12.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/1

(1)

Decembra 1993 so bili z Uredbo Sveta (ES) št. 3386/93 (2) („prvotna preiskava“) uvedeni dokončni protidampinški ukrepi na uvoz mrtvopečenega (sintranega) magnezijevega oksida („MMO“ ali „zadevni izdelek“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Ti ukrepi so bili v obliki najnižje uvozne cene.

(2)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa so bili ti protidampinški ukrepi februarja 2000 z Uredbo Sveta (ES) št. 360/2000 (3) ohranjeni.

(3)

Po vmesnem pregledu je Svet z Uredbo (ES) št. 986/2003 (4) spremenil obliko veljavnih protidampinških ukrepov, tako da je bila najnižja cena ohranjena, pod posebnimi pogoji pa je bila za vse ostale primere uvedena 63,3 % dajatev ad valorem.

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih protidampinških ukrepov na uvoz MMO s poreklom iz LRK (5) so službe Komisije novembra 2004 prejele zahtevek za pregled teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek je v imenu proizvajalcev Skupnosti vložil Eurométaux (v nadaljevanju „proizvajalci vložniki“), ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje MMO v Skupnosti.

(6)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti teh ukrepov damping in škoda za industrijo Skupnosti verjetno nadaljevala ali ponovno pojavila. Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da so obstajali zadostni dokazi za začetek pregleda, zato je uvedla preiskavo (6) v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Službe Komisije so o začetku pregleda uradno obvestile proizvajalce Skupnosti vložnike, druge proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike v LRK (v nadaljevanju „kitajski izvozniki“), uvoznike, trgovce, uporabnike in njihova združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike vlade države izvoznice.

(8)

Službe Komisije so poslale vprašalnike vsem navedenim strankam ter tistim, ki so se javili v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(9)

Službe Komisije so dale vsem neposredno zadevnim strankam tudi možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(10)

Zaradi pričakovanega velikega števila proizvajalcev izvoznikov v LRK in uvoznikov zadevnega izdelka je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če je, da bi izbrala vzorec, so službe Komisije poslale obrazce za vzorčenje, v katerih je moral vsak proizvajalec izvoznik in zadevni uvoznik navesti posebne informacije o svojem povprečnem obsegu prodaje ter cenah. Noben proizvajalec izvoznik ni izpolnil vprašalnika, izpolnjene vprašalnike je Komisija prejela le od treh uvoznikov. Zato je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno.

(11)

Komisija je vprašalnike poslala tudi proizvajalcem v možnih primerljivih državah, namreč v Braziliji, Kanadi in Turčiji, ki so jih službe Komisije poznale.

(12)

Vsi proizvajalci Skupnosti vložniki so izpolnili vprašalnike. Vprašalnika ni izpolnil noben kitajski proizvajalec izvoznik in noben uvoznik. Dva uvoznika pa sta pisno izrazila svoji stališči. En uporabnik je le delno izpolnil vprašalnik.

(13)

Službe Komisije so poiskale in preverile vse informacije, ki so bile po njihovem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga, škode in interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(14)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovnega pojava dampinga je zajela obdobje od 1. januarja 2004 do 31. decembra 2004 (v nadaljevanju „OP“). Proučevanje trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode, je potekalo od 1. januarja 2000 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(15)

Zadevni izdelek je enak kot izdelek iz prejšnje preiskave, ki je privedla do uvedbe trenutno veljavnih ukrepov, tj. naravni mrtvopečeni (sintran) magnezijev oksid s poreklom iz LRK, ki se uvršča pod oznako KN 2519 90 30.

(16)

MMO se predeluje iz magnezita, ki je naravno prisotni magnezijev karbonat. Za proizvodnjo MMO je treba magnezijev karbonat izkopati, drobiti, razvrstiti in žgati v peči pri temperaturi od 1 500 do 2 000 °C. Rezultat je MMO z vsebnostjo od 80 do 98 % MgO (magnezijevega oksida). Glavne nečistote v MMO so SiO2, Fe2O3, Al2O3, CaO in B2O3 (silicijev oksid, železov oksid, aluminijev oksid, kalcijev oksid in borov oksid). MMO se uporablja predvsem v industriji ognjevzdržnih materialov za pridobivanje oblikovanih in neoblikovanih ognjevzdržnih izdelkov. Čeprav obstajajo različne vrste zadevnega izdelka z različno vsebnostjo MgO, imajo vse vrste enake osnovne kemijske in fizikalne lastnosti ter uporabo in so zamenljive. Kot v prejšnji preiskavi je zato treba za namen te preiskave vse stopnje kakovosti in vrste MMO obravnavati kot en izdelek.

(17)

Tako kot prejšnje preiskave je tudi ta preiskava v zvezi s pregledom potrdila, da imajo izdelki, ki jih je izvozil LRK in izdelki, izdelani in prodani na domačem trgu LRK ter izdelki, ki so jih izdelali in prodali proizvajalci Skupnosti na trgu Skupnosti ter proizvajalci na domačem trgu primerljive države, enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter končno uporabo in se zato v skladu s členom 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(18)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je verjetno, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje dampinga.

(19)

Ker ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik niti uvoznik v Skupnosti, je morala proučitev temeljiti na informacijah, ki so jih službe Komisije pridobile iz drugih virov. V tem smislu in v skladu z določbami člena 18 osnovne uredbe so bile za določitev uvoznih količin in cen uporabljeni podatki Eurostata za osemmestne oznake KN, preverjene z drugimi viri.

(20)

Glede na podatke Eurostata je bilo ugotovljeno, da je bilo v OP iz LRK v Skupnost uvoženih 369 079 ton MMO, tj. približno 40 % potrošnje Skupnosti.

(21)

V OP prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepov je kitajski uvoz MMO v Skupnost znašal 260 967 ton, tj. 54 % potrošnje Skupnosti.

(22)

Treba je opomniti, da zaradi razširitve Skupnosti na 25 držav članic ni mogoče neposredno primerjati obsega izvoza in tržnih deležev izvoza iz prejšnjega in sedanjega pregleda zaradi izteka.

