29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/1

(1)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa je Svet z Uredbo (ES) št. 964/2003 (2) („izvirna uredba“) uvedel dokončne protidampinške dajatve v višini 58,6 % na uvoz pribora (fitingov) za cevi (razen litega pribora (fitingov), prirobnic in fitingov z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavnega jekla), z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, ki se uporablja za čelno varjenje ali druge namene („pribor (fitingi) za cevi“ ali „zadevni izdelek“) s poreklom med drugim iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), in razširil ukrepe na uvoz enakega pribora (fitingov), poslanega iz Tajvana, razen tistega, ki so ga proizvedle tri tajvanske družbe.

(2)

Svet je decembra 2004 z Uredbama (ES) št. 2052/2004 in (ES) št. 2053/2004 razširil zgoraj omenjene protidampinške dajatve na uvoz enakega pribora (fitingov) za cevi, poslanega iz Indonezije (3) in Šrilanke (4).

(3)

Komisija je 23. junija 2005 prejela zahtevek v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe za preiskavo domnevnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim na uvoz pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz LRK, s pretovarjanjem preko Filipinov in lažnimi izjavami o poreklu. Zahtevek je vložil Zaščitni odbor industrije za varjenje jeklenega pribora (fitingov) Evropske unije v imenu štirih proizvajalcev Skupnosti, ki predstavljajo glavni delež proizvodnje Skupnosti določenega pribora (fitingov) za cevi.

(4)

Zahtevek je vseboval domneve in zadostne prima facie dokaze, ki so kazali, da se je vzorec trgovanja po uvedbi protidampinških ukrepov na uvoz pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz LRK spremenil, kar kaže znatno povečanje uvoza enakega izdelka s Filipinov.

(5)

Ta sprememba v vzorcu trgovanja je domnevno izvirala iz pretovarjanja pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz LRK preko Filipinov. Nadalje se je trdilo, da ni zadostnih upravičenih razlogov ali gospodarske utemeljitve za omenjene spremembe, razen samega obstoja protidampinške dajatve na pribor (fitinge) za cevi s poreklom iz LRK.

(6)

Vložnik je tudi trdil in predložil zadostne prima facie dokaze, ki so pokazali, da so bili popravljalni učinki teh protidampinških dajatev na pribor (fitinge) za cevi s poreklom iz LRK oslabljeni tako v smislu količine kot cen in da se je damping izvajal v zvezi z normalnimi vrednostmi, ki so bile pred tem določene za pribor (fitinge) za cevi s poreklom iz LRK.

(7)

Z Uredbo (ES) št. 1288/2005 (5) („začetna uredba“) je Komisija začela preiskavo domnevnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenih na uvoz pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz LRK z uvozom pribora (fitingov) za cevi, poslanega s Filipinov, ne glede na to, ali je njegovo poreklo deklarirano na Filipinih ali ne, v skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe, da carinski organi registrirajo uvoz pribora (fitingov) za cevi, poslanih s Filipinov, ne glede na to, ali je njihovo poreklo deklarirano na Filipinih ali ne, od 6. avgusta 2005.

(8)

Komisija je o začetku preiskave uradno seznanila organe LRK in Filipinov, proizvajalce/izvoznike in uvoznike v Skupnost, za katere je znano, da jih to zadeva, ter industrijo Skupnosti. Komisija je vprašalnike poslala proizvajalcem/izvoznikom v LRK in Filipine, ter uvoznikom v Skupnost, ki so bili navedeni v zahtevku ali pa jih je Komisija poznala iz prvotne preiskave, ki je privedla do uvedbe obstoječih ukrepov na uvoz pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz LRK („prvotna preiskava“). Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, ki je naveden v začetni uredbi. Vse stranke so bile obveščene, da lahko nesodelovanje vodi k uporabi člena 18 osnovne uredbe in k ugotovitvam, dobljenih na podlagi razpoložljivih dejstev.

(9)

Komisija ni prejela izpolnjenih vprašalnikov izvoznikov/proizvajalcev s Filipinov, čeprav so filipinski organi vzpostavili stik s številnimi družbami, morebiti vključenimi v proizvodnjo pribora (fitingov) za cevi. Poleg tega Komisija ni prejela nobenih izpolnjenih vprašalnikov od proizvajalcev/izvoznikov iz LRK.

(10)

Dva uvoznika v Skupnosti pa sta sodelovala in predložila izpolnjene vprašalnike.

(11)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

Uvoznika

(12)

Obdobje preiskave je zajelo obdobje od 1. julija 2004 do 30. junija 2005 („OP“). Podatki so se zbirali od leta 2001 do konca OP, da bi se preiskala domnevna sprememba v vzorcu trgovanja.

(13)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 9, ni v preiskavi sodeloval noben proizvajalec/izvoznik iz LRK ali Filipinov. Tri filipinske družbe so se javile in trdile, da niso niti proizvajale niti izvažale pribora (fitingov) za cevi, kot je opredeljeno v prvotni uredbi, ampak le pribor (fitinge) za cevi iz nerjavnega jekla, torej izdelek, ki ga sedanja preiskava ne zajema. Temu ustrezno so morale ugotovitve v zvezi s priborom (fitingi) za cevi, poslanim v Skupnost s Filipinov, delno temeljiti na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(14)

Izdelek, ki ga zadeva domnevno izogibanje, kot je opredeljeno v prvotni preiskavi, je pribor (fitingi) za cevi (razen litega pribora (fitingov), prirobnic in fitingov z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavnega jekla), z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, ki se uporablja za čelno varjenje ali druge namene, trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7307 93 11 (oznaka TARIC 7307931195), ex 7307 93 19 (oznaka TARIC 7307931995), ex 7307 99 30 (oznaka TARIC 7307993095) in ex 7307 99 90 (oznaka TARIC 7307999095).

(15)

Na podlagi dostopnih informacij in podatkov, ki so jih poslali filipinski organi in ob upoštevanju spremembe vzorca v trgovanju, kot je opisano v nadaljevanju, je treba glede na to, da ni nasprotnih dokazov, skleniti, da imata pribor (fitingi) za cevi, izvožen v Skupnost iz LRK ter tisti, ki je v Skupnost poslan s Filipinov, enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti in enako uporabo. Torej veljata v smislu člena 1(4) osnovne uredbe za podobna izdelka.

(16)

Ker nobena filipinska družba ni sodelovala, sta morala biti obseg in vrednost filipinskega izvoza podobnega izdelka v Skupnost določena na podlagi dostopnih informacij v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Podatki Eurostata so bili najprimernejše dostopne informacije in so se zato uporabili za določitev izvoznih količin in cen v Skupnost s Filipinov.

Uvoz v Skupnost

(17)

Kot kaže zgornja tabela, se je uvoz pribora (fitingov) za cevi v Skupnost s Filipinov povečal z 0 ton leta 2001 na skoraj 3 000 ton v OP. S Filipinov se je začelo uvažati leta 2002, v času, ko je bila v teku prvotna preiskava. Leta 2003 pa se je uvoz s Filipinov znatno povečal, in sicer na 700 ton. Leta 2004 se je uvoz v Skupnost s Filipinov več kot potrojil, in sicer na 2 445 ton. Treba je opomniti, da se je uvoz po razširitvi prvotnih protidampinških ukrepov na uvoz podobnega izdelka, poslanega iz Indonezije in Šrilanke decembra 2004 popolnoma ustavil. Popolno prenehanje uvoza v Skupnost iz Indonezije in Šrilanke leta 2004 je sovpadlo z največjim povečanjem uvoza s Filipinov.

