7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/3

(1)

Poročevalci, ki so jih imenovale države članice v skladu s členom 10(1) Uredbe (EGS) št. 793/93, so ocenili informacije, ki so jih poslali proizvajalci in uvozniki o nekaterih prednostnih snoveh. Po posvetovanju z navedenimi proizvajalci in uvozniki so poročevalci ugotovili, da je zaradi ocene tveganja treba zahtevati, da navedeni proizvajalci in uvozniki predložijo dodatne informacije in opravijo nadaljnje preskuse.

(2)

Informacije, potrebne za ocenjevanje zadevnih snovi, niso na voljo pri prejšnjih proizvajalcih ali uvoznikih. Proizvajalci in uvozniki so s preverjanji ugotovili, da preskusov na živalih ni mogoče nadomestiti ali omejiti z uporabo drugih metod.

(3)

Zato je primerno, da se od proizvajalcev in uvoznikov prednostnih snovi zahteva, da predložijo dodatne informacije in opravijo nadaljnje preskuse navedenih snovi. Za opravljanje navedenih preskusov je treba uporabiti protokole, ki so jih Komisiji predložili poročevalci.

(4)

Določbe te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15 Uredbe (EGS) št. 793/93 –

7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/6

(1)

Za spremljanje uvoza banan v Skupnost Uredba Komisije (ES) št. 2014/2005 (2) določa v členu 1(1), da je treba za sprostitev banan v prosti promet na podlagi enotne carinske stopnje, določene z Uredbo (ES) št. 1964/2005, predložiti uvozno dovoljenje. Člen 1(5) zadevne uredbe določa, da je veljavnost teh potrdil tri mesece.

(2)

Da so informacije o količinah, sproščenih v prosti promet v Skupnost, čim prej na voljo, je treba skrajšati veljavnost potrdil. Da se zagotovi, da določene informacije veljajo za koledarsko leto, je treba prav tako skrajšati veljavnost potrdil do 31. decembra.

(3)

Iz istih razlogov in z odstopanjem od člena 35(4) Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj ter potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (3) je treba skrajšati rok, do katerega morajo izvajalci pristojnemu organu predložiti dokazilo o uporabi dovoljenj.

(4)

Da bi imeli na voljo podatke za celotno obdobje režima, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1964/2005, velja skrajšanje obdobja za predložitev dokazil o uporabi dovoljenj prav tako za dovoljenja, veljavna od 1. januarja 2006, to je datuma začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 2014/2005.

(5)

Označba porekla banan, sproščenih v prosti promet v Skupnost, je informacija, ki je zlasti pomembna za spremljanje opravljenega uvoza v okviru režima, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1964/2005. Da bi ta informacija bila na voljo, je treba določiti, da se uvozna dovoljenja izdajo za uvoz banan določenega porekla. Zato je treba ločiti med bananami s poreklom iz AKP in tistimi s poreklom iz tretjih držav.

(6)

Da se zagotovi ustrezno spremljanje trga, je prav tako treba določiti informacije o ceni in količinah na trgu, ki jih morajo države članice sporočiti Komisiji.

(7)

Za odkrivanje oz. preprečevanje lažnih izjav izvajalcev morajo države članice sporočiti Komisiji seznam izvajalcev, ki delujejo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 219/2006 (4) in Uredbo Komisije (ES) št. 2015/2005 z dne 9. decembra 2005 o uvozu banan s poreklom iz držav AKP za meseca januar in februar 2006 po tarifni kvoti, odprti z Uredbo Sveta (ES) št. 1964/2005 o tarifnih stopnjah za banane (5).

(8)

Uredba (ES) št. 219/2006 razveljavlja Uredbo Komisije (ES) št. 896/2001 (6), razen členov 21, 26 in 27 ter Priloge, ki se še dalje uporabljajo za uvoz, izveden v skladu z Uredbo (ES) št. 219/2006. Zaradi jasnosti in pravne varnosti je treba te določbe vključiti v Uredbo (ES) št. 219/2006.

(9)

Uredbi (ES) št. 2014/2005 in (ES) št. 219/2006 je zato treba spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za banane –

1.

Člen 1 se spremeni:

2.

Člen 2 se nadomesti z:

„Člen 2

1.   Države članice sporočijo Komisiji:

2.   Informacije iz odstavka 1 se predložijo s pomočjo elektronskega sistema, ki ga določi Komisija.

1.

V členu 4(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Seznam pristojnih organov v vsaki državi članici je naveden v Prilogi. Ta seznam spremeni Komisija na zahtevo zadevnih držav članic.“

2.

Člen 6 se spremeni:

3.

Za členom 6 se doda člen 6a:

„Člen 6a

Formalnosti glede sprostitve v prosti promet

1.   Carinski uradi, pri katerih se vložijo uvozne deklaracije glede sprostitve banan v prosti promet:

2.   Organi iz odstavka 1(b) predložijo ob koncu vsakega dvotedenskega obdobja izvod dovoljenj in prejetih izpiskov pristojnim organom držav članic, ki so izdale dokumente.

3.   V primeru dvoma glede pristnosti dovoljenj, izpiskov, navedb ali žigov na zadevnih dokumentih ali glede identitete izvajalcev, ki opravljajo formalnosti glede sprostitve v prosti promet ali za katere se te naloge izvajajo, in tudi v primeru suma nepravilnosti, carinski uradi, kjer so bili dokumenti predloženi, o tem takoj obvestijo pristojne organe svoje države članice. Ti takoj predložijo zadevne informacije pristojnim organom države članice, ki so izdali dovoljenja, ter Komisiji, da se izvede temeljito preverjanje.