(23)

V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe so službe Komisije uporabile isto metodologijo kakor v prejšnji preiskavi. Treba je opozoriti, da je bila v prejšnji preiskavi določena 50-odstotna stopnja dampinga.

(24)

Za izračun normalne vrednosti se je upoštevalo dejstvo, da je za to preiskavo normalna vrednost za uvoz iz LRK v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe morala temeljiti na podatkih tretje države s tržnim gospodarstvom. V obvestilu o začetku je bila Turčija predvidena kot ustrezna tretja država s tržnim gospodarstvom. Nepovezan uvoznik je trdil, da Turčija ni ustrezna, ker je dostop do surovin v Turčiji težji kot v LRK: rudniki magnezita v Turčiji nimajo enakih naravnih prednosti kot v LRK, zato so stroški pridobivanja in predelave višji kot v kitajskih rudnikih. Isti uvoznik je tudi trdil, da je turški domači trg premajhen, da bi bil reprezentativen za kitajski trg. Ta uvoznik je menil, da sta Brazilija in Kanada primernejši možni tretji državi s tržnim gospodarstvom.

(25)

Službe Komisije so proučile, ali je Turčija, ki je bila v prejšnji preiskavi uporabljena kot tretja država s tržnim gospodarstvom, še vedno primerna izbira. Zlasti je bilo ugotovljeno, da so vsaj tri turške družbe proizvajale in prodajale MMO v Turčiji v znatnih količinah, pri čemer so konkurirale med seboj in z izvozniki iz drugih držav. V prvotni preiskavi se je obravnavalo vprašanje dostopa do surovin, ki naj bi bil lažji v LRK kot v Turčiji, predloženih pa ni bilo novih dokazov, ki bi spremenili sklep, da je Turčija ustrezna tretja država s tržnim gospodarstvom. Če bi se izkazalo, da take razlike obstajajo, bi jih lahko upoštevali tako, da bi se opravile potrebne prilagoditve. En turški proizvajalec je bil pripravljen sodelovati.

(26)

Upoštevan je bil tudi predlog, da se Brazilija in Kanada izbereta kot možni primerljivi državi, vprašalnike v zvezi s protidampingom pa je Komisija poslala vsem znanim proizvajalcem MMO v teh dveh državah. Vendar vprašalnikov ni izpolnil nihče in službe Komisije niso imele na voljo informacij glede prodajnih cen in stroškov proizvodnje MMO v Kanadi in Braziliji. Zato Brazilije in Kanade ni bilo več mogoče upoštevati kot primerljivih držav.

(27)

Zato je bilo sklenjeno, da se kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti uporabi Turčija.

(28)

V skladu s členom 2(4) osnovne uredbe se je proučilo, ali je proizvajalec iz Turčije na domačem trgu prodal zadosti zadevnega izdelka v običajnem poteku trgovine. Ker je bil obseg donosnih transakcij višji od 80 %, tehtana povprečna cena pa je bila višja od stroškov proizvodnje z dodanimi prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški, je bila normalna vrednost določena na podlagi tehtanih povprečnih cen, ki so bile dejansko plačane za zadevni izdelek na domačem turškem trgu. V skladu s členom 18 osnovne uredbe in ker noben kitajski izvoznik ni sodeloval, se je uporabila tehtana povprečna prodajna cena turškega proizvajalca, saj ni bilo na voljo informacij glede vrst izdelka, uvoženih v Skupnost iz LRK, ter informacij, ki bi pokazale, da se prodajni program, ki so ga kitajski izvozniki izvozili v Skupnost, in turška domača prodaja znatno razlikujeta.

(29)

Ker kitajski izvozniki niso sodelovali, je morala izvozna cena temeljiti na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Podatki Eurostata so bili izbrani kot ustrezna podlaga za določitev izvozne cene. Povprečne ravni cen po podatkih Eurostata so bile potrjene ob sklicevanju na informacije, ki jih je predložil en sodelujoči uporabnik.

(30)

Tehtana povprečna normalna vrednost se je v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno za MMO, obe franko tovarna.

(31)

Da bi zagotovili pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se upoštevale razlike v dejavnikih, ki so vplivali na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V zvezi s tem so bile opravljene prilagoditve za stroške za notranji in čezmorski prevoz, zavarovanje, obdelavo, nakladanje in druge tozadevne stroške.

(32)

V prejšnji preiskavi se je sprejelo dejstvo, da je dostop do surovin lažji v LRK kot v Turčiji. Ker ni bilo predloženih informacij, ki bi pokazale spremembo tega stanja, se je dovolil popravek, da bi se lahko upoštevala razlika v obsegu pridobivanja med državama. Uporabljena je bila enaka prilagoditev za normalno vrednost, kot se je uporabila v prejšnji preiskavi, in sicer zmanjšanje normalne vrednosti, ki ustreza 20 % stroškov pridobivanja, ugotovljenih za sodelujočega turškega proizvajalca.

(33)

Poleg tega je tako kot v prejšnji preiskavi veljalo, da je čistost surovin iz LRK večja kot pri turških surovinah. Ker ni bilo predloženih nobenih informacij, ki bi pokazali spremembo v zvezi s tem, je bila izvedena prilagoditev, ki ustreza 25 % stroškov proizvodnje, ugotovljenih za sodelujočega turškega proizvajalca, da so se upoštevale te razlike.

(34)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene je pokazala obstoj dampinga, pri čemer je stopnja dampinga enaka znesku, za katerega tako ugotovljena normalna vrednost presega ceno za izvoz v Skupnost. Ugotovljeno je bilo, da znaša stopnja dampinga kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti 35 %.

(35)

Po analizi obstoja dampinga v OP je bila proučeno tudi, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga. Ker noben kitajski proizvajalec izvoznik ni sodeloval in ker je bilo na voljo le malo javnih informacij o kitajski industriji MMO, spodnje sklepne ugotovitve temeljijo predvsem na razpoložljivih dejstvih, tj. na informacijah o tržni raziskavi, ki so jih predložili proizvajalci pritožniki ali so bile ugotovljene med preiskavo in ki so se zdele zanesljive, ter na podatkih Eurostata, japonski trgovinski statistiki ter podatkih US bureau of the Census (ameriškega statističnega urada).

(36)

Glede na zahtevo o pregledu zaradi izteka ukrepa imajo kitajski proizvajalci znatne neizkoriščene proizvodne zmogljivosti, saj imajo največje nahajališče magnezitne rude na svetu, ocenjeno na 1 300 milijonov ton. Celotna kitajska proizvodna zmogljivost za zadevni izdelek je ocenjena na okoli 3,5 milijona ton letno, kitajska domača potrošnja pa je ocenjena na okoli 1,2 do 1,5 milijona ton, izvoz pa na okoli 1 milijon ton letno. Iz tega lahko sklepamo, da bi lahko kitajski izvozniki svojo proizvodnjo hitro povečali.

(37)

Glede na podatke Eurostata so se izvozne cene kitajskega MMO v Skupnost med letom 2000 in OP v času veljavnosti ukrepov znižale za 10 %. Povprečna izvozna cena MMO je kljub temu ostala nad najnižjo uvedeno uvozno ceno.

(38)

Japonska in ZDA sta bili v obravnavanem obdobju dva glavna izvozna trga za kitajski MMO.

(39)

Med letom 2000 in OP se je kitajski izvoz na Japonsko zmanjšal za približno 7 %, z 20 054 JPY/tono na 19 513 JPY/tono, pri čemer se količine med letom 2000 in OP v glavnem niso spreminjale in so se gibale okoli 270 000 ton. Izvozne cene na Japonsko, izražene v EUR, so leta 2002 znašale 202 EUR/tono, v OP pa 145 EUR/tono.

(40)

Čeprav so bile izvozne cene na Japonsko še vedno višje od izvoznih cen v ES, pa so bile veliko bližje izvoznim cenam v ES na koncu obravnavanega obdobja kot na začetku. Zato je za kitajske izvoznike izvoz v ES v obravnavanem obdobju postal privlačnejši kot izvoz na Japonsko, kitajski izvozniki pa so dobili spodbudo, da začnejo v ES izvažati večje količine.

(41)

Med letom 2000 in OP so se cene kitajskega izvoza v ZDA znatno povišale, in sicer s 129 USD/tono na 208 USD/tono v OP, kar ustreza 140 EUR/tono oziroma 167 EUR/tono.

(42)

Glede na to veliko povišanje izvoznih cen v ZDA je treba opomniti, da so v obravnavanem obdobju vsi ameriški proizvajalci naravnega MMO postopoma prenehali s svojo dejavnostjo in tako je kitajski uvoz MMO prevladal na ameriškem trgu. Dejansko je uvoz v OP predstavljal okoli 82 % potrošnje mrtvopečenega magnezijevega oksida v ZDA.

(43)

S primerljivo visokimi cenami, zlasti glede na višjo raven cene izvoza v ZDA v primerjavi z ES, je postal ameriški trg v obravnavanem obdobju za kitajske izvoznike MMO privlačnejši. Vendar pa se izvozne količine MMO v ZDA med začetkom obravnavanega obdobja in OP na splošno niso povečale, in so še vedno znašale približno 340 000 ton letno. Torej se ne zdi verjetno, da bi kitajski izvozniki v bližnji prihodnosti še vedno znatno povečevali svoj obseg izvoza MMO v ZDA.

(44)

V vsakem primeru pa ni verjetno, da bi glede na znatne neizkoriščene zmogljivosti proizvajalcev v LRK tretje države lahko absorbirale povečanje kitajskega izvoza. Če bi bili ukrepi ukinjeni, bi dobili kitajski izvozniki spodbudo, da povečajo izvoz v Skupnost.

(45)

Ob upoštevanju dejstva, da noben kitajski proizvajalec izvoznik ni sodeloval v preiskavi, je analiza razvoja kitajskega izvoza v Skupnost v skladu s členom 18 temeljne uredbe temeljila na razpoložljivih dejstvih.

(46)

Trendi, ugotovljeni v obravnavanem obdobju, kažejo velike letne spremembe povprečnega obsega in cen na enoto kitajskega izvoza v Skupnost.

(47)

Kot je navedeno zgoraj, so se cene v obravnavanem obdobju na splošno znižale za 10 %, v zadnjih letih obravnavanega obdobja, med letoma 2001 in 2004, pa je prišlo do znatnega znižanja (– 24 %).

(48)

Kar zadeva obseg, je bilo zgoraj poudarjeno, da bi kitajski izvozniki dobili spodbudo, da še naprej povečujejo svoj obseg izvoza v EU glede na razpoložljivo neizkoriščeno zmogljivost in omejene možnosti povečanja izvoza v tretje države. Medtem ko se je uvoz v obravnavanem obdobju na splošno povečal, in sicer za 6 %, pa je v zadnjih letih obravnavanega obdobja prišlo do znatnega povečanja (+ 36 % med letoma 2001 in 2004).

(49)

Ker ni kazalnikov, da se trendi, ugotovljeni v zadnjih letih obravnavanega obdobja, ne bi nadaljevali, razpoložljive informacije kažejo, da je verjetno, da se bodo cene še znižale, obseg pa povečal. Dejansko bi se po pričakovanju kitajski izvoz v ES po vsej verjetnosti nadalje povečal na račun industrije Skupnosti, povedano drugače, po cenah trenutne ravni dampinške cene, ali celo po nižjih cenah, da bi tako ponovno pridobili tržni delež.

(50)

Kot je opisano v uvodni izjavi 73 Uredbe (ES) št. 360/2000, je treba poudariti tudi, da na kitajske izvozne cene in količine trenutno vpliva sistem izvoznih dovoljenj, ki so ga uvedli kitajski organi, in če bi bil ta sistem ukinjen, bi imeli kitajski izvozniki možnost povečati svoj obseg izvoza in znižati svojo izvozno ceno.