(18)

Hkrati je izvoz iz LRK in Filipinov ostal na nizki, vendar stabilni ravni.

Izvoz iz LRK in Filipinov

(19)

Vendar pa je treba opomniti, da je treba podatke, uporabljene za ugotovitev sprememb v vzorcu trgovanja, ob upoštevanju zlasti tistih podatkov, ki so povezani z izvozom iz LRK na Filipine, obravnavati glede na verjetnost lažnih izjav o poreklu (glej uvodno izjavo 22) in zato ti podatki ne kažejo popolne slike stanja.

(20)

Glede na zgoraj prikazane številke se sklene, da je prišlo do očitne spremembe v vzorcu trgovanja, ki se je pojavila po zaključku prvotne preiskave in postala očitna po razširitvi ukrepov na uvoz podobnega izdelka iz Indonezije in Šrilanke. Vzorec je sestavljalo veliko povečanje uvoza pribora (fitingov) za cevi s Filipinov v Skupnost, zlasti leta 2004 in v OP, kar je sovpadlo s prenehanjem uvoza iz dveh držav, na kateri so bili razširjeni prvotni ukrepi.

(21)

Iz zgoraj navedenega je jasno, da je bil zaradi časovnega sovpadanja pretovarjanja kitajskega izvoza preko Indonezije in Šrilanke vsaj en del preusmerjen preko Filipinov, ko so bili prvotni protidampinški ukrepi razširjeni na uvoz iz Indonezije in Šrilanke. To je veljalo zlasti med letom 2004 in med OP.

(22)

Kot je že omenjeno v uvodni izjavi 9, pri preiskavi ni sodeloval noben filipinski proizvajalec/izvoznik. Resnično ni bilo med preiskavo najdenih nobenih dokazov, da tak proizvajalec dejansko obstaja. Poleg tega dokazi, zbrani med preiskavo, kažejo, da je bil pribor (fitingi) za cevi v nekaterih primerih deklariran, kot da so ga proizvedle filipinske družbe, ki so trdile, da nikoli niso bile vključene v izdelavo podobnega izdelka. To so podkrepile tudi informacije v zahtevku za začetek protidampinške preiskave, tj. ponudbe morebitnim uvoznikom, ki so vsebovale predlog za ponaredbo dokumentov o poreklu.

(23)

Na podlagi informacij iz uvodnih izjav 17 in 20 se lahko sklene, da je bil izvoz pribora (fitingov) za cevi, proizvedenega v LRK in pripeljanega v Skupnost preko Indonezije in Šrilanke od leta 2002 do 2004, v veliki meri preusmerjen preko Filipinov, kar se je začelo leta 2003 in nadaljevalo do konca OP.

(24)

Čeprav obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK na Filipine še zdaleč ni dosegel raven povečanega uvoza, poslanega s Filipinov v Skupnost (glej uvodno izjavo 18), je bilo treba veliko povečanje izvoza v Skupnost s Filipinov obravnavati glede na dokaze, ugotovljene v zvezi z napačnim deklariranjem ali ponarejanjem potrdil o poreklu blaga (glej uvodno izjavo 22), pomanjkanjem pristnih filipinskih proizvajalcev pribora (fitingov) za cevi ter povečanjem izvoza v Skupnost iz Šrilanke in Indonezije. Vse te prvine pojasnjujejo pomanjkanje gospodarske utemeljitve ugotovljenih sprememb v vzorcu trgovanja.

(25)

Ker nihče od proizvajalcev izvoznikov na Filipinih in LRK ni sodeloval in ni bilo predloženih dokazov, ki bi temu nasprotovali, se sklene, da glede na časovno sovpadanje s preiskavo, ki je pripeljala do razširitve prvotnih ukrepov na uvoz iz Indonezije in Šrilanke, izvira sprememba v vzorcu trgovanja iz obstoja protidampinške dajatve in ne iz katerih drugih zadostno upravičenih razlogov ali gospodarske utemeljitve v smislu drugega stavka člena 13(1) osnovne uredbe.

(26)

Glede na analizo trgovinskih tokov iz uvodne izjave 17 je razvidno, da je prišlo do očitne količinske spremembe v vzorcu uvoza pribora (fitinga) za cevi v Skupnost. Uvoz na trg Skupnosti, deklariran kot uvoz s poreklom s Filipinov, je bil do junija 2003 zanemarljiv. Po navedenem datumu se je uvoz, deklariran kot uvoz s poreklom s Filipinov, nenadoma spet pojavil in se med OP hitro povečal na 2 941 ton. Ta obseg pomeni 3 % potrošnje Skupnosti, izračunan glede na številke o proizvodnji, ki jih je predložil vložnik, in na uvoz, ki temelji na podatkih Eurostata. Zato je jasno, da je ta izrazita sprememba v trgovinskih tokovih oslabila popravljalne učinke protidampinških ukrepov glede na količine, uvožene na trg Skupnosti.

(27)

Glede na cene izdelkov, poslanih s Filipinov, in ker družbe niso sodelovale ter ni bilo nasprotnih dokazov, podatki Eurostata kažejo, da so bile med OP povprečne izvozne cene uvoza s Filipinov nižje od povprečnih izvoznih cen, določenih za LRK v prvotni preiskavi. Ugotovljeno je bilo, da so bile cene uvoza s Filipinov tako leta 2004 kot v OP za tretjino nižje od cen uvoza s poreklom iz LRK. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so povprečne cene filipinskega izvoza v Skupnost pod ravnijo odprave škode za cene Skupnosti, ki je bila ugotovljena v prvotni preiskavi. Zato popravljalni učinki uvedene protidampinške dajatve cenovno in količinsko slabijo. Podrobne informacije lahko preberete v naslednji tabeli:

(28)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da sta sprememba v trgovinskih tokovih ter znatno povečanje uvoza s Filipinov po zelo nizkih cenah, oslabila popravljalne učinke protidampinških ukrepov glede na količino in cene podobnega izdelka.

(29)

Da bi določili, ali obstajajo dokazi o dampingu glede zadevnega izdelka, ki so jih v OP v Skupnost izvozili s Filipinov, so bili v skladu s členom 18 osnovne uredbe za določitev izvoznih cen v Skupnost uporabljeni podatki Eurostata.

(30)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe so se te izvozne cene primerjale s predhodno določeno normalno vrednostjo za podobni izdelek. V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je Tajska za namen določitve normalne vrednosti za LRK ustrezna primerljiva država s tržnim gospodarstvom.

(31)

Zaradi poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki usklajevanj ustrezno upoštevale razlike, ki nastanejo pri cenah in primerljivosti cen. Te prilagoditve so bile na podlagi informacij, ki jih je vseboval zahtevek, opravljene v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe glede na stroške prevoza.

(32)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je primerjava tehtanega povprečja normalne vrednosti, določene v prvotni preiskavi, in tehtanega povprečja izvoznih cen v OP preiskave, izraženih kot odstotek cene CIF na meji Skupnosti, dajatev neplačana, pokazala, da je uvoz pribora (fitingov) za cevi, poslanih s Filipinov, dampinški. Ugotovljena dampinška stopnja, izražena kot odstotek cene CIF na meji Skupnosti, carina neplačana, je bila 60 %.

(33)

Glede na zgoraj navedene ugotovitve v zvezi z izogibanjem je treba v skladu s tretjim stavkom člena 13(1) osnovne uredbe in v skladu s prvim stavkom člena 13(1) osnovne uredbe obstoječe protidampinške ukrepe na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK razširiti na uvoz enakega izdelka, poslanega s Filipinov, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom s Filipinov ali ne.