4.   Na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavki 1, 2 in 3, izvedejo pristojni organi držav članic iz Priloge dodatna preverjanja, da se zagotovi dobro upravljanje tarifne kvote in se zlasti preveri količina, uvožena v okviru tega režima, zlasti z natančno primerjavo izdanih dovoljenj in izpiskov ter uporabljenih dovoljenj in izpiskov. Organi zato zlasti preverijo izvirnost in skladnost uporabljenih dokumentov ter da so jih uporabili izvajalci.“

4.

Drugi stavek člena 8 se črta.

5.

Besedilo iz Priloge k tej uredbi se doda kot Priloga.

7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/11

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1422/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih pravilih uporabe za uvoz melase v sektorju sladkorja in spremembi Uredbe (EGS) št. 785/68 (2) predvideva, da se cena CIF pri uvozu melase, določena v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 785/68 (3), upošteva kot „reprezentativna cena“. Ta cena velja za standardno kakovost, določeno v členu 1 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(2)

Pri določitvi reprezentativnih cen je treba upoštevati vse razpoložljive podatke iz člena 3 Uredbe (EGS) št. 785/68, razen v primerih iz člena 4 te uredbe ter, če je to primerno, se lahko cene določijo na način iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(3)

Za prilagoditev cen za nestandardno kakovost je treba glede na kakovost ponujene melase cene zvišati ali znižati v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(4)

V primeru razlik med sprožitveno ceno zadevnega proizvoda in reprezentativno ceno je treba določiti dodatne uvozne dajatve pod pogoji, predvidenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 1422/95. V primeru odprave uvoznih dajatev v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 je treba določiti posebne količine za te dajatve.

(5)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za zadevne proizvode je treba določiti v skladu s členom 1(2) ter členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1422/95.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/13

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(a) te uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Uredba (ES) št. 1260/2001 predvideva, da je pri določitvi nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, nedenaturiran in izvožen brez nadaljnje predelave, treba upoštevati položaj na trgu Skupnosti ter na svetovnem trgu za sladkor in zlasti elemente cene in stroškov, določene v členu 28 te uredbe. Isti člen določa, da je treba upoštevati tudi ekonomski vidik predvidenega izvoza.

(3)

Nadomestilo za surovi sladkor je treba določiti glede na standardno kakovost. Slednja je določena v točki II Priloge I Uredbe (ES) št. 1260/2001. Poleg tega je treba to nadomestilo določiti v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001. Kandirani sladkor je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za dodelitev izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2). Tako izračunano nadomestilo za aromatiziran ali obarvan sladkor velja za njegovo vsebnost saharoze in je skladno s tem določeno za 1 % te vsebnosti.

(4)

V posebnih primerih je mogoče višino nadomestila določiti z drugimi pravnimi instrumenti.

(5)

Nadomestilo je treba določiti vsake dva tedna. V vmesnem obdobju ga je mogoče spremeniti.

(6)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(7)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja iz Skupnosti v te dežele velja za zelo umetno.

(8)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom proizvodov, ki jim je bilo dodeljeno izvozno nadomestilo, v Skupnost, se nadomestila za proizvode, zajete v tej uredbi, ne določijo za vse države zahodnega Balkana.

(9)

Ob upoštevanju teh dejavnikov in trenutnega položaja na trgu za sladkor ter zlasti kotacij ali cen za sladkor znotraj Skupnosti in na svetovnem trgu je treba določiti ustrezno višino nadomestil.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/15

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1138/2005 z dne 15. julija 2005 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali nadomestil za izvoz belega sladkorja (2) za tržno leto 2005/2006 zahteva, da se izda delni razpis za izvoz sladkorja v nekatere tretje države.

(2)

V skladu z določbami člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1138/2005 se po potrebi določi najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis, ob upoštevanju zlasti stanja in predvidenega razvoja na trgu za sladkor v Skupnosti ter na svetovnem trgu.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/16

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/18

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1058/2005 (2) je bil odprt razpis za nadomestila za izvoz ječmena v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in glede ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu za žita (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene, da ne sprejme nobene ponudbe.

(3)

Na podlagi kriterijev, podanih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, naj se ne določi najvišjega nadomestila.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/19

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1059/2005 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz navadne pšenice v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/20

(1)

Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2094/2005 (2) je bil objavljen natečaj za največje znižanje dajatve za sirek, uvožen v Španijo iz tretjih držav.

(2)

Člen 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1839/95 (3) daje Komisiji možnost, da v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in na podlagi prejetih ponudb, odloči, da ne izbere nobenega ponudnika.

(3)

Na podlagi meril iz členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 1839/95 najvišjega izvoznega nadomestila ni treba določiti.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/21

(1)

Dne 4. septembra 2001 so švedski organi Komisijo obvestili o predlogu zakona, ki spreminja Zakon o dohodnini (1999:1229). Komisija je o predlogu zakona nadaljnje informacije zahtevala v pismih z dne 10. decembra 2001, 25. aprila 2002, 23. julija 2002, 4. oktobra 2002, 11. marca 2003, 24. julija 2003 in 3. februarja 2004, na katera so švedski organi odgovorili s pismi z dne 26. februarja 2002, 7. junija 2002, 29. julija 2002, 19. decembra 2002, 19. maja 2003, 19. decembra 2003 in 8. marca 2004.

(2)

Komisija je Švedsko v pismu z dne 16. junija 2004 obvestila o odločitvi, da v zvezi z osnutkom predloga zakona sproži formalni postopek preiskave, ki je določen v členu 88 (2) Pogodbe ES.

(3)

Odločitev Komisije, da sproži formalni postopek preiskave, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske Unije dne 20. oktobra 2004 (2). Komisija je vse zainteresirane stranke povabila, da podajo svoje mnenje o zadevi. Švedski organi so odgovorili s pismom z dne 9. novembra 2004. Prejete niso bile nikakršne druge pripombe.

(4)

Namen priglašenega osnutka predloga zakona, in sicer predlog o spremembi Zakona o dohodnini (1999:1229), je vsem ribičem z izdanim dovoljenjem nadomestiti stroške, ki nastanejo pri ribolovu. S tem se bo spremenil obstoječi sistem davčnih olajšav.

(5)

Leta 2002 je švedska Nacionalna davčna uprava predstavila nova splošna navodila o davčnih olajšavah za poklicne ribiče, ki se še vedno uporabljajo in pri čemer gre načeloma za uporabo splošnega davčnega sistema v sektorju za ribištvo, ki pa se uporablja tudi v vseh drugih sektorjih. Davčne olajšave za ribiče, ki obstajajo od tega leta, se zato ne štejejo za pomoč.

(6)

V skladu z navodilom iz leta 2002, mora ribič, da bi lahko uveljavljal ugodnosti davčnih olajšav, opraviti ribolovno potovanje, ki vključuje eno prenočitev izven njegovega prebivališča, saj je prav to splošen pogoj v okviru splošnega davčnega sistema. Prav tako lahko v skladu s tem navodilom ribiči uveljavljajo enake standardne davčne olajšave za povišane življenjske stroške kot vse druge samozaposlene osebe in z enakimi zneski. Švedski organi ugotavljajo, da je 99 % poklicnih ribičev na Švedskem samozaposlenih in da tako oblikujejo podjetja z enim zaposlenim delavcem.

(7)

V skladu z veljavnimi pravili veljajo pri stroških bivanja enaka pravila tako za ribiče kot za samozaposlene osebe. Običajno se standardna davčna olajšava uveljavi za vsako prenočitev izven prebivališča. To pomeni, da ribičem ali drugim osebam ni treba predložiti posebnega dokazila o dejanskih nastalih stroških, da bi lahko uveljavili standardno olajšavo v višini 95 SEK na dan.

(8)

Samozaposlene osebe iz drugih sektorjev morajo predložiti ustrezna pojasnila za svoje povišane stroške, vključno s podatki o datumih, namenu in namembnem kraju poslovnega potovanja ter času vožnje v namembni kraj ter povratne vožnje.

(9)

Podobna zahteva o predložitvi takšnih pojasnil za ribiče ne obstaja, vendar je davčno olajšavo mogoče uveljavljati le, če ribolovna potovanja vključujejo tudi prenočitev izven prebivališča. Da bi davčni organi lahko izračunali višino davčne olajšave, do katere je ribič upravičen, mora slednji predložiti podatke o datumih in trajanju ribolovnih potovanj. Švedski organi so se za ta kriterij odločile zato, da bi poenostavili davčni sistem in njegovo uporabo, saj ribolovna potovanja že po svoji naravi pomenijo delo, ki ga opravlja ribič.

(10)

Če obstaja mnenje, da so povišani življenjski stroški višji od pavšalnega zneska 95 SEK na dan, se lahko tako ribiči kot samozaposlene osebe odločijo, da bodo s predložitvijo poročila o vseh delovnih nalogah/poslovnih potovanjih v davčnem letu dokazali, da njihovi povišani življenjski stroški presegajo standardno olajšavo. Če se izbere ta možnost, se jo uporabi za celo leto, zaradi česar znotraj enega samega davčnega leta ni mogoče uporabiti pavšalnega zneska za nekatera potovanja in dejanskih stroškov za druga.

(11)

Po novi shemi, o kateri je bila obveščena Komisija, ribičem ne bi več bilo treba prenočiti izven svojega prebivališča, da bi lahko uveljavljali davčno olajšavo za povišane življenjske stroške. Zato se s to shemo, ki se uporablja samo za ribiče, pogoji za ribiče, ki prenočijo izven svojega prebivališča, in za tiste, ki tega ne storijo, z vidika obdavčevanja izenačijo.

(12)

Cilj priglašene sheme je ustvariti nevtralne pogoje konkurence med švedskimi, danskimi in norveškimi ribiči ter izravnati neravnovesje med ribiči, ki lahko uveljavljajo davčno olajšavo, ter tistimi, ki je ne morejo.

(13)

Poleg tega se zmanjša upravna obremenitev ribičev in tudi davčnih organov, saj je olajšavo, ki se jo določi z določenim odstotkom na osnovi dohodka, lažje upravljati in potrditi kakor olajšavo, ki se jo določi na osnovi števila ribolovnih dni.

(14)

Namen nove sheme bo omogočiti obalnim in jezerskim ribičem, da izkoristijo ugodnosti sistema davčnih olajšav, česar ne morejo storiti v tem trenutku. Nova shema tako tem ribičem prinaša ugodnosti, ne da bi se pri tem ugotavljalo, ali je ribič prenočil izven svojega prebivališča (in po možnosti ustvaril stroške), saj je edini pogoj za plačilo ta, da ima ribič dovoljenje za opravljanje poklicnega ribolova.

(15)

Kot velja tudi za trenutno shemo, ki se uporablja v vseh sektorjih, ribiči, ki uveljavljajo priglašeno shemo, ne bodo mogli uveljavljati drugih davčnih olajšav za povišane življenjske stroške.