(51)

Preiskava je pokazala, da so kitajski izvozniki v OP nadaljevali s prodajo izdelkov po znatni stopnji dampinga. Ob upoštevanju, da ima Kitajska precejšnje neizkoriščene proizvodne zmogljivosti in bi lahko ES postal privlačnejši trg za kitajske izvoznike kot v preteklosti, obstaja v primerjavi z drugimi trgi velika verjetnost, da bi se damping nadaljeval v podobnem obsegu, če bi razveljavili obstoječe ukrepe. Obstaja tudi verjetnost, da se bi obseg dampinškega uvoza znatno povečal, njegova cena pa znižala, če bi obstoječe ukrepe razveljavili.

(52)

Med OP je bilo v Skupnosti pet proizvajalcev MMO. Preiskava je pokazala, da so trije proizvajalci Skupnosti vložniki in proizvajalci Skupnosti, ki so v celoti sodelovali, predstavljali 55 % proizvodnje MMO v Skupnosti in zato predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(53)

En proizvajalec ni sodeloval, vendar pa preiskavi ni nasprotoval. Izkazalo se je, da je ta proizvajalec integriran proizvajalec na koncu proizvodne verige, ki uporablja svojo proizvodnjo MMO izključno za interno potrošnjo.

(54)

Komisiji je bil znan še en proizvajalec, s katerim je bil v okviru tega postopka vzpostavljen stik. Družba ni izrazila svoje podpore niti ni nasprotovala postopku.

(55)

Za ugotovitev, ali je industrija Skupnosti utrpela škodo, ter določitev potrošnje in različnih gospodarskih kazalnikov, povezanih s stanjem industrije Skupnosti, je bilo proučeno, ali in v kakšni meri je potrebno v analizi upoštevati nadaljnjo uporabo proizvodnje podobnega izdelka industrije Skupnosti.

(56)

MMO se uporablja kot surovina pri proizvodnji ognjevzdržnih izdelkov v istih družbah ali se kot tak prodaja tretji stranki, povezani ali ne.

(57)

Za namen te preiskave je bila lastna poraba opredeljena kot proizvodnja, ki se je dobavljala za nadaljnjo predelavo znotraj iste skupine družb. V primeru lastne porabe sta prodaja ali prenos stroškov potekala po vrednosti prenosa, ki ni bila določena pod tržnimi pogoji, ali pa se je prodajalo družbi, ki ni mogla prosto izbirati dobavitelja. Zato je bilo treba lastno porabo ugotoviti glede na proizvedene količine in delež celotne prodaje, ki jo je predstavljala. V vseh drugih primerih se je štelo, da gre za prodajo na prostem trgu.

(58)

Za analizo škode je pomembno razlikovati med lastno porabo in prostim trgom, saj izdelki, namenjeni lastni uporabi, niso izpostavljeni neposredni konkurenci z uvozom. Nasprotno pa so izdelki, namenjeni prodaji na prostem trgu, neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka.

(59)

Da bi lahko kolikor je mogoče celovito prikazali razmere industrije Skupnosti, so bili podatki pridobljeni in analizirani za celotno dejavnost MMO, pozneje pa je bilo določeno, ali so izdelki namenjeni za lastno porabo ali za prosti trg.

(60)

Na podlagi preiskave je bilo ugotovljeno, da je bilo utemeljeno nekatere gospodarske kazalnike, povezane z industrijo Skupnosti, proučiti glede na celotno dejavnost, tj. tako za lastno porabo kot za prodajo na prostem trgu. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, denarni tok, naložbe, zmožnost zbiranja kapitala, zaloge, zaposlovanje, stroški dela in produktivnost so dejansko odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali je izdelek prenesen za nadaljnjo predelavo znotraj skupine družb ali pa se proda na prostem trgu.

(61)

Drugi gospodarski kazalniki, povezani z industrijo Skupnosti, so bili proučeni in ocenjeni glede na razmere, ki prevladujejo na prostem trgu, zlasti kjer obstajajo merljivi tržni pogoji in se prenos izvaja pod normalnimi tržnimi pogoji s prosto izbiro dobavitelja: obseg prodaje in prodajne cene ne trgu Skupnosti, obseg izvoza in cene. Glede na to so bili potrošnja, tržni deleži, rast, dobičkonosnost in donosnost naložb določeni na podlagi prodaje na prostem trgu.

(62)

Potrošnja Skupnosti je temeljila na skupnem obsegu prodaje industrije Skupnosti v Skupnosti, brez lastne porabe, uvoza iz LRK in uvoza iz drugih tretjih držav.

(63)

Na podlagi tega se je med obravnavnim obdobjem potrošnja skupnosti povečala za 32 %, in sicer s 693 145 ton v letu 2000 na 911 672 ton v OP. Razlog za to je bilo delno tudi okrevanje jeklarske industrije.

Tabela 1 –   Potrošnja Skupnosti

(64)

Za dopolnitev informacij, predloženih v zvezi s potrošnjo Skupnosti na prostem trgu, je bila izračunana tudi potrošnja za lastno porabo, ki je temeljila na preverjenih odgovorih industrije Skupnosti na vprašalnik in informacijah o trgu, ki so jih predložili proizvajalci vložniki. Ugotovljeno je bilo, da se je med obravnavanim obdobjem potrošnja za lastno porabo povečala za 12 %.

Tabela 2 –   Lastna poraba

(65)

Uvožene količine iz LRK se niso razvijale enako kot potrošnja Skupnosti. Najprej so se od leta 2000 do 2002 v povprečju zmanjšale za 25 %, nato pa med letom 2002 in OP povečale za 41 %. Na splošno se je v obravnavanem obdobju uvoz iz LRK povečal za 6 %, s 349 561 ton na 369 079 ton.

Tabella 3 –   Uvoz iz LRK

(66)

Tržni delež kitajskega uvoza, izraženega kot odstotek potrošnje Skupnosti na prostem trgu, se je zmanjšal s 50 % leta 2000 na 40 % v OP.

Tabela 4 –   Tržni delež uvoza iz LRK

(67)

Povprečna uvozna cena CIF meja Skupnosti iz LRK se je med letoma 2000 in 2002 povišala za 14 %, vendar pa se je med letom 2002 in OP zelo znižala, in sicer za 22 %. V celotnem obravnavanem obdobju se je cena znižala za 10 % in v OP znašala 140 EUR/tono.