(34)

Razširjena dajatev mora biti dajatev, določena v členu 1(2) izvirne uredbe.

(35)

V skladu s členom 13(3) in 14(5) osnovne uredbe, ki določa, da se v zvezi z registriranim uvozom od dneva registracije dalje uporabljajo razširjeni ukrepi, je treba pobrati protidampinško dajatev na uvoz pribora (fitingov) za cevi, poslanega s Filipinov, ki je vstopil v Skupnost z registracijo, ki jo je uvedla začetna uredba.

(36)

Čeprav v času te preiskave ni bil dokazan obstoj nobenega filipinskega proizvajalca izvoznika, ki bi dejansko izvažal pribor (fitinge) za cevi v Skupnost, in se noben takšen izvoznik ni javil Komisiji, bodo morali drugi proizvajalci izvozniki, ki nameravajo predložiti zahtevek za izvzetje od razširjene protidampinške dajatve v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe, izpolniti vprašalnik, da bo Komisija lahko ugotovila, ali je izvzetje utemeljeno. Tako izvzetje se lahko odobri po oceni, na primer, razmer na trgu zadevnega izdelka, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, naročil in prodaje, verjetnosti nadaljevanja praks, za katere ni zadostno upravičenih razlogov ali gospodarske utemeljitve, ter dokazov o dampingu. Komisija ponavadi izvede tudi preveritveni obisk na kraju samem. Zahtevek je treba nemudoma nasloviti na Komisijo, is sicer z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe, povezane s proizvodnjo in prodajo.

(37)

Uvozniki so lahko še vedno upravičeni do izvzetja iz registracije ali ukrepov, če uvažajo od proizvajalcev izvoznikov, ki jim je takšno izvzetje odobreno, in je v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe.

(38)

Kadar je izvzetje utemeljeno, bo Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom v skladu s tem predlagala spremembo te uredbe. Potem se bo vsa odobrena izvzetja spremljalo, da se zagotovi skladnost s pogoji, določenimi v tej uredbi.

(39)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameraval Svet razširiti veljavno dokončno protidampinško dajatev, in jim je bila dana možnost, da podajo svoje pripombe. Komisija ni prejela nobenih pripomb, zaradi katerih bi se spremenili zgoraj omenjeni sklepi –

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate B

J-79 5/16

B-1049 Brussels

Faks (32 2) 295 65 05

29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/7

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/9

(1)

Odločba 98/256/ES se ohranja kot prehodni ukrep k Prilogi XI k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(2)

Odločba 98/256/ES prepoveduje izvoz živega goveda iz Združenega kraljestva ter proizvodov, pridobljenih iz goveda, zaklanega v Združenem kraljestvu, ki lahko vstopijo v prehrano ljudi ali živalsko prehranjevalno verigo ali so namenjeni za uporabo v kozmetiki ali medicinskih ali farmacevtskih proizvodih. Dovoljena so nekatera odstopanja, zlasti za izvoz govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa v okviru izvoznega sistema na podlagi datuma (DBES).

(3)

Dva pogoja, ki jih je treba izpolniti pred ukinitvijo embarga za Združeno kraljestvo, predlagata, da je incidenca manjša kot 200 primerov BSE na milijon odraslih goved in obstaja pozitivna ugotovitev inšpekcije Urada za prehrano in veterinarstvo (FVO) o uveljavitvi nadzorov BSE v Združenem kraljestvu ter da je Združeno kraljestvo pripravljeno izpolnjevati zahteve zakonodaje Skupnosti, zlasti v zvezi z identifikacijo in registracijo goveda in testiranji.

(4)

Na splošni seji maja 2003 je Mednarodna organizacija za zdravstveno varstvo živali (OIE) spremenila merila, ki opredeljujejo mejo med državami z zmernim tveganjem (kategorija 4) in državami z visokim tveganjem (kategorija 5). Meja je bila določena na 200 primerov BSE na milijon odraslih živali v populaciji, za države, ki opravljajo aktivni nadzor.

(5)

Združeno kraljestvo je junija 2003, na podlagi tega, da se je incidenca BSE v Združenem kraljestvu približevala številu 200 in da zaradi tega razloga ne bi smelo več veljati za državo z visokim tveganjem OIE, zaprosilo, da se mu dovoli trgovati po enakih pravilih kot druge države članice. V podporo tej prošnji je Združeno kraljestvo predložilo dokumentacijo, vključno z ocenami absolutne incidence, ki temelji na rezultatih delnega režima testiranja, ki velja v Združenem kraljestvu.

(6)

Znanstveni odbor za biološke škodljivosti pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) z dne 21. aprila 2004 o znanstveni utemeljitvi predlaganih sprememb za izvozni sistem na podlagi datuma (ISPD) za Združeno kraljestvo in pravilo testiranja živali v starosti nad trideset mesecev (OTM) v svojem mnenju ugotavlja, da mora govedo, rojeno ali rejeno v Združenem kraljestvu pred 1. avgustom 1996, ostati zunaj prehranske verige ljudi in živali zaradi povečane incidence BSE v navedeni skupini. Za govedo, rojeno po tem datumu, je v mnenju navedeno, da je stopnja tveganja BSE za potrošnike primerljiva s stopnjo v drugih državah članicah. Meso sesalcev in kostna moka sta od 1. avgusta 1996 prepovedana za krmo vseh živali v Združenem kraljestvu.

(7)

12. maja 2004 je EFSA objavila svoje mnenje o stanju zmernega tveganja. Navedeno mnenje navaja, da mora incidenca v Združenem kraljestvu med julijem in decembrom 2004 pasti pod 200. Na svojem plenarnem zasedanju 9. in 10. marca 2005 je EFSA ugotovila, da je nadzor podatkov iz druge polovice leta 2004 potrdil ugotovitve njenega mnenja iz maja 2004 in da se v skladu s klasifikacijo OIE Združeno kraljestvo glede BSE za vso populacijo goveda lahko šteje za državo s stanjem zmernega tveganja.

(8)

19. julija 2004 je FVO objavil poročilo o misiji v Veliki Britaniji in na Severnem Irskem od 26. aprila do 7. maja 2004 o splošnem pregledu glede zaščitnih ukrepov proti BSE. Poročilo je ugotovilo, da je sistem, ki velja na Severnem Irskem večinoma zadovoljiv, vendar so bile opažene pomanjkljivosti na številnih območjih v Veliki Britaniji, ki zahtevajo nadaljnje izboljšave.

(9)

28. septembra 2005 je FVO objavil poročilo o misiji v Veliki Britaniji od 6. do 15. junija 2005 o zaščitnih ukrepih proti BSE. Nadaljnja misija je ugotovila, da je bil na večini območij opažen zadovoljiv napredek.

(10)

7. novembra 2005 je Združeno kraljestvo nadomestilo pravilo OTM s pravilom, ki je veljalo pred letom 1996. Govedo, ki je bilo rojeno pred 1. avgustom 1996, bo trajno izključeno iz prehranske verige ljudi in živali. Od oktobra 2004 Združeno kraljestvo za govedo, rojeno po 31. juliju 1996, uporablja enak program spremljanja kot druge države članice. Veljavni program spremljanja, ki se uporablja pri živalih pod prejšnjim načrtom uničevanja, ki ga določa Uredba Komisije (ES) št. 716/96 z dne 19. aprila 1996 o sprejetju izrednih ukrepov podpore trgu z govejim mesom v Združenem kraljestvu (5), je treba spremeniti.

(11)

Zaradi stanja zmernega tveganja populacije goveda in ugodnih poročil misij FVO, se lahko umaknejo omejitve trgovine z govedom in njihovimi proizvodi, povezane z BSE.

