28.2.2006

Uradni list Evropske unije

L 58/1

UREDBA SVETA (ES) št. 318/2006

z dne 20. februarja 2006

o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 36 in tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Delovanje in razvoj skupnega trga za kmetijske proizvode bi morala spremljati vzpostavitev skupne kmetijske politike, ki bi morala zajemati zlasti skupno ureditev kmetijskih trgov, ki so lahko različni glede na posamezni proizvod.

(2)

Trg sladkorja v Skupnosti temelji na načelih, ki so bila na področju drugih skupnih tržnih ureditev v preteklosti bistveno reformirana. Za doseganje ciljev iz člena 33 Pogodbe in predvsem za stabilizacijo trgov ter za zagotovitev primerne življenjske ravni kmetijske skupnosti v sektorju sladkorja bi bilo treba ponovno pregledati temelje skupne ureditve trga v sektorju sladkorja.

(3)	V luči takega razvoja bi bilo treba Uredbo Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (3) razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo.

(4)

Za standardni kakovosti belega in surovega sladkorja bi bilo treba določiti referenčne cene. Ti standardni kakovosti bi morali biti povprečni kakovosti, ki sta reprezentativni za sladkor, proizveden v Skupnosti, in bi ju bilo treba opredeliti na podlagi meril, ki se uporabljajo v panogi sladkorja. Standardni kakovosti bi moralo biti mogoče tudi ponovno pregledati, zlasti da se upošteva komercialne zahteve in razvoj na področju tehnične analize.

(5)	Da bi razpolagali z zanesljivimi podatki o cenah sladkorja na trgu Skupnosti, bi bilo treba vzpostaviti sistem poročanja o cenah, na podlagi katerega bi bilo treba določiti raven tržnih cen za beli sladkor.

(6)	Da bi se pridelovalcem sladkorne pese in sladkornega trsa zagotovilo primerno življenjsko raven, bi bilo treba določiti minimalno ceno za kvotno peso, ki ustreza standardni kakovosti, ki bi jo bilo treba opredeliti.

(7)

Da bi zagotovili primerno ravnovesje pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in pridelovalci sladkorne pese, so potrebni posebni instrumenti. Zato bi bilo treba določiti standardne določbe za urejanje pogodbenih razmerij med kupci in prodajalci sladkorne pese. Raznolikost naravnih, gospodarskih in tehničnih okoliščin ovira poenotenje odkupnih pogojev za sladkorno peso v celotni Skupnosti. Panožni sporazumi med organizacijami pridelovalcev sladkorne pese in podjetji za proizvodnjo sladkorja že obstajajo. Okvirni predpisi bi tako morali določiti le minimalna jamstva, ki jih zahtevajo tako pridelovalci sladkorne pese kot tudi industrija sladkorja, da se zagotovi neovirano delovanje trga s sladkorjem, z možnostjo odstopanja od nekaterih pravil v okviru panožnih sporazumov.

(8)

Razlogi, ki so Skupnost v preteklosti privedli do sprejetja sistema proizvodnih kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, so še vedno aktualni. Vendar pa bi bilo zaradi razvoja znotraj Skupnosti in na mednarodni ravni treba prilagoditi proizvodni sistem, da bi omogočili novo ureditev in zmanjšanje kvot. Tako kot po prejšnjem sistemu kvot bi morala država članica kvote dodeljevati podjetjem, ki imajo sedež na njenem ozemlju. Kolikor sistem kvot v skladu s sodno prakso Sodišča predstavlja mehanizem za urejanje trga v sektorju sladkorja, katerega namen je doseganje ciljev v javnem interesu, bi morala nova skupna ureditev trgov v sektorju sladkorja ohraniti pravni položaj kvot.

(9)

Glede na nedavne sklepe posebne skupine in pritožbenega organa Svetovne trgovinske organizacije o izvoznih nadomestilih EU za sladkor in da bi izvajalcem v Skupnosti zagotovili neoviran prehod iz prejšnjega sistema kvot v sedanji sistem, bi bilo treba podjetjem za proizvodnjo sladkorja v tržnem letu 2006/2007 omogočiti dodelitev dodatnih kvot pod pogoji, ki upoštevajo nižjo vrednost sladkorja C.

(10)

Da bi izničili vplive padca cen sladkorja na izoglukozo in da bi se izognili kaznovanju proizvodnje nekaterih kakovosti izoglukoze, bi bilo treba trenutnim upravičencem za izoglukozo dodeliti dodatne kvote. Poleg tega bi morale biti pod pogoji za dodelitev dodatne kvote za sladkor za prilagoditev sektorja sladil nekaterih držav članic na razpolago nadomestne kvote.

(11)	Da bi zagotovili zadostno zmanjšanje proizvodnje sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa v Skupnosti, bi morala imeti Komisija po izteku sklada za prestrukturiranje leta 2010 pravico prilagajanja kvot na trajnostni ravni.

(12)

Glede na potrebo po omogočanju določene nacionalne fleksibilnosti v zvezi s strukturno prilagoditvijo predelovalne industrije ter pridelovanja sladkorne pese in sladkornega trsa v obdobju uporabe kvot, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da v okviru določenih omejitev spremenijo kvote podjetij in s tem ne ovirajo delovanja sklada za prestrukturiranje, ki je bil kot instrument ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti (4).

(13)

Kvote za sladkor se dodelijo ali zmanjšajo po združitvi ali prenosu podjetij ali po prenosu ali zakupu tovarne. Določiti bi bilo treba pogoje, pod katerimi države članice prilagajajo kvote zadevnih podjetij in hkrati zagotoviti, da spremembe kvot podjetij za proizvodnjo sladkorja ne škodijo interesom zadevnih pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa.

(14)

Ker proizvodne kvote, dodeljene podjetjem, zagotavljajo pridelovalcem sladkorne pese in sladkornega trsa cene, ki veljajo v Skupnosti, ter možnost prodaje njihovih pridelkov, bi bilo treba pri prenosu kvot znotraj proizvodnih območij upoštevati interese vseh zainteresiranih strani, še zlasti pa pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

(15)

Da bi povečali možnosti prodaje sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa na notranjem trgu Skupnosti, bi bilo treba pod pogoji, ki bi jih bilo treba določiti naknadno, omogočiti, da se iz sistema kvot izloči proizvodnja sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki se v Skupnosti uporabijo za proizvodnjo nekaterih proizvodov, kot so kemični proizvodi, farmacevtski proizvodi, alkohol ali rum.

(16)	Del proizvodnje, ki se izloči iz sistema kvot, bi bilo treba uporabiti, da se zagotovi ustrezna dobava v najbolj oddaljene regije, ali se lahko izvozi v skladu z obveznostmi Skupnosti v okviru STO.

(17)

Kadar proizvodnja sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa preseže kvote, bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za prenos presežka sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki naj se obravnava kot kvotna proizvodnja za naslednje tržno leto, s čimer bi se izognili, da bi presežek sladkorja povzročil izkrivljanje na trgu sladkorja.

(18)	Za izvenkvotno proizvodnjo so na voljo določeni mehanizmi. Če ustrezni pogoji za določene količine niso izpolnjeni, bi bilo treba zaračunati dajatev za presežek, da bi se izognili kopičenju teh količin, ki ogrožajo razmere na trgu.

(19)	Uvesti bi bilo treba proizvodno dajatev, ki bi prispevala k financiranju stroškov, ki nastanejo v okviru skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja.

(20)	Da bi zagotovili učinkovit nadzor proizvodnje izvajalcev, ki proizvajajo sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, bi bilo treba vzpostaviti sistem odobritev teh izvajalcev ter zadevnim državam članicam predložiti podrobne podatke o njihovi proizvodnji.

(21)	Treba bi bilo ohraniti začasen in omejen odkupni intervencijski sistem, da bi prispevali k stabilizaciji trga v primeru, ko bi tržne cene v določenem tržnem letu padle pod referenčno ceno, določeno za naslednje tržno leto.

(22)

Vpeljati bi bilo treba nova tržna orodja, s katerimi bi upravljala Komisija. Prvič, če tržne cene padejo pod referenčno ceno belega sladkorja, bi bilo treba izvajalcem omogočiti, da pod pogoji, ki jih določi Komisija, koristijo shemo zasebnega skladiščenja. Drugič, da bi ohranili strukturno ravnovesje trgov s sladkorjem na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, bi morala imeti Komisija možnost umakniti sladkor s trga za toliko časa, kolikor je potrebno, da se na trgu ponovno vzpostavi ravnovesje.

(23)

Oblikovanje enotnega trga Skupnosti za sladkor vključuje uvedbo trgovinskega sistema na zunanjih mejah Skupnosti. Ta trgovinski sistem bi moral vključevati uvozne dajatve in izvozna nadomestila in naj bi načeloma stabiliziral trg Skupnosti. Trgovinski sistem bi moral temeljiti na zavezah, sprejetih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj.

(24)	Za spremljanje obsega trgovanja s sladkorjem s tretjimi državami bi bilo treba predvideti sistem uvoznih in izvoznih dovoljenj s pologom varščine, ki bi zagotavljala dejansko izvedbo transakcij, za katere so bila taka dovoljenja izdana.

(25)	Da bi zagotovili pravilno delovanje take trgovinske ureditve, bi bilo treba omogočiti uravnavanje ali, če to zahteva položaj na trgu, prepoved uporabe postopkov aktivnega oplemenitenja.

(26)

Obstoj sistema carin omogoča opustitev vseh drugih zaščitnih ukrepov na zunanjih mejah Skupnosti. Mehanizem notranjega trga in carin bi se lahko v izrednih razmerah izkazal za neustreznega. Da trg Skupnosti ne bi ostal brez zaščite proti motnjam, do katerih bi prišlo v takšnih razmerah, bi morala imeti Skupnost v takih primerih možnost, da takoj sprejme vse potrebne ukrepe. Takšni ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti.

(27)	Carinske dajatve, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode po sporazumih STO, so večinoma določene v skupni carinski tarifi. Za nekatere proizvode, ki sodijo na področje uporabe te uredbe, pa bi bilo treba zaradi uvedbe dodatnih mehanizmov predvideti možnost za sprejetje odstopanj.

(28)	Da bi se preprečilo ali odpravilo škodljive učinke na trg Skupnosti, ki bi lahko nastali zaradi uvoza določenih kmetijskih proizvodov, bi bilo treba pri uvozu teh proizvodov zaračunati dodatno dajatev, če so izpolnjeni določeni pogoji.

(29)	Primerno je, da se pod določenimi pogoji Komisiji dodeli pooblastilo za odprtje in upravljanje tarifnih kvot, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo ali drugimi akti Sveta.

(30)

Med Skupnostjo in tretjimi državami obstaja več preferencialnih ureditev o dostopu na trg, ki tem državam dovoljujejo izvoz surovega trsnega sladkorja v Skupnost pod ugodnimi pogoji. Zato bi bilo treba oceniti potrebo rafinerij po sladkorju za prečiščevanje in pod določenimi pogoji rezervirati uvozna dovoljenja za specializirane uporabnike pomembnih količin uvoženega surovega trsnega sladkorja, ki se v Skupnosti štejejo za stalne rafinerije.

(31)

Določbe o odobritvi nadomestil za izvoz v tretje države, ki temeljijo na razliki med cenami v Skupnosti in na svetovnem trgu in ki spadajo v okvir omejitev, določenih z obveznostmi ES v okviru STO, bi morale služiti kot zaščita morebitne udeležbe Skupnosti v mednarodni trgovini s sladkorjem. Subvencionirani izvozi morajo biti omejeni tako količinsko kot z vidika proračunskih izdatkov.

(32)

Upoštevanje omejitev po vrednosti bi bilo treba zagotoviti v trenutku določitve izvoznih nadomestil, in sicer s spremljanjem izplačil po pravilih, ki veljajo za Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad. Spremljanje bi se lahko olajšalo z obvezno vnaprejšnjo določitvijo izvoznih nadomestil z možnostjo, da se pri diferenciranih izvoznih nadomestilih dopusti sprememba navedenega namembnega kraja znotraj geografskega območja, za katerega se uporablja enotna stopnja izvoznega nadomestila. Pri spremembi namembnega kraja bi bilo treba plačati izvozno nadomestilo, ki se uporablja za dejanski namembni kraj, z zgornjo mejo v višini zneska, ki se uporablja za vnaprej določeni namembni kraj.

(33)

Upoštevanje količinskih omejitev bi bilo treba zagotoviti z uporabo zanesljivega in učinkovitega sistema spremljanja. Zato bi bilo treba za odobritev izvoznih nadomestil predložiti izvozno dovoljenje. Izvozna nadomestila bi se odobrila v okviru razpoložljivih količin glede na specifične okoliščine za vsak zadevni proizvod. Izjeme od tega pravila bi bile dovoljene samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, za katere se ne uporabljajo količinske omejitve. Predvideti bi bilo treba odstopanje od strogega upoštevanja upravljavskih predpisov, če ni verjetno, da bi izvoz, ki je upravičen do izvoznih nadomestil, presegel določene količine.

(34)

Dodeljevanje nacionalnih pomoči bi ogrozilo pravilno delovanje enotnega trga, ki temelji na skupnih cenah. Zato bi bilo treba določbe Pogodbe, ki urejajo državne pomoči, uporabljati za proizvode, zajete v tej skupni ureditvi trga. Vendar pa bi odobritev državne pomoči morala biti dovoljena za blažitev učinkov, ki jih bo v nekaterih okoliščinah predvidoma imela reforma sektorja sladkorja.

(35)

Pridelovalci sladkorne pese bodo imeli zelo resne težave s prilagajanjem v državah članicah, kjer se bo kvota za sladkor občutno zmanjšala. V takšnih primerih prehodna pomoč pridelovalcem sladkorne pese s strani Skupnosti ne bo zadostovala za popolno odpravo njihovih težav. Zato bi bilo treba državam članicam, ki bodo svojo kvoto zmanjšale za več kot 50 %, dovoliti, da v obdobju izvajanja prehodne pomoči Skupnosti pridelovalcem sladkorne pese odobrijo državno pomoč. Da bi preprečili, da bi države članice odobrile državno pomoč, ki bi bila večja od potreb pridelovalcev sladkorne pese, bi morala biti za določitev celotnega zneska zadevne državne pomoči potrebna odobritev Komisije, razen v primeru Italije, kjer je največjo potrebo najbolj produktivnih pridelovalcev sladkorne pese zaradi prilagoditve tržnim pogojem po reformi možno oceniti na 11 EUR na tono proizvedene sladkorne pese. Poleg tega bi bilo treba zaradi posebnih težav, ki se pričakujejo v Italiji, predvideti ureditev, ki bi pridelovalcem sladkorne pese omogočala, da odobreno državno pomoč koristijo neposredno ali posredno.

(36)

Na Finskem se sladkorna pesa prideluje v posebnih geografskih in podnebnih pogojih, kar bo poleg splošnih učinkov sladkorne reforme prispevalo k dodatnim negativnim vplivom na pridelovanje. Zaradi tega bi bilo treba predvideti, da sme ta država članica svojim pridelovalcem sladkorne pese trajno podeljevati ustrezen znesek državne pomoči.

(37)	Primerno je predvideti ukrepe za primer, kadar občutna rast ali padec cen povzroči ali grozi, da bo povzročila motnje na trgu Skupnosti. Ti ukrepi lahko vključujejo odprtje kvote po znižani tarifi za uvoz sladkorja s svetovnega trga v potrebnem časovnem obdobju.

(38)	Ker se skupni trg za sladkor neprestano spreminja, bi morale države članice in Komisija izmenjevati informacije o pomembnih spremembah.

(39)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(40)	Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje potrebnih ukrepov za reševanje specifičnih praktičnih problemov v nujnih primerih.

(41)

Zaradi značilnosti proizvodnje sladkorja v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti je ta proizvodnja drugačna od proizvodnje sladkorja v preostali Skupnosti. Finančno pomoč sektorju bi bilo zato treba dodeliti z razdelitvijo sredstev kmetom v navedenih regijah po začetku veljavnosti podpornih programov za pomoč lokalni proizvodnji, ki jih države članice izdelajo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (6). Iz istega razloga bi moralo biti Franciji dovoljeno, da svojim najbolj oddaljenim regijam odobri fiksen znesek državne pomoči.

(42)

Izdatke, ki jih imajo države članice zaradi obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, bi morala financirati Skupnost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (7) in od 1. januarja 2007 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike.

(43)

Prehod od ureditev po Uredbi (ES) št. 1260/2001 na ureditve iz te uredbe, kakor tudi prehod iz razmer na trgu v tržnem letu 2005/2006 v razmere na trgu v tržnem letu 2006/2007, ter zagotavljanje skladnosti Skupnosti z njenimi mednarodnimi obveznostmi glede sladkorja C iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1260/2001, bi lahko povzročili težave, ki jih ta uredba ne obravnava. Za soočanje s takimi težavami bi bilo treba Komisiji omogočiti, da sprejema prehodne ukrepe —

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

1. Skupna ureditev trgov v sektorju sladkorja, kot je določena s to uredbo, zajema naslednje proizvode:

KN Oznaka		Poimenovanje
(a)	1212 91	Sladkorna pesa
(a)	1212 99 20	Sladkorni trs
(b)	1701	Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju
(c)	1702 20	Javorjev sladkor in javorjev sirup
	1702 60 95 in 1702 90 99	Drugi sladkorji v trdnem stanju in sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki pa ne zajemajo laktoze, glukoze, maltodekstrina in izoglukoze
	1702 90 60	Umetni med, mešan ali nemešan z naravnim medom
	1702 90 71	Karamel, ki v suhi snovi vsebuje 50 mas. % ali več saharoze
	2106 90 59	Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi, razen izoglukoznih, laktoznih, glukoznih in maltodekstrinskih sirupov
(d)	1702 30 10 1702 40 10 1702 60 10 1702 90 30	Izoglukoza
(e)	1702 60 80 1702 90 80	Inulinski sirup
(f)	1703	Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafiniranju sladkorja
(g)	2106 90 30	Aromatizirani ali obarvani izoglukozni sirupi
(h)	2303 20	Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja

2. Tržno leto za proizvode, ki so našteti v odstavku 1, se začne 1. oktobra in konča 30. septembra naslednje leto.

Vendar pa se tržno leto 2006/2007 začne 1. julija 2006 in konča 30. septembra 2007.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1)	„beli sladkor“ pomeni sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil niti nobenih drugih dodatkov in ki vsebuje v suhem stanju 99,5 mas. % ali več saharoze, določene s polarimetrično metodo;

2)	„surovi sladkor“ pomeni sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil niti nobenih drugih dodatkov in ki vsebuje v suhem stanju manj kot 99,5 mas. % saharoze, določene s polarimetrično metodo;

3)	„izoglukoza“ pomeni proizvod, pridobljen iz glukoze ali njenih polimerov z vsebnostjo najmanj 10 % fruktoze po teži v suhem stanju;

„inulinski sirup“ pomeni proizvod, neposredno pridobljen s hidrolizo inulina ali oligofruktoz, ki vsebuje najmanj 10 mas. % fruktoze v suheh stanju v prosti obliki ali v obliki saharoze in je izražen kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze. Da bi preprečili omejitve na trgu za proizvode z nizko sladilno močjo, ki jih proizvajajo predelovalci inulinskih vlaken brez kvote za inulinski sirup, se ta opredelitev lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 39(2);

5)	„kvotni sladkor“, „kvotna izoglukoza“ in „kvotni inulinski sirup“ pomenijo vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu v okviru kvote zadevnega podjetja;

6)	„industrijski sladkor“ pomeni vsako količino proizvodnje sladkorja, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je višja od količine sladkorja iz točke 5, namenjeno za industrijsko proizvodnjo enega izmed proizvodov iz člena 13(2);

7)	„industrijska izoglukoza“ in „industrijski inulinski sirup“ pomenita vsako količino proizvodnje izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je namenjena za industrijsko proizvodnjo enega izmed proizvodov iz člena 13(2);

8)	„presežni sladkor“, „presežna izoglukoza“ in „presežni inulinski sirup“ pomenijo vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je višja od količin iz točk 5, 6 oziroma 7;

9)	„kvotna sladkorna pesa“ pomeni vso sladkorno peso, predelano v kvotni sladkor;

10)	„dobavna pogodba“ pomeni pogodbo, sklenjeno med prodajalcem in podjetjem za dobavo sladkorne pese za proizvodnjo sladkorja;

11)

„panožni sporazum“ pomeni:

(a)	sporazum, sklenjen na ravni Skupnosti pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, med skupino nacionalnih organizacij podjetij na eni strani in skupino nacionalnih organizacij prodajalcev na drugi ali

(b)	sporazum, sklenjen pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, med podjetji ali organizacijo podjetij, priznanimi v zadevni državi članici, na eni strani in združenjem prodajalcev, priznanim v državi članici na drugi, ali

(c)	če ne obstaja sporazum iz točk (a) ali (b), zakon o podjetjih in zakon o zadrugah, če urejata dobavo sladkorne s strani delničarjev ali članov podjetja ali zadruge, ki proizvaja sladkor, ali

(d)	če ne obstaja sporazum iz točk (a) ali (b), ureditve, ki so obstajale pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, če prodajalci, ki sprejemajo ureditev, dobavijo vsaj 60 % skupne količine sladkorne pese, ki jo je kupilo podjetje za proizvodnjo sladkorja v eni ali več tovarnah;

12)

„AKP/indijski sladkor“ pomeni sladkor, ki spada pod oznako KN 1701, s poreklom iz držav, naštetih v Prilogi VI, in uvožen v Skupnost v okviru:

—	Protokola 3 k Prilogi V k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES ali

—	Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Indijo o trsnem sladkorju (8);

13)

„stalna rafinerija“ pomeni proizvodni obrat:

—	katerega edina dejavnost je prečiščevanje uvoženega surovega trsnega sladkorja ali

—	ki je v tržnem letu 2004/2005 prečistil najmanj 15 000 ton uvoženega surovega trsnega sladkorja.

NASLOV II

NOTRANJI TRG

POGLAVJE 1

Cene

Člen 3

Referenčne cene

1. Referenčna cena za beli sladkor je:

(a)	631,9 EUR na tono za vsako od tržnih let 2006/2007 in 2007/2008;

(b)	541,5 EUR na tono za tržno leto 2008/2009;

(c)	404,4 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.

2. Referenčna cena za surovi sladkor je:

(a)	496,8 EUR na tono za vsako od tržnih let 2006/2007 in 2007/2008;

(b)	448,8 EUR na tono za tržno leto 2008/2009;

(c)	335,2 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.

3. Referenčne cene iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo za nepakiran sladkor franko tovarna. Te cene se uporabljajo za beli in surovi sladkor standardne kakovosti, opisane v Prilogi I.

Člen 4

Poročanje o cenah

Komisija vzpostavi informacijski sistem o cenah na trgu s sladkorjem, vključno s sistemom za objavo ravni cen za trg sladkorja.

Sistem temelji na informacijah, ki jih predložijo podjetja za proizvodnjo belega sladkorja ali drugi izvajalci, udeleženi v trgovini s sladkorjem. Ti podatki se obravnavajo zaupno. Komisija zagotovi, da objavljeni podatki ne dovoljujejo prepoznavanja cen posameznih podjetij ali izvajalcev.

Člen 5

Minimalna cena sladkorne pese

1. Minimalna cena kvotne sladkorne pese je:

(a)	32,86 EUR na tono za tržno leto 2006/2007;

(b)	29,78 EUR na tono za tržno leto 2007/2008,

(c)	27,83 EUR na tono za tržno leto 2008/2009;

(d)	26,29 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.

2. Minimalna cena iz odstavka 1 se uporablja za sladkorno peso standardne kakovosti, opisane v Prilogi I.

3. Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki kupijo kvotno sladkorno peso, ki je primerna za predelavo v sladkor in namenjena za predelavo v kvotni sladkor, morajo plačati vsaj minimalno ceno, prilagojeno navzgor ali navzdol, da se upoštevajo odstopanja od standardne kakovosti.

4. Za količine sladkorne pese, ki ustrezajo količinam industrijskega sladkorja ali presežnega sladkorja, za katere se uporablja znesek za presežek iz člena 15, zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja prilagodi nabavno ceno tako, da je enaka vsaj minimalni ceni za kvotno sladkorno peso.

Člen 6

Panožni sporazumi

1. Panožni sporazumi in dobavne pogodbe so skladni z odstavkom 3 in nabavnimi pogoji iz Priloge II, zlasti glede pogojev, ki urejajo nakup, dobavo, prevzem in plačilo sladkorne pese.

2. Pogoje za nakup sladkorne pese in sladkornega trsa urejajo panožni sporazumi, sklenjeni med pridelovalci teh surovin iz Skupnosti in podjetji za proizvodnjo sladkorja iz Skupnosti.

3. V dobavnih pogodbah se navede, ali so količine sladkorja, ki bodo proizvedene iz sladkorne pese:

—	kvotni sladkor,

—	izvenkvotni sladkor.

4. Vsako podjetje za proizvodnjo sladkorja predloži državi članici, v kateri proizvaja sladkor, naslednje informacije:

(a)	količine sladkorne pese iz prve alinee odstavka 3, za katere so sklenili predsetvene dobavne pogodbe, ter vsebnost sladkorja, na kateri temeljijo te pogodbe;

(b)	ustrezni ocenjeni donos.

Države članice lahko zahtevajo dodatne podatke.

5. Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki niso podpisala predsetvenih dobavnih pogodb po minimalni ceni za kvotno sladkorno peso za količino sladkorne pese, ki ustreza njihovemu kvotnemu sladkorju, plačajo vsaj minimalno ceno za kvotno sladkorno peso za vso sladkorno peso, ki jo predelajo v sladkor.

6. Panožni sporazumi lahko odstopajo od odstavkov 3 in 4, če se s tem strinja zadevna država članica.

7. Če ne obstajajo panožni sporazumi, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe v okviru te uredbe, da zavaruje interese zainteresiranih strani.

POGLAVJE 2

Proizvodne kvote

Člen 7

Dodelitev kvot

1. Kvote za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa na nacionalni in regionalni ravni so določene v Prilogi III.

2. Države članice dodelijo kvote vsakemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki ima sedež na njenem ozemlju in je odobreno v skladu s členom 17.

Za vsako podjetje je dodeljena kvota enaka vsoti kvot A in B iz Uredbe (ES) št. 1260/2001, ki sta bili dodeljeni podjetju za tržno leto 2005/2006.

3. V primeru dodelitve kvote podjetju za proizvodnjo sladkorja, ki ima več kot en proizvodni obrat, države članice sprejmejo ukrepe, za katere menijo, da so potrebni, da se upoštevajo interesi pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

Člen 8

Dodatne kvote za sladkor

1. Podjetja za proizvodnjo sladkorja lahko državo članico, v kateri imajo sedež, najpozneje do 30. septembra 2007 zaprosijo za dodatno kvoto za sladkor.

Maksimalna dodatna kvota za sladkor na državo članico je določena v točki I Priloge IV.

2. Države članice na podlagi prošenj z uporabo objektivnih in nediskriminatornih meril določijo sprejemljive količine. Če vsota prošenj za dodatne količine preseže razpoložljivo nacionalno količino, zadevna država članica zagotovi sorazmerno zmanjšanje sprejemljivih količin. Količine, ki iz tega izhajajo, so dodatna kvota, dodeljena zadevnim podjetjem.

3. Za dodatne kvote, ki so bile dodeljene podjetjem v skladu z odstavkoma 1 in 2, se zaračuna enkratni znesek v višini 730 EUR. Znesek se zaračuna na tono dodeljene dodatne kvote.

4. Celotni enkratni znesek, ki se plača v skladu z odstavkom 3, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju, ki jim je bila dodeljena dodatna kvota.

Zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja plača enkratni znesek do roka, ki ga določijo države članice. Rok se določi najpozneje na 28. februarja 2008.

5. Če podjetje za proizvodnjo sladkorja ne plača enkratnega zneska pred 28. februarjem 2008, se dodatne kvote ne štejejo več za dodeljene zadevnemu podjetju za proizvodnjo sladkorja.

Člen 9

Dodatne in nadomestne kvote za izoglukozo

1. V tržnem letu 2006/2007 se skupni kvoti za izoglukozo, določeni v Prilogi III, doda kvota za izoglukozo v višini 100 000 ton. V tržnih letih 2007/2008 in 2008/2009 se kvoti predhodnega tržnega leta doda nadaljnja kvota za izoglukozo v višini 100 000 ton.

Države članice dodelijo dodatne kvote podjetjem v sorazmerju s kvotami za izoglukozo, ki so bile dodeljene v skladu s členom 7(2).

2. Italija, Litva in Švedska na prošnjo vsakega podjetja, ki ima sedež na njihovem ozemlju, dodelijo nadomestno kvoto za izoglukozo v obdobju od tržnega leta 2006/2007 do tržnega leta 2009/2010. Maksimalne nadomestne kvote na državo članico so določene v točki II Priloge IV.

3. Za kvote, ki so bile dodeljene podjetjem v skladu z odstavkom 2, se zaračuna enkratni znesek v višini 730 EUR. Znesek se zaračuna na tono dodeljene nadomestne kvote.

Člen 10

Upravljanje kvot

1. V skladu s postopkom iz člena 39(2) se kvote, določene v Prilogi III, prilagodi najpozneje do 30. septembra 2006 za tržno leto 2006/2007 in najpozneje do konca februarja prejšnjega tržnega leta za vsako izmed tržnih let 2007/2008, 2008/2009, 2009/2010 in 2010/2011. Prilagoditve izhajajo iz uporabe člena 8 in člena 9, odstavka 2 tega člena, člena 14 in člena 19 te uredbe ter člena 3 Uredbe (ES) št. 320/2006.

2. Ob upoštevanju rezultatov sheme za prestrukturiranje iz Uredbe (ES) št. 320/2006 Komisija najpozneje do konca februarja 2010 v skladu s postopkom iz člena 39(2) določi skupni odstotek, potreben za zmanjšanje obstoječih kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup za državo članico ali regijo, da bi se izognili neravnovesjem na trgu v tržnih letih od 2010/2011 naprej.

3. Države članice ustrezno prilagodijo kvote za vsako posamezno podjetje.

Člen 11

Nacionalna prerazporeditev kvot

1. Država članica lahko zmanjša kvoto za sladkor ali izoglukozo, ki je bila dodeljena podjetju s sedežem na njihovem ozemlju,

—	do 25 % v tržnih letih 2006/2007 in 2007/2008 ob upoštevanju svobode podjetij, da sodelujejo v mehanizmih, predvidenih z Uredbo (ES) št. 320/2006; in

—	do 10 % za tržno leto 2008/2009 ter naslednja leta.

2. Države članice lahko prenašajo kvote med podjetji v skladu s pravili iz Priloge V in ob upoštevanju interesov vseh zainteresiranih strani, zlasti pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

3. Količine, ki so zmanjšane v skladu z odstavkoma 1 in 2, dodeli zadevna država članica enemu ali več podjetjem na svojem ozemlju, ne glede na to, ali že razpolaga s kvoto ali ne.

POGLAVJE 3

Izvenkvotna proizvodnja

Člen 12

Področje uporabe

Sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, ki je bil proizveden v tržnem letu in presega kvoto iz člena 7, se lahko:

(a)	uporabi za predelavo v nekatere proizvode, kot je navedeno v členu 13;

(b)	prenese v proizvodno kvoto za naslednje tržno leto v skladu s členom 14;

(c)	uporabi za posebni dobavni režim za najbolj oddaljene regije v skladu z Naslovom II Uredbe (ES) št. 247/2006; ali

(d)	izvozi v okviru količinske omejitve, določene v skladu s postopkom iz člena 39(2), ter ob spoštovanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

Druge količine so predmet zneska za presežek iz člena 15.

Člen 13

Industrijski sladkor

1. Industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup se rezervira za proizvodnjo enega izmed proizvodov iz odstavka 2, če:

(a)	je predmet dobavne pogodbe, sklenjene pred koncem tržnega leta med proizvajalcem in uporabnikom, ki sta dobila dovoljenje v skladu s členom 17;

(b)	je bil dobavljen uporabniku najpozneje do 30. novembra naslednjega tržnega leta.

2. V skladu s postopkom iz člena 39(2) Komisija sestavi seznam proizvodov, za katerih izdelavo se uporablja industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup.

Seznam vključuje zlasti:

(a)	bioetanol, alkohol, rum, živi kvas in količine sirupov za namaze ter tistih, ki se predelajo v „Rinse appelstroop“;

(b)	nekatere industrijske proizvode brez vsebnosti sladkorja, pri katerih pa se med njihovo predelavo uporablja sladkor, izglukoza ali inulinski sirup;

(c)	nekatere proizvode kemijske ali farmacevtske industrije, ki vsebujejo sladkor, izglukozo ali inulinski sirup.

3. Za proizvode, navedene v členu 1(1)(b) do (e), se lahko dodeli proizvodno nadomestilo, če presežni sladkor ali uvoženi sladkor, presežna izoglukoza ali presežni inulinski sirup niso na voljo po ceni, ki ustreza svetovni ceni za proizvodnjo proizvodov iz odstavka 2(b) in (c) tega člena.

Proizvodno nadomestilo se določi zlasti ob upoštevanju stroškov, ki nastajajo pri uporabi uvoženega sladkorja, ki bi jih industrija morala nositi v primeru dobave na svetovni trg, in cene presežnega sladkorja, ki je na voljo na trgu Skupnosti, ali referenčne cene, če ni presežnega sladkorja.

Člen 14

Prenos presežnega sladkorja

1. Vsako podjetje se lahko odloči za prenos celote ali dela proizvodnje, ki presega njegovo kvoto sladkorja, kvoto izoglukoze ali kvoto inulinskega sirupa, ki se nato obravnava kot del proizvodnje naslednjega tržnega leta. Brez poseganja v odstavek 3 je ta odločitev nepreklicna.

2. Podjetja, ki sprejmejo odločitev iz odstavka 1:

(a)

zadevno državo članico obvestijo pred datumom, ki ga določi ta država članica:

—	med 1. februarjem in 30. junijem tekočega tržnega leta o količinah trsnega sladkorja, ki jih bodo prenesla,

—	med 1. februarjem in 15. aprilom tekočega tržnega leta o drugih količinah sladkorja ali inulinskega sirupa, ki jih bodo prenesla,

(b)	se zavežejo, da bodo te količine uskladiščila na svoje stroške do konca tekočega tržnega leta.

3. Če je bila dokončna proizvodnja podjetja v zadevnem tržnem letu manjša, kot je bilo ocenjeno ob sprejemu odločitve v skladu z odstavkom 1, se lahko preneseno količino retroaktivno prilagodi najpozneje do 31. oktobra naslednjega tržnega leta.

4. Prenesene količine se štejejo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto.

Člen 15

Znesek za presežek

1. Znesek za presežek se obračuna za količine:

(a)	presežnega sladkorja, presežne izoglukoze in presežnega inulinskega sirupa, proizvedenega v katerem koli tržnem letu, razen za količine, prenesene v proizvodno kvoto naslednjega tržnega leta in uskladiščene v skladu s členom 14, ali za količine iz člena 12(c) in (d);

(b)	industrijskega sladkorja, industrijske izoglukoze in industrijskega inulinskega sirupa, za katerega se do datuma, ki ga je treba določiti, ne predloži dokazila, da je bil predelan v enega izmed proizvodov iz člena 13(2);

(c)	sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki je bil umaknjen s trga v skladu s členom 19 in pri katerem niso izpolnjene obveznosti iz člena 19(3).

2. Znesek za presežek se določi v skladu s postopkom iz člena 39(2) na dovolj visoki ravni, da se izogne kopičenju količin iz odstavka 1.

3. Znesek za presežek, plačan v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju glede na proizvodne količine iz odstavka 1, ki so bile ugotovljene za podjetja v zadevnem tržnem letu.

POGLAVJE 4

Upravljanje trga

Člen 16

Proizvodna dajatev

1. Od tržnega leta 2007/2008 naprej se zaračuna proizvodna dajatev za kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, ki jih imajo podjetja za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa.

2. Proizvodna dajatev se določi na 12,00 EUR za tono kvotnega sladkorja in kvotnega inulinskega sirupa. Za izoglukozo se proizvodna dajatev določi na 50 % dajatve, ki se uporablja za sladkor.

3. Skupno proizvodno dajatev, ki se plača v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju glede na kvoto, ki jo imajo v zadevnem tržnem letu.

Podjetja opravijo plačila najpozneje do konca februarja ustreznega tržnega leta.

4. Podjetja za proizvodnjo sladkorja in inulinskega sirupa iz Skupnosti lahko od pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobaviteljev cikorije zahtevajo, da nosijo do 50 % zadevne proizvodne dajatve.

Člen 17

Odobreni izvajalci

1. Države članice na prošnjo odobrijo podjetje za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ali izvajalca, ki te proizvode predeluje v enega od proizvodov s seznama iz člena 13(2), pod pogojem, da podjetje:

(a)	dokaže, da razpolaga s profesionalnimi proizvodnimi zmogljivostmi;

(b)	soglaša, da bo zagotovilo vse informacije in da se bo podredilo nadzoru, ki izhaja iz te uredbe;

(c)	mu odobritev ni bila začasno ali trajno odvzeta.

2. Odobrena podjetja državi članici, na katere ozemlju pridelujejo sladkorno peso, sladkorni trs ali kjer poteka prečiščevanje, predložijo naslednje informacije:

(a)	količine sladkorne pese ali sladkornega trsa, za katere je bila sklenjena dobavna pogodba, kakor tudi ustrezne ocenjene donose sladkorne pese ali sladkornega trsa ter sladkorja na hektar;

(b)	podatke o začasni in dejanski dobavi sladkorne pese, sladkornega trsa in surovega sladkorja, o proizvodnji sladkorja in izjave o zalogah sladkorja;

(c)	količine prodanega belega sladkorja ter ustrezne cene in pogoje.

Člen 18

Zasebno skladiščenje in intervencija

1. Če je povprečna zabeležena cena v Skupnosti nižja od referenčne cene v reprezentativnem obdobju in če bo ob upoštevanju položaja na trgu na tej ravni najverjetneje ostala, se lahko odobri pomoč za zasebno skladiščenje belega sladkorja podjetjem, ki jim je bila dodeljena kvota za sladkor.

2. V tržnih letih 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 intervencijska agencija, ki jo imenuje vsaka država članica, ki proizvaja sladkor, odkupi bel ali surov sladkor, ki se ji ga ponudi, do skupne količine 600 000 ton, izraženih v belem sladkorju, na tržno leto za Skupnost, če je bil zadevni sladkor:

—	proizveden v okviru kvote in pridobljen iz pese ali trsa, ki je bil pridelan v Skupnosti;

—	predmet pogodbe o skladiščenju, sklenjene med prodajalcem in intervencijsko agencijo.

Intervencijske agencije odkupujejo po ceni 80 % referenčne cene, določene v členu 3 za tržno leto, ki sledi tržnemu letu, v katerem je bila ponudba vložena. Če se kakovost sladkorja razlikuje od standardne kakovosti, na podlagi katere je določena referenčna cena, se cena ustrezno zviša ali zniža.

3. Intervencijske agencije lahko prodajajo sladkor le po ceni, ki je višja od referenčne cene, določene za tržno leto, v katerem pride do prodaje.

Vendar pa se v skladu s postopkom iz člena 39(2) ter ob spoštovanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, lahko določi, da, intervencijske agencije:

(a)

lahko prodajajo sladkor po ceni, ki je enaka ali nižja od referenčne cene iz prvega pododstavka, če je sladkor namenjen:

—	za živalsko krmo ali

—	za izvoz, bodisi brez nadaljnje obdelave, ali po nadaljnji obdelavi v proizvode iz Priloge I k Pogodbi ali v proizvode iz Priloge VII k tej uredbi.

(b)

nepredelan sladkor, ki ga hranijo za namene prehrane ljudi na notranjem trgu Skupnosti, dajo na voljo dobrodelnim organizacijam, ki jih priznava bodisi zadevna država članica bodisi Komisija, če jih država članica ne priznava, in sicer po ceni, ki je nižja od trenutne referenčne cene, ali brezplačno za namene razdeljevanja kot del pomoči v posameznih nujnih primerih.

Člen 19

Umik sladkorja

1. Da bi ohranili strukturno ravnovesje trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, ter upoštevajoč obveznosti Skupnosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se lahko do začetka naslednjega tržnega leta umakne s trga enak odstotek kvotnega sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa za vse države članice.

V tem primeru se tradicionalna potreba po dobavi uvoženega surovega sladkorja za prečiščevanje iz člena 29(1) te uredbe za zadevno tržno leto zmanjša za isti odstotek.

2. Odstotek umika iz odstavka 1 se določi najpozneje do 31. oktobra zadevnega tržnega leta na podlagi pričakovanih tržnih gibanj v navedenem tržnem letu.

3. Vsako podjetje, ki mu je bila dodeljena kvota, v obdobju umika na svoje stroške skladišči količine sladkorja, ki ustrezajo odstotku iz odstavka 1 za njegovo proizvodnjo v okviru kvote za zadevno tržno leto.

Količine sladkorja, umaknjene tekom tržnega leta, se obravnavajo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto. Ob upoštevanju pričakovanih gibanj na trgu s sladkorjem pa se lahko v skladu s postopkom iz člena 39(2) odloči, da se v tekočem in/ali naslednjem tržnem letu ves ali del umaknjenega sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa šteje za:

—	presežni sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, ki je na voljo za spremembo v industrijski sladkor, industrijsko izoglukozo ali industrijski inulinski sirup, ali

—	začasno proizvodno kvoto, katere del se lahko ob upoštevanju obveznosti Skupnosti v okviru sporazumov, sklenjenih na podlagi člena 300 Pogodbe, rezervira za izvoz.

4. Če je dobava sladkorja v Skupnosti nezadostna, se lahko v skladu s postopkom iz člena 39(2) sprejme odločitev, da se določena količina umaknjenega sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa proda na trgu Skupnosti pred koncem obdobja umika.

Člen 20

Skladiščenje v okviru različnih ukrepov

Sladkorja, ki je v določenem tržnem letu skladiščen v okviru enega od ukrepov iz člena 14, člena 18 ali člena 19, se v javnih ali zasebnih skladiščih ne skladišči po nobeni drugi izmed določb te uredbe.

NASLOV III

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE 1

Skupne določbe za uvoz in izvoz

Člen 21

Kombinirana nomenklatura

Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in posebna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za tarifno uvrščanje proizvodov, ki jih zajema ta uredba. Tarifna nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe, se vključi v skupno carinsko tarifo.

Člen 22

Splošna načela

Razen, če ni v tej uredbi ali v določbah, sprejetih na njeni podlagi, določeno drugače, je v trgovini s tretjimi državami prepovedano:

(a)	pobiranje kakršnih koli dajatev z učinkom, enakovrednim carinskim dajatvam,

(b)	uporaba kakršne koli količinske omejitve ali ukrepa z enakovrednim učinkom.

Člen 23

Izvozna in uvozna dovoljenja

1. Uvoz ali izvoz katerega koli proizvoda iz člena 1(1), razen tistih iz točke (h), v Skupnost ali iz nje zahteva predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja. Vendar se lahko predvidi odstopanja, če dovoljenja niso potrebna za upravljanje določenega uvoza sladkorja.

2. Dovoljenja izdajo države članice vsakemu prosilcu ne glede na to, kje v Skupnosti ima sedež, ter brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo členov 28 in 32 te uredbe, člena 12(5) Uredbe Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (9) in v uporabo sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 133 ali členom 300 Pogodbe.

3. Uvozna in izvozna dovoljenja veljajo v vsej Skupnosti.

Dovoljenja se izdajo ob pologu varščine, ki jamči, da bodo proizvodi uvoženi ali izvoženi v času veljavnosti dovoljenja. Razen v primeru višje sile, se varščina zaseže v celoti ali delno, če v tem času uvoz ali izvoz ni opravljen ali je opravljen le delno.

4. Pogoji veljavnosti dovoljenj se določijo v skladu s postopkom iz člena 39(2).

Člen 24

Postopki aktivnega oplemenitenja

V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje skupne ureditve trgov v sladkornem sektorju, se lahko v skladu s postopkom iz člena 39(2) v celoti ali delno prepove uporaba postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode, navedene v členu 1(1).

Člen 25

Zaščitni ukrep

1. Če je zaradi uvoza ali izvoza trg Skupnosti enega ali več proizvodov iz člena 1(1) izpostavljen resnim motnjam, ki bi lahko ogrozile izpolnitev ciljev iz člena 33 Pogodbe, ali mu te motnje grozijo, se lahko za trgovino uporabijo ustrezni ukrepi, ki upoštevajo mednarodne obveznosti Skupnosti, dokler takšne motnje ali grožnje ne prenehajo.

2. Če nastopi stanje iz odstavka 1, Komisija na prošnjo države članice ali na lastno pobudo odloči o potrebnih ukrepih.

Če Komisija prejme prošnjo države članice, o njej odloči v treh delovnih dneh od prejema.

O teh ukrepih se uradno obvesti države članice in se začnejo nemudoma uporabljati.

3. Ukrepe, ki jih sprejme Komisija v skladu z odstavkom 2, lahko katera koli država članica predloži Svetu v roku treh delovnih dni od dne, ko je bila o njih uradno obveščena. Svet se sestane takoj. V roku enega meseca po dnevu, ko so mu bili predloženi, lahko Svet te ukrepe s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi.

4. Vendar se ukrepi, ki se uporabljajo za članice STO in so sprejeti v skladu s tem členom, uporabljajo na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 3285/94 z dne 22. decembra 1994 o skupnih pravilih za uvoz (10).

POGLAVJE 2

Določbe, ki se uporabljajo za uvoz

Člen 26

Uvozne dajatve

1. Razen če v tej uredbi ni določeno drugače, se za proizvode iz člena 1(1) uporabljajo stopnje uvoznih dajatev v Skupni carinski tarifi.

2. Ne glede na odstavek 1 lahko Komisija, da bi zagotovila ustrezno dobavo na trg Skupnosti z uvozom iz tretjih držav, v celoti ali deloma opusti uporabo uvoznih dajatev za določene količine naslednjih proizvodov:

—	surovi sladkor za prečiščevanje, ki spada pod oznaki KN 1701 11 10 in 1701 12 10,

—	melase, ki spadajo pod oznako KN 1703.

3. Da bi zagotovili zaloge, potrebne za proizvodnjo proizvodov iz člena 13(2), lahko Komisija za nekatere količine v celoti ali delno opusti uporabo uvoznih dajatev za sladkor, ki spada pod oznako KN 1701, in izoglukozo, ki spada pod oznake KN 1702 30 10, 1702 40 10, 1702 60 10 in 1702 90 30.

Člen 27

Upravljanje uvoza

1. Da bi preprečili ali ukrepali proti škodljivim učinkom na trgu Skupnosti, ki bi lahko nastali zaradi uvoza nekaterih proizvodov iz člena 1(1), se za uvoz enega ali več takšnih proizvodov po predpisani carinski stopnji iz Skupne carinske tarife uvede dodatno uvozno dajatev, če so izpolnjeni pogoji, ki so določeni v skladu s členom 40(1)(e), razen če ni verjetno, da bi uvoz povzročil motnje na trgu Skupnosti, ali če bi bili učinki nesorazmerni s ciljem.

2. Za uvoz, ki poteka po nižji ceni kot jo Skupnost prijavi Svetovni trgovinski organizaciji („sprožitvena cena“), se lahko zaračuna dodatna uvozna dajatev.

Uvozne cene, ki jih je treba upoštevati pri naložitvi dodatne uvozne dajatve, se določijo na podlagi uvoznih cen CIF za obravnavane pošiljke.

Uvozne cene CIF se v ta namen preverijo glede na reprezentativne cene za proizvod na svetovnem trgu ali uvoznem trgu Skupnosti za ta proizvod.

3. Če obseg uvoza v katerem koli letu, ko se pojavijo ali je verjetno, da se bodo pojavili škodljivi učinki iz odstavka 1, presega raven, ki izhaja iz možnosti za dostop na trg, ki so opredeljene kot odstotek ustrezne domače porabe v treh predhodnih letih („sprožitvena količina“), se lahko prav tako uvede dodatna uvozna dajatev.

Člen 28

Tarifne kvote

1. Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz člena 1(1), ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz katerega koli drugega akta Sveta, odpre in upravlja Komisija v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 39(2) te uredbe.

2. Tarifne kvote se upravljajo tako, da se prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:

(a)	metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu vlaganja prošenj (po načelu „kdor prvi pride, prvi melje“);

(b)	metoda porazdelitve v sorazmerju z zahtevano količino ob vložitvi prošenj (uporaba „metode hkratnega preverjanja“);

(c)	metoda, ki temelji na upoštevanju tradicionalnih vzorcev trgovanja (uporaba „metode tradicionalni/novi uvozniki“).

3. Sprejeta metoda upravljanja, če je to primerno, upošteva potrebe po dobavi na trgu Skupnosti in potrebo po ohranjanju ravnovesja navedenega trga.

Člen 29

Tradicionalna potreba po dobavi za prečiščevanje

1. Ne glede na člen 19(1) je tradicionalna potreba po dobavi sladkorja za prečiščevanje v Skupnosti določena na 1 796 351 ton na tržno leto, izraženo v belem sladkorju.

Za vsako od tržnih let 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 se tradicionalna potreba po dobavi razdeli na naslednji način:

—	296 627 ton za Francijo,

—	291 633 ton za Portugalsko,

—	19 585 ton za Slovenijo,

—	59 925 ton za Finsko,

—	1 128 581 ton za Združeno kraljestvo.

2. Tradicionalna potreba po dobavi iz prvega pododstavka odstavka 1 se poveča:

(a)	za 50 000 ton v tržnem letu 2007/2008 in za 100 000 ton od tržnega leta 2008/2009 naprej. Te količine so Italiji na voljo le v tržnih letih 2007/2008 in 2008/2009;

(b)	za 30 000 ton za tržno leto 2006/2007 ter za dodatnih 35 000 ton od tržnega leta, v katerem je bila kvota za sladkor znižana za vsaj 50 %.

Količine iz točke (b) prvega pododstavka se nanašajo na surov trsni sladkor in so namenjene za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 za edini predelovalni obrat sladkorne pese v letu 2005 na Portugalskem. Ta predelovalni obrat ima status stalne rafinerije.

3. Uvozna dovoljenja za sladkor za prečiščevanje se izda le stalnim rafinerijam pod pogojem, da zadevne količine ne presegajo količin, ki se lahko uvozijo v okviru tradicionalne potrebe po dobavi iz odstavkov 1 in 2. Zadevna dovoljenja je mogoče prenašati le med stalnimi rafinerijami, njihova veljavnost pa poteče ob koncu tržnega leta, za katero so bila izdana.

Ta odstavek se uporablja za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 ter za prve tri mesece vsakega od naslednjih tržnih let.

4. Uporaba uvoznih dovoljenj za trsni sladkor za prečiščevanje, ki spada pod oznako KN 1701 11 10, s poreklom iz držav, navedenih v Prilogi VI, se začasno ustavi za dopolnilno količino, ki je potrebna, da se omogoči ustrezna dobava stalnim rafinerijam v tržnih letih 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009.

Dopolnilna količina se določi v skladu s postopkom iz člena 39(2) na podlagi ravnovesja med tradicionalno potrebo po dobavi iz odstavka 1 in predvideno dobavo sladkorja za prečiščevanje za zadevno tržno leto. To ravnovesje se lahko prilagodi v skladu s postopkom iz člena 39(2) med tržnim letom in lahko temelji na historičnih pavšalnih ocenah surovega sladkorja, namenjenega za porabo.

Člen 30

Zajamčena cena

1. Zajamčene cene, določene za AKP/indijski sladkor, se uporabljajo za uvoz surovega in belega sladkorja standardne kakovosti iz:

(a)	najmanj razvitih držav v okviru režima iz členov 12 in 13 Uredbe (ES) št. 980/2005;

(b)	držav, navedenih v Prilogi VI k tej uredbi, za dopolnilno količino iz člena 29(4).

2. Prošnjam za uvozna dovoljenja za sladkor, za katerega velja zajamčena cena, se priloži izvozno dovoljenje, ki so ga izdali organi države izvoznice in potrjuje skladnost sladkorja s predpisi, določenimi v zadevnih sporazumih.

Člen 31

Obveznosti iz Protokola o sladkorju

V skladu s postopkom iz člena 39(2) se lahko sprejmejo ukrepi, s katerimi se zagotovi uvoz AKP/indijskega sladkorja v Skupnost pod pogoji, določenimi v Protokolu 3 k Prilogi V k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES in Sporazumu o trsnem sladkorju, sklenjenem med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo. Navedeni ukrepi lahko, če je to potrebno, odstopajo od člena 29 te uredbe.

POGLAVJE 3

Določbe, ki veljajo za izvoz

Člen 32

Področje uporabe izvoznih nadomestil

1. V obsegu, ki je potreben, da se proizvodi, navedeni v členu 1(1)(b) in (c), lahko izvozijo brez nadaljnje predelave ali v obliki predelanih proizvodov, navedenih v Prilogi VII, na osnovi kotacij ali cen za sladkor na svetovnem trgu in v okviru omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se razlika med navedenimi kotacijami ali cenami in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznimi nadomestili.

2. Predvidi se lahko izvozna nadomestila za proizvode, ki so navedeni v členu 1(1)(d) in (g) in se izvozijo brez nadaljnje predelave ali v obliki predelanih proizvodov, navedenih v Prilogi VII.

V tem primeru se določi višina nadomestila za tono suhe snovi, zlasti ob upoštevanju:

(a)	nadomestila za izvoz proizvodov, ki spadajo pod oznako KN 1702 30 91,

(b)	nadomestila za izvoz proizvodov, navedenih v členu 1(1)(c),

(c)	gospodarskih vidikov načrtovanega izvoza.

3. Izvozno nadomestilo za surovi sladkor standardne kakovosti, kot je opredeljen v Prilogi I, ne sme presegati 92 % izvoznega nadomestila, dodeljenega za beli sladkor. Vendar pa se ta omejitev ne uporablja za izvozna nadomestila, ki se jih določi za sladkor kandis.

4. Izvozna nadomestila za proizvode, ki se jih izvaža v obliki predelanih proizvodov, navedenih v Prilogi VII, ne smejo biti višja od tistih, ki se uporabljajo za enake proizvode, izvožene brez nadaljnje predelave.

Člen 33

Določitev izvoznega nadomestila

1. Količine, ki se jih lahko izvaža z izvoznim nadomestilom, se dodeli na podlagi metode, ki:

(a)	najbolj ustreza naravi proizvoda in stanju na zadevnem trgu in ki omogoča najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih sredstev, upoštevajoč učinkovitost in strukturo izvoza Skupnosti, brez ustvarjanja razlik med zadevnimi izvajalci ter zlasti med velikimi in majhnimi izvajalci;

(b)	povzroča najmanj administrativnih ovir glede na zahteve upravnih postopkov.

2. Izvozna nadomestila so enaka v vsej Skupnosti. Lahko se razlikujejo glede na namembni kraj, če je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev na nekaterih trgih.

Izvozna nadomestila se določi v skladu s postopkom iz člena 39(2).

Nadomestila se lahko določijo:

(a)	v rednih časovnih razmikih;

(b)	z razpisom za proizvode, za katere je bil ta postopek določen v preteklosti.

Izvozna nadomestila, določena v rednih časovnih razmikih, lahko Komisija, če je to potrebno, spremeni tudi med razmikom na prošnjo države članice ali na lastno pobudo.

3. Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 32(1) in (2), ki se izvažajo brez nadaljnje predelave, se dodelijo samo na prošnjo in ob predložitvi izvoznega dovoljenja.

Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 32(1) in (2), ki se izvažajo brez nadaljnje predelave, so tista, ki se uporabljajo na dan vložitve prošnje za dovoljenje in, v primeru diferenciranih nadomestil, tista, ki se isti dan uporabljajo:

(a)	za namembni kraj, ki je naveden na dovoljenju, ali

(b)	kjer je primerno, za dejanski namembni kraj, če se ta razlikuje od namembnega kraja, navedenega na dovoljenju, pri čemer uporabljeni znesek ne presega zneska, ki se uporablja za namembni kraj, ki je naveden na dovoljenju.

4. Področje uporabe odstavka 3 se lahko razširi na uporabo za zadevne proizvode, ki se izvažajo v obliki predelanih proizvodov, navedenih v Prilogi VII, v skladu s postopkom iz člena 16(2) Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (11). V skladu z navedenim postopkom se sprejmejo podrobna izvedbena pravila.

Člen 34

Izvozne omejitve

Upoštevanje obveznosti glede količin, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se zagotovi na podlagi izvoznih dovoljenj, izdanih za referenčna obdobja, ki se uporabljajo za zadevne proizvode.

Člen 35

Količinske izvozne omejitve

1. Če kotacije ali cene na svetovnem trgu za enega ali več proizvodov, ki so navedeni v členu 1(1), dosežejo raven, ki moti razpoložljivost dobave na trgu Skupnosti, ali grozi, da jo bo motila, in kadar obstaja verjetnost, da se bo to stanje nadaljevalo in slabšalo, se v izredno nujnih primerih lahko sprejmejo ustrezni ukrepi.

2. Ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, se uporabljajo ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe.

NASLOV IV

SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 36

Državna pomoč

1. Razen če ta uredba ne določa drugače, se za proizvodnjo in trgovino s proizvodi, navedenimi v členu 1(1), z izjemo državne pomoči, določene v odstavkih 2 in 3 tega člena, uporabljajo členi 87, 88 in 89 Pogodbe.

2. Države članice, ki svojo kvoto za sladkor zmanjšajo za več kot 50 %, lahko odobrijo začasno državno pomoč za obdobje, v katerem se plačuje prehodna pomoč pridelovalcem pese, v skladu s poglavjem 10f Uredbe Sveta (ES) št. 319/2006 z dne 20. februarja 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (12). Komisija na podlagi prošnje zadevne države članice določi skupni znesek državne pomoči, ki je razpoložljiva za ta ukrep.

Za Italijo začasna pomoč iz prvega pododstavka ne presega skupno 11 eurov na tono sladkorne pese za tržno leto, ki se dodeli pridelovalcem sladkorne pese in za prevoz sladkorne pese.

3. Finska lahko pridelovalcem sladkorne pese odobri pomoč v višini 350 eurov na hektar za tržno leto.

4. Zadevne države članice v 30 dneh pred koncem vsakega tržnega leta obvestijo Komisijo o znesku državne pomoči, ki se je dejansko dodelil v tistem tržnem letu.

Člen 37

Klavzula o motnjah

V primeru, da je bila na trgu Skupnosti zabeležena občutna rast ali padec cen in:

—	da so bili sprejeti vsi ukrepi iz ostalih členov te uredbe,

—	da bo to stanje verjetno še naprej motilo ali ogrožalo trg,

se lahko sprejmejo nadaljnji potrebni ukrepi.

Člen 38

Obveščanje

Države članice in Komisija druga drugi zagotovijo vse informacije, potrebne za uporabo te uredbe in za ravnanje v skladu z mednarodnimi obveznostmi glede proizvodov iz člena 1(1).

Člen 39

Upravljalni odbor za sladkor

1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za sladkor (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 40

Izvedbena pravila

1. Podrobna pravila za izvajanje te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2). Ta pravila vključujejo zlasti:

(a)	podrobna pravila za uporabo členov 3 do 6, zlasti tista o rasti in znižanju cen, ki se uporabljajo za odmike od standarda referenčne cene iz člena 3(3) in minimalne cene iz člena 5(3);

(b)	podrobna pravila za uporabo členov 7 do 10;

(c)	podrobna pravila za uporabo členov 12, 13, 14 in 15 in zlasti pogoje za dodelitev proizvodnih nadomestil, zneskov teh nadomestil in upravičenih količin;

(d)	podrobna pravila glede določanja in sporočanja količin iz členov 8, 15 in 16;

(e)

podrobna pravila za uporabo členov 26, 27 in 28. Ta pravila lahko vključujejo zlasti:

(i)	vsako opustitev iz člena 26(2) in (3), ki bi bila lahko določena z razpisnim postopkom;

(ii)	specifikacijo proizvodov, za katere se lahko uporabijo dodatne uvozne dajatve v skladu s členom 27;

(iii)

letne tarifne kvote iz člena 28(1), ki se po potrebi primerno razporedijo med letom, in določitev upravne metode, ki se uporabi in ki, če je to primerno, vključuje:

—	zagotovila o naravi, poreklu in izvoru proizvoda;

—	priznavanje dokumenta, ki se uporablja za potrditev zagotovil iz prve alinee;

—	pogoje, pod katerimi se izdajo uvozna dovoljenja in obdobje njihove veljavnosti;

(f)	podrobna pravila za uporabo členov 36 in 38;

(g)

podrobna pravila za uporabo določb iz Poglavja 3 Naslova III. Ta pravila lahko vključujejo zlasti:

(i)	podrobna pravila za prerazporeditev izvoznih količin, ki niso bile dodeljene ali uporabljene;

(ii)	ustrezne ukrepe iz člena 35.

2. Nadalje se lahko v skladu s postopkom iz člena 39(2) sprejme naslednje:

(a)	merila, ki jih uporabijo podjetja za proizvodnjo sladkorja pri dodelitvi količin sladkorne pese, ki jih bodo zajemale pokrite predsetvene dobavne pogodbe iz člena 6(4), med prodajalce sladkorne pese;

(b)	spremembe Prilog I in II;

(c)	odstopanje od datumov, določenih v členu 14(2);

(d)

podrobna pravila za uporabo členov 16 do 19 in zlasti:

(i)	dodatne informacije, ki jih predložijo odobreni izvajalci;

(ii)	merila za sankcije ter za začasen in trajen odvzem odobritve;

(iii)

dodelitev pomoči in znesek pomoči za zasebno skladiščenje, kakor je določeno v členu 18(1);

(iv)	minimalne zahteve glede kakovosti in količine, rasti in znižanja cen, ki se uporabljajo, in postopki ter zahteve za prevzem s strani intervencijskih agencij za intervencijski odkup, določen v členu 18(2);

(v)	odstotek umaknjenega kvotnega sladkorja iz člena 19(1);

(vi)	pogoje za plačilo minimalne cene, če se umaknjeni sladkor proda na trgu Skupnosti v skladu s členom 19(4);

(e)	pravila za uporabo odstopanja iz člena 23(1);

(f)

podrobna pravila za uporabo členov 29 in 30, zlasti za ravnanje v skladu z mednarodnimi sporazumi:

(i)	spremembe opredelitve iz člena 2(11);

(ii)	spremembe Priloge VI;

(g)	ukrepi za uporabo člena 37.

Člen 41

Sprememba Uredbe (ES) št 247/2006

Uredba (ES) št. 247/2006 se spremeni:

v členu 16 se doda naslednji odstavek:

„3. Francija lahko odobri državno pomoč za sektor sladkorja za francoske najbolj oddaljene regije v višini do 60 milijonov EUR za tržno leto 2005/2006 ter do 90 milijonov EUR od tržnega leta 2006/2007 dalje.

Členi 87, 88 in 89 Pogodbe se ne uporabljajo za pomoč iz tega odstavka.

Francija v 30 dneh po koncu tržnega leta obvesti Komisijo o znesku pomoči, ki jo je dejansko dodelila.“

;

člen 23(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Skupnost financira ukrepe iz Naslovov II in III te uredbe do naslednjih maksimalnih letnih zneskov:

(milijoni EUR)
	Finančno leto 2007	Finančno leto 2008	Finančno leto 2009	Finančno leto 2010 in dalje
Francoski čezmorski departmaji	126,6	133,5	140,3	143,9
Azori in Madeira	77,9	78,0	78,1	78,2
Kanarski otoki	127,3	127,3	127,3	127,3“

Člen 42

Posebni ukrepi

V skladu s postopkom iz člena 39(2) se sprejmejo ukrepi, ki so potrebni in upravičeni v nujnih primerih za reševanje specifičnih praktičnih problemov.

Ti ukrepi lahko odstopajo od določb te uredbe, vendar samo v tolikšni meri in toliko časa, kot je nujno potrebno.

Člen 43

Finančne določbe

Za stroške, ki jih nosijo države članice pri izvrševanju obveznosti te uredbe, se uporabljata Uredba (ES) št. 1258/1999 in od 1. januarja 2007 Uredba (ES) št. 1290/2005 ter določbe, sprejete za njuno izvajanje.

POGLAVJE 2

Prehodne in končne določbe

Člen 44

Prehodni ukrepi

V skladu s postopkom iz člena 39(2) se lahko sprejmejo ukrepi:

(a)	za lajšanje prehoda iz tržne situacije v tržnem letu 2005/2006 v tržno situacijo v tržnem letu 2006/2007, zlasti z zmanjšanjem količine, ki se lahko proizvede v okviru kvote, ter prehoda iz pravil iz Uredbe (ES) št. 1260/2001 na pravila, vzpostavljena s to uredbo, in

(b)	za zagotovitev skladnosti Skupnosti z njenimi mednarodnimi obveznostmi glede sladkorja C iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1260/2001, pri čemer se je treba izogibati motnjam na trgu sladkorja v Skupnosti.

Člen 45

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1260/2001 se razveljavi.

Člen 46

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od tržnega leta 2006/2007. Vendar pa se členi 39, 40, 41 in 44 uporabljajo od dneva začetka veljavnosti te uredbe. Naslov II se uporablja do konca tržnega leta 2014/2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. februarja 2006.

Za Svet

Predsednik

J. PRÖLL

(1) Mnenje z dne 19. januarja 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Mnenje z dne 26. oktobra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(4) Glej stran 42 tega uradnega lista.

(5) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(6) UL L 42, 14.2.2006, str. 1.

(7) UL L 160, 26.6.1999, str. 103. Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1290/2005 (UL L 209, 11.8.2005, str. l).

(8) UL L 190, 23.7.1975, str. 36.

(9) UL L 169, 30.6.2005, str. 1.

(10) UL L 349, 31.12.1994, str. 53. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2200/2004 (UL L 374, 22.12.2004, str. 1).

(11) UL L 318, 20.12.1993, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2580/2000 (UL L 298, 25.11.2000, str. 5).

(12) Glej stran 32 tega uradnega lista.

PRILOGA I

STANDARDNI KAKOVOSTI

TOČKA I

Standardna kakovost za sladkorno peso

Sladkorna pesa standardne kakovosti:

(a)	je zdrave in neoporečne tržne kakovosti;

(b)	ima na prevzemnem mestu 16 % vsebnost sladkorja.

TOČKA II

Standardna kakovost za beli sladkor

Beli sladkor standardne kakovosti ima naslednje značilnosti:

(a)	zdravo, resnično in tržno kakovost; suh, iz homogenih kristalov v zrnih, sipek,

(b)	minimalno polarizacijo 99,7°,

(c)	maksimalno vsebnost vlage 0,06 %,

(d)	maksimalno vsebnost invertnega sladkorja: 0,04 %,

(e)

število točk, ugotovljenih v skladu z odstavkom 2, ne presega 22 točk ter ne presega naslednjih vrednosti:

15 točk za vsebnost pepela,

9 točk za tip barve, ki se izračuna z uporabo metode Instituta za kmetijsko tehnologijo iz Braunschweiga, v nadaljnjem besedilu „metoda Braunschweig“,

6 točk za obarvanje raztopine, ki se izračuna z uporabo metode Mednarodnega odbora za enotne metode analiziranja sladkorja (ICUMSA), v nadaljnjem besedilu „metoda ICUMSA“.

Ena točka ustreza:

(a)	0,0018 % vsebnosti pepela, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA pri 28° Brix,

(b)	0,5 enote tipa barve, ki se izračuna z uporabo metode Braunschweig,

(c)	7,5 enote za obarvanje raztopine, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA.

3.	Metode za določanje faktorjev iz odstavka 1 so enake tistim, ki se uporabljajo za določanje navedenih faktorjev pri intervencijskih ukrepih.

TOČKA III

Standardna kakovost za surovi sladkor

1.	Surovi sladkor standardne kakovosti je sladkor, katerega donos v belem sladkorju znaša 92 %.

Donos surovega pesnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja odšteje:

(a)	odstotek vsebnosti pepela, pomnožen s štiri,

(b)	odstotek vsebnosti invertnega sladkorja, pomnožen z dve,

(c)	število 1.

3.	Donos surovega trsnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja, pomnožene z dve, odšteje 100.

PRILOGA II

POGOJI ZA ODKUP SLADKORNE PESE

TOČKA I

V tej prilogi so „pogodbene stranke“ pomeni:

(a)	podjetja za proizvodnjo sladkorja (v nadaljnjem besedilu „proizvajalci“),

(b)	prodajalci sladkorne pese (v nadaljnjem besedilu „prodajalci“).

TOČKA II

1.	Dobavne pogodbe se sklenejo v pisni obliki za določeno količino kvotne sladkorne pese.

2.	Dobavne pogodbe določajo, ali je mogoče dobaviti dodatno količino sladkorne pese in pod katerimi pogoji.

TOČKA III

1.	V dobavnih pogodbah se navedejo odkupne cene za količine sladkorne pese iz prve alinee, in če je primerno, iz druge alinee člena 6(3). Za količine iz prve alinee člena 6(3) navedene cene ne smejo biti nižje od minimalne cene kvotne sladkorne pese iz člena 5(1).

V dobavne pogodbe določijo vsebnost sladkorja sladkorne pese. Vključujejo pretvorbeno lestvico, ki prikazuje različne vsebnosti sladkorja in faktorje za pretvorbo dobavljenih količin sladkorne pese v količine, ki ustrezajo vsebnosti sladkorja, navedeni v dobavni pogodbi.

Pretvorbena lestvica temelji na donosih, ki ustrezajo različnim vsebnostim sladkorja.

Če je prodajalec podpisal dobavno pogodbo s proizvajalcem za dobavo sladkorne pese, kakor je navedeno v prvi alinei člena 6(3), se vse dobave tega prodajalca, pretvorjene v skladu z odstavkom 2 te točke, štejejo za dobave v smislu prve alinee člena 6(3), do količine sladkorne pese, določene v dobavni pogodbi.

Proizvajalci, ki proizvajajo količino sladkorja, manjšo od njihove kvotne sladkorne pese, za katero so podpisali predsetvene dobavne pogodbe v okviru prve alinee člena 6(3), razporedijo količino sladkorne pese, ki ustreza dodatni proizvodnji do višine njihove kvote med prodajalce, s katerimi so podpisali predsetvene dobavne pogodbe v smislu prve alinee člena 6(3).

Panožni sporazumi lahko odstopajo od te določbe.

TOČKA IV

1.	Dobavne pogodbe vsebujejo določbe v zvezi s časovno razporeditvijo in običajnim trajanjem dobav sladkorne pese.

2.	Določbe iz odstavka 1 so tiste, ki so se uporabljale za predhodno tržno leto, upoštevajoč višino dejanske proizvodnje. Panožni sporazumi lahko odstopajo od te določbe.

TOČKA V

1.	V dobavnih pogodbah se določijo zbirni centri za sladkorno peso.

2.	Če so prodajalci in proizvajalci že sklenili dobavno pogodbo za predhodno tržno leto, veljajo dogovorjeni zbirni centri za dobave v navedenem tržnem letu še naprej. Panožni sporazumi lahko odstopajo od te določbe.

3.	V dobavnih pogodbah se določi, da stroške nakladanja in prevoza z zbirnih mest nosi proizvajalec, v skladu s posebnimi sporazumi, ki temeljijo na lokalnih pravilih ali običajih, ki so veljali pred predhodnim tržnim letom.

4.	Vendar se na Danskem, v Grčiji, Španiji, na Irskem, Portugalskem, Finskem in v Združenem kraljestvu, kjer se sladkorna pesa dobavlja franko tovarna, v dobavni pogodbi določi, da proizvajalci prispevajo k stroškom nakladanja in prevoza, ter navede odstotek ali znesek prispevka.

TOČKA VI

1.	V dobavnih pogodbah se določijo prevzemna mesta za sladkorno peso.

2.	Če so prodajalci in proizvajalci že sklenili dobavno pogodbo za predhodno tržno leto, veljajo dogovorjena prevzemna mesta za dobave v navedenem tržnem letu še naprej. Panožni sporazumi lahko odstopajo od te določbe.

TOČKA VII

1.	V dobavni pogodbi se določi, da se vsebnost sladkorja ugotavlja z uporabo polarimetrične metode. Vzorec sladkorne pese se vzame ob prevzemu.

2.	Panožni sporazumi lahko določajo, da se vzorci odvzamejo v kateri od drugih faz. V teh primerih se v dobavni pogodbi določi možnost popravka, da se nadomesti vsak padec vsebnosti sladkorja med prevzemom in odvzemom vzorca.

TOČKA VIII

V dobavnih pogodbah se določi, da se bruto in tara teži ter vsebnosti sladkorja določajo po enem izmed naslednjih postopkov:

(a)	skupaj proizvajalec in trgovinsko združenje pridelovalcev sladkorne pese, če tako določa panožni sporazum;

(b)	proizvajalec, pod nadzorom trgovinskega združenja pridelovalcev sladkorne pese;

(c)	proizvajalec, pod nadzorom izvedenca, ki ga je priznala zadevna država članica, pod pogojem, da stroške krije prodajalec.

TOČKA IX

Dobavne pogodbe od proizvajalcev zahtevajo, da za celotno količino dobavljene sladkorne pese opravijo eno ali več naslednjih obveznosti:

(a)	prodajalcu neodplačno vrnejo sveže rezance dobavljene tonaže sladkorne pese, franko tovarna;

(b)	prodajalcu neodplačno vrnejo del teh rezancev, stisnjenih, posušenih ali posušenih in melasiranih, franko tovarna;

(c)	prodajalcu vrnejo rezance, stisnjene ali posušene, franko tovarna; v tem primeru lahko proizvajalec zahteva, da prodajalec plača stroške stiskanja ali sušenja;

(d)	plačajo prodajalcu nadomestilo, ki upošteva možnosti prodaje zadevnih rezancev.

Če se deli celotne količine dobavljene sladkorne pese obravnavajo različno, se v dobavni pogodbi določi več kot ena obveznost iz prvega pododstavka.

2.	Panožni sporazumi lahko določijo, da se rezance dobavi v fazi, ki ni navedena v odstavku 1(a), (b) in (c).

TOČKA X

1.	V dobavnih pogodbah se določi rok za vsa predplačila in plačila nabavne cene za sladkorno peso.

2.	Rok iz odstavka 1 je rok, ki je veljal v predhodnem tržnem letu. Panožni sporazumi lahko odstopajo od te določbe.

TOČKA XI

Če so v dobavnih pogodbah določena pravila, ki pokrivajo zadeve, ki jih obravnava ta priloga, ali vsebujejo določbe, ki urejajo druge zadeve, te določbe in njihovi učinki ne smejo biti v nasprotju s to prilogo.

TOČKA XII

1.	Panožni sporazumi, kakor so opisani v členu 2(11)(b), vsebujejo arbitražne klavzule.

2.	Če panožni sporazumi na ravni Skupnosti na regionalni ali lokalni ravni določajo pravila, ki pokrivajo zadeve, ki jih ureja ta uredba, ali vsebujejo določbe, ki urejajo druge zadeve, te določbe in učinki ne smejo biti v nasprotju s to prilogo.

Sporazumi iz odstavka 2 določajo zlasti:

(a)	pravila o dodelitvi količin sladkorne pese, za katere se proizvajalci še pred setvijo odločijo, da jih bodo kupili za proizvodnjo sladkorja v okviru omejitev kvote, prodajalcem;

(b)	pravila o dodelitvi iz točke III(4);

(c)	pretvorbeno lestvico iz točke III(2);

(d)	pravila o izbiri in dobavi semen sort sladkorne pese za pridelavo;

(e)	najnižjo vsebnost sladkorja sladkorne pese za dobavo;

(f)	zahtevo za posvetovanje med proizvajalcem in predstavniki prodajalcev, preden se določi datum začetka dobave sladkorne pese;

(g)	plačilo premij prodajalcem za zgodnjo ali pozno dobavo;

(h)

podrobnosti v zvezi z:

(i)	delom rezancev iz točke IX(1)(b),

(ii)	stroški iz točke IX(1)(c),

(iii)

nadomestilom iz točke IX(1)(d);

(i)	odstranitev rezancev, ki jo opravi prodajalec;

(j)	brez poseganja v člen 5(1), pravila o načinu dodelitev razlik med referenčno ceno in dejansko prodajno ceno za sladkor med proizvajalca in prodajalce.

TOČKA XIII

Če v panožnem sporazumu ni določeno, kako naj se med prodajalce dodelijo količine sladkorne pese, namenjene za proizvodnjo sladkorja v okviru kvote, za katere proizvajalec ponudi odkup pred setvijo, lahko zadevna država članica sama določi pravila za takšno dodelitev.

Navedena pravila lahko tradicionalnim prodajalcem sladkorne pese zadrugam dodelijo tudi pravice dobave, ki se razlikujejo od tistih, ki bi jih imeli, če bi bili udeleženi v takih zadrugah.

PRILOGA III

NACIONALNE IN REGIONALNE KVOTE

(v tonah)
Države članice ali regije (1)	Sladkor (2)	Izoglukoza (3)	Inulinski sirup (4)
Belgija	819 812	71 592	215 247
Češka	454 862	—	—
Danska	420 746	—	—
Nemčija	3 416 896	35 389	—
Grčija	317 502	12 893	—
Španija	996 961	82 579	—
Francija (matična Francija)	3 288 747	19 846	24 521
Francoski čezmorski departmaji	480 245	—	—
Irska	199 260	—	—
Italija	1 557 443	20 302	—
Latvija	66 505	—	—
Litva	103 010	—	—
Madžarska	401 684	137 627	—
Nizozemska	864 560	9 099	80 950
Avstrija	387 326	—	—
Poljska	1 671 926	26 781	—
Portugalska (celinska)	69 718	9 917	—
Avtonomna regija Azori	9 953	—	—
Slovaška	207 432	42 547	—
Slovenija	52 973	—	—
Finska	146 087	11 872	—
Švedska	368 262	—	—
Združeno kraljestvo	1 138 627	27 237	—
Skupaj	17 440 537	507 680	320 718

PRILOGA IV

TOČKA I

DODATNE KVOTE ZA SLADKOR

(v tonah)
Države članice	Dodatna kvota
Belgija	62 489
Češka	20 070
Danska	31 720
Nemčija	238 560
Grčija	10 000
Španija	10 000
Francija (matična Francija)	351 695
Irska	10 000
Italija	10 000
Latvija	10 000
Litva	8 985
Madžarska	10 000
Nizozemska	66 875
Avstrija	18 486
Poljska	100 551
Portugalska (celinska)	10 000
Slovaška	10 000
Slovenija	10 000
Finska	10 000
Švedska	17 722
Združeno kraljestvo	82 847
Skupaj	1 100 000

TOČKA II

NADOMESTNE KVOTE ZA IZOGLUKOZO

(v tonah)
Države članice	Nadomestna kvota
Italija	60 000
Litva	8 000
Švedska	35 000

PRILOGA V

PODROBNA PRAVILA O PRENOSU KVOT SLADKORJA ALI IZOGLUKOZE

TOČKA I

V tej prilogi:

(a)	„združitev podjetij“ povezavo dveh ali več podjetij v eno samo podjetje;

(b)	„prenos podjetja“ prenos ali prevzem premoženja enega podjetja, kateremu so bile dodeljene kvote, na eno ali več podjetij;

(c)	„prenos tovarne“ prenos lastništva tehnične enote, vključno z vso opremo, ki je potrebna za izdelavo zadevnega proizvoda, na eno ali več podjetij, česar posledica je delni ali popolni prevzem proizvodnje podjetja, ki prenaša lastništvo;

(d)

„zakup tovarne“ zakupno pogodbo tehnične enote, vključno z vso opremo, ki je potrebna za proizvodnjo sladkorja, sklenjeno za najmanj tri zaporedna tržna leta, pri čemer stranke soglašajo, da ne bo prekinjena pred koncem tretjega tržnega leta, s podjetjem, ki ima sedež v isti državi članici kakor zadevna tovarna, če se podjetje, ki je zakupilo zadevno tovarno, po uveljavitvi zakupa lahko šteje kot podjetje, ki proizvaja izključno sladkor glede na svojo celotno proizvodnjo.

TOČKA II

Brez poseganja v odstavek 2 se pri združitvi ali prenosu podjetij za proizvodnjo sladkorja ali prenosu tovarn za proizvodnjo sladkorja kvote prilagodijo na naslednje načine:

(a)	pri združitvi podjetij za proizvodnjo sladkorja države članice dodelijo podjetju, nastalemu kot rezultat združitve, kvoto, ki je enaka vsoti kvot, ki so bile dodeljene zadevnim podjetjem za proizvodnjo sladkorja pred združitvijo;

(b)	pri prenosu podjetja za proizvodnjo sladkorja države članice dodelijo kvoto prenesenega podjetja prevzemnemu podjetju za proizvodnjo sladkorja; če gre za več prevzemnih podjetij, se kvota dodeli sorazmerno z obsegom proizvodnje sladkorja, ki jo je prevzelo vsako podjetje;

(c)	pri prenosu tovarne za proizvodnjo sladkorja države članice znižajo kvoto podjetja, ki prenaša lastništvo tovarne, in poviša kvoto podjetja ali podjetij za proizvodnjo sladkorja, ki zadevno tovarno kupuje oziroma kupujejo, v višini odštete količine, sorazmerno z obsegom prevzete proizvodnje.

Če več pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa, na katere neposredno vpliva eden izmed postopkov iz odstavka 1, izrecno izrazijo pripravljenost za dobavo sladkorne pese ali sladkornega trsa podjetju za proizvodnjo sladkorja, ki ni udeleženo pri teh postopkih, lahko država članica dodeli kvoto na osnovi obsega proizvodnje, ki ga prevzame podjetje, kateremu nameravajo pridelovalci dobavljati sladkorno peso ali sladkorni trs.

Pri zapiranju, v okoliščinah, ki ne ustrezajo okoliščinam iz odstavka 1:

(a)	podjetja za proizvodnjo sladkorja,

(b)	ene ali več tovarn podjetja za proizvodnjo sladkorja,

lahko država članica dodeli del kvot, povezanih z zapiranjem, enemu ali več podjetjem za proizvodnjo sladkorja.

Tudi v primeru iz točke (b) predhodnega pododstavka, če nekateri od zadevnih pridelovalcev izrecno izrazijo svojo pripravljenost za dobavo sladkorne pese ali sladkornega trsa določenemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, lahko država članica dodeli delež kvot, ki ustrezajo zadevni sladkorni pesi in sladkornemu trsu, podjetju, ki mu nameravajo dobavljati zadevne proizvode.

4.	Pri sklicevanju na odstopanje iz člena 6(6) lahko zadevna država članica od zadevnih pridelovalcev sladkorne pese in od podjetij za proizvodnjo sladkorja zahteva, da v svoje panožne sporazume vključijo posebne klavzule, ki omogočijo državi članici uporabo odstavkov 2 in 3 te točke.

Pri zakupu tovarne, pripadajoče podjetju za proizvodnjo sladkorja, lahko država članica zmanjša kvote podjetja, ki daje tovarno v zakup, in dodeli del, za katerega je bila zmanjšana kvota, tistemu podjetju, ki je vzelo tovarno v zakup, da bi v njej proizvajalo sladkor.

Če je zakupna pogodba prekinjena v treh tržnih letih iz točke I (d), država članica retroaktivno razveljavi prilagoditev kvot iz prvega pododstavka od dne, ko je začel veljati zakup. Če se zakupna pogodba prekine zaradi višje sile, država članica ni zavezana, da razveljavi prilagoditev.

Če podjetje za proizvodnjo sladkorja ne more več zagotoviti, da bo izpolnjevalo obveznosti do pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa skladno z zakonodajo Skupnosti, in če je to preveril pristojni organ zadevne države članice, lahko država članica za eno ali več tržnih let dodeli del zadevnih kvot enemu ali več podjetjem za proizvodnjo sladkorja, sorazmerno z obsegom proizvodnje, ki jo prevzemajo.

Če država članica odobri podjetju za proizvodnjo sladkorja cenovna in prodajna jamstva za predelavo sladkorne pese v etilni alkohol, lahko država članica v dogovoru z navedenim podjetjem in zadevnimi pridelovalci sladkorne pese za eno ali več tržnih let dodeli celo ali del kvote za proizvodnjo sladkorja enemu ali več drugim podjetjem.

TOČKA III

Pri združitvi ali prenosu podjetij za proizvodnjo izoglukoze ali prenosu tovarne za proizvodnjo izoglukoze lahko države članice dodelijo zadevne kvote za proizvodnjo izoglukoze enemu ali več drugih podjetij, ne glede na to, ali imajo proizvodno kvoto ali ne.

TOČKA IV

Ukrepi, sprejeti v skladu s točkama II in III, začnejo učinkovati le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	upoštevajo se interesi vseh zadevnih strank;

(b)	zadevna država članica meni, da bodo ukrepi najverjetneje izboljšali strukturo sektorjev za pridelavo sladkorne pese, sladkornega trsa in proizvodnjo sladkorja;

(c)	ukrepi zadevajo podjetja s sedežem na istem ozemlju, za katero je v Prilogi III določena kvota.

TOČKA V

Če pride do združitve ali prenosa med 1. oktobrom in 30. aprilom naslednjega leta, začnejo ukrepi iz točk II in III učinkovati v tekočem tržnem letu.

Če pride do združitve ali prenosa med 1. majem in 30. septembrom istega leta, začnejo ukrepi iz točk II in III učinkovati v naslednjem tržnem letu.

TOČKA VI

Če se uporabi člen 10(3), države članice dodelijo prilagojene kvote najpozneje do konca februarja, tako da se uporabijo v naslednjem tržnem letu.

TOČKA VII

Če se uporabita točki II in III, države članice obvestijo Komisijo o prilagojenih kvotah najpozneje v 15 dneh po preteku obdobij iz točke V.

PRILOGA VI

DRŽAVE IZ ČLENA 2(11)

Barbados

Belize

Slonokoščena obala

Republika Kongo

Fidži

Gvajana

Indija

Jamajka

Kenija

Madagaskar

Malavi

Mauritius

Mozambik

Saint Kitts in Nevis – Angvila

Surinam

Svazi

Tanzanija

Trinidad in Tobago

Uganda

Zambija

Zimbabve

PRILOGA VII

PREDELANI PROIZVODI

Oznaka KN

Poimenovanje

ex 0403

Pinjenec, kislo mleko in smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirano ali ne, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali ne, aromatizirano ali ne ali z dodanim sadjem, oreščki ali kakavom ali ne:

0403 10

–

Jogurt:

0403 10 51 to 0403 10 99

– –	aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav

0403 90

–

Drugo:

0403 90 71 to 0403 90 99

– –	aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav

ex 0710

–	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:

0710 40 00

–	Sladka koruza

ex 0711

–	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano:

0711 90

–	Druge vrtnine; mešanice vrtnin:

– –

Vrtnine:

0711 90 30

–	Sladka koruza

1702 50 00

Kemično čista fruktoza

ex 1704

Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebuje kakava, razen ekstrakta sladke koreninice iz podštevilke 1704 90 10

1806

Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav

ex 1901

Sladni ekstrakt: živila iz moke, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta brez dodatka kakava ali z dodatkom kakava v količini manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar. št. 0401 do 0404 brez dodatka kakavovega prahu ali z dodatkom manj kot 5 mas. % kakava, izračunano na povsem razmaščeni osnovi, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:

1901 10 00

–	Proizvodi za otroško prehrano, v pakiranjih za prodajo na drobno

1901 20 00

–	Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tar. št. 1905

1901 90

–

Drugo:

– –

Drugo:

1901 90 99

– – –

Drugo

ex 1902

Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen:

1902 20

–	Polnjene testenine (kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene):

– –

Drugo:

1902 20 91

– – –

kuhane

1902 20 99

– – –

Drugo

1902 30

–	Druge testenine

1902 40

–

Kuskus:

1902 40 90

– –

Drugo

1904

Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

ex 1905

Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki:

1905 10 00

–	Hrustljavi kruh

1905 20

–	Medenjaki in podobni izdelki

1905 31

– –	sladki keksi

1905 32

– –	vaflji in oblati

1905 40

–	Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki

1905 90

–

Drugo:

– –

Drugo:

1905 90 45

– – –

keksi

1905 90 55

– – –

ekstrudirani ali ekspandirani izdelki, aromatizirani ali soljeni

1905 90 60

– – – –

z dodanimi sladili

1905 90 90

– – – –

Drugo

ex 2001

Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:

2001 90

–

Drugo:

2001 90 30

– –	sladka koruza (Zea mays var. saccharata)

2001 90 40

– –	jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba

ex 2004

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006:

2004 10

–

Krompir:

– –

Drugo:

2004 10 91

– – –

v obliki moke, zdroba ali kosmičev

2004 90

–	Druge vrtnine in mešanice vrtnin:

2004 90 10

– –	sladka koruza (Zea mays var. saccharata)

ex 2005

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006:

2005 20

–

Krompir:

2005 20 10

– –	v obliki moke, zdroba ali kosmičev

2005 80 00

–	sladka koruza (Zea mays var. saccharata)

ex 2101

Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njhovi ekstrakti, esence in koncentrati:

–	Ekstrakti, esence in koncentrati kave ter pripravki na osnovi teh izdelkov ali na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:

– –	Pripravki na osnovi ekstraktov, esenc ali kavinega koncentrata ali na osnovi kave:

2101 12 98

– – –

Drugo

–	Ekstrakti, esence ali koncentrati pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali maté čaja:

– –	Pripravki:

2101 20 98

– – –

Drugo

–	Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:

– –	pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki:

2101 30 19

– – –

Drugo

– –	ekstrakti, esence in koncentrati pražene cikorije in drugi praženi kavni nadomestki:

2101 30 99

– – –

Drugo

2105 00

Sladoled in druge ledene sladice s kakavom ali brez kakava

ex 2106

Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu

2106 90

–

Drugo:

2106 90 10

– –	sirovi fondueji

– –

Drugo:

2106 90 92

– – – – –

ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba

2106 90 98

– – – – –

Drugo

2202

Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov, iz tar. št. 2009

2205

Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje

ex 2208

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače:

2208 20

–	Žganja, dobljena z destilacijo vina iz grozdja ali grozdnih tropin:

2208 50 91 to 2208 50 99

Brinjevec

2208 70

Likerji in krepilne pijače

2208 90 41 to 2208 90 78

–	Druga žganja in druge alkoholne pijače

2905 43 00

Manitol

2905 44

D-glucitol (sorbitol)

ex 3302

Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:

3302 10

–	Za uporabo v industriji hrane in pijač:

– –	za uporabo v industriji pijač:

– – –

preparati, ki vsebujejo arome, značilne za določeno vrsto pijače:

– – – – –

Drugo (z volumsko vsebnostjo alkohola, ki ne presega 0,5 %):

3302 10 29

Drugo

ex Poglavje 38

Razni kemijski proizvodi:

3824 60

Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 2905 44

28.2.2006

Uradni list Evropske unije

L 58/32

UREDBA SVETA (ES) št. 319/2006

z dne 20. februarja 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (3) predvideva pomembno reformo skupne ureditve trga za sladkor. Ukrepi, uvedeni z navedeno uredbo, vključujejo znatno znižanje institucionalne zaščitne cene za sladkor Skupnosti v korakih.

(2)	Zaradi zmanjšane podpore trga v sektorju sladkorja bi bilo treba povečati dohodkovno podporo za kmete. Splošna raven plačila bi se morala razvijati vzporedno s postopnim zmanjševanjem podpore trga.

(3)

Proizvodna nevezanost neposredne podpore proizvajalcu in uvedba sheme enotnega plačila sta bistvena elementa v postopku preoblikovanja skupne kmetijske politike, ki se usmerja od politike cen in podpore proizvodnje k politiki dohodkovne podpore kmetov. Uredba (ES) št. 1782/2003 (4) je uvedla navedene elemente za vrsto kmetijskih proizvodov.

(4)	Za uresničitev ciljev reforme skupne kmetijske politike bi morala biti podpora za sladkorno peso, sladkorni trs ter cikorijo, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa, nevezana in vključena v shemo enotnega plačila.

(5)	Posledično bi bilo treba prilagoditi pravila za sheme neposrednih podpor, ki so določena v Uredbi (ES) št. 1782/2003.

(6)

Da bi ublažili učinke procesa prestrukturiranja v državah članicah, ki so odobrile pomoč za prestrukturiranje iz Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006. o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti (5) za vsaj 50 % kvote iz Uredbe (ES) št. 318./2006, bi bilo treba proizvajalcem sladkorne pese in sladkornega trsa odobriti pomoč za največ pet zaporednih let.

(7)	Raven dohodkovne podpore posameznemu kmetu bi bilo treba izračunati na osnovi podpore, ki jo je kmet dobil v okviru skupne ureditve trga v sektorju sladkorja za obdobje enega ali več tržnih let, ki ga/jih določijo države članice.

(8)

Da bi bilo zagotovljeno ustrezno izvajanje sheme podpore in zaradi proračunskega nadzora, je treba ohraniti celotno dohodkovno podporo v okvirih nacionalnih virov, ki se izračunajo na osnovi zgodovinskega referenčnega leta, ter v obdobju prvih štirih let upoštevati dodatne zneske, ki izhajajo iz izpeljanih cen.

(9)

Pridelovalci sladkorne pese in cikorije v novih državah članicah so v okviru Uredbe (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (6) od pristopa naprej uživali cenovno podporo. Zato plačilo za sladkor in sestavne dele sladkorja in cikorije v shemi enotnega plačila ne bi smelo biti predmet uporabe razporeda povečanj iz člena 143a Uredbe (ES) št. 1782/2003. Iz istega razloga bi morale države članice, ki uporabljajo shemo enotnih plačil na površino, imeti možnost odobritve podpore na podlagi sladkorne reforme v obliki ločenega neposrednega plačila izven te sheme.

(10)	Da bi zagotovili pravilno uporabo sheme enotnih plačil v novih državah članicah, bi bilo treba predvideti ukrepe glede specifičnih težav, ki nastajajo zaradi prehoda iz sheme enotnih plačil na površino na shemo enotnih plačil.

(11)

Državam članicam, ki so se odločile ali se bodo odločile za uporabo sheme enotnega plačila šele od 1. januarja 2007, bi bilo treba omogočiti dodeljevanje dohodkovne podpore pridelovalcem sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije za proizvodnjo sladkorja in inulinskega sirupa v letu 2006 v obliki plačila, ki bi temeljilo na številu hektarjev dobavljene sladkorne pese, sladkornega trsa ali cikorije. Za izračun sestavnih delov sladkorne pese in cikorije v shemi enotnega plačila bi morale imeti države članice možnost določitve tržnih let, ki naj se upoštevati na reprezentativni podlagi.

(12)	Za rešitev morebitnih problemov zaradi prehoda iz trenutnega sistema v shemo enotnega plačila, bi bilo treba s spremembo člena 155 Uredbe (ES) št. 1782/2003 Komisijo pooblastiti za sprejemanje ustreznih prehodnih pravil.

(13)	Za zagotovitev določenih novo uvedenih plačil kot neposrednih plačil bi bilo treba spremeniti Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1782/2003.

(14)	Da bi se upošteval znesek dohodkovne podpore, ki je predviden za plačilo za sladkor, bi bilo treba ustrezno prilagoditi nacionalne zgornje meje iz Prilog II, VIII in VIIIa k Uredbi (ES) št. 1782/2003.

(15)	Pri izvajanju pomoči za energetske rastline so bile ugotovljene težave. Člen 90 Uredbe (ES) št. 1782/2003 bi bilo zato treba spremeniti.

(16)	Uredbo (ES) št. 1782/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1782/2003 se spremeni:

točka (a) člena 33(1) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

jim je bilo odobreno plačilo v referenčnem obdobju, navedenem v členu 38, v okviru vsaj ene izmed shem podpore, navedene v Prilogi VI, ali v primeru oljčnega olja v tržnih letih iz drugega pododstavka člena 37(1) ali v primeru sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije, če so dobili tržno podporo v reprezentativnem obdobju iz točke K Priloge VII.“

;

2)	v členu 37(1) se doda naslednji pododstavek: „Za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa, se referenčni znesek izračuna in prilagodi v skladu s točko K Priloge VII.“ ;

člen 40(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Če je bila med celotnim referenčnim obdobjem proizvodnja prizadeta zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, država članica izračuna referenčni znesek na podlagi obdobja od leta 1997 do leta 1999 ali v primeru sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije na podlagi najbližjega tržnega leta pred reprezentativnim obdobjem, izbranim v skladu s točko K Priloge VII. Smiselno se uporablja odstavek 1.“

;

člen 41 se spremeni:

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„V zvezi s cikorijo in ob upoštevanju najnovejših podatkov, ki jih do 31 marca 2006 dajo na voljo države članice, Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) lahko prenese nacionalne količine iz točke K(2) Priloge VII in ustrezno prilagodi nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII, ne da bi s tem spremenila skupne količine oziroma skupne zgornje meje.“

;

za odstavkom 1 se vstavi naslednji odstavek:

„1a. Kjer so bile nekatere količine kvote za sladkor ali kvote za inulinski sirup proizvedene v državi članici iz sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije, pridelanih v drugi državi članici v katerem koli od tržnih let 2000/2001, 2001/2002, 2002/2003, 2003/2004, 2004/2005 ali 2005/2006, se zgornje meje iz točke K Priloge VII in nacionalne zgornje meje iz Prilog VIII in VIIIa zadevnih držav članic prilagodijo s prenosom količin, ki ustrezajo zadevnim količinam, z nacionalnih zgornjih mej držav članic, kjer sta bila zadeven sladkor ali inulinski sirup proizvedena, na nacionalne zgornje meje države članice, kjer so bile pridelane zadevne količine sladkorne pese, sladkornega trsa ali cikorije.

Zadevne države članice najpozneje do 31. marca 2006 Komisiji sporočijo zadevne količine.

O prenosu odloči Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).“

;

točka (a) člena 43(2) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

v primeru krompirjevega škroba, posušene krme in pomoči za semena, oljčne nasade in tobak s seznama iz Priloge VII število hektarjev, za proizvodnjo na katerih je bila odobrena pomoč med referenčnim obdobjem, kakor je izračunano v točkah B, D, F, H in I Priloge VII, ter v primeru sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije število hektarjev, kakor je izračunano v skladu s točko 4 točke K Priloge VII;“

;

6)	v členu 63(3) se doda naslednji pododstavek: „Vendar pa se glede na vključitev plačil za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo v shemo enotnega plačila lahko države članice najpozneje do 30. aprila 2006 odločijo za uporabo odstopanja, predvidenega v prvem pododstavku.“ ;

v členu 71a se doda naslednji odstavek:

„3. Vsaka nova država članica, ki je uporabljala shemo enotnega plačila na površino, lahko določi, da poleg pogojev za upravičenost iz člena 44(2) ‚upravičen hektar’ pomeni vsako kmetijsko površino gospodarstva, ki je bila na dan 30. junija 2003 vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je bila na ta dan v obdelavi ali ne.

Vsaka nova država članica, ki je uporabljala shemo enotnega plačila na površino, lahko določi tudi, da je najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo, za katero se določijo pravice do plačila in za katere se dodelijo plačila, najmanjša velikost upravičene površine gospodarstva, ki je bila določena v skladu z drugim pododstavkom člena 143b(5).“

;

člen 71c se nadomesti z naslednjim:

„Člen 71c

Zgornja meja

Nacionalne zgornje meje novih držav članic so navedene na seznamu v Prilogi VIIIa. Zgornje meje se z izjemo komponent za sušeno krmo, sladkor in cikorijo izračunajo z upoštevanjem razporeda povečanj, določenega v členu 143a, in jih zato ni treba zniževati.

Smiselno se uporablja člen 41(1a).“

;

člen 71d(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka nova država članica izvede linearno zmanjšanje odstotka svoje nacionalne zgornje meje zaradi oblikovanja nacionalne rezerve. Brez poseganja v uporabo člena 71b(3) to zmanjšanje ne sme biti večje kakor 3 %. Vendar pa lahko preseže 3 %, pod pogojem, da je potrebno večje zmanjšanje za uporabo odstavka 3 tega člena.“

;

10)	v členu 71d(6) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim odstavkom: „6. Razen v primerih prenosa z dejanskim ali predvidenim dedovanjem in uporabe odstavka 3 ter z odstopanjem od člena 46, se pravice iz nacionalne rezerve ne smejo prenesti v obdobju petih let od njihove dodelitve.“ ;

11)

v členu 71d se doda naslednji odstavek:

„7. Nove države članice lahko uporabljajo nacionalno rezervo za – glede na objektivna merila in tako, da zagotovijo enako obravnavo med kmeti ter preprečijo izkrivljanje na trgu in izkrivljanje konkurence – določanje referenčnih zneskov za kmete na območjih, ki so predmet prestrukturiranja in/ali razvojnih programov, povezanih z eno od oblik javne intervencije, z namenom da se zemlja ne bi zapuščala in/ali da bi se kmete na teh območjih odškodovalo zaradi posebnih omejitev.“

;

12)	v členu 71e(2) se doda naslednji pododstavek: „Vendar pa se lahko nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, obravnavajo kot ena regija.“ ;

13)

v poglavju VI naslova III se doda naslednji člen:

„Člen 71m

Kmetje brez upravičenih hektarjev

Z odstopanjem od členov 36 in 44(2) država članica kmetu, ki so mu bila dodeljena plačila iz člena 47 ali ki je opravljal dejavnosti v sektorju iz člena 47 in je deležen pravic do plačil v skladu s členom 71d, za katera v prvem letu izvajanja sheme enotnih plačil nima upravičenih hektarjev v smislu člena 44(2), dovoli odstopanje od obveznosti, da zagotovi število upravičenih hektarjev, enako številu pravic do plačil, pod pogojem, da ohrani najmanj 50 % kmetijske dejavnosti, izražene v glavah velike živine (GVŽ), ki jo je opravljal pred prehodom na shemo enotnih plačil.

V primeru prenosa pravic do plačil ima prevzemnik pravico do tega odstopanja le, če se prenesejo vse pravice do plačila, za katero velja odstopanje.“

;

14)	prvi odstavek člena 90 se nadomesti z naslednjim: „Pomoč se dodeli le v zvezi s površinami, katerih proizvodnja je zajeta v pogodbi med kmetom in predelovalno industrijo ali v pogodbi med kmetom in zbiralcem, razen v primeru predelave, ki jo izvaja kmet sam na svojem gospodarstvu.“ ;

15)

v naslov IV se vstavijo naslednja poglavja:

„POGLAVJE 10e

PLAČILO ZA SLADKOR

Člen 110p

Prehodno plačilo za sladkor

1. Če se uporablja člen 71, so lahko kmeti upravičeni do prehodnega plačila za sladkor za leto 2006. Prehodno plačilo za sladkor se odobri v mejah zneskov, določenih v točki K Priloge VII.

2. Brez poseganja v člen 71(2) države članice določijo znesek prehodnega plačila za sladkor na kmeta na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kakršna so:

—	količine sladkorne pese, sladkornega trsa ali cikorije, zajete v pogodbah o dobavi, sklenjenih v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 1260/2001,

—	količine sladkorja ali inulinskega sirupa, proizvedenega v skladu z Uredbo (ES) št. 1260/2001,

—	povprečno število hektarjev, posejanih s sladkorno peso, sladkornim trsom ali cikorijo, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa in so zajeti v pogodbah o dobavi, sklenjenih v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001,

ter ob upoštevanju reprezentativnega obdobja enega ali več tržnih let 2004/2005, 2005/2006 in 2006/2007, ki je lahko različno za vsak proizvod in ki ga določijo države članice pred 30. aprilom 2006.

Vendar se pri kmetih, ki jih je prizadela opustitev kvote v tržnem letu 2006/2007, kot je določeno v členu 3 Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti (7), če reprezentativno obdobje vključuje tržno leto 2006/2007, to tržno leto nadomesti s tržnim letom 2005/2006.

Če je izbrano tržno leto 2006/2007, se sklicevanja na člen 19 Uredbe (ES) št. 1260/2001 iz prvega pododstavka nadomestijo s sklicevanji na člen 6 Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (8).

3. Člena 143a in 143c se ne uporabljata za prehodno plačilo za sladkor.

POGLAVJE 10f

POMOČ SKUPNOSTI ZA PROIZVAJALCE SLADKORNE PESE IN SLADKORNEGA TRSA

Člen 110q

Področje uporabe

1. V državah članicah, ki so odobrile pomoč za prestrukturiranje iz člena 3 Uredbe (ES) št. 320/2006 za vsaj 50 % kvote za sladkor, določene v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006, se pomoč Skupnosti dodeli proizvajalcem sladkorne pese in sladkornega trsa.

2. Pomoč se odobri za največ pet zaporednih let od tržnega leta, v katerem je bil dosežen prag 50 % iz odstavka 1, vendar ne za dlje kot za tržno leto 2013/2014.

Člen 110r

Pogoji za upravičenost

Pomoč se odobri ob upoštevanju količine kvotnega sladkorja, ki je pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobavljen po pogodbah, sklenjenih v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 318/2006.

Člen 110s

Znesek pomoči

Pomoč je izražena v tonah belega sladkorja standardne kakovosti. Znesek pomoči je enak polovici zneska, ki se dobi tako, da se znesek zgornje meje iz točke 2 točke K Priloge VII za zadevno državo članico za ustrezno leto deli s celotno kvoto za sladkor in inulinski sirup, določeno v Prilogi III Uredbe (ES) št. 318./2006.

16)

v členu 143b(3) se zadnja alinea nadomesti z naslednjim:

„—	prilagojeno z uporabo ustreznega odstotka, določenega v členu 143a za postopno uvedbo neposrednih plačil, razen za zneske, ki so na razpolago v skladu s točko 2 točke K Priloge VII ali v skladu z razliko med temi zneski ter zneski, ki se dejansko uporabljajo, kakor je navedeno v členu 143ba(4).“

;

17)

za členom 143b se vstavi naslednji člen:

„Člen 143ba

Ločeno plačilo za sladkor

1. Z odstopanjem od člena 143b se lahko nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 30. aprila 2006 odločijo, da za leta 2006, 2007 in 2008 odobrijo ločeno plačilo za sladkor kmetom, ki so upravičeni v skladu s shemo enotnega plačila na površino. Ločeno plačilo za sladkor se odobri na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot na primer:

—	količin sladkorne pese, sladkornega trsa ali cikorije, zajetih v pogodbah o dobavi, sklenjenih v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 1260/2001,

—	količin sladkorja ali inulinskega sirupa, proizvedenega v skladu z Uredbo (ES) št. 1260/2001,

—	povprečnega števila hektarjev, zasejanih s sladkorno peso, sladkornim trsom ali cikorijo, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa in so zajeti v pogodbah o dobavi, sklenjenih v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001,

Vendar se pri kmetih, ki jih je prizadela opustitev kvote v tržnem letu 2006/2007, kakor je določeno v členu 3 Uredbe 320/2006, če reprezentativno obdobje vključuje tržno leto 2006/2007, to tržno leto nadomesti s tržnim letom (ES) št. 2005/2006.

Kjer je izbrano tržno leto 2006/2007, se sklicevanja na člen 19 Uredbe (ES) št. 1260/2001 iz prvega pododstavka nadomestijo s sklicevanji na člen 6 Uredbe (ES) št. 318/2006.

2. Ločeno plačilo za sladkor se odobri v okviru zgornjih mej, določenih v točki K Priloge VII.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko vsaka zadevna nova država članica do 31. marca 2006 na podlagi objektivnih meril odloči, da bo za ločeno plačilo za sladkor uporabljala nižjo zgornjo mejo, kot je navedena v točki K Priloge VII.

4. Sredstva, ki se v skladu z odstavki 1, 2 in 3 tega člena namenijo za dodelitev ločenega plačila za sladkor, se ne vključijo v letni finančni okvir iz člena 143b(3). V primeru uporabe odstavka 3 tega člena se razlika med zgornjo mejo iz točke K Priloge VII in dejansko uporabljeno zgornjo mejo vključi v letni finančni okvir iz člena 143b(3).

5. Člena 143a in 143c se ne uporabljata za ločeno plačilo za sladkor.“

;

18)

v členu 145 se za točko (d)a) vstavi naslednja točka:

„(d)-b)

podrobna pravila v zvezi z vključitvijo podpore za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo v shemo enotnega plačila, ter v zvezi s plačili iz Poglavij 10e in 10f.“

;

19)

člen 155 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 155

Druge prehodne določbe

Nadaljnji ukrepi, potrebni za lažji prehod iz ureditev, predvidenih v uredbah iz členov 152 in 153 in v Uredbi (ES) št. 1260/2001 na ureditve, vzpostavljene s to uredbo, zlasti tistih ureditev, ki so povezane z uporabo členov 4 in 5 ter Priloge k Uredbi (ES) št. 1259/1999 in člena 6 Uredbe (ES) št. 1251/1999, ter za prehod iz določb, povezanih z načrti za izboljšanje iz Uredbe (EGS) št. 1035/72, na določbe iz členov 83 do 87 te uredbe, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2) te uredbe. Uredbe in členi iz členov 152 in 153 se še naprej uporabljajo za namene določitve referenčnih zneskov iz Priloge VII.“

;

20)	priloge se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. februarja 2006.

Za Svet

Predsednik

J. PRÖLL

(1) Mnenje z dne 19. januarja 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Mnenje z dne 26. oktobra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Glej stran 1 tega uradnega lista.

(4) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2183/2005 (UL L 347, 30.12.2005, str. 56.).

(5) Glej stran 42 tega uradnega lista.

(6) UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(7) UL L 58, 28.2.2006, str. 42.

(8) UL L 58, 28.2.2006, str. 1.“

PRILOGA

Priloge k Uredbi (ES) št. 1782/2003 se spremenijo:

v Prilogi I se za vrstico za hmelj vstavita naslednji vrstici:

„Sladkorna pesa, sladkorni trs in cikorija, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa

Naslov IV, poglavje 10e te uredbe (*****)

Naslov IVa, člen 143ba te uredbe

Nevezana plačila

Sladkorna pesa in sladkorni trs, ki se uporabljata za proizvodnjo sladkorja

Naslov IV, poglavje 10f te uredbe

Pomoč za proizvodnjo“

Priloga II se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA II

Nacionalne zgornje meje iz člena 12(2)

(v milijonih EUR)
Država članica	2005	2006	2007	2008	2009	2010	2011	2012
Belgija	4,7	6,4	8,0	8,0	8,1	8,1	8,1	8,1
Danska	7,7	10,3	12,9	12,9	12,9	12,9	12,9	12,9
Nemčija	40,4	54,6	68,3	68,3	68,3	68,3	68,3	68,3
Grčija	45,4	61,1	76,4	76,5	76,6	76,6	76,6	76,6
Španija	56,9	77,3	97,0	97,2	97,3	97,3	97,3	97,3
Francija	51,4	68,7	85,9	86,0	86,0	86,0	86,0	86,0
Irska	15,3	20,5	25,6	25,6	25,6	25,6	25,6	25,6
Italija	62,3	84,5	106,4	106,8	106,9	106,9	106,9	106,9
Luksemburg	0,2	0,3	0,4	0,4	0,4	0,4	0,4	0,4
Nizozemska	6,8	9,5	12,0	12,0	12,0	12,0	12,0	12,0
Avstrija	12,4	17,1	21,3	21,4	21,4	21,4	21,4	21,4
Portugalska	10,8	14,6	18,2	18,2	18,2	18,2	18,2	18,2
Finska	8,0	10,9	13,7	13,8	13,8	13,8	13,8	13,8
Švedska	6,6	8,8	11,0	11,0	11,0	11,0	11,0	11,0
Združeno kraljestvo	17,7	23,6	29,5	29,5	29,5	29,5	29,5	29,5“

v Prilogi VI se doda naslednja vrstica:

„Sladkorna pesa, sladkorni trs in cikorija, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa

Uredba (ES) št. 1260/2001

Tržna podpora pridelovalcev sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa“

v Prilogi VII se doda naslednja točka:

„K.

Sladkorna pesa, sladkorni trs in cikorija

Države članice določijo znesek, ki se vključi v referenčni znesek posameznega kmeta na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot na primer:

—	količin sladkorne pese, sladkornega trsa ali cikorije, zajetih v pogodbah o dobavi, sklenjenih v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 1260/2001,

—	količin sladkorja ali inulinskega sirupa, proizvedenega v skladu z Uredbo (ES) št. 1260/2001,

—	povprečnega števila hektarjev, zasejanih s sladkorno peso, sladkornim trsom ali cikorijo, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa in so zajeti v pogodbah o dobavi, sklenjenih v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001,

ob upoštevanju reprezentativnega obdobja, ki je lahko različno za vsak proizvod, enega ali več tržnih let od tržnega leta 2000/2001 oziroma 2004/2005 v primeru novih držav članic, do tržnega leta 2006/2007, ki ga določijo države članice pred 30. aprilom 2006.

Če pa reprezentativno obdobje vsebuje tržno leto 2006/2007, se to tržno leto nadomesti s tržnim letom 2005/2006 za kmete, ki jih je prizadela opustitev kvote v tržnem letu 2006/2007, kakor je določena v členu 3 Uredbe 320/2006.

Kar zadeva tržni leti 2000/2001 in 2006/2007, se sklicevanja na člen 19 Uredbe (ES) št. 1260/2001 nadomestijo s sklicevanji na člen 37 Uredbe (ES) št. 2038/1999 (1) in člen 6 Uredbe (ES) št. 318/2006.

Kjer vsota zneskov, določenih v skladu s točko 1, v državi članici preseže zgornjo mejo, izraženo v tisočih eurov, kakor je določena v spodnji Tabeli 1, se znesek na kmeta sorazmerno zmanjša.

Tabela 1

Zgornje meje za zneske, ki se vključijo v referenčni znesek kmetov

(v tisočih EUR)
Država članica	2006	2007	2008	2009 in pozneje
Belgija	48 594	62 454	76 315	83 729
Češka	27 851	34 319	40 786	44 245
Danska	19 314	25 296	31 278	34 478
Nemčija	154 799	203 380	251 960	277 946
Grčija	17 941	22 455	26 969	29 384
Španija	60 272	74 447	88 621	96 203
Francija	151 163	198 075	244 987	270 081
Madžarska	25 435	31 146	36 857	39 912
Irska	11 259	14 092	16 925	18 441
Italija	79 862	102 006	124 149	135 994
Latvija	4 219	5 164	6 110	6 616
Litva	6 547	8 012	9 476	10 260
Nizozemska	42 032	54 648	67 265	74 013
Avstrija	18 931	24 438	29 945	32 891
Poljska	99 135	122 906	146 677	159 392
Portugalska	3 940	4 931	5 922	6 452
Slovaška	11 813	14 762	17 712	19 289
Slovenija	2 993	3 746	4 500	4 902
Finska	8 255	10 332	12 409	13 520
Švedska	20 809	26 045	31 281	34 082
Združeno kraljestvo	64 340	80 528	96 717	105 376

Z odstopanjem od točke 2, kjer v primerih Finske, Irske, Portugalske, Španije in Združenega kraljestva vsota zneskov, določenih v skladu s točko 1, preseže vsoto zgornjih mej, kakor so za zadevno državo članico določene v spodnjih Tabelah 1 in 2, se znesek na kmeta sorazmerno zmanjša.

Tabela 2

Dodatni letni zneski, ki se vključijo v vsoto referenčnih zneskov kmetov v obdobju štirih let od 2006 do 2009

(v tisočih EUR)
Država članica	Dodatni letni zneski
Španija	10 123
Irska	1 747
Portugalska	611
Finska	1 281
Združeno kraljestvo	9 985

Vendar pa lahko države članice iz prvega pododstavka obdržijo do 90 % zneska iz Tabele 2 v prvem pododstavku in uporabijo vsote, ki iz tega izvirajo, v skladu s členom 69. V tem primeru se ne uporablja odstopanje iz prvega pododstavka.

Vsaka država članica izračuna število hektarjev iz člena 43(2)(a) v sorazmerju z zneskom, določenim v skladu s točko 1 ter v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, oblikovanimi v ta namen, ali na podlagi števila hektarov sladkorne pese, sladkornega trsa ali cikorije, ki jih je kmet prijavil med reprezentativnim obdobjem, določenim v skladu s točko 1.

Priloga VIII se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VIII

Nacionalne zgornje meje iz člena 41

(v tisočih EUR)
Država članica	2005	2006	2007	2008	2009	2010 in pozneje
Belgija	411 053	579 167	592 507	606 368	613 782	613 782
Danska	943 369	1 015 479	1 021 296	1 027 278	1 030 478	1 030 478
Nemčija	5 148 003	5 647 000	5 695 380	5 743 960	5 769 946	5 773 946
Grčija	838 289	1 719 230	1 745 744	1 750 258	1 752 673	1 790 673
Španija	3 266 092	4 135 458	4 347 633	4 361 807	4 369 389	4 371 266
Francija	7 199 000	7 382 163	8 289 075	8 335 987	8 361 081	8 369 081
Irska	1 260 142	1 335 311	1 337 919	1 340 752	1 342 268	1 340 521
Italija	2 539 000	3 544 379	3 566 006	3 588 149	3 599 994	3 632 994
Luksemburg	33 414	36 602	37 051	37 051	37 051	37 051
Nizozemska	386 586	428 618	834 234	846 851	853 599	853 599
Avstrija	613 000	632 931	736 438	741 945	744 891	744 891
Portugalska	452 000	497 551	564 542	565 533	566 063	567 452
Finska	467 000	476 536	563 613	565 690	566 801	565 520
Švedska	637 388	670 917	755 045	760 281	763 082	763 082
Združeno kraljestvo	3 697 528	3 944 745	3 960 986	3 977 175	3 985 834	3 975 849“

Priloga VIIIa se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VIIIa

Nacionalne zgornje meje iz člena 71c

(v tisočih EUR)
Koledarsko leto	Češka	Estonija	Ciper	Latvija	Litva	Madžarska	Malta	Poljska	Slovenija	Slovaška
2005	228 800	23 400	8 900	33 900	92 000	350 800	670	724 600	35 800	97 700
2006	294 551	27 300	12 500	43 819	113 847	445 635	830	980 835	44 893	127 213
2007	377 919	40 400	16 300	60 764	154 912	539 446	1 640	1 263 706	59 846	161 362
2008	469 986	50 500	20 400	75 610	193 076	671 757	2 050	1 572 577	74 600	200 912
2009	559 145	60 500	24 500	90 016	230 560	801 512	2 460	1 870 392	89 002	238 989
2010	644 745	70 600	28 600	103 916	267 260	928 112	2 870	2 155 492	103 002	275 489
2011	730 445	80 700	32 700	117 816	303 960	1 054 812	3 280	2 440 492	117 002	312 089
2012	816 045	90 800	36 800	131 716	340 660	1 181 412	3 690	2 725 592	131 002	348 589
naslednja leta	901 745	100 900	40 900	145 616	377 360	1 308 112	4 100	3 010 692	145 102	385 189“

(1) UL L 252, 25.9.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1260/2001.“

28.2.2006

Uradni list Evropske unije

L 58/42

UREDBA SVETA (ES) št. 320/2006

z dne 20. februarja 2006

o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 36 in tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi razvoja v Skupnosti in na mednarodni ravni se industrija sladkorja v Skupnosti spoprijema s strukturnimi težavami, ki bi lahko resno ogrozile konkurenčnost in celo preživetje industrije kot celote. S temi težavami se ni mogoče učinkovito spoprijeti z uporabo instrumentov za upravljanje trga, kot so določeni v skupni tržni ureditvi za sladkor. Da bi sistem Skupnosti za proizvodnjo in trženje sladkorja uskladili z mednarodnimi zahtevami in zagotovili njegovo konkurenčnost v prihodnosti, bi bilo treba uvesti temeljit proces prestrukturiranja, ki bi privedel do občutnega zmanjšanja nedobičkonosne proizvodne zmogljivosti v Skupnosti. V ta namen bi bilo treba kot predpogoj za začetek izvajanja učinkovite nove skupne tržne ureditve za sladkor ustanoviti ločeno in neodvisno začasno shemo za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti. Po tej shemi bi bilo treba zmanjšati kvote tako, da se upoštevajo upravičeni interesi industrije sladkorja, pridelovalcev sladkorne pese in cikorije ter potrošnikov v Skupnosti.

(2)

Za financiranje ukrepov prestrukturiranja industrije sladkorja Skupnosti bi bilo treba ustanoviti začasni sklad za prestrukturiranje. Zaradi dobrega finančnega poslovodenja bi moral biti sklad del Jamstvenega oddelka EKUJS, urejati pa bi ga morali postopki in mehanizmi iz Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (3), ter od 1. januarja 2007 del Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, ustanovljenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (4).

(3)

Ker so najbolj oddaljene regije trenutno predmet razvojnih programov, katerih cilj je izboljšanje njihove konkurenčnosti pri proizvodnji surovega sladkorja in proizvodnji surovega trsnega sladkorja v razmerju do tretjih držav, za katere ne velja začasni znesek za prestrukturiranje, bi morala biti podjetja iz najbolj oddaljenih regij izvzeta s področja uporabe te uredbe.

(4)

Ukrepe za prestrukturiranje, predvidene v tej uredbi, bi bilo treba financirati z zbiranjem začasnih zneskov od tistih proizvajalcev sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki bodo na koncu imeli koristi od procesa prestrukturiranja. Ker ta sredstva ne bodo sodila med dajatve, ki so običajne v okviru skupne tržne ureditve za sladkor, se izkupiček iz teh začasnih zneskov šteje za „namenski prejemek“, kot je predviden v Uredbi Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5).

(5)

V obliki ustrezne pomoči za prestrukturiranje bi bilo treba uvesti pomembno ekonomsko spodbudo, da bi se podjetja za proizvodnjo sladkorja z najnižjo produktivnostjo odpovedala svoji kvotni proizvodnji. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti pomoč za prestrukturiranje, ki bi ustvarila spodbudo za opustitev kvotne proizvodnje sladkorja in odpoved zadevnim kvotam ter hkrati omogočila ustrezno upoštevanje socialnih in okoljskih obveznosti, povezanih z opustitvijo proizvodnje. Pomoč bi morala biti na voljo v obdobju štirih tržnih let, s ciljem, da se proizvodnja zmanjša na obseg, potreben za doseganje uravnoteženega stanja na trgu v Skupnosti.

(6)

Za podporo pridelovalcem sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije, ki morajo opustiti proizvodnjo zaradi zaprtja tovarn, ki so jim prej dobavljali surovine, bi moral biti del pomoči za prestrukturiranje na voljo tem pridelovalcem, pa tudi upravljavcem strojev, ki so na podlagi pogodb delali za te pridelovalce, s čimer se jim nadomesti izgube, povzročene zaradi teh zaprtij, in zlasti izgubo vrednosti naložb v specializirane stroje.

(7)	Ker so vplačila zneska za prestrukturiranje v začasni sklad za prestrukturiranje razporejena v določenem časovnem obdobju, bi bilo treba tudi izplačila pomoči za prestrukturiranje časovno razporediti.

(8)

Odločitev o podelitvi pomoči za prestrukturiranje bi morala sprejeti zadevna država članica. Podjetja, ki so se pripravljena odreči kvotam, bi morala tej državi članici predložiti prošnjo, v kateri bi državi članici predložila vse potrebne informacije, ki bi državi članici omogočile sprejetje odločitve glede pomoči. Države članice bi morale imeti možnost postaviti določene socialne in okoljske zahteve, zato da bi se upoštevale posebnosti predloženega primera, če te zahteve ne omejujejo izvedbe procesa prestrukturiranja.

(9)

Prošnja za pomoč za prestrukturiranje bi morala vključevati načrt prestrukturiranja. Ta načrt bi moral zadevni državi članici zagotoviti vse pomembne tehnične, socialne, okoljske in finančne informacije, potrebne za sprejem odločitve o podelitvi pomoči za prestrukturiranje. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za ustrezen nadzor nad izvajanjem vseh elementov prestrukturiranja.

(10)

V regijah, ki jih zadeva proces prestrukturiranja, se lahko izkaže, da je primerno spodbujanje razvoja alternativ pridelovanju sladkorne pese in sladkornega trsa ter proizvodnji sladkorja. V ta namen bi morale države članice imeti možnost dodelitve določenega dela denarja, ki je na razpolago iz sklada za prestrukturiranje, za ukrepe diverzifikacije. Ti ukrepi, oblikovani v okviru nacionalnega programa prestrukturiranja, imajo lahko podobno obliko kot ukrepi, ki jih podpira Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (6), ali ukrepi, ki so v skladu s pravom Skupnosti o državni pomoči.

(11)	Da bi pospešili proces prestrukturiranja, bi bilo treba povečati pomoč, ki je na razpolago za diverzifikacijo, če opuščene kvote presežejo določene ravni.

(12)

Stalne rafinerije bi morale imeti možnost prilagoditve svojega položaja prestrukturiranju industrije sladkorja. Prilagoditev bi morala biti podprta s pomočjo iz sklada za prestrukturiranje, pod pogojem, da država članica odobri poslovni načrt, v katerem je predvidena prilagoditev. Zadevne države članice bi morale poskrbeti za pravično porazdelitev razpoložljive pomoči med stalne rafinerije na svojem ozemlju.

(13)	Pod pogojem, da je ta pomoč vključena v nacionalni program prestrukturiranja, bi bilo treba nekatere specifične okoliščine v določenih državah članicah urediti s pomočjo iz sklada za prestrukturiranje.

(14)	Glede na to, da bo njegovo financiranje potekalo tri leta, sklad za prestrukturiranje ne razpolaga že od začetka z vsemi potrebnimi finančnimi sredstvi. Zato bi bilo treba oblikovati pravila o omejitvi podeljevanja pomoči.

(15)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(16)	Komisijo bi bilo treba pooblastiti za sprejemanje potrebnih ukrepov za reševanje specifičnih praktičnih problemov v nujnih primerih.

(17)	Sklad za prestrukturiranje bo financiral ukrepe, ki zaradi narave mehanizma za prestrukturiranje ne spadajo v kategorije odhodkov iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005. Navedeno uredbo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Začasni sklad za prestrukturiranje

1. Ustanovi se začasni sklad za prestrukturiranje industrije sladkorja v Evropski skupnosti (v nadaljnjem besedilu „sklad za prestrukturiranje“).

Sklad za prestrukturiranje je del Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada. Od 1. januarja 2007 je del Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS).

2. Sklad za prestrukturiranje financira odhodke za ukrepe, določene v členih 3, 6, 7, 8 in 9.

3. Začasni znesek za prestrukturiranje iz člena 11 je prejemek, dodeljen skladu za prestrukturiranje v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

Vsak znesek, ki je v skladu za prestrukturiranje na voljo po financiranju odhodkov iz odstavka 2, se dodeli EKJS.

4. Ta uredba se ne uporablja za najbolj oddaljene regije iz člena 299(2) Pogodbe.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1)	„izoglukoza“ pomeni proizvod, pridobljen iz glukoze ali njenih polimerov z vsebnostjo najmanj 10 % fruktoze po teži v suhem stanju;

2)	„inulinski sirup“ pomeni proizvod, neposredno pridobljen s hidrolizo inulina ali oligofruktoz, ki vsebuje najmanj 10 % fruktoze v suhem stanju v prosti obliki ali v obliki saharoze in je izražen kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze;

„panožni sporazum“ pomeni:

(a)	sporazum, sklenjen na ravni Skupnosti pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, med skupino nacionalnih organizacij podjetij na eni strani in skupino nacionalnih organizacij prodajalcev na drugi,

(b)	sporazum, sklenjen pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, med podjetji ali organizacijo podjetij, priznanimi v zadevni državi članici na eni strani in združenjem prodajalcev, priznanim v državi članici na drugi,

(c)	če ne obstaja sporazum iz točk (a) ali (b), zakon o podjetjih in zakon o zadrugah, če urejata dobavo sladkorne pese s strani delničarjev ali članov podjetja ali zadruge, ki proizvaja sladkor,

(d)	če ne obstaja sporazum iz točk (a) ali (b), ureditve, ki so obstajale pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, če prodajalci, ki sprejemajo ureditev, dobavijo vsaj 60 % od skupne količine pese, ki jo je kupilo podjetje za proizvodnjo sladkorja v eni ali več tovarnah;

4)	„tržno leto“ pomeni obdobje, ki se začne 1. oktobra in konča 30. septembra naslednjega leta. Izjemoma se tržno leto 2006/2007 začne 1. julija 2006;

„stalna rafinerija“ pomeni proizvodni obrat:

—	–katerega edina dejavnost je prečiščevanje uvoženega surovega trsnega sladkorja ali

—	ki je v tržnem letu 2004/2005 prečistil najmanj 15 000 ton uvoženega surovega trsnega sladkorja;

6)	„kvota“ pomeni vsako kvoto za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, dodeljeno podjetju v skladu s členi 7(2), 8(1), 9(1) in 9(2) ter členom 11 Uredbe (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (8).

Člen 3

Pomoč za prestrukturiranje

1. Vsako podjetje, ki proizvaja sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, ki mu je bila kvota dodeljena do 1. julija 2006, je upravičeno do pomoči za prestrukturiranje na tono opuščene kvote, pod pogojem, da v enem od tržnih let 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010:

(a)	opusti kvoto, ki jo je podelilo eni ali več svojih tovarn in v celoti odstrani proizvodne zmogljivosti zadevnih tovarn ali

(b)	opusti kvoto, ki jo je podelilo eni ali več svojih tovarn, delno odstrani proizvodne zmogljivosti zadevnih tovarn in mesta proizvodnje ter preostalih proizvodnih zmogljivosti zadevnih tovarn ne uporablja za proizvodnjo proizvodov, ki jih zajema skupna tržna ureditev za sladkor, ali

(c)

opusti del kvote, ki jo je podelilo eni ali več svojih tovarn, in proizvodnih zmogljivosti zadevnih tovarn ne uporablja za prečiščevanje surovega sladkorja.

Ta pogoj se ne uporablja za:

—	edino predelovalno tovarno v Sloveniji in

—	za edino tovarno za predelavo sladkorne pese na Portugalskem,

ki obstajata na dan 1. januarja 2006.

Za namene tega člena se odstranitev proizvodnih zmogljivosti v tržnem letu 2005/2006 šteje kot odstranitev proizvodnih zmogljivosti v tržnem letu 2006/2007.

2. Pomoč za prestrukturiranje se podeli za tržno leto, za katero so kvote opuščene v skladu z odstavkom 1, ter le za količino kvot, ki so bile opuščene in ne prerazporejene.

Kvota se lahko opusti le po posvetovanjih, izvedenih v okviru ustreznih panožnih sporazumov.

3. Popolna odstranitev proizvodnih zmogljivosti zahteva:

(a)	dokončno in popolno ustavitev proizvodnje sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa v zadevnih proizvodnih zmogljivostih,

(b)	zaprtje tovarne ali tovarn in odstranitev njihovih proizvodnih zmogljivosti v roku iz točke (d) člena 4(2) in

(c)

vzpostavitev dobrih okoljskih pogojev na mestu tovarne in pomoč pri prerazporeditvi delovne sile v roku iz točke (f) člena 4(2). Države članice lahko od podjetij iz odstavka 1 zahtevajo, da prevzamejo obveznosti, ki presegajo minimalne predpisane zahteve v skladu s pravom Skupnosti. Vendar pa take obveznosti ne omejujejo delovanja sklada za prestrukturiranje kot instrumenta.

4. Delna odstranitev proizvodnih zmogljivosti zahteva:

(a)	dokončno in popolno ustavitev zadevne proizvodnje sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa v zadevnih proizvodnih zmogljivostih,

(b)	odstranitev proizvodnih zmogljivosti, ki se ne bodo uporabljale za novo proizvodnjo in so bile namenjene in uporabljane za proizvodnjo proizvodov pod (a), v roku iz točke (e) člena 4(2)

(c)

5. Znesek pomoči za prestrukturiranje na tono opuščene kvote je:

(a)

v primeru iz točke (a) odstavka 1:

—	730,00 EUR za tržno leto 2006/2007,

—	730,00 EUR za tržno leto 2007/2008,

—	625,00 EUR za tržno leto 2008/2009,

—	520,00 EUR za tržno leto 2009/2010;

(b)

v primeru iz točke (b) odstavka 1:

—	547,50 EUR za tržno leto 2006/2007,

—	547,50 EUR za tržno leto 2007/2008,

—	468,75 EUR za tržno leto 2008/2009,

—	390,00 EUR za tržno leto 2009/2010;

(c)

v primeru iz točke (c) odstavka 1:

—	255,50 EUR za tržno leto 2006/2007,

—	255,50 EUR za tržno leto 2007/2008,

—	218,75 EUR za tržno leto 2008/2009,

—	182,00 EUR za tržno leto 2009/2010.

6. Znesek najmanj 10 % ustrezne pomoči za prestrukturiranje, določene v odstavku 5, je prihranjen za:

—	pridelovalce sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije, ki so te proizvode dobavili v obdobju neposredno pred tržnim letom iz odstavka 2 za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa v okviru ustrezne opuščene kvote in

—	upravljavce strojev, ki so fizične osebe ali podjetja in ki so delali na podlagi pogodbe s svojimi kmetijskimi stroji za pridelovalce, za proizvode in v obdobju iz prve alinee.

Po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi države članice določijo ustrezen odstotek iz prvega pododstavka, pod pogojem, da je zagotovljeno ekonomsko zdravo ravnotežje med elementi načrta prestrukturiranja iz člena 4(3).

Države članice pomoč podeljujejo na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, pri tem pa upoštevajo izgube, nastale zaradi procesa prestrukturiranja.

Znesek, ki izhaja iz uporabe prvega in drugega pododstavka, se odšteje od ustreznih zneskov iz odstavka 5.

Člen 4

Prošnja za pomoč za prestrukturiranje

1. Prošnje za pomoč za prestrukturiranje se predložijo zadevni državi članici do 31. januarja neposredno pred tržnim letom, v katerem bo kvota opuščena.

Vendar se prošnje za tržno leto 2006/2007 predložijo do 31. julija 2006.

2. Prošnje za pomoč za prestrukturiranje vključujejo:

(a)	načrt prestrukturiranja;

(b)	potrditev, da je bil načrt prestrukturiranja pripravljen v posvetovanju s pridelovalci sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije;

(c)	zavezo o opustitvi ustrezne kvote v zadevnem tržnem letu;

(d)	v primeru iz člena 3(1)(a), zavezo o popolni odstranitvi proizvodnih zmogljivosti v roku, ki ga določi zadevna država članica;

(e)	v primeru iz člena 3(1)(b), zavezo o delni odstranitvi proizvodnih zmogljivosti v roku, ki ga določi zadevna država članica, in o neuporabi mesta proizvodnje ter preostalih proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo proizvodov, ki jih zajema skupna tržna ureditev za sladkor;

(f)	v primerih iz člena 3(1)(a) in člena 3(1)(b), zavezo o izpolnitvi zahtev iz člena 3(3)(c) in člena 3(4)(c) v roku, ki ga določi zadevna država članica;

(g)	v primeru iz člena 3(1)(c), če je to primerno, zavezo o neuporabi proizvodnih zmogljivosti za prečiščevanje surovega sladkorja.

Spoštovanje zavez iz točk (c) do (g) je pogojeno z odločitve o podelitvi pomoči iz člena 5(1).

3. Načrt prestrukturiranja iz odstavka 2(a) vključuje vsaj naslednje elemente:

(a)	predstavitev predvidenih namenov in dejavnosti, ki dokazuje zdravo ekonomsko ravnotežje med njimi ter njihovo skladnost s cilji sklada za prestrukturiranje in politike za razvoj podeželja v zadevni regiji, kot jih je odobrila Komisija,

(b)	pomoč, ki se podeli pridelovalcem sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije ter po potrebi upravljavcem strojev v skladu s členom 3(6),

(c)	popoln tehnični opis zadevnih proizvodnih zmogljivosti,

(d)	poslovni načrt, v katerem so podrobno opredeljeni način, časovni razpored in stroški zaprtja tovarne ali tovarn ter popolna ali delna odstranitev proizvodnih zmogljivosti,

(e)	morebitne načrtovane naložbe,

(f)	socialni načrt, v katerem so podrobno opredeljene dejavnosti, načrtovane zlasti v zvezi s prekvalificiranjem, prerazporejanjem in predhodno upokojitvijo zadevne delovne sile, ter po potrebi posebne nacionalne zahteve, določene v skladu s členom 3(3)(c) ali členom 3(4)(c),

(g)	okoljski načrt, v katerem so podrobno opredeljene dejavnosti, načrtovane zlasti v zvezi z predpisanimi okoljskimi obveznostmi ter po potrebi posebne nacionalne zahteve, določene v skladu s členom 3(3)(c) ali členom 3(4)(c),

(h)	finančni načrt, v katerem so podrobno opredeljeni vsi stroški v zvezi z načrtom prestrukturiranja.

Člen 5

Odločitev o pomoči za prestrukturiranje in nadzor

1. Države članice odločijo o podelitvi pomoči za prestrukturiranje do konca februarja neposredno pred tržnim letom iz člena 3(2). Vendar se odločitev za tržno leto 2006/2007 sprejme najpozneje do 30. septembra 2006.

2. Pomoč za prestrukturiranje se podeli, če je država članica po natančnem preverjanju ugotovila, da:

—	prošnja vsebuje vse elemente iz člena 4(2);

—	načrt prestrukturiranja vsebuje elemente iz člena 4(3);

—	so ukrepi in dejavnosti, opisani v načrtu prestrukturiranja, v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo; in

—	so na podlagi informacij, ki jih je posredovala Komisija, v skladu za prestrukturiranje na razpolago potrebni finančni viri.

3. Če se ne upošteva enega ali več pogojev iz prvih treh alinej odstavka 2, se prošnja za pomoč za prestrukturiranje vrne prosilcu. Prosilca se obvesti o pogojih, ki niso bili spoštovani. Prosilec lahko nato svojo prošnjo umakne ali dopolni.

4. Ne glede na obveznosti nadzora iz Uredbe (ES) št. 1290/2005 država članica spremlja, nadzoruje in preverja izvajanje pomoči za prestrukturiranje, ki jo je odobrila.

Člen 6

Pomoč za diverzifikacijo

1. Pomoč za ukrepe diverzifikacije v regijah, ki jih je prizadelo prestrukturiranje industrije sladkorja, se lahko v enem od tržnih let 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 podeli v vseh državah članicah za kvote za sladkor, ki so jih opustila podjetja s sedežem v tej državi članici.

2. Celotni znesek pomoči, ki je na razpolago državi članici, se določi na podlagi:

—	109,50 EUR na tono kvote za sladkor, opuščene v tržnem letu 2006/2007;

—	109,50 EUR na tono kvote za sladkor, opuščene v tržnem letu 2007/2008;

—	93,80 EUR na tono kvote za sladkor, opuščene v tržnem letu 2008/2009;

—	78,00 EUR na tono kvote za sladkor, opuščene v tržnem letu 2009/2010.

3. Države članice, ki se odločijo za podelitev pomoči za diverzifikacijo iz odstavka 1 ali za prehodno pomoč iz člena 9, oblikujejo nacionalne programe prestrukturiranja, v katerih so podrobno opredeljeni ukrepi diverzifikacije, ki jih je treba sprejeti v zadevnih regijah, ter o teh programih obvestijo Komisijo.

4. Ne glede na odstavek 5 morajo za upravičenost do pomoči iz odstavka 1 ukrepi diverzifikacije ustrezati enemu ali več ukrepom, ki so predvideni v okviru osi 1 in osi 3 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Države članice določijo merila za razlikovanje med ukrepi, za katere se pomoč za diverzifikacijo lahko podeli v okviru ukrepov, za katere se podpora Skupnosti lahko podeli na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Pomoč iz odstavka 1 ni višja od zgornjih mej za prispevek EKSRP, določenih v členu 70(3)(a) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

5. Ukrepi diverzifikacije, ki se razlikujejo od ukrepov, predvidenih v okviru osi 1 in osi 3 Uredbe (ES) št. 1698/2005, so upravičeni do pomoči iz odstavka 1, če so v skladu z merili iz člena 87(3) Pogodbe ter zlasti z intenzivnostjo pomoči in merili za upravičenost do pomoči iz smernic Komisije o državni pomoči v kmetijskem sektorju.

6. Države članice ne podeljujejo nacionalne pomoči za ukrepe diverzifikacije iz tega člena. Če pa bi zgornje meje iz tretjega pododstavka odstavka 4 omogočale podelitev pomoči za diverzifikacijo v višini 100 % upravičenih izdatkov, zadevne države članice prispevajo vsaj 20 % upravičenih izdatkov. V tem primeru se členi 78, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo.

Člen 7

Dodatna pomoč za diverzifikacijo

1. Skupni znesek pomoči, ki je državi članici na razpolago v skladu s členom 6(2), se poveča za:

—	50 %, potem ko je bilo opuščenih najmanj 50 %, vendar manj kot 75 % nacionalne kvote za sladkor, kot je za to državo članico določena v Prilogi III Uredbe (ES) št. 318/2006;

—	dodatnih 25 %, potem ko je bilo opuščenih najmanj 75 %, vendar manj kot 100 % nacionalne kvote za sladkor, kot je za to državo članico določena v Prilogi III Uredbe (ES) št. 318/2006;

—	dodatnih 25 %, potem ko je bila nacionalna kvota za sladkor, kot je za to državo članico določena v Prilogi III Uredbe (ES) št. 318/2006, v celoti opuščena.

Vsako povečanje je na razpolago v tržnem letu, v katerem količina opuščene nacionalne kvote za sladkor doseže 50, 75 oziroma 100 %.

2. Zadevna država članica odloči, ali se pomoč, ki ustreza povečanju iz odstavka 1, podeli za ukrepe diverzifikacije iz člena 6(1) in/ali pridelovalcem sladkorne pese ali sladkornega trsa, ki so opustili proizvodnjo v regijah, prizadetih zaradi prestrukturiranja. Pomoč pridelovalcem se podeli na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril.

Člen 8

Prehodna pomoč stalnim rafinerijam

1. Prehodna pomoč se stalnim rafinerijam podeli zato, da se jim omogoči prilagoditev prestrukturiranju industrije sladkorja v Skupnosti.

2. V ta namen je za skupaj štiri tržna leta 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 na voljo znesek 150 milijonov EUR.

Znesek iz prvega pododstavka se razdeli na naslednji način:

—	94,3 milijonov EUR za stalne rafinerije v Združenem kraljestvu,

—	24,4 milijonov EUR za stalne rafinerije na Portugalskem,

—	5,0 milijonov EUR za stalne rafinerije na Finskem,

—	24,8 milijonov EUR za stalne rafinerije v Franciji,

—	1,5 milijona EUR za stalne rafinerije v Sloveniji.

3. Pomoč se podeli na podlagi poslovnega načrta, odobrenega s strani države članice, ki je ureja prilagoditev položaja zadevne stalne rafinerije prestrukturiranju industrije sladkorja.

Države članice pomoč podelijo na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril.

Člen 9

Prehodna pomoč nekaterim državam članicam

V okviru nacionalnega programa prestrukturiranja iz člena 6(3):

(a)	se pomoč v višini največ 9 milijonov EUR podeli v Avstriji za naložbe v zbiralne centre sladkorne pese in drugo logistično infrastrukturo, potrebno zaradi prestrukturiranja;

(b)	se pomoč v višini največ 5 milijonov EUR podeli na Švedskem v neposredno ali posredno korist pridelovalcem sladkorne pese v Gotlandu in Ölandu, ki opustijo pridelavo sladkorja v okviru nacionalnega procesa prestrukturiranja.

Člen 10

Finančne omejitve

1. Vsaka pomoč iz členov 3, 6, 7, 8 in 9, za katero se zaprosi za tržna leta 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010, se podeli le v mejah sredstev, ki so na razpolago v skladu za prestrukturiranje.

2. Če na podlagi prošenj, ki so bile predložene za določeno tržno leto in so bile odobrene s strani zadevne države članice, skupni znesek pomoči, ki naj bi se jo podelilo, presega omejitev za to tržno leto, podelitev pomoči temelji na kronološkem vrstnem redu vlaganja prošenj za pomoč (po načelu „kdor prvi pride, prvi melje“).

3. Pomoči iz členov 6, 7, 8 in 9 so neodvisne od pomoči iz člena 3.

4. Pomoč za prestrukturiranje iz člena 3 se izplača v dveh obrokih:

—	40 % v mesecu juniju tržnega leta iz člena 3(2) in

—	60 % v mesecu februarju naslednjega tržnega leta.

Vendar se Komisija lahko odloči in razdeli obrok iz druge alinee na dve izplačili:

—	prvo izplačilo v mesecu februarju naslednjega tržnega leta in

—	drugo izplačilo kasneje, potem ko so potrebna finančna sredstva vplačana v sklad za prestrukturiranje.

5. Komisija lahko odloči, da odloži izplačilo pomoči iz členov 6, 7, 8 in 9, dokler v sklad za prestrukturiranje niso vplačana potrebna finančna sredstva.

Člen 11

Začasni znesek za prestrukturiranje

1. Začasni znesek za prestrukturiranje plačujejo na tržno leto na tono kvote tista podjetja, ki jim je bila kvota dodeljena.

Kvote, ki jih je podjetje od danega tržnega leta opustilo v skladu s členom 3(1), niso zavezane plačilu začasnega zneska za prestrukturiranje za to tržno leto in naslednja tržna leta.

2. Začasni znesek za prestrukturiranje za sladkor in inulinski sirup znaša:

—	126,40 EUR na tono kvote za tržno leto 2006/2007,

—	173,8 EUR na tono kvote za tržno leto 2007/2008,

—	113,3 EUR na tono kvote za tržno leto 2008/2009.

Začasni znesek za prestrukturiranje na tržno leto za izoglukozo znaša 50 % zneskov, določenih v prvem pododstavku.

3. Države članice so odgovorne Skupnosti, da se začasni znesek za prestrukturiranje pobira na njihovem ozemlju.

Države članice plačajo začasni znesek za prestrukturiranje v sklad za prestrukturiranje v dveh obrokih:

—	60 % do 31. marca zadevnega tržnega leta in

—	40 % do 30. novembra naslednjega tržnega leta.

4. Če začasni znesek za prestrukturiranje ni plačan pred rokom zapadlosti, Komisija po posvetovanju z Odborom za kmetijske sklade odšteje vsoto, ki ustreza neplačanemu znesku za prestrukturiranje, od mesečnih predplačil na podlagi odhodkov, ki jih je izvršila zadevna država članica, iz členov 14(1) in 15(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005. Pred sprejetjem odločitve dá Komisija državi članici možnost, da v roku dveh tednov predloži njene ugotovitve. Določbe člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 2040/2000 (9) se ne uporabljajo.

5. Skupni znesek začasnih zneskov za prestrukturiranje, ki se jih je treba plačati v skladu z odstavkom 3, država članica razporedi med podjetja na svojem ozemlju glede na dodeljeno kvoto v zadevnem tržnem letu.

Podjetja plačajo začasne zneske za prestrukturiranje v dveh obrokih:

—	60 % do konca februarja zadevnega tržnega leta in

—	40 % do 31. oktobra naslednjega tržnega leta.

Člen 12

Podrobna pravila

Podrobna pravila za izvajanje te uredbe in zlasti glede zahtev iz člena 3 in ukrepov, potrebnih za razrešitev prehodnih težav, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1258/1999 ali, od 1. januarja 2007 dalje, iz člena 41(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

Člen 13

Specifični ukrepi

Ukrepi, ki so v nujnih primerih potrebni in upravičeni za rešitev specifičnih praktičnih problemov, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1258/1999 ali, od 1. januarja 2007 dalje, iz člena 42(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

Takšni ukrepi lahko odstopajo od nekaterih delov te uredbe, vendar samo v tolikšni meri in tako dolgo, kolikor je nujno potrebno.

Člen 14

Spremembe Uredbe (ES) št. 1290/2005

Uredba (ES) št. 1290/2005 se spremeni:

v členu 3(1) se doda naslednja točka:

„(e)	začasno pomoč za prestrukturiranje, pomoč za diverzifikacijo, dodatno pomoč za diverzifikacijo in prehodno pomoč iz členov 3, 6, 7, 8 in 9 Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti (10).

v členu 34:

(a)

se v odstavku 1 doda naslednja točka:

„(c)	začasni zneski za prestrukturiranje, pobrani v skladu z Uredbo (ES) št. 320/2006.“

(b)	v odstavku 2 se besede „Zneski iz odstavka 1(a) in (b)“ nadomestijo z „Zneski iz odstavka 1(a), (b) in (c)“;

(c)

se doda naslednji odstavek:

„3.	Določbe te uredbe se smiselno uporabljajo za namenske prejemke iz odstavka 1 tega člena.“

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2006. Vendar se člena 12 in 13 uporabljata od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. februarja 2006.

Za Svet

Predsednik

J. PRÖLL

(1) Mnenje z dne 19. januarja 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Mnenje z dne 26. oktobra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) UL L 160, 26.6.1999, str. 103. Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1290/2005 (UL L 209, 11.8.2005, str. 1).

(4) UL L 209, 11.8.2005, str. 1

(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(6) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(8) Glej stran 1 tega uradnega lista

(9) UL L 244, 29.9.2000, str. 27

(10) UL L 58, 28.2.2006, str. 42.“

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 58

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 49 28. februar 2006

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
	*	Uredba Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja	1
	*	Uredba Sveta (ES) št. 319/2006 z dne 20. februarja 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete	32
	*	Uredba Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike	42