Tabela 5 –   Povprečna uvozna cena iz LRK

(68)

Komisija je proučila, ali so proizvajalci izvozniki v zadevni državi v OP nelojalno nižali cene industrije Skupnosti. Da bi dosegli primerljivo raven cen, so bile cene proizvajalcev Skupnosti prilagojene na raven franko tovarna.

(69)

Na podlagi tega je ugotovljena stopnja nelojalno znižanih cen znašala 7,6 %.

(70)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je med obravnavanim obdobjem povečala za 11 %, kar je v določeni meri sledilo trendu potrošnje Skupnosti. Zmanjšanje proizvodnje za 3 odstotne točke leta 2002 je sovpadlo z zmanjšanjem potrošnje MMO na trgu Skupnosti.

Tabela 6 –   Obseg proizvodnje

(71)

Med obravnavnim obdobjem, med letoma 2000 in 2002, je proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti ostala stabilna, nato pa se je med letom 2002 in OP povečala za 3 %.

Tabela 7 –   Proizvodna zmogljivost

(72)

Med obravnavnim obdobjem se je izkoriščenost zmogljivosti razvijala enako kot proizvodnja Skupnosti in potrošnja. Izkoriščenost zmogljivosti se je med letoma 2000 in 2002 zmanjšala za 2 %, vendar pa se je po letu 2002 povečala, tako da se je v obravnavanem obdobju povečala za 7 %.

Tabela 8 –   Izkoriščenost zmogljivosti

(73)

Denarni tok je med obravnavnim obdobjem nihal. Vendar pa je na splošno ostal na isti ravni (– 1 %).

Tabela 9 –   Denarni tok

(74)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za okoli 23 %. Vendar pa so bile še naprej znatne in v OP predstavljale okoli 10 % celotnega prometa industrije Skupnosti.

Tabela 10 –   Naložbe

(75)

Ni bilo ugotovljeno, da bi imela industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju težave z zbiranjem kapitala.

(76)

Spodnja tabela kaže, da so se zaloge v obravnavanem obdobju znatno povečale, in sicer za 88 %. Vendar v absolutnem smislu to povečanje ni znatno.

(77)

Razmerje med obsegom zalog in obsegom proizvodnje, ki je leta 2000 dosegla 4 %, se je v OP povečalo na okoli 7 %.

Tabela 11 –   Zaloge

(78)

Po povečanju v višini 8 % med letoma 2000 in 2002 se je zaposlovanje leta 2003 in v OP zmanjšalo. Na splošno se je v obravnavanem obdobju zaposlovanje zmanjšalo za 4 %.

Tabela 12 –   Zaposlovanje

(79)

Zaradi povečanja proizvodnje in zmanjšanja obsega zaposlovanja se je v obravnavanem obdobju produktivnost povečala za 15 %.

Tabela 13 –   Produktivnost

(80)

V obravnavanem obdobju so se stroški dela postopoma povečali. Celotno povečanje med letom 2000 in OP je znašalo 32 %.

Tabela 14 –   Plače

(81)

Prodaja industrije Skupnosti nepovezanim strankam na trgu Skupnosti se je med letoma 2000 in 2003 zmanjšala za 9 %, vendar pa se je v OP povečala, tako da se je na splošno v obravnavanem obdobju povečala za 3 %.

Tabela 15 –   Prodaja industrije Skupnosti nepovezanim strankam

(82)

Med obravnavanim obdobjem so se povprečne prodajne cene, ki so prevladovale na prostem trgu MMO Skupnosti in jih je določila industrija Skupnosti, postopoma povišale. Celotno povišanje je med letom 2000 in OP znašalo 25 %.

Tabela 16 –   Prodajna cena industrije Skupnosti

(83)

Celotni tržni delež industrije Skupnosti se je od leta 2000 do OP zmanjšal s 26 % na 20 %.

Tabela 17 –   Tržni delež prodaje industrije Skupnosti

(84)

Medtem ko se je potrošnja Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala za 32 %, se je obseg prodaje industrije Skupnosti na prostem trgu povečal le za 3 %, tržni delež industrije Skupnosti na prostem trgu pa se je zmanjšal za 6 %. Pozitivnemu razvoju potrošnje Skupnosti torej ni sledilo ustrezno povečanje prodaje industrije Skupnosti.

(85)

V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost, izražena kot odstotek neto prodajne vrednosti nepovezanim strankam, razvijala na naslednji način:

Tabela 18 –   Dobičkonosnost

(86)

Dobičkonosnost industrije Skupnosti je sledila istemu trendu kot prodajne cene industrije Skupnosti. Po izgubah leta 2000 in ko je bil leta 2001 dosežen prag dobička, ko industrija Skupnosti ni ustvarila niti dobička niti izgub, je leta 2002 in v naslednjih letih ustvarila dobiček. Dobičkonosnost se je nato povečala s 3,9 % leta 2002 na 11,4 % v OP. Glavni razlog za to je bila preusmeritev na proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo. V obravnavanem obdobju je dobiček, ki ga je v povprečju ustvarila industrija Skupnosti, znašal 4,5 %.

(87)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček/izguba glede na neto knjigovodsko vrednost naložb, se je razvijala enako kot dobičkonosnost.

Tabela 19 –   Donosnost naložb

(88)

Izvoz MMO industrije Skupnosti je v obravnavanem obdobju nihal. Vendar pa je na splošno ostal na isti ravni tako v OP kot leta 2000 (rahlo zmanjšanje za 1 %). Ta izvoz je v OP še vedno predstavljal približno 40 % celotne proizvodnje industrije Skupnosti.

Tabela 20 –   Izvoz industrije Skupnosti

(89)

Obseg uvoza MMO v Skupnost iz držav, razen LRK, se je razvijal na naslednji način:

Tabela 21 –   Uvoz iz drugih tretjih držav

(90)

Celotni obseg uvoza MMO iz tretjih držav, razen iz LRK, se je v obravnavanem obdobju več kot podvojil, povečal se je namreč s 164 044 ton leta 2000 na 358 552 ton v OP. Glavni izvozniki v Skupnost so bili Avstralija, Severna Koreja, Turčija, Brazilija, Rusija in Južna Koreja.

(91)

Tržni delež uvoza s poreklom iz tretjih držav, razen iz LRK, se je v obravnavanem obdobju povečal za 15,6 odstotnih točk in znašal 39,3 %.

Tabela 22 –   Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav

(92)

Povprečne uvozne cene iz drugih tretjih držav so bile v OP višje od cen industrije Skupnosti, razen uvoznih cen iz Severne Koreje, Rusije in Južne Koreje. Treba je opomniti, da je uvoz zadevnega izdelka iz teh treh držav v obravnavanem obdobju predstavljal le 8,9 % vsega uvoza v Skupnost s skupnim tržnim deležem v Skupnosti v višini 7,1 % v primerjavi s tržnim deležem LRK v višini 40 %.

Tabela 23 –   Uvoz v Skupnost iz drugih tretjih držav – cene

(93)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da uvoz zadevnega izdelka iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju ni imel znatnega vpliva na gospodarsko stanje industrije Skupnosti.

(94)

Zaradi veljavnih ukrepov je industrija Skupnosti od leta 2000 delno okrevala. Hkrati s povečanjem celotne potrošnje Skupnosti je industriji Skupnosti uspelo povečati obseg prodaje in povišati cene. Tudi gospodarski dejavniki, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, dobičkonosnost, donosnost naložb ter produktivnost, so se razvijali pozitivno. Ti kazalniki kažejo, da si je industrija Skupnosti prizadevala izboljšati svojo konkurenčnost in bila pri tem uspešna, prodaja industrije Skupnosti v Skupnosti je bila namreč od leta 2002 dobičkonosna.

(95)

Po drugi strani pa je bil pri ostalih kazalnikih viden negativen razvoj: tržni delež industrije Skupnosti na prostem trgu in naložbe so se zmanjšale, medtem ko so se zaloge, stroški proizvodnje na enoto in stroški dela povečali. Kljub temu se lahko sklene, da se je na splošno stanje industrije Skupnosti v obravnavnem obdobju znatno izboljšalo, čeprav je industrija le delno okrevala. To okrevanje industrije Skupnosti je še vedno ogroženo, med drugim tudi zato, ker dampinški uvoz iz LRK povečuje pritisk na cene.

(96)

Glede na delno okrevanje industrije Skupnosti ni bilo mogoče ugotoviti, ali se škoda, ki jo je povzročil dampinški uvoz, nadaljuje. Zato je bilo proučeno, ali bi se s iztekom ukrepov škoda ponovno pojavila.

(97)

Pri proučevanju verjetnega vpliva na stanje industrije Skupnosti v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov, so se poleg zgoraj povzetih ugotovitev upoštevali številni dejavniki.

(98)

Primerjava med uvozom iz LRK in drugih tretjih držav v Skupnost je pokazala bistvene razlike v cenah. Uvozne cene iz drugih tretjih držav, razen uvoznih cen iz Rusije, Severne in Južne Koreje, so bile v obravnavanem obdobju višje od prodajnih cen industrije Skupnosti, povprečna cena dampinškega uvoza s Kitajske pa se je znižala za 10 %.

(99)

Relativno nizke cene uvoza iz Rusije, Severne in Južne Koreje so se v primerjavi s cenami kitajskega izvoza v ES znižale v manjši meri. Količine, uvožene iz teh držav, so v primerjavi s kitajskim uvozom ostale zelo majhne. Skupni tržni delež Rusije ter Severne in Južne Koreje je v OP znašal 7,1 %, kar je manj kot petina tržnega deleža LRK. Zato je gospodarski vpliv kitajskega uvoza MMO na trg Skupnosti močno prevladal nad vplivom uvoza iz Rusije ter Severne in Južne Koreje, pa nič ne kaže na to, da se bo to v prihodnosti spremenilo.

(100)

Kot je že podrobno opisano v uvodnih izjavah 45 do 50, obstaja v primeru prenehanja veljavnosti protidampinških ukrepov verjetnost, da bi se uvoz zadevnega izdelka iz LRK po dampinških cenah povečal, cene pa se bi zaradi naslednjih razlogov znižale:

(101)

Lahko se sklene, da se je zaradi velikega obsega kitajskega uvoza po nizkih in padajočih cenah povečal pritisk na trg MMO Skupnosti, kar bi se po vsej verjetnosti še okrepilo, če bi bili protidampinški ukrepi ukinjeni, saj bi se uvozne cene iz LRK verjetno znižale, izvoz pa se bi povečal. Zaradi povečanje uvoza iz LRK bi se po vsej verjetnosti tržni delež industrije Skupnosti še naprej zmanjševal, glede na podoben razvoj prodajnih cen industrije Skupnosti in dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju pa bi povečan pritisk na cene skoraj zagotovo povzročil zmanjšanje dobička industrije Skupnosti. Drugi kazalniki bi se po vsej verjetnosti ob izgubi prodaje industrije Skupnosti in njenim znatnim znižanjem cen razvijali negativno.

(102)

Poleg tega ni verjetno, da bi lahko drugi dejavniki povzročili škodo industriji Skupnosti. Cene pri uvozu iz drugih držav so bile bodisi višje kot pri uvozu iz LRK ali pa so bile zadevne količine veliko manjše in nič ne kaže, da bi se lahko to v prihodnosti spremenilo.

(103)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da bi ukinitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila ponovni pojav škode industriji Skupnosti zaradi dampinškega uvoza.

(104)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali bi bilo podaljšanje veljavnosti obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesi Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, kot so interes industrije Skupnosti, uvoznikov in trgovcev ter uporabnikov zadevnega izdelka.

(105)

Da bi ocenila verjeten učinek nadaljnje veljavnosti ali prenehanja veljavnosti ukrepov, je Komisija vse zgoraj navedene zainteresirane stranke zaprosila za informacije. Komisija je poslala vprašalnike 18 uvoznikom in 17 uporabnikom zadevnega izdelka. Na vprašalnik ni odgovoril noben uvoznik, čeprav sta dva izmed njiju pisno izrazila stališči. Od uporabnikov je le eden delno izpolnil vprašalnik.

(106)

Poudariti je treba, da je v prejšnji preiskavi veljalo, da sprejem ukrepov ni v nasprotju z interesi Skupnosti. Treba je opomniti tudi, da je trenutna preiskava dejansko drugi pregled zaradi izteka ukrepov, s katerim se proučijo razmere, v katerih protidampinški ukrepi že veljajo. Zato sta časovni okvir in narava trenutne preiskave omogočila oceno kakršnega koli negativnega vpliva obstoječih protidampinških ukrepov na zadevne stranke v preteklosti.

(107)

Na podlagi tega se je proučilo, ali kljub ugotovitvam o nadaljevanju dampinga in verjetnosti ponovnega pojava škode obstajajo nujni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da v tem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

(108)

Treba je opozoriti, da je bilo ugotovljeno, da se bo damping verjetno nadaljeval po visoki in naraščajoči stopnji dampinga, če se protidampinški ukrepi ne ohranijo, kar pa bi povzročilo poslabšanje stanja industrije Skupnosti, ki še vedno ni stabilno, industrija pa si še ni popolnoma opomogla. Po drugi strani pa bi nadaljevanje ukrepov moralo prispevati k popolnem okrevanju industrije Skupnosti in izogibanju nadaljnji škodi. Prizadevanja industrije Skupnosti za racionalizacijo svoje proizvodnje in povečanje dobičkonosnosti ter dobiček, ki ga je industrija Skupnosti ustvarila v zadnjih treh letih obravnavanega obdobja, tudi kažejo, da je industrija Skupnosti sposobna preživeti in je konkurenčna.

(109)

Glede na zgoraj navedeno se zdi, da je za preprečitve škodljivih učinkov dampinškega uvoza, ki bi lahko ogrozili okrevanje industrije Skupnosti in s tem tudi njen obstoj, veljavne ukrepe potrebno podaljšati. Če industrije Skupnosti ne bo več, je treba upoštevati tudi dejstvo, da bo to imelo škodljiv vpliv na panoge na koncu proizvodne verige, saj bodo te imele znatno manjšo izbiro dobaviteljev.

(110)

Kot je navedeno zgoraj, vprašalnika, ki ga je poslala Komisija, ni izpolnil noben nepovezan uvoznik. Njihovo nesodelovanje je samo po sebi znak, da uvedba ukrepov ni povzročila znatnih negativnih vplivov na gospodarsko stanje tega sektorja. To potrjuje dejstvo, da so uvozniki še naprej trgovali z zadevnim izdelkom v znatnih količinah in v obravnavanem obdobju celo povečali obseg uvoza.

(111)

Zato se sklene, da uvedba trenutno veljavnih protidampinških ukrepov ni znatno negativno vplivala na gospodarsko stanje uvoznikov zadevnega izdelka. Zato tudi ni verjetno, da bi podaljšanje veljavnosti ukrepov povzročilo poslabšanje njihovega gospodarska stanja v prihodnosti.

(112)

Uporabniki zadevnega izdelka, tj. industrija na koncu proizvodne verige, so v glavnem proizvajalci ognjevzdržnih izdelkov. Kot je navedeno zgoraj, je le eden od 17 uporabnikov, ki so od služb Komisije prejeli vprašalnik, nanj delno odgovoril. Njihova nizka raven sodelovanja je tako kot pri uvoznikih že sama po sebi znak, da ukrepi niso povzročili znatnih negativnih vplivov na gospodarsko stanje tega sektorja. Čeprav je reprezentativnost sodelujoče družbe za panogo na koncu proizvodne verige omejena, saj je kupila manj kot 5 % celotnega MMO, uvoženega iz LRK v OP, se je vseeno ocenil vpliv veljavnih ukrepov na njeno stanje.

(113)

V zvezi s tem je bilo s preiskavo ugotovljeno, da je sodelujoči uporabnik kljub veljavnim ukrepom še naprej uvažal MMO s poreklom iz LRK. Ti ukrepi zato za proizvajalce ognjevzdržnih izdelkov niso bili odvračilni v taki meri, da bi spremenili svoje vire nabave. Čeprav predstavlja MMO nezanemarljiv, a majhen del stroškov proizvodnje ognjevzdržnih izdelkov, pa so bile cene kitajskega uvoza razmeroma nizke in so se v obravnavanem obdobju celo znižale. Lahko se torej sklene, da protidampinški ukrepi niso imeli znatnega negativnega vpliva na razmere, povezane s stroški, in na dobičkonosnost uporabnikov zadevnega izdelka.

(114)

Sodelujoči uporabnik je trdil, da čeprav ohranitev protidampinških ukrepov kratkoročno ne bi imela znatnega vpliva na stanje industrije Skupnosti, pa bi srednje- ali dolgoročno lahko povzročila, da bi se vedno več ognjevzdržnih izdelkov proizvajalo zunaj ES in bi se namesto MMO v ES uvažale surovine.

(115)

V zvezi s tem je treba spomniti, kot je bilo obrazloženo zgoraj, da namen veljavnih protidampinških ukrepov ni bil, da se trg Skupnosti zapre za uvoz MMO, temveč da se prepreči nelojalna konkurenca in do neke mere odpravijo učinki izkrivljanja zaradi dampinškega uvoza. Z zagotovitvijo enakih konkurenčnih pogojev industrije Skupnosti glede MMO se zagotovi tudi višja stopnja konkurence med različnimi dobavitelji MMO na trgu ES, vključno s kitajskimi izvozniki MMO.

(116)

Ugotovljeno je bilo tudi, da se iz LRK na nekatere večje trge v ZDA izvaža po višjih cenah kot v Skupnost. Zato se šteje, da ukrepi niso povzročili višjih uvoznih cen v Skupnost od uvoznih cen v druge tretje države. Trditev, da bi nadaljevanje protidampinških ukrepov vplivalo na konkurenčnost na drugih trgih, je bila zato zavrnjena.

(117)

Zato je bilo sklenjeno, da ohranitev enakih ukrepov ne bi vplivala na kakršno koli poslabšanje stanja uporabnikov.

(118)

Preiskava je pokazala, da so obstoječi protidampinški ukrepi industriji Skupnosti omogočili, da si do določene mere opomore. Morebitna ukinitev ukrepov bi ogrozila okrevanje industrije Skupnosti in mogoče povzročila njeno izginotje. Zato je nadaljevanje ukrepov v interesu industrije Skupnosti.

(119)

Zdi se, da veljavni ukrepi v preteklosti niso imeli nikakršnih večjih negativnih vplivov na gospodarsko stanje uporabnikov in uvoznikov. Na podlagi informacij, pridobljenih med trenutno preiskavo, se kakršno koli povišanje cen, če je do njega sploh prišlo, ne zdi nesorazmerno v primerjavi s prednostmi za industrijo Skupnosti, doseženimi z odpravo izkrivljanja trgovine zaradi dampinškega uvoza, ter s prednostmi, ki jih uporabnikom omogoča nadaljnja konkurenca med različnimi dobavitelji MMO na trgu ES. Zato se sklene, da ni nujnih razlogov proti podaljšanju obstoječih protidampinških ukrepov.

(120)

Vse zadevne stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se priporočila ohranitev obstoječih ukrepov. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem lahko izrazijo stališča glede razkritih informacij. Zainteresirane stranke niso predložile nobenih pripomb, zaradi katerih bi se spremenili zgornji sklepi.

(121)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti spremenljive protidampinške dajatve v kombinaciji z najnižjo ceno v višini 120 EUR/tono za uvoz MMO s poreklom iz LRK, ki je bila uvedena z Uredbo (ES) št. 360/2000 –

(a)

razlika med najnižjo uvozno ceno v višini 120 EUR/tono in neto ceno franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve, v vseh primerih, ko je slednja cena:

(b)

nič, če je neto cena franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve, določena na podlagi računa, ki ga izvoznik s sedežem v Ljudski republiki Kitajski izda neposredno nepovezani stranki v Skupnosti, ali je enaka ali višja od najnižje uvozne cene v višini 120 EUR/tono (dodatna oznaka Taric A439);

(c)

enak dajatvi ad valorem v višini 63,3 % v vseh ostalih primerih, ki ne sodijo v pododstavek (a) in (b) zgoraj (dodatna oznaka Taric A999).

12.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/18

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

12.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/20

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o začetku stalnega javnega razpisa za izvozna nadomestila za določene vrste masla (2) predvideva stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu oddanih ponudb na razpis je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 9. maja 2006.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

12.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/22

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 582/2004 z dne 26. marca 2004 o uvedbi stalnega razpisa za izvozna nadomestila za posneto mleko v prahu (2) določa stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu ponudb, predloženih na razpis, je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 9. maja 2006.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

12.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/23

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1058/2005 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz ječmena v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

12.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/24

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1059/2005 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz navadne pšenice v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

12.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/25

(1)

Direktiva 2004/80/ES določa, da morajo države članice do 1. januarja 2006 uvesti sistem sodelovanja, da se olajša dostop do odškodnine v primerih, ko je kaznivo dejanje storjeno v državi članici, ki ni država prebivališča žrtve.

(2)

Treba je oblikovati standardne obrazce za posredovanje zahtev za uveljavljanje odškodnine in odločitev glede zahtev za uveljavljanje odškodnine v takih čezmejnih primerih –

12.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/31

(1)

Komisija je v skladu s členom 17 Direktive 2002/53/ES v seriji C Uradnega lista Evropske unije v skupnem katalogu sort poljščin objavila nekatere vrste koruze.

(2)

Države članice v skladu s členom 16(1) navedene direktive zagotovijo, da od objave v skladu s členom 17 za seme sort, sprejetih v skladu z navedeno direktivo ali v skladu z načeli, ki ustrezajo tistim iz Direktive, ne veljajo tržne omejitve, ki zadevajo sorto.

(3)

Komisija je 24. junija 2005 na podlagi člena 16(2)(b) Direktive 2002/53/ES od Republike Poljske prejela zahtevek za prepoved uporabe in dajanja na trg semena sort koruze, ki niso primerne za gojenje na Poljskem. Ta zahtevek je sledil zahtevku za gensko spremenjene sorte koruze, ki bodo predmet druge odločbe.

(4)

9. decembra 2005 je Poljska poslala Komisiji seznam sort koruze, ki po njeni oceni niso primerne za gojenje na Poljskem. Ta seznam so poljski organi dopolnili z dopisom 9. januarja 2006. Poljska zahteva dovoljenje, da na svojem ozemlju za neomejen čas prepove vse sorte koruze s seznama.

(5)

Ob upoštevanju zadnjega stavka člena 16(2)(b), ki določa, da mora biti vsak tak zahtevek države članice vložen pred koncem tretjega koledarskega leta, ki sledi letu sprejetja zadevne sorte v skupni katalog, zahtevek Poljske v letu 2005 ne more zajemati sort, ki so bile sprejete v skupni katalog pred 1. januarjem 2002.

(6)

Iz razpoložljivih informacij za zadevne sorte je razvidno, da te sorte zaradi njihovega previsokega zrelostnega razreda, ki ustreza najmanj zrelostnemu razredu 350 indeksa FAO ali enakovrednemu zrelostnemu razredu, niso primerne za gojenje v nobenem delu Poljske. Zadevni klimatski in kmetijski dejavniki predstavljajo stalno oviro za gojenje teh sort na Poljskem.

(7)

Ob upoštevanju navedenega se zahteva Republike Poljske odobri na podlagi člena 16(2)(b) za sorte koruze, navedene v tej odločbi, vendar se zavrne za tiste sorte, ki so bile v skupni katalog sprejete pred 1. januarjem 2002.

(8)

Da Komisija lahko obvesti druge države članice in posodobi skupni katalog sort poljščin iz Direktive 2002/53/ES, mora Poljska obvestiti Komisijo, kdaj bo uporabljala dovoljenje, odobreno s to odločbo.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za rastline v poljedelstvu, vrtnarstvu in gozdarstvu –