(12)

Pogoji za ukinitev embarga so bili v celoti izpolnjeni 15. junija 2005, na dan konca misije FVO v Veliki Britaniji. Zato je treba učinek te uredbe na meso in druge proizvode iz zaklanih živali omejiti na meso in proizvode iz živali, zaklanih po tem datumu.

(13)

Odločbo 98/256/ES je treba zato razveljaviti in pravila kot jih določa Uredba (ES) št. 999/2001 je treba v celoti uporabiti.

(14)

Na podlagi Odločbe Komisije 2005/598/ES (6) je Združenemu kraljestvu prepovedano dajati na trg proizvode, pridobljene iz goveda, ki je rojeno in rejeno znotraj Združenega kraljestva pred 1. avgustom 1996. Podobno mora Združeno kraljestvo zagotoviti, da govedo, rojeno ali rejeno v Združenem kraljestvu pred 1. avgustom 1996, ni odpremljeno z njegovega ozemlja v druge države članice ali tretje države.

(15)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 999/2001 se šteje, da je hrbtenica pri govedu, starejšem od 24 mesecev, snov s specifičnim tveganjem. Združeno kraljestvo je upravičeno do odstopanja, s katerim mu je omogočena uporaba hrbtenice goveda, mlajšega od 30 mesecev. Poleg tega navedena uredba za Združeno kraljestvo določa razširjen seznam snovi s specifičnim tveganjem.

(16)

Po ukinitvi veljavnih omejitev bi se morala tudi za Združeno kraljestvo uporabljati starostna omejitev za odstranitev hrbtenice goveda in seznam snovi s specifičnim tveganjem, ki se uporabljata v drugih državah članicah. Uredbo (ES) št. 999/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Zaradi trenutne razlike starostne omejitve za odstranitev hrbtenice kot snovi s specifičnim tveganjem v Veliki Britaniji in drugih državah članicah se zaradi nadzora takojšnji učinki te uredbe ne smejo uporabljati za hrbtenice goveda, ki je bilo rojeno ali rejeno v Združenem kraljestvu po 31. juliju 1996 in zaklano pred začetkom veljavnosti te uredbe. Taka hrbtenica in proizvodi iz take hrbtenice se ne smejo odposlati iz Združenega kraljestva v druge države članice ali tretje države.

(18)

Zaradi jasnosti in skladnosti zakonodaje Skupnosti je treba razveljaviti Odločbo Komisije 98/351/ES z dne 29. maja 1998 o določitvi datuma, s katerim se lahko na podlagi člena 6(5) Odločbe Sveta 98/256/ES prične odpremljanje izdelkov iz mesa goveda iz Severne Irske v skladu s shemo za izvoz certificiranih čred (7) in Odločbo Komisije 1999/514/ES z dne 23. julija 1999 o datumu, s katerim se lahko začne na podlagi člena 6(5) Odločbe Sveta 98/256/ES odpošiljanje govejih proizvodov pod izvoznim programom na podlagi datuma (8).

(19)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/14

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (2), uvaja od leta 2005 izvedbena pravila za sheme enotnega plačila.

(2)

Izkušnje iz administrativnega in operativnega izvajanja navedene sheme na nacionalni ravni so pokazale, da so v določenih pogledih potrebna dodatna podrobna pravila, v drugih pogledih pa je treba obstoječa pravila razjasniti in prilagoditi.

(3)

Uredba (ES) št. 1782/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 319/2006 opredeljuje pravila za nevezano podporo in za vključitev podpore za sladkorno peso, sladkorni trs ter cikorijo v shemo enotnega plačila. Zato je treba sprejeti zadevna podrobna pravila. Navedena podrobna pravila morajo slediti istim smernicam kot so že navedene v Uredbi (ES) št. 795/2004 glede oljčnega olja, tobaka, bombaža in hmelja.

(4)

Uporaba člena 42 Uredbe (ES) št. 1782/2003 za vse sektorje, vključene v shemo enotnega plačila, po prvem letu uporabe, lahko pripelje do položaja, da se zneski, ki so ostali v nacionalni rezervi po dodelitvi referenčnih zneskov od navedene nacionalne rezerve, v primerih iz navedenega člena, ne potrebujejo več za nobene nadaljnje primere. V tem primeru je treba države članice pooblastiti, da sorazmerno povečajo znesek na enoto za vse pravice do plačila.

(5)

Člen 21 Uredbe (ES) št. 795/2004 določa podrobna pravila za kmete, ki so izvedli naložbe v proizvodne zmogljivosti ali so dolgotrajno zakupili enote rabe. Navedene določbe je treba prilagoditi, da bi se upošteval poseben položaj kmetov v sektorju sladkorja, ki so izvedli take naložbe ali so sklenili take dolgotrajne zakupne pogodbe pred začetkom veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (3).

(6)

Izkušnje kažejo, da je treba razjasniti datume, ko mora kmet, ki zaprosi za pomoč v okviru sheme enotnega plačila, že imeti pravice do plačil.

(7)

Treba je razjasniti pravila za primere prenosov pravic do plačila, da bi se omogočila izvedba prenosa na dan, predviden v sporočilu o prenosu pristojnemu organu, razen če ima pristojni organ pripombe k prenosu in o tem obvesti prenosnika v roku, ki ga določi država članica.

(8)

Člen 48c Uredbe (ES) št. 795/2004 je treba prilagoditi za državo članico, ki je v letu 2005 že začela uporabljati shemo enotnega plačila.

(9)

Vključitev referenčnih zneskov za sladkor v shemo enotnega plačila je bila sklenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 319/2006 z dne 20. februarja 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete. Države članice imajo zato zelo kratke roke, da naredijo potrebne korake za uskladitev z navedeno vključitvijo. Treba je sprejeti ukrepe, da se zagotovi nemoten prehod s starih shem v zvezi s sladkorjem na vključitev v shemo enotnega plačila. Zlasti je treba zagotoviti, da lahko kmetje uporabijo svoje pravice v razumnih rokih. Kadar je ta možnost ogrožena, morajo države članice zagotoviti podaljšanje rokov za vložitev zahtevka, ki so določeni v Uredbi (ES) št. 1782/2003.

(10)

Da bi se izognili, da pride v sektorju sladkorja do linearnega odstotnega znižanja referenčnih zneskov v primeru prekoračitve nacionalnih zgornjih mej iz Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1782/2003, je primerno razjasniti uporabo člena 41(2) navedene uredbe.

(11)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 je treba nacionalno rezervo dopolniti z linearnim znižanjem vseh referenčnih zneskov. Treba je določiti pravila za razjasnitev, kako morajo države članice, ki so že leta 2005 vložile zahtevke za shemo enotnega plačila, nadaljevati z vključevanjem referenčnega zneska za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo v vzdrževanje nacionalne rezerve.

(12)

Specifična pravila iz člena 48d Uredbe (ES) št. 795/2004 je treba razširiti, da bodo vključevala podporo za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo.

(13)

Glede vključitve podpore za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo je treba odobriti nadaljnje roke v zvezi z datumi, ki so določeni v členu 49a Uredbe (ES) št. 795/2004, do katerih morajo države članice sporočiti Komisiji nekatere informacije.

(14)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 795/2004 določa datum, od katerega se gojenje naknadnih posevkov lahko začasno dovoli v regijah, kjer se zaradi podnebnih razlogov žita običajno žanjejo prej, kakor je določeno v členu 51(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Grčija je zahtevala, da je treba za navedeno državo članico določiti datum.

