Podatki pritožnika

I.1   Priimek in ime pritožnika ali ime podjetja:

I.2   Naslov ali registriran sedež:

I.3   Telefon, telefaks, spletni naslov:

I.4   Ime, naslov, telefon, telefaks, spletni naslov kontaktne osebe:

I.5   Če je pritožnik podjetje, kratka predstavitev pritožnika in njegovega področja ter kraja dejavnosti:

I.6   Na kratko povzemite, kako dodelitev domnevne pomoči vpliva na interese pritožnika:

I.B   Podatki predstavnika pritožnika

I.7   Če je pritožba predložena v imenu koga drugega (osebe ali podjetja), navedite ime, naslov, telefaks, spletni naslov predstavnika in priložite pisno potrdilo, da je predstavnik pooblaščen.

II.   Podatki države Efte

II.1   Država Efta:

II.2   Raven, na kateri je bila dodeljena domnevno nezakonita državna pomoč:

centralna vlada

regija (navedite)

drugo (navedite)

III.   Podatki ukrepov v zvezi s pritožbo domnevne pomoči

III.1   Ali se pritožujete o domnevni shemi pomoči ali o domnevni individualni pomoči?

III.2   Kdaj je bila domnevna pomoč dodeljena ali kdaj se je shema pomoči izvajala? Kako dolgo je trajala domnevna shema pomoči (če je znano)?

III.3   V katerih gospodarskih sektorjih se ta domnevna pomoč uporablja?

III.4   Kolikšen je znesek domnevne pomoči? V kakšni obliki je bila dodeljena (posojila, nepovratna sredstva, poroštva, davčne olajšave ali oprostitve itd.)?

III.5   Kdo je upravičenec? V primeru sheme, kdo je upravičen do domnevne pomoči?

Zagotovite čim več informacij, vključno z opisom glavnih dejavnosti zadevnega podjetja.

III.6   S kakšnim namenom je bila dodeljena domnevna pomoč (če je znan)?

IV.   Razlogi za pritožbo

Podrobno navedite razloge za pritožbo, vključno z razlogi, zakaj ste se pritožili, katera pravila EGP zakonodaje so bila prekršena z dodelitvijo zadevne pomoči in kako je to vplivalo na konkurenco v Evropskem gospodarskem prostoru ter trgovino med pogodbenicami Sporazuma.

Če je domnevna pomoč škodila vašim poslovnim interesom, razložite kako.

V.   Podatki o drugih postopkih

V.1   Podrobnosti o kakršnih koli predlogih, ki ste jih že poslali Nadzornemu organu Efte (če je možno, priložite izvode korespondence):

V.2   Podrobnosti o kakršnih koli predlogih, ki ste jih že poslali Evropski komisiji (če je možno, priložite izvode korespondence):

V.3   Predlogi, ki ste jih že poslali nacionalnim organom (npr. centralnim, regionalnim ali lokalnim telesom vlade, varuhu človekovih pravic itd.; če je možno, priložite izvode korespondence):

V.4   Uporaba nacionalnih sodišč ali drugih postopkov (npr. arbitracije ali sprave). (Navedite če je bila dosežena odločitev ali dodeljena nagrada in priložite izvod, če je primerno):

VI.   Dokazila

Navedite katere koli dokumente ali dokaze, ki so bili predloženi v podporo pritožbe in priložite izvode. Ko je možno, zagotovite izvod nacionalnega zakona ali drugih ukrepov, uporabljenih za pravno podlago za plačilo domnevne pomoči.

VII.   Zaupnost

Zavedati se morate, da bo zaradi zaščite pravic do obrambe zadevne države Efta Nadzorni organ Efte morda moral razkriti vašo identiteto in kakršna koli dokazila ali njihovo vsebino državi Efte. Jasno označite, če ne želite, da se vaša identiteta ali določeni dokumenti razkrijejo, in jasno navedite, kateri deli so zaupni in navedite razloge za to.

Kraj, datum in podpis pritožnika“


25.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 139/33


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 197/03/COL

z dne 5. novembra 2003

o devetintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja 34: Referenčne in diskontne stopnje ter obrestne mere za vračilo nezakonite državne pomoči

NADZORNI ORGAN EFTE JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti členov 61 do 63 ter Protokola 26 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča Evropskih skupnosti (2) in zlasti člena 24, člena 5(2)(b) ter člena 1 in dela I Protokola 3 k Sporazumu (3),

KER v skladu s členom 24 Sporazuma o Nadzornem organu in Sodišču Nadzorni organ Efte uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo,

KER v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o Nadzornem organu in Sodišču Nadzorni organ Efte izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o Nadzornem organu in Sodišču ali če Nadzorni organ Efte meni, da je to potrebno,

OB SKLICEVANJU na Procesna in materialna pravila na področju državne pomoči (4), ki jih je 19. januarja 1994 sprejel Nadzorni organ Efte (5),

KER je Evropska komisija 8. maja 2003 objavila novo sporočilo o obrestnih merah, ki jih je treba uporabljati pri vračilu nezakonito dodeljene pomoči (6),

KER to sporočilo velja tudi za Evropski gospodarski prostor,

KER je treba zagotoviti enotno uporabo pravil o državni pomoči EGP v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru,

KER mora v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP Nadzorni organ Efte po posvetovanju s Komisijo sprejeti akte, ki se ujemajo s tistimi, ki jih je sprejela Evropska komisija,

KER nekdanje poglavje 33.2 Smernic o državni pomoči glede referenčnih obrestnih mer prav tako obravnava obrestne mere in bi zato moralo postati del istega poglavja kakor določbe o obrestnih merah, ki jih je treba uporabljati pri vračilu nezakonite pomoči,

PO POSVETOVANJU z Evropsko komisijo,

OB PONOVNI POTRDITVI, da se je Nadzorni organ Efte o tem posvetoval z državami Efte na večstranskem srečanju 20. junija 2003 –

SKLENIL:

1.

Smernice o državni pomoči se spremenijo z dodatkom novega poglavja 34 „Referenčne in diskontne stopnje ter obrestne mere za vračilo nezakonite državne pomoči“.

2.

Poglavje 33.2 Smernic o državni pomoči bo postalo poglavje 34.1. Poglavje 33.2 bo črtano.

3.

Naslov „Druge določbe“ v poglavju 33 bo zamenjal naslov „Pretvorbe med nacionalnimi valutami in eurom“. Vsakršno sklicevanje v tem poglavju na ECU je treba razumeti kot sklicevanje na EUR. Naslov poglavja 33.1 bo črtan.

4.

Novo poglavje 34 je v Prilogi k tej odločbi.

5.

Države Efte se obvestijo z dopisom, ki vsebuje izvod te odločbe in Prilogo.

6.

Evropska komisija se v skladu s točko (d) Protokola 27 k Sporazumu EGP obvesti z izvodom te odločbe, ki vključuje Prilogo.

7.

Odločba, vključno s Prilogo, se objavi v oddelku EGP in Dodatku EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

8.

Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

V Bruslju, 5. novembra 2003

Za Nadzorni organ Efte

Einar M. BULL

Predsednik

Hannes HAFSTEIN

Član Kolegija


(1)  V nadaljnjem besedilu Sporazum EGP.

(2)  V nadaljnjem besedilu Sporazum o Nadzornem organu in Sodišču.

(3)  Protokol 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču, ki so ga države Efte spremenile 10. decembra 2001. Spremembe so začele veljati 28. avgusta 2003.

(4)  V nadaljnjem besedilu Smernice o državni pomoči.

(5)  Sprva objavljena v UL L 231, 3.9.1994, in v Dodatku EGP št. 32 istega dne, kakor so bila nazadnje spremenjena z Odločbo Kolegija št. 196/03/COL, z dne 5. novembra 2003, ki še ni objavljena.

(6)  Sporočilo Komisije o obrestnih merah, ki jih je treba uporabiti pri vračilu nezakonito dodeljene pomoči (UL C 110, 8.5.2003, str. 21, Popravek UL C 150, 27.6. 2003, str. 3).


PRILOGA

„34.   REFERENČNE IN DISKONTNE STOPNJE TER OBRESTNE MERE ZA VRAČILO NEZAKONITE DRŽAVNE POMOČI

34.1   REFERENČNE OBRESTNE MERE (1)

(1)

Zaradi spremljanja državne pomoči, kakor to zahteva Sporazum EGP, Nadzorni organ Efte uporablja različne parametre, vključno z referenčnimi in diskontnimi stopnjami.

(2)

Navedene stopnje se uporabljajo za merjenje ekvivalenta nepovratnih sredstev pomoči, ki je izplačana v več obrokih, ter za izračun elementa pomoči, ki izhaja iz shem subvencioniranih obresti za posojila. Uporabljajo se tudi pri izvajanju pravila de minimis in za odplačilo nezakonite pomoči.

(3)

Referenčne stopnje naj bi odsevale povprečno raven obrestnih mer, ki se v različnih državah Efte, pogodbenicam Sporazuma EGP, pripisujejo za srednje- in dolgoročna posojila (pet do deset let) z običajnim poroštvom.

(4)

Od 1. aprila 2000 so referenčne stopnje določene:

okvirna stopnja je določena kot stopnja donosa državnih obveznic z dospelostjo pet let v ustrezni valuti, povečana za premijo 25 bazičnih točk,

referenčna stopnja se upošteva, kakor da je enaka povprečju okvirnih stopenj, zabeleženih v prejšnjem septembru, oktobru in novembru,

referenčna stopnja bo določena (od leta 2001 naprej) in bo začela veljati 1. januarja,

referenčna stopnja se med letom spet prilagodi, če se za več kakor 15 odstotkov razlikuje od povprečja okvirnih stopenj, zabeleženih v zadnjih treh mesecih, za katere so na voljo podatki.

POUDARITI JE TREBA TUDI:

Tako določena referenčna stopnja je najnižja stopnja, ki se lahko poveča v okoliščinah, v katerih obstaja posebno tveganje (na primer podjetje v težavah, ali kadar ni zagotovljenega poroštva, ki ga navadno zahtevajo banke).

Nadzorni organ Efte si pridržuje pravico, kadar je to potrebno za preučitev določenih primerov, do uporabe bolj kratkoročne izhodiščne obrestne mere (na primer enoletne stopnje Libor) ali bolj dolgoročne izhodiščne obrestne mere (na primer stopnje vrednostnih papirjev z dospelostjo deset let) od stopnje donosa državnih obveznic z dospelostjo pet let.

(5)

Referenčne stopnje bo objavil Nadzorni organ Efte na spletnem naslovu: www.eftasurv.int.

34.2   OBRESTNE MERE, KI SE UPORABLJAJO PRI VRAČILU NEZAKONITO DODELJENIH POMOČI (2)

(1)

Člen 14 v delu II Protokola 3 k Sporazumu o nadzoru in sodišču predvideva, da takrat, kadar se sprejmejo zavrnilni sklepi v primerih nezakonite pomoči, Nadzorni organ Efte odloči, da zadevna država Efte sprejme vse potrebne ukrepe, zato da prejemnik vrne pomoč. Pomoč, ki se vrne, vključuje obresti po ustrezni obrestni meri, ki jo določi Nadzorni organ Efte. Obresti se plačajo od datuma, ko je bila nezakonita pomoč na voljo prejemniku, do datuma vračila.

(2)

Komisija je v pismu, ki ga je 22. februarja 1995 poslala 25 državam članicam EU izrazila mnenje, da so za vzpostavitev prejšnjega stanja komercialne stopnje boljša podlaga za izračun ugodnosti, ki je bila nepravilno dodeljena prejemniku nezakonite pomoči, kakor zakonsko določene stopnje. Komisija je v skladu s tem obvestila države članice EU, da bo v vseh odločbah, ki jih bo sprejela glede vračila nezakonito dodeljene pomoči, kot osnovo za komercialno stopnjo uporabila referenčno stopnjo, uporabljeno pri izračunu neto ekvivalenta nepovratnih sredstev za ukrepe regionalne pomoči. Zato je bila več let običajna praksa Evropske komisije, da v svoje odločbe o vračilu vključi določbo, da je treba obresti izračunati na podlagi referenčne stopnje, uporabljene pri izračunu neto ekvivalenta nepovratnih sredstev regionalne pomoči. Dne 9. septembra 1997 je Evropska komisija oblikovala obvestilo z dodatnimi podrobnimi podatki o referenčnih stopnjah, uporabljenih za izračun odplačil nezakonite pomoči in za druge namene (3), ki jih je Nadzorni organ Efte delno vključil v Smernice o državni pomoči, glej sedanje poglavje 34.1 (4). Vprašanje je, ali je treba uporabljati to obrestno mero na podlagi navadnega obrestnega računa ali obrestno obrestnega računa (5).

(3)

V skladu s številnimi sodnimi odločbami Skupnosti (6) je vračilo logična posledica pri nezakonito dodeljeni pomoči. Cilj vračila je ponovna vzpostavitev prejšnjega položaja. Z odplačilom pomoči prejemnik povrne neupravičeno ugodnost, ki jo je imel glede na svojo konkurenco na trgu, ponovno pa se vzpostavijo konkurenčni pogoji, ki so obstajali pred izplačilom pomoči. V tržni praksi bi običajno bile navadne obresti zaračunane, kadar prejemnik sredstev ne razpolaga z obrestmi pred iztekom določenega obdobja, na primer kadar so obresti izplačane samo na koncu določenega obdobja. Obrestne obresti bi bile običajno izračunane, če bi se vsako leto (ali obdobje) znesek obresti obravnaval, kakor da je bil izplačan prejemniku, in bi bil tako vključen v znesek začetnega kapitala. V tem primeru bi prejemnik dobil obresti od obresti, plačanih za vsako obdobje.

(4)

V praksi se vrsta pomoči, ki je bila dodeljena, in položaj posameznega prejemnika lahko razlikujeta. Če pomoč vključuje prekomerno kompenzacijo, se lahko ugodnost, ki jo je podjetje zaradi nje imelo, prenese na depozit, ki je običajno podlaga za obrestne obresti. Če bi pomoč bila naložbena pomoč za nekatere upravičene stroške, lahko pomoč nadomesti drug vir financiranja, pri katerem bi se običajno tudi zaračunale obrestne obresti po komercialnih stopnjah. Če bi pomoč bila pomoč za poslovanje, bi neposredno vplivala na izkaz poslovnega izida in s tem tudi na bilanco stanja, kar bi vplivalo na razpoložljivost sredstev depozita. Zato se kljub različnim položajem zdi, da je posledica nezakonite pomoči prejemniku zagotoviti sredstva pod podobnimi pogoji, kakor veljajo za srednjeročna brezobrestnega posojila. V skladu s tem se zdi uporaba obrestnih obresti potrebna za zagotovitev popolne nevtralizacije finančnih ugodnosti, ki izhajajo iz tega položaja.

(5)

Nadzorni odbor Efte želi v skladu s tem obvestiti države članice Efte in zainteresirane stranke, da bo v vseh prihodnjih odločbah o vračilu nezakonito dodeljene pomoči, ki jih bo sprejel, uporabil referenčno stopnjo, uporabljeno pri izračunu neto ekvivalenta regionalne pomoči na podlagi obrestno obrestnega računa. V skladu z običajno tržno prakso bi morale biti obrestne obresti izračunane letno. Podobno Nadzorni organ Efte od držav Efte pričakuje, da bodo uporabljale obrestne obresti pri izvajanju nerešenih odločb o vračilu, razen kadar to ni v skladu s splošnim načelom prava EGP.“


(1)  To podpoglavje se delno ujema z obvestilom Komisije o metodi določanja referenčnih in diskontnih stopenj (UL C 273, 9.9.1997, str. 3), nekdanje poglavje 33.2 Smernic o državni pomoči.

(2)  To poglavje se ujema s Sporočilom Komisije o obrestnih merah, ki jih je treba uporabiti pri vračilu nezakonito dodeljene pomoči (UL C 110, 8.5.2003, str. 21, Popravek UL C 150, 27.6.2003, str. 3).

(3)  Obvestilo Komisije o metodi določanja referenčnih in diskontnih stopenj, glej opombo 1.

(4)  Poznejše obvestilo Komisije o tehničnih prilagoditvah metodi določanja referenčnih in diskontnih stopenj (UL C 241, 26.8.1999, str. 9), se je nanašalo na vstop v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije dne 1 januarja 1999 in ne na Evropski gospodarski prostor.

(5)  Za izračun navadnih obrestni se uporablja formula: obresti = (kapital × obrestna mera × število let).

Za izračun obrestnih obrestni, ki se letno izračunajo na podlagi obrestno obrestnega računa, se uporablja formula: obresti = (kapital (1 + obrestna mera) število let) – kapital.

(6)  Glej zlasti zadevo C-24/95 Land Rheinland-Pfalz proti Alcan [1997] PSES I-1591 in zadevo T-459/93 Siemens proti Komisiji [1995] PSES II-1675.


25.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 139/37


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 195/04/COL

z dne 14. julija 2004

o izvedbenih določbah iz člena 27 dela II Protokola 3 k Sporazumu med državami EFTA o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča

NADZORNI ORGAN EFTA JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1), zlasti členov od 61 do 63 in Protokola 26 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami EFTA o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča (2), zlasti členov 5(2)(a) 24 tega sporazuma in člena 27 dela II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču (3),

PO POSVETOVANJU s Svetovalnim odborom za državno pomoč dne 8. julija 2004, v skladu s postopkom, določenim v členu 29 v Delu II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču,

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

(1)

Evropska komisija je 21. aprila 2004 sprejela Uredbo (ES) št. 794/2004 (4) o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/99 o določitvi podrobnih pravil za uporabo [bivšega] člena 93 Pogodbe ES [zdaj člen 88] (5).

(2)

Evropska komisija je 30. aprila 2004 objavila Sporočilo o zastaranju nekaterih dokumentov o politiki državne pomoči, ki jih ne namerava več uporabljati (6).

(3)

Zagotoviti je treba enotno uporabo pravil glede državnih pomoči EGP po vsem Evropskem gospodarskem prostoru.

(4)

Da bi državam EFTE olajšali pripravo priglasitev državne pomoči, Organu pa njihovo oceno, je zaželeno predpisati obvezni obrazec za priglasitev.

(5)

Standardni obrazec za priglasitev ter obrazec za povzetek informacij in obrazci za dodatne informacije zajemajo vse obstoječe Smernice na področju državne pomoči.

(6)

Treba je omogočiti poenostavljeni sistem priglasitve nekaterih sprememb obstoječe pomoči. To poenostavljeno ureditev je treba dopustiti le, če je bil Organ redno obveščen o izvajanju zadevne obstoječe pomoči.

(7)

Zaradi pravne varnosti je treba pojasniti, da manjšega povečanja v višini do 20 % začetnega proračuna sheme pomoči, zlasti zaradi upoštevanja učinkov inflacije, ni treba priglasiti Organu, ker ni verjetno, da bi lahko vplivalo na začetno oceno Organa glede skladnosti sheme, če so drugi pogoji sheme pomoči nespremenjeni

(8)

Člen 21 dela II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču od držav EFTE zahteva. da predložijo Organu letna poročila o vseh obstoječih shemah pomoči ali o individualni pomoči, ki se ne odobri v okviru sheme pomoči in v zvezi s katero v pogojni odločbi niso določene nobene posebne obveznosti glede poročanja.

(9)

Da bo Organ lahko izpolnil svoje obveznosti pri nadzorovanju pomoči, mora od držav EFTA prejeti natančne podatke o vrstah in zneskih pomoči, dodeljenih v okviru obstoječih shem pomoči.

(10)

Podatki, ki jih je treba navesti v letnih poročilih, Organu omogočijo spremljanje skupnega obsega pomoči in oblikovanje skupnega stališča glede učinkov različnih vrst pomoči na konkurenco. Zato lahko Organ v posameznih primerih od držav članic zahteva, da predložijo dodatne podatke o izbranih zadevah. O izbiri vsebine se prej posvetuje z državami EFTE.

(11)

Določbe o priglasitvi in poročanju, določene v tej odločbi, veljajo samo za pomoči v sektorjih, ki jih zajema Sporazum EGP in ki spadajo v pristojnost Organa.

(12)

Roki za Protokol 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču se izračunajo v skladu z zakonom, omenjenim v točki 6 Priloge XVI k Sporazumu EGP (v nadaljnjem besedilu „Zakon o rokih“) (7), kakor je dopolnjena s posebnimi pravili, določenimi v tej odločbi. Zlasti je potrebno opredeliti dogodke, ki določijo začetek veljavnosti rokov, ki veljajo za postopke državne pomoči. Pravila, določena v tej odločbi, veljajo za roke, ki na datum začetka veljavnosti te odločbe niso potekli.

(13)

Namen vračila pomoči je vrnitev v stanje pred nezakonito dodelitvijo pomoči. Da bi zagotovili enako obravnavo, je treba od trenutka, ko je pomoč na voljo upravičenemu podjetju, ugodnost pomoči ocenjevati objektivno in neodvisno od izida katerih koli odločitev, ki jih to podjetje sprejme pozneje.

(14)

V skladu s splošno finančno prakso je treba obrestno mero za vračilo določiti kot letni odstotek obresti.

(15)

Iz obsega in pogostosti transakcij med bankami izhaja obrestna mera, ki jo je mogoče dosledno meriti in ki je statistično pomembna, zaradi česar bi morala biti podlaga za obrestno mero za vračilo. Vendar je treba medbančne menjalne obrestne mere prilagoditi, da bi odsevale splošne ravni povečanega poslovnega tveganja zunaj bančnega sektorja. Organ bi moral na podlagi informacij o medbančnih menjalnih obrestnih merah določiti enotno obrestno mero za vračilo za vsako državo EFTE. Zaradi pravne varnosti in enake obravnave je primerno določiti natančno metodo, s katero je treba izračunati obrestno mero, in določiti objavo vsakokratne veljavne obrestne mere za vračilo, pa tudi prejšnjih zadevnih obrestnih mer.

(16)

Državna pomoč lahko šteje kot zmanjšanje srednjeročnih finančnih zahtev upravičenega podjetja. Za te namene in v skladu s splošno finančno prakso lahko kot srednjeročno obdobje šteje obdobje petih let. Obrestna mera za vračila bi zato morala ustrezati letnemu odstotku obresti, določenemu za pet let.

(17)

Ob upoštevanju cilja vrnitve v stanje pred nezakonito dodelitvijo in v skladu s splošno finančno prakso je treba obrestno mero, ki jo določi Organ, izračunati vsako leto. Zaradi istih razlogov je treba obrestno mero za vračilo, ki velja v prvem letu obdobja vračila, uporabljati za prvih pet let obdobja vračila, obrestno mero za vračilo, ki velja v šestem letu obdobja vračila, pa za naslednjih pet let.

(18)

Ta odločba se uporablja za odločbe o vračilu, ki se priglasijo po datumu začetka veljavnosti te odločbe –

SKLENIL:

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta odločba vsebuje podrobne določbe glede oblike, vsebine in drugih podrobnosti v zvezi s priglasitvijo in letnimi poročili iz dela II Protokola 3 k Sporazumu Nadzornega organa in Sodišča. Vsebuje tudi določbe za izračun rokov v vseh postopkih, povezanih z državno pomočjo, in izračun obrestnih mer za vračilo nezakonite pomoči.

2.   Ta odločba se uporablja za pomoč v vseh sektorjih, ki jih zajema Sporazum EGP in ki spadajo v pristojnost Organa.

Člen 2

Obrazci za priglasitev

Če ni drugače navedeno, se priglasitve v skladu s členom 2(1) dela II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču predložijo na obrazcu za priglasitev, določenem v Prilogi I k tej odločbi. Dodatne informacije, ki so potrebne za oceno skladnosti ukrepa s predpisi, smernicami, zakonskimi okviri in drugimi predpisi, veljavnimi za državno pomoč, se predložijo na obrazcu za dodatne podatke iz dela III Priloge I. Komisija prilagodi ustrezne obrazce v delu III Priloge I po vsaki spremembi ali zamenjavi zadevnih smernic ali zakonskih okvirov.

Člen 3

Pošiljanje priglasitev

1.   Priglasitev Organu pošlje misija zadevne države EFTE pri Evropski uniji. Priglasitev se naslovi na Direktorat za konkurenco in državno pomoč Organa. Direktorat za konkurenco in državno pomoč Organa lahko določi kontaktne točke za sprejem priglasitev.

2.   Vsi poznejši dopisi se enakovredno naslovijo na odgovorni Direktorat za konkurenco in državno pomoč ali na imenovano kontaktno točko.

3.   Organ naslovi svoje dopise na misijo zadevne države EFTE pri Evropski uniji ali na kateri koli drugi naslov, ki ga določi ta država EFTE.

4.   Do 31. decembra 2005 se priglasitve Organu pošljejo na papirju. Kadar koli je to mogoče, država EFTE Organu pošlje tudi elektronski izvod priglasitve. Od 1. januarja 2006 se priglasitve pošiljajo po elektronski poti, razen če se Organ in država EFTA priglasiteljica ne dogovorita drugače. Vsi dopisi v zvezi s priglasitvijo, ki se predložijo po 1. januarju 2006, se pošiljajo po elektronski poti.

5.   Datum pošiljanja po telefaksu – na številko, ki jo določi stranka prejemnica - šteje datum pošiljanja na papirju, če se podpisani izvirnik prejme najkasneje deset dni po tem datumu.

6.   Organ najkasneje do 30. septembra 2005 po posvetovanju z državami EFTA v oddelku EGP in v Dopolnilu EGP Uradnega lista Evropske unije objavi podrobnosti o ureditvi za elektronsko pošiljanje priglasitev, vključno z naslovi in katero koli potrebno ureditvijo za varovanje zaupnih podatkov.

Člen 4

Poenostavljeni postopek priglasitve za določene spremembe obstoječe pomoči

1.   Za namen člena 1(c) v delu II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču sprememba obstoječe pomoči pomeni katero koli spremembo, razen preoblikovanja povsem formalne ali upravne narave, ki ne more vplivati na ocenjevanje združljivosti ukrepa pomoči s skupnim trgom. Povečanje izvirnega proračuna obstoječe sheme pomoči za do 20 % ne šteje kot sprememba obstoječe pomoči.

2.   Z odstopanjem od člena 2 se naslednje spremembe obstoječe pomoči priglasijo na poenostavljenem obrazcu za priglasitev, določenem v Prilogi II k tej odločbi:

(a)

povečanje proračuna odobrene sheme pomoči za več kot 20 %;

(b)

podaljšanje obstoječe sheme pomoči do šest let, s povečanjem proračuna ali brez;

(c)

poostritev meril za uporabo potrjene sheme pomoči, zmanjšanje intenzivnosti ali zmanjšanje upravičenih stroškov.

Organ si po najboljših močeh prizadeva, da bi v enem mesecu sprejel odločbo o kateri koli pomoči, ki je priglašena na poenostavljenem obrazcu za priglasitev.

3.   Poenostavljeni postopek priglasitve se ne uporablja za priglasitev sprememb shem pomoči, v zvezi s katerimi države EFTE niso predložile letnega poročila v skladu s členi 5, 6, in 7, razen če se letna poročila za leta, v katerih je pomoč dodeljena, predložijo ob priglasitvi.

Člen 5

Oblika in vsebina letnih poročil

1.   Brez poseganja v katere koli dodatne posebne zahteve glede poročanja, iz pogojne odločbe, sprejete v skladu s členom 7(4) v delu II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču, ali v zvezi s katerimi koli podjetji, ki jih navede zadevna država EFTA v povezavi z odločbo za odobritev pomoči, države EFTA v skladu s standardiziranim obrazcem za poročila iz Priloge III k tej odločbi, pripravijo letna poročila o obstoječih shemah pomoči iz člena 21(1) v delu II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču, za vse koledarsko leto ali njegov del, med katerim se shema uporablja.

2.   Organ lahko od držav EFTA zahteva, da predložijo dodatne podatke o odbranih zadevah, o katerih se je treba z njimi vnaprej posvetovati.

Člen 6

Pošiljanje in objava letnih poročil

1.   Vsaka država EFTA svoja letna poročila pošlje Organu v elektronski obliki najpozneje do 30. junija v letu, ki sledi letu, na katero se poročilo nanaša. Države EFTA v utemeljenih primerih predložijo približne ocene, pod pogojem, da dejanske številke pošljejo najpozneje do takrat, ko pošiljajo podatke za naslednje leto.

2.   Organ vsako leto objavi lestvico rezultatov o državnih pomočeh, v kateri je navedena sinteza podatkov iz letnih poročil, predloženih v preteklem letu.

Člen 7

Pravni položaj letnih poročil

Pošiljanje letnih poročil ne predstavlja ravnanja v skladu z obveznostjo, da je ukrepe pomoči treba priglasiti, preden začnejo veljati v skladu s členom 1(3) v delu I Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču, niti tako pošiljanje na noben način ne vpliva na izid preiskave domnevno nezakonite pomoči v skladu s postopkom, določenim v oddelku III dela II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču.

Člen 8

Izračun rokov

1.   Roki, ki so navedeni v delu II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču ter v tej odločbi, oziroma, ki jih določi Organ pri uporabi člena 1 v delu I Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču, se izračunajo v skladu z zakonom o rokih (8) in posebnimi pravili, določenimi v odstavkih od 2 do 5 tega člena. Ob navzkrižjih se uporabljajo določbe iz te odločbe.

2.   Roki se določijo v mesecih ali v delovnih dneh.

3.   Glede rokov za ukrepanje Organa dejanski prejem priglasitev ali poznejših dopisov v skladu s členom 3(1) in členom 3(2) te odločbe šteje kot zadevni dogodek za namen člena 3(1) Zakona o rokih. Glede priglasitev, ki se pošljejo po 31. decembru 2005, in dopisov v zvezi z njimi kot zadevni dogodek šteje dejanski prejem elektronske priglasitve ali sporočila, poslanega na ustrezni naslov, objavljen v oddelku EGP in Dopolnilu EGP Uradnega lista Evropske unije.

4.   Glede rokov za ukrepanje držav EFTA kot zadevni dogodek za namen člena 3(1) Zakona o rokih šteje dejanski prejem ustrezne priglasitve ali dopisa Organa v skladu s členom 3(3) te odločbe.

5.   Glede roka za predložitev pripomb po začetku formalnega preiskovalnega postopka, ki ga v členu 6(1) v delu II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču omenjajo tretje stranke in tiste države EFTA, ki jih postopek ne zadeva neposredno, objava obvestila o začetku postopka v oddelku EGP in Dopolnilu EGP Uradnega lista Evropske unije šteje kot zadevni dogodek za namen člena 3(1) Zakona o rokih.

6.   Vsak zahtevek za podaljšanje roka mora biti utemeljen in se predloži v pisni obliki na naslov, ki ga določi stran, ki je rok postavila, vsaj dva delovna dneva pred iztekom.

Člen 9

Metoda določitve obrestne mere

1.   Če ni drugače navedeno v posebni odločbi, je obrestna mera, ki se uporablja za vračilo državne pomoči, dodeljene v nasprotju s členom 1(3) v delu I Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču, enaka letnemu odstotku obresti, ki se določi za vsako koledarsko leto. Izračuna se na podlagi petletnega povprečja medbančnih menjalnih obrestnih mer za september, oktober in november prejšnjega leta, ki se mu prišteje 75 bazičnih točk. Organ lahko v ustrezno utemeljenih primerih poveča obrestno mero za več kakor 75 bazičnih točk v zvezi z eno ali več državami EFTE.

2.   Če se zadnje razpoložljivo trimesečno povprečje petletnih medbančnih menjalnih obrestnih mer, ki se mu prišteje 75 bazičnih točk, razlikuje za več kakor 15 % od veljavne obrestne mere za vračilo državne pomoči, Organ slednjo ponovno izračuna. Nova obrestna mera se uporablja od prvega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem jo je Organ ponovno izračunal. Organ s pismom obvesti države EFTE o ponovnem izračunu obrestne mere in datumu začetka njene veljavnosti.

3.   Obrestna mera se določi bodisi za vsako posamezno državo EFTA ali za dve oziroma več držav EFTA skupaj.

4.   Če ni zanesljivih ali enakovrednih podatkov oziroma v izjemnih okoliščinah, lahko Organ, v tesnem sodelovanju z zadevno državo EFTA (zadevnimi državami EFTA), določi obrestno mero za vračilo državne pomoči za eno ali več držav EFTA na podlagi druge metode in na podlagi informacij, ki so na voljo za to metodo.

Člen 10

Objava

Organ objavi tekoče in ustrezne prejšnje obrestne mere za vračilo državne pomoči v oddelku EGP in Dopolnilu EGP Uradnega lista Evropske unije ter v vednost na internetu.

Člen 11

Način izračuna obrestne mere

1.   Obrestna mera, ki se uporabi, je obrestna mera, ki velja na datum, ko je bila nezakonita pomoč prvič na voljo upravičencu.

2.   Obrestna mera se izračuna na podlagi obrestnoobrestnega računa do datuma vračila pomoči. Na natečene obresti v prejšnjem letu se obračunajo obresti za vsako poznejše leto.

3.   Obrestna mera, omenjena v odstavku 1, se uporabi za celotno obdobje do datuma vračila. Če pa je med datumom, ko je bila nezakonita pomoč prvič na voljo upravičencu, in datumom vračila pomoči poteklo več kot 5 let, se obrestna mera vsakih pet let izračuna tako, da se za osnovo vzame obrestna mera, ki velja v času ponovnega izračuna.

Člen 12

Pregled

Organ po posvetovanju z državami EFTA pregleda uporabo te odločbe v roku štirih let po začetku njene veljavnosti.

Člen 13

Zastaranje delov Smernic o državni pomoči Organa

Določbe Smernic o državni pomoči Organa (zlasti poglavja od 3 do 8, 32 in 34 (9)), ki se lahko razlikujejo od določb te odločbe, po začetku veljavnosti te odločbe ne veljajo več.

Člen 14

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta odločba je naslovljena na Republiko Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško.

2.   Ta odločba začne veljati dan po tem, ko jo sprejme Organ.

3.   Členi od 2 do 4 veljajo za priglasitve, poslane Organu 5 mesecev po sprejetju te odločbe.

4.   Členi od 5 do 7 veljajo za letna poročila, ki zajemajo pomoč, odobreno od 1. januarja 2003 naprej.

5.   Člen 8 velja za kateri koli rok, ki je bil določen na datum začetka veljavnosti te odločbe in še ni potekel.

6.   Členi od 9 do 11 veljajo v zvezi s katero koli odločbo o vračilu, priglašeno po datumu začetka veljavnosti te odločbe.

7.   Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

V Bruslju, 14. julija 2004

Za Nadzorni organ EFTA

Hannes HAFSTEIN

Predsednik

Einar M. BULL

Član kolegija


(1)  V nadaljnjem besedilu Sporazum EGP.

(2)  V nadaljnjem besedilu Sporazum o Nadzornem organu in Sodišču.

(3)  Protokol 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču, kot so ga 10. decembra 2001 spremenile države EFTA. Spremembe so začele veljati 28. avgusta 2003.

(4)  UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

(5)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(6)  UL C 115, 30.4.2004, str. 1.

(7)  Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

(8)  Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 je bila vključena v Sporazum EGP z referenco v točki 6 Priloge XVI k Sporazumu EGP.

(9)  Če pa določbe členov od 9 do 11 te odločbe veljajo samo za odločbe, ki določajo vračilo nezakonite pomoči, priglašene državam EFTA po datumu začetka veljavnosti te odločbe, v zvezi z izvajanjem naročil držav EFTA o vračilu, priglašenih pred tem datumom, ostane v veljavi poglavje 34 Smernic o državni pomoči Organa o obrestnih merah, ki veljajo pri vračilu nezakonito odobrene pomoči.


PRILOGA I

STANDARDNI OBRAZEC ZA PRIGLASITEV DRŽAVNIH POMOČI V SKLADU S ČLENOM 1(3) V DELU I PROTOKOLA 3 K SPORAZUMU O NADZORNEM ORGANU IN SODIŠČU TER ZA ZBIRANJE INFORMACIJ O NEZAKONITI POMOČI

Ta obrazec uporabljajo države EFTA za priglasitev v skladu s členom 1(3) v delu I Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču o novih shemah pomoči ter individualne pomoči. Uporablja se tudi, kadar se ukrep, ki ni ukrep pomoči, priglasi Organu zaradi pravne varnosti.

Države EFTE uporabljajo ta obrazec tudi takrat, ko Organ zahteva izčrpne informacije o domnevno nezakoniti pomoči države Efte morajo ta obrazec uporabiti tudi, če Organ zahteva izčrpne informacije o domnevno nezakoniti pomoči.

Sedanji obrazec je sestavljen iz treh delov:

I.

Splošne informacije: izpolniti ga je treba v vseh primerih;

II.

Povzetek informacij za objavo v Uradnem listu

III.

Obrazec za dodatne informacije glede na vrsto pomoči.

Prosimo, upoštevajte, da je mogoče zaradi nepravilno izpolnjenega obrazca zavrniti priglasitev kot nepopolno. Izpolnjeni obrazec na papirju Organu pošlje Misija ali Enota za usklajevanja EGP zadevne države EFTA. Naslovi se na Direktorat za konkurenco in državno pomoč Organa.

Če država EFTA namerava uporabiti posebni postopek iz katerih koli predpisov, smernic, zakonskih okvirov in drugih predpisov, veljavnih za državno pomoč, se izvod priglasitve naslovi na direktorja Direktorata za konkurenco in državno pomoč Organa.

DEL I

SPLOŠNE INFORMACIJE

STATUS PRIGLASITVE

Se nanašajo informacije, posredovane na tem obrazcu, na:

Priglasitev v skladu s členom 1(3) v delu I Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in sodišču?

Morebitno nezakonito pomoč (1)?

Če je vaš odgovor pritrdilen, prosimo, navedite datum začetka izvajanja pomoči. Prosimo, izpolnite ta obrazec in vse ustrezne dodatne obrazce.

Ukrep, ki ni pomoč in se Organu priglasi zaradi pravne varnosti?

Prosimo, da spodaj navedete razloge, zaradi katerih država EFTE priglasiteljica meni, da ukrep ni ukrep državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Prosimo, izpolnite ustrezne dele tega obrazca in predložite vso potrebno dokazno dokumentacijo.

Ukrep ni ukrep državne pomoči, če ni izpolnjen kateri od pogojev iz člena 61(1) Sporazuma EGP. Prosimo, predložite celovito oceno ukrepa na podlagi naslednjih meril in s posebnim poudarkom na merilo, za katerega menite, da ni izpolnjen:

Ni prenosa javnih sredstev (na primer, če menite, da ukrepa ni mogoče pripisati državi, ali če menite, da bodo vzpostavljeni ureditveni ukrepi brez prenosa javnih sredstev).

Ni prednosti (na primer, če se upošteva načelo zasebnega vlagatelja v tržno gospodarstvo).

Ni selektivnosti/posebnosti (na primer, kjer je ukrep na voljo vsem podjetjem v vseh sektorjih gospodarstva in brez kakršnih koli teritorialnih omejitev ter brez izjeme).

Ni izkrivljanja konkurence/vpliva na trgovino znotraj Skupnosti (na primer, če dejavnost nima gospodarskih značilnosti ali če je gospodarska dejavnost izključno lokalne narave).

1.   Podatki o dajalcu pomoči

1.1   Zadevna država EFTA …

1.2   Zadevna regija/zadevne regije (če je primerno) …

1.3   Odgovorni organ …

Pristojna oseba za stike:

Ime: …

Naslov: …

Telefon: …

Telefaks: …

Elektronski naslov: …

1.4   Odgovorna kontaktna oseba pri Misiji ali Enoti za usklajevanja EGP

Ime: …

Telefon: …

Telefaks: …

Elektronski naslov: …

1.5   Če želite, da se izvod uradnih dopisov, ki jih Organ pošlje državi EFTE, pošlje drugim nacionalnim organom oblasti, prosimo, da tukaj navedete njihovo ime in naslov:

Ime: …

Naslov:

1.6   Navedite sklic na državo EFTE, za katero želite, da je vključena v dopisovanje Organa.

2.   Podatki o pomoči

2.1   Naziv pomoči (ali ime upravičene družbe, če gre za individualno pomoč)

2.2   Kratek opis cilja pomoči.

Prosimo, označite primarni cilj in, če je primerno, sekundarni cilj ali sekundarne cilje:

 

Primarni cilj

(prosimo, označite samo eno okence)

Sekundarni cilj (2)

Regionalni razvoj

Raziskave in razvoj

Varstvo okolja

Reševanje podjetij v težavah

Prestrukturiranje podjetij v težavah

MSP

Zaposlovanje

Usposabljanje

Tvegani kapital

Krepitev izvoza in internacionalizacije

Storitve splošnega gospodarskega pomena

Sektorski razvoj (3)

Socialna pomoč posameznim potrošnikom

Povračilo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče ali izjemni dogodki

Izvedba pomembnega projekta skupnega evropskega interesa

Odpravljanje resne motnje v gospodarstvu

Ohranjanje kulturne dediščine

Kultura

Shema pomoči – individualna pomoč (4)

2.3.1   Ali se priglasitev nanaša na shemo pomoči?  Da  Ne

Če je tako, ali shema spreminja obstoječo shemo pomoči?  Da  Ne

Če je tako, ali so izpolnjeni pogoji za poenostavljeno priglasitev v skladu s členom 4(2) Odločbe Nadzornega organa EFTA št. 195/04/COL?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, izpolnite obrazec za poenostavljeno priglasitev (glej Prilogo II).

Če ni tako, prosimo, izpolnite ta obrazec in navedite, ali je prva shema, ki se zdaj spreminja, priglašena Organu.

Da

Ne

Če je tako, prosimo, navedite podrobneje:

Številka pomoči: …

Datum odobritve s strani Organa (sklic na Odločbo Organa (dec. št. …/…/…)): …

Trajanje prve sheme: …

Prosimo, navedite, kateri pogoji se spreminjajo glede na originalno shemo in zakaj:

2.3.2   Ali se priglasitev nanaša na individualno pomoč?  Da  Ne

Če je tako, prosimo, označite ustrezno okence spodaj:

Pomoč na podlagi sheme, ki jo je treba individualno priglasiti.

Sklic na odobreno shemo:

Naziv: …

Številka pomoči: …

Odločba Organa o odobritvi: …

Individualna pomoč zunaj sheme.

2.3.3   Ali se priglasitev nanaša na individualno pomoč ali na shemo pomoči, ki se priglasi v skladu z uredbami o skupinskih izjemah? Če da, prosimo, označite ustrezno okence spodaj:

Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (5), kot je vključeno v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 88/2002 z dne 25. junija 2002 (6). Prosimo, uporabite obrazec za dodatne informacije v okviru dela III, 1

Uredba Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za usposabljanje (7), kot je vključeno v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 88/2002 z dne 25. junija 2002 (8). Prosimo, uporabite obrazec za dodatne informacije v okviru dela III, 2

Uredba Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri državni pomoči za zaposlovanje (9), kot je vključeno v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 83/2003 z dne 20. junija 2003 (10). Prosimo, uporabite obrazec za dodatne informacije v okviru dela III, 3

3.   Nacionalna pravna podlaga

3.1   Prosimo, navedite nacionalno pravno podlago, vključno z izvedbenimi določbami in ustreznimi listinami, na katere se določbe sklicujejo:

Naslov:

Sklic (kjer je to primerno):

3.2   Prosimo, označite dokument ali dokumente, ki so priloženi k tej priglasitvi:

Izvod ustreznih izvlečkov končnega besedila ali končnih besedil pravne podlage (in spletni naslov, če obstaja).

Izvod ustreznih izvlečkov osnutka besedil ali osnutkov besedil pravne podlage (in spletni naslov, če obstaja).

3.3   Če gre za končno besedilo, ali to končno besedilo vsebuje klavzulo, po kateri lahko organ, ki odobri pomoč, lahko slednjo odobri šele, ko jo Organ potrdi (klavzula o mirovanju)?

Da

Ne

4.   Upravičenci

4.1   Sedež upravičenca ali upravičencev

V regiji ali regijah, ki niso prejemnice pomoči;

V regiji ali regijah, ki so upravičene do pomoči po členu 61(3)(c) Sporazuma EGP (navedba na ravni NUTS 3 ali nižji);

V regiji ali regijah, ki so upravičene do pomoči po členu 61(3)(a) (navedba na ravni NUTS 2 ali nižji);

Mešano: navedite podrobneje: …

4.2   Sektor ali sektorji upravičenca ali upravičencev:

dejavnost se ne nanaša na poseben sektor

B

Rudarstvo in kamnolomi

10.1

Premogovništvo

C

Proizvodna industrija

 

17

Tekstil

 

21

Papirna kaša in papir

 

24

Kemična in farmacevtska industrija

 

24.7

Umetna vlakna

 

27.1

Jeklo (11)

 

29

Industrijski stroji

 

DL

Električna in optična oprema

 

34.1

Motorna vozila

 

35.1

Ladjedelništvo

 

Drugi proizvodni sektorji, prosimo, navedite podrobneje: …

D

Oskrba z električno energijo, plinom in vodo

E

Gradbeništvo

52

Maloprodajne storitve

F

Hoteli in restavracije (turizem)

G

Promet

 

60

Kopenski transport in transport po cevovodih

 

60.1

Železnice

 

60.2

Druge oblike kopenskega prometa

 

61.1

Promet po morju in obalnem morju

 

61.2

Promet po celinskih plovnih poteh

 

62

Zračni prevoz

64

Pošta in telekomunikacije

H

Finančno posredništvo

72

Računalništvo in sorodne dejavnosti

92

Rekreativne, kulturne in športne dejavnosti

Drugo, prosimo, navedite v skladu s klasifikacijo NACE rev. 1.1 (12): …

4.3   V primeru individualne pomoči:

Ime upravičenca: …

Vrsta upravičenca: …

MSP

Število zaposlenih: …

Letni promet: …

Letna bilanca: …

Neodvisnost: …

(prosimo, priložite formalno izjavo v skladu s priporočilom Komisije glede MSP (13) ali katero koli drugo dokazilo v zvezi z zgornjimi merili):

Veliko podjetje

Podjetje v težavah (14)

4.4   Če gre za shemo pomoči:

Vrsta upravičencev:

Vsa podjetja (velika podjetja ter mala in srednje velika podjetja)

Samo velika podjetja

Mala in srednje velika podjetja

Srednje velika podjetja

Mala podjetja

Mikropodjetja

Naslednji upravičenci …

Ocenjeno število upravičencev:

Pod 10

Od 11 do 50

Od 51 do 100

Od 101 do 500

Od 501 do 1 000

Nad 1 000

5.   Znesek pomoči/letni izdatki

Če gre za individualno pomoč, navedite skupni znesek za vsak zadeven ukrep: …

Če gre za shemo pomoči, navedite predvideni letni znesek proračuna in skupni znesek (v nacionalni valuti): …

V zvezi z davčnimi ukrepi, prosimo, navedite ocenjene letne in skupne izgube prihodka zaradi davčnih ugodnosti v obdobju, zajetem v obvestilu: …

Če se proračun ne sprejema za eno leto, prosimo, navedite, kakšno obdobje zajema: …

Če priglasitev zadeva spremembe obstoječe sheme pomoči, prosimo, navedite proračunske vplive priglašenih sprememb na to shemo:

6.   Oblika pomoči in način financiranja

Označite obliko pomoči, ki je na voljo upravičencu (za vsak ukrep, če je to primerno):

Neposredna subvencija

Ugodno posojilo (vključno s podrobnostmi, kako je posojilo zavarovano)

Subvencioniranje obresti

Davčna ugodnost (npr. davčne olajšava, zmanjšanje davčne osnove, zmanjšanje davčne stopnje, odlog plačila davkov). Prosimo, navedite: …

Zmanjšanje prispevkov za socialno varnost

Zagotavljanje tveganega kapitala

Odpis dolga

Garancije (vključujoč med drugim informacije o posojilu ali drugi finančni transakciji, ki jo zajema garancija, zahtevana varščina in premija, ki jo je treba plačati)

Drugo. Prosimo, navedite: …

Prosimo, da v zvezi z vsakim instrumentom pomoči navedete podroben opis njegovih pravil in pogojev za uporabo, vključujoč zlasti stopnjo pomoči, njeno davčno obravnavo ter ali se pomoč dodeli samodejno, ko so izpolnjena nekatera objektivna merila (v tem primeru, prosimo, navedite ta merila), ali pa gre za element dajalčeve diskrecijske pravice.

Označite način financiranja pomoči: če se pomoč ne financira iz splošnega proračuna države/regije/občine, prosimo, pojasnite način njenega financiranja:

Z davku podobnimi dajatvami ali z davki, naloženimi upravičencu, ki ni država. Prosimo, navedite vse podrobnosti o dajatvah in proizvodih/dejavnostih, za katere se jim obračuna davek. Navedite zlasti, ali je treba za proizvode, ki se uvažajo iz drugih držav, plačati dajatve. Priložite izvod pravne podlage za nalaganje dajatev

Nakopičene rezerve

Javna podjetja

Drugo (prosimo, navedite) …

7.   Trajanje

7.1   Če gre za individualno pomoč:

navedite datum začetka izvajanja pomoči (če se pomoč dodeljuje po tranšah, navedite datum vsake tranše).

Navedite trajanje ukrepa, za katerega je pomoč odobrena, če je to primerno.

7.2   Če gre za shemo pomoči:

Navedite datum, od katerega se pomoč lahko odobri. …

Navedite skrajni rok, do katerega se pomoč lahko odobri: …

Če je trajanje pomoči daljše kakor šest let, prosimo, nazorno prikažite, da je daljši rok nujen za doseganje cilja ali ciljev sheme: …

8.   Kumulacija različnih vrst pomoči

Ali se lahko za kritje istih upravičenih stroškov pomoč kumulira s pomočjo iz shem na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni Skupnosti?

Da

Ne

Če je tako, opišite mehanizme, ki se uporabljajo za zagotovitev, da se pravila glede kumulacije upoštevajo:

9.   Poklicna tajnost

Ali obvestilo vsebuje zaupne informacije, ki se ne smejo razkriti tretjim osebam?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, navedite, kateri deli so zaupni in zakaj:

Če ne, bo Organ objavil svojo odločbo brez posvetovanja z državo EFTE.

10.   Združljivost pomoči

Prosimo, navedite, katera od obstoječih pravil, ki veljajo za državno pomoč, določajo izrecno pravno osnovo za odobritev pomoči (če je to primerno, prosimo, navedite ustrezno za vsak ukrep) in izpolnite ustrezni obrazec ali ustrezne obrazce za dodatne informacije iz dela III.

Pomoč MSP

Priglasitev individualne pomoči v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 70/2001, kot je vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 88/2002 z dne 25. junija 2002 (15)

Priglasitev zaradi pravne varnosti

Pomoč za usposabljanje

Priglasitev individualne pomoči v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 68/2001, kot je vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 88/2002 z dne 25. junija 2002 (16)

Priglasitev zaradi pravne varnosti

Pomoč za zaposlovanje

Priglasitev individualne pomoči v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 2204/2002, kot je vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 83/2003 z dne 20. junija 2003 (17)

Priglasitev individualne pomoči v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 2204/2002, kot je vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 83/2003 z dne 20. junija 2003 (17)

Priglasitev zaradi pravne varnosti

Regionalna pomoč

Pomoč iz večsektorskega okvira o regionalni pomoči za velike naložbene projekte

Pomoč za raziskave in razvoj

Pomoč za reševanje podjetij v težavah

Pomoč za prestrukturiranje podjetij v težavah

Pomoč za avdiovizualno produkcijo

Pomoč za varstvo okolja

Pomoč za tvegani kapital

Pomoč v transportnem sektorju

Pomoč ladjedelništvu

Če obstoječa pravila, ki veljajo za državno pomoč, ne določajo izrecne pravne podlage za odobritev katerega koli dela pomoči, ki ga zajema ta obrazec, prosimo, navedite popolnoma obrazloženo utemeljitev, zakaj je pomoč mogoče obravnavati kot združljivo s Sporazumom EGP, pri tem pa se nanašajte na veljavno klavzulo o izvzetju iz Sporazuma EGP (člen 59(2), člen 61(2)(a) ali (b), člen 61(3)(a), (b), (c), pa tudi druge posebne določbe v zvezi s prevozom).

11.   Neizvedene odredbe o vračilu

Ali je kateri koli morebitni upravičenec do individualne pomoči prejel državno pomoč, ki je predmet neizvedene odredbe Organa o vračilu?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, navedite vse podrobnosti:

12.   Druge informacije

Prosimo, da tukaj navedete vsako drugo informacijo, za katero menite, da je pomembna za oceno zadevnega ukrepa oziroma ukrepov glede na pravila o državni pomoči.

13.   Priloge

Prosimo, da tukaj navedete vse dokumente, ki so priloženi k priglasitvi, in predložite izvode v papirni obliki ali neposredne spletne povezave do zadevnih dokumentov.

14.   Izjava

Potrjujem, da so informacije v tem obrazcu, njegovih prilogah in dodatkih po moji najboljši vednosti pravilne in popolne.

Kraj in datum podpisa: …

Podpis

Ime in položaj podpisnika

DEL II

POVZETEK INFORMACIJ ZA OBJAVO V URADNEM LISTU

Številka pomoči:

(izpolni Organ)

Država EFTE:

 

Regija:

 

Naziv in cilj shem pomoči ali ime družbe, upravičene do individualne pomoči (pomoč iz sheme, ki pa jo je treba priglasiti individualno, in pomoč, ki ne temelji na shemi):

 

Pravna podlaga:

 

Predvideni letni izdatki ali skupni znesek odobrenih individualnih pomoči:

(v nacionalni valuti)

Shema pomoči

Predvideni letni izdatki:

… milijonov eurov

 

Skupni znesek:

… milijonov eurov

Individualna pomoč

Skupni znesek za vsak ukrep:

… milijonov eurov

Trajanje:

 

 

Najvišja intenzivnost individualne pomoči ali sheme pomoči:

 

 

Gospodarski sektorji:

Vsi sektorji:

 

ali samo posamezni sektorji, kakor so navedeni v „Splošnih informacijah“, (del I, odst. 4.2).

 

Ime in naslov organa, ki odobri pomoč

Ime:

DEL III

OBRAZCI ZA DODATNE INFORMACIJE

Izpolnite po potrebi in glede na vrsto pomoči:

1.

Pomoč MSP

2.

Pomoč za usposabljanje

3.

Pomoč za zaposlovanje

4.

Regionalna pomoč

5.

Pomoč iz večsektorskega okvira

6.

Pomoč za raziskave in razvoj

(a)

če gre za shemo pomoči

(b)

če gre za individualno pomoč

7.

Pomoč za reševanje podjetij v težavah

(a)

če gre za shemo pomoči

(b)

če gre za individualno pomoč

8.

Pomoč za prestrukturiranje podjetij v težavah

(a)

če gre za shemo pomoči

(b)

če gre za individualno pomoč

9.

Pomoč za avdiovizualno produkcijo

10.

Pomoč za varstvo okolja

11.

Pomoč za tvegani kapital

12.

Pomoč v transportnem sektorju

(a)

individualna pomoč za prestrukturiranje podjetij v težavah v letalskem sektorju

(b)

Pomoč za prometno infrastrukturo

(c)

Pomoč za pomorski promet

(d)

Pomoč za kombinirani prevoz

DEL III.1

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE O POMOČI MSP

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev katere koli individualne pomoči v skladu s členom 6 Uredbe (ES) 70/2001  (18) , ki je bila vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 88/2002 z dne 25. junija 2002  (19) . Uporabiti ga je treba tudi pri kateri koli individualni pomoči ali shemi pomoči, ki se Organu priglasi zaradi pravne varnosti.

1.   Vrsta individualne pomoči ali sheme pomoči

Ali se individualna pomoč ali shema pomoči nanaša na:

Pomoč za naložbe

Svetovanje in druge storitve ter dejavnosti, vključno s sodelovanjem na sejmih

Izdatke za raziskave in razvoj (RR) (20)

DA:

za priglasitve pomoči za RR, namenjene MSP, prosimo, izpolnite:

obrazec za dodatne informacije 6 a, če gre za sheme pomoči

obrazec za dodatne informacije 6 b, če gre za individualno pomoč

2.   Začetna pomoč za naložbe

2.1   Ali pomoč zajema naložbe v osnovna sredstva v zvezi z:

Ustanavljanje novega podjetja?

Širitvijo obstoječega obrata?

Začetkom nove dejavnosti, ki vključuje bistveno spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa obstoječega podjetja (zaradi racionalizacije, diverzifikacije ali posodobitve)?

Nakupom podjetja, ki je prenehalo delovati ali bi prenehalo delovati, če ne bi bilo odkupljeno?

Ali je nadomestna naložba izključena?  Da  Ne

2.2   Ali se pomoč izračuna kot odstotek:

Upravičenih stroškov naložbe

Stroškov plač za zaposlene na delovnih mestih, ki so bila ustvarjena z naložbo (s pomočjo za odpiranje novih delovnih mest)

Naložbe v opredmetena osnovna sredstva: …

Ali je vrednost naložbe določena kot odstotek na podlagi vrednosti:

Zemlje?

Objektov?

Obrata/strojev (opreme)?

Prosimo, navedite kratek opis:

Če podjetje opravlja svojo najpomembnejšo dejavnost v transportnem sektorju, ali so transportna sredstva in transportna oprema izključeni iz upravičenih stroškov (razen tirnih vozil)?

Da

Ne

Če ni tako, prosimo, navedite transportna sredstva ali opremo, ki izpolnjujejo pogoje:

Nakupna cena za prevzem podjetja, ki je prenehalo delovati ali bi prenehalo delovati, če ne bi bilo odkupljeno

Nematerialna naložba

Upravičeni stroški za nematerialno naložbo so stroški za nakup tehnoloških sredstev:

Patentnih pravic

Licenc za izkoriščanje ali za patentirano strokovno znanje in izkušnje

Nepatentiranega strokovnega znanja in izkušenj (tehničnega znanja in spretnosti)

Prosimo, da na kratko opišete (21)

Stroški plače: …

Ali je znesek pomoči izražen kot odstotek dveletnih stroškov plače, ki so povezani z ustvarjenimi delovnimi mesti?

Da

Ne

Intenzivnost pomoči

2.4.1   Naložbeni projekti zunaj regij prejemnic pomoči v skladu s členom 61(3)(c) in členom 61(3)(a) v zvezi z:

malimi podjetji

srednje velikimi podjetji

Kolikšne so stopnje intenzivnosti pomoči za naložbene projekte, izražene v bruto zneskih? …

Prosimo, navedite: …

2.4.2   Naložbeni projekti zunaj regij prejemnic pomoči, v okviru člena 61(3)(c) in v okviru člena 61(3)(a):

mala podjetja

srednje velika podjetja

Kolikšne so stopnje intenzivnosti pomoči za naložbene projekte, izražene v bruto zneskih? …

Prosimo, navedite: …

3.   Kumulacija pomoči

3.1   Kolikšna je zgornja meja za kumulirano pomoč? …

Prosimo, navedite: …

4.   Posebni pogoji za pomoč za odpiranje delovnih mest

4.1   Ali je zajamčeno, da bo pomoč za odpiranje delovnih mest povezana z izvajanjem začetnih naložbenih projektov v zvezi z opredmetenimi ali neopredmetenimi osnovnimi sredstvi?

Da

Ne

4.2   Ali je zajamčeno, da bodo delovna mesta s pomočjo za odpiranje delovnih mest ustvarjena v treh letih po zaključku naložbe?

Da

Ne

Če ste na eno od dveh prejšnjih vprašanj odgovorili z NE, prosimo, pojasnite, kako nameravajo organi oblasti izpolniti te zahteve:

4.3   Ali ustvarjena delovna mesta predstavljajo neto povečanje števila zaposlenih v zadevnem podjetju v primerjavi s povprečjem v preteklih 12 mesecih?

Da

Ne

4.4   Ali je zajamčeno, da bodo delovna mesta v regiji, ki izpolnjuje pogoje, ohranjena najmanj pet let?

Da

Ne

Če je tako, opišite jamstva: …

4.5   Ali je zajamčeno, da se bodo izgubljena delovna mesta v referenčnem obdobju odštevala od skupnega števila ustvarjenih delovnih mest v istem obdobju?

Da

Ne

5.   Posebni pogoji za naložbene projekte na območjih, ki dobivajo večjo regionalno pomoč

5.1   Ali pomoč vključuje klavzulo, ki predpisuje, da prejemnik prispeva vsaj 25 % skupne vrednosti naložbe in da se ta prispevek izvzame iz vsakršne pomoči?

Da

Ne

5.2   Kakšna so jamstva, da je pomoč za začetno naložbo (opredmeteno in neopredmeteno) pogojena z najmanj petletnim trajanjem naložbe?

6.   Pomoč za svetovanje in druge storitvene dejavnosti

6.1   Ali so upravičeni stroški omejeni na:

Stroške za storitve, ki jih nudijo zunanji svetovalci in drugi ponudniki storitev?

Prosimo, navedite, ali te storitve niso stalna ali občasna dejavnost in niso povezane s poslovnimi izdatki podjetja, kakršne so običajne davčne svetovalne storitve, redne pravne storitve ali oglaševanje:

Stroške podjetij, ki sodelujejo na sejmih in razstavah? Prosimo, navedite, ali je pomoč povezana z dodatnimi stroški za najem, postavljanje in vzdrževanje stojnice: …

Ali je sodelovanje omejeno na prvo udeležbo na sejmu ali razstavi?

Da

Ne

Druge stroške (v posebnih primerih, kadar se pomoč dodeli neposredno ponudniku/ponudnikom storitev ali svetovalcu/svetovalcem. Prosimo, navedite, pod katerimi pogoji: …

6.2   Prosimo, navedite največjo intenzivnost pomoči, izraženo v bruto zneskih: …

Če je bruto intenzivnost večja kakor 50 %, prosimo, da podrobno navedete, zakaj je potrebna taka intenzivnost:

6.3   Prosimo, navedite zgornjo mejo za kumulirano pomoč: …

7.   Nujnost pomoči

7.1   Ali pomoč predvideva, da se mora vsaka vloga za pomoč predložiti pred začetkom dela s projektom?

Da

Ne

7.2   Če ni tako, ali je država EFTE sprejela predpise, ki določajo zakonito pravico do pomoči na podlagi objektivnih meril in brez nadaljnje diskrecijske pravice držav EFTE?

Da

Ne

8.   Druge informacije

Prosimo, da tukaj navedete vsako drugo informacijo, ki se vam zdi pomembna za oceno zadevnega ukrepa ali zadevnih ukrepov v skladu z Uredbo (ES) št. 70/2001, kakor je vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 88/2002 z dne 25. junija 2002 (22).

DEL III.2

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE O POMOČI ZA USPOSABLJANJE

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev katere koli individualne pomoči v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 68/2001  (23) , ki je bila vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 88/2002 z dne 25. junija 2002  (24) . Uporabiti ga je treba tudi pri kateri koli individualni pomoči ali shemi pomoči, ki se Organu priglasi zaradi pravne varnosti.

1.   Področje uporabe individualne pomoči ali sheme pomoči

1.1   Ali je pomoč predvidena za sektor pomorskega prometa?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, odgovorite na naslednja vprašanja:

Ali je udeleženec usposabljanja pomožni in ne aktivni član posadke?

Da

Ne

Ali se usposabljanje izvaja na krovih ladij, ki so vpisane v evidence držav EFTE?

Da

Ne

1.2   Kolikšne so stopnje intenzivnosti pomoči, izražene v bruto zneskih? Prosimo, navedite:

2.   Vrsta sheme pomoči ali individualne pomoči

Ali se shema pomoči oziroma individualna pomoč nanaša na:

2.1   Posebno usposabljanje:  Da  Ne

Če je tako, prosimo, da na kratko opišete ukrep, ki je povezan s posebnim usposabljanjem: …

2.2   Splošno usposabljanje:  Da  Ne

Če je tako, prosimo, da na kratko opišete ukrep, ki je povezan s splošnim usposabljanjem: …

2.3   Pomoč za usposabljanje, dodeljena delavcem v slabšem položaju:  Da  Ne

Če je tako, prosimo, da na kratko opišete ukrep v zvezi z delavci v slabšem položaju: …

Intenzivnost pomoči

Pomoč za splošno usposabljanje

Odobrena zunaj regij prejemnic pomoči v okviru člena 61(3)(a) Sporazuma EGP in člena 61(3)(c) Sporazuma EGP:

Če je tako, prosimo, navedite, kolikšne so intenzivnosti pomoči, izražene v bruto zneskih, za:

velika podjetja: …

mala ali srednje velika podjetja: …

Če je tako, prosimo, navedite, kolikšne so stopnje intenzivnosti pomoči, če se usposabljanja udeležujejo delavci v slabšem položaju: …

Odobrena v regijah prejemnicah pomoči v okviru člena 61(3)(a) Sporazuma EGP in člena 61(3)(c) Sporazuma EGP:

Če je tako, prosimo, navedite, kolikšne so intenzivnosti pomoči, izražene v bruto zneskih, za:

velika podjetja: …

majhna ali srednje velika podjetja: …

Če je tako, prosimo, navedite, kolikšne so stopnje intenzivnosti, če se usposabljanja udeležujejo delavci v slabšem položaju: …

Pomoč za posebno usposabljanje

Odobrena zunaj regij prejemnic pomoči v okviru člena 61(3)(a) Sporazuma EGP in člena 61(3)(c) Sporazuma EGP:

Če je tako, prosimo, navedite, kolikšne so intenzivnosti pomoči, izražene v bruto zneskih, za:

velika podjetja: …

mala ali srednje velika podjetja: …

Če je tako, prosimo, navedite, kolikšne so stopnje intenzivnosti pomoči, če se usposabljanja udeležujejo delavci v slabšem položaju: …

Odobrena v regijah prejemnicah pomoči v okviru člena 61(3)(a) Sporazuma EGP in člena 61(3)(c) Sporazuma EGP:

Če je tako, prosimo, navedite, kolikšne so intenzivnosti pomoči, izražene v bruto zneskih, za:

velika podjetja: …

mala ali srednje velika podjetja: …

Če je tako, prosimo, navedite, kolikšne so stopnje intenzivnosti pomoči, če se usposabljanja udeležujejo delavci v slabšem položaju: …

3.   Upravičeni stroški

Kateri upravičeni stroški so predvideni v shemi pomoči ali za individualno pomoč?

Stroški za delo inštruktorjev

Potni stroški inštruktorjev in udeležencev usposabljanja

Drugi tekoči stroški, kakršni so material in zaloge

Odpis orodja in opreme v obsegu, v katerem se uporabljajo izključno za projekt usposabljanja

Stroški vodenja in svetovanja v zvezi s projektom usposabljanja

Stroški osebja udeležencev usposabljanja

Posredni stroški (stroški za najemnino in šolnino ter upravni, režijski in prevozni stroški udeležencev)

Če gre za individualno pomoč ad hoc v okviru sheme, prosimo, da za vse upravičene stroške predložite dokumentarna dokazila, ki morajo biti pregledna in podrobna

4.   Kumulacija

Ali se lahko pomoč, ki je predvidena v shemi pomoči ali v individualni pomoči, kumulira?

Da

Ne

Če je tako, ali lahko kumulacija preseže intenzivnosti pomoči, kot so navedene v členu 4 Uredbe (ES) št. 68/2001, kakor je vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 88/2002 z dne 25. junija 2002 (25)?

Da

Ne

5.   Druge informacije

Prosimo, da tukaj navedete vsako drugo informacijo, za katero menite, da je pomembna za oceno zadevnega(-ih) ukrepa(-ov) v skladu z Uredbo (ES) št. 68/2001, kakor je vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 88/2002 z dne 25. junija 2002 (25).

DEL III.3

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE O POMOČI ZA ZAPOSLOVANJE

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev katere koli individualne pomoči ali sheme pomoči v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 2204/2002  (26) , kakor je vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 83/2003 z dne 20. junija 2003  (27) . Uporabiti ga je treba tudi v primeru katere koli individualne pomoči ali sheme pomoči, ki se Organu priglasijo zaradi pravne varnosti. Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev katere koli individualne pomoči za zaposlovanje v transportnem sektorju (ki se odobri v skladu s členom 4(6) uredbe o MSP  (28) ali v skladu z regionalnimi smernicami).

1.   Ustvarjanje delovnih mest

1.1   Ali so stopnje intenzivnosti pomoči izračunane glede na dveletne stroške plače, ki so povezani z ustvarjenimi delovnimi mesti?

Da

Ne

Ali se delovna mesta za MSP ustvarjajo zunaj območij, ki dobivajo pomoč v skladu s členom 61(3)(a) Sporazuma EGP in členom 61(3)(c) Sporazuma EGP oziroma sektorjev?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, navedite, kolikšne so stopnje intenzivnosti, izražene v bruto zneskih:

Ali so delovna mesta ustvarjena v regijah prejemnicah pomoči v skladu s členom 61(3)(a) Sporazuma EGP in členom 61(3)(c) Sporazuma EGP oziroma sektorjih?

Da

Ne

1.2.1   Ali je pomoč opredeljena glede na intenzivnost v primerjavi s standardnimi referenčnimi stroški?

Da

Ne

Ali je pomoč obdavčena?

Da

Ne

Kolikšne so stopnje intenzivnosti, izražene v neto zneskih?

Ali se zgornja meja poveča zato, ker se shema ali pomoč uporablja tudi za MSP?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, navedite, kakšno povečanje je predvideno, izraženo v bruto zneskih: …

1.2.2   Ali mora prejemnik prispevati najmanj 25 % upravičenih stroškov, ki so izvzeti iz kakršne koli pomoči?

Da

Ne

1.2.3   Ali pomoč zagotavlja, da bodo delovna mesta ohranjena vsaj tri leta, če gre za velika podjetja?

Da

Ne

Ali pomoč zagotavlja, da bodo delovna mesta v regijah ali sektorjih, ki izpolnjujejo pogoje za regionalno pomoč, ohranjena najmanj dve leti, če gre za MSP?

Da

Ne

Če je tako, kakšna so jamstva, da je pomoč, povezana ali nepovezana z začetno naložbo, pogojena z ohranitvijo delovnih mest najmanj dve leti ali tri?

1.2.4   Ali ustvarjena delovna mesta predstavljajo neto povečanje števila zaposlenih tako v obratu kot v zadevnem podjetju v primerjavi s povprečjem zadnjih12 mesecev?

Da

Ne

1.2.5   Ali so bili na novo zaposleni delavci prej vedno brezposelni, so delo izgubili ali bili pred tem, da ga izgubijo?

Da

Ne

1.2.6   Ali shema pomoči določa, da se mora predložiti vsaka vloga za pomoč, preden se ustvarijo zadevna delovna mesta?

Da

Ne

Če ni tako, ali je država EFTE sprejela predpise, ki določajo zakonito pravico do pomoči na podlagi objektivnih meril in brez nadaljnje diskrecijske pravice držav EFTE?

Da

Ne

1.2.7   Ali je zagotovljeno, da se mora vloga za pomoč predložiti, preden se začne delo z naložbenim projektom, če so ustvarjena delovna mesta povezana z izvajanjem naložbenega projekta v opredmetena ali neopredmetena osnovna sredstva in je zaposlitev ustvarjena v treh letih po dokončanju naložbe za najmanj tri leta, če gre za MSP?

Da

Ne

2.   Zaposlovanje delavcev v slabšem položaju in funkcionalno oviranih delavcev

2.1   Ali so stopnje intenzivnosti pomoči izračunane glede na enoletne stroške plač, ki so povezane z ustvarjenimi delovnimi mesti?

Da

Ne

Ali so bruto stopnje intenzivnosti celotne pomoči za zaposlovanje delavcev v slabšem položaju ali funkcionalno oviranih delavcev večje kakor 50 % ali 60 %?

Da

Ne

2.2   Ali zaposlovanje predstavlja neto povečanje števila delavcev v zadevnem podjetju?

Da

Ne

Če ni tako, ali je delovno mesto (delovna mesta) prosto zaradi prostovoljnega odhoda, starostne upokojitve, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa ali zakonite odpovedi zaradi nediscipline in ne zaradi presežkov delovne sile?

Da

Ne

2.3   Ali je pomoč omejena na delavce v slabšem položaju v smislu člena 2 (f)?

Da

Ne

2.4   Ali je pomoč omejena na funkcionalno ovirane delavce v smislu člena 2 (g)?

Da

Ne

Če pomoč ni omejena na delavce v slabšem položaju in funkcionalno ovirane delavce v smislu člena 2(f) in (g), prosimo, podrobno pojasnite, zakaj menite, da bi morale biti ciljne skupine delavcev obravnavane kot delavci v slabšem položaju: …

3.   Dodatni stroški zaposlovanja funkcionalno oviranih delavcev

3.1   Ali se pomoč nanaša na zaposlovanje funkcionalno oviranih delavcev in na druge tozadevne stroške?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, nazorno prikažite, da so izpolnjeni pogoji iz člena 6.2: …

3.2   Ali se pomoč nanaša na zaščiteno zaposlitev?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, nazorno prikažite, da pomoč ni večja od stroškov gradnje, vgradnje ali širitve zadevnega podjetja ter od katerih koli upravnih in prevoznih stroškov, ki izhajajo iz zaposlovanja funkcionalno oviranih delavcev: …

4.   Kumulacija

4.1   Ali se zgornja meja pomoči iz členov 4, 5 in 6 uporablja ne glede na to, da se podpora v celoti financira iz državnih virov, ali na to, da se delno financira iz sodelovanja držav EFTE v programih Skupnosti?

Da

Ne

4.2   Ali se priglašena pomoč za ustvarjanje novih delovnih mest lahko kumulira z drugo državno pomočjo v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP ali z drugimi oblikami financiranja, ki nastanejo pri sodelovanju držav EFTE v programih Skupnosti, v zvezi z istimi stroški plač?

Da

Ne

Če je tako, ali lahko kumulacija povzroči večjo intenzivnost pomoči, kakor je določena v členu 4(2) in (3) (pomoč za delavce v slabšem položaju in funkcionalno ovirane delavce je izključena)?

Da

Ne

4.3   Ali se lahko priglašena pomoč za ustvarjanje delovnih mest po členu 4 te uredbe kumulira s katero koli drugo državno pomočjo v smislu člena 61(1) Pogodbe ES v zvezi s stroški katere koli naložbe, s katero so povezana ustvarjena delovna mesta in ki še ni zaključena, ko so delovna mesta ustvarjena, ali je zaključena v treh letih, preden so delovna mesta ustvarjena?

Da

Ne

Če je tako, ali lahko kumulacija pomoči povzroči večjo intenzivnost pomoči bodisi od zadevne zgornje meje za regionalno pomoč za naložbe, ki je določena v Smernicah o regionalni pomoči in v karti regionalnih pomoči, ki jo je za vsako državo EFTE odobril Organ, bodisi od zgornje meje iz Uredbe o izvzetju (ES) 70/2001, kakor je bila vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 88/2002 z dne 25. junija 2002 (29)?

Da

Ne

4.4   Ali se pomoč za zaposlovanje delavcev v slabšem položaju ali funkcionalno oviranih delavcev v skladu s členoma 5 in 6 lahko kumulira s pomočjo in/ali financiranjem, ki izhaja iz sodelovanja držav EFTE v programih Skupnosti, za ustvarjanje delovnih mest v okviru člena 4 v povezavi z istimi stroški plače?

Da

Ne

Če je tako, ali je zagotovljeno, da ta kumulacija ne bo povzročila večje bruto intenzivnosti pomoči od 100 % stroškov plače v katerem koli obdobju, v katerem je zadevni delavec zaposlen ali v katerem so zadevni delavci zaposleni.

4.5   Ali se pomoč za zaposlovanje delavcev v slabšem položaju ali funkcionalno oviranih delavcev v skladu s členoma 5 in 6 lahko kumulira z drugo državno pomočjo in/ali financiranjem, ki izhaja iz sodelovanja držav EFTE v programih Skupnosti, in sicer za druge namene poleg ustvarjanja delovnih mest v skladu s členom 4 uredbe v povezavi z istimi stroški plače?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, pojasnite „druge namene“: …

Če da, ali je zagotovljeno, da takšna kumulacija ne pomeni, da bruto stopnja intenzivnosti pomoči preseže 100 % stroškov plač v katerem koli obdobju, ko so delavec oziroma delavci zaposleni?

Da

Ne

5.   Druge informacije

Prosimo, da tukaj navedete vsako drugo informacijo, za katero menite, da je pomembna za oceno zadevnega(-ih) ukrepa(-ov) v skladu z Uredbo (ES) št. 2204/2002, kakor je vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 83/2003 z dne 20. junija 2003 (30).

DEL III.4

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE O REGIONALNI POMOČI

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev katere koli sheme pomoči ali individualne pomoči iz Smernic o državni regionalni pomoči  (31) .

Vendar se ta priloga ne sme uporabljati za posebni namen priglasitve novih kart regionalnih pomoči. Seveda so individualna pomoč ali sheme pomoči, ki jih obsega področje uporabe uredb o skupinskih izjemah, uredb o MSP  (32) in o zaposlovanju  (33) , izvzete iz postopkov priglasitve. Glede na to je zaželeno, da države EFTE pojasnijo namen svoje priglasitve; v posebnem primeru, kadar njihova priglasitev vključuje pomoč za velika podjetja in pomoč za MSP, lahko zahtevajo odobritev samo v zvezi s prvo kategorijo.

Kot je navedeno v smernicah, je regionalna pomoč posebna oblika pomoči, ker je predvidena samo za nekatere regije. Namenjena je razvoju regij z omejenimi možnostmi, pri čemer se podpirajo naložbe in ustvarjanje delovnih mest v smislu trajnostnega razvoja.

Odstopanje od načela nezdružljivosti iz Pogodbe se lahko odobri samo v zvezi z regionalno pomočjo, če se lahko zajamči ravnovesje med izkrivljanjem konkurence, ki iz tega izhaja, in ugodnostmi pomoči v smislu razvoja.

1.   Vrsta sheme pomoči ali individualne pomoči

Shema pomoči ali individualna pomoč se nanaša na:

Začetno naložbo

Pomoč se izračuna kot odstotek vrednosti naložbe

Pomoč se izračuna kot odstotek stroškov plače za zaposlene osebe

Pomoč za tekoče poslovanje

Eno in drugo

1.4   Pomoč se odobri:

Samodejno, če so pogoji sheme pomoči izpolnjeni;

Diskrecijsko, po sprejetju odločbe organov oblasti.

Če se pomoč odobri od primera do primera, prosimo, da na kratko opišete uporabljena merila in priložite izvod upravnih določb, ki se uporabljajo za dodelitev pomoči:

1.5   Ali pomoč upošteva regionalne zgornje meje iz karte regionalne pomoči, ki se uporablja v času dodelitve pomoči, vključno s tistimi, ki bodo nastopili ob sprejetju ustreznih ukrepov v okviru večsektorskega okvira (34)?

Da

Ne

Ali shema pomoči vsebuje sklice na veljavne karte regionalnih pomoči?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, da jih navedete: …

2.   Začetna pomoč za naložbe (35)

2.1   Ali shema zajema naložbe v osnovna sredstva ali ustvarjanje delovnih mest v zvezi z:

Ustanavljanje novega podjetja?

Širitvijo obstoječega obrata?

Začetkom nove dejavnosti, ki vključuje bistveno spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa obstoječega podjetja (zaradi racionalizacije, diverzifikacije ali posodobitve)?

Nakup podjetja, ki je prenehalo delovati, ali bi prenehalo delovati, če ne bi bilo odkupljeno?

2.2   Ali pomoč vključuje klavzulo, ki predpisuje, da prejemnik prispeva vsaj 25 % skupne vrednosti naložbe in da se ta prispevek izvzame iz vsakršne pomoči?

Da

Ne

2.3   Ali pomoč predvideva, da se mora vsaka vloga za pomoč predložiti pred začetkom dela pri projektih?

Da

Ne

Če je odgovor na katero koli vprašanje zgoraj NE, prosimo, razložite, kako in zakaj nameravajo organi oblasti izpolniti te potrebne pogoje:

Ali je shema pomoči opredeljena glede na intenzivnost v primerjavi s standardnimi referenčnimi stroški?

Da

Ne

Ali je pomoč obdavčena?

Da

Ne

Kolikšne so stopnje intenzivnosti pomoči, izražene bruto zneskih?

Kateri parametri omogočajo izračun intenzivnosti pomoči?

Subvencije:

Veljavna ureditev za amortizacijo: …

Zmanjšanje davčne stopnje na dobiček podjetja: …

Posojila z nižjo obrestno mero in vračilom obresti:

najvišji znesek vračila: …

najdaljše obdobje vračanja posojila: …

najvišji delež (36): …

Maksimalno podaljšanje plačilnega roka: …

Če gre za posojila z nižjo obrestno mero, prosimo, navedite najnižjo obrestno mero: …

Pri državnem posojilu:

Ali je zavarovano z običajnimi vrednostnimi papirji? …

Kako visoka je pričakovana zamudna obrestna mera? …

Ali se referenčna obrestna mera poveča v razmerah izjemnega tveganja? …

Garancijske sheme:

Prosimo, navedite vrsto posojil, za katera se lahko odobri garancija, in specifikacijo pristojbin (primerjaj s prejšnjo točko):

Kako visoka je pričakovana zamudna obrestna mera? …

Prosimo, navedite informacije, ki omogočajo izračun intenzivnosti pomoči za garancije, vključno s trajanjem, deležem in zneskom:

2.5   Ali je nadomestna naložba izključena iz sheme pomoči? (37):

Da

Ne

Če ni, se od organov oblasti zahteva, da izpolnijo del o pomoči za tekoče poslovanje.

2.6   Ali je pomoč za podjetja v težavah (38) in/ali finančno prestrukturiranje podjetij v težavah izključeno iz sheme pomoči?

Da

Ne

Če je odgovor negativen, ali bo pomoč za naložbe, ki je odobrena velikemu podjetju med obdobjem prestrukturiranja, priglašena individualno?

Da

Ne

Ali se upravičeni izdatki v okviru sheme nanašajo na:

Materialno naložbo:

Ali se vrednost naložbe določi kot odstotek na podlagi vrednosti (39):

Zemlje

Objektov

Obrata/strojev (opreme)?

Prosimo, da na kratko opišete (40):

Ali so pri nakupu obrata, za katerega je naložba predvidena, kakršna koli jamstva, da zadevni obrat ne pripada podjetju v težavah?

Da

Ne

Ali je pred nakupom dovolj jamstev, da je vsaka pomoč, ki je dodeljena v preteklosti za pridobitev sredstev, upoštevana/odšteta, kakor je določeno v točki 4.5 Smernic o regionalni pomoči?

Da

Ne

Ali je dovolj jamstev, da bi se te transakcije opravile pod tržnimi pogoji?

Da

Ne

Če ste na eno od treh prejšnjih vprašanj odgovorili z NE, prosimo, pojasnite, kako nameravajo organi oblasti izpolniti potrebne pogoje:

Nematerialno naložbo:

Vrednost naložbe je določena kot odstotek na podlagi izdatkov, ki so nastali s prenosom tehnologije s pridobitvijo:

Patentov

Licenc za izkoriščanje ali za patentirano strokovno znanje in izkušnje

Nepatentiranega strokovnega znanja in izkušenj

Prosimo, da na kratko opišete (41):

Ali shema pomoči vključuje klavzulo, ki predpisuje, da izdatki za upravičeno nematerialno naložbo ne smejo biti večji kakor 25 % standardne osnove pri velikih podjetjih?

Da

Ne

Če NE, pojasnite, kako in zakaj nameravajo organi oblasti upoštevati to zahtevo: …

Ali shema pri velikih podjetjih predvideva jamstva, da bodo upravičena sredstva:

Uporabljena izključno v podjetju, ki prejema pomoč?

Morala biti obravnavana kot amortizacijska sredstva?

Pod tržnimi pogoji odkupljena od tretjih oseb?

Če eden izmed teh pogojev ni izrecno naveden v shemi pomoči, prosimo, pojasnite razloge, pa tudi navedite, kako nameravajo organi oblasti zagotoviti, da bodo upravičena neopredmetena osnovna sredstva iz pomoči ostala v prejemnikovi regiji in ne bodo postala predmet prenosa v korist drugih regij:

Kakšna so jamstva, da je pomoč za začetno naložbo (materialno in nematerialno) pogojena z najmanj petletnim trajanjem naložbe?

2.8   Ali lahko organi oblasti, če je začetna naložba povezana s pomočjo za zaposlovanje, zajamčijo, da se bodo upoštevala pravila o kumulaciji?

Pomoč za ustvarjanje delovnih mest, povezana z začetno naložbo

2.9.1   Ali je v zvezi s tem ukrepom zajamčeno, da bo pomoč za odpiranje delovnih mest povezana z izvajanjem začetnih naložbenih projektov?

Da

Ne

Ali je v zvezi s tem ukrepom zajamčeno, da bodo delovna mesta ustvarjena v treh letih po zaključku naložbe?

Da

Ne

Če ste na eno od dveh prejšnjih vprašanj odgovorili z NE, prosimo, pojasnite, kako nameravajo organi oblasti izpolniti te zahteve:

Če naložba ni povezana z ustanavljanjem novega podjetja, prosimo, obrazložite referenčno obdobje za izračun števila ustvarjenih delovnih mest:

2.9.2   Ali je v zvezi s tem ukrepom zajamčeno, da ustvarjanje delovnih mest pomeni neto povečanje števila delovnih mest v posameznem podjetju v primerjavi s povprečjem v določenem obdobju?

Da

Ne

Ali ta ukrep jamči, da se bodo izgubljena delovna mesta v referenčnem obdobju odštevala od skupnega števila ustvarjenih delovnih mest v istem obdobju? (42):

Da

Ne

Če ste na eno od dveh prejšnjih vprašanj odgovorili z NE, prosimo, pojasnite, kako nameravajo organi oblasti izpolniti te zahteve:

2.9.3   Ali se pomoč izračuna na podlagi:

Odstotka stroška plače na ustvarjeno delovno mesto?

Pavšalnega zneska na ustvarjeno delovno mesto?

Drugega elementa (npr. progresivnega obračuna za vsako ustvarjeno delovno mesto)? Prosimo, navedite: …

Prosimo, obrazložite uporabljene parametre za izračun intenzivnosti pomoči:

2.9.4   Ali ta ukrep jamči, da bodo ustvarjena delovna mesta ohranjena najmanj pet let?

3.   Pomoč za tekoče poslovanje

3.1   Kakšna je neposredna povezava med dodeljevanjem pomoči za tekoče poslovanje in prispevkom k regionalnemu razvoju?

3.2   Kateri so strukturni razvojni problemi, ki naj se s pomočjo odpravijo?

3.3   Kako je zajamčeno, da so značilnosti in raven pomoči sorazmerni razvojnim problemom, ki naj se ublažijo?

3.4   Kakšna ureditev je sprejeta za zagotovitev, da se pomoč postopno zmanjšuje in časovno omeji?

4.   Posebna vprašanja v zvezi z obrobnimi regijami ali redko naseljenimi regijami

Če se pomoč ne zmanjšuje postopno in ni časovno omejena, prosimo, navedite, ali so izpolnjeni naslednji pogoji:

4.1.1   Ali je pomoč namenjena najbolj oddaljeni regiji ali redko naseljeni regiji?

Da

Ne

4.1.2   Ali je pomoč predvidena kot nadomestilo za dodatne transportne stroške?

Da

Ne

Prosimo, navedite dokaz o teh dodatnih stroških in metodi, ki se uporablja pri njihovem izračunu (43):

Navedite, kolikšen bo najvišji znesek pomoči (na podlagi izračuna pomoči po kilometru ali izračuna po kilometru in po enoti teže) in odstotek dodatnih stroškov, ki se krijejo iz pomoči:

5.   Področje uporabe sheme pomoči

5.1   Ali se shema pomoči uporablja za transportni sektor?

Da

Ne

Če ste na to vprašanje odgovorili z DA, ali obstaja določba v shemi pomoči, ki navaja, da je transportna oprema (premičnine) izključena iz upravičenih stroškov naložbe (44)?

Da

Ne

6.   Upoštevanje zadevnih določb iz sektorskih in večsektorskih okvirov

6.1   Ali shema pomoči upošteva posamezne določbe, kakršne so prepoved dajanja pomoči jeklarskemu sektorju (45) in/ali industriji sintetičnih vlaken (46)?

Da

Ne

6.2   V zvezi s pomočjo, dodeljeno po 1. januarju 2003: Ali shema pomoči določa izpolnjevanje obveznosti individualne priglasitve iz točke 26A.3(1) večsektorskega okvira za leto 2002 (47).

Da

Ne

6.3   V zvezi s pomočjo, dodeljeno pred 1. januarjem 2004: Ali shema pomoči vsebuje določbo, ki navaja, da je treba pomoč za velike naložbene projekte priglasiti posamezno?

Da

Ne

Če ste na eno od teh vprašanj odgovorili negativno, prosimo, pojasnite, kako nameravajo organi oblasti izpolniti potrebne pogoje:

7.   Druge informacije

Prosimo, da tukaj navedete vsako drugo informacijo, za katero menite, da je pomembna za oceno zadevnega ukrepa ali zadevnih ukrepov na podlagi Smernic državne pomoči Organa za državno regionalno pomoč.

DEL III.5

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE O POMOČI, DODELJENI NA PODLAGI VEČSEKTORSKEGA OKVIRA (48)

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev katere koli pomoči, ki je zajeta v večsektorski okvir o regionalni pomoči za velike naložbene projekte  (49) .

1.   Dodatne informacije o upravičencih

Struktura družbe ali družb, ki vlagajo v projekt:

1.1.1   Identiteta prejemnika pomoči

1.1.2   Če se pravna identiteta prejemnika pomoči razlikuje od pravne identitete podjetja/podjetij, ki financirajo projekt, ali od pravne identitete upravičenca/upravičencev do pomoči, opišite tudi te razlike.

1.1.3   Opišite matično skupino prejemnikov pomoči, strukturo skupine in lastniško strukturo vsake matične družbe:

Za družbo ali družbe, ki vlagajo v projekt, navedite naslednje podatke za zadnja tri finančna leta:

1.2.1   letni promet v svetu, EGP in zadevni državi EFTE: …

1.2.2   dobiček po obračunu davkov ter gotovinskih prilivov in odlivov (na konsolidirani osnovi): …

1.2.3   delovna mesta v svetu, EGP in zadevni državi EFTE: …

1.2.4   tržno razčlenitev prodaj v zadevni državi EFTE, v preostalem EGP in zunaj EGP: …

1.2.5   revidirane računovodske izkaze in letna poročila za zadnja tri leta: …

Če se naložba izvaja na obstoječi industrijski lokaciji, navedite naslednje podatke za zadnja tri finančna leta za to enoto:

1.3.1   skupni letni promet: …

1.3.2   dobiček po obračunu davkov ter gotovinskih prilivov in odlivov: …

1.3.3   zaposlenost: …

1.3.4   tržna razčlenitev prodaj: v zadevni državi EFTE, v preostalem EGP in zunaj EGP: …

2.   Pomoč

Za vsako pomoč navedite naslednje podatke:

Znesek

2.1.1   nominalni znesek pomoči ter njena bruto in neto protivrednost: …

2.1.2   Ali je ukrep pomoči predmet davka za pravne osebe (ali druge neposredne obdavčitve)? Če samo delno, koliko? …

2.1.3   Navedite časovni okvir za izplačilo predlagane pomoči. V zvezi s paketom predlagane javne pomoči navedite naslednje:

Značilnosti:

2.2.1   Ali kateri koli od ukrepov pomoči iz celotne sheme še ni opredeljen?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, navedite podrobneje: …

2.2.2   Navedite, kateri izmed zgoraj navedenih ukrepov ne predstavlja državne pomoči in iz katerega razloga ali iz katerih razlogov:

Financiranje iz virov Skupnosti (Evropske investicijske banke, instrumentov ESPJ, Socialnega sklada, Regionalnega sklada ali iz drugih virov):

2.3.1   Ali se bodo nekateri izmed zgoraj navedenih ukrepov financirali iz virov Skupnosti? Prosimo, razložite:

2.3.2   Ali se bo za isti projekt zahtevala kakršna koli dodatna podpora od katerih koli drugih evropskih ali mednarodnih finančnih ustanov?

Da

Ne

Če je tako, koliko? …

3.   Subvencionirani projekti

3.1   Trajanje projekta (navedite načrtovani datum začetka nove proizvodnje in leto, do katerega bo mogoče stekla celotna proizvodnja): …

Opis projekta:

3.2.1   Navedite vrsto projekta in ali je to bodisi novo podjetje bodisi razširitev zmogljivosti ali kaj drugega:

3.2.2   Navedite kratek splošni opis projekta:

Razčlenitev stroškov projekta:

3.3.1   Navedite skupno višino odhodkov za naložbe, ki naj se vložijo in odpišejo med trajanjem projekta:

3.3.2   Navedite podrobno razčlenitev odhodkov za naložbe in siceršnje odhodke (2), povezane z naložbenim projektom:

3.4   Financiranje skupnih stroškov projekta:

4.   Značilnosti proizvodov in trgov

Značilnosti proizvoda ali proizvodov, predvidenih v projektu:

4.1.1   Navedite proizvod(-e), ki se bo(-do) proizvajal(-i) v podjetju prejemniku pomoči po dokončanju naložbe, in zadevni(-e) (pod)sektor(-je), ki mu (jim) proizvod(-i) pripada(-jo) (navedite postavko s seznama Prodcom ali CPA za projekte v storitvenih sektorjih):

4.1.2   Kateri(-e) proizvod(-e) bo(-do) nadomestil(-i)? Če se nadomeščeni proizvodi ne proizvajajo na isti lokaciji, navedite, kje se trenutno proizvajajo:

4.1.3   Kateri drugi proizvod(-i) se lahko proizvaja(-jo) v istih objektih in z istimi napravami z majhnimi ali nobenimi dodatnimi stroški?

Zmogljivosti:

4.2.1   Količinsko določite vpliv projekta na skupne funkcionalne zmogljivosti prejemnika pomoči v EGP (vključujoč skupinsko raven) za vsak (vse) zadevni(-e) proizvod(-e) (v enotah na leto v letu pred letom začetka projekta in po dokončanju projekta).

4.2.2   Navedite oceno skupnih zmogljivosti vseh proizvajalcev v EGP za vsakega izmed zadevnih proizvodov.

Tržni podatki:

4.3.1   Navedite podatke o celotni porabi zadevnega(-ih) proizvoda(-ov) za zadnjih šest finančnih let. Če so na voljo, navedite statistične podatke iz drugih virov za ponazoritev odgovora.

4.3.2   Navedite podatke o spremembah celotne porabe zadevnega(-ih) proizvoda(-ov) za naslednja tri finančna leta. Če so na voljo, navedite statistične podatke iz neodvisnih virov za ponazoritev odgovora.

4.3.3   Ali se zadevni trg zmanjšuje in zaradi katerih razlogov?

4.3.4   Ocena tržnih deležev (glede na vrednost) prejemnika pomoči ali skupine, ki ji prejemnik pomoči pripada v letu pred letom začetka in po dokončanju projekta.

5.   Druge informacije

Prosimo, da tukaj navedete vsako drugo informacijo, za katero menite, da je pomembna za oceno zadevnega(-ih) ukrepa(-ov) v skladu z večsektorskim okvirom.

DEL III.6.a

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE O POMOČI ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ: SHEME POMOČI

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev katere koli sheme pomoči iz okvira Smernic Organa za državno pomoč za raziskave in razvoj  (50) . Uporabiti ga je treba tudi za sheme pomoči za raziskovalno in razvojno pomoč MSP, ki niso zajete v uredbi o skupinskih izjemah za MSP  (51) .

1.   Faza raziskovanja

Faze raziskovanja in razvoja, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč

1.1   Študije izvedljivosti:  Da  Ne

Če je tako, na katero fazo raziskovanja se študija nanaša?

Temeljno raziskovanje

Industrijsko raziskovanje

Predkonkurenčni razvoj

Če je tako, navedite primere najpomembnejših projektov: …

1.2   Temeljno raziskovanje:  Da  Ne

Če je tako, navedite primere najpomembnejših projektov: …

1.3   Industrijsko raziskovanje:  Da  Ne

Če je tako, navedite primere najpomembnejših projektov: …

1.4   Predkonkurenčni razvoj:  Da  Ne

Če je tako, navedite primere najpomembnejših projektov: …

1.5   Prijava in podaljšanje veljavnosti patenta s strani MSP:  Da  Ne

Če je tako, s katero fazo raziskovanja je povezan?

Temeljno raziskovanje

Industrijsko raziskovanje

Predkonkurenčni razvoj

2.   Dodatne informacije o prejemniku pomoči

2.1   Visokošolski in raziskovalni zavodi

Da

Ne

Če je tako, navedite oceno števila zadevnih zavodov: …

Če je tako, navedite, ali druga podjetja prejemajo pomoč:  Da  Ne

Ali so visokošolski ali raziskovalni zavodi v javnem sektorju?

Da

Ne

2.2   Drugo (prosimo, navedite): …

3.   Skupno raziskovanje

Da bi Organu omogočili preverjanje, ali prispevki javnih raziskovalnih zavodov k projektu RR predstavljajo pomoč, prosimo, odgovorite na naslednja vprašanja:

3.1   Ali projekti določajo, da javni, neprofitni raziskovalni ali visokošolski zavodi izvajajo raziskovanje za industrijo ali v sodelovanju z njo?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, pojasnite:

Ali javni, neprofitni raziskovalni ali visokošolski zavodi za storitve, ki jih opravljajo, prejemajo plačilo po tržni ceni?

Da

Ne

ali

Ali industrijski udeleženci plačajo polno ceno projekta?

Da

Ne

ali

Kadar se lahko rezultati, iz katerih ne izhajajo pravice intelektualne lastnine, splošno razširjajo, ali se katera koli pravica intelektualne lastnine v celoti dodeli javnim, neprofitnim zavodom?

Da

Ne

ali

Ali javni, neprofitni zavodi od industrijskih podjetij (imetnikov pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta) prejemajo nadomestilo v višini tržne cene za te pravice in za rezultate, iz katerih ne izhajajo pravice intelektualne lastnine, vendar se lahko splošno razširjajo med zainteresirane tretje osebe?

Da

Ne

3.2   Ali se projekti izvajajo v sodelovanju z več podjetji?

Da

Ne

Če je tako, kateri so pogoji, ki urejajo to sodelovanje? …

4.   Raziskave, ki jih naroči država

4.1   Ali projekti predvidevajo, da lahko organi oblasti od podjetij naročijo RR?

Da

Ne

Če je tako, ali se uporabi postopek javnega razpisa?  Da  Ne

4.2   Ali projekti predvidevajo, da lahko organi oblasti od podjetij odkupijo rezultate RR?

Da

Ne

Če je tako, ali se uporabi postopek javnega razpisa?  Da  Ne

5.   Vrsta pomoči

Pomoč, povezana s pogodbo o RR, ki se sklene z industrijskimi podjetji (prosimo, navedite): …

Predujem se vrne, če je projekt uspešen (prosimo, navedite znesek in postopke za vračilo; navedite zlasti merila za ocenjevanje „uspešnosti“) …

Drugo (prosimo, navedite): …

6.   Upravičeni izdatki

Stroški za osebje, ki se ukvarja izključno z raziskovanjem: …

Stroški za trajna sredstva, ki se izključno in stalno uporabljajo za raziskovalno dejavnost (oprema in instrumenti): …

Stroški za zemljišče in prostore, ki se izključno in stalno (razen pri prenosu na poslovni podlagi) uporabljajo za raziskovalno dejavnost: …

Stroški za svetovanje in sorodne storitve, ki se uporabljajo izključno za raziskovalno dejavnost, vključujoč raziskovanje, tehnično znanje in patente itd. in so odkupljene od zunanjih virov: …

Dodatni režijski stroški, ki nastanejo kot neposredni rezultat raziskovalne dejavnosti:

Če je to primerno, navedite razčlenitev raziskovalnih stroškov na subvencionirane in nesubvencionirane RR:

Navedite razčlenitev proračuna na podjetja, raziskovalna središča in univerze:

Drugi operativni stroški (stroški za material, blago in podobne proizvode, ki izhajajo iz raziskovalne dejavnosti)

7.   Intenzivnost pomoči

7.1   Bruto intenzivnost pomoči

Faza opredeljevanja ali študije izvedljivosti: …

Temeljno raziskovanje: …

Industrijsko raziskovanje: …

Predkonkurenčni razvoj: …

7.2   V zvezi s pomočjo za prijavo in podaljšanje veljavnosti patenta s strani MSP navedite raziskovalne dejavnosti, katerih rezultat so zadevni patenti: …

Predvidena intenzivnost: …

7.3   Ali iste dejavnosti RR obsegajo več faz raziskovanja?

Da

Ne

Če je tako, katere? …

Navedite uporabljeno intenzivnost pomoči: …

7.4   Dodatki (če so)

V zvezi s pomočjo, ki se odobri MSP, navedite morebitne dodatke: …

Ali so raziskovalne dejavnosti v skladu s posameznim projektom ali programom, ki se izvaja kot del tekočega programa Skupnosti za raziskovanje in tehnološki razvoj?

Da

Ne

Če je tako, koliko znaša predvideni dodatek? …

Prosimo, navedite tudi točen naziv posameznega projekta ali programa, ki se izvaja kot del tekočega programa Skupnosti za raziskovanje in tehnološki razvoj, če je mogoče, ob uporabi funkcije „identifikator klica“ ali spletnega naslova Službe Skupnosti za informiranje o raziskavah in razvoju: www.cordis.lu).

Ali je projekt v skladu s posameznim projektom ali programom, ki se izvaja kot del tekočega programa Skupnosti za raziskovanje in tehnološki razvoj, ki vključuje čezmejno sodelovanje med podjetji in javnimi raziskovalnimi telesi ali vsaj med neodvisnima partnerjema iz dveh držav, kadar se rezultati sodelovanja splošno razširjajo in objavljajo?

Da

Ne

Če je tako, koliko znaša predvideni dodatek? …

Ali se subvencionirane dejavnosti RR izvajajo v regiji, ki izpolnjuje pogoje v skladu s členom 61(3)(a) in (c) Pogodbe ES?

Da

Ne

Navedite predvideni dodatek: …

Če raziskovalne dejavnosti niso v skladu s posameznim projektom ali programom, ki se izvaja kot del tekočega programa Skupnosti za raziskovanje in tehnološki razvoj, navedite, ali je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:

projekt vključuje uspešno čezmejno sodelovanje vsaj med neodvisnima partnerjema iz dveh držav, zlasti v okviru usklajevanja nacionalnih politik raziskovanja in tehnološkega razvoja

Da

Ne

projekt vključuje uspešno sodelovanje med podjetji in javnimi raziskovalnimi telesi, zlasti v okviru usklajevanja nacionalnih politik raziskovanja in tehnološkega razvoja

Da

Ne

rezultati projekta se splošno razširjajo in objavljajo, podelijo se licence patenta ali pa se sprejmejo drugi ustrezni ukrepi pod pogoji, podobnimi tistim za razširjanje rezultatov Skupnosti na področju raziskovanja in tehnološkega razvoja

Da

Ne

Če je izpolnjen vsaj eden od zgornjih pogojev, navedite vsak morebiten dodatek: …

7.5   Če so združeni dodatki in intenzivnosti pomoči, navedite najvišje stopnje intenzivnosti pomoči, ki se uporabljajo za vsako fazo raziskovanja: …

8.   Spodbujevalni učinek pomoči

8.1   Navedite informacije, ki nam bodo omogočile ocenjevati spodbujevalni učinek pomoči za velika podjetja

8.2   Ali shema pomoči določa, da bi moralo letno poročilo o izvajanju pri velikih podjetjih vsebovati opis spodbujevalnega učinka za vsako posamezno uporabo sheme pomoči?

Da

Ne

9.   Večnacionalni vidiki

9.1   Ali imajo projekti (načrti/programi) kakršne koli večnacionalne vidike?

Da

Ne

Če je tako, jih navedite: …

9.2   Ali projekti RR vključujejo sodelovanje s partnerji v drugih državah?

Da

Ne

Če je tako, navedite:

(a)

katera (katere) država EGP (države EGP): …

(b)

katera druga tretja država ali države: …

(c)

katero (katera) podjetje (podjetja) v drugih državah: …

9.3   Razčlenitev skupnih stroškov po partnerjih: …

10.   Dostop do rezultatov

Kdo bo lastnik zadevnih rezultatov RR?

10.1   Ali so za podelitev licence v zvezi z rezultati določeni kateri koli pogoji?

10.2   Ali obstajajo kakršna koli pravila, ki urejajo splošno objavo/razširjanje rezultatov RR?

Da

Ne

10.3   Navedite ukrepe, predvidene za poznejšo uporabo/razvoj rezultatov: …

10.4   Ali obstaja določba, da se morajo rezultati javno financiranih projektov RR dati na voljo industriji znotraj EGP brez diskriminacije?

Da

Ne

11.   Informacije in nadzorni ukrepi

11.1   Navedite informacije/nadzorne ukrepe, ki se uporabljajo za zagotovitev, da so subvencionirani projekti v skladu s cilji, ki so določeni v zadevni zakonodaji:

11.2   Navedite ureditev za obveščanje Organa o izvajanju sheme pomoči:

11.3   Navedite druge koristne informacije, vključno z oceno števila ustvarjenih ali zaščitenih delovnih mest:

12.   Druge informacije

Prosimo, navedite vsako drugo informacijo, za katero menite, da je pomembna za oceno zadevnega ukrepa (ukrepov) na podlagi Smernic državne pomoči Organa za pomoč za raziskave in razvoj.

DEL III.6.b

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE O POMOČI ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ: INDIVIDUALNA POMOČ

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev katere koli sheme pomoči, ki jo zajemajo Smernice državne pomoči Organa za pomoč za raziskave in razvoj  (52) . Uporabiti ga je treba tudi za sheme pomoči za raziskovalno in razvojno pomoč MSP, ki niso zajete v uredbi o skupinskih izjemah za MSP  (53) .

1.   Faza raziskovanja

Faze raziskovanja in razvoja, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč

1.1   Študije izvedljivosti:  Da  Ne

Če je tako, na katero fazo raziskovanja se študija nanaša?

Temeljno raziskovanje

Industrijsko raziskovanje

Predkonkurenčni razvoj

Če je tako, navedite primere najpomembnejših projektov: …

1.2   Temeljno raziskovanje:  Da  Ne

Če je tako, navedite primere najpomembnejših projektov: …

1.3   Industrijsko raziskovanje:  Da  Ne

Če je tako, navedite primere najpomembnejših projektov: …

1.4   Predkonkurenčni razvoj:  Da  Ne

Če je tako, navedite primere najpomembnejših projektov: …

1.5   Prijava in podaljšanje veljavnosti patenta s strani MSP:  Da  Ne

Če je tako, s katero fazo raziskovanja je povezan?

Temeljno raziskovanje

Industrijsko raziskovanje

Predkonkurenčni razvoj

2.   Dodatne informacije o prejemniku pomoči

2.1   Visokošolski in raziskovalni zavodi

Da

Ne

Če je tako, navedite oceno števila zadevnih zavodov: …

Če je tako, navedite, ali druga podjetja prejemajo pomoč:  Da  Ne

Ali so visokošolski ali raziskovalni zavodi v javnem sektorju?

Da

Ne

2.2   Drugo (prosimo, navedite): …

3.   Skupno raziskovanje

Da bi Organu omogočili preverjanje, ali prispevki javnih raziskovalnih zavodov k projektu RR predstavljajo pomoč, prosimo, odgovorite na naslednja vprašanja:

3.1   Ali projekti določajo, da javni, neprofitni raziskovalni ali visokošolski zavodi izvajajo raziskovanje za industrijo ali v sodelovanju z njo?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, pojasnite:

Ali javni, neprofitni raziskovalni ali visokošolski zavodi za storitve, ki jih opravljajo, prejemajo plačilo po tržni ceni?

Da

Ne

ali

Ali industrijski udeleženci plačajo polno ceno projekta?

Da

Ne

ali

Kadar se lahko rezultati, iz katerih ne izhajajo pravice intelektualne lastnine, splošno razširjajo, ali se katera koli pravica intelektualne lastnine v celoti dodeli javnim, neprofitnim zavodom?

Da

Ne

ali

Ali javni, neprofitni zavodi od industrijskih podjetij (imetnikov pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta) prejemajo nadomestilo v višini tržne cene za te pravice in za rezultate, iz katerih ne izhajajo pravice intelektualne lastnine, vendar se lahko splošno razširjajo med zainteresirane tretje osebe?

Da

Ne

3.2   Ali se projekti izvajajo v sodelovanju z več podjetji?

Da

Ne

Če je tako, kateri so pogoji, ki urejajo to sodelovanje? …

4.   Raziskave, ki jih naroči država

4.1   Ali projekti predvidevajo, da lahko organi oblasti od podjetij naročijo RR?

Da

Ne

Če je tako, ali se uporabi postopek javnega razpisa?  Da  Ne

4.2   Ali projekti predvidevajo, da lahko organi oblasti od podjetij odkupijo rezultate RR?

Da

Ne

Če je tako, ali se uporabi postopek javnega razpisa?

Da

Ne

5.   Vrsta pomoči

Pomoč, povezana s pogodbo o RR, ki se sklene z industrijskimi podjetji (prosimo, navedite): …

Predplačila odplačljiva, če je projekt uspešen (prosimo, navedite znesek predplačila in postopke za odplačevanje, zlasti podajte kriterije za merjenje „uspešnosti“) …

Drugo (prosimo, navedite): …

6.   Upravičeni izdatki

Stroški za osebje, ki se ukvarja izključno z raziskovanjem: …

Stroški za trajna sredstva, ki se izključno in stalno uporabljajo za raziskovalno dejavnost (oprema in instrumenti): …

Stroški za zemljišče in prostore, ki se izključno in stalno (razen pri prenosu na poslovni podlagi) uporabljajo za raziskovalno dejavnost: …

Stroški posvetovanja in enakovrednih storitev, uporabljenih izključno za raziskovalno dejavnost, vključno z raziskavami, tehničnim znanjem, patenti itd., kupljenimi od zunanjih virov: …

Dodatni režijski stroški, ki nastanejo kot neposredni rezultat raziskovalne dejavnosti: …

Če je to primerno, navedite razčlenitev raziskovalnih stroškov na subvencionirane in nesubvencionirane RR:

Navedite razčlenitev proračuna na podjetja, raziskovalna središča in univerze:

7.   Intenzivnost pomoči

7.1   Bruto intenzivnost pomoči

Faza opredeljevanja ali študije izvedljivosti: …

Temeljno raziskovanje: …

Industrijsko raziskovanje: …

Predkonkurenčni razvoj: …

7.2   V zvezi s pomočjo za prijavo in podaljšanje veljavnosti patenta s strani MSP navedite raziskovalne dejavnosti, katerih rezultat so zadevni patenti: …

Načrtovana intenzivnost: …

7.3   Ali iste dejavnosti RR obsegajo več faz raziskovanja?

Da

Ne

Če je tako, katere? …

Navedite uporabljeno intenzivnost pomoči: …

7.4   Morebitni dodatki:

Za pomoč, ki se odobri MSP, navedite morebitne dodatke. …

Ali so raziskovalne dejavnosti v skladu s posameznim projektom ali programom, ki se izvaja kot del tekočega programa Skupnosti za raziskovanje in tehnološki razvoj (R&TR)?

Da

Ne

Če je tako, koliko znaša predvideni dodatek? …

Prosimo, navedite tudi točen naziv posameznega projekta ali programa, ki se izvaja kot del tekočega programa Skupnosti za raziskovanje in tehnološki razvoj, če je mogoče, ob uporabi funkcije „identifikator klica“ ali spletnega naslova Službe Skupnosti za informiranje o raziskavah in razvoju: www.cordis.lu).

Ali je projekt v skladu s posameznim projektom ali programom, ki se izvaja kot del tekočega programa Skupnosti za raziskovanje in tehnološki razvoj, ki vključuje čezmejno sodelovanje med podjetji in javnimi raziskovalnimi telesi ali vsaj med neodvisnima partnerjema iz dveh držav, kadar se rezultati sodelovanja splošno razširjajo in objavljajo?

Da

Ne

Če je tako, koliko znaša predvideni dodatek? …

Ali se subvencionirane dejavnosti RR izvajajo v regiji, ki izpolnjuje pogoje v skladu s členom 61(3)(a) in (c) Sporazuma EGP?

61(3)(a)

61(3)(c)

Navedite predvideni dodatek: …

Če raziskovalne dejavnosti niso v skladu s posameznim projektom ali programom, ki se izvaja kot del tekočega programa Skupnosti za raziskovanje in tehnološki razvoj, navedite, ali je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:

projekt vključuje uspešno čezmejno sodelovanje vsaj med neodvisnima partnerjema iz dveh držav, zlasti v okviru usklajevanja nacionalnih politik raziskovanja in tehnološkega razvoja.

Da

Ne

projekt vključuje uspešno sodelovanje med podjetji in javnimi raziskovalnimi telesi, zlasti v okviru usklajevanja nacionalnih politik raziskovanja in tehnološkega razvoja.

Da

Ne

rezultati projekta se splošno razširjajo in objavljajo, podelijo se licence patenta ali pa se sprejmejo drugi ustrezni ukrepi pod pogoji, podobnimi tistim za razširjanje rezultatov Skupnosti na področju raziskovanja in tehnološkega razvoja.

Da

Ne

Če je izpolnjen vsaj eden od zgornjih pogojev, navedite vsak morebiten dodatek: …

Če so združeni dodatki in intenzivnosti pomoči, navedite najvišje stopnje intenzivnosti pomoči, ki se uporabljajo za vsako fazo raziskovanja: …

8.   Spodbujevalni učinek pomoči

8.1   Za koliko so se izdatki za raziskovanje in razvoj znižali ali povečali?

8.2   Ali pomoč, ki se uporablja za RR, dopolnjuje prejemnikove običajne dejavnosti?

Da

Ne

8.3   Ali se ustvarjajo nove znanstvene in/ali tehnološke dejavnosti, povezane z RR?

Da

Ne

8.4   Kako se je spreminjalo število oseb, ki opravljajo dejavnosti RR?

8.5   Ali so z dejavnostmi RR ustvarjena delovna mesta?

Da

Ne

Če je tako, navedite oceno števila ustvarjenih delovnih mest: …

8.6   Ali so delovna mesta zaščitena zaradi dejavnosti RR?

Da

Ne

8.7   Kolikšen je letni promet podjetja? …

8.8   Ali so nastali dodatni stroški, ki so povezani s čezmejnim sodelovanjem?

Da

Ne

8.9   Navedite ukrepe, predvidene za delno ali polno izkoriščanje rezultatov raziskovanja:

8.10   Ali so ukrepi načrtovani zaradi omogočanja sodelovanja MSP?

Da

Ne

Če je tako, jih navedite: …

8.11   Navedite druge spodbujevalne dejavnike, kakršno je poslovno in tehnološko tveganje: …

8.12   Kateri dejavniki so pri posameznih raziskovalnih projektih, ki so tesno povezani s trgom in naj jih izvedejo velika podjetja, upoštevani za zagotovitev, da bo imela pomoč spodbujevalni učinek na RR?

8.13   Nazorno prikažite, da je bil zahtevek za pomoč oddan, preden so se začele dejavnosti RR:

9.   Večnacionalni vidiki

9.1   Ali imajo projekti (načrti/programi) kakršne koli večnacionalne vidike?

Da

Ne

Če je tako, jih navedite: …

9.2   Ali projekti RR vključujejo sodelovanje s partnerji v drugih državah?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, navedite:

(a)

s katerimi drugimi državami EGP ali s katero drugo državo EGP …

(b)

s katero drugo tretjo državo oziroma s katerimi drugimi tretjimi državami …

(c)

s katerim podjetjem ali s katerimi podjetji v drugih državah …

9.3   Razčlenitev skupnih stroškov po partnerjih: …

10.   Dostop do rezultatov

10.1   Kdo bo lastnik zadevnih rezultatov RR?

10.2   Ali so za podelitev licence v zvezi z rezultati določeni kateri koli pogoji?

10.3   Ali obstajajo kakršna koli pravila, ki urejajo splošno objavo/razširjanje rezultatov RR?

Da

Ne

10.4   Navedite ukrepe, predvidene za poznejšo uporabo/razvoj rezultatov: …

10.5   Ali obstaja določba, da se morajo rezultati javno financiranih projektov RR dati na voljo industriji znotraj EGP brez diskriminacije?

Da

Ne

11.   Informacije in nadzorni ukrepi

11.1   Navedite informacije/nadzorne ukrepe, ki se uporabljajo za zagotovitev, da so subvencionirani projekti v skladu s cilji, ki so določeni v zadevni zakonodaji:

11.2   Navedite ureditev za obveščanje Organa o izvajanju sheme pomoči:

Navedite druge koristne informacije, vključno z oceno števila ustvarjenih ali zaščitenih delovnih mest:

12.   Druge informacije

Prosimo, navedite vsako drugo informacijo, za katero menite, da je pomembna za oceno zadevnega ukrepa (ukrepov) na podlagi Smernic državne pomoči Organa za pomoč za raziskave in razvoj.

DEL III.7.a

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE O POMOČI ZA REŠEVANJE PODJETIJ V TEŽAVAH: SHEME POMOČI

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev sheme pomoči za reševanje podjetij v težavah iz Smernic državne pomoči Organa za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah  (54) .

1.   Upravičenost:

Ali je shema pomoči namenjena samo podjetjem, ki izpolnjujejo vsaj eno izmed naslednjih meril za pridobitev pomoči:

1.1.1   Ali je shema pomoči namenjena samo podjetjem, pri katerih je več kakor pol vpisanega kapitala izginilo in ki so izgubila več kakor eno četrtino tega kapitala v zadnjih 12 mesecih?

Da

Ne

1.1.2   Ali so podjetja nedelniške družbe, pri katerih je več kakor pol kapitala, prikazanega v poslovnih izkazih družb, izginilo in ki so izgubile več kakor eno četrtino tega kapitala v zadnjih 12 mesecih?

Da

Ne

1.1.3   Ali podjetja izpolnjujejo merila iz domače zakonodaje za to, da so predmet postopkov za primer kolektivne plačilne nesposobnosti?

Da

Ne

1.2   Ali je shema pomoči omejena na reševanje malih ali srednje velikih podjetij v težavah, ki ustrezajo opredelitvi MSP v zakonodaji Skupnosti?

Da

Ne

2.   Oblika pomoči

2.1   Ali se pomoč v okviru sheme dodeli v obliki garancij za posojilo ali posojila?

Da

Ne

2.2   Če je tako, ali bo posojilo odobreno po obrestni meri, ki je najmanj primerljiva z obrestno mero, veljavno za posojila zdravim podjetjem, in zlasti z referenčno obrestno mero, ki jo je sprejel Organ?

Da

Ne

Prosimo, navedite podrobne informacije.

2.3   Ali bo pomoč v okviru sheme povezana s posojili, ki jih je treba vrniti v največ 12 mesecih po zadnjem obroku, ki je izplačan podjetju?

Da

Ne

3.   Drugo

3.1   Ali bo pomoč v okviru sheme odobrena na podlagi resnih socialnih težav? Prosimo, utemeljite.

3.2   Ali bo pomoč v okviru sheme imela kakršne koli neprimerne škodljive vplive na druge države? Prosimo, utemeljite.

3.3   Prosimo, pojasnite, zakaj menite, da je shema pomoči omejena na nujni minimum (zakaj je omejena na znesek, ki je potreben za nadaljnje poslovanje podjetja v obdobju, za katero je pomoč odobrena. To obdobje ne bi smelo biti daljše od 6 mesecev).

3.4   Ali se zavezujete, da v šestih mesecih po dodelitvi pomoči bodisi odobrite načrt prestrukturiranja ali likvidacije bodisi od upravičenca zahtevate vračilo posojila in pomoči v višini premije za tveganje?

Da

Ne

Prosimo, navedite največji znesek pomoči, ki se lahko dodeli kateremu koli posameznemu podjetju v okviru reševalne akcije: …

3.5   Navedite vse pomembne informacije o pomoči katere koli vrste, ki se lahko v istem obdobju odobri podjetjem, upravičenim do pomoči za reševanje.

4.   Letno poročilo

4.1   Ali se zavezujete, da vsaj enkrat na leto predložite poročila o izvajanju sheme pomoči, ki vsebujejo informacije iz navodil Organa za standardizirana poročila?

Da

Ne

4.2   Ali se zavezujete, da v tem poročilu navedete seznam upravičenih podjetij in vsaj naslednje informacije:

(a)

ime družbe;

(b)

njeno sektorsko oznako, uporabljajoč dvomestne sektorske klasifikacijske oznake NACE (55);

(c)

število zaposlenih;

(d)

letni promet in bilančno vrednost;

(e)

znesek odobrene pomoči;

(f)

kjer je to primerno, katero koli pomoč za prestrukturiranje ali drugo pomoč, ki se obravnava kot taka in ki jo je družba prejela v preteklosti;

(g)

ali je zoper upravičeno družbo uveden stečajni postopek ali pa je predmet postopkov za primer kolektivne plačilne nesposobnosti pred koncem obdobja prestrukturiranja?

Da

Ne

5.   Druge informacije

Prosimo, da tukaj navedete vsako drugo informacijo, za katero menite, da je pomembna za oceno zadevnega(-ih) ukrepa(-ov) na podlagi Smernic državne pomoči Organa za pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

DEL III.7.b

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE O POMOČI ZA REŠEVANJE PODJETIJ V TEŽAVAH: INDIVIDUALNA POMOČ

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev individualne pomoči za reševanje podjetij v težavah iz Smernic o državni regionalni pomoči Organa za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah  (56) .

1.   Upravičenost:

1.1   Ali je podjetje delniška družba, pri kateri je več kakor pol delniškega kapitala izginilo in ki je izgubila več kakor eno četrtino tega kapitala v zadnjih 12 mesecih?

Da

Ne

1.2   Ali je podjetje nedelniška družba, pri kateri je več kakor pol kapitala, prikazanega v poslovnih izkazih družb, izginilo in ki je izgubila več kakor eno četrtino tega kapitala v zadnjih mesecih?

Da

Ne

1.3   Ali podjetje izpolnjuje merila iz domače zakonodaje za to, da je predmet postopkov za primer kolektivne plačilne nesposobnosti?

Da

Ne

Če ste na katero koli vprašanje zgoraj odgovorili z DA, prosimo, priložite zadevne dokumente (zadnjo bilanco uspeha z bilanco stanja ali sodno odločbo, ki uvaja preiskavo družbe v skladu z nacionalnim pravom družb).

Če ste na vsa vprašanja zgoraj odgovorili z NE, prosimo, priložite dokaze, ki potrjujejo, da je podjetje v težavah, na podlagi katerih je upravičeno do pomoči za reševanje.

1.4   Kdaj je bilo podjetje ustanovljeno? …

1.5   Od kdaj podjetje deluje? …

1.6   Ali družba pripada večji poslovni skupini?

Da

Ne

Če ste odgovorili z DA, prosimo, predložite celotne podatke o skupini (organizacijski načrt, ki prikazuje povezavo med člani skupine, s podrobnimi podatki o kapitalskih in glasovalnih pravicah) in dokaz, da so težave družbe njene lastne težave, da ne izhajajo iz samovoljne razporeditve stroškov znotraj skupine in so preveč resne, da bi jih skupina sama rešila.

1.7   Ali je podjetje (ali skupina, ki ji pripada) v preteklosti prejelo kakršno koli pomoč za reševanje?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, navedite vse podrobnosti (datum, znesek, sklic na odločbo Organa, če je veljavna itd.):

2.   Oblika pomoči

2.1   Ali se pomoč dodeli v obliki garancij za posojilo ali posojila? Predložiti je treba izvode zadevnih dokumentov.

Da

Ne

2.2   Če je tako, ali bo posojilo odobreno po obrestni meri, ki je najmanj primerljiva z obrestno mero, veljavno za posojila zdravim podjetjem, in zlasti z referenčno obrestno mero, ki jo je sprejela Organ?

Da

Ne

Prosimo, navedite podrobne informacije.

2.3   Ali je pomoč povezana s posojili, ki jih je treba vrniti v največ 12 mesecih po zadnjem obroku, izplačanem podjetju?

Da

Ne

3.   Drugo

3.1   Ali bo pomoč odobrena na podlagi resnih socialnih težav? Prosimo, utemeljite.

3.2   Ali bo pomoč imela kakršne koli neprimerne škodljive vplive na druge države? Prosimo, utemeljite.

3.3   Prosimo, pojasnite, zakaj menite, da je pomoč omejena na nujni minimum (zakaj je omejena na znesek, ki je potreben za nadaljnje poslovanje podjetja v obdobju, za katero je pomoč odobrena). To je treba narediti na podlagi likvidnostnega načrta za šest mesecev vnaprej ter na podlagi primerjave s poslovnimi stroški in finančnimi dajatvami v zadnjih 12 mesecih.

3.4   Ali se zavezujete, da najpozneje šest mesecev po potrditvi ukrepa glede pomoči za reševanje pošljete Organu bodisi načrt prestrukturiranja ali likvidacije bodisi dokazilo, da je posojilo povrnjeno v celoti in/ali da je garancija prenehala veljati?

Da

Ne

4.   Druge informacije

Prosimo, da tukaj navedete vsako drugo informacijo, za katero menite, da je pomembna za oceno zadevnega(-ih) ukrepa(-ov) na podlagi Smernic državne pomoči Organa za pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

DEL III.8.a

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE O POMOČI ZA PRESTRUKTURIRANJE PODJETIJ V TEŽAVAH: SHEME POMOČI

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev shem pomoči za prestrukturiranje podjetij v težavah, ki jih zajemajo Smernice državne pomoči Organa za pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah  (57) .

1.   Upravičenost:

Ali je shema pomoči namenjena samo podjetjem, ki izpolnjujejo vsaj eno izmed naslednjih meril za pridobitev pomoči:

1.1.1   Ali je shema pomoči namenjena samo podjetjem, pri katerih je več kakor pol vpisanega kapitala izginilo in ki so izgubila več kakor eno četrtino tega kapitala v zadnjih 12 mesecih?

Da

Ne

1.1.2   Ali so podjetja nedelniške družbe, pri katerih je več kakor pol kapitala, prikazanega v poslovnih izkazih družb, izginilo in ki so izgubile več kakor eno četrtino tega kapitala v zadnjih 12 mesecih?

Da

Ne

1.1.3   Ali podjetja izpolnjujejo merila iz domače zakonodaje za to, da so predmet postopkov za primer kolektivne plačilne nesposobnosti?

Da

Ne

1.2   Ali je shema pomoči namenjena prestrukturiranju malih ali srednje velikih podjetij v težavah, ki ustrezajo opredelitvi EGP za MSP?

Da

Ne

2.   Ponovno doseganje rentabilnosti

Načrt prestrukturiranja se mora izvesti, s čimer naj bi se zagotovilo ponovno doseganje rentabilnosti. Navesti je treba vsaj naslednje informacije:

2.1   Predstavitev različnih domnev o trgu, ki izhajajo iz tržne raziskave.

2.2   Analiza vzroka ali vzroka(-ov) za težave podjetja.

2.3   Predstavitev predlagane prihodnje strategije podjetja in kako se bo z njo dosegla rentabilnost.

2.4   Celovit opis in prikaz raznih načrtovanih ukrepov za prestrukturiranje in njihovih stroškov.

2.5   Časovno razporeditev za izvedbo raznih ukrepov in skrajni rok za izvedbo celotnega načrta prestrukturiranja.

2.6   Informacije o proizvodni zmogljivosti družbe ter zlasti o izrabi in zmanjšanju te zmogljivosti.

2.7   Celovit opis finančne ureditve za prestrukturiranje, vključujoč:

uporabo kapitala, ki je še na voljo,

prodajo premoženja ali podružnic zaradi lažjega financiranja prestrukturiranja,

finančne obveznosti raznih delničarjev in tretjih oseb (kakršni so upniki, banke),

znesek javne pomoči in dokaz, da je ta znesek potreben.

2.8   Bilanca uspeha za naslednjih pet let z oceno o donosu kapitala in študijo občutljivosti na podlagi večjega števila predvidenih potekov.

2.9   Ime(-na) snovalca(-ev) načrta prestrukturiranja in datum, ko je bil pripravljen.

3.   Preprečevanje neprimernega izkrivljanja konkurence

Ali shema pomoči predvideva, da podjetja prejemniki pomoči ne smejo povečati svojih zmogljivosti med izvajanjem načrta prestrukturiranja?

Da

Ne

4.   Pomoč, ki je omejena na nujni minimum

Opišite, kako se zagotovi, da se pomoč omeji na nujni minimum.

5.   Načelo enkratnosti pomoči

Ali je izključena možnost, da podjetja prejmejo pomoč za prestrukturiranje več kakor enkrat v obdobju desetih let?

Da

Ne

Vse primere, pri katerih se načelo ne upošteva, je treba priglasiti posamično.

6.   Znesek pomoči

6.1   Prosimo, navedite največji znesek pomoči, ki se lahko dodeli kateremu koli posameznemu podjetju v okviru prestrukturiranja: …

6.2   Navedite vse pomembne informacije o pomoči katere koli vrste, ki se lahko odobri podjetjem, upravičenim do pomoči za prestrukturiranje.

7.   Letno poročilo

7.1   Ali se zavezujete, da vsaj enkrat na leto predložite poročila o izvajanju sheme pomoči, ki vsebujejo informacije iz navodil Organa za standardizirana poročila?

Da

Ne

7.2   Ali se zavezujete, da v tem poročilu navedete seznam upravičenih podjetij in vsaj naslednje informacije:

(a)

ime družbe;

(b)

njeno sektorsko oznako, uporabljajoč dvomestne sektorske klasifikacijske oznake NACE (58);

(c)

število zaposlenih;

(d)

letni promet in bilančno vrednost;

(e)

znesek odobrene pomoči;

(f)

kjer je to primerno, katero koli pomoč za prestrukturiranje ali drugo sorodno finančno podporo, ki jo je družba prejela v preteklosti;

(g)

ali je zoper upravičeno družbo uveden stečajni postopek ali pa je predmet postopkov za primer kolektivne plačilne nesposobnosti pred koncem obdobja prestrukturiranja?

Da

Ne

8.   Druge informacije

Prosimo, da tukaj navedete vsako drugo informacijo, za katero menite, da je pomembna za oceno zadevnega(-ih) ukrepa(-ov) na podlagi Smernic državne pomoči Organa o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

DEL III.8.b

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE O POMOČI ZA PRESTRUKTURIRANJE PODJETIJ V TEŽAVAH: INDIVIDUALNA POMOČ

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev individualne pomoči za prestrukturiranje, ki jo zajemajo Smernice državne pomoči Organa za pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah  (59)

1.   Upravičenost:

1.1   Ali je podjetje delniška družba, pri kateri je več kakor pol delniškega kapitala izginilo in ki je izgubila več kakor eno četrtino tega kapitala v zadnjih 12 mesecih?

Da

Ne

1.2   Ali je podjetje nedelniška družba, pri kateri je več kakor pol kapitala, prikazanega v poslovnih izkazih družb, izginilo in ki je izgubila več kakor eno četrtino tega kapitala v zadnjih 12 mesecih?

Da

Ne

1.3   Ali podjetje izpolnjuje merila iz domače zakonodaje za to, da je predmet postopkov za primer kolektivne plačilne nesposobnosti?

Da

Ne

Če ste na katero koli vprašanje zgoraj odgovorili z DA, prosimo, predložite zadevne dokumente (zadnjo bilanco uspeha z bilanco stanja ali sodno odločbo, ki uvaja preiskavo družbe v skladu z nacionalnim pravom družb).

Če ste na vsa vprašanja zgoraj odgovorili z NE, prosimo, predložite dokaze, ki potrjujejo, da je podjetje v težavah, na podlagi katerih je upravičeno do pomoči za prestrukturiranje.

1.4   Kdaj je bilo podjetje ustanovljeno? …

1.5   Od kdaj podjetje deluje? …

1.6   Ali družba pripada večji poslovni skupini?

Da

Ne

Če ste odgovorili z DA, prosimo, predložite celotne podatke o skupini (organizacijski načrt, ki prikazuje povezavo med člani skupine, s podrobnimi podatki o kapitalskih in glasovalnih pravicah) in dokaz, da so težave družbe njene lastne težave, da ne izhajajo iz samovoljne razporeditve stroškov znotraj skupine in so preveč resne, da bi jih skupina sama rešila.

1.7   Ali je podjetje (oziroma skupina, kateri pripada) v preteklosti že prejelo kakšno pomoč za prestrukturiranje?

Da

Ne

Če da, prosimo, navedite vse podrobnosti (datum, znesek, sklic na prejšnjo Odločbo Organa št. xx/xx/COL, če je ustrezno, itd.): …

2.   Načrt prestrukturiranja

Prosimo, predložite kopijo raziskave trga(-ov), na katerem(-ih) deluje podjetje v težavah, z imenom organizacije, ki jo je opravila. Raziskava trga mora vsebovati zlasti:

2.1.1   natančno opredelitev proizvoda in geografskega(-ih) trga(-ov);

2.1.2   imena najpomembnejših tekmecev podjetja z njihovimi deleži na svetovnem ali domačem trgu ali na trgu EGP, kakor je ustrezno;

2.1.3   spremembe tržnega deleža podjetja v zadnjih letih;

2.1.4   oceno o skupni proizvodni zmogljivosti in povpraševanju na ravni EGP z odgovorom na vprašanje, ali obstaja odvečna zmogljivost na trgu;

2.1.5   predvideno gibanje povpraševanja v vsej Skupnosti, skupne zmogljivosti in cene na trgu v naslednjih petih letih.

Prosimo, priložite načrt prestrukturiranja. Navesti je treba vsaj naslednje informacije:

2.2.1   predstavitev različnih domnev o trgu, ki izhajajo iz tržne raziskave;

2.2.2   analizo vzroka ali vzrokov za težave podjetja;

2.2.3   predstavitev predlagane prihodnje strategije podjetja in kako se bo z njo dosegla rentabilnost;

2.2.4   celovit opis in prikaz raznih načrtovanih ukrepov za prestrukturiranje in njihovih stroškov;

2.2.5   časovno razporeditev za izvedbo raznih ukrepov in skrajni rok za izvedbo celotnega načrta prestrukturiranja;

2.2.6   informacije o proizvodni zmogljivosti družbe ter zlasti o izrabi in zmanjšanju te zmogljivosti;

2.2.7   celovit opis finančne ureditve za prestrukturiranje, vključujoč:

uporabo kapitala, ki je še na voljo,

prodajo premoženja ali podružnic zaradi lažjega financiranja prestrukturiranja,

finančne obveznosti raznih delničarjev in tretjih oseb (kakršni so upniki, banke),

znesek javne pomoči in dokaz, da je ta znesek potreben.

2.2.8   bilanco uspeha za naslednjih pet let z oceno z oceno o donosu kapitala in študijo občutljivosti na podlagi več scenarijev.

2.2.9   ime(-na) snovalca(-ev) načrta prestrukturiranja in datum, ko je bil pripravljen.

2.3   Opišite izravnalne ukrepe, ki so predlagani zaradi ublažitve izkrivljajočih vplivov na konkurenco na ravni EGP.

2.4   Navedite vse pomembne informacije o pomoči katere koli vrste, ki se do konca obdobja prestrukturiranja odobri podjetjem prejemnikom pomoči za prestrukturiranje v okviru sheme pomoči ali zunaj nje.

3.   Druge informacije

Prosimo, da tukaj navedete vsako drugo informacijo, za katero menite, da je pomembna za oceno zadevnega(-ih) ukrepa(-ov) na podlagi Smernic državne pomoči Organa o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

DEL III.9

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE O POMOČI ZA AVDIOVIZUALNO PRODUKCIJO

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitve v zvezi s kinematografskimi in drugimi avdiovizualnimi deli  (60) .

1.   Shema pomoči

1.1   Prosimo, opišite, kolikor natančno je mogoče, namen pomoči in njeno področje uporabe, če je to primerno, za vsak ukrep.

1.2   Ali pomoč neposredno prispeva k ustvarjanju kulturne stvaritve (za kinematografijo ali televizijo)?

Da

Ne

1.3   Prosimo, navedite, katere določbe zagotavljajo, da ima pomoč kulturni cilj:

1.4   Ali pomoč učinkuje tako, da podpira industrijske naložbe?

Da

Ne

2.   Pogoji za upravičenost

2.1   Prosimo, navedite pogoje za upravičenost do pomoči: …

Upravičenci

2.2.1   Ali shema pomoči razlikuje med posebnimi kategorijami upravičencev (npr. fizičnimi/pravnimi osebami, odvisnimi/neodvisnimi producenti/radijskimi ali televizijskimi postajami itd.)?

2.2.2   Ali shema pomoči dela razliko na podlagi državljanstva ali stalnega prebivališča?

2.2.3   Če imajo upravičenci sedež na ozemlju države EGP, ali morajo izpolniti kakršne koli pogoje poleg tistega, po katerem jih mora zastopati stalna agencija? Pozorni bodite na to, da se mora sedež opredeliti ob upoštevanju ozemlja države EGP in ne posameznih delov te države.

2.2.4   Če pomoč vsebuje elemente davka, ali morajo upravičenci izpolniti kakršne koli pogoje poleg tistega, po katerem morajo imeti obdavčljiv dohodek na ozemlju države EGP?

3.   Teritorialni obseg

3.1   Prosimo, navedite morebitno določbo o kateri koli obliki obveznosti glede porabe na ozemlju države EGP ali v enem izmed njenih delov.

3.2   Ali je skladnost z minimalnim teritorialnim obsegom pogoj za upravičenost do pomoči?

Da

Ne

3.3   Ali se zahtevani teritorialni obseg izračuna ob upoštevanju celotnega proračuna za film ali za znesek pomoči?

Da

Ne

3.4   Ali se pogoj glede teritorialnega obsega uporablja za nekatere posebne postavke proračuna za produkcijo?

Da

Ne

3.5   Ali se absolutni znesek pomoči prilagaja sorazmerno z izdatki na ozemlju države EGP?

Da

Ne

3.6   Ali je intenzivnost pomoči sorazmerna z dejanskim teritorialnim obsegom?

Da

Ne

3.7   Ali se intenzivnost pomoči prilagaja glede na sorazmerje z zahtevanim teritorialnim obsegom?

Da

Ne

4.   Upravičeni stroški

4.1   Prosimo, navedite stroške, ki se lahko upoštevajo pri določitvi zneska pomoči: …

4.2   Ali se vsi upravičeni stroški nanašajo neposredno na ustvarjanje kinematografskega ali avdiovizualnega dela?

Da

Ne

5.   Intenzivnost pomoči

5.1   Prosimo, navedite, ali shema pomoči opredeljuje koncept zahtevnega, nizkoproračunskega filma, da bi se dosegla intenzivnost pomoči, ki je večja kakor 50 % proračuna za produkcijo.

5.2   Če je tako, prosimo, navedite vrste filmov, ki jih to pojmovanje obsega.

5.3   Prosimo, navedite, ali se lahko pomoč združi z drugimi shemami pomoči („kumulacija pomoči“) ali drugimi načini pridobivanja pomoči, in če lahko, kakšna ureditev je sprejeta za omejitev te kumulacije ali za zagotovitev, da kumulacija ne preseže največje intenzivnosti pomoči za zadevno delo.

6.   Skladnost

6.1   Prosimo, navedite obrazloženo utemeljitev, ki potrjuje skladnost pomoči z načeli iz Sporočila Komisije o nekaterih pravnih vidikih kinematografskih in drugih avdiovizualnih del.

7.   Druge informacije

Prosimo, da tukaj navedete vsako drugo informacijo, za katero menite, da je pomembna za oceno zadevnega(-ih) ukrepa(-ov) na podlagi Sporočila Komisije o nekaterih pravnih vidikih kinematografskih in drugih avdiovizualnih del.

DEL III.10

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE O POMOČI ZA VARSTVO OKOLJA

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev katere koli pomoči na podlagi Smernic državne pomoči Organa o pomoči za varstvo okolja  (61) .

1.   Cilj pomoči

1.1   Kateri cilji se želijo doseči glede varstva okolja? Prosimo, predložite podroben opis za vsak del sheme pomoči.

Če se je zadevni ukrep uporabljal že v preteklosti, kakšni so bili rezultati glede varstva okolja?

1.2   Če je ukrep nov, kakšni rezultati so predvideni in za kako dolgo obdobje?

2.   Pomoč za naložbe, katerih cilj je prilagoditev novim standardom ali nadgradnja obstoječih standardov

Pomoč za prilagoditev novim standardom Skupnosti

2.1.1   Ali bo pomoč za prilagoditev standardom Skupnosti že odobrena v trenutku priglasitve?

Da

Ne

Če je tako, katere standarde Skupnosti zadeva?

Datum, ko so jih uradno sprejele pristojne ustanove EGP: …

Prosimo, potrdite, da ne bo nobena pomoč odobrena velikim podjetjem za doseganje standardov Skupnosti, ki so že sprejeti, vendar še niso začeli veljati.

Da

Ne

Če so standardi Skupnosti določeni v direktivi, kakšni roki so določeni za prenos v nacionalno zakonodajo?

2.1.2   Kateri so upravičeni stroški?

Prosimo, pojasnite, kako bo zagotovljeno, da so upravičeni samo dodatni stroški, potrebni za doseganje okoljskega cilja, in kako bodo upoštevani prihranki stroškov v prvih petih letih trajanja naložbe.

Koliko se upoštevajo prednosti, ki izhajajo iz morebitnega povečanja zmogljivosti in iz postranske dodatne proizvodnje?

2.1.3   Kolikšna je največja intenzivnost pomoči, izražena kot bruto znesek predvidene pomoči? …

Državna pomoč, katere cilj je nadgradnja standardov Skupnosti ali ki je predvidena, kadar ni nobenih standardov Skupnosti.

2.2.1   Če obstajajo standardi Skupnosti, prosimo, da jih opišete:

Če ni nobenih standardov Skupnosti, ali obstajajo nacionalni standardi?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, priložite kopije zadevnih besedil.

Prosimo, potrdite, da bo podjetju odobrena pomoč samo za doseganje tistih nacionalnih standardov, ki so strožji od standardov Skupnosti, ali kadar standardov Skupnosti ni, če izpolnjuje ustrezni standard do končnega datuma, ki se določi v skladu z nacionalnim ukrepom:

Prosimo, navedite primere naložb, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev podpore: …

Če gre za nacionalne standarde, ali so strožji kakor standardi Skupnosti?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, razložite: …

2.2.2   Kolikšni so upravičeni stroški? …

Prosimo, pojasnite, kako bo zagotovljeno, da so upravičeni samo dodatni stroški, potrebni za doseganje okoljskega cilja, in kako bodo upoštevani kateri koli prihranki stroškov v prvih petih letih trajanja naložbe.

Koliko se upoštevajo prednosti, ki izhajajo iz morebitnega povečanja zmogljivosti in iz postranske dodatne proizvodnje?

2.2.3   Prosimo, navedite bruto intenzivnost predvidenega ukrepa pomoči: …

Kolikšna je standardna bruto intenzivnost predvidenega ukrepa pomoči? …

Ali shema pomoči predvideva dodatek za podjetja s sedežem v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za državno regionalno pomoč?

Da

Ne

Če je tako, kateri dodatki so predvideni? …

Ali shema pomoči predvideva dodatek za MSP?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, navedite podrobnosti: …

Ali se lahko dodatek kumulira z dodatkom za podjetja s sedežem v regijah prejemnicah pomoči?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, opišite možne načine: …

3.   Pomoč za naložbe v elektroenergetski sektor

Pomoč za naložbe, katerih cilj je varčevanje z energijo

3.1.1   Kakšni prihranki z energijo se pričakujejo na podlagi ad hoc pomoči ali sheme pomoči?

Ali je znesek pričakovanih prihrankov ocenil neodvisni strokovnjak? Prosimo, navedite primere naložb, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev pomoči:

3.1.2   Kakšni prihranki CO2 se pričakujejo na podlagi ad hoc pomoči ali sheme pomoči?

3.1.3   Kolikšni so upravičeni stroški? …

Prosimo, pojasnite, kako bo zagotovljeno, da so upravičeni samo dodatni stroški, potrebni za doseganje okoljskega cilja, in kako bodo upoštevani kateri koli prihranki stroškov v prvih petih letih trajanja naložbe.

Koliko se upoštevajo prednosti, ki izhajajo iz morebitnega povečanja zmogljivosti in iz postranske dodatne proizvodnje?

Kolikšna je največja bruto intenzivnost predvidene pomoči? …

Ali projekt predvideva dodatek za podjetja z območij, ki izpolnjujejo pogoje za sheme državne regionalne pomoči?

Da

Ne

Če je tako, kateri dodatki so predvideni? …

Ali načrtovana shema pomoči predvideva dodatek za MSP?

Da

Ne

Če je tako, kateri dodatek? …

Ali se lahko ta dodatek kumulira z dodatkom za podjetja s sedežem na območju, ki dobiva pomoč?

Da

Ne

Če je tako, kateri so pogoji za to? …

Pomoči v korist soproizvodnje električne energije in toplote

3.2.1   Kateri primarni viri energije se uporabljajo v proizvodnem procesu?

3.2.2   Kakšna korist za okolje izhaja iz zadevnega ukrepa pomoči?

Če je pretvorbena učinkovitost izjemno visoka, navedite primerljivo povprečje.

Kakšna je minimalna pretvorbena učinkovitost obratov za soproizvodnjo toplotne in električne energije?

Če ukrepi dovoljujejo zmanjšanje porabe energije, v kakšnem sorazmerju?

Ali je določbe pripravil neodvisni strokovnjak?

V kakšnem pomenu in koliko je proizvodni proces morebiti manj škodljiv za okolje?

3.2.3   Kolikšni so upravičeni stroški? …

Kolikšni bi bili investicijski stroški za namestitev proizvodne enote za električno (ali toplotno) energijo za enako zmogljivost na podlagi učinkovite proizvodnje energije?

Koliko se prodana toplotna energija (če je obrat predviden predvsem za proizvodnjo energije) ali prodana električna energija (v nasprotnem primeru) upošteva pri zmanjšanju večjih investicijskih stroškov?

Če gre za nadomestitev obstoječega obrata, ali iz povečanja zmogljivosti ali prihranka stroškov izhajajo prednosti?

Kako se te prednosti izračunajo?

3.2.4   Kolikšna je največja bruto intenzivnost predvidene pomoči? …

Kolikšna je standardna največja bruto intenzivnost pomoči? …

Ali načrtovana shema pomoči predvideva dodatek za podjetja z območij, ki dobivajo pomoč?

Da

Ne

Če je tako, kateri dodatki so predvideni? …

Ali je predviden dodatek za MSP?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, navedite podrobnosti: …

Ali se lahko ta dodatek kumulira z dodatkom za podjetja z območij, ki dobivajo pomoč?

Da

Ne

Če je tako, pod katerimi pogoji? …

Pomoči za naložbe v obnovljive energetske vire

3.3.1   Za katere vrste energije gre?

Če gre za naložbe, ki so predvidene za oskrbo celotne skupnosti z energijo, opišite meje te skupnosti in vrste energije, ki so se prej uporabljale za ta namen.

3.3.2   Kolikšni so upravičeni stroški? …

Kakšni bi bili investicijski stroški za namestitev proizvodne enote za električno energijo z enako zmogljivostjo na podlagi učinkovite proizvodnje energije?

3.3.3   Kolikšna je največja bruto intenzivnost predvidene pomoči? …

Če pomoč krije skupne upravičene stroške, zakaj je taka stopnja pomoči nujna?

Če gre za podobne okoliščine, kako bi se proizvedena energija prodajala, po katerih distributerjih in po katerih tarifah?

Ali načrtovana shema pomoči predvideva dodatek za podjetja s sedežem v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za državno regionalno pomoč?

Da

Ne

Če je tako, kolikšna je višina dodatka? …

Ali je predviden dodatek za MSP?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, navedite podrobnosti: …

Ali se lahko ta dodatek kumulira z dodatkom za podjetja iz regij prejemnic pomoči?

Da

Ne

Če je tako, pod katerimi pogoji? …

Ali je priglašeno pomoč za naložbe mogoče združiti z drugo državno pomočjo v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP ali z drugimi oblikami financiranja v okviru sodelovanja držav EFTE v programih Skupnosti?

Da

Ne

Če je tako, se prosimo obvežite, da boste upoštevali intenzivnost pomoči iz Smernic za okoljsko pomoč ali, kadar se odobri pomoč, ki je predvidena za različne namene in vključuje enake upravičene stroške, najugodnejšo zgornjo mejo pomoči: …

4.   Pomoč za sanacijo onesnaženih industrijskih območij

4.1   Za katero lokacijo gre (opis lokacije) in kakšne so značilnosti onesnaženja?

Ali so bile značilnosti, obseg in tveganje za zdravje ljudi ter onesnaženo okolje predmet ocene neodvisnega strokovnjaka?

Da

Ne

Katerega(-ih)? Priložite kopije poročil.

4.2   Če gre za pomoč ad hoc, prosimo, odgovorite na naslednja vprašanja:

Ali je lokacija trenutno v javni ali zasebni lasti?

Če je lokacija trenutno v javni lasti, ali jo je kupila javna uprava zaradi izvajanja dejavnosti za izboljšanje/sanacije?

Da

Ne

Ali je ugotovljeno, kdo je odgovoren za onesnaženje lokacije?

Da

Ne

Če NE, prosimo, da na kratko opišete okoliščine, zaradi katerih je onesnaževalec odvezan odgovornosti.

Ali je vrednost onesnažene lokacije (pred sanacijo) ocenjena na podlagi strokovne analize?

Da

Ne

Kolikšna je tržna vrednost lokacije pred začetkom sanacije?

Kolikšni so stroški, izračunani za sanacijska dela? …

Kolikšni so primarni stroški v smislu Sporočila Komisije o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč in stavb s strani organov oblasti?

Ali je vrednost lokacije po sanaciji ovrednotena na podlagi neodvisne strokovne ocene?

Da

Ne

Kolikšna je ocenjena tržna vrednost sanirane lokacije?

Ali javna uprava namerava prodati zemljišče v treh letih po datumu nakupa?

Za kakšne namene bo onesnažena lokacija uporabljena po sanaciji?

Kolikšna je predvidena pomoč?

Kolikšna je največja bruto intenzivnost predvidene pomoči?

4.3   Če gre za shemo pomoči, prosimo, odgovorite na naslednja vprašanja:

Kolikšna je predvidena pomoč?

Kolikšna je največja bruto intenzivnost predvidene pomoči? …

Ali so izvedene podobne sheme pomoči za financiranje sanacije drugih lokacij v vaši državi? Prosimo, pojasnite, koliko lokacij je izboljšanih na podlagi podobnih shem pomoči in kolikšni zneski so dodeljeni le-tem.

5.   Pomoč za premestitev podjetja

5.1   V katerem kraju je podjetje, ki naj užije pomoč za premestitev?

Če je lokacija na območju Natura 2000, v katerem zakonodajnem besedilu je določena ta razvrstitev?

5.2   Zakaj je potrebna premestitev?

Prosimo, navedite kratek opis okoljskih, socialnih in javnozdravstvenih razmer, zaradi katerih je premestitev potrebna. Ali je lastnik podjetja odgovoren (po nacionalni zakonodaji ali zakonodaji EGP) za onesnaženje/okoljski problem?

5.3   Ali obstaja upravna ali sodna odločba, ki določa premestitev podjetja?

Da

Ne

Če je tako, priložite izvod zadevne odločbe.

Prosimo, potrdite, da bo upravičenec upošteval najstrožje okoljske standarde, ki se uporabljajo v novi regiji, v katero je premeščen.

5.4   Kolikšne dobičke lahko podjetje pričakuje od prodaje, razlastitve ali oddajanja v najem zapuščenega ozemlja ali objektov in naprav?

5.5   Kolikšni stroški so predvideni v zvezi z novim obratom, ki ima enake zmogljivosti kakor zapuščeni obrat?

Ali bodo iz premestitve izhajale kazni za predčasni zaključek pogodbe v zvezi z najemom zemljišča ali objektov?

Ali nova tehnologija, ki se uporabi po premestitvi, prinaša kakršne koli koristi?

Ali boljše izkoriščanje obratov po premestitvi prinaša računovodski dobiček?

Kolikšna je največja bruto intenzivnost predvidene pomoči? …

6.   Pomoč MSP za svetovanje na področju okolja

6.1   Kdo so potencialni upravičenci do pomoči?

Ali izpolnjujejo pogoje Priloge I Uredbe (ES) št. 70/2001 Komisije z dne 12. januarja 2001, o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (62)?

Da

Ne

6.2   Ali bodo svetovanje opravljale zunanje družbe?

Da

Ne

Ali imajo zunanje družbe finančne povezave s podjetji, ki so upravičena do pomoči?

Da

Ne

Prosimo, da natančno navedete značilnosti svetovanja:

7.   Pomoč za tekoče poslovanje, namenjena izboljšanju ravnanja z odpadki in spodbujanju varčevanja z energijo

7.1   Kolikšni so dodatni proizvodni stroški in kolikšen delež se krije iz sredstev pomoči?

Če je pomoč degresivna, prosimo, navedite podrobnosti.

7.2   Koliko traja obdobje, predvideno za uporabo priglašene sheme pomoči?

7.3   Posebna vprašanja pri pomoči za izboljšanje ravnanja z odpadki:

Kako je zagotovljeno, da upravičenec financira storitev, ki se opravi sorazmerno s količino proizvedenih odpadkov in/ali stroškov ravnanja z njimi?

Če gre za pomoč za ravnanje z industrijskimi odpadki, ali se uporabljajo pravila EGP?

Da

Ne

Če je tako, jih, prosimo, opišite: …

Če pravila EGP ne obstajajo, ali obstajajo nacionalna pravila?

Da

Ne

Če je tako, jih, prosimo, opišite: …

Če je tako, ali so ta nacionalna pravila strožja kakor pravila EGP?

Da

Ne

Če je tako, jih, prosimo, opišite: …

8.   Pomoči za tekoče poslovanje v obliki znižanja davka ali izvzetja

Uvedba novega davka

8.1.1   Država EFTE odobri izvzetja, na podlagi katerih je davčna stopnja nižja kakor minimalna davčna stopnja Skupnosti.

V zvezi s katerim davkom se odobri zmanjšanje ali izvzetje?

Kako obračunavanje davka prispeva k varstvu okolja?

Kateri rezultati so doseženi ali pričakovani na podlagi davka?

Zakaj je treba uporabljati nižje davčne stopnje od minimalnih davčnih stopenj Skupnosti?

Ali so sektorji upravičeni do zmanjšanja davka zaradi močne konkurence v EGP in/ali mednarodne konkurence?

Koliko podjetij je lahko upravičenih do tega ukrepa?

Ali morajo ta podjetja plačevati druge dajatve v zvezi z varstvom okolja?

8.1.2   Država EFTE odobri zmanjšanje davka po stopnji, ki je nižja od minimalne davčne stopnje Skupnosti.

V zvezi s katerim davkom se odobri zmanjšanje ali izvzetje?

Kako obračunavanje davka prispeva k varstvu okolja?

Kateri rezultati so doseženi ali pričakovani kot neposredna posledica davka?

Ali je odstopanje pogojeno s sklenitvijo sporazumov med podjetji prejemniki pomoči in državo EFTE zaradi izboljšanja varstva okolja?

Da

Ne

Kakšne so značilnosti teh sporazumov?

Ali so sporazumi odprti za vse sektorje gospodarstva, ki so lahko upravičeni do davčnega ukrepa?

Če je podpis sporazuma prostovoljen in ni pogoj za upravičenost do davčne ugodnosti, kolikšen je med upravičenci do davčne ugodnosti (pričakovani) odstotek pristopov k sporazumom? …

Kdo zagotavlja spremljanje sporazumov, ki jih sklenejo podjetja?

Kakšne kazni so predvidene v primeru kršitev obveznosti, prevzetih s sporazumi?

Priložite kopijo takšnih sporazumov ali jih natančno opišite.

Če imajo nacionalni predpisi enako veljavnost kakor zgoraj navedeni sporazumi, prosimo, priložite kopijo predpisov.

Če ni sporazumov med podjetji in državo EFTE, kolikšna je davčna stopnja, ki jo podjetja dejansko plačajo po uporabi zmanjšanja, ter kolikšna je razlika med tem zneskom in minimalno davčno stopnjo Skupnosti?

8.1.3   Odstopanja, ki se uporabljajo pri uvedbi novega davka, ki se naloži, če ni obveznosti do Skupnosti.

Ali so odstopanja pogojena s prostovoljno ali obvezno sklenitvijo sporazumov med podjetji in državo EFTE, katerih cilj je izboljšanje okolja?

Da

Ne

Kakšne so značilnosti teh sporazumov?

Ali so odprti za vse sektorje gospodarstva, ki so lahko upravičeni do davčnega ukrepa?

Da

Ne

Če je podpis sporazuma prostovoljen in ni pogoj za upravičenost do davčne ugodnosti, kolikšen je med upravičenci do davčne ugodnosti odstotek pristopov k sporazumom?

Kdo zagotavlja upoštevanje obveznosti, ki jih prevzamejo podjetja?

Kakšne so kazni ob neizpolnjevanju obveznosti, ki so predvidene v sporazumih?

Priložite kopijo osnutkov sporazumov, če so na voljo, ali opišite njihovo vsebino.

Če obstajajo nacionalni predpisi z enako veljavnostjo kakor zgoraj navedeni sporazumi, priložite kopijo teh nacionalnih predpisov.

Če ni sporazumov med podjetji in državo EFTE, kolikšna je davčna stopnja, ki jo podjetja dejansko plačajo po uporabi zmanjšanja, ter kolikšna je razlika med slednjo in „običajno“ nacionalno davčno stopnjo?

Prosimo, predložite številčne podatke, ki omogočajo Organu oceno deleža dejansko plačanega davka.

Koliko traja obdobje, predvideno za uporabo priglašene načrtovane sheme pomoči?

8.1.4   Odstopanja, ki se uporabljajo za obstoječe davke

Kakšen je vpliv zadevnega davka, povezanega z ukrepom, na okolje?

Kdaj je bil davek uveden? …

Za katere upravičence?

Ali je odločba o odobritvi zmanjšanja davka za upravičence, ki jih zadeva ta priglasitev, sprejeta v zvezi z znatnim povečanjem davka?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, opišite spremembe zadevne davčne stopnje v daljšem časovnem obdobju, izražene v absolutnih številkah.

Ali so odstopanja postala nujna po znatni spremembi gospodarskih razmer?

Opišite spremembo …

Ali je sprememba značilna za eno državo EFTE ali obstaja v vseh državah EFTE?

Katero povečanje dajatev izhaja iz spremembe gospodarskih razmer?

Koliko traja obdobje uporabe priglašene načrtovane sheme pomoči?

8.1.5   Davčna oprostitev, potrebna pri posodobitvi proizvodnje energije zaradi doseganja večje energetske učinkovitosti.

Kateri tradicionalni viri energije se uporabljajo pri proizvodnji energije?

Kako se energetska učinkovitost razlikuje v primerjavi s tradicionalnimi načini proizvodnje?

Kateri dodatni stroški bodo nastali zaradi predvidene proizvodnje?

9.   Pomoč za tekoče poslovanje v zvezi obnovljivimi viri energije

9.1   Za katere vrste energije gre?

9.2   Pomoč v zvezi z nadomestilom za razliko med proizvodnimi stroški obnovljivih virov energije in tržnimi cenami te energije:

Ali so to novi obrati?  Da  Ne

Kolikšni so povprečni proizvodni stroški in razlika glede na povprečno tržno ceno vsakega obnovljivega vira energije?

Prosimo, da natančno opišete podporni mehanizem in zlasti metodo izračuna zneska pomoči:

Koliko traja obdobje, predvideno za amortizacijo obratov?

Prosimo, dokažite, da sedanja neto vrednost pomoči ne bo presegla sedanje neto vrednosti skupnih investicijskih stroškov elektrarne ali tipa elektrarne, za katero velja ureditev pomoči:

Če je pomoč predvidena za več let, kakšni so načini pregleda proizvodnih stroškov in tržnih cen?

Ali so obrati za proizvodnjo obnovljivih virov energije ravno tako upravičeni do pomoči za naložbe?

Da

Ne

Če je tako, v kakšnem obsegu? …

Kako se pomoč za naložbe upošteva pri določitvi potrebe po pomoči za tekoče poslovanje?

Ali pomoč vsebuje element donosnosti kapitala?

Da

Ne

Če je tako, v kakšnem obsegu? Prosimo, razložite, zakaj je to nujno potrebno. Za sektor biomase, ali lahko pomoč preseže obseg naložb?

9.3   Pomoči v obliki tržnih mehanizmov

Ali so to novi obrati?  Da  Ne

Kolikšni so povprečni proizvodni stroški za zadevne obnovljive vire energije in razlika glede na povprečno tržno ceno energije?

Kako bo mehanizem deloval?

Kako je zagotovljeno, da mehanizem ne odvrača proizvajalcev energije iz obnovljivih virov od tega, da bi postali konkurenčnejši?

Kako mehanizem upošteva uvoz in izvoz električne energije?

Če gre za „zelena potrdila“, ali država EFTE neposredno ali posredno posega v določanje cen?

Ali lahko država EFTE, če tako želi, da nova potrdila na trg ali jih kupi?

Da

Ne

Ali sistem vključuje dajatev, ki jo je treba plačati ob neizpolnjevanju obveznosti?

Da

Ne

Če je tako, kako se ta denar pobira, upravlja in uporablja?

Kako bo zagotovljen nadzor, ki naj prepreči čezmerno kompenzacijo sodelujočih podjetij?

9.4   Pomoč za tekoče poslovanje na podlagi odpravljenih zunanjih stroškov

Ali so to novi obrati?  Da  Ne

Kako in kdo je izračunal odpravljene zunanje stroške? Prosimo, predložite obrazloženo in kvantificirano primerjalno stroškovno analizo skupaj z oceno zunanjih stroškov, ki nastanejo zaradi konkurenčnih proizvajalcev

Kolikšen je največji znesek pomoči na kWh? …

Kako se izvaja nadzor, ki naj zagotovi, da se zneski, ki presegajo znesek na podlagi možnosti 1, dejansko ponovno naložijo v zadevni sektor ali obnovljive vire energije?

10.   Pomoč za tekoče poslovanje v zvezi s soproizvodnjo toplotne in električne energije

10.1   Kateri primarni viri energije se uporabljajo pri proizvodnem procesu?

Kako načrtovani ukrep koristi okolju?

Če je pretvorbena učinkovitost izjemno visoka, kolikšno je primerljivo povprečje?

Kakšna je minimalna pretvorbena učinkovitost obratov za soproizvodnjo toplotne in električne energije?

Koliko ukrep pomoči morebiti omogoča zmanjšanje energijske porabe?

Ali je ukrepe ocenil neodvisni strokovnjak?

Glede česa in koliko je proizvodni proces morebiti manj škodljiv za okolje?

Kakšne so podrobnosti načrtovane pomoči?

Kolikšni so povprečni proizvodni stroški in povprečne tržne cene za proizvedeno energijo vseh vrst?

Kolikšna je tržna cena enote za tradicionalno energijo?

Če gre za industrijsko uporabo soproizvodnje toplotne in električne energije, kakšne so morebitne prednosti proizvodnje toplote?

Če je pomoč predvidena za več let, kakšni so pogoji za prilagoditev proizvodnih stroškov in tržnih cen?

11.   Druge informacije

Prosimo, da tukaj navedete vsako drugo informacijo, za katero menite, da je pomembna za oceno zadevnega(-ih) ukrepa(-ov) na podlagi Smernic Organa za državno pomoč za varstvo okolja.

DEL III.11

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE O POMOČI ZA TVEGANI KAPITAL

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev katere koli sheme pomoči, ki jo zajemajo Smernice državne pomoči Organa o pomoči in tveganem kapitalu  (63) . Prosimo, upoštevajte, da je treba v primeru, da shemo zajemajo druge smernice, namesto tega obrazca uporabiti ustrezni standardni obrazec teh smernic za priglasitev.

1.   Upravičenec do pomoči

Kdo je/kdo so upravičenci v okviru sheme (prosimo, označite eno ali več okenc, če je to primerno):

Investitorji, ki ustanavljajo sklad ali zagotavljajo lastniški kapital v družbi ali skupini družb.

Prosimo, navedite merila za izbor:

Investicijski sklad ali drugi posredniški organ.

Prosimo, navedite merila za izbor:

Podjetja, v katerih so izvedene naložbe.

Prosimo, navedite merila za izbor:

2.   Oblika pomoči

2.1   Shema pomoči predvideva naslednji(-e) ukrep(-e) in/ali instrument(-e) (prosimo, označite eno ali več okenc, če je to primerno):

Ustanovitev investicijskega sklada (tj. sklad tveganega kapitala), v katerem so organi oblasti partner, vlagatelj ali udeleženec.

Prosimo, navedite:

Subvencije investicijskemu skladu (tj. skladu tveganega kapitala) za kritje administrativnih stroškov in stroškov upravljanja.

Prosimo, navedite:

Bodisi garancije vlagateljev tveganega kapitala ali kapitalskih skladov za kritje izgub pri financiranju bodisi garancije v zvezi s posojili vlagateljem ali skladom za naložbe v tvegani kapital.

Prosimo, navedite:

Druge finančne instrumente, namenjene vlagateljem tveganega kapitala ali skladom tveganega kapitala za pridobitev dodatnega kapitala za naložbe.

Prosimo, navedite:

Davčne spodbude, ki so namenjene vlagateljem za naložbe v tvegani kapital.

Prosimo, navedite:

2.2   Iz kombinacije zgoraj navedenega(-ih) ukrepa(-ov) in/ali instrumenta(-ov) ne izhaja zagotovitev kapitala podjetju(-jem), v katerem(-ih) so izvedene naložbe le v obliki posojil (vključujoč podrejena posojila in posojila za „lastniški kapital“) ali drugih instrumentov, ki zagotavljajo vlagatelju/posojilodajalcu nespremenljiv minimalni donos.

Prosimo, navedite:

3.   Tržna neuspešnost

Največja tranša finančnih sredstev za ciljna podjetja, ki se financirajo v okviru sheme pomoči, ni večja kakor:

500 000 EUR

750 000 EUR za podjetja v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč po členu 61(3)(c) Sporazuma EGP

1 milijon EUR za podjetja v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč po členu 61(3)(a) Sporazuma EGP

Če so največje tranše finančnih sredstev za ciljna podjetja, ki se financirajo v okviru sheme pomoči, večje kakor zgoraj navedeni pragi, se mora shema pomoči utemeljiti s „tržno neuspešnostjo“ na zadevnem(-ih) območju(-ih) naložb.

Prosimo, navedite dokaze o obstoju neuspešnosti:

4.   Najpomembnejše značilnosti pomoči

4.1   Državna finančna sredstva so omejena izključno ali pretežno na naložbe lastniškega kapitala v:

Podjetja v regijah prejemnicah pomoči, ki izpolnjujejo pogoje po členu 61(3)(a) Sporazuma EGP in/ali členu 61(3)(c) Sporazuma EGP;

Mikro ali mala podjetja;

Srednje velika podjetja ob začetku njihovega delovanja ali drugih zgodnjih fazah oziroma v tista na območjih, ki dobivajo pomoč;

Za srednje velika podjetja po začetku njihovega delovanja ali drugih zgodnjih fazah oziroma tista zunaj območij, ki dobivajo pomoč, so skupna finančna sredstva na podlagi ukrepa omejena za posamezno podjetje.

Prosimo, navedite:

4.2   Shema pomoči je osredotočena na tržno neuspešnost rizičnega kapitala in predvideva financiranje podjetij, predvsem v obliki lastniškega kapitala ali nepravega lastniškega kapitala.

Prosimo, navedite, če je to potrebno:

Odločbe o naložbah so pridobitno naravnane in obstaja povezava med uspešnostjo naložb in tistimi, ki so pristojni za te odločbe, kar dokazujejo naslednje točke:

Celoten kapital, vložen v ciljna podjetja, zagotovijo vlagatelji v tržno gospodarstvo

ali

Vlagatelji v tržno gospodarstvo imajo pomembno vlogo v ciljnih podjetjih.

Prosimo, navedite:

4.3.1   Če gre za investicijske sklade, se pridobitna naravnanost naložb dokaže z naslednjimi elementi (prosimo, označite eno ali več okenc, če je to primerno):

Vsaj 50 % kapitala sklada zagotovijo zasebni vlagatelji

Vsaj 30 % kapitala sklada zagotovijo zasebni vlagatelji, če gre za ukrepe, izvajajoče v regijah prejemnicah pomoči, ki izpolnjujejo pogoje po členu 61(3)(a) Sporazuma EGP ali po členu 61(3)(c) Sporazuma EGP;

Z drugimi dejavniki, ki utemeljujejo različno količino zasebnega kapitala:

Prosimo, opišite:

Obstaja sporazum med poklicnim upraviteljem sklada in udeleženci sklada, ki določa, da so osebni prejemki upravitelja povezani z uspešnostjo sklada, ter nedvoumno navaja cilje sklada in časovno razporeditev naložb

Zasebni vlagatelji so zastopani pri sprejemanju odločitev

Uporablja se najboljša praksa in regulativni nadzor pri upravljanju sklada.

Izkrivljanje konkurence med vlagatelji in investicijskimi skladi je zmanjšano, kolikor je mogoče, kar dokazuje:

Razpis za zbiranje ponudb z navedbo vseh preferenčnih pogojev za zasebne vlagatelje;

Če gre za investicijski sklad, javni poziv za udeležbo vlagateljev ob njegovi ustanovitvi;

Če gre za shemo pomoči (npr. garancijsko shemo), ostane odprt za vse nove tekmece.

Vsaka naložba temelji na podrobnem poslovnem načrtu, ki naj dokaže sposobnost za preživetje vsakega projekta.

V okviru sheme pomoči je določen jasen „izstopni mehanizem“.

Prosimo, navedite:

Ali je v okviru sheme predvidena ponovna uporaba sredstev?

Osredotočenost na sektorje. Ciljna podjetja so dejavna samo v enem ali samo v nekaterih gospodarskih sektorjih. Prosimo, navedite sektor(-je) in poudarite poslovno logiko in cilje splošnega interesa: …

5.   Kumulacija pomoči

Če shema pomoči določa pomoč podjetjem, v katerih so opravljene naložbe, ali so ta podjetja že prejemniki pomoči v drugem okviru vključujoč druge odobrene sheme pomoči?

Prosimo, navedite.

Če se lastniški kapital, ki je določen v skladu z ureditvijo za tvegani kapital, uporablja za financiranje začetne naložbe, stroškov raziskovanja in razvoja ali drugih stroškov, ki so upravičeni v skladu z drugimi okviri, ali je upoštevana tudi zgornja meja pomoči, upoštevajoč element pomoči iz ureditve za tvegani kapital?

Prosimo, navedite.

6.   Druge informacije

Prosimo, da tukaj navedete vsako drugo informacijo, za katero menite, da je pomembna za oceno zadevnega(-ih) ukrepa(-ov) na podlagi Smernic državne pomoči Organa o pomoči in tveganem kapitalu.

DEL III.12.a. SIS (64)

O POMOČI ZA PRESTRUKTURIRANJE PODJETIJ V TEŽAVAH V LETALSKEM SEKTORJU

To prilogo je treba uporabiti za priglasitev individualne pomoči za prestrukturiranje letalskih družb, ki jih zajemajo Smernice državne pomoči Organa za pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah  (65) in Smernice državne pomoči v letalskem sektorju  (66) .

1.   Upravičenost:

1.1   Ali je podjetje delniška družba, pri kateri je več kakor pol vpisanega kapitala izginilo in ki je izgubila več kakor eno četrtino tega kapitala v zadnjih 12 mesecih?

Da

Ne

1.2   Ali je podjetje nedelniška družba, pri kateri je več kakor pol kapitala, prikazanega v poslovnih izkazih družb, izginilo in ki je izgubila več kakor eno četrtino tega kapitala v zadnjih 12 mesecih?

Da

Ne

1.3   Ali podjetje izpolnjuje merila iz domače zakonodaje za to, da je predmet postopkov za uvedbo prisilne poravnave?

Da

Ne

Če ste na katero koli vprašanje zgoraj odgovorili z DA, prosimo, predložite zadevne dokumente (zadnjo bilanco uspeha z bilanco stanja ali sodno odločbo, ki uvaja preiskavo družbe v skladu z nacionalnim pravom družb).

Če ste na vsa zgornja vprašanja odgovorili z ne, prosimo, predložite dokaze, ki potrjujejo, da je podjetje v težavah in zato upravičeno do pomoči za reševanje.

1.4   Kdaj je bilo podjetje ustanovljeno? …

1.5   Od kdaj podjetje deluje? …

1.6   Ali družba pripada večji poslovni skupini?

Da

Ne

Če ste odgovorili z DA, prosimo, predložite celotne podatke o skupini (organizacijski načrt, ki prikazuje povezavo med člani skupine, s podrobnimi podatki o kapitalskih in glasovalnih pravicah) in dokaz, da so težave družbe njene lastne težave, da ne izhajajo iz samovoljne razporeditve stroškov znotraj skupine in so preveč resne, da bi jih skupina sama rešila.

1.7   Ali je podjetje (oziroma skupina, kateri pripada) v preteklosti že prejelo kakšno pomoč za prestrukturiranje?

Da

Ne

Če da, prosimo, navedite vse podatke (datum, znesek, sklic na prejšnjo Odločbo Organa št. xx/xx/COL, če je ustrezno, itd.): …

2.   Načrt prestrukturiranja

Prosimo, predložite kopijo raziskave trga(-ov), na katerem(-ih) deluje podjetje v težavah, z imenom organizacije, ki jo je opravila. Raziskava trga mora vsebovati zlasti:

2.1.1   natančno opredelitev proizvoda in geografskega(-ih) trga(-ov);

2.1.2   imena najpomembnejših tekmecev podjetja z njihovimi deleži na svetovnem ali domačem trgu ali na trgu EGP;

2.1.3   spremembe tržnega deleža podjetja v zadnjih letih;

2.1.4   oceno o skupni proizvodni zmogljivosti in povpraševanju na ravni EGP z odgovorom na vprašanje, ali obstaja odvečna zmogljivost na trgu;

2.1.5   predvideno gibanje povpraševanja v vsej Skupnosti, skupne zmogljivosti in cene na trgu v naslednjih petih letih;

Prosimo, priložite načrt prestrukturiranja. Ker mora biti pomoč del celovitega programa prestrukturiranja, je treba vključiti vsaj naslednje informacije:

2.2.1   predstavitev različnih domnev o trgu, ki izhajajo iz tržne raziskave;

2.2.2   analizo vzroka ali vzrokov za težave podjetja;

2.2.3   predstavitev predlagane prihodnje strategije podjetja in kako se bo z njo dosegla rentabilnost;

2.2.4   celovit opis in prikaz raznih načrtovanih ukrepov za prestrukturiranje in njihovih stroškov;

2.2.5   časovno razporeditev za izvedbo raznih ukrepov in skrajni rok za izvedbo celotnega načrta prestrukturiranja;

2.2.6   informacije o proizvodnih zmogljivostih družbe ter zlasti o izrabi teh zmogljivosti in zmanjšanju zmogljivosti, predvsem takrat, ko je to potrebno zaradi ponovnega doseganja rentabilnosti podjetja in/ali zaradi razmer na trgu;

2.2.7   celovit opis finančne ureditve za prestrukturiranje, vključujoč:

uporabo kapitala, ki je še na voljo,

prodajo premoženja ali podružnic zaradi lažjega financiranja prestrukturiranja,

finančne obveznosti raznih delničarjev in tretjih oseb (kakršni so upniki, banke),

znesek javne podpore in dokaz, da je ta znesek potreben.

2.2.8   oceno bilance uspeha za naslednjih pet let z oceno o donosu kapitala in študijo občutljivosti na podlagi več predvidenih scenarijev.

2.2.9   zavezanost organov oblasti države EFTE, da podjetju ne odobri dodatne pomoči.

2.2.10   zavezanost organov oblasti države EFTE, da se ne vmešavajo v upravljanje družbe, razen v zvezi z lastninskimi pravicami in omogočanjem upravljanja družbe v skladu s poslovnimi načeli.

2.2.11   obveznosti, ki so jih prevzeli organi oblasti države EFTE, da bi omejili pomoč na cilje programa prestrukturiranja in da bi podjetju preprečili pridobivanje deležev drugih letalskih prevoznikov med obdobjem prestrukturiranja.

2.2.12   ime(-na) snovalca(-ev) načrta prestrukturiranja in datum, ko je bil pripravljen.

2.3   Opišite izravnalne ukrepe, ki so predlagani zaradi ublažitve izkrivljajočih učinkov na konkurenco na ravni Skupnosti, in zlasti vpliv zmogljivosti in zmanjšanja ponudbe, vsebovanih v načrtu prestrukturiranja podjetja, na njegove tekmece.

2.4   Navedite vse pomembne informacije o pomoči katere koli vrste, ki se do konca obdobja prestrukturiranja odobri podjetjem prejemnikom pomoči za prestrukturiranje v okviru sheme pomoči ali zunaj nje.

2.5   Navedite vse pomembne informacije za opis podrobnosti zagotovitve preglednosti in nadzora, ki so predvidene za priglašeni ukrep.

DEL III.12.b. SIS (67)

O POMOČI ZA PROMETNO INFRASTRUKTURO

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev katere koli individualne pomoči ali sheme pomoči za prometno infrastrukturo. Uporabiti ga je treba tudi za individualno pomoč, ki se priglasi Organu zaradi pravne varnosti.

1.   Vrsta infrastrukture

1.1   Prosimo, navedite vrsto infrastrukture, ki je upravičena do pomoči na podlagi ukrepa.

1.2   Je zadevna infrastruktura odprta in dostopna vsem morebitnim uporabnikom brez diskriminacije ali pa je namenjena enemu ali več posameznim podjetjem?

1.3   Je infrastruktura v splošni uporabi in se kot taka upravlja ali pa jo upravlja podjetje, ki je ločeno od javne uprave?

1.4   Prosimo, navedite pogoje, pod katerimi se infrastruktura upravlja.

1.5   Ali se shema pomoči ali individualna pomoč nanaša na novo infrastrukturo ali na razširitev/posodobitev obstoječe?

2.   Upravičeni stroški in intenzivnost pomoči

2.1   Ali se shema pomoči ali individualni ukrep nanaša na:

Investicijske stroške

Poslovne stroške

Drugo (prosimo, da jih navedite) …

2.2   Kolikšni so skupni stroški zadevnega projekta in koliko k tem stroškom prispeva upravičenec?

2.3   Kako je določen znesek pomoči, npr. z razpisnim postopkom, na podlagi tržnih študij itd.?

2.4   Prosimo, utemeljite potrebo po javnih prispevkih in pojasnite, kako je zagotovljeno, da se javni prispevek ohrani na nujnem minimumu.

3.   Upravičenec

3.1   Kako je upravičenec izbran?

3.2   Ali bo tudi upravičenec izkoriščal infrastrukturo?

Da

Ne

Če NE, prosimo, pojasnite, kako je uporabnik izbran: …

DEL III.12.c. SIS (68)

O POMOČI ZA POMORSKI PROMET

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev katere koli sheme pomoči iz Smernic Organa o državni pomoči za pomorski promet  (69) .

1.   Vrste shem

Ali shema pomoči predstavlja oziroma vključuje:

(a)

Davek na tonažo

(b)

Zmanjšanje socialnih prispevkov

(c)

Zmanjšanje davka od dohodka, ki se uporablja za pomorščake

(d)

Zmanjšanje lokalnih davkov

(e)

Zmanjšanje registracijskih pristojbin

(f)

Pomoč za usposabljanje

(g)

Pomoč za prevoz tovornjakov od cest do morskih poti

(h)

Javno naročilo storitev ali postopek oddaje naročila

(i)

Različne pomoči na socialni podlagi

(j)

Drugo, (prosimo, opišite): …

2.   Upravičenost

V zvezi z (a), (b), (c), (d), (e), (f) in (g).

2.1   Kakšna so merila o izpolnjevanju pogojev za družbe?

2.2   Kakšna so merila o izpolnjevanju pogojev za čolne, predvsem, ali je izobešanje pomorske zastave obvezno?

2.3   Če je to primerno, kakšna so merila o izpolnjevanju pogojev za pomorščake?

2.4   Navedite seznam upravičenih dejavnosti:

2.5   Predvsem, ali ureditev zadeva

dejavnosti vleke?

dejavnosti poglabljanja dna?

2.6   Kateri omejitveni ukrepi so sprejeti za preprečitev vpliva na druge dejavnosti iste družbe?

2.7   V zvezi s (h): kakšne so obveznosti javnih služb, metoda izračuna nadomestil, različne ponudbe, predložene v razpisnem postopku, in razlogi za izbor določene družbe?

2.8   V zvezi z (i): Katere so zadevne proge in skupine uporabnikov ter pogoji za dodelitev posameznih subvencij?

3.   Intenzivnost pomoči

V zvezi z (a):

3.1   Kolikšne so stopnje, ki se uporabljajo pri izračunu obdavčljivega dohodka na 100 neto ton?

Do 1 000 neto ton: …

od 1 001 do 10 000 neto ton: …

od 10 001 do 20 000 neto ton: …

več kakor 20 001 neto ton: …

3.2   Ali morajo družbe voditi ločeno računovodstvo, če opravljajo dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč, in dejavnosti, ki jih ne?

3.3   Kako se obravnavajo skupine družb in transakcije znotraj skupin?

V zvezi z (b), (c), (d) in (e):

3.4   Kolikšna je intenzivnosti pomoči bodisi v smislu odstotka socialnih/davčnih prispevkov bodisi davkov ali dajatev, ki se po predpisih uporabljajo za pomorščaka ali lastnika ladje? … %

3.5   Na kolikšno absolutno višino so ti prispevki, dajatve ali davki omejeni?

3.6   V zvezi s (f): Kolikšna je intenzivnosti pomoči v smislu stroškov usposabljanja ali plače udeleženca usposabljanja?

3.7   V zvezi z (g): Kolikšen je znesek pomoči na prevoženi tonski kilometer? …

3.8   V zvezi z (i): Kolikšen je znesek posameznih subvencij? …

DEL III.12.d. SIS (70)

O POMOČI ZA KOMBINIRANI PREVOZ

Ta obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev katere koli individualne pomoči ali sheme pomoči za kombinirani prevoz. Uporabiti ga je treba tudi za individualno pomoč, ki se priglasi Organu zaradi pravne varnosti.

1.   Vrsta sheme pomoči ali ukrepa

Ali se shema pomoči ali individualni ukrep nanaša na:

1.1   pridobitev opreme za kombinirani prevoz?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, opišite upravičena sredstva:

1.2   gradnjo infrastrukture, povezane s kombiniranim prevozom?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, opišite ukrep:

1.3   odobritev nepovratnih subvencij za zmanjšanje stroškov dostopa do storitev kombiniranega prevoza?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, navedite študijo, ki utemeljuje ta ukrep:

1.4   Drugo:

2.   Upravičeni stroški

2.1   Ali so ladijski zabojniki (ISO 1) upravičeni do pomoči v okviru sheme?

Da

Ne

2.2   Ali so vagoni in lokomotive upravičeni do pomoči v okviru sheme?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, navedite upravičence:

2.3   Ali se upravičeni elementi uporabljajo izključno za dejavnosti kombiniranega prevoza?

Da

Ne

2.4   Drugi upravičeni stroški v okviru individualne pomoči ali sheme:

3.   Intenzivnost pomoči

3.1   Ali je intenzivnost pomoči za opremo za kombinirani prevoz večja od 30 % upravičenih stroškov?

Da

Ne

3.2   Ali je intenzivnost pomoči za infrastrukturo za kombinirani prevoz večja od 50 % upravičenih stroškov?

Da

Ne

Če je tako, prosimo, navedite dokazne listine, ki to potrjujejo:

V zvezi s subvencijami za stroške dostopa do storitev kombiniranega prevoza, prosimo, navedite študijo, ki utemeljuje načrtovano intenzivnost pomoči.


(1)  V skladu s členom 1(f) dela II Protokola 3 k Nadzoru in soglasju sodišča pomeni „nezakonita pomoč“ novo pomoč, ki začne veljati v nasprotju s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču.

(2)  Sekundarni cilj je cilj, za katerega je pomoč, poleg primarnega cilja, izključno namensko rezervirana. Na primer, shema, za katero je primarni cilj raziskave in razvoj, lahko ima za sekundarni cilj mala in srednje velika podjetja (MSP), če je pomoč namensko rezervirana izključno MSP. Sekundarni cilj je lahko tudi sektorski, če gre, na primer, za shemo raziskav in razvoja v jeklarskem sektorju.

(3)  Prosimo, navedite sektor v točki 4.2.

(4)  „Individualna pomoč“ v skladu s členom 1(e) v delu II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču pomeni pomoč, ki ni odobrena na podlagi sheme pomoči, in pomoč, ki jo je treba uradno prijaviti, dodeljeno na podlagi sheme pomoči.

(5)  UL L 10, 13.1.2001, str. 33. Spremembe, ki jih vsebuje Uredba Komisije (ES) št. 364/2004 glede povečanja področja uporabe za vključitev pomoči za raziskave in razvoj (UL L 63, 28.2.2004, str. 22) začnejo veljati šele, ko se ta uredba vključi v Sporazum EGP.

(6)  UL L 266, 3.10.2002, str. 56 in Dopolnilo EGP št. 49, cf. točka 1f Priloge XV k Sporazumu EGP.

(7)  UL L 10, 13.1.2001, str. 20. Spremembe, ki jih vsebuje Uredba Komisije (ES) št. 363/2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje UL L 63, 28.2.2004, str. 20 začnejo veljati šele, ko se ta uredba vključi v Sporazum EGP.

(8)  UL L 266, 3.10.2002, str. 56 in Dopolnilo EGP št. 49, cf. točka 1d Priloge XV k Sporazumu EGP.

(9)  UL L 337, 13.12.2002, str. 3 in UL L 349, 24.12.2002, str. 126.

(10)  UL L 257, 9.10.2003, str. 39 in Dopolnilo EGP št. 51, cf. točka 1g Priloge XV k Sporazumu EGP.

(11)  Priloga B Smernic nadzornega organa, poglavje 26A o večsektorsem okviru za regionalno pomoč, namenjeno večjim investicijskim projektom (še neobjavljeno).

(12)  NACE Rev.1.1 je statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti.

(13)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednjih podjetij UL L 124, 20.5.2003, str. 36 in Uredba Komisije (ES) št. 364/2004 z dne 25. februar 2004 o spremembi Uredbe št. 70/2001 glede povečanja področja uporabe za vključitev pomoči za raziskave in razvoj (UL L 63, 28.2.2004, str. 22), začneta veljati šele, ko sta vključena v Sporazum EGP.

(14)  Kot je opredeljeno v Smernicah Nadzornega organa EFTA, poglavje 16 (UL L 274, 26.10.2000 in Dopolnilo EGP št. 48).

(15)  UL L 266, 3.10.2002 in Dopolnilo EGP št. 49, cf. točka 1f Priloge XV k Sporazumu EGP. Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 364/2004 glede povečanja področja uporabe za vključitev pomoči za raziskave in razvoj, ki bo začela veljati šele, ko bo vključena v Sporazum EGP.

(16)  UL L 266, 3.10.2002 in Dopolnilo EGP št. 49, cf. točka 1d Priloge XV k Sporazumu EGP. Uredba Komisije (ES) št. 68/2001 je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 363/2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje, ki bo začela veljati šele, ko bo vključena v Sporazum EGP.

(17)  UL L 257, 9.10.2003 in Dopolnilo EGP št. 51, cf. točka 1g Priloge XV k Sporazumu EGP.

(18)  Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L 10, 13.1.2001, str. 33). Ta uredba je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 364/2004 glede povečanja področja uporabe za vključitev pomoči za raziskave in razvoj (UL L 63, 28.2.2004, str. 22). Veljati začne šele, ko se vključi v Sporazum EGP.

(19)  UL L 266, 3.10.2002 in Dopolnilo EGP št. 49, cf. točka 1f Priloge XV k Sporazumu EGP.

(20)  Ta točka začne veljati šele, ko bo Uredba Komisije (ES) št. 364/2004 glede povečanja področja uporabe za vključitev pomoči za raziskave in razvoj, vključena v Sporazum EGP.

(21)  Ta opis mora odražati, kako nameravajo organi zagotoviti skladnost s točko 25.4.(10)-(12) Smernic Nadzornega organa EFTA, poglavje 25 o nacionalni regionalni pomoči (UL L 111, 29.4.1999 in Dopolnilo EGP, št. 18), kakor je bilo spremenjeno v UL L 274, 26.10.2000 in Dopolnilu EGP, št. 26.

(22)  UL L 266, 3.10.2002 in Dopolnilo EGP št. 49, cf. točka 1f Priloge XV k Sporazumu EGP.

(23)  Uredba Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 pri pomoč za usposabljanje, UL L 10, 13.1.2001, str. 20. Spremembe iz Uredbe Komisije (ES) št. 363/2004 (UL L 63, 28.2.2004, str. 20) začnejo veljati šele, ko se ta uredba vključi v Sporazum EGP.

(24)  UL L 266, 3.10.2002 in Dopolnilo EGP št. 49, cf. točka 1d Priloge XV k Sporazumu EGP.

(25)  UL L 266, 3.10.2002 in Dopolnilo EGP št. 49, cf. točka 1d Priloge XV k Sporazumu EGP.

(26)  Uredba Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za zaposlovanje (UL L 337, 13.12.2002, str. 3 in UL L 349, 24.12.2002, str. 126).

(27)  UL L 257, 9.10.2003 in Dopolnilo EGP št. 51, cf. točka 1g Priloge XV k Sporazumu EGP.

(28)  Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja, kot je vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 88/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 266, 3.10.2002 in Dopolnilo EGP št. 49), prim. točka 1f Dodatka XV k Sporazumu EGP. Spremembe, ki jih vsebuje Uredba Komisije (ES) št. 364/2004 glede povečanja področja uporabe za vključitev pomoči za raziskave in razvoj (UL L 63, 28.2.2004, str. 22) začnejo veljati šele, ko bo Uredba vključena v Sporazum EGP.

(29)  UL L 266, 3.10.2002 in Dopolnilo EGP št. 49, cf. točka 1f Priloge XV k Sporazumu EGP.

(30)  UL L 257, 9.10.2003 in Dopolnilo EGP št. 51, cf. točka 1g Priloge XV k Sporazumu EGP.

(31)  Smernice Nadzornega organa EFTA, poglavje 25 o nacionalni regionalni pomoči (UL L 111, 29.4.1999 in Dopolnilo EGP št. 18, kakor je bil spremenjen v UL L 274, 26.10.2000 in z Dopolnilom EGP št. 26).

(32)  Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L 10, 13.1.2001, str. 33), kakor je vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 88/2002 z dne 25. junija 2002, (UL L 266, 3.10.2002 in Dopolnilo EGP št. 49, prim. točka 1f Dodatka XV k Sporazumu EGP). Spremembe, ki jih vsebuje Uredba Komisije (ES) št. 364/2004 glede povečanja področja uporabe za vključitev pomoči za raziskave in razvoj (UL L 63, 28.2.2004, str. 22), začnejo veljati šele, ko bo uredba vključena v Sporazum EGP.

(33)  Uredba Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti za državno pomoč za zaposlovanje (UL L 337, 13.12.2002, str. 3, in UL L 349, 24.12.2002, str. 126), kakor je vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 83/2003 z dne 20. junija 2003 (UL L 257, 9.10.2003 in Dopolnilo EGP št. 51, prim. točka 1g Dopolnila XV k Sporazumu EGP).

(34)  Sklep kolegija Nadzornega organa EFTA št. 263/02/COL z dne 18. decembra 2002 za uvedbo poglavja 26A o „Večsektorskem okviru za regionalno pomoč za večje investicijske projekte“.

(35)  To je treba razumeti v smislu točke 4(1) Smernic Nadzornega organa EFTA, poglavje 25, o nacionalni regionalni pomoči (UL L 111, 29.4.1999 in Dopolnilo EGP št. 18), v skladu s katerimi je „cilj regionalne pomoči zagotoviti bodisi produktivno naložbo (začetno naložbo) ali ustvariti delovna mesta, ki so povezana z naložbo. Torej ta metoda ne daje prednosti niti dejavniku kapitala niti dejavniku delovne sile“.

(36)  Znesek posojila kot odstotek ali delež naložbe, ki izpolnjuje pogoje za odobritev podpore.

(37)  Nadomestna naložba se razvršča kot pomoč za tekoče poslovanje in zato ne sodi k začetnim naložbam.

(38)  Kot je opredeljeno v Smernicah Nadzornega organa EFTA, poglavje 16 o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL L 274, 26.10.2000 in Dopolnilo EGP št. 48).

(39)  V transportnem sektorju izdatkov za nakup transportne opreme ni mogoče vključiti v enoten nabor odhodkovnih postavk. Ti odhodki ne izpolnjujejo pogojev za začetno naložbo.

(40)  Ta bi moral izražati način, kako nameravajo organi zagotoviti skladnost s točko 25.4(6)–(9) Smernic Nadzornega organa EFTA, poglavje 25 o nacionalni regionalni pomoči (UL L 111, 29.4.1999).

(41)  Ta bi moral izražati način, kako nameravajo organi zagotoviti skladnost s točko 25.4(10)–(12) Smernic Nadzornega organa EFTA, poglavje 25 o nacionalni regionalni pomoči (UL L 111, 29.4.1999).

(42)  Število delovnih mest ustreza številu letnih enot dela (ALU), tj. številu oseb, zaposlenih s polnim delovnim časom v enem letu, pri čemer sta delo s skrajšanim delovnim časom in sezonsko delo ulomki števila ALU.

(43)  Ta opis bi moral izražati način, na katerega nameravajo organi oblasti zagotoviti, da se pomoč dodeli le v zvezi z dodatnimi stroški za prevoz blaga znotraj državnih meja, da se izračuna na podlagi najgospodarnejše oblike prevoza in najkrajše poti med krajem proizvodnje ali predelave in trgi ter da se ne more dodeliti za prevoz proizvodov podjetij brez alternativne lokacije.

(44)  Z izjemo tirnih vozil v smislu iz člena 4(5) Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 (UL L 10, 13.1.2001, str. 33), kot je vključena v Sporazum EGP s Sklepom EGP Skupnega odbora EGP št. 88/2002 z dne 25. junija 2002. Spremembe iz Uredbe Komisije (ES) št. 364/2004 glede povečanja področja uporabe za vključitev pomoči za raziskave in razvoj (UL L 63, 28.2.2004, str. 22) začnejo veljati šele, ko bo uredba vključena v Sporazum EGP.

(45)  V smislu Priloge B Smernic Nadzornega organa EFTA, poglavje 26A o večsektorskem okviru za regionalno pomoč za velike naložbene projekte (še neobjavljeno).

(46)  V smislu Priloge D Smernic Nadzornega organa EFTA, poglavje 26A o večsektorskem okviru za regionalno pomoč za velike naložbene projekte (še neobjavljeno).

(47)  V skladu s Smernicami Nadzornega organa EFTA, poglavje 26A o večsektorskem okviru za regionalno pomoč za velike naložbene projekte, „morajo države EFTE priglasiti vsak primer regionalne investicijske pomoči, če je predlagana pomoč višja od največje dovoljene pomoči, ki jo investicija lahko prejme v okviru obsega in pravil, določenih v točki 26A.3.(1)“.

(48)  Za pomoč, dodeljeno izven odobrenih shem, mora država Efte zagotoviti podatke, v katerih so navedeni ugodni učinki pomoči na zadevno področje, ki je bilo pomoč prejelo.

(49)  Smernice Nadzornega organa EFTA, poglavje 26A o večsektorskem okviru za regionalno pomoč za velike naložbene projekte (še ni objavljeno v UL, a je na voljo na spletni strani Organa).

(50)  Smernice Nadzornega organa EFTA, poglavje 14 o državni pomoči za raziskave in razvoj (UL L 245, 26.9.1996, Dopolnilo EGP št. 43) in poznejše spremembe (UL C 293, 28.11.2002, Dopolnilo EGP št. 59).

(51)  Uredba ES št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L 10, 13.1.2001, str. 33). Ta skupinska izjema je bila vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 88/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 266, 3.10.2002, str. 56). Spremembe, ki jih vsebuje Uredba Komisije ES št. 364/2004 z dne 25.2.2004, začnejo veljati šele, ko bo uredba vključena v Sporazum EGP.

(52)  Smernice Nadzornega organa EFTA, poglavje 14 o državni pomoči za raziskave in razvoj (UL L 245, 26.9.1996, Dopolnilo EGP št. 43) in poznejše spremembe, (UL C 293, 28.11.2002, Dopolnilo EGP št. 59).

(53)  Uredba ES št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L 10, 13.1.2001, str. 33). Ta skupinska izjema je bila vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 88/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 266, 3.10.2002, str. 56). Spremembe, ki jih vsebuje Uredba Komisije ES št. 364/2004 z dne 25.2.2004, začnejo veljati šele, ko bo uredba vključena v Sporazum EGP.

(54)  Smernice Nadzornega organa EFTA, poglavje 16 o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, (UL L 274, 26.10.2000, Dopolnilo EGP št. 48).

(55)  Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti, ki jo je objavil Statični urad Evropskih skupnosti.

(56)  Smernice Nadzornega organa EFTA, poglavje 16 o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, (UL L 274, 26.10.2000, Dopolnilo EGP št. 48).

(57)  Smernice Nadzornega organa EFTA, poglavje 16 o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, (UL L 274, 26.10.2000, Dopolnilo EGP št. 48).

(58)  Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti, ki jo je objavil Statični urad Evropskih skupnosti.

(59)  Smernice Nadzornega organa EFTA, poglavje 16 o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, (UL L 274, 26.10.2000, Dopolnilo EGP št. 48).

(60)  V zvezi s tem glej Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o nekaterih pravnih vidikih kinematografskih in drugih avdiovizualnih del, (UL C 43, 16.2.2002, str. 6).

(61)  Smernice državne pomoči nadzornega organa EFTA, poglavje 15 o pomoči za varstvo okolja, (UL L 21, 24.1.2002, Dopolnilo EGP št. 6).

(62)  Uredba št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja, (UL L 10, 13.1.2001, str. 33). Ta skupinska izjema je bila vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 88/2002 z dne 25. junija 2002, (UL L 266, 3.10.2002, str. 56). Spremembe, ki jih vsebuje Uredba Komisije (ES) št. 364/2002 z dne 25.2.2004 začnejo veljati šele, ko bo ta uredba vključena v Sporazum EGP.

(63)  Smernice državne pomoči Nadzornega organa EFTA, poglavje 10A o državni pomoči in rizičnem kapitalu, (UL L 140, 30.5.2002, Dopolnilo EGP št. 27).

(64)  Obrazec za dodatne informacije.

(65)  Smernice Nadzornega organa EFTA, poglavje 16 o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, (UL L 274, 26.10.2000, Dopolnilo EGP št. 26).

(66)  Smernice državne pomoči Nadzornega organa EFTA, poglavje 30 o pomoči za letalski sektor, (UL L 124, 23.5.1996, Dopolnilo EGP št. 48).

(67)  Obrazec za dodatne informacije.

(68)  Obrazec za dodatne informacije.

(69)  Smernice državne pomoči Nadzornega organa EFTA, poglavje 24A o pomoči za pomorski promet, kakor je bilo nazadnje spremenjeno s Sklepom Kolegija 62/04/COL (še ni objavljeno).

(70)  Obrazec za dodatne informacije.


PRILOGA II

POENOSTAVLJENI OBRAZEC ZA PRIGLASITEV

Ta obrazec se lahko uporablja za postopek poenostavljene priglasitve v skladu s členom 4(2) Nadzornega organa EFTA Odločba št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 o izvajanju Dela II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču.

1.   Že odobrena shema pomoči (1)

1.1   Številka pomoči, ki jo je določil Organ: …

1.2   Naziv: …

1.3   Datum odobritve [sklic na pismo Organa]: …

1.4   Objava v Uradnem listu Evropske unije: …

1.5   Primarni cilj (prosimo, navedite enega): …

1.6   Pravna podlaga: …

1.7   Skupni proračun: …

1.8   Trajanje: …

2.   Instrument, ki ga je treba priglasiti

Novi proračun (prosimo, navedite skupni in letni proračun v ustrezni nacionalni valuti: …

Novo trajanje (prosimo, navedite začetni datum, od katerega se pomoč lahko odobri, in datum, do katerega se lahko odobri): …

Poostritev meril (prosimo, naznačite, če sprememba zadeva zmanjšanje intenzivnosti pomoči ali upravičenih stroškov, in navedite podrobnosti): …

Prosimo, priložite kopijo (ali spletni naslov) ustreznih izvlečkov končnega besedila ali besedil pravne podlage.


(1)  Če je shema pomoči že večkrat priglašena Komisiji, prosimo, navedite podrobne podatke o zadnji popolni priglasitvi, ki jo je Komisija potrdila.


PRILOGA III A

STANDARDIZIRANA OBLIKA POROČILA ZA OBSTOJEČO DRŽAVNO POMOČ

Zaradi poenostavitve, racionalizacije in izboljšanja celotnega sistema poročanja o državni pomoči se nadomesti sedanji standardizirani postopek z vsakoletnim prilagajanjem. Organ vsako leto do 1. marca pošlje državam EFTE vnaprej pripravljeno razpredelnico, ki vsebuje podrobne informacije o vseh obstoječih shemah pomoči in individualnih pomočeh. Države EFTE vrnejo Organu razpredelnice v elektronski obliki do 30. junija zadevnega leta. To bo Organu omogočilo, da objavi podatke o državni pomoči v letu t za poročevalno obdobje t-1 (1).

Organ predhodno izpolni vnaprej pripravljeno razpredelnico na podlagi podatkov, predloženih v času odobritve pomoči. Države EFTE preverijo in po potrebi popravijo podatke o vsaki shemi in individualni pomoči ter dodajo letne izdatke za zadnje leto (t-1). Države EFTA navedejo tudi sheme, ki so se iztekle ali v zvezi s katerimi so ustavljena vsa plačila ter ali se shema sofinancira iz sredstev, ki izhajajo iz sodelovanja držav EFTA v programih Skupnosti.

Informacije, kakršni so cilji pomoči, sektor, ki mu je pomoč namenjena, itd. se nanašajo na čas odobritve pomoči in ne na končne upravičence do pomoči. Na primer, primarni cilj sheme, ki je v času odobritve pomoči namenjena izključno malim in srednje velikim podjetjem, je pomoč malim in srednje velikim podjetjem. Vendar se drugačna shema, v okviru katere se vsa pomoč na koncu dodeli malim in srednje velikim podjetjem, ne obravnava kot taka, če je shema v času odobritve pomoči odprta za vsa podjetja.

Razpredelnica vsebuje naslednje parametre. Parametre 1–3 in 6–12 predhodno vnese Organ in preverijo države EFTE.

(1)

Naziv

(2)

Številka pomoči

(3)

Vse prejšnje številke pomoči (npr. po podaljšanju sheme)

(4)

Iztek

Države EFTE navedejo tiste sheme, ki so se iztekle ali v zvezi s katerimi so ustavljena vsa plačila.

(5)

Sofinanciranje

Čeprav je financiranje, ki izhaja iz sodelovanja držav EFTA v programih Skupnosti, izključeno, mora skupna državna pomoč za vsako od držav EFTA vsebovati ukrepe pomoči, ki so sofinancirani s sredstvi, ki izhajajo iz sodelovanja držav EFTA v programih Skupnosti. Da bi ugotovili, katere sheme se sofinancirajo, in ocenili, kolikšen je delež te pomoči v razmerju do skupne državne pomoči, države EFTE navedejo, ali se shema sofinancira ali ne in če se, odstotek sofinancirane pomoči. Če to ni mogoče, se navede ocena skupnega zneska pomoči, ki se sofinancira.

(6)

Sektor

Sektorska klasifikacija temelji pretežno na [trimestni ravni] NACE (2).

(7)

Primarni cilj

(8)

Sekundardni cilj

Sekundarni cilj je cilj, ki mu je bila (poleg primarnega cilja) pomoč (ali znatni del pomoči) izključno namenjena v času odobritve pomoči. Na primer, sekundarni cilj sheme, katere primarni cilj je raziskovanje in razvoj, so lahko mala in srednje velika podjetja, če je pomoč namenjena izključno malim in srednje velikim podjetjem. Sekundarni cilj drugačne sheme, za katero so primarni cilj mala in srednje velika podjetja, sta lahko usposabljanje in zaposlovanje, če je pomoč v času odobritve namenjena usposabljanju v višini x % in zaposlovanju v višini y %.

(9)

Regija ali regije

Pomoč se lahko v času odobritve nameni izključno določenim regijam ali skupini regij. Kadar je to primerno, je treba razlikovati med regijami člena 61(3)(a) in regijami člena 61(3)(c). Če je pomoč namenjena eni regiji, je to treba navesti na ravni NUTS (3) II.

(10)

Vrsta instrumenta ali instrumentov pomoči

Razlikovati je treba šest vrst (subvencija, zmanjšanje davkov/izvzetje, kapitalska udeležba, ugodno posojilo, odlog plačila davkov, jamstvo).

(11)

Opis instrumenta pomoči v nacionalnem jeziku

(12)

Vrsta pomoči

Razlikovati je treba tri vrste: shema, individualna pomoč na podlagi sheme in individualna pomoč, ki se dodeli zunaj sheme (pomoč ad hoc).

(13)

Izdatki

Praviloma je treba številčne podatke izraziti v smislu dejanskih izdatkov (ali dejanskega izpada prihodkov, če gre za davčne izdatke). Če plačil ni na voljo, se navedejo odobrene pravice za prevzem obveznosti ali odobrena proračunska sredstva in se kot taka označijo. Ločeni številčni podatki se navedejo za vsak instrument pomoči v okviru sheme pomoči ali individualne pomoči (npr. za subvencijo, ugodno posojilo itd.). Številčni podatki se izrazijo v nacionalni valuti, ki se uporablja v času poročevalnega obdobja. Izdatki se navedejo za t-1, t-2, t-3, t-4 in t-5.


(1)  t je leto, v katerem se podatki zahtevajo.

(2)  NACE Rev.1.1 je statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti.

(3)  NUTS je nomenklatura statističnih teritorialnih enot za statistične namene v Skupnosti.


PRILOGA III B

INFORMACIJE, KI JIH MORA VSEBOVATI LETNO POROČILO, KI GA JE TREBA PREDLOŽITI ORGANU

Poročila je treba predložiti v računalniški obliki. Vsebovati morajo naslednje informacije:

1.

Naziv sheme pomoči, številko pomoči, ki jo je določil Organ, in sklic na Odločbo Organa.

2.

Izdatki. Številčne podatke je treba izraziti v eurih ali, če je to primerno, v nacionalni valuti. Če gre za davčne izdatke, je treba poročati o letnih davčnih izgubah. Če natančni številčni podatki niso na voljo, se lahko navede ocena teh izgub. V zvezi z zadevnim letom za vsak instrument pomoči v okviru sheme (npr. za subvencijo, ugodno posojilo itd.) ločeno navedite:

2.1

predvidene zneske, (ocenjene) davčne izgube ali druge izpade prihodkov, podatke o jamstvih itd. v zvezi z novim projektom, ki prejema pomoč. Če gre za garancijske sheme, je treba navesti skupni znesek izdanih jamstev;

2.2

dejanska plačila, (ocenjene) davčne izgube ali druge izpade prihodkov, podatke o jamstvih itd. v zvezi z novimi in tekočimi projekti. Če gre za garancijske sheme, je treba navesti: skupni znesek vseh danih jamstev, premijski dohodek, vračila, izplačane odškodnine in poslovne rezultate izvajanja sheme v zadevnem letu;

2.3

število projektov in/ali podjetij, ki prejemajo pomoč;

2.4

ocenjeni skupni znesek:

pomoči, odobrene za dokončni umik ribiških plovil v tretje države,

pomoči, odobrene za začasno opustitev ribolovnih dejavnosti,

pomoči, odobrene za obnovo ribiških plovil,

pomoči, odobrene za posodobitev ribiških plovil,

pomoči, odobrene za nakup rabljenih plovil,

pomoč, odobreno za socialno-ekonomske ukrepe,

pomoči, odobrene za nadomestitev škode, ki jo povzročijo naravne nesreče ali izjemni dogodki,

pomoči, odobrene najbolj oddaljenim regijam,

pomoči, ki se financira z davku podobnimi dajatvami,

2.5

regionalno razčlenitev zneskov iz točke 2.1 na regije, ki so opredeljene kot regije iz cilja 1, in druga območja.

3.

Druge informacije in opombe.