(16)

Znižanje davčne obremenitve za vsakega ribiča, ki znaša po trenutni shemi 95 SEK na dan, se spremeni. Ta se bo izračunala na podlagi odstotka dohodka in ne bo smela presegati 40 000 SEK (4 444 EUR) na leto. Poleg tega olajšava ne bo smela presegati 20 % letnega dohodka. To, na primer, pomeni, da bo olajšava znašala največ 20 000 SEK (2 222 EUR) za letni dohodek v višini 100 000 SEK (11 111 EUR) in da se lahko najvišjo olajšavo uveljavlja le, kadar znaša letni dohodek 200 000 SEK (22 222 EUR) ali več.

(17)

V pismu z dne 4. oktobra 2002 je Komisija švedske organe zaprosila, da predložijo oceno o tem, koliko izmed 2 000 poklicnih ribičev, ki bodo upravičeni do uveljavljanja določb predloga zakona, bo lahko uveljavljalo najvišjo olajšavo v višini 40 000 SEK, t.j. ribiči z letnim dohodkom najmanj 200 000 SEK.

(18)

V pismu z dne 19. decembra 2002 so švedski organi odgovorili, da statistike o dohodku poklicnih ribičev, ustvarjenem izključno iz ribolovne dejavnosti, nimajo, zato ne morejo posredovati odgovora na to določeno vprašanje.

(19)

Na podlagi podatkov iz obvestil bi uveljavitev priglašene sheme povzročila izgubo v švedski državni blagajni v višini 34 400 000 SEK (3 822 222) na leto, od tega 18 200 000 SEK (2 022 222 EUR) zaradi opuščenih nacionalnih socialnih prispevkov in 16 200 000 SEK (1 800 000 EUR) zaradi znižanega regionalnega davčnega prihodka vsake zadevne regije.

(20)

Na Švedskem je približno 3 000 poklicnih ribičev z izdanim dovoljenjem, od tega jih trenutno svojo dejavnost opravlja približno 2 000. V času začetka formalne preiskave švedski organi še niso imeli razpoložljivih podatkov, ki bi pokazali, koliko izmed teh 2 000 ribičev z izdanim dovoljenjem, ki opravljajo dejavnost, je opravilo ribolovne poti, ki vključujejo prenočitev izven prebivališča. Zato ni bilo mogoče oceniti, koliko ribičev bi v tistem trenutku lahko uveljavljalo obstoječe davčne olajšave za ribiče.

(21)

Komisija je ugotovila, da se obstoječi sistem davčnih olajšav enako uporablja v vseh gospodarskih sektorjih, zato znotraj sektorja za ribištvo ni predstavljal selektivne ugodnosti temveč le splošen ukrep. Z omogočanjem davčne olajšave, pri kateri se ne zahteva, da morajo ribiči prenočiti izven svojega prebivališča, bi sistem na podlagi ugotovitev Komisije sektorju za ribištvo omogočil selektivno ugodnost, ki v drugih sektorjih ni na voljo. Ta ugodnost bi bila dodeljena brez novih obveznosti za prejemnike. Zaradi tega se je pokazalo, da je namen ukrepov izboljšati položaj podjetij, povečati njihovo likvidnost in povzročiti zvišanje prejemnikovega dohodka, zaradi česar so, kot pomoč za tekoče poslovanje, nezdružljivi s skupnim trgom.

(22)

Po besedah švedskih organov je bil ta ukrep predlagan zato, da bi izravnal neravnovesje med tistimi ribiči, ki lahko uveljavljajo trenutni sistem davčnih olajšav (t.j. tisti, ki prenočijo izven svojega prebivališča), in tistimi, ki ga ne morejo (obalni/jezerski ribiči), ter da bi se veljavni davčni režim uskladil z režimi sosednjih držav.

(23)

Švedski organi ocenjujejo, da izmed 2 000 ribičev z izdanim dovoljenjem, ki trenutno opravljajo dejavnost, 1 500 ribičev opravlja ribolovno potovanje, na katerem prenočijo izven svojega prebivališča, zato bi 500 ribičev, ki trenutno ne uveljavlja davčnih olajšav, imelo koristi od predlagane sheme.

(24)

Ribiči lahko v okviru veljavnega sistema odštejejo fiksne zneske za hrano in manjše stroške ter bivanje. Kot je navedeno zgoraj, švedski organi trdijo, da številni poklicni ribiči na Švedskem opravljajo dolga ribolovna potovanja, ki po trenutnem sistemu davčnih olajšav davčnim organom ustvarijo veliko število primerov za obračun olajšav za povišane življenjske stroške v povezavi z ribolovnimi potovanji.

(25)

Švedski organi vztrajajo na odobritvi sheme, saj se z njo izenači davčni položaj poklicnih ribičev, ki prenočijo izven svojega prebivališča, in tistih poklicnih ribičev, ki tega ne storijo, saj imajo podobne stroške in bi bilo zato smiselno ti dve skupini z vidika obdavčitve obravnavati enako.

(26)

Švedski organi trdijo tudi, da posebna narava zahtev poklicnih ribičev upravičuje posebno davčno določbo in da bo, glede na to, da ribiči delujejo v majhnem obsegu, poenostavitev olajšav zmanjšala upravno obremenitev tako davčnim organom kot samim ribičem. Švedski organi zato vztrajajo, da je predlagan predpis potreben za učinkovitost švedskega davčnega sistema in da ga upravičuje narava splošne sheme švedskega davčnega sistema.

(27)

Glede samega proračuna švedski organi na koncu trdijo, da je izguba, ki je bila izračunana za švedsko državno blagajno, napačna, in da bi jo bilo treba šteti za nepomembno. Navajajo, da obstoječa shema povzroča primanjkljaj v višini 41 100 000 SEK (4 566 667 EUR) in da bi primanjkljaj nove priglašene sheme, v kolikor bi ga izkoristili vsi poklicni ribiči, znašal le 34 300 000 SEK (3 811 111 EUR). Poleg tega, ker nova shema ne bi bila ugodna za nekatere ribiče, ki trenutno izkoriščajo obstoječo shemo, nove sheme verjetno ne bi izkoristilo okrog 500 ribičev, ki bi še naprej uporabljali obstoječa pravila.

(28)

Na tej osnovi so švedski organi izračunali, da bi vpliv na javne finance v letu 2005 znašal 49 700 000 SEK (5 522 222 EUR), kar ustreza 41 100 000 SEK (4 566 667 EUR) v olajšavah iz obstoječe sheme in 8 600 000 SEK (955 556 EUR) v olajšavah iz predlagane sheme.

(29)

Če gre za državno pomoč, je treba prejemnikom omogočiti ugodnost, na podlagi katere so oproščeni dajatev, ki običajno nastajajo iz njihovih proračunov. Ta ugodnost se lahko omogoči z znižanjem davčne obremenitve na različne načine, vključno z znižanjem davčne osnove, kar velja za to priglašeno shemo.

(30)

Ugodnost mora biti omogočena s strani države ali z državnimi sredstvi. Izguba davčnega prihodka je enaka porabi državnih sredstev v obliki davčnih izdatkov. To velja tudi za to priglašeno shemo.

(31)

Ukrep bo zagotovo prizadel trgovino med državami članicami in izkrivil ali povzročil grožnjo izkrivljanja konkurence. Z dajanjem prednosti določenemu sektorju pomoč v kakršni koli obliki izkrivlja ali povzroča grožnjo izkrivljanja konkurence. Trgovina med državami članicami je prizadeta, kadar zadevni sektor opravlja gospodarsko dejavnost, ki vključuje trgovino med navedenimi državami, kar velja za sektor za ribištvo.

(32)

Dejstvo, da ta ukrep dajatve v zadevnem sektorju bolj usklajuje z dajatvami njegovih konkurentov v drugih državah članicah, ne spremeni dejstva, da gre za pomoč (3).

(33)

Nenazadnje mora biti ukrep določen ali selektiven na ta način, da daje prednost nekaterim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga. Vendar pa selektivno naravo ukrepa lahko upraviči narava sistema ali njegova splošna shema. Takšno utemeljitev mora predložiti država članica.

(34)

Najprej je treba pojasniti, da se obstoječi sistem davčnih olajšav uporablja enako v vseh gospodarskih sektorjih. Zato to ni niti selektivna ugodnost za sektor za ribištvo niti državna pomoč, temveč splošni ukrep.

(35)

Z odobritvijo davčne olajšave brez zahteve po odsotnosti ribičev z doma ponoči, bi priglašena shema omogočila selektivno ugodnost za sektor za ribištvo, ki ne bi bila na voljo v drugih sektorjih, zato ta shema pomeni državno pomoč.

(36)

Ker priglašena shema pomeni državno pomoč, je treba ugotoviti, ali je takšna pomoč združljiva s skupnim trgom v okviru izjem iz člena 87(2) in 87(3).

(37)

V tem primeru ni mogoče uporabiti niti ene izjeme iz člena 87(2) ES, saj reforma davčnega sistema ni usmerjena v cilje, naštete v navedenih določbah.

(38)

Podobno ni mogoče uporabiti izjem iz člena 87(3)(a), (b) ali (d) ES, ker pomoč ni usmerjena v regije z neobičajno nizkim življenjskim standardom ali z resnim problemom podzaposlenosti. Njen namen ni spodbujati izvedbo pomembnega projekta skupnega evropskega interesa niti popraviti resne motnje v gospodarstvu Švedske, prav tako ni usmerjena v spodbujanje kulture ali ohranjanja kulturne dediščine.

(39)

Ukrep je treba tudi pregledati z vidika Smernic za pregled države pomoči za ribištvo in ribogojstvo (4). V skladu s točko 1(2) teh smernic je državna pomoč, ki se dodeli brez obveznosti za prejemnike in je namenjena za izboljšanje situacije podjetij, povečanje njihove likvidnosti in povzroča zvišanje prejemnikovega dohodka, kot pomoč za tekoče poslovanje nezdružljiva s skupnim trgom.

(40)

Za namen ugotavljanja združljivosti s skupnim trgom je Evropsko sodišče potrdilo, da je Komisija vezana na smernice in obvestila, ki jih izdaja na področju nadzora državnih pomoči, kadar se ne odmikajo od pravil Pogodbe in jih sprejmejo države članice (5). Poleg tega mora na podlagi člena 253 ES Komisija obrazložiti svoje odločitve, vključno z odločitvijo o tem, da pomoči ne bo razglasila za združljivo s skupnim trgom na podlagi člena 92(3)(c) Pogodbe (6). Ker je Švedska predložila nove argumente, bo Komisija v skladu z obveznostmi iz člena 10 Pogodbe ES te pregledala v okviru svoje ocene o združljivosti sheme.

(41)

Po besedah švedskih organov je bila ta shema predlagana zato, da bi izravnala neravnovesje med tistimi ribiči, ki lahko uveljavljajo trenutni sistem davčnih olajšav (t.j. tisti, ki prenočijo izven svojega prebivališča), in tistimi, ki ga ne morejo (obalni/jezerski ribiči). S to shemo se pogoji za ribiče, ki prenočijo izven svojega prebivališča, in za tiste, ki ne, z vidika obdavčevanja izenačijo. Obstoječa pravila za obdavčitev povišanih življenjskih stroškov se v drugih sektorjih ne spremenijo.

(42)

Švedski organi menijo, da ribiči, ki na svojih ribolovnih potovanjih ne prenočijo izven svojega prebivališča, na splošno nimajo nižjih stroškov od tistih poklicnih ribičev, ki opravljajo daljša ribolovna potovanja, v katera je vključena tudi prenočitev. Zato organi menijo, da bi bilo smiselno ti dve skupini ribičev z vidika obdavčitve obravnavati enako.

(43)

Kljub dejstvu, da je to eden izmed glavnih argumentov, ki govori v prid priglašene sheme, so švedski organi priskrbeli le grobo oceno o tem, koliko izmed 2 000 ribičev z izdanim dovoljenjem, ki opravljajo dejavnost, opravlja ribolovna potovanja, ki vključujejo prenočitev izven prebivališča. In kar je še bolj pomembno, švedske oblasti niso uspele predložiti nikakršnih podatkov o tem, za katere stroške gre, na podlagi česar bi bilo mogoče opraviti primerjavo stroškov pri obeh skupinah ribičev.

(44)

Brez podatkov, ki bi pokazali, da imata obe skupini poklicnih ribičev dejansko enake stroške, ne glede na to ali njihova potovanja vključujejo prenočitev izven njihovega prebivališča ali ne, se šteje, da predlagan sistem negativno vpliva na trgovinske pogoje znotraj švedskega sektorja za ribištvo in je tako nezdružljiv s členom 87(3)(c) Pogodbe ES.

(45)

Trditev, da bi nov sistem ustvaril nevtralno konkurenčno situacijo za švedske ribiče v primerjavi z danskimi in norveškimi ribiči, je v tem smislu nepomembna, saj shema sama negativno vpliva na trgovinske pogoje znotraj švedskega sektorja za ribištvo.

(46)

Trditev švedskih organov, da veliko poklicnih ribičev na Švedskem opravlja dolge ribolovne poti deloma zato, ker je Švedska z geografskega vidika dolga država, z dolgimi obalami tako proti Severnemu morju in zlasti proti Baltskemu morju, ne more podpreti trditve, da bo sistem izravnal neravnovesje med morskimi in jezerskimi ribiči glede dostopa do sistema davčnih olajšav. Ravno nasprotno: ta vidik kaže, da obstaja velika razlika v ribolovnih dejavnostih dveh skupin ribičev, ki tako upravičuje razliko pri obravnavi v okviru davčnega režima.

(47)

Švedski organi na koncu navajajo, da bo predlagani sistem davčnih olajšav omogočil boljšo uporabo upravnih sredstev, saj davčnih olajšav ne bo več treba računati na podlagi skupnega števila ribolovnih dni, ampak z uporabo letne pavšalne vsote, izračunane na osnovi letnega dohodka, ustvarjenega iz ribolova.

(48)

Mogoče bi bilo pričakovati, da bo sistem, ki vključuje letni pavšalni znesek, omogočil boljšo uporabo upravnih sredstev, kakor pavšalni znesek, izračunan za en dan. Vendar za poklicne ribiče niso bila oblikovana nobena posebna pravila o računovodstvu in knjigovodstvu, švedski organi pa niso uspeli predložiti statistike o dohodkih poklicnih ribičev, ki so ustvarjeni izključno iz ribolova. Na podlagi dejstva, da večina ribičev svoje dohodke ustvarja iz več kot ene poklicne dejavnosti, lahko sklepamo, da je letni pavšalni znesek, ki temelji na dohodku, ustvarjenem iz ribolova, težko določiti. Ker se število ribolovnih dni registrira v skladu z določbami iz skupne ribiške politike ter je kot tako tudi lahko dostopno, Komisija ne vidi prednosti, ki bi jih prinesla zamenjava sistema z izračunavanjem na osnovi letnega dohodka.

(49)

Poleg tega v pismu z dne 9. novembra 2004 švedski organi menijo, da bi za približno 1 500 ribičev lahko bilo ugodneje, če bi zaprosili za olajšavo za dejanske stroške, kot je navedeno v točki 10. Tako bi se nova shema najverjetneje uporabljala za 500 ribičev, ki niso upravičeni do teh olajšav v okviru obstoječe sheme. Zaradi tega bi to kljub morebitni večji učinkovitosti sistema povzročilo povečanje skupne upravne obremenitve v primerjavi s trenutnim stanjem, v katerem za navedene ribiče te olajšave ne veljajo.

(50)

Glede na navedeno Komisija meni, da ta shema predstavlja državno pomoč, nezdružljivo s členom 87 Pogodbe ES.

(51)

Z vidika ocene iz odstavka IV Komisija meni, da je ta shema pomoči nezdružljiva s skupnim trgom, saj predvideva določene davčne olajšave za povišane življenjske stroške poklicnih ribičev, ne glede na to ali njihove ribolovne dejavnosti vključujejo prenočitev izven njihovega prebivališča –

7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/27

(1)

Odločba Komisije 92/452/EGS z dne 30. julija 1992 o uvedbi seznamov odobrenih skupin za zbiranje govejih zarodkov v tretjih državah za izvoz v Skupnost (2) določa, da države članice uvažajo zarodke iz tretjih držav samo, če so jih zbrale, pripravile in skladiščile skupine za zbiranje zarodkov iz seznama v navedeni odločbi.

(2)

Združene države Amerike so zahtevale, da se spremeni vnose za navedene države na navedenih seznamih v zvezi z nekaterimi skupinami za zbiranje in proizvodnjo zarodkov.

(3)

Združene države Amerike so predložile jamstva glede izpolnjevanja ustreznih pravil iz Direktive 89/556/EGS, zadevne skupine za zbiranje zarodkov pa je za izvoz v Skupnost uradno odobrila veterinarska služba navedene države.

(4)

Odločbo 92/452/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/29

(1)

Odločba Komisije 2002/613/ES z dne 19. julija 2002 o pogojih za uvoz merjaščevega semena (2) določa seznam tretjih držav, vključno s Kanado, iz katerih države članice dovolijo uvoz merjaščevega semena.

(2)

Kanada je zahtevala, da se seznam osemenjevalnih središč, odobrenih z Odločbo 2002/613/ES, spremeni glede vpisov za navedeno državo.

(3)

Kanada je zagotovila jamstva glede skladnosti z ustreznimi pravili, določenimi v Direktivi 90/429/EGS, in novo središče, ki ga je treba dodati na seznam, so veterinarske službe navedene države uradno odobrile za izvoz v Skupnost.

(4)

Odločbo 2002/613/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/31

(1)

Z Odločbo Komisije 2004/453/ES z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive Sveta 91/67/EGS v zvezi z ukrepi proti nekaterim boleznim akvakultur (3) so bila določena dodatna jamstva za nekatere bolezni rib.

(2)

Celotno ozemlje Švedske je bilo na podlagi zahtev, določenih v Prilogi I k Odločbi 2004/453/ES, razglašeno za prosto nalezljive nekroze trebušne slinavke (IPN).

(3)

Po sprejetju Odločbe 2004/453/ES je Švedska prijavila izbruhe IPN v obalnih območjih. Sporočen je bil en izbruh pri prosto živečih ribah. Drug izbruh je bil sporočen v zvezi z gojenimi ribami, kjer so bile glede na epidemiološko poročilo vir infekcije najverjetneje prosto živeče ribe. Zaradi tega obalna območja Švedske ne izpolnjujejo več zahtev za status območja, prostega bolezni IPN, kot je določeno v Prilogi I k navedeni odločbi. Vendar celinski deli ozemlja ostajajo prosti bolezni.

(4)

V skladu s programom, predloženim Komisiji pred sprejetjem Odločbe 2004/453/ES, navedena izbruha Švedski ne bi smela preprečiti, da ohrani svoj program proti IPN v obalnih območjih in da uvede ukrepe za izkoreninjenje, če se IPN ugotovi pri gojenih ali prosto živečih ribah.

(5)

Odločba 2005/453/ES zahteva, da se ohrani ciljno usmerjen nadzor v območjih, ki so bila razglašena za prosta bolezni v državah članicah, kjer so samo deli ozemlja razglašeni za proste bolezni. Pri sprejetju te zahteve se ni predvideval poseben položaj, ko sta Irska in Severna Irska razglašeni za prosti iste ali istih bolezni, medtem ko deli Združenega kraljestva niso razglašeni za proste navedenih bolezni.

(6)

Primerno je, da se Združenemu kraljestvu dovoli, da prekine s ciljno usmerjenim nadzorom nad določenimi boleznimi, glede katerih je bila Severna Irska razglašena za prosto bolezni, pod pogojem, da je bila tudi Irska razglašena za prosto istih bolezni.

(7)

Odločbo 2004/453/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

Poglavje II Priloge I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej odločbi.

2.

Poglavje II Priloge II se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej odločbi.

3.

V Prilogi V se točka A.5 nadomesti z naslednjim besedilom:

7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/35

(1)

Direktiva 2000/75/ES določa pravila in ukrepe nadzora za boj proti bolezni modrikastega jezika v Skupnosti, vključno z določitvijo okuženih in ogroženih območij ter prepovedjo premikov živali z navedenih območij.

(2)

Odločba Komisije 2005/393/ES z dne 23. maja 2005 o okuženih in ogroženih območjih zaradi bolezni modrikastega jezika in o pogojih, ki veljajo za premike s teh območij ali prek teh območij (2), določa razmejitev globalnih geografskih območij, kjer morajo države članice vzpostaviti okužena in ogrožena območja („območja z omejitvami“) zaradi bolezni modrikastega jezika.

(3)

Španija je obvestila Komisijo, da virus že več kot dve leti ni prisoten na Balearskih otokih.

(4)

Zato velja navedeno geografsko območje za prosto bolezni modrikastega jezika in se ob predložitvi utemeljene zahteve Španije črta s seznama območij, ki so navedena kot območja z omejitvami.

(5)

Odločbo 2005/393/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

7.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/36

(1)

V Nemčiji je prišlo do izbruha klasične prašičje kuge.

(2)

Zaradi trgovine z živimi prašiči in nekaterimi prašičjimi proizvodi lahko navedeni izbruhi ogrozijo črede drugih držav članic.

(3)

Odločba Komisije 2006/254/ES z dne 28. marca 2006 o nekaterih začasnih zaščitnih ukrepih v zvezi s klasično prašičjo kugo v Nemčiji (2) je bila torej sprejeta, da se okrepijo ukrepi, ki jih je sprejela Nemčija v skladu z Direktivo Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (3).

(4)

Zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in izdajo zdravstvenih spričeval so določene v Direktivi Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (4).

(5)

Zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in izdajo zdravstvenih spričeval za trgovino s prašičjim semenom so določene v Direktivi Sveta 90/429/EGS z dne 26. junija 1990 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev (5).

(6)

Zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in izdajo zdravstvenih spričeval za trgovino z jajčnimi celicami in zarodki prašičev so določene v Odločbi Komisije 95/483/EGS z dne 9. novembra 1995 o vzorcu spričevala za trgovino z jajčnimi celicami in zarodki prašičev v Skupnosti (6).

(7)

Odločba Komisije 2002/106/ES z dne 1. februarja 2002 o odobritvi Diagnostičnega priročnika, ki določa diagnostične postopke, metode vzorčenja in merila za ocenjevanje rezultatov laboratorijskih preiskav za potrjevanje klasične prašičje kuge (7), določa nadzorne protokole, ki so prilagojeni tveganju.

(8)

Na podlagi podatkov, ki jih je posredovala Nemčija, je primerno ohraniti zaščitne ukrepe v zvezi s klasično prašičjo kugo v Nemčiji toliko časa, da se zaključijo potrebne preiskave.

(9)

Poleg tega je treba razširiti ukrepe, da se v čim večji meri omejijo stiki z in med gospodarstvi s prašiči v nekaterih delih Nemčije in zahtevati regionalno omejitev nekaterih storitev v zvezi s prašiči, da se prepreči širjenje bolezni.

(10)

Odločbo 2006/254/ES je treba razveljaviti.

(11)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

ki je zunaj območij iz Priloge I, in

(b)

na katero v 60 dneh neposredno pred pošiljanjem prašičev niso bili sprejeti živi prašiči,

(c)

na katerem so bili rezultati preiskave, opravljene v skladu s poglavjem IV(D)(3) Priloge k Odločbi 2002/106/ES, negativni.

(a)

se prašiči ne premikajo z gospodarstev in na gospodarstva, ki se nahajajo znotraj območij iz Priloge I;

(b)

se premiki prašičev za zakol z gospodarstev izven območij iz Priloge I v klavnice na navedenih območjih in premiki prašičev čez omenjena območja dovolijo samo:

(a)

neposredno v klavnice, ki so na navedenih območjih; ali

(b)

v izjemnih primerih za takojšni zakol v posebej določene klavnice v Nemčiji, ki so zunaj navedenih območij, pod pogojem, da se prašiči odpošiljajo z gospodarstva, na katerem so bili rezultati preiskave, opravljene v skladu s poglavjem IV(D)(3) Priloge k Odločbi 2002/106/ES, negativni.

(a)

semenom prašičev, razen če seme izvira od plemenjakov, ki so v osemenjevalnem središču iz člena 3(a) Direktive 90/429/EGS, ki je zunaj območij iz Priloge I;

(b)

jajčnimi celicami in zarodki prašičev, razen če jajčne celice in zarodki ne izvirajo od prašičev, ki so na gospodarstvu zunaj območij iz Priloge I.

(a)

Direktivi 64/432/EGS, ki spremlja prašiče, odposlane iz Nemčije, dopolni z naslednjim besedilom:

„Živali v skladu z Odločbo Komisije 2006/274/ES končni z dne 6. aprila 2006 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi s klasično prašičjo kugo v Nemčiji“.

(b)

Direktivi 90/429/EGS, ki spremlja seme plemenjakov, odposlano iz Nemčije, dopolni z naslednjim besedilom:

„Seme v skladu z Odločbo Komisije 2006/274/ES končni z dne 6. aprila 2006 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi s klasično prašičjo kugo v Nemčiji“.

(c)

Odločbi 95/483/ES, ki spremlja jajčne celice in zarodke, odposlane iz Nemčije, dopolni z naslednjim besedilom:

„Jajčne celice/zarodki (neustrezno črtajte) v skladu z Odločbo Komisije 2006/274/ES končni z dne 6. aprila 2006 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi s klasično prašičjo kugo v Nemčiji“.

1.

pristojni organi znotraj območij iz Priloge I določijo ogrožene predele ter da se vsaj storitve, ki jih opravljajo osebe v neposrednem stiku s prašiči, ali ki zahtevajo vstop na območja, kjer so prašiči, in uporaba vozil za prevoz krme, gnoja ali poginulih živali z in na gospodarstva s prašiči, ki so na območjih iz Priloge I, omejijo na navedene predele in se ne uporabljajo tudi v drugih delih Skupnosti, razen po temeljitem čiščenju in razkuževanju vozil, opreme in vseh ostalih kontaminiranih snovi in po tem, ko vsaj 3 dni niso bili v nikakršnem stiku s prašiči ali z gospodarstvi s prašiči;

2.

se na območjih iz Priloge I izvajajo nadzorni ukrepi v skladu z načeli, določenimi v Prilogi II;

3.

se po potrebi uporabljajo preventivni ukrepi za nadzor bolezni v skladu s členom 4(3)(a) Direktive Sveta 2001/89/ES;

4.

se za rejce prašičev opravi ustrezna obveščevalna akcija.

(a)

da se vozila, ki so bila uporabljena za prevoz prašičev v Nemčiji ali so vstopila na gospodarstvo v Nemčiji, kjer so prašiči, po vsakem prevozu očistijo in razkužijo ter se vsaj 3 dni ne uporabljajo za prevoz prašičev;

(b)

prevozniki pristojnim veterinarskim organom predložijo potrdilo o takem razkuževanju.