(15)

V prilogi II k Uredbi (ES) št. 795/2004 je bilo na podlagi podatkov, ki jih je Komisiji sporočila zadevna država članica, določeno povprečno število hektarjev iz člena 60(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Finska je sporočila ustrezne podatke. Zato je primerno, da se za navedeno državo članico določi tudi število hektarjev.

(16)

Uredbo (ES) št. 795/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Ker se prenos pravic lahko začne s 1. januarjem 2006, je primerno predvideti, da se ta uredba uporablja retroaktivno od navedenega datuma.

(18)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

1.

V členu 4 se doda naslednji odstavek:

„3.   V primeru, če se pokaže, da so količine v nacionalni rezervi večje, kot je potrebno za upoštevanje primerov iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1782/2003, lahko države članice sorazmerno povečajo znesek na enoto za vse pravice do plačila. Skupni znesek, ki se uporabi za to povečanje ne presega skupnega zneska, ki izhaja iz linearnega znižanja, uporabljenega v skladu s členom 42(1) in (7) navedene uredbe.“

2.

Člen 21 se spremeni:

3.

V členu 24 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Pravice do plačila lahko samo enkrat na leto prijavi kmet, ki so mu te pravice pripadale na dan roka za oddajo enotnega zahtevka v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 796/2004.

Če pa kmet uporabi možnost, da spremeni enotni zahtevek v skladu s členom 15 navedene uredbe, lahko tudi prijavi pravice do plačila, ki jih ima na datum svojega uradnega obvestila o spremembah pristojnemu organu, pod pogojem, da zadevne pravice do plačila za to leto ni prijavil drug kmet.

Če kmet pridobi zadevne pravice do plačila s pomočjo prenosa od drugega kmeta in je navedeni drugi kmet že prijavil navedene pravice do plačila, se dodatne prijave navedenih pravic do plačila dovolijo le, če je prenosnik pristojni organ že obvestil o prenosu v skladu s členom 25(2) te uredbe in umakne navedene pravice do plačila iz lastnega enotnega zahtevka v roku iz člena 15 Uredbe (ES) št. 796/2004.“

4.

V členu 25 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim besedilom:

„3.   Država članica lahko zahteva, da prenosnik obvesti o prenosu pristojni organ države članice, v kateri bo prenos opravljen, v roku, ki ga določi zadevna država članica, vendar ne prej kot šest tednov pred prenosom in ob upoštevanju roka za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila. Prenos se opravi, kot je predvideno po datumu obvestila, razen če ima pristojni organ pripombe k prenosu in o tem obvesti prenosnika v navedenem roku. Pristojni organ ima lahko pripombe k prenosu samo, če ta ni v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1782/2003 in te uredbe.“

5.

Naslov poglavja 6b se nadomesti z naslednjim besedilom:

6.

Člen 48c se spremeni:

7.

Člen 48d se spremeni:

8.

Člen 48e se spremeni:

9.

Člen 49a se spremeni:

10.

Prilogi I in II se nadomestita z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/20

(1)

Po vključitvi sheme podpore za sladkor v shemo enotnega plačila je treba Uredbo Komisije (ES) št. 796/2004 (2) v več pogledih spremeniti, zlasti glede postopka za predložitev zahtevkov in nadzornih ukrepov, ki jih je treba izvajati v zvezi z navedeno shemo pomoči. Poleg tega je treba določbe navedene uredbe razjasniti v zvezi z nekaterimi vidiki.

(2)

Uporaba nekaterih določb podrobnih pravil integriranega sistema, določenega v Uredbi (ES) št. 796/2004, za sheme, določene v členih 143b in 143c Uredbe (ES) št. 1782/2003, je predvidena v členih 136 in 140(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor iz naslovov IV in IVa navedene uredbe in rabo zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin (3). Uredbo (ES) št. 796/2004 je treba v tem smislu pojasniti.

(3)

Številna sklicevanja na druge uredbe so zastarela in jih je treba posodobiti z ustreznim sklicevanjem.

(4)

Vsako posebno informacijo v zvezi s proizvodnjo sladkorja je treba zahtevati v okviru enotnega zahtevka.

(5)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 796/2004 lahko države članice v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila ali kadar se v shemo enotnega zahtevka vključi nov element odstopajo od nekaterih določb glede enotnega zahtevka. Navedeno odstopanje mora vključevati tudi možnost spremembe uporabe ali sheme pomoči z vidika posameznih parcel.

(6)

Vključitev referenčnih zneskov za sladkor v shemo enotnega plačila po reformi v sektorju sladkorja, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 319/2006 z dne 20. februarja 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (4), zahteva v letu 2006 prilagodljivost glede možnih dodatkov in sprememb enotnega zahtevka v primeru, ko država članica izvaja člen 48c(8) Uredbe Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (5). Take dodatke in spremembe je zato treba do 15. junija 2006 dopustiti. Vendar je treba datum predložitve enotnega zahtevka, kot je predviden v členu 11 Uredbe (ES) št. 796/2004, ohraniti, da se dovoli državam članicam, da pravočasno organizirajo svoje programe nadzora.

(7)

Poglavje 10e Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvideva prehodno plačilo za sladkor v državah članicah, ki izvajajo člen 71 navedene uredbe. Člen 143ba navedene uredbe predvideva ločena plačila za sladkor v državah članicah, ki izvajajo enotno shemo plačila na površino iz člena 143b navedene uredbe. Ker prehodno plačilo za sladkor in ločeno plačilo za sladkor po naravi nista vezani na kmetijsko zemljišče, se določbe v zvezi z enotnim zahtevkom iz Uredbe (ES) št. 796/2004 pri teh shemah plačil ne uporabljajo. Zato je potrebna določba za primeren postopek za predložitev zahtevkov.

(8)

Kadar so v shemo enotnega plačila vključeni novi sektorji, je treba zagotoviti, da je v primeru zahtevkov kmetov v zvezi s takimi novimi sektorji treba uporabljati tudi pravila iz člena 21a Uredbe (ES) št. 796/2004 v zvezi s poznimi predložitvami zahtevkov za shemo enotnega plačila.

(9)

Navzkrižne kontrole, ki se izvajajo nad enotnim zahtevkom, je treba razširiti na nekatere posebne preglede glede različnih pogojev v zvezi s podatki, ki jih zagotovijo proizvajalci sladkorja.

(10)

Glede na posebnosti sheme pomoči za sladkor iz poglavij 10f naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 je treba uvesti posebne določbe za nadzor.

(11)

Kadar pristojni organ poveča število pregledov na kraju samem, je treba omogočiti tudi povečanje odstotka kmetov, ki so naključno izbrani za navedene preglede.

(12)

Kadar kmet prijavi več površine kot pravic do plačil, člen 50(2) Uredbe (ES) št. 796/2004 določa, da temelji izračun za pomoč na količini hektarjev, za katere veljajo pravice do plačil. Kadar prijavljena površina izpolnjuje vse druge zahtevke za upravičenost, ni treba uporabiti znižanj ali izključitev v skladu s členom 51 ali 53 navedene uredbe. Te določbe je treba zato v tem smislu pojasniti.

(13)

Pravila v zvezi z znižanji, ki se uporabljajo za izravnavo pri plačilih v naslednjih treh letih, so možna v primeru plačil za živali samo znotraj sheme pomoči, v kateri je prišlo do nepravilnosti. To je v nasprotju s shemami na površino, kjer se lahko naredi izravnava za vsako plačilo, zajeto v naslovih III in IV Uredbe (ES) št. 1782/2003. Pravila za različne sheme pomoči je treba uskladiti.

(14)

Prehodna pravila v zvezi s primeri, kjer se znižanja uporabljajo za izravnavo pri plačilih v naslednjih treh letih, zajemajo samo odločitve v zvezi z zahtevki za leto 2004. Če so plačila za živali po uvedbi sheme enotnega plačila zajeta v navedeni shemi, je možna izravnava pri navedeni shemi pomoči.

(15)

Uvedba novih shem pomoči v shemo enotnega plačila zahteva posodobitev sklicevanj na zgornjo mejo proračuna iz člena 71a Uredbe (ES) št. 796/2004.

(16)

Kadar sta bila uvedena shema enotnega plačila in enotni zahtevek, je bil usklajen najpoznejši datum za plačila na površino in plačila na živali. Zato je primerno uskladiti tudi najpoznejši datum, do katerega morajo države članice sporočiti podatke v zvezi z navedenimi plačili.

(17)

Uredbo (ES) št. 796/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(18)

Spremembe, ki jih določa ta uredba, se nanašajo na zahtevke za pomoč glede na leta ali premijska obdobja z začetkom 1. januarja 2006. Zato je treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2006.

(19)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

1.

Člen 2 se spremeni:

2.

Člen 13 se spremeni:

3.

Člen 14 se spremeni:

4.

Člen 15 se spremeni:

5.

V členu 16(1) se točka (f) nadomesti z naslednjim besedilom:

6.

Za členom 17 se vstavi naslednje poglavje:

„POGLAVJE IIIA

PLAČILO ZA SLADKOR IN LOČENO PLAČILO ZA SLADKOR

Člen 17a

Zahteve za zahtevke za pomoč za plačilo za sladkor in ločeno plačilo za sladkor

1.   Kmetje, ki so vložili zahtevek za plačilo za sladkor iz poglavja 10e Uredbe (ES) št. 1782/2003, in kmetje, ki so vložili zahtevek za ločeno plačilo za sladkor iz člena 143ba navedene uredbe, predložijo zahtevek za pomoč, ki vsebuje vse potrebne informacije za določitev upravičenosti do pomoči, in zlasti:

2.   Zahtevek za pomoč za plačilo za sladkor ali ločeno plačilo za sladkor se vloži do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do 15. maja, za Estonijo, Latvijo in Litvo pa do 15. junija.

Za leto 2006 pa je v skladu s členom 143ba Uredbe (ES) št. 1782/2003 ustrezni datum za predložitev zahtevkov za pomoč za ločeno plačilo za sladkor iz prvega pododstavka najpozneje 30. junij 2006.“

7.

Členu 21a se doda naslednji odstavek:

„3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi v prvem letu vključitve novih sektorjev v shemo enotnega plačila glede na zahtevke kmetov v zvezi z njihovo udeležbo v takih sektorjih.“

8.

Členu 24(1) se doda točka:

9.

Člen 26 se spremeni:

10.

Členu 27(1) se doda naslednji pododstavek:

„Če pa število kmetov, pri katerih je treba izvajati preglede na kraju samem, preseže najmanjše število kmetov, pri katerih je treba izvajati preglede na kraju samem, kot predvideva člen 26(1) in (2), odstotek naključno izbranih kmetov v dodatnem vzorcu ne sme presegati 25 %.“

11.

Za členom 31a se vstavi naslednji člen:

„Člen 31b

Pregledi pridelovalcev sladkorja na kraju samem

Pri pregledih pridelovalcev sladkorja na kraju samem v okviru zahtevkov za pomoč za sladkorno peso pridelovalcem sladkorne pese in trsa iz poglavja 10f naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 se preveri:

12.

Člen 32 se spremeni:

13.

V členu 36(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Pregledi na kraju samem v klavnicah zajemajo poznejše preglede dokumentov, primerjavo z vpisi v računalniško podatkovno zbirko za govedo in preglede povzetkov, ki se nanašajo na potrdila o zakolu ali nadomestne podatke, poslane drugim državam članicam v skladu s členom 121(3) Uredbe (ES) št. 1973/2004.“

14.

V členu 45(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Z odstopanjem od odstavka 2 lahko pristojni organ v zvezi z zahtevami ali standardi, za katere je odgovoren, izbere kontrolni vzorec 1 % vseh kmetov, ki predložijo zahtevke za pomoč v skladu s shemami podpor iz naslovov III, IV in IVa Uredbe (ES) št. 1782/2003 in ki morajo spoštovati vsaj eno od zahtev ali standardov.“

15.

V členu 50 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   Če obstaja neskladje med prijavljenimi pravicami do plačil in prijavljeno površino, temelji izračun za plačilo glede na zahtevek za pomoč iz sheme enotnega plačila na manjši velikosti.“

16.

Člen 51 se spremeni:

17.

Člen 53 se spremeni:

18.

Člen 59 se spremeni:

19.

Člen 60 se spremeni:

20.

V členu 62 se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Če se glede deklaracij ali spričeval, ki jih izdajo klavnice v zvezi s klavno premijo, predvideno v členu 121 Uredbe (ES) št. 1973/2004, ugotovi, da je klavnica izdala neustrezno spričevalo ali deklaracijo zaradi resne malomarnosti ali namerno, zadevna država članica uporabi ustrezne nacionalne sankcije.“

21.

V členu 64 se tretji stavek drugega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom:

„Znesek, ki je enak znesku, zajetemu v zavrnjenemu zahtevku, se izravna pri izplačilih pomoči v skladu s katero koli shemo pomoči iz naslovov III, IV in IVa Uredbe (ES) št. 1782/2003, do katerih je oseba upravičena v okviru zahtevkov, ki jih vloži v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu ugotovitve.“

22.

V členu 71a(2)(d) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„V zvezi z shemami pomoči, navedenimi v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1782/2003, za katere je zgornja meja proračuna določena v skladu s členi 64(2), 70(2), 71(2), 110p(1), 143b(7) in 143ba(2) navedene uredbe, države članice združijo zneske iz uporabe točk (a), (b) in (c).“

23.

V členu 73(2) se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Države članice lahko sklenejo, da se povračilo neupravičenega plačila izvede tako, da se od kakršnih koli predplačil ali plačil zadevnemu kmetu, v skladu s shemami pomoči iz naslovov III, IV in IVa Uredbe (ES) št. 1782/2003, odšteje ustrezni znesek po datumu sklepa o povračilu.“

24.

Člen 76(1) se spremeni:

25.

Členu 80(1) se doda naslednji pododstavek:

„Če država članica uvede shemo enotnega plačila po letu 2005 in če znižanja, ki se uporabljajo za izravnavo v skladu s tretjim pododstavkom člena 59(2) in drugim pododstavkom člena 59(4), ne bi mogla biti v celoti izravnana pred datumom uporabe sheme enotnega plačila, se neporavnani saldo izravna pri izplačilih v skladu s katero koli shemo pomoči v skladu s to uredbo, če roki za izravnavo, predpisani v teh določbah, še niso potekli.“

29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/27

(1)

Države članice morajo Komisiji predložiti razpoložljive podatke v zvezi z uporabo pomoči za škrobni krompir iz člena 93 Uredbe (ES) 1782/2003 in pomoči za proizvajalce sladkorne pese in trsa iz Poglavja 10f Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003. Člen 3(c) Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 (2) je treba ustrezno spremeniti.

(2)

Člen 90 Uredbe (ES) št. 1782/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 319/2006, določa možnost odobritve pomoči za energetske rastline za območja, kjer je proizvodnja urejena s pogodbo med kmetom in zbiralcem. Pravila za izvajanje na področju pomoči za energetske rastline iz Uredbe (ES) št. 1973/2004 je treba ustrezno spremeniti.

(3)

Člen 33 Uredbe (ES) št. 1973/2004 določa, da se morajo energenti pridobiti največ od drugega zaporednega predelovalca. Kar pa zadeva neživilske proizvode v okviru sheme za praho, določa člen 156 navedene uredbe, da neživilske proizvode proizvede največ tretji zaporedni predelovalec. Izkušnje po dveh letih izvajanja sheme za energetske rastline kažejo, da je primerno uskladiti shemi in uvesti tretjega zaporednega predelovalca tudi v shemo za energetske rastline. Člene 33, 37 in 38 Uredbe (ES) št. 1973/2004 je zato treba ustrezno prilagoditi.

(4)

Določiti je treba podrobna pravila za določitev podrobnih pravil integriranega in kontrolnega sistema iz Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (3), ki se bodo uporabljala v zvezi z ločeno shemo plačil za sladkor, vzpostavljeno v členu 143ba Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(5)

Eden izmed ciljev reforme v sektorju sladkorja, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (4), je zagotavljanje tržne usmerjenosti sladkornega sektorja Skupnosti. Da bi povečali možnost prodaje proizvodov v tem sektorju, je zato primerno, da se sladkorna pesa, topinambur in korenine cikorije štejejo za upravičene do pomoči iz sheme za energetske rastline in da se odobri gojenje navedenih rastlin za namene, ki niso proizvodnja sladkorja, na površinah, upravičenih do pravic za praho.

(6)

Člen 171cm(5) Uredbe (ES) št. 1973/2004 kmetom preprečuje, da bi vložili zahtevek za predujem za pomoč za tobak po tem, ko so že začeli z dobavo. Navedena določba ne dovoljuje vložitve zahtevka za proizvajalce zgodnjih sort tobaka. Zato je primerno, da se ta določba črta.

(7)

Na podlagi uporabe člena 71(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se je Slovenija odločila, da v letu 2007 uporabi shemo enotnega plačila. Tretji pododstavek člena 71(1) navedene uredbe določa, da se prehodno obdobje za hmelj uporablja samo do 31. decembra 2005. Slovenija bi bila tako obvezana shemo enotnega plačila izvajati le za navedeni sektor in ostale sektorje vključiti leta 2007. Da bi olajšali prehod na shemo enotnega plačila, člen 48a(11) Uredbe Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (5), določa nadaljevanje uporabe prejšnje ureditve za hmelj v Sloveniji do 31. decembra 2006 in s tem prehod na izvajanje sheme enotnega plačila za vse zadevne sektorje v letu 2007. Zato je primerno, da se določbe Uredbe (ES) št. 1973/2004 uskladijo s tistimi iz Uredbe (ES) št. 795/2004 in se tako v Sloveniji do 31. decembra 2006 omogoči uporaba pravil za izvajanje iz Uredbe Komisije (ES) št. 609/1999 z dne 19. marca 1999 o podrobnih pravilih za dodeljevanje pomoči pridelovalcem hmelja (6).

(8)

V skladu z drugim odstavkom člena 71 Uredbe (ES) št. 1973/2004 je Španija predlagala spremembo Priloge X k navedeni uredbi, da bi se dodala območja z omejenimi možnostmi v provincah Coruña in Lugo, ki se nahajata v avtonomni regiji Galicia, in je Komisiji predložila podrobno utemeljitev tega predloga, ki kaže, da so izpolnjena merila iz člena 113(2) Uredbe (ES) št. 1782/3003. Upoštevajoč to utemeljitev je treba spremeniti Prilogo X k Uredbi (ES) št. 1973/2004 in vstaviti zadevna območja.

(9)

Priloga II k Odločbi Komisije K(2004)1439/3 z dne 29. aprila 2004 o najmanjši velikosti upravičenega območja na gospodarstvo, kmetijskem območju v shemi enotnega plačila in letnem finančnem paketu za leto 2004 za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Madžarsko, Poljsko in Slovaško določa kmetijsko območje v shemi enotnega plačila iz člena 143b(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Zadevna številka v zvezi s Poljsko je bila spremenjena z Odločbo Komisije K(2005)4553 z dne 25. novembra 2005. Ta znesek je treba upoštevati v Prilogi XXI k Uredbi (ES) št. 1973/2004.

(10)

Priloga XXI k Uredbi (ES) št. 1973/2004 določa kmetijsko območje v shemi enotnega plačila za Slovaško v velikosti 1 976 000 hektarjev. Vendar znaša pravilno območje, ki ga je treba upoštevati, 1 955 000 hektarjev, kot je bilo določeno v Prilogi II k Odločbi K(2004)1439/3. Ta znesek je treba upoštevati v Prilogi XXI k Uredbi (ES) št. 1973/2004.

(11)

Glede na nadaljnji pregled ocene kmetijskega območja v okviru sheme enotnega plačila v Litvi v skladu s členom 143b(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 je Odločba Komisije K(2006)1691 z dne 26. aprila 2006 povečala skupno kmetijsko območje s trenutnih 2 288 000 hektarjev na 2 574 000 hektarjev. Prilogo XXI k Uredbi (ES) št. 1973/2004 je treba ustrezno spremeniti.

(12)

Na trg Skupnosti so bile uvedene nove sorte tobaka, ki jih je treba vključiti v Prilogo XXV k Uredbi (ES) št. 1973/2004.

(13)

Uredbo (ES) št. 1973/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Ker se spremembe iz te uredbe nanašajo na tržna leta z začetkom leta 2006, je treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2006. Kar zadeva spremembo kmetijskega območja v okviru sheme enotnega plačila v zvezi s Poljsko, pa mora ta uredba začeti veljati leta 2005, saj vodi k večjim plačilom vlagateljem zahtevkov v navedeni shemi.

(15)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

1.

Člen 3 (c) se nadomesti z naslednjim besedilom:

2.

V členu 23 se doda naslednja točka:

3.

Člen 24 se spremeni:

4.

Člen 26 se spremeni:

5.

Člen 29 se spremeni:

6.

V členu 31(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Dejanske količine, ki jih vlagatelji zahtevkov dostavijo zbiralcem ali prvim predelovalcem, ustrezajo reprezentativnemu pridelku.“

7.

V členu 32 se spremeni odstavek 1:

8.

V Poglavju 8 se naslov oddelka 6 nadomesti z naslednjim besedilom:

9.

Člen 33 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 33

Število predelovalcev

Energente pridobiva največ tretji predelovalec.“.

10.

Člen 34 se spremeni:

11.

Člen 35 se spremeni:

12.

V členu 36(2) se uvodni pogoji nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Naslednje obveznosti zbiralcev ali prvih predelovalcev sestavljajo podrejene zahteve v smislu člena 20 Uredbe (EGS) št. 2220/85:“.

13.

V členu 37 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Če prvi predelovalci prodajo ali prenesejo na druge ali tretje predelovalce v drugih državah članicah vmesne proizvode, ki jih vključujejo pogodbe, kot je določeno v členu 26, se proizvodom priložijo kontrolne kopije T5, ki se izdajo v skladu z Uredbo (EGS) št. 2454/93.

Če zbiralci prodajo ali prenesejo na prve predelovalce s sedežem v drugi državi članici surovine, vključene v pogodbi, se uporablja prvi pododstavek.“

14.

Člen 38 se spremeni:

15.

Člen 39 se spremeni:

16.

V členu 40 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Pristojni organi držav članic, v katerih se nahajajo zbiralci, izvedejo preglede v prostorih najmanj 25 % zbiralcev s sedežem na njihovem območju, izbranih na podlagi analize tveganja. Taki pregledi vsebujejo fizične preglede in preverjanje poslovnih dokumentov, da se preveri usklajenosti med nakupi surovine in zadevno dostavo.

1a.   Pristojni organi držav članic, v katerih se izvaja predelava, pregledajo skladnost s členom 24(1) v prostorih najmanj 25 % predelovalcev s sedežem na njihovem območju, izbranih na podlagi analize tveganja. Taki pregledi vsebujejo vsaj naslednje:

Za namen pregledov iz točke (b) prvega pododstavka temelji presoja pristojnih organov na tehničnih predelovalnih koeficientih za zadevne surovine. Če v zakonodaji Skupnosti obstajajo taki koeficienti za izvoz, se uporabijo. Če ne obstajajo, ampak v zakonodaji Skupnosti obstajajo drugi koeficienti, se uporabijo slednji. V vseh drugih primerih temelji pregled predvsem na koeficientih, ki jih je splošno sprejela predelovalna industrija.“

17.

Za členom 142 se vstavi naslednje poglavje:

„POGLAVJE 15a

LOČENO PLAČILO ZA SLADKOR

Člen 142a

Uporaba Uredbe (ES) št. 796/2004

Kar zadeva ločena plačila za sladkor, uvedena v členu 143ba Uredbe (ES) št. 1782/2003, se uporabljajo členi 5, 10, 18 do 22, 65, 66, 67, 70, 71a, 72 in 73 Uredbe (ES) št. 796/2004.“.

18.

V členu 143 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   Sladkorna pesa, topinambur ali korenine cikorije se lahko gojijo na zemljiščih v prahi, če:

19.

V členu 171cm(5) se črta zadnji stavek.

20.

V členu 172(3) se doda naslednji stavek:

„Prav tako se še naprej uporablja v Sloveniji za zahtevke za plačilo za žetev 2006 v zvezi z Uredbo (EGS) št. 1696/71 in do 31. decembra 2006 v zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 1098/98 (8).

21.

Priloga IX se spremeni:

22.

V Prilogi X se točka 3 nadomesti z naslednjim besedilom:

23.

Priloga XXI se spremeni:

24.

V Prilogi XXIII se zadnja alinea nadomesti z naslednjim besedilom:

25.

Priloga XXV se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/36

(1)

Člen 1 Uredbe Komisije (ES) št. 312/2001 (3) določa mesečno omejitev količine oljčnega olja za izdajo uvoznih dovoljenj v okviru kvote, določene v odstavku 1 navedenega člena.

(2)

Za tržno leto 2005/2006 je značilna nizka proizvodnja oljčnega olja, kar povzroča težave s preskrbo. Da bi olajšali preskrbo trga Skupnosti z oljčnim oljem, je treba od 1. maja 2006 in z odstopanjem od Uredbe (ES) št. 321/2001 odobriti izdajo dovoljenj brez mesečne omejitve.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za oljčno olje in namizne oljke –

29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/37

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1898/2005 z dne 9. novembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999, kar zadeva ukrepe za prodajo smetane, masla in zgoščenega masla na trgu Skupnosti (2) lahko intervencijske agencije v okviru stalnega razpisa prodajo določene količine masla iz intervencijskih zalog, s katerimi razpolagajo, in dodelijo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 25 navedene uredbe določa, da se glede na prejete ponudbe na vsak posamičen razpis določi najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Poleg tega določa, da lahko cena ali pomoč nihata glede na predvideno uporabo masla, njegovo vsebnost maščobe in postopek vdelave. Znesek varščine za predelavo iz člena 28 Uredbe (ES) št. 1898/2005 se določi temu ustrezno.

(2)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/39

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 343/2006 (3) vzpostavlja seznam držav članic, v katerih se uvede odkup masla, v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999.

(2)

Na podlagi zadnjih sporočil Latvije v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 2771/1999 ugotovila, da so bile dva zaporedna tedna tržne cene masla nižje od 92 % intervencijske cene. Zato je treba v Latviji uvesti intervencijski odkup. Latvijo je treba zato vključiti na seznam v Uredbi (ES) št. 343/2006.

(3)

Uredbo (ES) št. 343/2006 je treba zato ustrezno spremeniti –

29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/40

(1)

Agencije za posredovanje so v skladu s členom 21 Uredbe Komisije (ES) št. 214/2001 z dne 12. januarja 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu posnetega mleka (2) dale z odprtim razpisom za oddajo ponudb v prodajo določene količine posnetega mleka v prahu, ki so ga imele na zalogi.

(2)

Glede na ponudbe, ki so prispele na posamezen razpis, se v skladu s členom 24a Uredbe (ES) št. 214/2001 določi najnižja prodajna cena ali pa se odloči, da se ne izbere nobenega ponudnika.

(3)

V luči prejetih ponudb se določi najnižja prodajna cena.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/41

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/44

(1)

Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v člena 1(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003. Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)

Korekcijski znesek mora biti določen istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom; v obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)

Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/46

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 se razlika med tečaji ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, določenih v členu 1 navedene Uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za slad je treba izračunati ob upoštevanju količine žit, potrebnih za proizvodnjo zadevnih proizvodov. Navedene količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje stanje na trgih žit in zlasti glede kotacij ali cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v višini, navedeni v Prilogi k Uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/48

(1)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 je treba izvozno nadomestilo za žita na dan predložitve vloge za dovoljenje na prošnjo uporabiti za izvoz, ki naj se izvede v času veljavnosti dovoljenja. V tem primeru se za nadomestilo lahko uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), omogoča določitev korekcijskega zneska za nadomestilo za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (ES) št. 1784/2003. Navedeni korekcijski znesek se izračuna na podlagi podatkov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Iz zgoraj navedenih določb sledi, da je treba določiti korekcijski znesek v skladu s prilogo k Uredbi.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/50

(1)

Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2681/74 z dne 21. oktobra 1974 o financiranju izdatkov za dobavo kmetijskih proizvodov v okviru pomoči v hrani s strani Skupnosti (3), določa, da Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Oddelek za jamstva, krije tisti delež izdatkov, ki ustreza izvoznim nadomestilom, določenim v skladu z zadevnimi predpisi Skupnosti.

(2)

Zato, da se olajša pripravo in upravljanje proračuna za ukrepe Skupnosti za pomoč v hrani, ter da se državam članicam omogoča, da so seznanjene z obsegom udeležbe Skupnosti pri financiranju nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani, je treba določiti stopnjo nadomestil, odobrenih za te ukrepe.

(3)

Splošna in izvedbena pravila, predvidena v členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 za izvozna nadomestila, se uporabljajo s potrebnimi spremembami za zgoraj navedene dejavnosti.

(4)

Posebni kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri izračunu izvoznih nadomestil za riž, so določeni v členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95.

(5)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

29.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/52

(1)

V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 se lahko dodelijo proizvodna nadomestila za proizvode, naštete v členu 1(1)(a) in (f) te Uredbe, za sirupe, naštete v točki (d) tega odstavka, in kemično čiste fruktoze z oznako 1702 50 00 kot vmesni proizvod, ki so v enem od položajev iz člena 23(2) Pogodbe in se uporabljajo za izdelavo nekaterih proizvodov v kemični industriji.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 o dodeljevanju proizvodnih nadomestil za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (2), predvideva, da se ta nadomestila določijo na podlagi nadomestila, določenega za beli sladkor.

(3)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1265/2001 predvideva, da se proizvodno nadomestilo za beli sladkor določa mesečno za obdobja, ki se vsak mesec začnejo s prvim dnem v mesecu.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –