ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 70

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
9. marec 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 398/2006 z dne 8. marca 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 399/2006 z dne 7. marca 2006 o uvedbi vrednosti na enoto za določitev carinske vrednosti za nekatero pokvarljivo blago

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 400/2006 z dne 8. marca 2006 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

9

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 401/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih ( 1 )

12

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 402/2006 z dne 8. marca 2006 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti ( 1 )

35

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 403/2006 z dne 8. marca 2006 o določitvi izvoznih nadomestil za goveje in telečje meso

40

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 404/2006 z dne 8. marca 2006 o določitvi izvoznih nadomestil za prašičje meso

44

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 405/2006 z dne 8. marca 2006 o določitvi reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin in o spremembah Uredbe (ES) št. 1484/95

46

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 406/2006 z dne 8. marca 2006 o določitvi izvoznih nadomestil za perutninsko meso

48

 

*

Direktiva Komisije 2006/29/ES z dne 8. marca 2006 o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/12/ES glede izvzetja ali vključitve nekaterih institucij v področje uporabe

50

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

Sklep št. 5/2004 Odbora veleposlanikov AKP–ES z dne 17. decembra 2004 o finančni uredbi Centra za razvoj podjetništva

52

 

 

Komisija

 

*

Odločba Komisije z dne 1. marca 2006 o določitvi pravil o uporabi logotipa EMAS v izjemnih primerih transportne embalaže in terciarne embalaže v skladu z Uredbo (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 306)  ( 1 )

63

 

*

Odločba Komisije z dne 2. marca 2006 o določitvi vprašalnika v zvezi z Direktivo Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC) (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 598)  ( 1 )

65

 

*

Odločba Komisije z dne 2. marca 2006 o finančni pomoči Skupnosti za leto 2006 nekaterim referenčnim laboratorijem Skupnosti za ostanke s področja veterinarskega javnega zdravja (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 604)

78

 

*

Odločba Komisije z dne 3. marca 2006 o spremembi Dodatka B k Prilogi XII k Aktu o pristopu iz leta 2003 glede nekaterih obratov v sektorjih mesa in mleka na Poljskem (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 609)  ( 1 )

80

 

*

Sklep Komisije z dne 3. marca 2006 o odobritvi dajanja na trg živil, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo sorte 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljena ali proizvedena, v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1829/2003

82

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 398/2006

z dne 8. marca 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 9. marca 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 8. marca 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

105,7

204

52,2

212

102,0

624

92,6

999

88,1

0707 00 05

052

152,0

204

59,0

999

105,5

0709 10 00

220

46,4

624

102,5

999

74,5

0709 90 70

052

130,2

204

62,6

999

96,4

0805 10 20

052

56,4

204

44,3

212

42,3

220

39,2

400

61,3

448

41,1

512

33,1

624

65,9

999

48,0

0805 50 10

052

74,2

624

68,8

999

71,5

0808 10 80

400

124,3

404

90,2

512

71,5

524

62,6

528

72,0

720

78,2

999

83,1

0808 20 50

388

80,9

400

74,8

512

65,4

528

70,8

720

45,0

999

67,4


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 399/2006

z dne 7. marca 2006

o uvedbi vrednosti na enoto za določitev carinske vrednosti za nekatero pokvarljivo blago

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (2) o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, in zlasti člena 173(1) te uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člena 173 in 177 Uredbe (EGS) št. 2454/93 določata, da Komisija periodično določi vrednosti na enoto za proizvode iz razvrstitve v Prilogi 26 k tej uredbi.

(2)

Uporaba pravil in kriterijev, določenih v zgornjih členih, za elemente, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 173(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93, ima za posledico, da se za obravnavane proizvode uvedejo vrednosti na enoto, kot so določene v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vrednosti na enoto, predvidene v členu 173(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93, se določijo, kot je razvidno iz tabele v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. marca 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. marca 2006

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik


(1)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 648/2005 (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).

(2)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 883/2005 (UL L 148, 11.6.2005, str. 5).


PRILOGA

Tarifna št.

Poimenovanje

Znesek vrednosti na enoto za 100 kg

Vrsta, sorte, oznaka KN

EUR

LTL

SEK

CYP

LVL

GBP

CZK

MTL

DKK

PLN

EEK

SIT

HUF

SKK

1.10

Nov krompir

0701 90 50

37,30

21,44

1 063,95

278,34

583,64

9 492,14

128,79

25,96

16,01

141,80

8 933,73

1 386,13

352,88

25,55

 

 

 

 

1.30

Čebula (razen sadik)

0703 10 19

32,33

18,58

922,15

241,24

505,85

8 227,02

111,63

22,50

13,88

122,90

7 743,03

1 201,38

305,85

22,15

 

 

 

 

1.40

Česen

0703 20 00

175,09

100,63

4 994,14

1 306,50

2 739,59

44 555,58

604,56

121,86

75,17

665,61

41 934,46

6 506,41

1 656,42

119,94

 

 

 

 

1.50

Por

ex 0703 90 00

73,93

42,49

2 108,59

551,62

1 156,69

18 811,90

255,25

51,45

31,74

281,03

17 705,23

2 747,08

699,36

50,64

 

 

 

 

1.60

Cvetača

0704 10 00

1.80

Belo in rdeče zelje

0704 90 10

46,87

26,94

1 336,87

349,73

733,36

11 927,01

161,83

32,62

20,12

178,18

11 225,36

1 741,69

443,40

32,11

 

 

 

 

1.90

Brokoli ali calabrese (Brassica oleracea var. italica)

ex 0704 90 90

 

 

 

 

1.100

Kitajsko zelje

ex 0704 90 90

101,11

58,11

2 883,96

754,46

1 582,03

25 729,46

349,11

70,37

43,41

384,37

24 215,85

3 757,25

956,53

69,26

 

 

 

 

1.110

Solata (v glavah)

0705 11 00

1.130

Korenje

ex 0706 10 00

47,87

27,51

1 365,40

357,20

749,00

12 181,48

165,29

33,32

20,55

181,98

11 464,86

1 778,85

452,86

32,79

 

 

 

 

1.140

Redkev

ex 0706 90 90

80,59

46,32

2 298,73

601,36

1 260,99

20 508,30

278,27

56,09

34,60

306,37

19 301,83

2 994,81

762,43

55,21

 

 

 

 

1.160

Grah (Pisum sativum)

0708 10 00

363,62

208,97

10 371,63

2 713,29

5 689,47

92 531,25

1 255,52

253,08

156,10

1 382,31

87 087,80

13 512,25

3 439,99

249,08

 

 

 

 

1.170

Fižol:

 

 

 

 

 

 

1.170.1

Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.)

ex 0708 20 00

120,53

69,27

3 437,79

899,35

1 885,84

30 670,48

416,16

83,89

51,74

458,18

28 866,19

4 478,78

1 140,22

82,56

 

 

 

 

1.170.2

Fižol (Phaseolus spp., vulgaris var. Compressus Savi)

ex 0708 20 00

202,00

116,09

5 761,65

1 507,28

3 160,61

51 402,94

697,47

140,59

86,72

767,90

48 379,00

7 506,32

1 910,98

138,37

 

 

 

 

1.180

Bob

ex 0708 90 00

1.190

Okrogle artičoke

0709 10 00

1.200

Beluši:

 

 

 

 

 

 

1.200.1

zeleni

ex 0709 20 00

287,72

165,35

8 206,75

2 146,94

4 501,90

73 217,10

993,45

200,26

123,52

1 093,78

68 909,87

10 691,82

2 721,95

197,09

 

 

 

 

1.200.2

drugo

ex 0709 20 00

491,72

282,59

14 025,26

3 669,10

7 693,71

125 127,40

1 697,80

342,24

211,09

1 869,26

117 766,39

18 272,23

4 651,80

336,83

 

 

 

 

1.210

Jajčevci

0709 30 00

163,50

93,96

4 663,51

1 220,00

2 558,22

41 605,85

564,53

113,80

70,19

621,55

39 158,25

6 075,66

1 546,76

112,00

 

 

 

 

1.220

Rebrasta zelena (Apium graveolens var. dulce)

ex 0709 40 00

61,51

35,35

1 754,39

458,96

962,39

15 651,92

212,37

42,81

26,41

233,82

14 731,14

2 285,63

581,88

42,13

 

 

 

 

1.230

Lisičke

0709 59 10

334,34

192,15

9 536,38

2 494,78

5 231,28

85 079,50

1 154,41

232,70

143,53

1 270,99

80 074,43

12 424,07

3 162,96

229,02

 

 

 

 

1.240

Paprike iz rodu Capiscum, sladke

0709 60 10

179,16

102,97

5 110,31

1 336,89

2 803,31

45 591,96

618,62

124,70

76,92

681,09

42 909,87

6 657,75

1 694,95

122,73

 

 

 

 

1.250

Janež

0709 90 50

1.270

Sladki krompir, cel, svež (za prehrano ljudi)

0714 20 10

108,61

62,42

3 098,01

810,46

1 699,45

27 639,13

375,02

75,60

46,63

412,90

26 013,17

4 036,11

1 027,53

74,40

 

 

 

 

2.10

Kostanji (Castanea spp.), sveži

ex 0802 40 00

2.30

Ananas, sveži

ex 0804 30 00

64,85

37,27

1 849,85

483,93

1 014,76

16 503,60

223,93

45,14

27,84

246,55

15 532,72

2 410,00

613,55

44,43

 

 

 

 

2.40

Avokado, svež

ex 0804 40 00

183,60

105,51

5 236,79

1 369,88

2 872,70

46 720,41

633,93

127,78

78,82

697,95

43 971,94

6 822,54

1 736,90

125,77

 

 

 

 

2.50

Guava in mango, svež

ex 0804 50

2.60

Sladke pomaranče, sveže:

 

 

 

 

 

 

2.60.1

Rdeče in polrdeče

ex 0805 10 20

 

 

 

 

2.60.2

Navel, Naveline, Navelate, Salustiana Vernas, Valencia late, Maltese, Shamoutis Ovalis, Trovita in Hamlin

ex 0805 10 20

 

 

 

 

2.60.3

drugo

ex 0805 10 20

 

 

 

 

2.70

Mandarine (vštevši tangerinke in satsuma mandarine), sveže; klementine, wilking mandarine in podobni hibridi agrumov, sveži:

 

 

 

 

 

 

2.70.1

Klementine

ex 0805 20 10

82,40

47,35

2 350,26

614,84

1 289,26

20 968,05

284,51

57,35

35,37

313,24

19 734,54

3 061,94

779,52

56,44

 

 

 

 

2.70.2

Monrealke in satsuma mandarine

ex 0805 20 30

131,58

75,62

3 753,06

981,82

2 058,78

33 483,16

454,32

91,58

56,49

500,20

31 513,41

4 889,51

1 244,79

90,13

 

 

 

 

2.70.3

Mandarine in wilking mandarine

ex 0805 20 50

55,49

31,89

1 582,75

414,06

868,23

14 120,59

191,60

38,62

23,82

210,95

13 289,90

2 062,02

524,95

38,01

 

 

 

 

2.70.4

Tangerinke in druge

ex 0805 20 70

ex 0805 20 90

57,91

33,28

1 651,75

432,11

906,09

14 736,21

199,95

40,30

24,86

220,14

13 869,30

2 151,91

547,84

39,67

 

 

 

 

2.85

Limete (Citrus aurantifolia), sveže

0805 50 90

81,87

47,05

2 335,05

610,86

1 280,92

20 832,34

282,67

56,98

35,14

311,21

19 606,81

3 042,13

774,47

56,08

 

 

 

 

2.90

Grenivke, sveže:

 

 

 

 

 

 

2.90.1

bele

ex 0805 40 00

65,73

37,77

1 874,73

490,44

1 028,40

16 725,52

226,94

45,75

28,22

249,86

15 741,59

2 442,41

621,80

45,02

 

 

 

 

2.90.2

rožnate

ex 0805 40 00

81,29

46,72

2 318,65

606,57

1 271,92

20 685,97

280,68

56,58

34,90

309,03

19 469,05

3 020,75

769,03

55,68

 

 

 

 

2.100

Namizno grozdje

0806 10 10

152,10

87,41

4 338,43

1 134,96

2 379,89

38 705,65

525,18

105,86

65,30

578,22

36 428,67

5 652,15

1 438,94

104,19

 

 

 

 

2.110

Lubenice

0807 11 00

59,49

34,19

1 696,83

443,90

930,82

15 138,42

205,41

41,41

24,54

226,15

14 247,86

2 210,65

562,79

40,75

 

 

 

 

2.120

Melone (razen lubenic):

 

 

 

 

 

 

2.120.1

Amarillo, Cuper, Honey dew (vključno Cantalene), Onteniente, Piel de Sapo (vključno Verde Liso), Rochet, Tendral, Futuro

ex 0807 19 00

66,18

38,03

1 887,58

493,80

1 035,45

16 840,21

228,50

46,06

28,41

251,57

15 849,54

2 459,16

626,06

45,33

 

 

 

 

2.120.2

drugo

ex 0807 19 00

62,76

36,07

1 790,22

468,33

982,05

15 971,61

216,71

43,68

26,94

238,60

15 032,03

2 332,32

593,77

42,99

 

 

 

 

2.140

Hruške:

 

 

 

 

 

 

2.140.1

Hruške – Nashi (Pyrus pyrifolia)

ex 0808 20 50

 

 

 

 

2.140.2

Drugo

ex 0808 20 50

 

 

 

 

2.150

Marelice

0809 10 00

149,08

85,68

4 252,21

1 112,41

2 332,60

37 936,39

514,74

103,76

64,00

566,73

35 704,66

5 539,81

1 410,34

102,12

 

 

 

 

2.160

Češnje

0809 20 05

0809 20 95

137,39

78,96

3 918,77

1 025,18

2 149,69

34 961,63

474,39

95,62

58,98

522,29

32 904,90

5 105,41

1 299,75

94,11

 

 

 

 

2.170

Breskve

0809 30 90

121,07

69,58

3 453,15

903,37

1 894,26

30 807,54

418,01

84,26

51,97

460,23

28 995,19

4 498,79

1 145,32

82,93

 

 

 

 

2.180

Nektarine

ex 0809 30 10

132,53

76,17

3 780,20

988,92

2 073,67

33 725,32

457,61

92,24

56,90

503,82

31 741,32

4 924,87

1 253,79

90,78

 

 

 

 

2.190

Slive

0809 40 05

151,05

86,81

4 308,38

1 127,10

2 363,41

38 437,57

521,54

105,13

64,85

574,21

36 176,36

5 613,00

1 428,97

103,47

 

 

 

 

2.200

Jagode

0810 10 00

235,92

135,58

6 729,05

1 760,36

3 691,29

60 033,67

814,57

164,20

101,28

896,84

56 502,00

8 776,66

2 231,84

161,60

 

 

 

 

2.205

Maline

0810 20 10

530,81

305,06

15 140,29

3 960,80

8 305,37

135 075,22

1 832,78

369,44

227,88

2 017,87

127 128,99

19 724,90

5 021,62

363,60

 

 

 

 

2.210

Sadeži vrste Vaccinium myrtillus

0810 40 30

978,68

562,45

27 914,89

7 302,71

15 313,01

249 044,70

3 379,19

681,16

420,15

3 720,45

234 393,86

36 367,75

9 258,61

670,40

 

 

 

 

2.220

Kivi (Actinidia chinensis Planch.)

0810 50 00

178,63

102,66

5 095,06

1 332,90

2 794,95

45 455,98

616,77

124,33

76,69

679,06

42 781,89

6 637,89

1 689,89

122,36

 

 

 

 

2.230

Granatna jabolka

ex 0810 90 95

184,95

106,26

5 275,33

1 380,06

2 893,84

47 064,23

638,60

128,73

79,40

703,09

44 295,52

6 872,74

1 749,68

126,69

 

 

 

 

2.240

Kaki (vključno s persimonom)

ex 0810 90 95

161,38

92,75

4 603,14

1 204,21

2 525,10

41 067,26

557,22

112,32

69,28

613,50

38 651,35

5 997,01

1 526,74

110,55

 

 

 

 

2.250

Liči

ex 0810 90


9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/9


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 400/2006

z dne 8. marca 2006

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87, z dne 23. julija 1987, o tarifni in statistični nomenklaturi ter o skupni carinski tarifi (1), in zlasti člena 9(1)(a) uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrščanjem blaga, navedenega v prilogi k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali dodaja kombinirani nomenklaturi dodatne pododdelke in je določena s posebnimi določbami Skupnosti, z namenom uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

V skladu z navedenimi splošnimi pravili je treba blago, opisano v stolpcu 1 preglednice iz priloge, uvrstiti pod oznako KN, navedeno v stolpcu 2, zaradi utemeljitev, navedenih v stolpcu 3.

(4)

Primerno je zagotoviti, da se po določbah iz člena 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (2), imetnik lahko za obdobje treh mesecev še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in ki niso v skladu z določbami te uredbe.

(5)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 preglednice iz priloge, je uvrščeno v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 navedene preglednice.

Člen 2

Na podlagi člena 12(6) uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 se je za obdobje treh mesecev mogoče še naprej sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in ki niso v skladu s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2006

Za Komisijo

László KOVÁCS

Član Komisije


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z uredbo Sveta (ES) št. 267/2006 (UL L 47, 17.2.2006, str. 1).

(2)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).


PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev (oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

1.

Komplet, pripravljen za prodajo na drobno, sestavljajo:

prenosni aparat na baterijski pogon za digitalno snemanje in reprodukcijo zvoka, ki v skupnem ohišju vsebuje naslednje komponente: elektronski sistem za obdelavo signalov z digitalnim/analognim konverterjem, bliskovnim spominom, nadzorne gumbe, prostor za baterije, USB-priključek in priključek za slušalke,

radiodifuzni sprejemnik na baterijski pogon s slušalkami in povezovalnim kablom,

USB-kabel,

CD-ROM in

priročnik.

Naprava za digitalno snemanje in reprodukcijo zvoka snema zvok v MP3-formatu in je lahko za prenos ali nalaganje MP3, ali drugih formatov, preko USB priključka povezan z napravo za avtomatsko obdelavo podatkov. Snema lahko tudi glas.

S shranjevalno zmogljivostjo 128 MB.

Radiodifuzni sprejemnik lahko deluje samostojno.

8520 90 00

Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(b) in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 8520 in 8520 90 00.

Naprava za digitalno snemanje in reprodukcijo zvoka daje celotnemu kompletu bistven značaj.

2.

Kombinirani prenosni aparat na baterijski pogon za radiodifuzno sprejemanje in snemanje ter reprodukcijo zvoka v skupnem ohišju. Obsega naslednje dele:

bliskovni spomin,

mikroprocesor v obliki integriranih vezij („čipov“),

elektronski sistem, vključno z avdiofrekvenčnim ojačevalnikom,

LCD-zaslon,

radijski sprejemnik in

nadzorne gumbe.

Mikroprocesor je programiran za uporabo MP3-formata.

Naprava ima stereo priključek, priključek za naglavne in ušesne slušalke ter priključek za daljinsko krmiljenje.

Naprava je lahko za prenos ali nalaganje MP3 ali drugih formatov preko USB-priključka povezana z napravo za avtomatsko obdelavo podatkov. Snema lahko tudi glas.

Shranjevalna zmogljivost je 128 MB.

8527 13 99

Uvrstitev opredeljujeta splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature in besedilo oznak KN 8527, 8527 13 in 8527 13 99.

Uvrstitev temelji na besedilu tarifne oznake 8527; sprejemnik za radiodifuzijo, kombinirani ali nekombinirani, v enojnem ohišju z aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka.

3.

Voziček za golf na motorni pogon, z okvirjem iz aluminijastih cevi, na kolesih, s sedežem, ki se uporablja med mirovanjem vozička, in s krmilno ročico.

Stikala za upravljanje vozička za golf so nameščena na krmilni ročici.

Največja hitrost vozička je 6,5 km/h. Voziček je opremljen z motorjem in z akumulatorjem napetosti 24 voltov.

Na voziček se lahko naloži ena torba za palice za golf.

(Glej sliko) (1)

8704 90 00

Uvrstitev opredeljujeta splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature in besedilo oznak KN 8704 in 8704 90 00.

Voziček za golf je izključen iz tarifne številke 8703, ker ni namenjen za prevoz ljudi.

Voziček za golf je izključen iz tarifne številke 8709, ker ne gre za tip vozila, ki se uporablja v tovarnah, skladiščih, pristaniščihali na letališčih za prevoz blaga na kratke razdalje.

Voziček je namenjen izključno za prevoz torbe za golf na igriščih za golf.

4.

Večnamenska naprava za izvajanje naslednjih opravil:

optično branje (skeniranje),

lasersko tiskanje,

lasersko fotokopiranje (posreden proces).

Naprava ima več kaset za papir in lahko natisne do 40 strani formata A4 na minuto.

Naprava lahko deluje samostojno (kot aparat za fotokopiranje) ali v povezavi s strojem za avtomatsko obdelavo podatkov ali v omrežju (kot tiskalnik, optični bralnik (skener) in aparat za fotokopiranje).

9009 12 00

Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(c) in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 5(E) k poglavju 84 in besedilo oznak KN 9009 in 9009 12 00.

Naprava ima več funkcij, vendar nobena ne daje proizvodu bistvenega značaja.

Image


(1)  Fotografija je zgolj informativne narave.


9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/12


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 401/2006

z dne 23. februarja 2006

o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1), ter zlasti člena 11(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih (2) določa zgornje mejne vrednosti za nekatere mikotoksine v nekaterih živilih.

(2)

Vzorčenje je odločilno za natančnost določanja vsebnosti mikotoksinov, ki so zelo heterogeno porazdeljeni v lotu. Zato je treba določiti splošna merila, ki jim mora ustrezati metoda vzorčenja.

(3)

Določiti je treba tudi splošna merila, ki jih mora izpolnjevati metoda analize, tako da bodo nadzorni laboratoriji uporabljali metode analize s primerljivimi stopnjami zanesljivosti.

(4)

Direktiva Komisije 98/53/ES z dne 16. julija 1998 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor upoštevanja mejnih vrednosti onesnaževalcev v živilih (3) določa metode vzorčenja in merila zanesljivosti za metode analize, ki se uporabljajo za uradni nadzor vsebnosti aflatoksinov v živilih.

(5)

Direktiva Komisije 2002/26/ES z dne 13. marca 2002 o določitvi postopkov vzorčenja in analitske metode za uradni nadzor vsebnosti ohratoksina A v živilih (4), Direktiva Komisije 2003/78/ES z dne 11. avgusta 2003 o določitvi postopkov vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor nad vsebnostjo patulina v živilih (5) in Direktiva Komisije 2005/38/ES z dne 6. junija 2005 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti toksinov iz rodu Fusarium v živilih (6) na podoben način določajo metode vzorčenja in merila zanesljivosti za ohratoksin A, patulin in toksine iz rodu Fusarium.

(6)

Kadar je to mogoče, je pri nadzoru mikotoksinov primerno uporabiti isto metodo vzorčenja za isti proizvod. Zato je treba združiti metode vzorčenja in merila zanesljivosti za metode analize, ki se uporabljajo za uradni nadzor vseh mikotoksinov, v enem pravnem aktu, da bo njihova uporaba preprostejša.

(7)

Aflatoksini so v posameznih lotih zelo heterogeno porazdeljeni, zlasti v lotih živil v večjih kosih, kot so suhe fige ali zemeljski oreški. Zaradi zagotovitve enake reprezentativnosti mora biti pri serijah živil v večjih kosih masa sestavljenega vzorca večja kot pri serijah živil v manjših kosih. Ker je porazdelitev mikotoskinov v predelanih proizvodih običajno manj heterogena kakor v nepredelanih žitnih proizvodih, je primerno določiti preprostejše postopke vzorčenja za predelane proizvode.

(8)

Zato je treba razveljaviti direktive 98/98/53/ES, 2002/26/ES, 2003/78/ES in 2005/38/ES.

(9)

Primerno je, da začetek uporabe te uredbe sovpada z začetkom uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 856/2005 z dne 6. junija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 466/2001 glede toksinov iz rodu Fusarium  (7).

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravstveno varstvo živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vzorčenje za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih se izvaja v skladu z metodami iz Priloge I.

Člen 2

Priprava vzorcev in metode analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih izpolnjujejo merila iz Priloge II.

Člen 3

Direktive 98/53/ES, 2002/26/ES, 2003/78/ES in 2005/38/ES se razveljavijo.

Sklicevanje na razveljavljene direktive se štejejo kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. februarja 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(2)  UL L 77, 16.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 199/2006 (UL L 32, 4.2.2006, str. 34).

(3)  UL L 201, 17.7.1998, str. 93. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/43/ES (UL L 113, 20.4.2004, str. 14).

(4)  UL L 75, 16.3.2002, str. 38. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/5/ES (UL L 27, 29.1.2005, str. 38).

(5)  UL L 203, 12.8.2003, str. 40.

(6)  UL L 143, 7.6.2005, str. 18.

(7)  UL L 143, 7.6.2005, str. 3.


PRILOGA I (1)

METODE VZORČENJA ZA URADNI NADZOR VSEBNOSTI MIKOTOKSINOV V ŽIVILIH

A.   SPLOŠNE DOLOČBE

Uradni nadzor se izvaja v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 882/2004. Naslednje splošne določbe se uporabljajo brez poseganja v določbe Uredbe (ES) št. 882/2004.

A.1   Namen in področje uporabe

Vzorci za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih se jemljejo po metodah iz te priloge. Tako dobljeni sestavljeni vzorci se štejejo kot reprezentativni vzorci lotov. Skladnost z mejnimi vrednostmi iz Uredbe (ES) št. 466/2001 se ugotavlja na podlagi vsebnosti, ugotovljene v laboratorijskih vzorcih.

A.2   Opredelitev pojmov

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve:

A.2.1

„lot“ je določljiva količina živila, ki je prispela istočasno in za katero uradnik določi, da ima enake lastnosti, kot so poreklo, sorta, vrsta pakiranja, izvajalec pakiranja, pošiljatelj ali oznake;

A.2.2

„sublot“ je del večjega lota, ki je določen za izvedbo vzorčenja; vsak sublot mora biti fizično ločen in določljiv;

A.2.3

„primarni vzorec“ je količina materiala, odvzetega z enega mesta v lotu ali sublotu;

A.2.4

„sestavljeni vzorec“ je vzorec, sestavljen iz vseh primarnih vzorcev, odvzetih iz lota ali sublota;

A.2.5

„laboratorijski vzorec“ je vzorec, namenjen za laboratorijski preskus.

A.3   Splošne določbe

A.3.1   Osebje

Vzorčenje opravi pooblaščena oseba, ki jo imenuje država članica.

A.3.2   Material za vzorčenje

Vsak lot, namenjen za pregled, se vzorči ločeno. V skladu s posebnimi določbami o vzorčenju za različne mikotoksine se veliki loti razdelijo na sublote, ki se vzorčijo ločeno.

A.3.3   Previdnostni ukrepi

Med vzorčenjem in pripravo vzorcev je treba upoštevati previdnostne ukrepe, da ne nastanejo spremembe, ki bi vplivale na:

vsebnost mikotoksinov, škodljivo vplivale na analitsko določanje ali povzročile nereprezentativnost sestavljenih vzorcev,

varnost hrane v lotih za vzorčenje.

Razen tega se sprejmejo vsi ukrepi, potrebni za zagotovitev varnosti oseb, ki jemljejo vzorce.

A.3.4   Primarni vzorci

Če je mogoče, se primarni vzorci odvzamejo na različnih mestih, razporejenih po celotnem lotu ali sublotu. Odstopanje od tega postopka se zapiše v zapisnik iz dela A.3.8 te priloge.

A.3.5   Priprava sestavljenega vzorca

Sestavljeni vzorec se pripravi tako, da se združijo primarni vzorci.

A.3.6   Referenčni vzorci

Referenčni vzorci za izvršbo, trženje (zagovor) in razsojanje se jemljejo iz homogeniziranega sestavljenega vzorca, če ta postopek ni v nasprotju s predpisi držav članic o pravicah nosilca živilske dejavnosti.

A.3.7   Pakiranje in prevoz vzorcev

Vsak vzorec se zapre v čisto inertno posodo, ki omogoča primerno zaščito pred onesnaženjem in poškodbami med prevozom. Upoštevajo se vsi previdnostni ukrepi, da se prepreči kakršna koli sprememba v sestavi vzorca, ki bi lahko nastala med prevozom ali skladiščenjem.

A.3.8   Pečatenje in označevanje vzorcev

Vsak vzorec, odvzet za uradno uporabo, se zapečati na mestu vzorčenja in označi po predpisih države članice.

O vsakem vzorčenju se napiše zapisnik, ki omogoča nedvoumno prepoznavanje vsakega lota, navaja datum in mesto vzorčenja ter vse dodatne informacije, ki bi lahko pomagale analitiku.

A.4   Različne vrste lotov

Živila se lahko tržijo v razsutem stanju, posodah ali posameznih pakiranjih, kot so vrečke, vreče, maloprodajno pakiranje. Postopek vzorčenja se lahko uporablja za vse različne oblike, v katerih se živila dajejo v promet.

Brez poseganja v posebne določbe iz drugih delov te priloge se za vzorčenje lotov, ki se tržijo v posameznih pakiranjih, kot so vrečke, vreče, maloprodajno pakiranje, lahko uporabi naslednja formula:

Formula

masa: v kg

pogostost vzorčenja (SF): vsaka n-ta vrečka ali vreča, iz katere je treba odvzeti primarni vzorec (decimalke je treba zaokrožiti na najbližje celo število).

B.   METODA VZORČENJA ZA ŽITA IN ŽITNE PROIZVODE

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti, določenih za aflatoksin B1, skupne aflatoksine, ohratoksin A in toksine iz rodu Fusarium v žitih in žitnih proizvodih.

B.1   Masa primarnega vzorca

Masa primarnega vzorca je približno 100 gramov, če ni drugače določeno v tem delu B Priloge I.

Če gre za lote, sestavljene iz maloprodajnih pakiranj, je masa primarnega vzorca odvisna od mase maloprodajnega pakiranja.

Maloprodajna pakiranja nad 100 gramov se združijo v sestavljene vzorce, ki tehtajo več kot 10 kg. Če je masa enega maloprodajnega pakiranja veliko večja od 100 gramov, potem se 100 gramov odvzame iz vsakega posameznega maloprodajnega pakiranja kot primarni vzorec. To se lahko naredi ob odvzemu vzorca ali v laboratoriju. Vendar se lahko, kadar bi takšna metoda vzorčenja povzročila nesprejemljive posledice pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), uporablja nadomestna metoda vzorčenja. Na primer, kadar se drag proizvod trži v maloprodajnih pakiranjih z maso 500 gramov ali 1 kg, se lahko sestavljeni vzorec pridobi z združevanjem primarnih vzorcev, pri čemer je njihovo število manjše kot število iz preglednic 1 in 2, če je masa sestavljenega vzorca enaka zahtevani masi sestavljenega vzorca iz preglednic 1 in 2.

Kadar je masa maloprodajnega pakiranja manjša kot 100 gramov in razlika ni zelo velika, se eno maloprodajno pakiranje obravnava kot en primarni vzorec, ki se združi v sestavljeni vzorec z maso manj kot 10 kg. Če je masa maloprodajnega pakiranja veliko manjša od 100 gramov, potem je primarni vzorec sestavljen iz dveh ali več maloprodajnih pakiranj, s čimer se čim bolj približa 100 gramom.

B.2   Splošni pregled metode vzorčenja za žita in žitne proizvode

Preglednica 1

Razdelitev lotov v sublote glede na proizvod in maso lota

Proizvod

Masa lota (tone)

Masa ali število sublotov

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

Žita in žitni proizvodi

≥ 1 500

500 ton

100

10

> 300 in < 1 500

3 subloti

100

10

≥ 50 in ≤ 300

100 ton

100

10

< 50

3–100 (2)

1–10

B.3   Metoda vzorčenja za žita in žitne proizvode za lote ≥ 50 ton

Če je sublot mogoče fizično ločiti, se vsak lot razdeli na sublote v skladu s preglednico 1. Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno natančen večkratnik mase sublotov, lahko masa sublota presega navedeno maso za največ 20 %. Če lota ni mogoče fizično ločiti na sublote, se iz lota odvzame najmanj 100 primarnih vzorcev.

Vsak sublot se vzorči ločeno.

Število primarnih vzorcev: 100. Masa sestavljenega vzorca = 10 kg.

Če metode vzorčenja iz te točke ni mogoče izvesti zaradi nesprejemljivih posledic pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), se lahko uporablja nadomestna metoda vzorčenja, če je čim bolj reprezentativna ter v celoti opisana in dokumentirana. Nadomestna metoda vzorčenja se lahko uporabi tudi, kadar je dejansko nemogoče uporabiti zgoraj omenjeno metodo vzorčenja. To je, npr. kadar so veliki loti žit shranjeni v silosih (3).

B.4   Metoda vzorčenja za žita in žitne proizvode za lote < 50 ton

Za lote žit in žitnih proizvodov z maso manj kot 50 ton se uporablja načrt vzorčenja z 10 do 100 primarnih vzorcev, odvisno od mase lota, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 1 do 10 kg. Za zelo majhne lote (≤ 0,5 ton) se lahko odvzame manjše število primarnih vzorcev, vendar mora sestavljeni vzorec, ki združuje vse primarne vzorce, tudi v tem primeru tehtati najmanj 1 kg.

Za določitev števila primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, se lahko uporablja preglednica 2.

Preglednica 2

Število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, glede na maso lota žit in žitnih proizvodov

Masa lota (tone)

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca

(kg)

≤ 0,05

3

1

> 0,05–≤ 0,5

5

1

> 0,5–≤ 1

10

1

> 1–≤ 3

20

2

> 3–≤ 10

40

4

> 10–≤ 20

60

6

> 20–≤ 50

100

10

B.5   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se mora po možnosti opraviti v skladu z določbami iz tega dela B Priloge I.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran. V vsakem primeru tehta sestavljeni vzorec najmanj 1 kg (4).

B.6   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

C.   METODA VZORČENJA ZA SUHO SADJE, VKLJUČNO S SUHIM GROZDJEM IN PREDELANIMI PROIZVODI, RAZEN SUHIH FIG

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti za:

aflatoksin B1 in skupne aflatoksine v suhem sadju, razen v suhih figah, in

ohratoksin A v suhem grozdju (korinte, rozine in sultanine).

C.1   Masa primarnega vzorca

Masa primarnega vzorca je približno 100 gramov, če ni drugače določeno v tem delu C Priloge I.

Če gre za lote, sestavljene iz maloprodajnih pakiranj, je masa primarnega vzorca odvisna od mase maloprodajnega pakiranja.

Maloprodajna pakiranja nad 100 gramov se združijo v sestavljene vzorce, ki tehtajo več kot 10 kg. Če je masa enega maloprodajnega pakiranja veliko večja od 100 gramov, potem se 100 gramov odvzame iz vsakega posameznega maloprodajnega pakiranja kot primarni vzorec. To se lahko naredi ob odvzemu vzorca ali v laboratoriju. Vendar se lahko, kadar bi takšna metoda vzorčenja povzročila nesprejemljive posledice pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), uporablja nadomestna metoda vzorčenja. Na primer, kadar se drag proizvod trži v maloprodajnih pakiranjih z maso 500 gramov ali 1 kg, se lahko sestavljeni vzorec pridobi z združevanjem primarnih vzorcev, pri čemer je njihovo število manjše kot število iz preglednic 1 in 2, če masa sestavljenega vzorca ustreza zahtevani masi sestavljenega vzorca iz preglednic 1 in 2.

Kadar je masa maloprodajnega pakiranja manjša kot 100 gramov in razlika ni zelo velika, se eno maloprodajno pakiranje obravnava kot en primarni vzorec, ki se združi v sestavljeni vzorec z maso manj kot 10 kg. Če je masa maloprodajnega pakiranja veliko manjša od 100 gramov, potem je primarni vzorec sestavljen iz dveh ali več maloprodajnih pakiranj, s čimer se čim bolj približa 100 gramom.

C.2   Splošni pregled metode vzorčenja za suho sadje, razen za fige

Preglednica 1

Razdelitev lotov v sublote glede na proizvod in maso lota

Proizvod

Masa lota (tone)

Masa ali število sublotov

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

Suho sadje

≥ 15

15–30 ton

100

10

< 15

10–100 (5)

1–10

C.3   Metoda vzorčenja za suho sadje (loti ≥ 15 ton), razen za fige

Če je sublot mogoče fizično ločiti, se vsak lot razdeli na sublote v skladu s preglednico 1. Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno natančen večkratnik mase sublotov, lahko masa sublota presega navedeno maso za največ 20 %.

Vsak sublot se vzorči ločeno.

Število primarnih vzorcev: 100. Masa sestavljenega vzorca = 10 kg.

Če zgoraj opisane metode vzorčenja ni mogoče izvesti zaradi posledic pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), se lahko uporablja nadomestna metoda vzorčenja, če je čim bolj reprezentativna ter v celoti opisana in dokumentirana.

C.4   Metoda vzorčenja za suho sadje (loti < 15 ton), razen za fige

Za lote suhega sadja, razen fig, z maso manj kot 15 ton se uporablja načrt vzorčenja z 10 do 100 primarnih vzorcev, odvisno od mase lota, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 1 do 10 kg.

Za določitev števila primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, se lahko uporablja naslednja preglednica:

Preglednica 2

Število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, glede na maso lota suhega sadja

Masa lota (tone)

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

≤ 0,1

10

1

> 0,1–≤ 0,2

15

1,5

> 0,2–≤ 0,5

20

2

> 0,5–≤ 1,0

30

3

> 1,0–≤ 2,0

40

4

> 2,0–≤ 5,0

60

6

> 5,0–≤ 10,0

80

8

> 10,0–≤ 15,0

100

10

C.5   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami iz tega dela Priloge I.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran. V vsakem primeru tehta sestavljeni vzorec najmanj 1 kg (6).

C.6   Posebne določbe o vzorčenju za vakuumsko pakirano suho sadje, razen za suhe fige

Za lote z maso 15 ton ali več se odvzame najmanj 25 primarnih vzorcev, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 10 kg, za lote z maso manj kot 15 ton pa se odvzame 25 % števila primarnih vzorcev iz preglednice 2, ki se združijo v sestavljeni vzorec, katerega masa ustreza masi vzorčenega lota (glej preglednico 2).

C.7   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti;

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

D.   METODA VZORČENJA ZA SUHE FIGE, ZEMELJSKE OREŠKE IN OREHE

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti, določenih za aflatoksin B1 in skupne aflatoksine v suhih figah, zemeljskih oreških in orehih.

D.1   Masa primarnega vzorca

Masa primarnega vzorca je približno 300 gramov, če ni drugače določeno v tem delu D Priloge I.

Če gre za lote, sestavljene iz maloprodajnih pakiranj, je masa primarnega vzorca odvisna od mase maloprodajnega pakiranja.

Maloprodajna pakiranja nad 300 gramov se združijo v sestavljene vzorce, ki tehtajo več kot 30 kg. Če je masa enega maloprodajnega pakiranja veliko večja od 300 gramov, potem se 300 gramov odvzame iz vsakega posameznega maloprodajnega pakiranja kot primarni vzorec. To se lahko naredi ob odvzemu vzorca ali v laboratoriju. Vendar se lahko, kadar bi takšna metoda vzorčenja povzročila nesprejemljive posledice pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), uporablja nadomestna metoda vzorčenja. Na primer, kadar se drag proizvod trži v maloprodajnih pakiranjih z maso 500 gramov ali 1 kg, se lahko sestavljeni vzorec pridobi z združevanjem primarnih vzorcev, pri čemer je njihovo število manjše kot število iz preglednic 1, 2 in 3, če masa sestavljenega vzorca ustreza zahtevani masi sestavljenega vzorca iz preglednic 1, 2 in 3.

Kadar je masa maloprodajnega pakiranja manjša kot 300 gramov in razlika ni zelo velika, se eno maloprodajno pakiranje obravnava kot en primarni vzorec, ki se združi v sestavljeni vzorec z maso manj kot 30 kg. Če je masa maloprodajnega pakiranja veliko manjša od 300 gramov, potem je primarni vzorec sestavljen iz dveh ali več maloprodajnih pakiranj, s čimer se čim bolj približa 300 gramom.

D.2   Splošni pregled metode vzorčenja za suhe fige, zemeljske oreške in orehe

Preglednica 1

Razdelitev lotov v sublote glede na proizvod in maso lota

Proizvod

Masa lota (tone)

Masa ali število sublotov

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

Suhe fige

≥ 15

15–30 ton

100

30

< 15

10–100 (7)

≤ 30

Zemeljski oreški, pistacije, brazilski oreški in drugi orehi

≥ 500

100 ton

100

30

> 125 in < 500

5 sublotov

100

30

≥ 15 in ≤ 125

25 ton

100

30

< 15

10–100 (7)

≤ 30

D.3   Metoda vzorčenja za suhe fige, zemeljske oreške in orehe (loti ≥ 15 ton)

Če je sublot mogoče fizično ločiti, se vsak lot razdeli na sublote v skladu s preglednico 1. Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno natančen večkratnik mase sublotov, lahko masa sublota presega navedeno maso za največ 20 %.

Vsak sublot se vzorči ločeno.

Število primarnih vzorcev: 100.

Masa sestavljenega vzorca je 30 kg, pred mletjem se premeša in razdeli na tri enake laboratorijske vzorce po 10 kg (ta delitev na tri laboratorijske vzorce ni potrebna, če gre za zemeljske oreške in orehe, namenjene za nadaljnje sortiranje ali drugo fizično obdelavo, ter če je na voljo oprema, ki omogoča homogeniziranje 30-kilogramskega vzorca).

Vsak laboratorijski vzorec z maso 10 kg se posebej drobno zmelje in dobro premeša, da se doseže popolna homogenizacija v skladu z določbami iz Priloge II.

Če zgoraj opisane metode vzorčenja ni mogoče izvesti zaradi posledic pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), se lahko uporablja nadomestna metoda vzorčenja pod pogojem, če je čim bolj reprezentativna ter v celoti opisana in dokumentirana.

D.4   Metoda vzorčenja za suhe fige, zemeljske oreške in orehe (loti < 15 ton)

Število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, je odvisno od mase lota ter je najmanj 10 in največ 100.

Za določitev števila primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, in nadaljnjo delitev sestavljenega vzorca se lahko uporablja naslednja preglednica 2.

Preglednica 2

Število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, glede na maso lota in število razdelitev sestavljenega vzorca

Masa lota (tone)

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg) (v primeru maloprodajnih pakiranj se lahko masa sestavljenega vzorca razlikuje – glej točko D.1)

Število laboratorijskih vzorcev iz sestavljenega vzorca

≤ 0,1

10

3

1 (ni delitve)

> 0,1–≤ 0,2

15

4,5

1 (ni delitve)

> 0,2–≤ 0,5

20

6

1 (ni delitve)

> 0,5–≤ 1,0

30

9 (– < 12 kg)

1 (ni delitve)

> 1,0–≤ 2,0

40

12

2

> 2,0–≤ 5,0

60

18 (– < 24 kg)

2

> 5,0–≤ 10,0

80

24

3

> 10,0–≤ 15,0

100

30

3

Masa sestavljenega vzorca je ≤ 30 kg, pred mletjem se premeša in razdeli na dva ali tri enake laboratorijske vzorce po ≤ 10 kg (ta delitev na dva ali tri laboratorijske vzorce ni potrebna, če gre za suhe fige, zemeljske oreške in orehe, namenjene za nadaljnje sortiranje ali drugo fizično obdelavo, ter če je na voljo oprema, ki omogoča homogeniziranje do 30-kilogramskega vzorca).

Kadar gre za mase sestavljenega vzorca pod 30 kg, se sestavljeni vzorec ne deli na laboratorijske vzorce po naslednjem navodilu:

< 12 kg: ni delitve na laboratorijske vzorce.

≥ 12 – < 24 kg: delitev na dva laboratorijska vzorca.

≥ 24 kg: delitev na 3 laboratorijske vzorce.

Vsak laboratorijski vzorec se posebej drobno zmelje in dobro premeša, da se doseže popolna homogenizacija v skladu z določbami iz Priloge II.

Če zgoraj opisane metode vzorčenja ni mogoče izvesti zaradi nesprejemljivih posledic pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), se lahko uporablja nadomestna metoda vzorčenja, če je čim bolj reprezentativna ter v celoti opisana in dokumentirana.

D.5   Metoda vzorčenja za predelane proizvode in sestavljena živila

D.5.1   Predelani proizvodi z zelo majhno maso sestavnih delcev, tj. moka, arašidovo maslo (homogena porazdelitev onesnaženja z aflatoksini)

Število primarnih vzorcev: 100; za lote pod 50 ton je število primarnih vzorcev od 10 do 100, glede na maso lota (glej preglednico 3).

Preglednica 3

Število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, glede na maso lota

Masa lota (tone)

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

≤ 1

10

1

> 1–≤ 3

20

2

> 3–≤ 10

40

4

> 10–≤ 20

60

6

> 20–≤ 50

100

10

Masa primarnega vzorca je približno 100 gramov. Če gre za lote, sestavljene iz maloprodajnih pakiranj, je masa primarnega vzorca odvisna od mase maloprodajnega pakiranja.

Masa sestavljenega vzorca = 1–10 kg dobro premešanega vzorca.

D.5.2   Drugi predelani proizvodi, sestavljeni iz sorazmerno večjih kosov (heterogena porazdelitev onesnaženja z aflatoksini)

Metoda vzorčenja za suhe fige, zemeljske oreške in orehe (D.3 in D.4)

D.6   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami iz tega dela Priloge I.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabijo druge učinkovite metode vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran. V vsakem primeru tehta sestavljeni vzorec najmanj 1 kg (8).

D.7   Posebna metoda vzorčenja za vakuumsko pakirane zemeljske oreške, orehe, suhe fige in predelane proizvode

D.7.1   Pistacije, zemeljski oreški, brazilski oreški in suhe fige

Za lote z maso 15 ton ali več se odvzame najmanj 50 primarnih vzorcev, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 30 kg, za lote z maso manj kot 15 ton pa se odvzame 50 % števila primarnih vzorcev iz preglednice 2, ki se združijo v sestavljeni vzorec, katerega masa ustreza masi vzorčenega lota (glej preglednico 2).

D.7.2   Orehi, razen pistacij in brazilskih oreškov

Za lote z maso 15 ton ali več se odvzame najmanj 25 primarnih vzorcev, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 30 kg, za lote z maso manj kot 15 ton pa se odvzame 25 % števila primarnih vzorcev iz preglednice 2, ki se združijo v sestavljeni vzorec, katerega masa je enaka masi vzorčenega lota (glej preglednico 2).

D.7.3   Proizvodi, pridobljeni iz orehov, fig in zemeljskih oreškov, z majhnimi delci

Za lote z maso 50 ton ali več se odvzame najmanj 25 primarnih vzorcev, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 10 kg, za lote z maso manj kot 50 ton pa se odvzame 25 % števila primarnih vzorcev iz preglednice 3, ki se združijo v sestavljeni vzorec, katerega masa ustreza masi vzorčenega lota (glej preglednico 3).

D.8   Sprejemljivost lota ali sublota

Za suhe fige, zemeljske oreške in orehe, ki bo sortirano ali drugače fizično obdelano:

potrditev: če sestavljeni vzorec ali povprečje laboratorijskih vzorcev ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če sestavljeni vzorec ali povprečje laboratorijskih vzorcev nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

Za suhe fige, zemeljske oreške in orehe, namenjene neposredni prehrani ljudi:

potrditev: če noben laboratorijski vzorec ne presega zgornje mejne vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če eden ali več laboratorijskih vzorcev nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

Kadar tehta sestavljeni vzorec 12 kg ali manj:

potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

E.   METODA VZORČENJA ZA ZAČIMBE

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti, določenih za aflatoksin B1 in skupne aflatoksine v začimbah.

E.1   Masa primarnega vzorca

Masa primarnega vzorca je približno 100 gramov, če ni drugače določeno v tem delu E Priloge I.

Če gre za lote, sestavljene iz maloprodajnih pakiranj, je masa primarnega vzorca odvisna od mase maloprodajnega pakiranja.

Maloprodajna pakiranja nad 100 gramov se združijo v sestavljene vzorce, ki tehtajo več kot 10 kg. Če je masa enega maloprodajnega pakiranja >> 100 gramov, potem se 100 gramov odvzame iz vsakega posameznega maloprodajnega pakiranja kot primarni vzorec. To se lahko naredi ob odvzemu vzorca ali v laboratoriju. Vendar se lahko, kadar bi takšna metoda vzorčenja povzročila nesprejemljive posledice pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), uporablja nadomestna metoda vzorčenja. Na primer, kadar se drag proizvod trži v maloprodajnih pakiranjih z maso 500 gramov ali 1 kg, se lahko sestavljeni vzorec pridobi z združevanjem primarnih vzorcev, pri čemer je njihovo število manjše kot število iz preglednic 1 in 2, če masa sestavljenega vzorca ustreza zahtevani masi sestavljenega vzorca iz preglednic 1 in 2.

Kadar je masa maloprodajnega pakiranja manjša kot 100 gramov in razlika ni zelo velika, se eno maloprodajno pakiranje obravnava kot en primarni vzorec, ki se združi v sestavljeni vzorec z maso manj kot 10 kg. Če je masa maloprodajnega pakiranja veliko manjša od 100 gramov, potem je primarni vzorec sestavljen iz dveh ali več maloprodajnih pakiranj, s čimer se čim bolj približa 100 gramom.

E.2   Splošni pregled metode vzorčenja za začimbe

Preglednica 1

Razdelitev lotov v sublote glede na proizvod in maso lota

Proizvod

Masa lota (tone)

Masa ali število sublotov

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

Začimbe

≥ 15

25 ton

100

10

< 15

5–100 (9)

0,5–10

E.3   Metoda vzorčenja za začimbe (loti ≥ 15 ton)

Če je sublot mogoče fizično ločiti, se vsak lot razdeli na sublote v skladu s preglednico 1. Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno natančen večkratnik mase sublotov, lahko masa sublota presega navedeno maso za največ 20 %.

Vsak sublot se vzorči ločeno.

Število primarnih vzorcev: 100. Masa sestavljenega vzorca = 10 kg.

Če zgoraj opisane metode vzorčenja ni mogoče izvesti zaradi nesprejemljivih posledic pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), se lahko uporablja nadomestna metoda vzorčenja, če je čim bolj reprezentativna in v celoti opisana ter dokumentirana v zapisniku.

E.4   Metoda vzorčenja za začimbe (loti < 15 ton)

Za lote začimb z maso manj kot 15 ton se uporablja načrt vzorčenja s 5 do 100 primarnih vzorcev, odvisno od mase lota, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso od 0,5 do 10 kg.

Za določitev števila primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, se lahko uporablja naslednja preglednica:

Preglednica 2

Število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, glede na maso lota začimb

Masa lota (tone)

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

≤ 0,01

5

0,5

> 0,01–≤ 0,1

10

1

> 0,1–≤ 0,2

15

1,5

> 0,2–≤ 0,5

20

2

> 0,5–≤ 1,0

30

3

> 1,0–≤ 2,0

40

4

> 2,0–≤ 5,0

60

6

> 5,0–≤ 10,0

80

8

> 10,0–≤ 15,0

100

10

E.5   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami o vzorčenju iz tega dela Priloge I.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran. V vsakem primeru tehta sestavljeni vzorec najmanj 0,5 kg (10).

E.6   Posebna metoda vzorčenja za vakuumsko pakirane začimbe

Za lote z maso 15 ton ali več se odvzame najmanj 25 primarnih vzorcev, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 10 kg, za lote z maso manj kot 15 ton pa se odvzame 25 % števila primarnih vzorcev iz preglednice 2, ki se združijo v sestavljeni vzorec, katerega masa ustreza masi vzorčenega lota (glej preglednico 2).

E.7   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

F.   METODA VZORČENJA ZA MLEKO IN MLEČNE PROIZVODE; ZAČETNA FORMULA IN NADALJEVALNA FORMULA, VKLJUČNO Z ZAČETNIM IN NADALJEVALNIM MLEKOM

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti, določenih za aflatoksin M1 v mleku in mlečnih proizvodih ter začetni in nadaljevalni formuli, vključno z začetnim in nadaljevalnim mlekom ter živili (mleko in mlečni proizvodi) za posebne zdravstvene namene za dojenčke.

F.1   Metoda vzorčenja za mleko, mlečne proizvode, začetno formulo in nadaljevalno formulo, vključno z začetnim in nadaljevalnim mlekom

Sestavljeni vzorec ima maso najmanj 1 kg ali prostornino najmanj 1 liter, razen kadar to ni mogoče, npr. kadar vzorec sestavlja ena steklenica.

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti iz lota, je navedeno v preglednici 1. Določeno število primarnih vzorcev je odvisno od običajne oblike, v kateri se zadevni proizvodi tržijo. V primeru razsutih tekočih proizvodov se lot neposredno pred vzorčenjem čim bolj temeljito ročno ali mehansko premeša ter se meša, dokler ne vpliva na kakovost proizvoda. V tem primeru se predpostavi homogena porazdelitev aflatoksina M1 v danem lotu. Zato zadostuje, da se iz lota odvzamejo trije primarni vzorci za sestavo sestavljenega vzorca.

Primarni vzorci, ki so pogosto steklenice ali pakiranja, imajo podobno maso. Masa primarnega vzorca je najmanj 100 gramov in se združi v sestavljeni vzorec, ki tehta najmanj 1 kg ali ima prostornino najmanj 1 liter. Odstopanje od tega postopka se zapiše v zapisnik iz dela A.3.8 Priloge I.

Preglednica 1

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti iz lota

Oblika trženja

Prostornina ali masa lota

(v litrih ali kg)

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti

Najmanjša prostornina ali masa sestavljenega vzorca

(v litrih ali kg)

Razsuto stanje

3–5

1

Steklenice/pakiranja

≤ 50

3

1

Steklenice/pakiranja

50 do 500

5

1

Steklenice/pakiranja

> 500

10

1

F.2   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami iz tega dela Priloge I.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran (11).

F.3   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti (ali odločitvene meje – glej točko 4.4 Priloge II),

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti (ali odločitvene meje – glej točko 4.4 Priloge II).

G.   METODA VZORČENJA ZA KAVO IN KAVNE PROIZVODE

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti, določenih za ohratoksin A v praženih kavnih zrnih, mleti praženi kavi in instant kavi.

G.1   Masa primarnega vzorca

Masa primarnega vzorca je približno 100 gramov, če ni drugače določeno v tem delu G Priloge I.

Če gre za lote, sestavljene iz maloprodajnih pakiranj, je masa primarnega vzorca odvisna od mase maloprodajnega pakiranja.

Maloprodajna pakiranja nad 100 gramov se združijo v sestavljene vzorce, ki tehtajo več kot 10 kg. Če je masa enega maloprodajnega pakiranja veliko večja od 100 gramov, potem se 100 gramov odvzame iz vsakega posameznega maloprodajnega pakiranja kot primarni vzorec. To se lahko naredi ob odvzemu vzorca ali v laboratoriju. Vendar se lahko, kadar bi takšna metoda vzorčenja povzročila nesprejemljive posledice pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), uporablja nadomestna metoda vzorčenja. Na primer, kadar se drag proizvod trži v maloprodajnih pakiranjih z maso 500 gramov ali 1 kg, se lahko sestavljeni vzorec pridobi z združevanjem primarnih vzorcev, pri čemer je njihovo število manjše kot število iz preglednic 1 in 2, če masa sestavljenega vzorca ustreza zahtevani masi sestavljenega vzorca iz preglednic 1 in 2.

Kadar je masa maloprodajnega pakiranja manjša kot 100 gramov in razlika ni zelo velika, se eno maloprodajno pakiranje obravnava kot en primarni vzorec, ki se združi v sestavljeni vzorec z maso manj kot 10 kg. Če je masa maloprodajnega pakiranja veliko manjša od 100 gramov, potem je primarni vzorec sestavljen iz dveh ali več maloprodajnih pakiranj, s čimer se čim bolj približa 100 gramom.

G.2   Splošni pregled metode vzorčenja za praženo kavo

Preglednica 1

Razdelitev lotov v sublote glede na proizvod in maso lota

Proizvod

Masa lota (tone)

Masa ali število sublotov

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

Pražena zrna kave, mleta pražena kava in instant kava

≥ 15

15–30 ton

100

10

< 15

10–100 (12)

1–10

G.3   Metoda vzorčenja za pražena zrna kave, mleto praženo kavo in instant kavo (loti ≥ 15 ton)

Če je sublot mogoče fizično ločiti, se vsak lot razdeli na sublote v skladu s preglednico 1. Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno natančen večkratnik mase sublotov, se lahko masa sublota razlikuje od navedene mase za največ 20 %.

Vsak sublot se vzorči ločeno.

Število primarnih vzorcev: 100.

Masa sestavljenega vzorca = 10 kg.

Če zgoraj opisane metode vzorčenja ni mogoče izvesti zaradi nesprejemljivih posledic pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), se lahko uporablja nadomestna metoda vzorčenja, če je čim bolj reprezentativna ter v celoti opisana in dokumentirana.

G.4   Metoda vzorčenja za pražena zrna kave, mleto praženo kavo in instant kavo (loti < 15 ton)

Za lote praženih zrn kave, mlete pražene kave in instant kave z maso manj kot 15 ton se uporablja načrt vzorčenja z 10 do 100 primarnih vzorcev, odvisno od mase lota, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 1 do 10 kg.

Za določitev števila primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, se lahko uporablja naslednja preglednica:

Preglednica 2

Število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, glede na maso lota praženih zrn kave, mlete pražene kave in instant kave.

Masa lota (tone)

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

≤ 0,1

10

1

> 0,1–≤ 0,2

15

1,5

> 0,2–≤ 0,5

20

2

> 0,5–≤ 1,0

30

3

> 1,0–≤ 2,0

40

4

> 2,0–≤ 5,0

60

6

> 5,0–≤ 10,0

80

8

> 10,0–≤ 15,0

100

10

G.5   Metoda vzorčenja za vakuumsko pakirana pražena zrna kave, mleto praženo kavo in instant kavo

Za lote z maso 15 ton ali več se odvzame najmanj 25 primarnih vzorcev, ki se združijo v sestavljeni vzorec za maso 10 kg, za lote z maso manj kot 15 ton pa se odvzame 25 % števila primarnih vzorcev iz preglednice 2, ki se združijo v sestavljeni vzorec, katerega masa ustreza masi vzorčenega lota (glej preglednico 2).

G.6   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami o vzorčenju iz tega dela Priloge I.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran. V vsakem primeru tehta sestavljeni vzorec najmanj 1 kg (13).

G.7   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

H.   METODA VZORČENJA ZA SADNE SOKOVE, VKLJUČNO Z GROZDNIM SOKOM, GROZDNIM MOŠTOM, JABOLČNIKOM IN VINOM

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti za:

ohratoksin A v vinu, grozdnem soku in grozdnem moštu ter

patulin v sadnih sokovih, sadnem nektarju, žganih pijačah, jabolčniku in drugih fermentiranih pijačah, ki so pridobljene iz jabolk ali vsebujejo jabolčni sok.

H.1   Metoda vzorčenja

Sestavljeni vzorec ima prostornino najmanj 1 liter, razen kadar to ni mogoče, npr. kadar je vzorec sestavljen iz ene steklenice.

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti iz lota, je navedeno v preglednici 1. Določeno število primarnih vzorcev je odvisno od običajne oblike, v kateri se zadevni proizvodi tržijo. V primeru razsutih tekočih proizvodov se lot neposredno pred vzorčenjem čim bolj temeljito ročno ali mehansko premeša ter se meša, dokler ne vpliva na kakovost proizvoda. V tem primeru se lahko sklepa na homogeno porazdelitev ohratoksina A in patulina v danem lotu. Zato zadošča, da se iz lota odvzamejo trije primarni vzorci za sestavo sestavljenega vzorca.

Primarni vzorci, ki so pogosto steklenice ali pakiranja, imajo podobno maso. Masa primarnega vzorca je najmanj 100 gramov in se združi v sestavljeni vzorec, ki ima prostornino najmanj 1 liter. Odstopanje od tega postopka se zapiše v zapisnik iz dela A.3.8 Priloge I.

Preglednica 1

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti iz lota

Oblika trženja

Masa lota (v litrih)

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti

Najmanjša prostornina sestavljenega vzorca (v litrih)

Razsuto stanje (sadni sok, žgane pijače, jabolčnik, vino)

3

1

Steklenice/pakiranja (sadni sok, žgane pijače, jabolčnik)

≤ 50

3

1

Steklenice/pakiranja (sadni sok, žgane pijače, jabolčnik)

50 do 500

5

1

Steklenice/pakiranja (sadni sok, žgane pijače, jabolčnik)

> 500

10

1

Steklenice/pakiranja vina

≤ 50

1

1

Steklenice/pakiranja vina

50 do 500

2

1

Steklenice/pakiranja vina

> 500

3

1

H.2   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami iz tega dela Priloge I (14).

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran.

H.3   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

I.   METODA VZORČENJA ZA TRDNE PROIZVODE IZ JABOLK IN JABOLČNI SOK TER TRDNE PROIZVODE IZ JABOLK ZA DOJENČKE IN MALE OTROKE

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti, določenih za patulin v trdnih proizvodih iz jabolk in v jabolčnem soku ter trdnih proizvodih iz jabolk za dojenčke in male otroke.

I.1   Metoda vzorčenja

Sestavljeni vzorec tehta najmanj 1 kg, razen kadar to ni mogoče, npr. kadar se vzorči eno pakiranje.

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti iz lota, je navedeno v preglednici 1. V primeru tekočih proizvodov se lot čim bolj temeljito ročno ali mehansko premeša neposredno pred vzorčenjem. V tem primeru se lahko sklepa na homogeno porazdelitev patulina v danem lotu. Zato zadošča, da se iz lota odvzamejo trije primarni vzorci za sestavo sestavljenega vzorca.

Primarni vzorci imajo podobno maso. Masa primarnega vzorca je najmanj 100 gramov in se združi v sestavljeni vzorec, ki tehta najmanj 1 kg. Odstopanje od tega postopka se zapiše v zapisnik iz dela A.3.8 Priloge I.

Preglednica 1

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti iz lota

Masa lota (kg)

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti

Masa sestavljenega vzorca (kg)

< 50

3

1

50 do 500

5

1

> 500

10

1

Če je lot sestavljen iz posameznih pakiranj, je število pakiranj, ki jih je treba odvzeti za pripravo sestavljenega vzorca, navedeno v preglednici 2.

Preglednica 2

Število pakiranj (primarnih vzorcev), ki se odvzamejo za pripravo sestavljenega vzorca, če lot sestavljajo posamezna pakiranja

Število pakiranj ali enot v lotu

Število pakiranj ali enot, ki jih je treba odvzeti

Masa sestavljenega vzorca (kg)

1 do 25

1 pakiranje ali enota

1

26 do 100

približno 5 %, najmanj 2 pakiranji ali enoti

1

> 100

približno 5 %, največ 10 pakiranj ali enot

1

I.2   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami o vzorčenju iz tega dela Priloge.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran (15).

I.3   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju merilne negotovosti in popravka za izkoristek,

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju merilne negotovosti in popravka za izkoristek.

J.   METODA VZORČENJA ZA OTROŠKO HRANO IN ŽITNE KAŠICE ZA DOJENČKE IN MALE OTROKE

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti za:

aflatoksine, ohratoksin A in toksine iz rodu Fusarium v otroški hrani in žitnih kašicah za dojenčke in male otroke,

aflatoksine in ohratoksin A v živilih za posebne zdravstvene namene (razen mleka in mlečnih proizvodov) za dojenčke, in

patulin v otroški hrani, razen v žitnih kašicah za dojenčke in male otroke. Za nadzor mejnih vrednosti, določenih za patulin v jabolčnem soku in trdnih proizvodih iz jabolk za dojenčke in male otroke, se uporablja metoda vzorčenja, opisana v delu I Priloge I.

J.1   Metoda vzorčenja

Metoda vzorčenja za žita in žitne proizvode iz točke B.4 Priloge I se uporablja za hrano, namenjeno dojenčkom in malim otrokom. Glede na to je število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, odvisno od mase lota ter je najmanj 10 in največ 100, v skladu s preglednico 2 iz točke B.4 Priloge I. Za zelo majhne lote (≤ 0,5 tone) se lahko odvzame manjše število primarnih vzorcev, vendar mora sestavljeni vzorec, ki združuje vse primarne vzorce, tudi v tem primeru tehtati najmanj 1 kg.

Masa primarnega vzorca je približno 100 gramov. Če gre za lote, sestavljene iz maloprodajnih pakiranj, je masa primarnega vzorca odvisna od mase maloprodajnega pakiranja, če gre za zelo majhne lote (≤ 0,5 tone), imajo primarni vzorci takšno maso, da z združevanjem primarnih vzorcev nastane sestavljeni vzorec z maso najmanj 1 kg. Odstopanje od te metode se zapiše v zapisnik iz A.3.8.

masa sestavljenega vzorca = 1–10 kg dobro premešanega vzorca.

J.2   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami iz tega dela Priloge I.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran (16).

J.3   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.


(1)  Navodila za pristojne organe za nadzor skladnosti z zakonodajo EU o aflatoksinih so na voljo na spletni strani http://europa.eu.int/comm/food/food/chemicalsafety/contaminants/aflatoxin_guidance_en.pdf. Navodila vključujejo dodatne praktične informacije, vendar so informacije iz navodil podrejene določbam te uredbe.

(2)  Odvisno od mase lota – glej preglednico 2.

(3)  Napotki za vzorčenje takšnih lotov bodo zagotovljeni v navodilih, ki bodo od 1. julija 2006 na voljo na naslednji spletni strani: http://europa.eu.int/comm/food/food/chemicalsafety/contaminants/index_en.htm

(4)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 1 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 kg.

(5)  Odvisno od mase lota – glej preglednico 2 tega dela te priloge.

(6)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 1 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 kg.

(7)  Odvisno od mase lota – glej preglednico 2 tega dela te priloge.

(8)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 1 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 kg.

(9)  Odvisno od mase lota – glej preglednico 2 tega dela te priloge.

(10)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 0,5 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 0,5 kg.

(11)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 1 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 kg.

(12)  Odvisno od mase lota – glej preglednico 2 te priloge.

(13)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 1 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 kg.

(14)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec, ki ima prostornino 1 liter, je količina sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 liter.

(15)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 1 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 kg.

(16)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 1 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 kg.


PRILOGA II

MERILA ZA PRIPRAVO VZORCEV IN METODE ANALIZE ZA URADNI NADZOR VSEBNOSTI MIKOTOKSINOV V ŽIVILIH

1.   UVOD

1.1   Previdnostni ukrepi

Ker je porazdelitev mikotoksinov običajno nehomogena, se vzorci pripravijo, in zlasti homogenizirajo, izredno pazljivo.

Popoln vzorec, ki prispe v laboratorij, se homogenizira, če homogenizacijo opravi laboratorij.

Pri analizi aflatoksinov se je treba med postopkom čim bolj izogibati dnevni svetlobi, ker se aflatoksin pod vplivom ultravijolične svetlobe postopoma razgrajuje.

1.2   Izračun deleža lupine/jedra v celih orehih

Mejne vrednosti za aflatoksine v Uredbi (ES) št. 466/2001 veljajo za užitni del. Raven aflatoksinov v užitnem delu se določi tako, da:

se lahko vzorci orehov „v lupini“ oluščijo in se določi vsebnost aflatoksinov v užitnem delu,

se lahko orehi „v lupini“ odvzamejo med postopkom priprave vzorca. Z metodo vzorčenja in metodo analize se oceni masa orehovega jedra v sestavljenem vzorcu. Masa orehovega jedra v sestavljenem vzorcu se oceni po določitvi ustreznega faktorja razmerja med orehovo lupino in orehovim jedrom v celih orehih. To razmerje se uporablja za ugotavljanje količine jeder v razsutem vzorcu, ki gre skozi postopek priprave in metodo analize.

Iz vsakega sestavljenega vzorca se posebej naključno odvzame ali shrani približno 100 celih orehov. Razmerje za vsak laboratorijski vzorec se lahko dobi s tehtanjem celih orehov, luščenjem ter ponovnim tehtanjem lupin in jeder.

Vendar lahko laboratorij razmerje med lupino in jedrom določi iz številnih vzorcev ter ga uporabi pri nadaljnjem analitskem delu. Vendar če se za neki določen laboratorijski vzorec ugotovi, da je v nasprotju z omejitvami, se razmerje za ta vzorec določi z uporabo približno 100 posebej shranjenih orehov.

2.   OBDELAVA VZORCA, PRISPELEGA V LABORATORIJ

Vsak laboratorijski vzorec se drobno zmelje in dobro premeša po postopku, s katerim se dokazano doseže popolna homogenizacija.

Če mejna vrednost velja za suho snov, se določi vsebnost suhe snovi proizvoda na delu homogeniziranega vzorca, pri tem se uporabi metoda, s katero se dokazano ugotovi natančna vsebnost suhe snovi.

3.   REFERENČNI VZORCI

Referenčni vzorci za izvršbo, trženje (zagovor) in razsojanje se jemljejo iz homogeniziranega materiala, če ta postopek ni v nasprotju s predpisi držav članic o pravicah nosilca živilske dejavnosti.

4.   METODA ANALIZE, KI JO UPORABLJA LABORATORIJ, IN ZAHTEVE LABORATORIJSKEGA NADZORA

4.1   Opredelitev pojmov

V nadaljevanju so navedene nekatere najsplošnejše opredelitve, ki jih mora laboratorij upoštevati:

r

=

ponovljivost, vrednost, manjša od absolutne razlike dveh posameznih rezultatov preskusa, dobljenih pri pogojih ponovljivosti, in sicer isti vzorec, isti izvajalec, ista naprava, isti laboratorij in kratek časovni interval, znotraj določene verjetnosti (ponavadi 95 %) in zato je r = 2,8 × sr.

sr

=

standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih ponovljivosti.

RSDr

=

relativni standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih ponovljivosti [(sr /

Image

) × 100].

R

=

obnovljivost, vrednost, manjša od absolutne razlike dveh posameznih rezultatov preskusa, dobljenih pri pogojih obnovljivosti, in sicer ista snov, ki so jo izvajalci dobili z uporabo standardizirane preskusne metode v različnih laboratorijih, znotraj določene verjetnosti (ponavadi 95 %); R = 2,8 × sR.

sR

=

standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih obnovljivosti.

RSDR

=

relativni standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih obnovljivosti [(sR /

Image

) × 100].

4.2   Splošne zahteve

Metode analize, uporabljene za nadzor živil, so v skladu z določbami iz točk 1 in 2 Priloge III k Uredbi (ES) št. 882/2004.

4.3   Posebne zahteve

4.3.1   Izvedbena merila

Kadar na ravni Skupnosti niso predpisane posebne metode za določanje vsebnosti mikotoksina v živilih, lahko laboratoriji izberejo katero koli metodo, če izbrana metoda izpolnjuje naslednja merila:

(a)

Izvedbena merila za aflatoksine

Merilo

Obseg koncentracije

Priporočena vrednost

Največja dovoljena vrednost

Pribor

Vse

Zanemarljivo

Izkoristek – aflatoksin M1

0,01–0,05 μg/kg

60 do 120 %

 

> 0,05 μg/kg

70 do 110 %

 

Izkoristek – aflatoksini B1, B2, G1, G2

< 1,0 μg/kg

50 do 120 %

 

1–10 μg/kg

70 do 110 %

 

> 10 μg/kg

80 do 110 %

 

Natančnost RSDR

Vse

Dobljena s Horwitzovo enačbo

2 × vrednost, dobljena s Horwitzovo enačbo

Natančnost RSDr se lahko izračuna kot 0,66 krat natančnost RSDR pri izbranih koncentracijah.

Vrednosti, ki veljajo za B1 in vsoto B1 + B2 + G1 +G2.

Če je treba poročati o vsoti posameznih aflatoksinov B1 + B2 + G1 + G2, mora biti znan odziv posameznega aflatoksina na analitski sistem ali mora biti znana njegova protivrednost.

(b)

Izvedbena merila za ohratoksin A

Vsebnost

Ohratoksin A

RSDr %

RSDR %

Izkoristek %

< 1

≤ 40

≤ 60

50 do 120

1–10

≤ 20

≤ 30

70 do 110

(c)

Izvedbena merila za patulin

Vsebnost

Patulin

RSDr %

RSDR %

Izkoristek %

< 20

≤ 30

≤ 40

50 do 120

20–50

≤ 20

≤ 30

70 do 105

> 50

≤ 15

≤ 25

75 do 105

(d)

Izvedbena merila za deoksinivalenol

Vsebnost μg/kg

Deoksinivalenol

RSDr %

RSDR %

Izkoristek %

> 100– ≤ 500

≤ 20

≤ 40

60 do 110

> 500

≤ 20

≤ 40

70 do 120

(e)

Izvedbena merila za zearalenon

Vsebnost μg/kg

Zearalenon

RSDr %

RSDR %

Izkoristek %

≤ 50

≤ 40

≤ 50

60 do 120

> 50

≤ 25

≤ 40

70 do 120

(f)

Izvedbena merila za fumonizina B1 in B2

Vsebnost μg/kg

Fumonizin B1 ali B2

RSDr %

RSDR %

Izkoristek %

≤ 500

≤ 30

≤ 60

60 do 120

> 500

≤ 20

≤ 30

70 do 110

(g)

Izvedbena merila za toksina T-2 in HT-2

Vsebnost μg/kg

Toksin T-2

RSDr %

RSDR %

Izkoristek %

50–250

≤ 40

≤ 60

60 do 130

> 250

≤ 30

≤ 50

60 do 130


Vsebnost μg/kg

Toksin HT-2

RSDr %

RSDR %

Izkoristek %

100–200

≤ 40

≤ 60

60 do 130

> 200

≤ 30

≤ 50

60 do 130

(h)

Opombe k izvedbenim merilom za mikotoksine

Meje zaznavnosti uporabljenih metod niso navedene, ker so vrednosti za natančnost dane pri izbranih koncentracijah.

Vrednosti za natančnost se izračunajo s Horwitzovo enačbo, tj.:

RSDR = 2(1-0,5logC)

pri čemer je:

RSDR relativni standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih obnovljivosti [(sR/Image) × 100]

C razmerje koncentracije (tj. 1 = 100 g/100 g, 0,001 = 1 000 mg/kg).

To je posplošena enačba za natančnost, ki je neodvisna od analita in matrice ter je za vse običajne metode analize odvisna izključno od koncentracije.

4.3.2   Pristop „ustreznost namenu“

Kadar je število popolnoma validiranih metod analize omejeno, se lahko uporabi alternativen, t. j. pristop „ustreznost namenu“, ki opredeli parameter, funkcijo ustreznosti, za oceno sprejemljivosti metod analize. Funkcija ustreznosti je funkcija negotovosti, ki opredeli mejne vrednosti negotovosti z vidika ustreznosti svojemu namenu.

Zaradi omejenega števila metod analize, popolnoma validiranih z medlaboratorijskim primerjalnim preskusom, predvsem za določanje toksinov T-2 in HT-2, se lahko za ocenjevanje primernosti analitskih metod („ustreznost namenu“), ki naj se uporabljajo v laboratoriju, uporabi tudi pristop funkcije negotovosti, ki določa najvišjo sprejemljivo negotovost. Laboratorij lahko uporabi metodo, ki daje rezultate v mejah najvišje standardne negotovosti. Najvišja standardna negotovost se lahko izračuna po naslednji formuli:

Formula

pri čemer je:

Uf najvišja standardna negotovost (μg/kg),

LOD meja zaznavnosti metode (μg/kg),

α konstanten numerični faktor, ki se uporabi glede na vrednost C. Vrednosti, ki se uporabljajo, so določene v spodnji preglednici,

C izbrana koncentracija (μg/kg).

Če metoda analize daje rezultate z merilnimi negotovostmi, nižjimi od najvišje standardne negotovosti, je ta metoda enako primerna kot metoda, ki izpolnjuje izvedbena merila iz točke 4.3.1.

Preglednica

Numerične vrednosti, ki se uporabljajo za α kot konstanto v formuli iz te točke, glede na izbrano koncentracijo

C (μg/kg)

α

≤ 50

0,2

51–500

0,18

501–1 000

0,15

1 001–10 000

0,12

> 10 000

0,1

4.4   Ocena merilne negotovosti, izračun izkoristka in poročanje rezultatov (1)

Pri rezultatu analize je treba navesti, ali je pri izračunu upoštevan izkoristek ali ne. Navesti je treba tudi način poročanja in vrednost izkoristka. Rezultat analize z upoštevanjem izkoristka se uporabi za preverjanje skladnosti.

Rezultat analize je treba navesti kot × +/– U, pri čemer je × rezultat analize in U razširjena negotovost meritve.

U je razširjena negotovost z uporabo količnika zajetja 2, ki pomeni stopnjo zaupanja približno 95 %.

Za hrano živalskega izvora se lahko merilna negotovost upošteva tudi z določitvijo mejne vrednosti (CCα) v skladu z Odločbo Komisije 2002/657/ES (2) (točka 3.1.2.5 Priloge – če gre za snovi z določeno dovoljeno mejno vrednostjo).

Ta pravila o razlagi rezultata analize glede na sprejemljivost ali zavrnitev lota se nanašajo na rezultate analize vzorca, pridobljenega za uradni nadzor. V primeru analize, ki se opravlja za namene pritožbe ali razsojanja, veljajo nacionalna pravila.

4.5   Standardi kakovosti za laboratorije

Laboratoriji morajo biti v skladu z določbami člena 12 Uredbe (ES) št. 882/2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (3).


(1)  Več podrobnosti o postopkih za oceno merilne negotovosti in postopkih za oceno izkoristka vrednosti je na voljo v poročilu z naslovom „Poročilo o razmerju med analitičnimi rezultati, merilno negotovostjo, faktorji izkoristka in določbami zakonodaje EU o krmi in živilih“ – http://europa.eu.int/comm/food/food/chemicalsafety/contaminants/report-sampling_analysis_2004_en.pdf

(2)  UL L 221, 17.8.2002, str. 8. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/25/ES (UL L 6, 10.1.2004, str. 38).

(3)  Glej tudi prehodne ureditve iz člena 18 Uredbe Komisije (ES) št. 2076/2005 z dne 5. decembra 2005 o prehodnih ureditvah za izvajanje uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004, (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 ter o spremembi uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 (UL L 338, 22.12.2005, str. 83).


9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/35


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 402/2006

z dne 8. marca 2006

o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (1) in zlasti člena 247 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih od začetka veljavnosti Uredbe Komisije (ES) št. 89/97 z dne 20. januarja 1997 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (2), je treba opredeliti metode za določanje neto teže svežih banan. Te metode morajo vključevati tehtanje svežih banan za določitev njihove neto teže in pripravo potrdil o tehtanju banan, ki to težo potrjujejo in katera pripravijo gospodarski subjekti, ki jih za to pooblastijo carinski organi. Neto teža svežih banan mora biti določena za vsako pošiljko svežih banan, ki se dostavi s katerim koli prevoznim sredstvom.

(2)

Da bi imele države članice in gospodarski subjekti za pripravo pooblastil tehtalcev dovolj časa, začnejo ukrepi o tehtanju svežih banan in pripravi potrdil za tehtanje banan veljati 1. junija 2006.

(3)

Pri uvozu nekaterih elektronskih vezij iz poglavij 84 in 85 kombinirane nomenklature so bile z Uredbo Sveta (ES) št. 1480/2003 z dne 11. avgusta 2003 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve pri uvozu nekaterih elektronskih mikrovezij, poznanih kot DRAM (dinamični bralno pisalni pomnilnik), s poreklom iz Republike Koreje (3) uvedene izravnalne dajatve Za zagotovitev enotne uporabe teh izravnalnih dajatev je treba imeti posebno pravilo o poreklu za izdelke, ki jih zajema navedena uredba.

(4)

Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 (4) je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 2454/93 se spremeni:

1.

Za členom 290 se vstavi naslednje besedilo:

2.

Člen 290a se nadomesti:

„Člen 290a

Za namene prilog 38b in 38c tega poglavja se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

‚pooblaščeni tehtalec‘ je kateri koli gospodarski subjekt, ki ga carinski urad pooblasti za tehtanje svežih banan;

(b)

‚evidenca prosilca‘ so kateri koli dokumenti, potrebni za izvedbo tehtanja svežih banan;

(c)

‚neto teža svežih banan‘ je teža samih banan brez kakršne koli embalaže;

(d)

‚pošiljka svežih banan‘ je pošiljka, ki vsebuje vse sveže banane, natovorjene na posamezno prevozno sredstvo, ki jih posamezni izvoznik pošlje enemu ali več prejemnikom;

(e)

‚kraj raztovarjanja‘ je vsak kraj, kjer se v skladu s carinskim postopkom pošiljka svežih banan lahko raztovori ali kamor se lahko ta pošiljka dostavi, v primeru prevoza v kontejnerjih pa kraj, kjer se kontejner raztovori z glavnega prevoznega sredstva (ladje, zrakoplova itd.) ali kjer se kontejner razpakira.“

3.

Vstavi se naslednji člen 290b:

„Člen 290b

1.   Vsak carinski urad lahko status pooblaščenega tehtalca odobri gospodarskim subjektom, ki se ukvarjajo z uvozom, prevozom, skladiščenjem ali trgovanjem s svežimi bananami, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

prosilec da vsa potrebna zagotovila za pravilno izvajanje tehtanja;

(b)

prosilec ima na razpolago ustrezno opremo za tehtanje;

(c)

evidenca prosilca carinskim organom omogoča izvedbo učinkovitih preverjanj.

Carinski urad zavrne status pooblaščenega tehtalca, če je prosilec huje ali večkrat kršil carinsko zakonodajo.

Pooblastilo se omeji na tehtanje svežih banan samo na kraju, ki ga nadzoruje tisti carinski urad, ki je status odobril.

2.   Carinski urad, ki je status odobril, odvzame status pooblaščenega tehtalca, če upravičenec pogojev iz odstavka 1 ne izpolnjuje več.“

4.

Vstavi se naslednji člen 290c:

„Člen 290c

1.   Za preverjanje neto teže svežih banan, uvoženih v Skupnost in uvrščenih pod oznako KN 0803 00 19, se deklaracijam o dajanju v prosti promet doda potrdilo o tehtanju banan, ki navaja neto težo zadevne pošiljke svežih banan po vrsti embalaže in poreklu.

Potrdila o tehtanju banan pripravijo pooblaščeni tehtalci v skladu s postopkom, določenem v Prilogi 38b in v obliki, ki ustreza vzorcu iz Priloge 38c.

Ta potrdila se carinskim organom lahko predložijo v elektronski obliki pod pogoji, ki jih določijo carinski organi.

2.   Pooblaščeni tehtalec carinske organe predhodno obvesti o tehtanju pošiljke svežih banan za pripravo potrdila o tehtanju z natančnimi podatki o vrsti embalaže, poreklu, času in kraju tehtanja.

3.   Vsak carinski urad na podlagi analize tveganja preveri neto težo, vpisano na takih potrdilih, in sicer iz najmanj 5 % potrdil o tehtanju banan, predloženih vsako leto, tako, da je prisoten pri tehtanju reprezentativnih vzorcev banan, ki ga izvaja pooblaščeni tehtalec, ali pa take vzorce stehta sam v skladu s postopkom, določenem v odstavkih 1 do 3 Priloge 38b.“

5.

Vstavi se naslednji člen 290d:

„Člen 290d

Države članice Komisiji sporočijo seznam pooblaščenih tehtalcev in vse poznejše spremembe.

Komisija to informacije posreduje drugim državam članicam.“

6.

Priloga 11 se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

7.

Priloga 38b se nadomesti z besedilom v Prilogi II k tej uredbi.

8.

Priloga 38c se vstavi v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točke (4), (7) in (8) člena 1 se uporabljajo od 1. junija 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2006

Za Komisijo

László KOVÁCS

Član Komisije


(1)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).

(2)  UL L 17, 21.1.1997, str. 28.

(3)  UL L 212, 22.8.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2116/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 7).

(4)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 215/2006 (UL L 38, 9.2.2006, str. 11).


PRILOGA I

Priloga 11 se spremeni:

(a)

med vpisa o izdelkih, klasificiranih pod oznakama KN „ex 7117“ in „ex 8482“ se vstavi naslednje besedilo:

„ex 8473 30 10 in ex 8473 50 10

Elektronska integirana vezja, poznana kot dinamični bralno pisalni pomnilnik (DRAM)

Izdelava, pri kateri povečanje vrednosti zaradi obdelave in predelave in, če je to primerno, vgradnje delov s poreklom iz države proizvodnje, predstavlja vsaj 45 % cene izdelka franko tovarna.

Če pravilo 45 % ni izpolnjeno, še šteje, da je DRAM po poreklu iz države, katere poreklo ima večinski vrednostni delež uporabljenih materialov.“

(b)

med vpisa o izdelkih, klasificiranih pod oznakama KN „ex 8542“ in „ex 9009“, se vstavi naslednje besedilo:

„ex 8548 90 10

Elektronska integirana vezja, poznana kot dinamični bralno pisalni pomnilnik (DRAM)

Izdelava, pri kateri povečanje vrednosti zaradi obdelave in predelave in, če je to primerno, vgradnje delov s poreklom iz države proizvodnje, predstavlja vsaj 45 % cene izdelka franko tovarna.

Če pravilo 45 % ni izpolnjeno, še šteje, da je DRAM po poreklu iz države, katere poreklo ima večinski vrednostni delež uporabljenih materialov.“


PRILOGA II

„PRILOGA 38b

Postopek iz člena 290c(1)

Za uporabo člena 290c pooblaščeni tehtalci določijo neto težo vsake pošiljke svežih banan na vsakem kraju raztovarjanja skladno z naslednjim postopkom:

1.

Določi se vzorec enot embalaže po blagovni znamki in poreklu. Vzorec enot pakiranih banan, ki jih je treba stehtati, je reprezentativni vzorec pošiljke svežih banan. Vsebuje vsaj spodaj navedene količine:

Število enot pakiranih banan

(po vrsti embalaže in poreklu)

Število enot pakiranih banan, ki jih je treba pregledati

— do 400

5

— od 401 do 700

7

— od 701 do 1 000

10

— od 1 001 do 2 000

13

— od 2 001 do 4 000

15

— od 4 001 do 6 000

18

— več kot 6 000

21

2.

Neto teža se določi na naslednji način:

(a)

s tehtanjem vsake enote pakiranih banan, ki jih je treba pregledati (bruto teža);

(b)

po odpiranju najmanj ene enote pakiranih banan se izračuna teža embalaže;

(c)

teža embalaže velja za vso embalažo enake vrste in porekla ter se odšteje od teže vseh enot stehtanih pakiranih banan;

(d)

povprečna neto teža na enoto pakiranih banan, ki se za vsako vrsto in poreklo ugotovi na podlagi teže preverjenih vzorcev, je osnova za določanje neto teže pošiljke svežih banan.

3.

Kadar carinski organ potrdil o tehtanju ne preveri istočasno, je neto teža iz potrdila o tehtanju za carinske organe sprejemljiva, če razlika med deklarirano neto težo in povprečno neto težo, ki so jo določili carinski organi, ni večja ali manjša od 1 %.

4.

Carinskemu uradu, kateremu se predloži deklaracija o dajanju v prosti promet, se predloži tudi potrdilo o tehtanju banan. Carinski organi uporabijo rezultate vzorčenja, prikazane v potrdilu o tehtanju banan, za celotno pošiljko svežih banan, na katero se nanaša navedeno potrdilo.“


PRILOGA III

Vstavi se naslednja Priloga 38c:

„PRILOGA 38c

Image


9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/40


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 403/2006

z dne 8. marca 2006

o določitvi izvoznih nadomestil za goveje in telečje meso

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1), in zlasti člena 33, tretja alinea odstavka 3,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 33 Uredbe (ES) št. 1254/1999 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1 navedene uredbe, in cenami za te proizvode v Skupnosti, lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Uredbe Komisije (EGS) št. 32/82 (2), (EGS) št. 1964/82 (3), (EGS) št. 2388/84 (4), (EGS) št. 2973/79 (5) in (ES) št. 2051/96 (6) določajo pogoje za dodelitev posebnih izvoznih nadomestil za določeno goveje in telečje meso in določene konzervirane proizvode iz govejega in telečjega mesa ter pogoje za dodelitev pomoči glede določenih namembnih krajev.

(3)

Povečano pomanjkanje govejega in telečjega mesa na trgu Skupnosti je cene dvignilo znatno nad osnovno ceno iz člena 26(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999, ki predstavlja zaželeno raven podpore na trgu Skupnosti.

(4)

Povečuje se javna skrb za dobro počutje živali, ki se izvažajo na zelo dolge razdalje in za katere ni mogoče povsem zagotoviti humanega ravnanja, zlasti kadar so dostavljene v tretje države. V zvezi s prevozom izkušnje kažejo, da ni mogoče vedno zagotoviti pogojev za dobro počutje živali kljub temu, da so bili pogoji za prevoz živih živali del obsežnih vsebinskih, postopkovnih in nadzornih zahtev, ki so bile okrepljene leta 2003. Poleg tega so standardi za dobro počutje živali v namembnih državah pogosto nižji kot v Skupnosti.

(5)

Izvoz živih živali za zakol predstavlja za Skupnost nižjo dodano vrednost in odobrena izvozna nadomestila za izvoz teh živali pomenijo višje stroške spremljanja in nadzora pogojev za dobro počutje živali. Da se zagotovijo ravnotežje in naravni razvoj cen ter trgovanja na notranjem trgu, kakor tudi dobro počutje živali, se izvoza živih živali za zakol v tretje države ne more več spodbujati z izvoznimi nadomestili.

(6)

Kar zadeva žive živali, namenjene za reprodukcijo, je treba za preprečitev kakršne koli zlorabe izvozna nadomestila za čistopasemsko plemensko govedo omejiti na telice in krave, stare 30 mesecev ali manj.

(7)

Uredbo Komisije (ES) št. 2147/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za goveje in telečje meso (7) je zato treba razveljaviti.

(8)

Da bi omogočili prodajo nekaterih govejih in telečjih proizvodov Skupnosti na mednarodnem trgu, se morajo za nekatere proizvode pod oznakami KN 0201, 0202 in 1602 50 za določene namembne kraje dodeliti izvozna nadomestila.

(9)

Uporaba izvoznih nadomestil za nekatere kategorije govejega in telečjega mesa je zanemarljiva. Enako velja za nekatere namembne kraje blizu ozemlja Skupnosti. Za takšne kategorije se izvozna nadomestila ne določajo več.

(10)

Nadomestila iz te uredbe so določena na podlagi oznak proizvodov, kot so določene v nomenklaturi, sprejeti z Uredbo Komisije (EGS) št. 3846/87 z dne 17. decembra 1987 o vzpostavitvi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila (8).

(11)

Zneske nadomestil za vse zamrznjeno meso je treba uskladiti z zneski za sveže ali ohlajeno meso, razen za meso odraslega goveda moškega spola.

(12)

Za okrepitev kontrole proizvodov pod oznako KN 1602 50 se tem proizvodom lahko dodeli nadomestila samo v primeru izdelave v okviru režima iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 565/80 z dne 4. marca 1980 o predplačilu izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (9).

(13)

Nadomestila se dodelijo le za proizvode, ki smejo prosto krožiti po Skupnosti. Zato morajo proizvodi za pridobitev nadomestil imeti oznako zdravstvene ustreznosti, ki je določena v Direktivi Sveta 64/433/EGS z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih težavah, ki vplivajo na trgovanje s svežim mesom znotraj Skupnosti (10), Direktivi Sveta 77/99/EGS z dne 21. decembra 1976 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino z mesnimi izdelki znotraj Skupnosti (11) in Direktivi Sveta 94/65/ES oz dne 14. decembra 1994 o pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg mletega mesa in mesnih pripravkov (12).

(14)

V skladu s tretjo alineo člena 6(2) Uredbe (EGS) št. 1964/82 se zmanjšajo posebna nadomestila v primeru, ko je količina odkoščenega mesa, namenjenega za izvoz, manjša od 95 %, vendar ne manjša od 85 % celotne teže kosov, nastalih pri odkoščevanju.

(15)

Cilj pogajanj v okviru evropskih sporazumov med Evropsko skupnostjo ter Romunijo in Bolgarijo je predvsem liberalizacija trgovine s proizvodi, ki so zajeti v skupni ureditvi zadevnega trga. Zato se morajo izvozna nadomestila za ti dve državi odpraviti. Vendar ta odprava nadomestil ne sme voditi k uvedbi diferenciranega nadomestila za izvoz v druge države.

(16)

Upravljalni odbor za govedino in teletino ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Seznam proizvodov, za izvoz katerih so dodeljena nadomestila iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1254/1999, ter višina teh nadomestil in namembni kraji so določeni v Prilogi k tej uredbi.

2.   Proizvodi morajo izpolnjevati pogoje za oznako zdravstvene ustreznosti iz:

poglavja XI Priloge I k Direktivi 64/433/EGS,

poglavja VI Priloge B k Direktivi 77/99/EGS,

poglavja VI Priloge I k Direktivi 94/65/ES.

Člen 2

V primeru iz tretjega pododstavka člena 6(2) Uredbe (EGS) št. 1964/82 se stopnja nadomestila za proizvode z oznako 0201 30 00 9100 zniža za 10 EUR/100 kg.

Člen 3

Dejstvo, da se izvozno nadomestilo za Romunijo in Bolgarijo ne določi, ne sme povzročiti diferenciranja nadomestila.

Člen 4

Uredba (ES) št. 2147/2005 se razveljavi.

Člen 5

Ta uredba začne veljati 9. marca 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 4, 8.1.1982, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 744/2000 (UL L 89, 11.4.2000, str. 3).

(3)  UL L 212, 21.7.1982, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2772/2000 (UL L 321, 19.12.2000, str. 35).

(4)  UL L 221, 18.8.1984, str. 28. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3661/92 (UL L 370, 19.12.1992, str. 16).

(5)  UL L 336, 29.12.1979, str. 44. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3434/87 (UL L 327, 18.11.1987, str. 7).

(6)  UL L 274, 26.10.1996, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2333/96 (UL L 317, 6.12.1996, str. 13).

(7)  UL L 342, 24.12.2005, str. 12.

(8)  UL L 366, 24.12.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 558/2005 (UL L 94, 13.4.2005, str. 22).

(9)  UL L 62, 7.3.1980, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 444/2003 (UL L 67, 12.3.2003, str. 3).

(10)  UL 121, 29.7.1964, str. 2012/64. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(11)  UL L 26, 31.1.1977, str. 85. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(12)  UL L 368, 31.12.1994, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).


PRILOGA

K Uredbi Komisije z dne 8. marca 2006 o določitvi izvoznih nadomestil v sektorju govejega in telečjega mesa

Oznaka proizvodov

Namembni kraj

Merska enota

Višina nadomestil (7)

0102 10 10 9140

B00

EUR/100 kg žive teže

33,3

0102 10 30 9140

B00

EUR/100 kg žive teže

33,3

0201 10 00 9110 (1)

B02

EUR/100 kg neto teže

47,1

B03

EUR/100 kg neto teže

27,7

0201 10 00 9130 (1)

B02

EUR/100 kg neto teže

62,8

B03

EUR/100 kg neto teže

37,0

0201 20 20 9110 (1)

B02

EUR/100 kg neto teže

62,8

B03

EUR/100 kg neto teže

37,0

0201 20 30 9110 (1)

B02

EUR/100 kg neto teže

47,1

B03

EUR/100 kg neto teže

27,7

0201 20 50 9110 (1)

B02

EUR/100 kg neto teže

78,5

B03

EUR/100 kg neto teže

46,2

0201 20 50 9130 (1)

B02

EUR/100 kg neto teže

47,1

B03

EUR/100 kg neto teže

27,7

0201 30 00 9050

US (3)

EUR/100 kg neto teže

15,2

CA (4)

EUR/100 kg neto teže

15,2

0201 30 00 9060 (6)

B02

EUR/100 kg neto teže

29,1

B03

EUR/100 kg neto teže

9,7

0201 30 00 9100 (2)  (6)

B04

EUR/100 kg neto teže

109,1

B03

EUR/100 kg neto teže

64,2

EG

EUR/100 kg neto teže

133,1

0201 30 00 9120 (2)  (6)

B04

EUR/100 kg neto teže

65,4

B03

EUR/100 kg neto teže

38,5

EG

EUR/100 kg neto teže

79,8

0202 10 00 9100

B02

EUR/100 kg neto teže

20,9

B03

EUR/100 kg neto teže

7,0

0202 20 30 9000

B02

EUR/100 kg neto teže

20,9

B03

EUR/100 kg neto teže

7,0

0202 20 50 9900

B02

EUR/100 kg neto teže

20,9

B03

EUR/100 kg neto teže

7,0

0202 20 90 9100

B02

EUR/100 kg neto teže

20,9

B03

EUR/100 kg neto teže

7,0

0202 30 90 9100

US (3)

EUR/100 kg neto teže

15,2

CA (4)

EUR/100 kg neto teže

15,2

0202 30 90 9200 (6)

B02

EUR/100 kg neto teže

29,1

B03

EUR/100 kg neto teže

9,7

1602 50 31 9125 (5)

B00

EUR/100 kg neto teže

55,1

1602 50 31 9325 (5)

B00

EUR/100 kg neto teže

49,0

1602 50 39 9125 (5)

B00

EUR/100 kg neto teže

55,1

1602 50 39 9325 (5)

B00

EUR/100 kg neto teže

49,0

N.B.: Oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Alfanumerične oznake namembnih držav so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12).

Druge namembne države so določene, kot sledi:

B00

:

vsi namembni kraji (tretje države, druga ozemlja, oskrba ladij in namembni kraji, ki se štejejo kot izvoz iz Skupnosti) razen Romunije in Bolgarije.

B02

:

B04 in namembni kraj EG.

B03

:

Albanija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Črna gora, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, oskrba ladij in oskrba z nafto (namembna kraja, omenjena v členih 36 in 45, in po potrebi v členu 44 spremenjene Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 (UL L 102, 17.4.1999, str. 11).

B04

:

Turčija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija, Rusija, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Kazahstan, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizistan, Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija, Libanon, Sirija, Irak, Iran, Izrael, Zahodni breg/Gaza, Jordanija, Saudova Arabija, Kuvajt, Bahrajn, Katar, Združeni arabski emirati, Oman, Jemen, Pakistan, Šrilanka, Mjanmar (Burma), Tajska, Vietnam, Indonezija, Filipini, Kitajska, Severna Koreja, Hongkong, Sudan, Mavretanija, Mali, Burkina Faso, Niger, Čad, Zelenortski otoki, Senegal, Gambija, Gvineja Bissau, Gvineja, Sierra Leone, Liberija, Slonokoščena obala, Gana, Togo, Benin, Nigerija, Kamerun, Srednjeafriška republika, Ekvatorialna Gvineja, Sao Tome in Principe, Gabon, Kongo, Demokratična republika Kongo, Ruanda, Burundi, Otok svete Helene in pridružena območja, Angola, Etiopija, Eritreja, Džibuti, Somalija, Uganda, Tanzanija, Sejšeli in pridružena območja, Britansko ozemlje v Indijskem oceanu, Mozambik, Mauritius, Komori, Mayotte, Zambija, Malavi, Južna Afrika, Lesoto.


(1)  Za vnos v ta pododstavek je treba predložiti potrdilo iz Priloge k spremenjeni Uredbi (EGS) št. 32/82.

(2)  Za dodelitev nadomestila je treba spoštovati pogoje iz spremenjene Uredbe (EGS) št. 1964/82.

(3)  V skladu s pogoji spremenjene Uredbe (EGS) št. 2973/79.

(4)  V skladu s pogoji spremenjene Uredbe (ES) št. 2051/96.

(5)  Za dodelitev nadomestila je treba spoštovati pogoje iz spremenjene Uredbe (EGS) št. 2388/84.

(6)  Vsebnost pustega govejega mesa brez maščob se določi v skladu s postopkom za analizo, ki je določen v Prilogi k Uredbi Komisije (EGS) št. 2429/86 (UL L 210, 1.8.1986, str. 39). Izraz „povprečna vsebnost“ se nanaša na vzorčno količino iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 765/2002 (UL L 117, 4.5.2002, str. 6). Vzorec se vzame iz tistega dela serije, ki predstavlja največje tveganje.

(7)  V skladu s členom 33(10) spremenjene Uredbe (ES) št. 1254/1999 se ne odobrijo nobena nadomestila za izvoz proizvodov, ki se uvažajo iz tretjih držav in ponovno izvažajo v tretje države.

N.B.: Oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Alfanumerične oznake namembnih držav so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12).

Druge namembne države so določene, kot sledi:

B00

:

vsi namembni kraji (tretje države, druga ozemlja, oskrba ladij in namembni kraji, ki se štejejo kot izvoz iz Skupnosti) razen Romunije in Bolgarije.

B02

:

B04 in namembni kraj EG.

B03

:

Albanija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Črna gora, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, oskrba ladij in oskrba z nafto (namembna kraja, omenjena v členih 36 in 45, in po potrebi v členu 44 spremenjene Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 (UL L 102, 17.4.1999, str. 11).

B04

:

Turčija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija, Rusija, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Kazahstan, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizistan, Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija, Libanon, Sirija, Irak, Iran, Izrael, Zahodni breg/Gaza, Jordanija, Saudova Arabija, Kuvajt, Bahrajn, Katar, Združeni arabski emirati, Oman, Jemen, Pakistan, Šrilanka, Mjanmar (Burma), Tajska, Vietnam, Indonezija, Filipini, Kitajska, Severna Koreja, Hongkong, Sudan, Mavretanija, Mali, Burkina Faso, Niger, Čad, Zelenortski otoki, Senegal, Gambija, Gvineja Bissau, Gvineja, Sierra Leone, Liberija, Slonokoščena obala, Gana, Togo, Benin, Nigerija, Kamerun, Srednjeafriška republika, Ekvatorialna Gvineja, Sao Tome in Principe, Gabon, Kongo, Demokratična republika Kongo, Ruanda, Burundi, Otok svete Helene in pridružena območja, Angola, Etiopija, Eritreja, Džibuti, Somalija, Uganda, Tanzanija, Sejšeli in pridružena območja, Britansko ozemlje v Indijskem oceanu, Mozambik, Mauritius, Komori, Mayotte, Zambija, Malavi, Južna Afrika, Lesoto.


9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/44


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 404/2006

z dne 8. marca 2006

o določitvi izvoznih nadomestil za prašičje meso

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2759/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za prašičje meso (1), in zlasti drugega odstavka člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 13(1) Uredbe (EGS) št. 2759/75 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1 navedene uredbe, in cenami za te proizvode v Skupnosti, lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za prašičje meso, se morajo izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in določenimi merili, navedenimi v členu 13 Uredbe (EGS) št. 2759/75.

(3)

Člen 13(3) Uredbe (EGS) št. 2759/75 določa, da bo zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov morda potrebno spreminjati nadomestila za proizvode, navedene v členu 1 Uredbe (EGS) št. 2759/75, glede na namembni kraj.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in nosijo oznako zdravstvene ustreznosti, kot je določeno v členu 5(1)(a) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi določenih pravil za higieno živil živalskega izvora (2). Ti proizvodi morajo biti v skladu z zahtevami Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3) ter z Uredbo (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi določenih pravil za ureditev uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (4).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za prašičje meso –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Izvozna nadomestila, kot to predvideva člen 13 Uredbe (EGS) št. 2759/75 se v skladu s pogoji iz odstavka 2 tega člena dodelijo za proizvode in za zneske, določene v Prilogi k tej uredbi.

2.   Proizvodi, upravičeni do nadomestila na podlagi odstavka 1, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 853/2004, in zlasti zahtevo, da so pripravljeni v odobrenem obratu v skladu z zahtevami v zvezi z označevanjem zdravstvene ustreznosti, določenimi v poglavju III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 9. marca 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 282, 1.11.1975, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(3)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(4)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206.


PRILOGA

Izvozna nadomestila za prašičje meso od 9. marca 2006

Tarifna oznaka proizvodov

Namembni kraj

Merska enota

Znesek nadomestila

0210 11 31 9110

P08

EUR/100 kg

54,20

0210 11 31 9910

P08

EUR/100 kg

54,20

0210 19 81 9100

P08

EUR/100 kg

54,20

0210 19 81 9300

P08

EUR/100 kg

54,20

1601 00 91 9120

P08

EUR/100 kg

19,50

1601 00 99 9110

P08

EUR/100 kg

15,20

1602 41 10 9110

P08

EUR/100 kg

29,00

1602 41 10 9130

P08

EUR/100 kg

17,10

1602 42 10 9110

P08

EUR/100 kg

22,80

1602 42 10 9130

P08

EUR/100 kg

17,10

1602 49 19 9130

P08

EUR/100 kg

17,10

N. B. Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A“ so določene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), kakor je bila spremenjena.

Številčne oznake namembnih krajev so navedene v Uredbi Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12).

Drugi namembni kraji so naslednji:

P08

Vse namembne države razen Bolgarije in Romunije.


9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/46


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 405/2006

z dne 8. marca 2006

o določitvi reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin in o spremembah Uredbe (ES) št. 1484/95

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2771/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za jajca (1), in zlasti člena 5(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2777/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za perutninsko meso (2), in zlasti člena 5(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2783/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupnem trgovinskem sistemu za ovalbumin in laktalbumin (3), in zlasti člena 3(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (4), določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za preverjanje uvoznih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov, upoštevajoč spremembe cen glede na poreklo. Zato je treba objaviti reprezentativne cene.

(3)

Glede na razmere na trgu je treba te spremembe čimprej izvesti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti s Prilogo k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 9. marca 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 282, 1.11.1975, str. 49. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(2)  UL L 282, 1.11.1975, str. 77. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003.

(3)  UL L 282, 1.11.1975, str. 104. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisje (ES) št. 2916/95 (UL L 305, 19.12.1995, str. 49).

(4)  UL L 145, 29.6.1995, str. 47. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 224/2006 (UL L 38, 9.2.2006, str. 32).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 8. marca 2006 o določitvi reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin in o spremembah Uredbe (ES) št. 1484/95

„PRILOGA I

Tarifna oznaka KN

Poimenovanje proizvodov

Reprezentativna cena

(EUR/100 kg)

Varščina iz člena 3(3)

(EUR/100 kg)

Poreklo (1)

0207 12 90

Piščanci, oskubljeni in iztrebljeni, brez glav in krempljev ter brez vratov, src, jeter in želodčkov, znani kot ‚65 % piščanci‘, ali drugače pripravljeni, zamrznjeni

108,2

3

01

95,8

7

02

0207 14 10

Kosi kokoši vrste Gallus domesticus, brez kosti, zamrznjeni

190,7

35

01

221,6

24

02

277,8

7

03

0207 25 10

Kosi purana, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot ‚80 % purani‘, zamrznjeni

170,0

0

01

0207 27 10

Kosi purana brez kosti, zamrznjeni

247,4

15

01

261,8

11

03

1602 32 11

Izdelek iz surove kokoši vrste Gallus domesticus

179,7

34

01

167,9

40

02


(1)  Poreklo izvoza:

01

Brazilija

02

Argentina

03

Čile.“


9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/48


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 406/2006

z dne 8. marca 2006

o določitvi izvoznih nadomestil za perutninsko meso

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2777/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za perutninsko meso (1), in zlasti tretjega pododstavka člena 8(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 8(1) Uredbe (EGS) št. 2777/75 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, iz člena 1(1) navedene uredbe, in cenami za navedene proizvode v Skupnosti, lahko krije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Glede na trenutni položaj na trgu za perutninsko meso je treba določiti izvozna nadomestila v skladu s pravili in kriteriji iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 2777/75.

(3)

Drugi pododstavek člena 8(3) Uredbe (EGS) št. 2777/75 določa, da lahko razmere na svetovnem trgu ali posebne zahteve nekaterih trgov povzročijo spremembe nadomestila glede na namembni kraj.

(4)

Nadomestila se odobri samo za proizvode, ki so v prostem pretoku v Skupnosti in imajo identifikacijsko oznako, kot je določeno v členu 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Navedeni proizvodi morajo tudi biti v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Izvozna nadomestila iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 2777/75 se odobrijo za proizvode in zneske, določene v Prilogi k tej uredbi in v skladu s pogoji iz odstavka 2 tega člena.

2.   Proizvodi, ki so upravičeni do nadomestila v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve iz Uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004, predvsem zahteve za pripravo v odobrenem obratu in za skladnost označevanja identifikacije, določenih v Prilogi II, oddelku I k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 9. marca 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 282, 1.11.1975, str. 77. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22.

(3)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 3.


PRILOGA

Izvozna nadomestila za perutninsko meso od 9. marca 2006

Tarifna oznaka proizvoda

Namembni kraj

Merska enota

Znesek nadomestila

0105 11 11 9000

A02

EUR/100 pcs

0,80

0105 11 19 9000

A02

EUR/100 pcs

0,80

0105 11 91 9000

A02

EUR/100 pcs

0,80

0105 11 99 9000

A02

EUR/100 pcs

0,80

0105 12 00 9000

A02

EUR/100 pcs

1,60

0105 19 20 9000

A02

EUR/100 pcs

1,60

0207 12 10 9900

V03

EUR/100 kg

40,00

0207 12 90 9190

V03

EUR/100 kg

40,00

0207 12 90 9990

V03

EUR/100 kg

40,00

0207 14 20 9900

V03

EUR/100 kg

20,00

0207 14 60 9900

V03

EUR/100 kg

20,00

0207 14 70 9190

V03

EUR/100 kg

20,00

0207 14 70 9290

V03

EUR/100 kg

20,00

N.B.: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Numerične oznake namembnih krajev so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12).

Drugi namembni kraji so:

V03

A24, Angola, Saudova Arabija, Kuvajt, Bahrajn, Katar, Oman, Združeni arabski emirati, Jordanija, Jemen, Libanon, Irak, Iran.


9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/50


DIREKTIVA KOMISIJE 2006/29/ES

z dne 8. marca 2006

o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/12/ES glede izvzetja ali vključitve nekaterih institucij v področje uporabe

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/12/ES z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (1), in zlasti člena 60(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 2(3) Direktive 2000/12/ES navaja tiste institucije, ki so izrecno izvzete iz področja uporabe Direktive.

(2)

Dansko Ministrstvo za gospodarstvo in dansko Ministrstvo za notranje zadeve in zdravstvo sta zahtevali, da se združenje občin za hipotekarne kredite (KommuneKredit) vključi v seznam iz člena 2(3) Direktive 2000/12/ES ter se KommuneKredit s tem izvzame iz področja uporabe Direktive. Proučitev pravnega statusa in posebne strukture KommuneKredit opravičuje vključitev v člen 2(3).

(3)

Finsko Ministrstvo za finance je ponovno zahtevalo, da se navedba Kera OY/Kera Ab v seznamu iz člena 2(3) nadomesti z navedbo FinnveraOyj/Finnvera Abp. Finnvera Plc je nastala na podlagi združitve Kera Plc in finskega Odbora za jamstva. Finnvera Plc opravlja iste dejavnosti kot njena predhodnica Kera Plc.

(4)

Grško ministrstvo za gospodarstvo in finance je zahtevalo izbris Elliniki Trapeza Viomichanikis Anaptyxeos in Tachidromiko Tamieftirio iz seznama izjem iz člena 2(3). Prva institucija je po združitvi s poslovno banko prenehala obstajati in druga bo poslovala kot institucija, ki ima v skladu z Direktivo 2000/12/ES dovoljenje za poslovanje kot kreditna institucija –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Četrta alinea člena 2(3) Direktive 2000/12/ES se nadomesti z naslednjim:

„—

na Danskem, ‚Dansk Eksportfinansieringsfond‘, ‚Danmarks Skibskreditfond‘, ‚Dansk Landbrugs Realkreditfond‘ in ‚KommuneKredit‘ “.

Člen 2

Šesta alinea člena 2(3) Direktive 2000/12/ES se nadomesti z naslednjim:

„—

v Grčiji, ‚Ταμείο Παρακαταθηκών και Δανείων‘ (Tamio Parakatathikon kai Danion)“.

Člen 3

Štirinajsta alinea člena 2(3) Direktive 2000/12/ES se nadomesti z naslednjim:

„—

na Finskem, ‚Teollisen yhteistyön rahasto Oy/Fonden för industriellt samarbete AB‘ in ‚Finnvera Oyj/Finnvera Abp‘ “.

Člen 4

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2006. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 5

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 8. marca 2006

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 126, 26.5.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES (UL L 79, 24.3.2005, str. 9).


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/52


SKLEP št. 5/2004 ODBORA VELEPOSLANIKOV AKP–ES

z dne 17. decembra 2004

o finančni uredbi Centra za razvoj podjetništva

(2006/192/ES)

ODBOR VELEPOSLANIKOV AKP–ES JE –

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (1) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“) in zlasti člena 2(6) Priloge III k Sporazumu,

ob upoštevanju Notranjega sporazuma z dne 12. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru Finančnega protokola k Sporazumu,

ob upoštevanju finančne uredbe za deveti Evropski razvojni sklad (9. ERS),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odbor veleposlanikov bi moral po podpisu Sporazuma določiti finančno uredbo Centra za razvoj podjetništva, v nadaljnjem besedilu „Center“.

(2)

Odbor veleposlanikov bi moral določiti postopek sprejemanja proračuna Centra –

SKLENIL:

I.   SPLOŠNA NAČELA

NAČELA ENOTNOSTI, TOČNOSTI PRORAČUNA, RAVNOTEŽJA IN OBRAČUNSKE ENOTE

Člen 1

1.   Vse postavke prihodkov in odhodkov Centra se ocenijo na podlagi letnega delovnega programa, v katerem so navedeni stroški in se pripravi za vsako proračunsko leto, prikažejo pa se v proračunu.

2.   Prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, morajo biti uravnoteženi.

Člen 2

Proračun se pripravi in izvršuje v eurih, prav tako se v eurih pripravijo računovodski izkazi. Za namene denarnega toka pa lahko računovodja in, v primeru blagajniške knjige predplačil, vodje blagajne predplačil izvajajo posle v nacionalnih valutah držav AKP in EU.

Člen 3

1.   Prihodki zajemajo prispevek ERS, zneske, ki se pobirajo kot davek na plače in druge prejemke, ki jih izplača Center, ter razne druge prilive.

2.   Prihodki zajemajo tudi prispevke drugih donatorjev sredstev v proračun Centra.

3.   Center lahko v skladu s členom 4(3) svojega Statuta in poslovnika v imenu tretjih oseb upravlja sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti, določenih v Sporazumu. Finančna pravila za upravljanje teh sredstev so določena v členu 37 te finančne uredbe.

Člen 4

Ocene odhodkov zajemajo stroške poslovanja in stroške za intervencije. Med njimi je treba jasno razločevati.

NAČELO ENOLETNOSTI

Člen 5

1.   Proračunsko leto se začne 1. januarja in zaključi 31. decembra.

2.   Sredstva, izkazana v proračunu, se odobrijo za obdobje enega proračunskega leta.

(a)

Vendar se sredstva, za katera so bile obveznosti v proračunskem letu pravilno prevzete, vendar do 31. decembra zadevnega leta niso bila izplačana, samodejno prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. Tako prenesena sredstva so jasno označena v računovodskih izkazih tekočega leta.

(b)

Pod določenimi pogoji, ki veljajo za dolgoročne projekte, lahko Direktor dovoli, da se sredstva drugič zapored prenesejo v naslednje leto. Tako prenesena sredstva so prikazana v računovodskih izkazih. Direktor pa na naslednji seji o svoji odločitvi obvesti Izvršilni odbor.

(c)

Ob izteku vsakega finančnega protokola k Sporazumu se sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, vendar še niso bila izplačana, samodejno prenesejo v naslednji finančni protokol k Sporazumu. Sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti ob izteku Sporazuma, vendar še niso bila izplačana, se prenesejo, vendar le v prehodnem obdobju med tem in naslednjim sporazumom oziroma po potrebi v dvanajstmesečnem likvidacijskem obdobju.

(d)

V skladu s pravili, ki se uporabljajo za pripravo proračuna, so sredstva, ki zapadejo na koncu proračunskega leta, ponovno na voljo za naslednje proračune.

3.   Če na začetku proračunskega leta proračun za to leto še ni dokončno sprejet, Direktor v skladu s postopki iz te finančne uredbe dovoli prevzem obveznosti za mesečne upravne stroške in stroške poslovanja, njihovo odobritev in plačilo, da zagotovi kontinuiteto delovanja Centra. Vendar ti mesečni izdatki za tekoče leto ne smejo presegati dvanajstine sredstev, odobrenih po posameznih proračunskih postavkah za preteklo leto.

NAČELO DOBREGA FINANČNEGA POSLOVODENJA

Člen 6

1.   Proračunska sredstva se uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, tj. z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

2.   Načelo gospodarnosti zahteva, da so sredstva, ki jih Center uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, na voljo pravočasno, v zadostni količini in ustrezne kakovosti ter po najugodnejši ceni.

Načelo učinkovitosti pomeni najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseženimi rezultati.

Načelo uspešnosti pomeni doseganje zastavljenih ciljev in rezultatov.

3.   Za vse sektorje dejavnosti, ki jih zajema proračun, se določijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji. Doseganje teh ciljev se spremlja s pomočjo kazalcev poslovanja, določenih po področjih dejavnosti, Direktor pa Izvršilnemu odboru zagotavlja ustrezne informacije. Informacije se zagotovijo letno, najpozneje v dokumentih k predhodnemu osnutku proračuna, in se morajo posredovati skupaj z dokumenti, ki se predložijo Komisiji za utemeljitev letnega zneska iz ERS, za katerega zaprosi Center.

4.   Center zaradi boljšega odločanja redno opravlja predhodno in naknadno ocenjevanje programov ali dejavnosti v skladu z večletnim programom ocenjevanja, ki ga določi v soglasju s Komisijo. Rezultati ocenjevanja so vključeni v dokumente, ki se predložijo Komisiji za utemeljitev letnega zneska iz ERS, za katerega zaprosi Center.

II.   DOLOČITEV PRORAČUNA

Člen 7

1.   Direktor v mejah skupnega proračuna, ki ga Centru zagotavlja finančni protokol in je povečan za morebitne prispevke drugih donatorjev sredstev, in na podlagi usmeritev strategije, ki jo odobri Odbor, pripravi osnutek letnega delovnega programa in ustrezen proračun. Ta osnutek se pošlje Izvršilnemu odboru najpozneje do 15. julija v letu pred letom njegovega izvrševanja.

Letni program dela in ustrezni proračun odobri Izvršilni odbor do 31. julija, nato pa se predložita Odboru veleposlanikov v sprejetje. Proračun se pošlje Komisiji Evropskih skupnosti (v nadaljevanju „Komisija“), ki sproži veljavne postopke Skupnosti za zahtevani prispevek iz ERS na podlagi v ta namen predvidene posebne dodelitve.

2.   Proračun je za prevzem obveznosti na voljo šele od dneva, ko pristojni organ Skupnosti sprejme sklep o financiranju v zvezi z zahtevanim prispevkom iz ERS. Center je obveščen o tem sklepu.

3.   Pogoji, ki se uporabljajo za prispevek iz ERS, se določijo v finančnem sporazumu, ki ga podpišeta Center in Komisija.

4.   Proračun vključuje ustrezno oceno prispevkov drugih donatorjev sredstev.

Člen 8

1.   Datumi za plačilo prispevka iz ERS so določeni v finančnem sporazumu iz člena 7(3). Prispevek iz preteklih proračunskih let, ki ustreza zapadlim sredstvom, se odšteje.

2.   Proračun se razdeli na naslove (proračunska področja), poglavja, člene in postavke skladno z naravo ali namenom prihodka ali odhodka.

Člen 9

Direktor po potrebi predloži osnutek dopolnitve ali spremembe proračuna, ki se preuči in odobri v enaki obliki in po enakih postopkih kot proračun, ki vsebuje prvotne ocene.

III.   IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

Člen 10

1.   Direktor na lastno odgovornost izvršuje proračun v skladu z načeli iz Oddelka I in v mejah odobrenih sredstev. O upravljanju proračunskih sredstev poroča Izvršilnemu odboru.

2.   Odobrena sredstva se uporabljajo samo v skladu z načeli in pravili iz te finančne uredbe, zlasti z načelom dobrega finančnega poslovodenja, kot je opredeljeno v členu 6.

Člen 11

1.   Noben prihodek se ne more sprejeti in noben odhodek izvršiti, če ni knjižen v dobro ali breme v ustreznem členu proračuna.

Za odhodek se lahko prevzamejo obveznosti in se lahko odobri samo v okviru sredstev, ki so bila odobrena za zadevno proračunsko leto ali prenesena iz preteklih proračunskih let.

2.   Prihodki in odhodki se v računih izkažejo v celoti brez kakršnega koli medsebojnega prilagajanja.

Z odstopanjem od tega pravila se od odobrenih zneskov praviloma odštejejo:

(a)

kazni, naložene pogodbeni stranki;

(b)

pomotoma plačani zneski, ki se lahko popravijo z odbitkom, če se nato opravi potrditev v poglavju, členu in proračunskem letu, v zvezi s katerimi je bil plačan previsoki znesek;

(c)

vrednost vozil, opreme in naprav, odkupljenih po načelu staro za novo ob nabavi novih artiklov iste vrste; neto nabavna cena se knjiži kot nabavni strošek za popis inventarja.

Z odstopanjem od tega pravila se lahko ponovno uporabi naslednje:

(a)

nadomestila za pomotoma plačane zneske;

(b)

prejete zavarovalnine;

(c)

prihodki od prodaje vozil, opreme in naprav, ki se zamenjajo;

(d)

prihodki od prodaje objav Centra.

Člen 12

1.   O prenosih sredstev med naslovi odloča Direktor, razen ko gre za prenose med členi, ki se nanašajo na prejemke zaposlenih. Direktor na naslednji seji o svoji odločitvi obvesti Izvršilni odbor.

O prenosih sredstev med naslovi, pri katerih gre za člene, ki se nanašajo na prejemke zaposlenih, odloča Izvršilni odbor na predlog Direktorja.

2.   O prenosih med poglavji in znotraj poglavij odloča Direktor, ki o tem ustrezno obvesti Izvršilni odbor.

Člen 13

Prihodki centra se nakazujejo na enega ali več računov, odprtih na ime Centra.

IV.   FINANČNA KONTROLA

Člen 14

1.   Finančno kontrolo izvajata finančni kontrolor in po potrebi eden ali več pomočnikov kontrolorja, ki morajo vsi imeti izkušnje s področja finančnih uredb mednarodnih organizacij.

2.   Kontrolor upravno poroča neposredno Direktorju, pomočniki kontrolorja pa poročajo neposredno kontrolorju.

3.   Kontrolorja in pomočnike kontrolorja imenuje Izvršilni odbor. Kontrolorja in pomočnike kontrolorja zavezujejo veljavni Kadrovski predpisi. Vendar mora vsak ukrep v zvezi z disciplinskim postopkom, prekinitvijo ali prenehanjem delovnega razmerja ali sodnimi postopki potrditi Izvršilni odbor na podlagi ustrezno utemeljenega predloga Direktorja.

4.   Preden odredbodajalec odobri kakršen koli postopek, finančni kontrolor preveri operativne in finančne vidike. Namen tega preverjanja je ugotoviti, ali:

(a)

je izdatek pravilen in v skladu z ustreznimi določbami;

(b)

je bilo uporabljeno načelo dobrega finančnega poslovodenja iz člena 6.

Rezultat tega preverjanja je podelitev ali zavrnitev soglasja.

Finančni kontrolor zavrne soglasje, če meni, da zgornji pogoji niso izpolnjeni. Vedno, ko je soglasje zavrnjeno, finančni kontrolor zavrnitev ustrezno utemelji v pisni izjavi in o tem obvesti Direktorja.

Direktor lahko zavrnitev ovrže z ustrezno utemeljeno odločitvijo, sprejeto na lastno odgovornost, razen če obstaja dvom glede razpoložljivosti sredstev. Ta odločitev je dokončna in zavezujoča ter se sporoči v vednost finančnemu kontrolorju. Direktor o vseh takšnih odločitvah pisno obvesti Izvršilni odbor na njegovi naslednji seji.

Finančni kontrolor ima dostop do vseh dokazil in drugih dokumentov v zvezi z odhodki in prihodki, ki jih je treba preveriti. Preverjanja lahko opravlja na kraju samem.

5.   Kontrolor in pomočniki kontrolorja so pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni. V zvezi z opravljanjem nalog, ki so jim bile dodeljene v skladu s to finančno uredbo z njihovim imenovanjem, ne prejemajo nobenih navodil in za njih ne veljajo nobene omejitve.

6.   Direktor lahko od finančnega kontrolorja zahteva mnenje o zadevah v zvezi z analizo, ureditvijo ali izboljšanjem notranjih postopkov Centra. Direktor lahko od finančnega kontrolorja tudi zahteva, da pregleda dokumente in po potrebi na kraju samem preveri, ali so bili iz proračuna financirani ukrepi pravilno izvedeni.

7.   Finančni kontrolor ob koncu vsakega proračunskega leta in najpozneje do 30. aprila naslednjega leta pripravi poročilo o delu, v katerem zavzame stališče do finančnega poslovodenja in izvrševanja proračuna. Poročilo predloži Direktorju, ki ga skupaj z morebitnimi svojimi pripombami posreduje Izvršilnemu odboru na njegovi naslednji seji.

Člen 15

Zunanji revizorji iz člena 27 podajo neodvisna mnenja glede kakovosti sistema poslovodenja in kontrole.

V.   UPRAVLJANJE PRORAČUNA

Člen 16

1.   Za upravljanje proračunskih sredstev Centra velja načelo, da sta odredbodajalec in računovodja različni osebi.

2.   Naloge odredbodajalca, kontrolorja in računovodje so med seboj nezdružljive.

3.   Sredstva upravlja odredbodajalec, ki je edini pristojen za prevzemanje obveznosti glede odhodkov, ugotavljanje terjatev ter izdajanje nalogov za izterjavo in odredb za plačilo. Postopke izterjave in izplačila izvaja računovodja.

Člen 17

1.   Za vsak ukrep, ki lahko povzroči izdatek, ki ga plača Center, mora odredbodajalec najprej podati predlog za prevzem obveznosti. Predlog s priloženimi originalnimi dokazili se pošlje finančnemu kontrolorju v predhodno preverjanje.

2.   Za tekoče izdatke je možen začasen prevzem obveznosti.

3.   O prevzetih obveznostih in odredbah za plačilo se vodi račun.

Člen 18

1.   Namen potrjevanja izdatka s strani odredbodajalca je:

(a)

preveriti upravičenost upnika;

(b)

določiti ali preveriti obstoj in višino terjatve;

(c)

preveriti pogoje zapadlosti plačila.

2.   Za potrjevanje izdatkov je treba predložiti dokazila, iz katerih sta razvidna upravičenost upnika in po potrebi opravljena storitev.

Člen 19

1.   Odobritev je dejanje, s katerim odredbodjalec z izdajo odredbe za plačilo računovodji naroči plačati izdatek, ki ga je potrdil.

2.   Odredbi za plačilo so priložena originalna dokazila skupaj s soglasjem odredbodajalca, s katerim se potrdi, da so plačljivi zneski pravilni, da je bilo blago prejeto ali storitev opravljena.

3.   V nekaterih primerih se lahko kopije dokazil, ki jih overi odredbodajalec, sprejmejo namesto izvirnikov.

4.   Odredbe za plačilo se pošljejo finančnemu kontrolorju v predhodno preverjanje.

Člen 20

1.   Plačilo je zadnje dejanje, s katerim Center izpolni svoje obveznosti do upnikov.

2.   Plačilo izvrši računovodja v okviru razpoložljivih sredstev.

3.   V primeru večje napake, izpodbijanja veljavnosti izplačila ali nespoštovanja v tej finančni uredbi predpisanih formalnosti računovodja nemudoma obvesti odredbodajalca in finančnega kontrolorja. Direktor lahko pisno in na lastno odgovornost zahteva izvršitev plačila. O vseh takšnih odločitvah Direktor pisno obvesti Izvršilni odbor na njegovi naslednji seji.

Člen 21

1.   Plačilo se praviloma izvrši preko bančnega računa, po možnosti z nakazilom ali, če obstajajo utemeljeni razlogi, s čekom. Transakcije so izražene v eurih. V izjemnih primerih se lahko po potrebi uporabi druga valuta.

2.   Na čekih in nalogih za bančna nakazila sta dva podpisa, od katerih mora biti eden podpis računovodje.

3.   Iz ustrezno utemeljenih razlogov lahko Direktor dovoli gotovinska plačila. Za ta plačila se izda potrdilo o plačilu.

4.   Če ni menjalnega tečaja, ki bi ga bilo mogoče uporabiti, se plačila, ki se izvršijo, ali prejemki, ki se poberejo v lokalnih valutah držav AKP, obračunajo po veljavnem tečaju eura, ki ga je zabeležila Evropska centralna banka prvi delovni dan meseca, v katerem se je transakcija dejansko izvedla.

Člen 22

1.   Za plačila določenih kategorij izdatkov se lahko v skladu s pogoji, ki jih določi Center, vzpostavijo blagajniške knjige predplačil.

2.   Vsak sklep o vzpostavitvi blagajniške knjige predplačil sprejme Direktor na podlagi predloga za zadevo pristojnega uslužbenca. Preden se predlog predloži Direktorju, mora biti odobren s strani računovodje in pridobiti soglasje finančnega kontrolorja.

3.   V sklepu je treba navesti:

ime vodje blagajne predplačil,

naloge imenovanega vodje,

najvišji znesek predujma;

rok za uporabo predujma,

način predložitve dokazil in rok za njihovo predložitev,

vrsto in najvišji znesek posameznih odhodkovnih postavk.

4.   Tudi za vsako plačilo predujma je potreben predhoden prevzem obveznosti.

5.   Odredbodajalec in računovodja sprejmeta vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovita izplačilo odobrenih predujmov v pravilni višini in ustreznem roku.

Člen 23

1.   Direktor je odredbodajalec za sredstva, vpisana v proračunu Centra.

2.   Direktor lahko nekatere svoje naloge prenese na podrejene uslužbence. V vsakem sklepu o prenosu pooblastil sta navedena trajanje in obseg pooblastila za delovanje odredbodajalca.

3.   Direktor lahko nekatere naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna prenese na skrbno izbrane ustrezne tretje osebe.

Člen 24

1.   Računovodjo imenuje Direktor s soglasjem Izvršilnega odbora.

2.   V Centru je odgovoren za:

(a)

pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prejemkov in izterjavo ugotovljenih terjatev;

(b)

pripravo in predstavitev računovodskih izkazov v skladu s členom 26;

(c)

računovodske evidence v skladu s členom 26;

(d)

izvajanje računovodskih pravil in metod v skladu s členom 26 in kontnega okvira v skladu z določbami, ki jih sprejme računovodja Komisije;

(e)

določitev in potrjevanje računovodskih sistemov in po potrebi potrjevanje sistemov, ki jih določi odredbodajalec za pripravo ali utemeljevanje računovodskih podatkov;

(f)

vodenje zakladnice.

3.   Računovodja vse potrebne informacije za pripravo računovodskih izkazov, iz katerih sta natančno razvidna finančno premoženje Centra in izvrševanje proračuna, pridobi od odredbodajalca, ki jamči za njihovo zanesljivost.

4.   Ob upoštevanju odstavka 5 tega člena in člena 22 je računovodja edini pooblaščen za upravljanje denarnih in drugih sredstev. Odgovoren je tudi za njihovo hrambo.

5.   Računovodja lahko, če je to nujno potrebno za izvajanje njegovih dolžnosti, nekatere naloge prenese na podrejene uslužbence, za katere se uporabljajo Kadrovski predpisi.

6.   V instrumentu o prenosu nalog so določene naloge, ki se prenesejo na uslužbence, ter njihove pravice in obveznosti.

Člen 25

1.   Za izterjavo kakršnega koli zneska, ki se dolguje Centru, izda odredbodajalec nalog za izterjavo. Nalogi za izterjavo se predložijo organu za notranjo kontrolo v predhodno preverjanje.

2.   Računovodja je odgovoren za naloge za izterjavo, ki mu jih pošlje odredbodajalec.

3.   Za vsako gotovinsko plačilo računovodji ali vodji blagajne predplačil se izda potrdilo o plačilu.

VI.   RAČUNOVODSKI IZKAZI, FINANČNI IZKAZI, REVIZIJA, RAČUNSKO SODIŠČE, OLAF

Člen 26

1.   Računovodski izkazi se vodijo v eurih po metodi dvostavnega knjigovodstva in na podlagi koledarskega leta. V njih so prikazani vsi prihodki in odhodki od 1. januarja do 31. decembra vsakega leta in vključujejo originalna dokazila.

Računovodski izkazi se zaključijo na koncu proračunskega leta, da se lahko pripravijo finančni izkazi Centra.

2.   Vknjižbe se opravijo na podlagi računovodskega sistema, ki vsebuje nomenklaturo proračunskih postavk, v kateri se jasno razlikujejo računi, ki omogočajo pripravo bilance stanja in tisti, ki omogočajo pripravo izkaza prihodkov in odhodkov. Te vknjižbe se lahko shranijo v računalniško podprtem sistemu, s pomočjo katerega se bo lahko pripravila splošna mesečna bilanca. Vsa predplačila se knjižijo na začasnem računu in obračunajo najpozneje na koncu naslednjega proračunskega leta, razen v primeru stalnih predplačil.

3.   Center lahko uporablja elektronsko obdelavo podatkov, če odredbodajalec, kontrolor in računovodja soglašajo, da sistem ponuja zadostna zagotovila glede varnosti.

4.   Ločeni računi, ki se v skladu s členom 37 vodijo za sredstva, upravljana za tretje osebe, se konsolidirajo v bilanci stanja ter v izkazu prihodkov in odhodkov Centra.

5.   Center pripravi bilanco stanja ter izkaz prihodkov in odhodkov najpozneje do 31. marca leta N+1.

V bilanci stanja sta izkazani aktiva in pasiva Centra na dan 31. decembra leta N.

Izkaz prihodkov in odhodkov obsega:

(a)

tabelo prihodkov s:

pričakovanimi prilivi iz ERS na podlagi prevzetih obveznosti, odobrenih v tekočem letu in tistih, prenesenih iz preteklih let,

dejanskimi prilivi iz davkov na plače in iz obresti,

drugimi dejanskimi prilivi;

(b)

tabelo odhodkov z:

dejanskimi plačili na podlagi prevzetih obveznosti določenega leta, prenesenih iz preteklih proračunskih let,

dejanskimi plačili ali prevzetimi obveznostmi, ki bremenijo proračun za leto N,

pregledno tabelo, iz katere so razvidna dejanska plačila za pohištvo, opremo in drugi inventar,

odobrenimi prevzetimi obveznostmi, ki se prenesejo v naslednje proračunsko leto;

(c)

opombe k računovodskim izkazom z:

uporabljenimi računovodskimi načeli,

preglednimi tabelami o sredstvih, za katera so bile prevzete obveznosti, ki so bila plačana, so zapadla ali so se prenesla iz preteklih let in tekočega leta,

podrobnimi opombami in izračuni k posameznim postavkam izkaza.

6.   Vsako četrtletje se pripravi izkaz stanja o izvrševanju tekočega proračuna in uporabi prenesenih sredstev; ta izkaz potrdi finančni kontrolor in se pošlje Izvršilnemu odboru.

Člen 27

1.   Izvršilni odbor s seznama najmanj treh predlaganih podjetij za obdobje treh let imenuje revizorsko družbo mednarodnega slovesa za revidiranje računovodskih izkazov Centra. Vendar ista revizorska družba ne more biti imenovana za več kot tri zaporedna leta.

2.   Revizorji pregledujejo poslovne knjige in blagajniško gotovino Centra, ugotovijo, ali so bili popisi in bilance stanja v skladu z ustreznimi računovodskimi postopki pripravljeni pravilno in v dobri veri, ter zagotovijo pravilnost informacij v zvezi z računovodskimi izkazi Centra.

Namen revizije je ugotoviti zakonitost in pravilnost vseh prihodkov in odhodkov ter dobro finančno poslovodenje.

Revizorji potrdijo, da so bili finančni izkazi v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi pravilno sestavljeni ter da na resničen in pošten način prikazujejo finančni položaj Centra.

3.   Revizorji Centru svetujejo glede obvladovanja tveganj s pripravo neodvisnih mnenj o kakovosti sistemov poslovodenja in kontrole ter s predložitvijo priporočil za izboljšanje pogojev pri izvajanju postopkov in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja.

Revizorji so odgovorni za:

(a)

ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih sistemov poslovodenja ter uspešnosti Centra pri izvajanju programov in ukrepov ob upoštevanju s tem povezanih tveganj; ter za

(b)

ocenjevanje ustreznosti in kakovosti sistemov notranje kontrole, ki se uporabljajo za vsak postopek izvrševanja proračuna.

4.   Naloge revizorjev zajemajo vse dejavnosti in enote Centra. Revizorji imajo popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

5.   Po zaključku proračunskega leta revizorji najpozneje do 30. junija sestavijo poročilo. Poročilo se pošlje Direktorju, ki ga skupaj z morebitnimi svojimi pripombami pošlje Izvršilnemu odboru. Izvršilni odbor nato poročilo skupaj s svojimi priporočili pošlje Odboru.

Na podlagi tega poročila in računovodskih izkazov Odbor Direktorju da razrešnico za izvrševanje proračuna.

Člen 28

Komisija, Računsko sodišče in OLAF lahko v skladu s finančno uredbo ERS preverjajo uporabo sredstev, ki jih je Center prejel iz ERS. Računsko sodišče lahko preverja zakonitost in pravilnost prihodkov in odhodkov ter spoštovanje določb Sporazuma in določb finančne uredbe 9. ERS.

VII.   ODGOVORNOST ODREDBODAJALCEV, RAČUNOVODJE, POMOČNIKOV RAČUNOVODJE IN VODIJ BLAGAJNE PREDPLAČIL

Člen 29

Odredbodajalci, ki pri ugotavljanju terjatev, izdajanju nalogov za izterjavo, prevzemanju obveznosti za izdatke ali podpisovanju odredb za plačilo kršijo to finančno uredbo, so disciplinsko in po potrebi odškodninsko odgovorni. Enako velja, če ne pripravijo dokumenta o ugotovitvi terjatve ali ne izdajo naloga za izterjavo oziroma ga brez utemeljitve izdajo z zamudo. To odgovornost je mogoče uveljavljati le, kadar je bila kršitev povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti z njihove strani.

Člen 30

1.   Računovodja in pomočnik računovodje sta disciplinsko in po potrebi odškodninsko odgovorna za plačila, ki sta jih izvršila v nasprotju s členom 19.

Disciplinsko in odškodninsko sta odgovorna za izgubo denarnih sredstev, imetja in dokumentov, ki jih hranita, ali škodo na njih, če je bila izguba ali škoda povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti z njune strani.

Pod enakimi pogoji sta odgovorna za pravilno izvrševanje navodil, ki jih prejmeta v zvezi z uporabo in vodenjem bančnih računov, zlasti če:

(a)

izterjata ali plačata zneske, ki niso v skladu z ustreznim nalogom za izterjavo ali odredbo za plačilo;

(b)

izvršita plačila osebam, ki do njih niso upravičene.

2.   Vodje blagajne predplačil so disciplinsko in po potrebi odškodninsko odgovorni, če:

(a)

za plačila, ki jih izvršijo, ne morejo predložiti ustreznih dokazil;

(b)

izvršijo plačila osebam, ki do njih niso upravičene.

Vodje blagajne predplačil so disciplinsko in odškodninsko odgovorni za izgubo denarnih sredstev, imetja in dokumentov, ki jih hranijo, ali škodo na njih, če je bila izguba ali škoda povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti z njihove strani.

Člen 31

1.   Računovodja, pomočnik računovodje in vodje blagajn predplačil so zavarovani za tveganja, povezana z njihovimi nalogami.

Center krije s tem povezane stroške zavarovanja. Center opredeli kategorije uslužbencev, ki delujejo kot računovodje, pomočniki računovodij in vodje blagajn predplačil, ter pogoje, pod katerimi bo kril stroške zavarovanja, ki jih imajo ti uslužbenci pri zavarovanju tveganj, povezanih z opravljanjem svojih nalog.

2.   Računovodji, pomočnikom računovodje in vodjem blagajn predplačil se odobrijo posebni dodatki. Njihova višina je določena v uredbi, ki jo sestavi Center. Zneski, ki ustrezajo tem dodatkom, se vsak mesec knjižijo v dobro računa, ki ga odpre Center v imenu vsakega od teh uslužbencev, da se vzpostavi jamstveni sklad za kritje škode, za katero bi lahko bila zadevna oseba odgovorna, če ta škoda ne bi bila pokrita z izplačili zavarovalnic.

Dobroimetje na jamstvenem računu se izplača zadevnim osebam po prenehanju njihove funkcije računovodje, pomočnika računovodje ali vodje blagajn predplačil, potem ko se jim da dokončna razrešnica za njihovo delo.

3.   Računovodji, pomočnikom računovodje in vodjem blagajn predplačil da razrešnico Direktor na podlagi poročila zunanjih revizorjev dve leti po zaključku zadevnega proračunskega leta.

Člen 32

Odškodninska in disciplinska odgovornost odredbodajalca, računovodje, pomočnikov računovodje in vodij blagajn predplačil se presoja v skladu s Kadrovskimi predpisi Centra.

VIII.   POSTOPKI ZA ODDAJO NAROČIL IN DRUGE DOLOČBE

Člen 33

Oddajo naročil Centra za nabavo blaga in storitev urejajo določbe tega člena, ki se po potrebi dopolnijo z določbami Sporazuma in splošnimi predpisi, ki jih na podlagi določb Sporazuma sprejme Ministrski svet AKP–ES, ter s pravili za oddajo naročil v finančni uredbi za ERS; tako morajo biti kandidati državljani držav članic Skupnosti ali držav AKP, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih odobri Direktor.

V primeru kolizije se uporabljajo pravila pod A.

Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.

„Neposredni dogovor“

Postopek, v katerem se Center posvetuje s kandidatom, ki ga sam izbere, in se z njim dogovori o pogodbenih pogojih.

2.

„Poenostavljeni postopek“

Postopek brez predhodne objave obvestila in specifikacije, v katerem lahko ponudbe oddajo le tisti kandidati (najmanj trije), ki jih povabi Center.

3.

„Postopek s pogajanji“

Postopek brez predhodne objave obvestila in specifikacije, v katerem se Center posvetuje s kandidatom ali kandidati, ki ga (jih) sam izbere, in se z enim ali nekaterimi od njih dogovori o pogodbenih pogojih. Uporabiti je treba enega ali več pogojev iz točke C.1(e).

4.

„Omejeni razpis za zbiranje ponudb brez predhodne objave obvestila“

Postopek, v katerem lahko oddajo ponudbe k specifikaciji, ki jo pripravi Center, le kandidati, ki jih povabi Center na podlagi svoje dokumentacije o dobaviteljih.

5.

„Omejeni razpis za zbiranje ponudb z objavo obvestila“

Postopek, v katerem lahko po objavi obvestila in specifikacije s strani Centra ponudbe oddajo le kandidati, ki jih povabi Center.

6.

„Javni razpis za zbiranje ponudb“

Postopek, v katerem lahko po objavi obvestila in specifikacije s strani Centra ponudbe oddajo vse fizične in pravne osebe ali skupine teh oseb.

1.

Pogodbe o dobavi blaga

(a)

Pogodbe o nakupu ali najemu blaga, opreme ali premičnin se sklenejo z javnim razpisom. Kandidati morajo biti državljani držav članic Skupnosti ali držav AKP, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih odobri Direktor.

(b)

Pogodbe se lahko sklenejo na podlagi neposrednega dogovora (ena sama ponudba), če skupni pogodbeni znesek ne presega 4 999 EUR.

(c)

V poenostavljenem postopku se sklenejo po prejetju ponudb vsaj treh dobaviteljev, če je skupni pogodbeni znesek med 5 000 EUR in 29 999 EUR.

(d)

Pogodbe se sklenejo po omejenem razpisu brez objave obvestila, na katerem sodelujejo najmanj trije kandidati, če je skupni pogodbeni znesek med 30 000 EUR in 149 999 EUR.

(e)

Sklenejo se lahko v postopku s pogajanji po pridobitvi soglasja Direktorja in na podlagi ustrezno utemeljene dokumentacije, če pogodbeni znesek presega 4 999 EUR in je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

nujnost, ki ne izvira od Centra,

specifične tehnične razmere, ki so ustrezno utemeljene,

pogodba se nanaša na blago, storitve ali gradbena dela, ki se zahtevajo kot dodatna storitev in iz tehničnih razlogov ne morejo biti ločeni od glavne pogodbe,

razpis za zbiranje ponudb je bil neuspešen.

Pogoji, pod katerimi se lahko odobrijo odstopanja iz (e), se določijo v notranji direktivi Izvršilnega odbora, ki se nemudoma obvesti o takšnih odločitvah.

2.

Pogodbe o opravljanju storitev

(a)

Pogodbe o opravljanju storitev se sklenejo po omejenem razpisu, na katerem sodelujejo najmanj trije kandidati. Ti kandidati morajo biti državljani držav članic Skupnosti ali držav AKP, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih odobri Direktor.

(b)

Pogodbe se lahko sklenejo na podlagi neposrednega dogovora, če skupni izdatek za storitve, opravljene za Center, ne presega 4 999 EUR.

(c)

Pogodbe se sklenejo v poenostavljenem postopku po prejetju ponudb vsaj treh dobaviteljev, če znaša skupni izdatek za storitve, opravljene za Center, od 5 000 EUR do 199 999 EUR. Pri pogodbah, katerih pogodbena vrednost je med 150 000 EUR in 199 999 EUR, se ponudbe zbirajo na podlagi natančne specifikacije.

(d)

Pogodbe se sklenejo v postopku s pogajanji po pridobitvi soglasja Direktorja in na podlagi ustrezno utemeljene dokumentacije, če pogodbeni znesek presega 4 999 EUR in je izpolnjen vsaj eden od pogojev iz točke C. 1(e).

3.

Izvajalec se izbere na podlagi ponujene cene, dokazila o strokovni ustreznosti, izkušnjah in boniteti ter roka, predlaganega za izpolnitev pogodbe.

4.

Pogodbe se sestavijo izključno v eurih.

5.

Če so storitve iz točk 1 in 2 razdeljene v več pogodb, se morajo za namene uporabe tega člena upoštevati skupni izdatki za storitve.

6.

V posebnih primerih lahko Center organizacijo poenostavljenih postopkov in razpisov za zbiranje ponudb prenese na zunanji organ, če sam še naprej ostane odgovoren za izbiro podjetij, sestavo specifikacije in izbiro izvajalca ali, v primeru sofinanciranja, odgovornost deli z udeleženimi pri sofinanciranju.

Člen 34

Center lahko na naslednji način zagotavlja finančne prispevke za pobude podjetij, podjetnikov, posrednikov in izvajalcev storitev:

1.

Center lahko prispeva h kritju stroškov storitev za upravičene projekte, za katerih financiranje in upravljanje so odgovorne fizične ali pravne osebe, ki so državljani države članice Skupnosti ali države AKP in so pri Centru vložili prošnjo za dodelitev pomoči.

2.

Center oceni izdatke za storitev, izbiro izvajalca, dokazilo o strokovni ustreznosti, izkušnjah in boniteti ter predlagani rok za izvedbo naročila in pričakovani vpliv programa, ki ga predlaga upravičenec. V ta namen uporabi ponderirani seznam meril, ki je podoben seznamu Komisije za upravljanje ERS in prilagojen potrebam Centra.

3.

Če je upravičenec podizvajalec, mora upoštevati člen 33.

4.

Dogovori se sestavijo izključno v eurih.

5.

Načini uporabe teh prispevkov se določijo v notranji direktivi.

Člen 35

1.   Za vse premičnine in nepremičnine, ki pripadajo Centru, se vodi stalni inventar. V inventar se vpišejo le premičnine, katerih vrednost je najmanj 350 EUR. Inventarna številka se vpiše na vsakem računu, preden se ta plača.

2.   Vsaka prodaja premičnin in opreme, katere nabavna vrednost enote presega 1 000 EUR, se v skladu z notranjo direktivo Direktorja ustrezno objavi.

3.   Zapisnik, ki ga podpišeta Direktor in oseba, odgovorna za opremo, in potrdi notranji kontrolor, se sestavi vedno, kadar se kakršno koli evidentirano premoženje ali predmet odtuji, izloči ali kadar se ugotovi, da manjka zaradi izgube, tatvine ali drugega razloga.

4.   Center vodi fizični in knjigovodski inventar, ki se redno usklajujeta. Usklajevanje potrdi organ za notranjo kontrolo.

Člen 36

Ta finančna uredba se v celoti uporablja za decentralizirane strukture Centra.

IX.   UPRAVLJANJE SREDSTEV ZA TRETJE OSEBE

Člen 37

1.   Center lahko upravlja tudi sredstva za tretje osebe, ki so namenjena izvajanju dejavnosti, predvidenih v Sporazumu. Seznam teh sredstev se poda v prilogi k proračunu Centra.

2.   Za upravljanje teh sredstev se uporablja ta finančna uredba.

Upravljanje drugih sredstev, ki jih da na voljo Komisija, pa urejajo finančne določbe dogovora, podpisanega med Komisijo in Centrom. Če takšnih določb ni, se uporablja ta finančna uredba.

3.   K proračunu Centra se prav tako priloži natančne ocene izdatkov, ki bodo financirani iz teh sredstev. Jasno se razločuje med stroški poslovanja in stroški za intervencije.

4.   O upravljanju sredstev za tretje osebe se vodijo ločeni računi.

5.   Finančni izkazi vsakega sklada, ki ga upravlja Center za tretje osebe, vključujejo bilanco stanja ter izkaz prihodkov in odhodkov, v katerih je predstavljeno stanje dne 31. decembra zadevnega proračunskega leta. Potrjujejo se v skladu z določbami dogovora, podpisanega med Centrom in donatorjem sredstev.

Če takšne določbe ne obstajajo, potrditev opravi finančni kontrolor Centra.

6.   Ti finančni izkazi se kot priloga priložijo finančnim izkazom Centra.

Člen 38

Države AKP, države članice in Skupnost morajo v mejah svojih pristojnosti sprejeti ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa.

Člen 39

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2005.

V Bruslju, 17. decembra 2004

Za Odbor veleposlanikov AKP–ES

Predsednik

T. J. A. M. de BRUIJN


(1)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3.


Komisija

9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/63


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 1. marca 2006

o določitvi pravil o uporabi logotipa EMAS v izjemnih primerih transportne embalaže in terciarne embalaže v skladu z Uredbo (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 306)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/193/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (1), in zlasti drugega pododstavka člena 8(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Logotip EMAS sporoča javnosti in drugim interesnim skupinam, da je organizacija, registrirana v sistemu EMAS, uvedla sistem okoljskega ravnanja v skladu z Uredbo (ES) 761/2001.

(2)

Logotip EMAS se ne sme uporabljati na izdelkih ali njihovi embalaži ali skupaj s primerjalnimi zahtevami proizvodov, dejavnosti ali storitev. Komisija mora kot del ocene iz člena 15(3) Uredbe (ES) št. 761/2001 proučiti, pod katerimi posebnimi pogoji se logotip EMAS lahko uporablja.

(3)

Nekatere organizacije, registrirane v sistemu EMAS, so izrazile interes za uporabo logotipa EMAS na svoji transportni embalaži ali terciarni embalaži, kot učinkovit način sporočanja okoljskih informacij interesnim skupinam.

(4)

Ocena o uporabi, priznavanju in razlagi logotipa, ki jo je v skladu s členom 15(3) Uredbe (ES) št. 761/2001 izvedla Komisija v sodelovanju z državami članicami, je pokazala, da je primer transportne embalaže in terciarne embalaže, kakor izhaja iz Direktive 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (2) posebna okoliščina kakor predvideva člen 8(3) Uredbe (ES) št. 761/2001, če taka embalaža ni neposredno povezana z izdelki in je zato uporaba logotipa EMAS na njej dovoljena.

(5)

Da bi zagotovili, da je vsakršna zamenjava z znamkami okoljskih izdelkov izključena in da bi jasno obveščali javnost in druge interesne skupine, da uporaba logotipa nikakor ni povezana z izdelki ali značilnostmi izdelka iz transportne embalaže ali terciarne embalaže, temveč s sistemom okoljskega ravnanja, ki ga zahteva registrirana organizacija, mora biti logotip opremljen z dodatnimi informacijami.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 14 Uredbe (ES) št. 761/2001 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Registrirana organizacija EMAS lahko na svoji transportni embalaži ali terciarni embalaži v smislu člena 3(1) Direktive 94/62/ES uporablja obe izvedbi logotipa EMAS iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 761/2001.

V takih primerih se logotip EMAS dopolni z naslednjim: „[Ime registrirane organizacije EMAS] je organizacija, registrirana v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)“.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 1. marca 2006

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 114, 24.4.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 196/2006 (UL L 32, 4.2.2006, str. 4).

(2)  UL L 365, 31.12.1994, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/20/ES (UL L 70, 16.3.2005, str. 17).


9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/65


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 2. marca 2006

o določitvi vprašalnika v zvezi z Direktivo Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 598)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/194/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (1), in zlasti člena 16(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vprašalnik, ki ga morajo države članice uporabljati za pripravo poročil o izvajanju Direktive 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, mora biti namenjen natančnemu ugotavljanju, kako države članice uporabljajo glavne ukrepe iz navedene direktive.

(2)

Glede na izkušnje, dobljene z izvajanjem Direktive 96/61/ES in uporabo prejšnjih vprašalnikov, kot je določeno v Odločbi Komisije 1999/391/ES z dne 31. maja 1999 o vprašalniku v zvezi z Direktivo Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC) (izvajanje Direktive Sveta 91/692/EGS) (2), je treba prilagoditi vprašalnik za obdobje 2006–2008. Zaradi jasnosti je treba nadomestiti Odločbo 1999/391/ES.

(3)

Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 6 Direktive 91/692/EGS (3)

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

S to odločbo se določi vprašalnik v zvezi z Direktivo 96/61/ES, kakor je naveden v Prilogi k tej Odločbi.

Države članice uporabijo ta vprašalnik kot podlago za pripravo poročila, ki se predloži Komisiji v skladu s členom 16(3) Direktive 96/61/ES in zajema obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2008.

Člen 2

Odločba 1999/391/ES se razveljavi.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 2. marca 2006

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(2)  UL L 148, 15.6.1999, str. 39. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2003/241/ES (UL L 89, 5.4.2003, str. 17).

(3)  UL L 377, 31.12.1991, str. 48. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).


PRILOGA

DEL 1

VPRAŠALNIK O IZVAJANJU DIREKTIVE 96/61/ES O CELOVITEM PREPREČEVANJU IN NADZOROVANJU ONESNAŽEVANJA (IPPC)

Splošne opombe:

Pričujoči tretji vprašalnik v zvezi z Direktivo 96/61/ES zajema obdobje od leta 2006 do 2008. Glede na izkušnje, dobljene z izvajanjem Direktive, in informacije, ki so bile dobljene na podlagi prvega vprašalnika in dodatno zahtevane v drugem vprašalniku, je sedanji vprašalnik usmerjen k spremembam in napredku držav članic pri dejanskem izvajanju Direktive. V zvezi z vidiki prenosa bo Komisija izvajala vse potrebne ukrepe za zagotovitev celovitega in pravilnega prenosa Direktive v nacionalne zakonodaje, in sicer z natančnim nadaljnjim spremljanjem postopkov za ugotavljanje kršitev.

Če so vprašanja podobna tistim iz prejšnjih vprašalnikov, se je mogoče sklicevati na prejšnje odgovore, če se stanje ni spremenilo, čeprav te možnosti seveda nimajo države članice, za katere je to obdobje prvo poročevalno obdobje. Če je bil dosežen nadaljnji razvoj, ga je treba opisati v novem odgovoru. Da bi bralcu olajšali branje s popolnimi odgovori na vprašanja, vas prosimo, da ponovno navedete besedilo prejšnjih odgovorov, če besedilo vključuje takšno sklicevanje nanje, razen če obstajajo praktični razlogi za drugačen način navajanja.

Pri odgovorih na posebna vprašanja o splošnih predpisih ali uradnih smernicah, ki jih izdajo upravni organi, vas prosimo, da zagotovite splošne informacije o vrsti predpisov ali smernic in spletne povezave ali druge načine, ki omogočajo dostop do njih, če je to primerno.

1.   Splošni opis

1.1

Ali so se od zadnjega poročevalnega obdobja (2003–2005) nacionalna ali podnacionalna zakonodaja in sistem(i) za izdajo dovoljenja, s katerimi se izvaja Direktiva 96/61/ES, kakor koli pomembno spremenili? Če da, opišite te spremembe in razloge zanje ter navedite novo zakonodajo.

1.2

Ali so imele države članice kakršne koli težave pri izvajanju Direktive 96/61/ES, povezane z razpoložljivostjo in številom kadrovskih virov? Če da, opišite te težave in jih ponazorite na primer s podatki o sedanjih virih, če je to primerno. Opišite kakršne koli načrte za reševanje teh težav (na primer s povečanjem števila osebja).

2.   Število obratov in dovoljenj (člen 2(3), 2(4) in člen 4)

2.1

Navedite podrobnosti o številu novih in obstoječih obratov, kot so opredeljeni v Direktivi 96/61/ES (obrati IPPC), ter dovoljenj po vrsti dejavnosti, s sklicevanjem na obrazec in opombe iz dela 2.

3.   Obstoječi obrati (člen 5)

3.1

Opišite kakršne koli pravno zavezujoče ukrepe ali upravne načrte za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz člena 5(1) do 30. oktobra 2007. Ali morajo upravljavci v ta namen predložiti vloge za dovoljenja ali lahko pristojni organi zahtevajo od upravljavcev, da jih predložijo?

4.   Vloge za dovoljenja (člen 6)

4.1

Opišite kakršne koli splošne predpise, navodila ali obrazce za vloge, ki zagotavljajo, da vloge vsebujejo vse informacije, ki so potrebne v skladu s členom 6, ali na splošno ali v zvezi s posebnimi vprašanji (npr. metodologijo za ocenjevanje znatnih emisij iz obratov).

5.   Usklajevanje postopka za izdajo dovoljenja in pogojev v dovoljenju (člena 7–8)

5.1

Opišite kakršne koli spremembe organizacijske strukture postopkov za izdajo dovoljenja (ravni organov, razdeljevanje pristojnosti itd.) od zadnjega poročevalnega obdobja.

5.2

Ali so kakršne koli posebne težave pri zagotavljanju polnega usklajevanja postopka za izdajo dovoljenja in pogojev v dovoljenju v skladu s členom 7, zlasti če je vključenih več pristojnih organov? Opišite kakršno koli zakonodajo ali navodila, ki so pripravljena na to temo.

5.3

Kakšne pravne določbe, postopki ali smernice se uporabljajo za zagotovitev, da pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja, če obrat ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 96/61/ES? Navedite informacije o številu in okoliščinah, v katerih so bila dovoljenja zavrnjena, če so te informacije na voljo.

6.   Primernost in ustreznost pogojev v dovoljenju (člen 3(d), 3(f), člen 9, člen 16(1), 16(2))

6.1

Opišite kakršne koli splošne predpise ali posebne smernice za pristojne organe, ki so bile izdane za:

1.

postopke in merila za določitev mejnih vrednosti emisij in drugih pogojev v dovoljenju;

2.

splošna načela za določitev najboljših razpoložljivih tehnologij;

3.

izvajanje člena 9(4).

6.2

Vprašanja v zvezi z referenčnimi dokumenti BAT (BREF), pripravljenimi v skladu s členom 16(2) Direktive 96/61/ES:

1.

Kako se pri določanju najboljših razpoložljivih tehnologij na splošno ali v posebnih primerih upoštevajo informacije, ki jih objavi Komisija v skladu s členom 16(2)? Kako se BREF dejansko uporabljajo za določanje pogojev v dovoljenju? Ali so BREF (ali njihov del) prevedeni?

2.

Kako uporabne so informacije, ki jih objavi Komisija v skladu s členom 16(2), kot vir informacij za določitev mejnih vrednosti emisij, enakovrednih parametrov in tehničnih ukrepov na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij? Kako jih je mogoče izboljšati?

6.3

Druga vprašanja v zvezi s pogoji v dovoljenju:

1.

Ali so pri določitvi pogojev v dovoljenju upoštevani sistemi upravljanja z okoljem? Če da, kako?

2.

Kateri pogoji v dovoljenju ali drugi ukrepi so običajno uporabljeni v namene iz člena 3(f) (ponovna vzpostavitev kraja obratovanja po dokončnem prenehanju dejavnosti) in kako se izvajajo v praksi?

3.

Kateri pogoji v dovoljenju v zvezi z energetsko učinkovitostjo so praviloma določeni (člen 3(d))? Kako je uporabljena možnost iz člena 9(3) o izbiri, da se ne določijo zahteve v zvezi z energetsko učinkovitostjo?

7.   Razpoložljivi reprezentativni podatki (člen 16(1))

7.1

Predložite razpoložljive reprezentativne podatke o mejnih vrednostih in okoljski učinkovitosti, ki so določeni po posebni vrsti dejavnosti v skladu s Prilogo I k Direktivi 96/61/ES, in najboljše razpoložljive tehnologije, iz katerih so te vrednosti izpeljane, če je to primerno. Opišite, kako so bili ti podatki izbrani in zbrani. Komisija bo pred poročevalnim obdobjem ali med njim predlagala smernice za odgovor na to vprašanje, da bi se usmerila v 2 posebni panogi. Posredovani podatki (o mejnih vrednostih emisij in okoljski učinkovitosti) bodo vrednoteni, da bi se kar najbolj primerjalo določene mejne vrednosti in doseženo učinkovitost. Potem se lahko ti podatki primerjajo z vrednostmi emisij, povezanimi z BAT, v BREF.

8.   Splošni predpisi (člen 9(8))

8.1

Za katere skupine obratov in katere zahteve, če obstajajo, so določeni splošni predpisi iz člena 9(8)? Navedite splošna pravila. Kakšna je oblika teh predpisov (npr. kdo jih določi in kakšen pravni položaj imajo)? Ali je pri uporabi teh pravil še vedno zagotovljeno upoštevanje krajevnih dejavnikov (navedeno v členu 9(4))?

8.2

Za koliko obratov (izraženo kot absolutna vrednost ali kot odstotek) so ta pravila veljala do konca poročevalnega obdobja, če je to znano?

9.   Predpisana kakovost okolja (člen 10)

9.1

Ali so se pojavili primeri, v katerih se uporablja člen 10 in uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij ne zadošča za izpolnjevanje predpisane kakovosti okolja, določene z zakonodajo Skupnosti (kot je opredeljena v členu 2(7))? Če da, navedite nekatere takšne primere in dodatne sprejete ukrepe.

10.   Razvoj najboljših razpoložljivih tehnologij (člen 11)

10.1

Ali so bili sprejeti kakršni koli ukrepi za zagotovitev, v skladu s členom 11, da pristojni organi sledijo razvoju najboljših razpoložljivih tehnologij ali so obveščeni o njem? Če da, navedite podrobnosti. Če ne, kakšni so načrti za izpolnjevanje te zahteve?

11.   Spremembe obratov (člen 12, člen 2(10))

11.1

Kako se pristojni organi dejansko odločijo, v skladu s členom 12, ali lahko „sprememba v obratovanju“ vpliva na okolje (člen 2(10)(a)) in ali je takšna sprememba „znatna sprememba“, ki lahko pomembno negativno vpliva na ljudi ali okolje (člen 2(10)(b))? Navedite zadevne pravne določbe, smernice ali postopke.

11.2

Koliko vlog za „znatne spremembe“ je bilo določenih med poročevalnim obdobjem? Navedite podatke po vrsti dejavnosti, s sklicevanjem na obrazec in opombe iz dela 2.

12.   Ponovno preverjanje in posodobitev pogojev v dovoljenju (člen 13)

12.1

Ali je pogostost ponovnega preverjanja in, če je to potrebno, posodabljanja pogojev v dovoljenju (člen 13) določena z nacionalnim ali podnacionalnim zakonom ali na drug način, na primer z roki v dovoljenjih? Če da, kakšni so ti načini? Navedite zadevno zakonodajo, smernice ali postopke.

12.2

Kakšna je značilna pogostost (ali predvidena značilna pogostost) ponovnega preverjanja pogojev v dovoljenju? V primeru razlik med obrati ali panogami navedite informacije za ponazoritev, če so na voljo.

12.3

Iz česa je sestavljen postopek ponovnega preverjanja in posodabljanja pogojev v dovoljenju? Kako se izvaja določba za ponovno preverjanje pogojev v dovoljenju v primerih znatnih sprememb najboljših razpoložljivih tehnologij? Navedite zadevno zakonodajo, smernice ali postopke.

13.   Izpolnjevanje pogojev v dovoljenju (člen 14)

13.1

Kako se zahteva iz člena 14, da upravljavci redno obveščajo organe o rezultatih spremljanja izpustov, izvaja v praksi? Navedite posebne predpise, postopke ali smernice za pristojne organe o tej temi. Ali upravljavci predložijo redno poročilo o spremljanju? Zagotovite informacije o povprečni pogostosti predložitve takšnih informacij. V primeru razlik med panogami navedite informacije, če so na voljo.

13.2

Če informacije niso predložene v poročilih v skladu s priporočilom, ki določa minimalna merila za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah, zagotovite reprezentativne informacije o obratih, za katere velja Direktiva 96/61/ES, v obsegu, kot so na voljo, glede:

izvajanja pregledov na mestu samem in vzorčenja (vrsta, število, pogostost);

vrste in števila dejavnosti (npr. sankcije ali drugi ukrepi), ki se izvajajo zaradi nesreč, izrednih dogodkov in neizpolnjevanja pogojev v dovoljenju.

14.   Informacije in sodelovanje javnosti (člen 15, člen 15a)

14.1

Ali se je od zadnjega poročevalnega obdobja spremenila prenesena zakonodaja o informacijah in sodelovanju javnosti v postopku izdaje dovoljenja, kot zahteva Direktiva 96/61/ES (člen 15 in člen 15a), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1), in kako? Kako so spremenjene zahteve vplivale na ustrezne pristojne organe, vlagatelje in javnost?

15.   Čezmejno sodelovanje (člen 17)

15.1

Ali so se v poročevalnem obdobju uporabljale zahteve iz člena 17 v zvezi s čezmejnimi informacijami in sodelovanjem? Navedite primere, ki ponazarjajo splošne postopke, ki so se uporabljali.

16.   Razmerje z drugimi instrumenti skupnosti

16.1

Kakšno je splošno stališče držav članic do učinkovitosti Direktive 96/61/ES, med drugim v primerjavi z drugimi okoljskimi instrumenti Skupnosti? Kakšne so ocenjene koristi za okolje in stroški (vključno z upravnimi stroški in stroški usklajevanja) izvajanja Direktive 96/61/ES, na podlagi ustreznih študij in analiz, če so na voljo? Navedite te študije in analize.

16.2

Kakšne so praktične izkušnje v zvezi z vmesnikom med zahtevami za izdajo dovoljenja v skladu z Direktivo 96/61/ES in drugimi instrumenti Skupnosti, ki se lahko uporabljajo za obrate, za katere velja Direktiva 96/61/ES? Kakšni ukrepi so bili sprejeti na področju nacionalne ali podnacionalne zakonodaje ali upravne ureditve za večjo skladnost med izvajanjem Direktive 96/61/ES in drugih instrumentov? Med druge instrumente Skupnosti, ki so lahko pomembni za to vprašanje, spadajo na primer:

Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (2),

Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (3),

Direktiva Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih (4),

Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (5),

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (6),

Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (7),

Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (8),

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (9),

Uredba (ES) št. 166/2006.

16.3

Ali so bili na nacionalni ali podnacionalni ravni uvedeni ukrepi za poenostavitev poročanja, ki ga zahtevajo pristojni organi od upravljavcev v skladu z Direktivo 96/61/ES in drugimi instrumenti Skupnosti? Navedite takšne ukrepe in kakršne koli pričakovane možnosti za izboljšavo zahtev EU na tem področju, če so na voljo.

17.   Splošne ugotovitve

17.1

Ali obstajajo kakršne koli težave v zvezi z izvajanjem v vaši državi članici? Če da, jih, prosimo, navedite.

DEL 2

OBRAZEC ZA ODGOVOR NA VPRAŠANJE 2.1

Opombe:

Splošna opomba: Ta obrazec je namenjen zbiranju podatkov o številu „obratov“, kot so opredeljeni v členu 2(3), in „dovoljenj“, kot so opredeljena v členu 2(9). Število obratov in dovoljenj ni nujno enako, ker lahko, v skladu s členom 2(9), dovoljenje zajema del obrata, celoten obrat ali več obratov. Nadaljnje smernice in razlage v zvezi s podatki, ki jih je treba navesti v tabelah 1 in 2, so v opombah 1–9 spodaj. Države članice morajo izpolniti Tabelo 1 čim bolj natančno. Države članice lahko navedejo dodatne pripombe (na primer v zvezi s ponovno vzpostavitvijo kraja obratovanja), če so potrebne za podporo in razlago podatkov v tabelah 1 in 2. Število dovoljenj mora vključevati vsa dovoljenja, izdana po datumu prenosa Direktive 96/61/ES (30. oktober 1999) za obrate, ki še vedno obratujejo ob koncu leta 2008.

1.

Za vse stolpce 1–10 je Tabela 1 obrazec za zbiranje podatkov na podlagi glavne dejavnosti obrata iz Priloge I. Če je mogoče, je treba informacije zagotoviti glede na podnaslove iz Priloge I (1.1, 2.3(a), 6.4(b) itd.). V levem stolpcu so zato navedene ustrezne številke podnaslovov iz Priloge I in skrajšan povzetek opisov dejavnosti za ustrezen podnaslov (za celotne opise, vključno s pragovnimi vrednostmi, glej Prilogo I k Direktivi 96/61/ES). Pri izpolnjevanju Tabele 1 je treba paziti, da se isti obrat ali isto dovoljenje šteje le enkrat, čeprav zajema več dejavnosti. Če obrat ali dovoljenje zajema dejavnosti iz dveh ali več vrst iz Priloge I, ga je zato treba navesti le za eno vrsto iz Priloge I (npr. za tisto, ki najustrezneje opisuje obrat ali dovoljenje).

2.

V stolpca 1 in 3 je treba v ustreznem stolpcu navesti le število novih in obstoječih obratov, za vsako glavno vrsto dejavnosti iz Priloge I, ki so obratovali ob koncu poročevalnega obdobja. „Obstoječi obrati“ so tisti, ki so določeni v skladu s členom 2(4) Direktive 96/61/ES, „novi obrati“ pa so vsi drugi. V stolpcu 8 je zato treba navesti le vsoto števil v stolpcih 1 in 3.

3.

V stolpec 2 je treba vnesti podatke o številu dovoljenj, ki so bila izdana za nove obrate v skladu s členom 4 do konca poročevalnega obdobja. Kot je omenjeno v splošni opombi zgoraj, to število ni nujno enako številu obratov, čeprav so bila za vse nove obrate izdana dovoljenja v celoti.

4.

Stolpci 4–6 vključujejo različne načine, na katere lahko za obstoječe obrate veljajo dovoljenja, ki so v skladu z Direktivo 96/61/ES. Ti so:

(a)

izdaja dovoljenja v skladu s postopkom iz členov 6 in 8. Stolpec 4 obravnava takšno dovoljenje kot novo dovoljenje. Vključena so tudi takšna nova dovoljenja, ki so izdana zaradi predlagane „znatne spremembe“;

(b)

člen 5(1) namesto uporabe postopka iz členov 6 in 8 omogoča, da pristojni organi poskrbijo, da obstoječi obrati izpolnjujejo zahteve, „tako da na novo proučijo pogoje in jih po potrebi posodobijo“, pri čemer so to pogoji, ki so že veljali za obrate, npr. v skladu s t. i. dovoljenjem, izdanim pred IPPC (tj. dovoljenje, ki je bilo izdano v skladu z zakonodajo pred izvajanjem Direktive 96/61/ES). V stolpec 5 je treba vnesti podatke o tistih primerih, v katerih so bili pogoji iz dovoljenj, izdanih pred IPPC, ponovno preverjeni, vendar niso bili posodobljeni, ker je bilo ugotovljeno, da pogoji že izpolnjujejo zahteve iz Direktive 96/61/ES;

(c)

podobno je treba v stolpec 6 vnesti podatke o tistih primerih, v katerih so bili pogoji iz dovoljenja, izdanega pred IPPC, ponovno preverjeni, in so bili potem posodobljeni, da bi zagotovili izpolnjevanje Direktive 96/61/ES. To vključuje tudi takšna dovoljenja, ki so bila ponovno preverjena in posodobljena zaradi predlagane „znatne spremembe“.

5.

V stolpec 7 je treba vnesti podatke o dovoljenjih za obstoječe obrate, ki jih je treba izdati ali ponovno preveriti ali posodobiti, če je to primerno, ob koncu poročevalnega obdobja in ki so v nasprotju z zahtevami iz člena 5(1). Države članice opišejo, kako obravnavajo takšne zahteve v zvezi z nerešenimi dovoljenji.

6.

V stolpec 9 je treba vnesti podatke o številu vlog za dovoljenja (ali posodobitve dovoljenj) upravljavcev obstoječih ali novih obratov v zvezi s predlagano „znatno spremembo“, kot je opredeljena v členu 2(10(b)), ki so bile določene med poročevalnim obdobjem. To vključuje znatne spremembe obratov, ki že morajo izpolnjevati zahteve iz Direktive 96/61/ES.

7.

V stolpec 10 je treba vpisati podatke o dovoljenjih za obstoječe obrate, ki jih je treba izdati ali ponovno preveriti ali posodobiti, če je to primerno, ob koncu oktobra 2007 in ki so v nasprotju z zahtevami iz člena 5(1). Države članice morajo opisati, kako obravnavajo takšne zahteve v zvezi z nerešenimi dovoljenji.

8.

Čeprav morajo države članice na splošno čim natančneje poročati glede na glavne vrste dejavnosti iz Tabele 1, se priznava, da je sektor kemične industrije v tem smislu posebno zapleten in da veliko kemičnih obratov opravlja več dejavnosti, ki so opredeljene v podnaslovih naslova 4. Države članice morajo zato poročati glede na podnaslove, če so podatki na voljo, sicer pa lahko v poročilu navedejo le skupno število za naslov 4 (tj. brez števila za posamezne podnaslove).

9.

Namen Tabele 2 je navedba skupnega števila ustreznih dovoljenj ali nerešenih dovoljenj ob koncu poročevalnega obdobja. V prvi vrstici je treba navesti vsoto skupnih vrednosti za stolpce 2, 4, 5 in 6 iz Tabele 1. V drugi vrstici je treba navesti skupno vrednost za stolpec 7 iz Tabele 1.

Tabela 1

Vrsta obrata na podlagi dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 96/61/ES (glej opombo 1)

Dovoljenja za NOVE OBRATE (člen 4)

Dovoljenja za OBSTOJEČE OBRATE (člen 5(1))

 

 

 

 

1.

Št. novih obratov, ki obratujejo ob koncu leta 2008 (glej opombo 2)

2.

Št. dovoljenj, izdanih do konca leta 2008 (glej opombo 3)

3.

Št. obstoječih obratov, ki obratujejo ob koncu leta 2008 (glej opombo 2)

4.

Št. novih dovoljenj, izdanih v skladu s členoma 6 in 8 do konca leta 2008 (glej opombo 4a)

5.

Št. dovoljenj, izdanih pred IPPC, ki so bila do konca leta 2008 ponovno preverjena, vendar niso bila posodobljena (glej opombo 4b)

6.

Št. dovoljenj, izdanih pred IPPC, ki so bila ponovno preverjena in posodobljena do konca leta 2008 (glej opombo 4c)

7.

Št. nerešenih dovoljenj ob koncu leta 2008 (v nasprotju z Direktivo), če takšna dovoljenja obstajajo (glej opombo 5)

8.

Št. obratov (1 + 3)

9.

Št. vlog za „znatne spremembe“, ki so bile določene med poročevalnim obdobjem (glej opombo 6)

10.

Št. nerešenih dovoljenj ob koncu oktobra 2007 (v nasprotju z Direktivo), če takšna dovoljenja obstajajo, (glej opombo 7)

1.   

Energetika

1.1

Kurilne naprave

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.2

Rafinerije nafte in plina

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.3

Koksarne

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.4

Uplinjanje in utekočinjanje premoga

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.   

Železo in jeklo

2.1

Praženje/sintranje kovinskih rud

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.2

Proizvodnja surovega železa ali jekla

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.3 (a)

Obrati za vroče valjanje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.3 (b)

Kovačnice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.3 (c)

Nanašanje prevlek iz staljenih kovin

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.4

Livarne

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.5 (a)

Proizvodnja surovih barvnih kovin

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.5 (b)

Taljenje barvnih kovin

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.6

Površinska obdelava kovin in plastičnih mas

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.   

Nekovinska industrija

3.1

Proizvodnja cementa ali apna

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.2

Proizvodnja azbesta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.3

Proizvodnja stekla

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.4

Taljenje mineralnih snovi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.5

Izdelava keramičnih izdelkov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.   

Kemična industrija (glej opombo 8)

4.1

Proizvodnja organskih kemikalij

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.2

Proizvodnja anorganskih kemikalij

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.3

Proizvodnja gnojil

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.4

Proizvodnja sredstev za varstvo rastlin/biocidov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.5

Proizvodnja farmacevtskih izdelkov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.6

Proizvodnja eksplozivnih snovi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.   

Odpadki

5.1

Odstranjevanje ali predelava nevarnih odpadkov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.2

Sežiganje komunalnih odpadkov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.3

Odstranjevanje nenevarnih odpadkov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.4

Odlagališča

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.   

Druge dejavnosti

6.1 (a)

Proizvodnja papirne kaše

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.1 (b)

Proizvodnja papirja in kartona

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.2

Predhodna obdelava ali barvanje vlaken ali tkanin

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.3

Strojenje kož

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.4 (a)

Klavnice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.4 (b)

Obdelava in predelava živil

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.4 (c)

Obdelava in predelava mleka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.5

Kafilerije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.6 (a)

Intenzivna reja perutnine

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.6 (b)

Intenzivna reja prašičev pitancev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.6 (c)

Intenzivna reja plemenskih svinj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.7

Površinska obdelava snovi z uporabo organskih topil

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.8

Proizvodnja ogljika ali elektrografita

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 2

 

Skupaj (glej opombo 9)

Skupno število ustreznih dovoljenj

(Tabela 1, stolpci 2 + 4 + 5 + 6)

 

Skupno število nerešenih dovoljenj ob koncu leta 2008 (v nasprotju z Direktivo), če takšna dovoljenja obstajajo

(Tabela 1, stolpec 7)

 


(1)  UL L 156, 25.6.2003, str. 17.

(2)  UL L 175, 5.7.1985, str. 40.

(3)  UL L 10, 14.1.1997, str. 13.

(4)  UL L 85, 29.3.1999, str. 1.

(5)  UL L 182, 16.7.1999, str. 1.

(6)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(7)  UL L 332, 28.12.2000, str. 91.

(8)  UL L 309, 27.11.2001, str. 1.

(9)  UL L 275, 25.10.2003, str. 32.


9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/78


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 2. marca 2006

o finančni pomoči Skupnosti za leto 2006 nekaterim referenčnim laboratorijem Skupnosti za ostanke s področja veterinarskega javnega zdravja

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 604)

(Besedilo v nemškem, francoskem, italijanskem in nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(2006/195/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (1), in zlasti člena 28(2) Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba 90/424/EGS določa, da mora Komisija prispevati k izboljšanju učinkovitosti veterinarskih pregledov z zagotovitvijo finančne pomoči referenčnim laboratorijem. Vsak referenčni laboratorij, ki se tako imenuje v skladu z veterinarsko zakonodajo Skupnosti, lahko pod določenimi pogoji prejme pomoč Skupnosti.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 156/2004 z dne 29. januarja 2004 o finančni pomoči Skupnosti referenčnim laboratorijem Skupnosti v skladu s členom 28 Odločbe 90/424/EGS (2) določa, da je treba zagotoviti finančni prispevek Skupnosti, če se odobreni delovni programi izvajajo učinkovito in če upravičenci v določenem roku dostavijo vse potrebne informacije.

(3)

Komisija je ocenila delovne programe in ustrezne proračunske predloge, ki so jih za leto 2006 predložili zadevni referenčni laboratoriji Skupnosti.

(4)

Ustrezno se zagotovi finančna pomoč Skupnosti za načrtovane referenčne laboratorije Skupnosti za naloge in dolžnosti, določene v Direktivi Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi Direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS ter Odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (3).

(5)

Dodatno pomoč je treba zagotovi tudi za organizacijo delavnic s področij v pristojnosti referenčnih laboratorijev Skupnosti.

(6)

V skladu s členom 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (4) se ukrepi za veterinarsko in zdravstveno varstvo rastlin, sprejeti v skladu s skupnimi pravili Skupnosti, financirajo iz jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada. Za finančni nadzor se za to odločbo uporabljata člena 8 in 9 Uredbe (ES) št. 1258/1999.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo ljudi in zdravstveno varstvo živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1.   Skupnost zagotavlja finančno pomoč Nemčiji za naloge in dolžnosti iz Poglavja 2 Priloge V k Direktivi 96/23/ES, ki jih bo opravil Bundesamt für Verbraucherschutz und Lebensmittelsicherheit (bivši Bundesinstitut für gesundheitlichen Verbraucherschutz und Veterinärmedizin (BGVV)), Berlin, Nemčija, za odkrivanje ostankov nekaterih snovi.

Za obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006 navedena finančna pomoč ne presega 425 000 EUR.

2.   Poleg najvišjega zneska iz odstavka 1 Skupnost zagotavlja finančno pomoč Nemčiji za organizacijo delavnice, ki jo bo organiziral laboratorij iz odstavka 1. Navedena pomoč ne presega 30 000 EUR.

Člen 2

1.   Skupnost zagotavlja finančno pomoč Franciji za naloge in dolžnosti iz Poglavja 2 Priloge V k Direktivi 96/23/ES, ki jih bo opravil Laboratoire d’études et de recherches sur les médicaments vétérinaires et les désinfectants de L’Agence Française de Sécurité Sanitaire des aliments (bivši Laboratoire des médicaments veterinaries (CNEVA-LMV)), Fougères, Francija, za odkrivanje ostankov določenih snovi.

Za obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006 navedena finančna pomoč ne presega 425 000 EUR.

2.   Poleg najvišjega zneska iz odstavka 1 Skupnost zagotavlja finančno pomoč Franciji za organizacijo delavnice, ki jo bo organiziral laboratorij iz odstavka 1. Navedena pomoč ne presega 30 000 EUR.

Člen 3

1.   Skupnost zagotavlja finančno pomoč Italiji za naloge in dolžnosti iz Poglavja 2 Priloge V k Direktivi 96/23/ES, ki jih bo opravil Istituto Superiore di Sanità, Rim, Italija, za odkrivanje ostankov določenih snovi.

Za obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006 navedena finančna pomoč ne presega 255 000 EUR.

2.   Poleg najvišjega zneska iz odstavka 1 Skupnost zagotavlja finančno pomoč Italiji za organizacijo ene delavnice, ki jo bo organiziral laboratorij iz odstavka 1. Navedena pomoč ne presega 30 000 EUR.

Člen 4

1.   Skupnost zagotavlja finančno pomoč Nizozemski za naloge in dolžnosti iz Poglavja 2 Priloge V k Direktivi 96/23/ES, ki jih bo opravil Rijksinstituut voor Volksgezondheid en Milieuhygiëne (RIVM), Bilthoven, Nizozemska, za odkrivanje ostankov določenih snovi.

Za obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006 navedena finančna pomoč ne presega 425 000 EUR.

2.   Poleg najvišjega zneska iz odstavka 1 Skupnost zagotavlja finančno pomoč Nizozemski za organizacijo delavnice, ki jo bo organiziral laboratorij iz odstavka 1. Navedena pomoč ne presega 30 000 EUR.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na Zvezno republiko Nemčijo, Francosko republiko, Italijansko republiko in Kraljevino Nizozemsko.

V Bruslju, 2. marca 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2006/53/ES (UL L 29, 2.2.2006, str. 37).

(2)  UL L 27, 30.1.2004, str. 5.

(3)  UL L 125, 23.5.1996, str. 10. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(4)  UL L 160, 26.6.1999, str. 103.


9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/80


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 3. marca 2006

o spremembi Dodatka B k Prilogi XII k Aktu o pristopu iz leta 2003 glede nekaterih obratov v sektorjih mesa in mleka na Poljskem

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 609)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/196/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Akta o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške in zlasti odstavka (e) pododdelka I(1) oddelka B poglavja 6 Priloge XII k Aktu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Poljski so bila odobrena prehodna obdobja za nekatere obrate iz Dodatka B (1) k Prilogi XII k Aktu o pristopu iz leta 2003.

(2)

Dodatek B k Prilogi XII k Aktu o pristopu iz leta 2003 je bil spremenjen z odločbami Komisije 2004/458/ES (2), 2004/471/ES (3), 2004/474/ES (4), 2005/271/ES (5), 2005/591/ES (6), 2005/854/ES (7) in 2006/14/ES (8).

(3)

Glede na uradno izjavo poljskega pristojnega organa so nekateri obrati v sektorjih mesa in mleka zaključili postopek posodabljanja in so zdaj v celoti usklajeni z zakonodajo Skupnosti. Poleg tega so nekateri obrati prenehali z dejavnostjo. Zato je treba navedene obrate črtati s seznama obratov v prehodnem obdobju.

(4)

Dodatek B k Prilogi XII k Aktu o pristopu iz leta 2003 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali je bil obveščen o ukrepih, predvidenih s to odločbo –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Obrati, navedeni v Prilogi k tej odločbi, se črtajo iz Dodatka B k Prilogi XII k Aktu o pristopu iz leta 2003.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 3. marca 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL C 227 E, 23.9.2003, str. 1392.

(2)  UL L 156, 30.4.2004, str. 53.

(3)  UL L 160, 30.4.2004, str. 56.

(4)  UL L 160, 30.4.2004, str. 73.

(5)  UL L 86, 5.4.2005, str. 13.

(6)  UL L 200, 30.7.2005, str. 96.

(7)  UL L 316, 2.12.2005, str. 17.

(8)  UL L 10, 14.1.2006, str. 66.


PRILOGA

Seznam obratov, ki jih je treba črtati iz Dodatka B k Prilogi XII k Aktu o pristopu iz leta 2003

Obrati za meso

Začetni seznam

Št.

Št. veterinarske odobritve obrata

Ime obrata

35.

08040206

AGROMAS Sp. z o.o.

71.

12160208

Wojnickie Zakłady Mięsne

„MEAT COMPANY“

99.

14370101

Ubojnia Trzody i Bydła „WILPOL“

155.

24610323

„Basco“ s.c.

181.

24170301

Zakład Przetwórstwa

Mięsnego B.Wisniewska

186.

26040209

„Wir“ Szproch I

Przetwórstwo Mięsa SJ.

209.

30090103

Firma Handlowo

Usługowa – Andrzej Mejsner

239.

30280102

PHU ROMEX Grażyna Pachela, Ubojnia Bydła

243.

30290201

Rzeźnictwo Kujawa,

Maik s.j.

246.

30300112

Ubój Trzody

Mariusz Marciniak


Obrati za perutninsko meso

Začetni seznam

Št.

Št. veterinarske odobritve obrata

Ime obrata

31.

18630501

Jedynka Spółka z o.o.

Zakład Produkcyjny

34.

24610602

Szerwal 2000 Sp. z o.o.


Sektor mleka

Začetni seznam

Št.

Št. veterinarske odobritve obrata

Ime obrata

57.

20111601

OSM Dąbrowa Białostocka

66.

24781601

OSM w Zabrzu

68.

24061602

OSM Krzepice

74.

24161602

OSM „Rokitnianka“ w

Szczekocinach

101.

30151601

OSM „Top-Tomyśl“

103.

30201601

OSM Kowalew – Dobrzyca

Zakład Kowalew

107.

30231601

SM Udziałowców

110.

30281601

ZPM „Mlecz“ Wolsztyn, Oddział Damasławek

111.

30301601

SM Września


9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/82


SKLEP KOMISIJE

z dne 3. marca 2006

o odobritvi dajanja na trg živil, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo sorte 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljena ali proizvedena, v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1829/2003

(2006/197/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1), in zlasti člena 7(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dne 15. februarja 2001 sta Pioneer Overseas Corporation in Dow AgroSciences Europe pristojnim organom Nizozemske skupno predložila zahtevek v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in živilskimi sestavinami (2), za dajanje na trg živil in živilskih sestavin, pridobljenih iz gensko spremenjene koruze sorte 1507, kot novih živil ali novih živilskih sestavin („proizvodi“).

(2)

Pristojni nizozemski organ za ugotavljanje ustreznosti živil je v začetnem poročilu o oceni z dne 4. novembra 2003 sklenil, da so proizvodi enako varni kot živila in živilske sestavine, pridobljene iz navadne koruze, in da se jih lahko uporablja na enak način.

(3)

Komisija je 10. novembra 2003 poslala začetno poročilo o oceni vsem državam članicam. V roku 60 dni, kot je določeno v členu 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97, so bili skladno z navedeno določbo podani utemeljeni ugovori glede trženja teh proizvodov. Zaradi tega je bilo potrebno dodatno poročilo o oceni.

(4)

Člen 46(1) Uredbe (ES) št. 1829/2003 (v nadaljnjem besedilu Uredba) določa, da se vloge, ki so bile predložene v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 258/97 pred začetkom uporabe Uredbe, to je pred 18. aprilom 2004, spremenijo v vloge iz oddelka I poglavja II Uredbe, kadar se zahteva dodatno poročilo o oceni v skladu s členom 6(3) ali 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97.

(5)

Področje uporabe Uredbe (ES) št. 258/97 je omejeno na dajanje novih živil ali novih živilskih sestavin na trg znotraj Skupnosti. Zato ta sklep ne vključuje dajanja na trg krme, ki vsebuje koruzo sorte 1507, je iz nje sestavljena ali proizvedena.

(6)

Dajanje na trg gensko spremenjene koruze sorte 1507 ali proizvodov, ki so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, je zlasti predmet Odločbe Komisije 2005/772/ES z dne 3. novembra 2005 o dajanju v promet koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera in toleranco na herbicid glufosinat-amonij, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(7)

Krma, proizvedena iz koruze sorte 1507, je bila dana na trg pred datumom začetka veljavnosti Uredbe, tj. 18. aprila 2004. Zato zanjo veljajo zahteve iz člena 20 Uredbe, lahko se daje na trg in uporablja v skladu s pogoji iz registra Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo.

(8)

V mnenju z dne 3. marca 2005, ki ga je Evropska agencija za varno hrano (Agencija) podala v skladu s členom 6 Uredbe, je bilo navedeno, da ne obstajajo dokazi o tem, da bi dajanje proizvodov na trg lahko imelo škodljive posledice na zdravje ljudi, živali ali za okolje (4). Pri izdaji mnenja je Agencija proučila vsa posebna vprašanja in pomisleke, ki so jih izrazile države članice.

(9)

Poleg tega je Agencija svetovala, da niso potrebne nobene druge zahteve za označevanje kot tiste, ki so določene v členu 13(1) Uredbe. Agencija je prav tako svetovala, da za dajanje na trg niso potrebni nobeni posebni pogoji ali omejitve, prav tako niso potrebni za uporabo in ravnanje, vključno s spremljanjem uporabe po dajanju na trg, nobeni posebni pogoji ali omejitve niso potrebni za varstvo posebnih ekosistemov/okolja in/ali geografskih območij, kot so določeni s točko (e) člena 6(5) Uredbe.

(10)

Agencija je v svojem mnenju zaključila, da je načrt spremljanja okolja, ki je sestavljen iz splošnega nadzornega načrta, ki ga je predložil vlagatelj, v skladu z nameravano uporabo proizvodov.

(11)

Ob upoštevanju zgoraj navedenih vidikov je treba izdati dovoljenje.

(12)

Koruzi serije 1507 je treba dodeliti enotni identifikator, kot to določa Uredba Komisije (ES) št. 65/2004 z dne 14. januarja 2004 o vzpostavitvi sistema za razvijanje in dodeljevanje posebnih identifikatorjev za gensko spremenjene organizme (5).

(13)

Vse informacije o odobritvi proizvodov iz Priloge k tej direktivi je treba vnesti v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo, kot to določa Uredba.

(14)

V skladu s členom 4(2) Uredbe pogoji za odobritev proizvoda zavezujejo vse osebe, ki ga dajejo na trg.

(15)

O tem sklepu je treba obvestiti Urad za izmenjavo informacij o biološki varnosti in prek njega Kartagenski protokol biološke varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti v skladu s členoma 9(1) in 15(2)(c) Uredbe (ES) št. 1946/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o čezmejnem gibanju gensko spremenjenih organizmov (6).

(16)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali mnenja ni podal – Komisija je zato dne 5. oktobra 2005 predložila predlog Svetu v skladu s členom 5(4) Sklepa Sveta 1999/468/ES (7), Svet mora ukrepati v roku treh mesecev.

(17)

Svet se ni odzval v zahtevanem roku, zato Sklep sedaj sprejme Komisija –

SKLENIL:

Člen 1

Proizvodi

Ta sklep pokriva živila in živilske sestavine, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo sorte 1507 (Zea mays L.), so iz nje sestavljene ali proizvedene in so podrobneje določene v Prilogi k temu sklepu („proizvodi“) ter jim je dodeljen enotni identifikator DAS-Ø15Ø7-1, kot je določen z Uredbo (ES) št. 65/2004.

Člen 2

Dajanje na trg

V skladu s pogoji, določenimi v tem sklepu in Prilogi k Sklepu, je dajanje proizvodov na trg odobreno za namene člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Člen 3

Označevanje

Za namen posebnih zahtev za označevanje iz 13(1) Uredbe (ES) št. 1829/2003 je „ime organizma“„ koruza“.

Člen 4

Spremljanje vplivov na okolje

1.   Imetniki dovoljenja zagotovijo, da se načrt spremljanja vplivov na okolje, kakor je opredeljen v Prilogi k temu sklepu, pripravi in izvaja.

2.   Imetniki dovoljenja Komisiji predložijo letna poročila o izvajanju in rezultatih dejavnosti spremljanja.

V teh poročilih je jasno navedeno, kateri deli poročil so zaupni, skupaj s preverljivo utemeljitvijo zaupnosti v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Zaupne dele je treba predložiti v samostojnih dokumentih.

Člen 5

Register Skupnosti

Informacije iz Priloge k temu sklepu se vnesejo v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo, kot določa člen 28 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Člen 6

Imetniki dovoljenj

Imetnika dovoljenja sta:

(a)

Pioneer Overseas Corporation, Belgija, kot predstavnik Pioneer Hi-Bred International, ZDA; in

(b)

Dow AgroSciences Europe, Združeno kraljestvo, kot predstavnik Mycogen Seeds, ZDA,

ki sta oba odgovorna za izpolnjevanje dolžnosti imetnikov dovoljenj, opredeljenih v tem sklepu in Uredbi (ES) št. 1829/2003.

Člen 7

Veljavnost

Ta sklep velja 10 let po datumu sprejetja.

V Bruslju, 3. marca 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

(2)  UL L 43, 14.2.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(3)  UL L 291, 5.11.2005, str. 42.

(4)  http://www.efsa.eu.int/science/gmo/gm_ff_applications/more_info/503/op_gm07_ej182_1507_opinion_nl_doc2_en1.pdf

(5)  UL L 10, 16.1.2004, str. 5.

(6)  UL L 287, 5.11.2003, str. 1.

(7)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


PRILOGA

(a)   Vlagatelji in imetniki dovoljenja:

ime: Pioneer Overseas Corporation

naslov: Avenue des Arts 44, B-1040 Bruselj, Belgija

v imenu Pioneer Hi-Bred International, Inc., 400 Locus Street, Suite 800, Des Moines, IA50309, ZDA

ter

ime: Dow AgroSciences Europe Ltd.

naslov: European Development Centre, 3 Milton Park, Abingdon, Oxon OX14 4RN, Združeno kraljestvo

v imenu Mycogen Seeds c/o Dow AgroSciences LLC, 9330 Zionsville Road, Indianapolis, IN 46268-1054, ZDA.

(b)   Poimenovanje in opredelitev proizvodov: Živila in živilske sestavine, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo sorte 1507 (Zea mays L.), so iz nje sestavljena ali proizvedena, kot je opisana v vlogi in z enotnim identifikatorjem DAS-Ø15Ø7-1, z odpornostjo proti koruzni vešči (Ostrinia nubilalis) in nekaterim drugim škodljivim vrstam metuljev ter toleranco za herbicid glufosinat-amonij. Gensko spremenjena koruza DAS-Ø15Ø7-1 vsebuje naslednja zaporedja DNK v dveh kasetah:

Sintetična različica skrajšanega gena cry1F, pridobljenega iz Bacillus thuringiensis podvrste aizawai, ki povzroča odpornost proti koruzni vešči (Ostrinia nubilalis) in nekaterim drugim škodljivim vrstam metuljev, pod nadzorom promotorja ubikvitina ubiZM1(2), pridobljenega iz Zea mays L., in zaključevalnega zaporedja ORF25PolyA iz Agrobacterium tumefaciens pTi15955.

Sintetična različica pat gena, pridobljenega iz seva Tü494 Streptomyces viridochromogenes, ki povzroča toleranco za herbicid glufosinat-amonij, pod nadzorom promotorja 35S in zaključevalnih zaporedij iz mozaičnega virusa cvetače.

(c)   Označevanje: Drugih posebnih zahtev ni, razen tistih iz člena 13(1) Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Za namen člena 13(1) Uredbe (ES) št. 1829/2003 je „ime organizma“„koruza“.

(d)   Metoda odkrivanja:

Kvantitativna metoda za gensko spremenjeno koruzo DAS-Ø15Ø7-1, ki temelji na reakciji PCR v realnem času in glede na pojav.

Potrdi jo referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003, objavljena je na spletni strani: http://gmo-crl.jrc.it/detectionmethods/TC1507-WEB-Protocol-Validation.pdf

Referenčni material: Referenčni material ERM®-BF418 je dostopen preko Skupnega raziskovalnega središča (JRC) Evropske komisije, Inštituta za referenčne materiale in meritve na spletni strani: http://www.irmm.jrc.be/html/reference_materials_catalogue/index.htm

(e)   Posebni identifikator:

DAS-Ø15Ø7-1

(f)   Informacije, ki so potrebne v skladu s Prilogo II h Kartagenskemu protokolu biološke varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti: Biosafety Clearing House (Posredovalnica informacij o biološki varnosti), številka zapisa: glej Sklep 2006/197/ES.

(g)   Pogoji ali omejitve pri dajanju proizvodov v promet, uporabi ali ravnanju z njimi: Neobvezno.

(h)   Načrt spremljanja: Načrt spremljanja vplivov na okolje v skladu s Prilogo VII Direktive 2001/18/ES

[Glej: http://gmo-crl.jrc.it/detectionmethods/TC1507-WEB-Protocol-Validation.pdf]

(i)   Zahteve za spremljanje po dajanju v promet, kadar se uporabljajo kot živila za prehrano ljudi: Neobvezno.

Opomba: povezave do ustreznih dokumentov je morda treba sčasoma spremeniti. Take spremembe bodo na voljo javnosti s posodabljanjem registra Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo.