ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 32

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
4. februar 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 194/2006 z dne 3. februarja 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 195/2006 z dne 3. februarja 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 1377/2005 glede količine iz stalnega javnega razpisa za izvoz ječmena iz zalog finske intervencijske agencije

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 196/2006 z dne 3. februarja 2006 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta zaradi upoštevanja evropskega standarda EN ISO 14001:2004 in razveljavitvi Odločbe 97/265/ES

4

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 197/2006 z dne 3. februarja 2006 o prehodnih ukrepih na podlagi Uredbe (ES) št. 1774/2002 glede zbiranja, prevoza, obdelave, uporabe in odstranjevanja nekdanjih živil ( 1 )

13

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 198/2006 z dne 3. februarja 2006 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1552/2005 o statistiki poklicnega usposabljanja v podjetjih ( 1 )

15

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 199/2006 z dne 3. februarja 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 466/2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih v zvezi z dioksini in dioksinom podobnimi polikloriranimi bifenili ( 1 )

34

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 200/2006 z dne 3. februarja 2006 o spremembi reprezentativnih cen in zneskov dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki jih določa Uredba (ES) št. 1011/2005, za tržno leto 2005/2006

39

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 201/2006 z dne 3. februarja 2006 o spremembi izvoznih nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, izvožena v nespremenjenem stanju, določenih z Uredbo (ES) št. 186/2006

41

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 202/2006 z dne 3. februarja 2006 o določitvi cene neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu

43

 

*

Direktiva Komisije 2006/13/ES z dne 3. februarja 2006 o spremembi Prilog I in II k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nezaželenih snoveh v živalski krmi v zvezi z dioksini in dioksinom podobnimi PCB ( 1 )

44

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

Sklep Sveta z dne 2. decembra 2005 o sklenitvi Protokola ZN-EKE o registrih izpustov in prenosov onesnaževal, v imenu Evropske skupnosti

54

 

*

Sklep Sveta z dne 23. januarja 2006 ki državam, vključenim v evropsko sosedsko politiko, in Rusiji omogoča koriščenje programov za tehnično pomoč in izmenjavo informacij (TAIEX)

80

 

 

Komisija

 

*

Odločba Komisije z dne 26. novembra 2003 o programu pomoči ki ga Italija (regija Piemont) namerava izvajati za zmanjšanje onesnaževanja zraka na svojem ozemlju (notificirano pod dokumentarno številko C(2003) 3520)  ( 1 )

82

 

*

Odločba Komisije z dne 1. februarja 2006 o spremembi Odločbe 2005/393/ES glede območij z omejitvami zaradi bolezni modrikastega jezika v Španiji in na Portugalskem (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 180)  ( 1 )

91

 

*

Odločba Komisije z dne 3. februarja 2006 o spremembi Odločbe 97/467/ES zaradi vključitve obrata v Urugvaju na začasne sezname obratov v tretjih državah, iz katerih države članice dovolijo uvoz mesa ratitov (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 233)  ( 1 )

93

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

4.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 194/2006

z dne 3. februarja 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 3. februarja 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

89,0

204

50,3

212

103,5

624

111,0

999

88,5

0707 00 05

052

105,4

204

102,1

628

167,7

999

125,1

0709 10 00

220

66,1

999

66,1

0709 90 70

052

161,6

204

115,9

999

138,8

0805 10 20

052

45,4

204

48,8

212

45,0

220

49,4

448

47,8

624

81,8

999

53,0

0805 20 10

204

87,4

999

87,4

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

052

57,2

204

112,0

400

87,6

464

135,7

624

71,7

662

36,9

999

83,5

0805 50 10

052

61,9

999

61,9

0808 10 80

400

125,0

404

104,7

720

82,0

999

103,9

0808 20 50

388

92,4

400

90,3

720

57,9

999

80,2


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


4.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 195/2006

z dne 3. februarja 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 1377/2005 glede količine iz stalnega javnega razpisa za izvoz ječmena iz zalog finske intervencijske agencije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2131/93 (2) določa postopek in pogoje za prodajo žit iz intervencijskih agencij.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1377/2005 (3) je odprla stalni javni razpis za izvoz 27 780 ton ječmena iz zalog finske intervencijske agencije.

(3)

Finska je obvestila Komisijo, da namerava njena intervencijska agencija za 35 000 ton povečati količino, razpisano na javnem razpisu za izvoz. Ob upoštevanju tega zahtevka, razpoložljivih količin in položaja na trgu je treba ugodno odgovoriti na zahtevo Finske.

(4)

Uredbo (ES) št. 1377/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 2 Uredbe (ES) št. 1377/2005 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Javni razpis zadeva največjo količino 62 780 ton ječmena za izvoz v tretje države, razen v Albanijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Kanado, Hrvaško, Združene države Amerike, Lihtenštajn, Mehiko, Romunijo, Srbijo in Črno goro (4) ter Švico.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 191, 31.7.1993, str. 76. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 749/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 10).

(3)  UL L 219, 24.8.2005, str. 21.

(4)  Vključno s Kosovom, kot določa Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 z dne 10. junija 1999.“


4.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/4


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 196/2006

z dne 3. februarja 2006

o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta zaradi upoštevanja evropskega standarda EN ISO 14001:2004 in razveljavitvi Odločbe 97/265/ES

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (1), in zlasti točke (a) člena 9(1) in člena 15(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zahteve iz oddelka 4 evropskega standarda EN ISO 14001:1996 so sestavni del zahtev za okoljsko ravnanje iz Uredbe (ES) št. 761/2001, določene v delu A Priloge I k tej uredbi.

(2)

Mednarodni standard ISO 14001:1996 je bil spremenjen leta 2004 zaradi delovanja odbora TC207/SC1 Sistemi okoljskega ravnanja Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO), z namenom, da se izboljša združljivost standarda ISO 14001 s standardom ISO 9001 in da se razjasni obstoječe besedilo ISO 14001, ne da bi se dodale nove dodatne zahteve.

(3)

ISO je posledično objavil novo popravljeno različico mednarodnega standarda ISO 14001:2004 in evropskega standarda EN ISO 14001:2004.

(4)

Prilogo I A k Uredbi (ES) št. 761/2001 je treba spremeniti zaradi upoštevanja evropskega standarda EN ISO 14001:2004.

(5)

Uredbo (ES) št. 761/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Za organizacije, ki so že registrirane v skladu z EMAS, so potrebni prehodni dogovori.

(7)

Odločbo Komisije 97/265/ES o priznavanju mednarodnega standarda ISO 14001:1996 in evropskega standarda EN ISO 14001:1996 (2) je treba razveljaviti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 14 Uredbe (ES) št. 761/2001 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Del A Priloge I k Uredbi (ES) št. 761/2001 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

1.   Organizacije, vpisane v register EMAS ob začetku veljavnosti te uredbe, ostanejo v registru EMAS, ko so prestale preverjanje iz člena 2.

2.   Skladnost z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 761/2001, kot so bile spremenjene s to uredbo, se ugotavlja ob naslednjem preverjanju organizacije.

Če se naslednje preverjanje opravi prej kot v 6 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe, se lahko datum naslednjega preverjanja s soglasjem izvajalca okoljskega preverjanja in pristojnega organa podaljša za 6 mesecev.

Člen 3

Odločba 97/265/ES se razveljavi.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2006

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 114, 24.4.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2)  UL L 104, 22.4.1997, str. 37.


PRILOGA

„PRILOGA I

A.   ZAHTEVE ZA SISTEM RAVNANJA Z OKOLJEM

Organizacije, ki sodelujejo v shemi za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), izvajajo zahteve EN ISO 14001:2004, opisane v poglavju 4 evropskega (1) standarda, ki so spodaj v celoti podane:

I-A   Zahteve za sistem ravnanja z okoljem

I-A.1   Splošne zahteve

Organizacija mora vzpostaviti, dokumentirati, izvajati, vzdrževati in nenehno izboljševati sistem ravnanja z okoljem v skladu z zahtevami tega mednarodnega standarda ter določiti, kako bo izpolnjevala te zahteve.

Organizacija mora določiti in dokumentirati obseg svojega sistema ravnanja z okoljem.

I-A.2   Okoljska politika

Najvišje vodstvo organizacije mora določiti njeno okoljsko politiko in v določenem obsegu sistema ravnanja z okoljem zagotoviti, da:

(a)

je primerna naravi, obsegu in vplivom njenih dejavnosti, proizvodov in storitev na okolje;

(b)

vključuje zavezanost za nenehno izboljševanje in preprečevanje onesnaževanja;

(c)

vključuje zavezanost za izpolnjevanje zakonskih zahtev, ki se nanašajo na organizacijo, in drugih zahtev, na katere je organizacija pristala in so povezane z njenimi okoljskimi vidiki;

(d)

da je okvir za postavitev in pregled okvirnih in izvedbenih okoljskih ciljev;

(e)

je dokumentirana, se izvaja in vzdržuje;

(f)

jo poznajo vse osebe, ki delajo za organizacijo ali v njenem imenu; in

(g)

je na voljo javnosti.

I-A.3   Planiranje

I-A.3.1   Okoljski vidiki

Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati postopek (postopke):

(a)

za prepoznavanje okoljskih vidikov tistih svojih dejavnosti, proizvodov in storitev v določenem obsegu sistema ravnanja z okoljem, ki jih lahko obvladuje in za katere je pričakovati, da lahko nanje vpliva, pri čemer upošteva tudi planiran ali nov razvoj in nove ali spremenjene dejavnosti, proizvode in storitve, ter

(b)

za določanje tistih vidikov, ki pomembno vplivajo ali lahko pomembno vplivajo na okolje (tj. pomembne okoljske vidike).

Organizacija mora te informacije dokumentirati in jih redno obnavljati.

Organizacija mora zagotoviti, da se pri vzpostavljanju, izvajanju in vzdrževanju njenega sistema ravnanja z okoljem upoštevajo pomembni okoljski vidiki.

I-A.3.2   Zakonske in druge zahteve

Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati postopek (postopke):

(a)

za prepoznavanje in dostop do ustreznih zakonskih zahtev in drugih zahtev, na katere je organizacija pristala in so povezane z njenimi okoljskimi vidiki; ter

(b)

za določanje, kako se te zahteve nanašajo na njene okoljske vidike.

Organizacija mora zagotoviti, da se te ustrezne zakonske zahteve in druge zahteve, na katere je organizacija pristala, upoštevajo pri vzpostavljanju, izvajanju in vzdrževanju sistema ravnanja z okoljem.

I-A.3.3   Okvirni in izvedbeni cilji ter program(i)

Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati dokumentirane okvirne in izvedbene cilje za ustrezne funkcije in ravni znotraj organizacije.

Okvirni in izvedbeni cilji morajo biti merljivi, kadar je to izvedljivo, in usklajeni z okoljsko politiko, vključno z zavezanostjo za preprečevanje onesnaževanja, izpolnjevanje ustreznih zakonskih zahtev in drugih zahtev, na katere je organizacija pristala, ter z zavezanostjo za nenehno izboljševanje.

Ko organizacija vzpostavlja in pregleduje svoje okvirne in izvedbene cilje, mora upoštevati zakonske zahteve in druge zahteve, na katere je organizacija pristala, ter svoje pomembne okoljske vidike. Pretehtati mora tudi svoje tehnološke možnosti, svoje finančne, izvedbene in poslovne zahteve ter stališča zainteresiranih strank.

Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati program(-e) za doseganje svojih okvirnih in izvedbenih ciljev. Ta (ti) mora(-jo) vključevati:

(a)

določitev odgovornosti za doseganje okvirnih in izvedbenih ciljev za ustrezne funkcije in ravni znotraj organizacije; ter

(b)

sredstva in časovne okvire, v katerih je treba doseči zastavljene cilje.

I-A.4   Izvajanje in delovanje

I-A.4.1   Viri, vloge, odgovornosti in pooblastila

Vodstvo mora zagotoviti, da so na voljo viri, nujni za vzpostavitev, izvajanje, vzdrževanje in izboljševanje sistema ravnanja z okoljem. Kot viri so mišljene kadrovske potrebe in posebna znanja, organizacijska infrastruktura, tehnologije ter finančni viri.

Vloge, odgovornosti in pooblastila morajo biti določeni, dokumentirani in posredovani naprej, da se omogoči učinkovito ravnanje z okoljem.

Najvišje vodstvo organizacije mora imenovati posebne(-ga) predstavnike(-a) vodstva, ki morajo (mora) imeti ne glede na druge odgovornosti določeno vlogo, odgovornosti in pooblastila za:

(a)

zagotavljanje, da je sistem ravnanja z okoljem vzpostavljen, se izvaja in vzdržuje v skladu z zahtevami tega mednarodnega standarda;

(b)

poročanje najvišjemu vodstvu o delovanju sistema ravnanja z okoljem za pregled, vključno s priporočili za izboljšave.

I-A.4.2   Kompetentnost, usposabljanje in zavedanje

Organizacija mora zagotoviti, da je vsaka oseba (so vse osebe), ki izvaja(-jo) naloge zanjo ali v njenem imenu in ki lahko povzroči(-jo) pomembne vplive na okolje, ki jih je prepoznala organizacija, kompetentna(-e) na podlagi primerne izobrazbe, usposabljanja ali izkušenj. Organizacija mora hraniti s tem povezane zapise.

Organizacija mora ugotoviti potrebe po usposabljanju, povezane z njenimi pomembnimi okoljskimi vidiki in njenim sistemom ravnanja z okoljem. Za zadovoljitev teh potreb mora zagotoviti usposabljanje ali izvesti druge ukrepe in hraniti s tem povezane zapise.

Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati postopek(-ke), ki omogoča(-jo), da se osebe, ki delajo zanjo ali v njenem imenu, zavedajo:

(a)

pomena izpolnjevanja okoljske politike in postopkov ter zahtev sistema ravnanja z okoljem;

(b)

pomembnih okoljskih vidikov in z njimi povezanih dejanskih ali možnih vplivov na okolje, združenih z njihovim delom, ter kakšne so koristi za okolje, če izboljšajo lastno ravnanje;

(c)

svojih vlog in odgovornosti za ravnanje v skladu z zahtevami sistema ravnanja z okoljem; in

(d)

morebitnih posledic v primeru odstopanja od opredeljenih postopkov.

I-A.4.3   Komuniciranje

Glede na okoljske vidike in sistem ravnanja z okoljem mora organizacija vzpostaviti, izvajati in vzdrževati postopke za:

(a)

notranje komuniciranje med različnimi ravnmi in funkcijami organizacije;

(b)

sprejemanje, dokumentiranje in odgovarjanje v postopku komuniciranja z zunanjimi zainteresiranimi strankami.

Organizacija se mora odločiti, ali bo informacije o svojih pomembnih okoljskih vidikih posredovala navzven, in svojo odločitev zapisati. Če se odloči za posredovanje informacij, mora vzpostaviti in izvajati metode(-o) za posredovanje informacij navzven.

I-A.4.4   Dokumentacija

Dokumentacija sistema ravnanja z okoljem mora vključevati:

(a)

okoljsko politiko ter okvirne in izvedbene cilje;

(b)

opis obsega sistema ravnanja z okoljem;

(c)

opis glavnih elementov sistema ravnanja z okoljem in njihove medsebojne povezave ter sklicevanje na sorodne dokumente;

(d)

dokumente, vključno z zapisi, ki jih zahteva to mednarodni standard; in

(e)

dokumente, vključno z zapisi, ki jih kot potrebne določi organizacija, da zagotovi učinkovito planiranje, delovanje in obvladovanje procesov, povezanih s pomembnimi okoljskimi vidiki.

I-A.4.5   Obvladovanje dokumentov

Dokumente, ki jih zahtevata sistem ravnanja z okoljem in ta mednarodni standard, je treba obvladovati. Zapisi so posebna vrsta dokumentov in jih je treba obvladovati v skladu z zahtevami, podanimi v I-A.5.4.

Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati postopek(-ke) za:

(a)

odobritev primernosti dokumentov pred njihovo izdajo;

(b)

pregled in posodobitev ter ponovno odobritev dokumentov, ko je to potrebno;

(c)

zagotovitev, da so prepoznane spremembe in trenutni status popravkov dokumentov;

(d)

zagotovitev, da so ustrezne izdaje ustreznih dokumentov na voljo na mestih uporabe;

(e)

zagotovitev, da dokumenti ostanejo čitljivi in prepoznavni brez težav;

(f)

zagotovitev, da so dokumenti zunanjega izvora, ki jih organizacija določi kot potrebne za planiranje in delovanje sistema ravnanja z okoljem, prepoznani, njihovo obvladovanje pa nadzorovano; in

(g)

preprečitev nenamerne uporabe zastarelih dokumentov in uporabo primerne identifikacije zanje, če se obdržijo za kakršenkoli namen.

I-A.4.6   Obvladovanje delovanja

Organizacija mora prepoznati in planirati tisto delovanje, ki je povezano s prepoznanimi pomembnimi okoljskimi vidiki v skladu s svojo okoljsko politiko ter okvirnimi in izvedbenimi cilji, da zagotovi njegovo izvajanje pod predvidenimi pogoji, tako da:

(a)

vzpostavi, izvaja in vzdržuje dokumentiran(-e) postopek(-ke) za obvladovanje v tistih primerih, kjer lahko njihova odsotnost vodi do odstopanja od okoljske politike ter okvirnih in izvedbenih ciljev;

(b)

daje v postopkih jasna merila za delovanje; in

(c)

vzpostavi, izvaja in vzdržuje postopke, ki se nanašajo na ugotovljene pomembne okoljske vidike dobrin in storitev, ki jih organizacija uporablja, ter posreduje ustrezne postopke in zahteve dobaviteljem in tudi podpogodbenikom.

I-A.4.7   Pripravljenost in odziv na izredne razmere

Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati postopek(-ke) za prepoznavanje morebitnih izrednih razmer in morebitnih nesreč, ki lahko vplivajo na okolje, in kako bo v teh primerih ukrepala.

Organizacija mora v primeru dejanskih izrednih razmer ali nesreč ukrepati in preprečiti ali zmanjšati z njimi povezane škodljive vplive na okolje.

Organizacija mora periodično pregledovati in po potrebi popraviti postopke, ki so povezani z njeno pripravljenostjo in odzivom na izredne razmere, se posebej, kadar pride do nesreče ali izrednih razmer.

Organizacija mora take postopke, kjer je izvedljivo, tudi periodično preskušati.

I-A.5   Preverjanje

I-A.5.1   Nadzorovanje in merjenje

Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati postopek(-ke) za redno nadzorovanje in merjenje ključnih parametrov svojega delovanja, ki lahko pomembno vplivajo na okolje. Postopek(-ki) mora(-jo) vključevati dokumentiranje informacij, s katerimi se nadzorujejo izvajanje, ustrezno obvladovanje delovanja in izpolnjevanje okvirnih in izvedbenih ciljev organizacije.

Organizacija mora zagotoviti, da se za nadzorovanje in merjenje uporablja in tudi vzdržuje kalibrirana ali overjena oprema, in hraniti s tem povezane zapise.

I-A.5.2   Ocena ustreznosti

I-A.5.2.1   Organizacija mora v skladu s svojo zavezanostjo za izpolnjevanje zakonskih zahtev vzpostaviti, izvajati in vzdrževati postopek(-ke) za periodično ocenjevanje izpolnjevanja ustreznih zakonskih zahtev.

Organizacija mora voditi zapise o rezultatih periodičnih ocenjevanj.

I-A.5.2.2   Organizacija mora oceniti izpolnjevanje drugih zahtev, na katere je pristala. Če organizacija želi, lahko to ocenjevanje kombinira z ocenjevanjem izpolnjevanja zakonskih zahtev, na katero se nanaša točka A.5.2.1, ali vzpostavi ločen postopek.

Organizacija mora voditi zapise o rezultatih periodičnih ocenjevanj.

I-A.5.3   Neskladnost, korektivni ukrepi in preventivni ukrepi

Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati postopek(-ke) za obravnavanje dejanske(-ih) ali morebitne(-ih) neskladnosti in izvajanje korektivnih in preventivnih ukrepov. Postopek(-ki) mora(-jo) določiti zahteve za:

(a)

prepoznavanje in popravljanje neskladnosti ter ukrepanje, da se ublažijo njeni vplivi na okolje;

(b)

preiskavo neskladnosti, določanje njenega(-ih) vzroka(-ov) in ukrepanje, da bi se izognili njeni ponovitvi;

(c)

ocenjevanje potreb za ukrepanje, da se prepreči(-jo) neskladnost(-i), in izvajanje primernih ukrepov, načrtovanih za izogibanje pojavom neskladnosti;

(d)

zapisovanje rezultatov izvedenega(-ih) korektivnega(-ih) in preventivnega(-ih) ukrepa(-ov); in

(e)

pregledovanje učinkovitosti izvedenega(-ih) korektivnega(-ih) in preventivnega(-ih) ukrepa(-ov). Izvedeni ukrepi morajo ustrezati razsežnosti problemov in nastalim vplivom na okolje.

Organizacija mora zagotoviti, da se zaradi potrebnih sprememb ustrezno spremeni dokumentacija sistema ravnanja z okoljem.

I-A.5.4   Obvladovanje zapisov

Organizacija mora vzpostaviti in vzdrževati zapise, ki so potrebni za dokazovanje izpolnjevanja zahtev svojega sistema ravnanja z okoljem in tega mednarodnega standarda, ter o doseženih rezultatih.

Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati postopek(-ke) za prepoznavanje, shranjevanje, zaščito, dostopnost, čas hranjenja in odstranjevanje zapisov.

Zapisi morajo biti in tudi ostati čitljivi, prepoznavni brez težav in sledljivi.

I-A.5.5   Notranja presoja

Organizacija mora zagotoviti, da se notranje presoje sistema ravnanja z okoljem izvajajo v planiranih časovnih presledkih, da:

(a)

ugotovi, ali je sistem ravnanja z okoljem:

v skladu s planiranimi ukrepi za ravnanje z okoljem, vključno z zahtevami tega mednarodnega standarda, in

primerno vpeljan in vzdrževan;

(b)

daje vodstvu informacije o rezultatih presoj.

Organizacija mora program presoj planirati, vzpostaviti, izvajati in vzdrževati in pri tem upoštevati pomen, ki ga ima(-jo) obravnavana(e) dejavnost(-i) za okolje in rezultate predhodnih presoj.

Vzpostaviti, izvajati in vzdrževati je treba postopek(-ke) za presoje, ki obravnava(-jo):

odgovornosti in zahteve za planiranje in izvajanje presoj, poročanje o rezultatih in hranjenje s tem povezanih zapisov,

določitev presojevalnih meril, predmeta presoje, pogostnosti in metod.

Izbira presojevalcev in izvedba presoj morata zagotoviti objektivnost in neodvisnost procesa presoje.

I-A.6   Vodstveni pregled

Najvišje vodstvo mora pregledovati sistem ravnanja z okoljem organizacije v planiranih časovnih presledkih, da zagotovi njegovo nenehno ustreznost, zadostnost in učinkovitost. Pri pregledih mora oceniti priložnosti za izboljševanje in potrebo po spremembah sistema ravnanja z okoljem, vključno z okoljsko politiko ter okvirnimi in izvedbenimi cilji.

Zapise o vodstvenih pregledih je treba hraniti.

Vhodni podatki za vodstveni pregled morajo vključevati:

(a)

rezultate notranjih presoj in ocene izpolnjevanja zakonskih zahtev in drugih zahtev, na katere je organizacija pristala;

(b)

informacije, ki so jih posredovale zainteresirane stranke, vključno s pritožbami;

(c)

učinek ravnanja organizacije z okoljem;

(d)

v kolikšnem obsegu so bili izpolnjeni okvirni in izvedbeni cilji;

(e)

stanje korektivnih in preventivnih ukrepov;

(f)

ukrepe, ki so sledili predhodnim vodstvenim pregledom;

(g)

spremenjene okoliščine, vključno z razvojem zakonskih in drugih zahtev, povezanih z njenimi okoljskimi vidiki; in

(h)

priporočila za izboljšave.

Rezultati vodstvenega pregleda morajo v skladu z zavezanostjo za nenehno izboljševanje vključevati vse odločitve in ukrepe v zvezi z morebitnimi spremembami okoljske politike, okvirnih in izvedbenih ciljev ter drugih elementov sistema ravnanja z okoljem.

SEZNAM NACIONALNIH ORGANOV ZA STANDARDIZACIJO

BE

:

IBN/BIN (Institut belge de normalisation/Belgisch Instituut voor Normalisatie)

CZ

:

ČNI (Český normalizační institut)

DK

:

DS (Dansk Standard)

DE

:

DIN (Deutsches Institut für Normung e.V.)

EE

:

EVS (Eesti Standardikeskus)

EL

:

ELOT (Ελληνικός Οργανισμός Τυποποίησης)

ES

:

AENOR (Asociación Española de Normalización y Certificación)

FR

:

AFNOR (Association française de normalisation)

IEL

:

NSAI (National Standards Authority of Ireland)

IT

:

UNI (Ente Nazionale Italiano di Unificazione)

CY

:

Κυπριακός Οργανισμός Προώθησης Ποιότητας

LV

:

LVS (Latvijas Standarts)

LT

:

LST (Lietuvos standartizacijos departamentas)

LU

:

SEE (Service de l’Energie de l’Etat) (Luxembourg)

HU

:

MSZT (Magyar Szabványügyi Testület)

MT

:

MSA (Awtorità Maltija dwar l-Istandards/Malta Standards Authority)

NL

:

NEN (Nederlands Normalisatie-Instituut)

AT

:

ON (Österreichisches Normungsinstitut)

PL

:

PKN (Polski Komitet Normalizacyjny)

PT

:

IPQ (Instituto Português da Qualidade)

SI

:

SIST (Slovenski inštitut za standardizacijo)

SK

:

SÚTN (Slovenský ústav technickej normalizácie)

FI

:

SFS (Suomen Standardisoimisliitto ry.)

SE

:

SIS (Swedish Standards Institute)

UK

:

BSI (British Standards Institution).“


(1)  Uporabo besedila, ponatisnjenega v tej prilogi, je dovolil CEN. Celotno besedilo je možno kupiti pri nacionalnih organizacijah za standardizacijo, navedenih v seznamu v tej prilogi. Ponatis te priloge v komercialne namene ni dovoljen.


4.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/13


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 197/2006

z dne 3. februarja 2006

o prehodnih ukrepih na podlagi Uredbe (ES) št. 1774/2002 glede zbiranja, prevoza, obdelave, uporabe in odstranjevanja nekdanjih živil

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (1), in zlasti člena 32(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1774/2002 zagotavlja popolno revizijo predpisov Skupnosti v zvezi s stranskimi živalskimi proizvodi, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, vključno z uvedbo vrste strogih zahtev. Poleg tega določa, da se lahko sprejmejo primerni prehodni ukrepi.

(2)

Zaradi strogosti navedenih zahtev je Uredba Komisije (ES) št. 813/2003 z dne 12. maja 2003 o prehodnih ukrepih Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 glede zbiranja, prevoza in odstranjevanja nekdanjih živil (2) državam članicam odobrila odstopanje, s katerim lahko pooblastijo upravljavce, da še naprej uporabljajo nacionalne predpise za zbiranje, prevoz in odstranjevanje nekdanjih živil živalskega izvora do 31. decembra 2005. Države članice so zaprosile, da se rok veljavnosti podaljša za dodatno obdobje, da bi preprečili motnje v trgovini. Odstopanje je zato treba podaljšati.

(3)

Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (3) določa pogoje za dodeljevanje dovoljenj za odlagališča in odpadke, ki se sprejemajo na različnih odlagališčih. V skladu s tem je primerno uporabiti ukrepe iz navedene direktive, kadar pristojni organ meni, da nekdanja živila ne predstavljajo tveganje za zdravje ljudi ali živali, če so odložena na odlagališču.

(4)

Nekatera nekdanja živila, kot so kruh, testenine, pecivo in podobni proizvodi, predstavljajo majhno tveganje za zdravje ljudi ali živali, pod pogojem, da ti niso prišli v stik s surovinami živalskega izvora, kot je surovo meso, surovi ribiški proizvodi, surova jajca in surovo mleko. V takih primerih, če je pristojni organ prepričan, da taka praksa ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi ali živali, je treba pristojnemu organu dovoliti, da dovoli uporabo nekdanjih živil za uporabo kot posamična krmila. Pristojnemu organu je treba tudi dovoliti, da omogoči njihovo uporabo za druge namene, kot za gnojilo, ali njihovo obdelavo ali odstranjevanje na drug način, kot je v bioplin ali obratu za kompostiranje, kar ni odobreno v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1774/2002.

(5)

Komisija mora pridobiti nasvet Evropske agencije za varnost hrane o možnih tveganjih pri vključitvi trenutnega razširjenega odstopanja med izvedbene ukrepe na podlagi člena 6(2)(i) Uredbe (ES) št. 1774/2002.

(6)

Da bi preprečili tveganje za zdravje živali in ljudi, je treba v obdobju prehodnih ukrepov v državah članicah vzdrževati ustrezne sisteme nadzora.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Odstopanje glede zbiranja, prevoza, obdelave, uporabe in odstranjevanja nekdanjih živil

1.   Z odstopanjem od členov 6(2) in 7 ter poglavij I do III in V do VIII Priloge II k Uredbi (ES) št. 1774/2002 lahko države članice v skladu s členoma 2 in 3 te uredbe dovolijo zbiranje, prevoz, obdelavo, uporabo in odstranjevanje nekdanjih živil iz člena 6(1)(f) navedene uredbe („nekdanja živila“), pod pogojem da:

(a)

ta živila niso bila v stiku s katerim koli živalskim stranskim proizvodom iz členov 4 in 5 ter točk (a) do (e) in točk (g) do (k) člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1774/2002 ali z drugimi surovinami živalskega izvora;

(b)

to ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi ali živali.

2.   Odstopanje, določeno v prvem odstavku, se ne uporabi za surovine živalskega izvora.

Člen 2

Zbiranje in prevoz

Države članice lahko dovolijo zbiranje in prevoz nekdanjih živil, če oseba, ki pošilja ali prevaža nekdanja živila:

(a)

zagotavlja, da so nekdanja živila poslana in prepeljana v obrat ali drug kraj, ki je dovoljen v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 1774/2002, ali obrat ali drug kraj ali odlagališče v skladu s členom 3 te uredbe; ter

(b)

beleži pošiljanja za obdobje najmanj dveh let od datuma takšnega pošiljanja ali prevoza in jih predloži na zahtevo pristojnega organa.

Člen 3

Obdelava, uporaba in odstranjevanje

Države članice lahko za nekdanja živila dovolijo, da bodo:

(a)

odstranjena kot odpadki z zakopavanjem na odlagališču, dovoljenem na podlagi Direktive 1999/31/ES;

(b)

obdelana v alternativnih sistemih, ki so odobreni pod pogoji zmanjšanja tveganja za zdravje živali in ljudi, če so ti v skladu z naslednjimi pogoji:

(i)

pridobljene snovi se za odstranitev pošljejo v sežigalnico ali v napravo za sosežig v skladu z Direktivo 2000/76/ES (4) ali na odlagališče v skladu z Direktivo 1999/31/ES; ter

(ii)

se ne uporabijo kot posamična krmila ali kot organsko gnojilo ali kot sredstva za izboljšanje tal;

ali

(c)

brez nadaljnje obdelave uporabljena v krmi ali za druge namene, če taka nekdanja živila niso prišla v stik s surovinami živalskega izvora in je pristojni organ prepričan, da taka uporaba ne predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali živali.

Člen 4

Nadzorni ukrepi

Pristojni organ sprejme potrebne ukrepe za nadzor skladnosti upravljavcev s to uredbo.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006 do 31. julija 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 416/2005 (UL L 66, 12.3.2005, str. 10).

(2)  UL L 117, 13.5.2003, str. 22.

(3)  UL L 182, 16.7.1999, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(4)  UL L 332, 28.12.2000, str. 91.


4.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/15


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 198/2006

z dne 3. februarja 2006

o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1552/2005 o statistiki poklicnega usposabljanja v podjetjih

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1552/2005/ES z dne 7. septembra 2005 o statistiki poklicnega usposabljanja v podjetjih (1), in zlasti členov 7(3), 8(2), 9(4), 10(2) in 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1552/2005 je vzpostavila skupni okvir za izdelavo statistike Skupnosti o poklicnem usposabljanju v podjetjih.

(2)

Za izvajanje Uredbe (ES) št. 1552/2005 je treba sprejeti ukrepe v zvezi z zahtevami glede vzorčenja in natančnosti ter velikostjo vzorca, ki je potrebna za izpolnitev teh zahtev, prav tako pa tudi podrobno opredeljene skupine dejavnosti in velikostne razrede po NACE, na katere se razčlenijo rezultati.

(3)

Komisija mora opredeliti posebne podatke, ki jih je treba zbrati v zvezi z usposabljajočimi in neusposabljajočimi podjetji ter z raznimi oblikami poklicnega usposabljanja.

(4)

Treba je sprejeti izvedbene ukrepe v zvezi s kakovostjo podatkov, ki jih je treba zbrati in posredovati za statistiko Skupnosti o poklicnem usposabljanju v podjetjih, in obliko poročil o kakovosti ter vse ukrepe, potrebne za ocenjevanje in izboljšanje kakovosti podatkov.

(5)

Določiti je treba prvo referenčno leto, za katero se podatki zbirajo.

(6)

Sprejeti je treba tudi določbe v zvezi z ustrezno tehnično obliko in standardom izmenjave za elektronsko poslane podatke.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ta uredba določa ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1552/2005/ES o statistiki poklicnega usposabljanja v podjetjih.

Člen 2

Prvo referenčno leto, za katero se zberejo statistični podatki, je koledarsko leto 2005.

Člen 3

Specifične spremenljivke, ki jih je treba posredovati Komisiji (Eurostatu), so navedene v Prilogi I.

Člen 4

Zahteve glede vzorčenja in natančnosti, velikost vzorcev, ki je potrebna za izpolnitev teh zahtev, ter podrobno opredeljene skupine dejavnosti NACE in velikostni razredi, na katere se lahko razčlenijo rezultati, so navedeni v Prilogi II.

Člen 5

Države članice so odgovorne za preverjanje podatkov, popravke napak, imputiranje in uteževanje podatkov.

Imputiranje in uteževanje spremenljivk uravnavajo načela, določena v Prilogi III. Odstopanje od teh načel se v celoti navede in upraviči v poročilu o kakovosti.

Člen 6

Način in oblika posredovanja podatkov Komisiji (Eurostatu) sta določena v Prilogi IV.

Člen 7

Vsaka država članica oceni kakovost svojih podatkov in oceno predloži v obliki poročila o kakovosti. Poročilo o kakovosti se pripravi in predloži Komisiji (Eurostatu) v obliki, določeni v Prilogi V.

Člen 8

Zaradi čim večje usklajenosti rezultatov raziskovanj med državami Komisija (Eurostat) v tesnem sodelovanju z državami članicami predlaga metodološka in praktična priporočila ter smernice za izvajanje raziskovanja v obliki „Priročnika Evropske unije“.

Člen 9

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2006

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Član Komisije


(1)  UL L 255, 30.9.2005, str. 1.


PRILOGA I

SPREMENLJIVKE

Opomba k razpredelnici:

Razlaga „osnovne“ in „ključne“ vrednosti v stolpcu „skupina spremenljivke“ je v Prilogi III.

Vrednost „ID“ pomeni, da je spremenljivka „identifikacijska spremenljivka“.

V stolpcu „vrsta spremenljivke“ pomeni vrednost „QL“ kvalitativno spremenljivko, vrednost „QT“ pa kvantitativno spremenljivko.


Ime spremenljivke

Skupina spremenljivke

Vrsta spremenljivke

Dolžina spremenljivke

Oblika spremenljivke

Opis spremenljivke

Pripomba k spremenljivki

COUNTRY

ID

 

2

črka

Koda države

Brez manjkajoče vrednosti – izjemnost po državi

ENTERPR

ID

 

6

številka

ID podjetja

Brez manjkajoče vrednosti – izjemnost po primeru

WEIGHT

ID

 

10

številka

Dve decimalni mesti – decimalko ločite s „.“

Brez manjkajoče vrednosti

NACE_SP

ID

 

4

številka

Načrt vzorčenja NACE – skupina gospodarska dejavnost

Brez manjkajoče vrednosti

SIZE_SP

ID

 

1

številka

Skupina velikosti po načrtu vzorčenja

Brez manjkajoče vrednosti

NSTRA_SP

ID

 

5

številka

Načrt vzorčenja – število podjetij v stratumu je opredeljeno z NACE_SP in SIZE_SP, tj. s populacijo

Brez manjkajoče vrednosti

N_SP

ID

 

5

številka

Načrt vzorčenja – število vzorčenih podjetij iz vzorčnega okvira v stratumu je opredeljeno z NACE_SP in SIZE_SP

Brez manjkajoče vrednosti

SUB_SP

ID

 

1

številka

Kazalnik podvzorca; kaže, ali podjetje spada v podvzorec

Brez manjkajoče vrednosti

N_RESPST

ID

 

5

številka

Število poročevalskih podjetij v stratumu je opredeljeno z NACE_SP in SIZE_SP, tj. s populacijo

Brez manjkajoče vrednosti

N_EMPREG

ID

 

6

številka

Število zaposlenih po registru

 

RESPONSE

ID

 

1

številka

Kazalnik odgovorov

Brez manjkajoče vrednosti

PROC

ID

 

2

številka

Metoda zbiranja podatkov v zapisu

Brez manjkajoče vrednosti

IDLANGUA

ID

 

2

črka

Identifikacija jezika

 

IDREGION

ID

 

3

črka

Identifikacija regije na ravni 1 NUTS

Brez manjkajoče vrednosti

EXTRA1

ID

 

10

številka

Pomožna spremenljivka 1

 

EXTRA2

ID

 

10

številka

Pomožna spremenljivka 2

 

EXTRA3

ID

 

10

številka

Pomožna spremenljivka 3

 

A1

osnovna

QL

4

številka

Dejanska šifra NACE

Osnovna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti

A2tot04

ključna

QT

6

številka

Skupno število zaposlenih dne 31.12.2004

Ključna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti

A2tot05

osnovna

QT

6

številka

Skupno število zaposlenih dne 31.12.2005

Osnovna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti

A2m05

 

QT

6

številka

Skupno število zaposlenih moških dne 31.12.2005

 

A2f05

 

QT

6

številka

Skupno število zaposlenih žensk dne 31.12.2005

 

A3a

 

QT

6

številka

Zaposleni: mlajši od 25 let

 

A3b

 

QT

6

številka

Zaposleni: 25–54 let

 

A3c

 

QT

6

številka

Zaposleni: 55 let in starejši

 

A4

ključna

QT

12

številka

Skupno število opravljenih delovnih ur zaposlenih v referenčnem letu 2005

Ključna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – v urah

A4m

 

QT

12

številka

Skupno število opravljenih delovnih ur zaposlenih moških v referenčnem letu 2005

v urah

A4f

 

QT

12

številka

Skupno število opravljenih delovnih ur zaposlenih žensk v referenčnem letu 2005

v urah

A5

ključna

QT

12

številka

Skupni stroški dela (neposredni in posredni) vseh zaposlenih v referenčnem letu 2005

Ključna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – v EUR

A6

 

QL

1

številka

POMEMBNO tehnološko izboljšani izdelki in storitve ali metode izdelave izdelkov in opravljanja storitev v referenčnem letu

 

B1a

osnovna

QL

1

številka

Notranji tečaji nadaljnjega poklicnega usposabljanja

Osnovna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – brez imputiranja

B1b

osnovna

QL

1

številka

Zunanji tečaji nadaljnjega poklicnega usposabljanja

Osnovna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – brez imputiranja

B2aflag

osnovna

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – usposabljanje na delovnem mestu

Osnovna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – brez imputiranja

B2a

 

QT

6

številka

Udeleženci drugih oblik nadaljnjega poklicnega usposabljanja – usposabljanja na delovnem mestu

 

B2bflag

osnovna

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – kroženje na delovnih mestih

Osnovna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – brez imputiranja

B2b

 

QT

6

številka

Udeleženci drugih oblik nadaljnjega poklicnega izobraževanja – kroženje na delovnih mestih, izmenjave, začasne napotitve, študijski obiski

 

B2cflag

osnovna

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – krogi učenja in kakovosti

Osnovna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – brez imputiranja

B2c

 

QT

6

številka

Udeleženci drugih oblik nadaljnjega poklicnega usposabljanja – krožki učenja ali kakovosti

 

B2dflag

osnovna

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – samoizobraževanje

Osnovna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – brez imputiranja

B2d

 

QT

6

številka

Udeleženci drugih oblik nadaljnjega poklicnega usposabljanja – samoizobraževanje

 

B2eflag

osnovna

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – obiski konferenc itd.

Osnovna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – brez imputiranja

B2e

 

QT

6

številka

Udeleženci drugih oblik nadaljnjega poklicnega usposabljanja – obiski konferenc itd.

 

B3a

 

QL

1

številka

Tečaji nadaljnjega poklicnega usposabljanja za zaposlene v predhodnem letu 2004

 

B3b

 

QL

1

številka

Predvideni tečaji nadaljnjega poklicnega usposabljanja za zaposlene v naslednjem letu 2006

 

B4a

 

QL

1

številka

Druge oblike nadaljnjega poklicnega usposabljanja za zaposlene v predhodnem letu 2004

 

B4b

 

QL

1

številka

Predvidene druge oblike nadaljnjega poklicnega usposabljanja za zaposlene v naslednjem letu 2006

 

C1tot

ključna

QT

6

številka

Udeleženci tečajev nadaljnjega poklicnega usposabljanja skupaj

Ključna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti

C1m

 

QT

6

številka

Udeleženci tečajev nadaljnjega poklicnega usposabljanja – moški

 

C1f

 

QT

6

številka

Udeleženci tečajev nadaljnjega poklicnega usposabljanja – ženske

 

C2a

 

QT

6

številka

Udeleženci nadaljnjega poklicnega usposabljanja – mlajši od 25 let

 

C2b

 

QT

6

številka

Udeleženci nadaljnjega poklicnega usposabljanja: 25–54 let

 

C2c

 

QT

6

številka

Udeleženci nadaljnjega poklicnega usposabljanja: 55 let in starejši

 

C3tot

ključna

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah), izkoriščen na vseh tečajih nadaljnjega poklicnega usposabljanja

Ključna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – v urah

C3i

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah), izkoriščen na notranjih tečajih nadaljnjega poklicnega usposabljanja

v urah

C3e

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah), izkoriščen na zunanjih tečajih nadaljnjega poklicnega usposabljanja

v urah

C4tot

ključna

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah), izkoriščen na vseh tečajih nadaljnjega poklicnega usposabljanja

Ključna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – v urah

C4m

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah), izkoriščen na tečajih nadaljnjega poklicnega usposabljanja – moški

v urah

C4f

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah), izkoriščen na tečajih nadaljnjega poklicnega usposabljanja – ženske

v urah

C5a

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – jeziki: tuji jeziki (222) in materinščina (223)

v urah

C5b

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – prodaja (341) in trženje (342)

v urah

C5c

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – računovodstvo (344) in finance (343), poslovodenje in administracija (345)

v urah

C5d

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – osebna znanja/razvoj (090), delovno življenje (347)

v urah

C5e

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – računalništvo (481) in delo z računalnikom (482)

v urah

C5f

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – strojništvo, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (5)

v urah

C5g

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – varstvo okolja (850) in zdravje in varnost pri delu (862)

v urah

C5h

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – osebne storitve (81), prevozne storitve (84), varstvo lastnine in oseb (861), vojska (863)

v urah

C5i

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – druge vsebine usposablajnja

v urah

C6a

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – šole, univerze in druge visokošolske ustanove

v urah

C6b

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – javni zavodi za izobraževanje (ki jih financira ali usmerja vlada; npr. izobraževalna središča za odrasle)

v urah

C6c

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – zasebna podjetja z izobraževalno dejavnostjo

v urah

C6d

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – zasebna podjetja, pri katerih glavna dejavnost ni izobraževanje (dobavitelji opreme, matične/povezane družbe)

v urah

C6e

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – združenja delodajalcev, gospodarske zbornice, sektorski organi

v urah

C6f

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – sindikati

v urah

C6g

 

QT

10

številka

Plačan delovni čas (v urah) – drugi ponudniki usposabljanja

v urah

C7aflag

 

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – honorarji

 

C7a

 

QT

10

številka

Stroški tečajev nadaljnjega poklicnega usposabljanja – honorarji in plačila za tečaje zaposlenih

v EUR

C7bflag

 

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – potni stroški

 

C7b

 

QT

10

številka

Stroški tečajev nadaljnjega poklicnega usposabljanja – plačila potnih stroškov in dnevnic

v EUR

C7cflag

 

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – stroški dela za vodje usposabljanja

 

C7c

 

QT

10

številka

Stroški tečajev nadaljnjega poklicnega usposabljanja – stroški dela vodij notranjih usposabljanj

v EUR

C7dflag

 

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – izobraževalno središče, pedagoško gradivo itd.

 

C7d

 

QT

10

številka

Stroški tečajev nadaljnjega poklicnega usposabljanja – izobraževalno središče ali prostori, pedagoško gradivo za tečaje usposabljanja

v EUR

C7sflag

 

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka „samo vmesni seštevek“

 

C7sub

ključna

QT

10

številka

Vmesni seštevek stroškov nadaljnjega poklicnega usposabljanja

Ključna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – v EUR

PAC

ključna

QT

10

številka

Stroški zaradi odsotnosti osebja – izračunani (PAC=C3tot*A5/A4)

Ključna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – v EUR

C8aflag

 

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – prispevki zaradi nadaljnjega poklicnega usposabljanja

 

C8a

 

QT

10

številka

Prispevki zaradi nadaljnjega poklicnega usposabljanja

v EUR

C8bflag

 

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – prejemki za nadaljnje poklicno usposabljanje

 

C8b

 

QT

10

številka

Prejemki za nadaljnje poklicno usposabljanje

v EUR

C7tot

ključna

QT

10

številka

Skupni stroški nadaljnjega poklicnega usposabljanja – izračunani (C7sub + C8a – C8b)

Ključna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – v EUR

C9a1

 

QL

1

številka

Priseljenci in pripadniki etničnih manjšin – zaposleni

 

C9a2

 

QL

1

številka

Priseljenci in pripadniki etničnih manjšin – posebni tečaji

 

C9b1

 

QL

1

številka

Invalidi – zaposleni

 

C9b2

 

QL

1

številka

Invalidi – posebni tečaji

 

C9c1

 

QL

1

številka

Osebe brez formalne izobrazbe – zaposlene

 

C9c2

 

QL

1

številka

Osebe brez formalne izobrazbe – posebni tečaji

 

C9d1

 

QL

1

številka

Osebe, ki lahko ostanejo brez službe/presežki delovne sile – zaposleni

 

C9d2

 

QL

1

številka

Osebe, ki lahko ostanejo brez službe/presežki delovne sile – posebni tečaji

 

C10a1

 

QL

1

številka

Pogodbeni delavci s skrajšanim delovnim časom

 

C10a2

 

QL

1

številka

Tečaji nadaljnjega poklicnega usposabljanja za pogodbene delavce s skrajšanim delovnim časom

 

C10b1

 

QL

1

številka

Pogodbeni delavci za določen čas – zaposleni

 

C10b2

 

QL

1

številka

Tečaji nadaljnjega poklicnega usposabljanja za pogodbene delavce za določen čas

 

D1

 

QL

1

številka

Lastno ali deljeno izobraževalno središče

 

D2

 

QL

1

številka

Oseba ali oddelek v podjetju, odgovorna za nadaljnje poklicno usposabljanje

 

D3

 

QL

1

številka

Podjetje uporablja zunanjo svetovalno službo

 

D4

 

QL

1

številka

Podjetje z rednimi formalnimi postopki vrednoti prihodnje potrebe po znanjih v podjetju

 

D5

 

QL

1

številka

Podjetje s strukturiranimi pogovori z zaposlenimi ugotavlja potrebe zaposlenih po posebnem usposabljanju

 

D6

 

QL

1

številka

Na podlagi načrtovanja nadaljnjega poklicnega usposabljanja v podjetju nastane pisni načrt ali program usposabljanja

 

D7

 

QL

1

številka

Letni proračun za usposabljanje, ki vključuje nadaljnje poklicno usposabljanje

 

D8

 

QL

1

številka

Podjetje po usposabljanju meri zadovoljstvo udeležencev usposabljanja

 

D9

 

QL

1

številka

Podjetje po usposabljanju oceni udeležence usposabljanja, da ugotovi, ali so ciljna znanja uspešno pridobljena

 

D10

 

QL

1

številka

Podjetje po usposabljanju oceni poklicno vedenje in spremembe v uspešnosti udeležencev

 

D11

 

QL

1

številka

Podjetje meri učinek usposabljanja na poslovno uspešnost z uporabo kazalnikov

 

D12

 

QL

1

številka

Nacionalni, sektorski in drugi sporazumi med socialnimi partnerji, ki so vplivali na načrt, politiko in prakso poklicnega usposabljanja

 

D13

 

QL

1

številka

Obstoj formalne strukture

 

D13a

 

QL

1

številka

Vloga formalne strukture – določitev cilja in prednostnih nalog dejavnosti nadaljnjega poklicnega usposabljanja

 

D13b

 

QL

1

številka

Vloga formalne strukture – določitev meril za izbiranje ciljne populacije, ki se mora udeležiti nadaljnjega poklicnega usposabljanja

 

D13c

 

QL

1

številka

Vloga formalne strukture – vsebina dejavnosti nadaljnjega poklicnega usposabljanja

 

D13d

 

QL

1

številka

Vloga formalne strukture – proračunski postopek v zvezi z nadaljnjim poklicnim usposabljanjem

 

D13e

 

QL

1

številka

Vloga formalne strukture – postopek izbire zunanjih ponudnikov nadaljnjega poklicnega usposabljanja

 

D13f

 

QL

1

številka

Vloga formalne strukture – ocena rezultatov usposabljanja

 

D14a

 

QL

1

številka

Javna svetovalna služba, ki ugotavlja potrebe po usposabljanju in/ali pripravlja načrt usposabljanja

 

D14b

 

QL

1

številka

Subvencije za financiranje stroškov usposabljanja zaposlenih

 

D14c

 

QL

1

številka

Davčne olajšave za izdatke za usposabljanje zaposlenih

 

D14d

 

QL

1

številka

Postopki za zagotavljanje standardov za vodje usposabljanja (npr. nacionalni registri, ocene itd.)

 

D14e

 

QL

1

številka

Zagotavljanje priznanih standardov in okvirov za kvalifikacije in certificiranje

 

D15a

 

QL

1

številka

Visoki stroški tečajev nadaljnjega poklicnega usposabljanja

max. 3 – brez razvrščanja

D15b

 

QL

1

številka

Pomanjkanje ustreznih tečajev nadaljnjega poklicnega usposabljanja na trgu

max. 3 – brez razvrščanja

D15c

 

QL

1

številka

Težave pri oceni potreb podjetja po nadaljnjem poklicnem usposabljanju

max. 3 – brez razvrščanja

D15d

 

QL

1

številka

Pomembno usposabljanje, ki se je izvedlo v predhodnem letu

max. 3 – brez razvrščanja

D15e

 

QL

1

številka

Visoka delovna obremenitev in omejen razpoložljivi čas zaposlenih

max. 3 – brez razvrščanja

D15f

 

QL

1

številka

Trenutna raven usposabljanja ustreza potrebam podjetja

max. 3 – brez razvrščanja

D15g

 

QL

1

številka

Več poudarka začetnemu kot nadaljnjemu poklicnemu usposabljanju

max. 3 – brez razvrščanja

D15h

 

QL

1

številka

Drugi razlogi

max. 3 – brez razvrščanja

E1a

 

QL

1

številka

Obstoječa znanja in sposobnosti so ustrezala trenutnim potrebam podjetja

max. 3 – brez razvrščanja

E1b

 

QL

1

številka

Prevladujoča strategija podjetja je bila zaposlovanje posameznikov z zahtevanimi znanji in sposobnostmi

max. 3 – brez razvrščanja

E1c

 

QL

1

številka

Podjetje je imelo težave pri ocenjevanju potreb po nadaljnjem poklicnem usposabljanju

max. 3 – brez razvrščanja

E1d

 

QL

1

številka

Pomanjkanje ustreznih tečajev nadaljnjega poklicnega usposabljanja na trgu

max. 3 – brez razvrščanja

E1e

 

QL

1

številka

Stroški nadaljnjega poklicnega usposabljanja so bili za podjetje previsoki.

max. 3 – brez razvrščanja

E1f

 

QL

1

številka

Podjetje se je raje osredotočilo na začetno kot na nadaljnje poklicno usposabljanje.

max. 3 – brez razvrščanja

E1g

 

QL

1

številka

Naložbe v nadaljnje poklicno usposabljanje so se izvedle v predhodnem letu, v letu 2005 niso bile potrebne.

max. 3 – brez razvrščanja

E1h

 

QL

1

številka

Zaposleni niso imeli dovolj časa za udeležbo na nadaljnjem poklicnem usposabljanju.

max. 3 – brez razvrščanja

E1i

 

QL

1

številka

Drugi razlogi

max. 3 – brez razvrščanja

F1tot05

Core

QT

6

številka

Skupno število udeležencev začetnega poklicnega usposabljanja v podjetju leta 2005

Osnovna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – brez imputiranja

F1m05

 

QT

6

številka

Skupno število moških udeležencev začetnega poklicnega usposabljanja v podjetju leta 2005

 

F1f05

 

QT

6

številka

Skupno število ženskih udeleženk začetnega poklicnega usposabljanja v podjetju leta 2005

 

F2aflag

 

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – posamezni stroški dela za začetno poklicno usposabljanje

 

F2a

 

QT

10

številka

Stroški začetnega poklicnega usposabljanja – stroški dela posameznikov, prijavljenih na začetno poklicno usposabljanje

v EUR

F2bflag

 

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – drugi stroški začetnega poklicnega usposabljanja

 

F2b

 

QT

10

številka

Stroški začetnega poklicnega usposabljanja – honorarji za usposabljanje, potni stroški, pedagoško gradivo, stroški izobraževalnega središča itd.

v EUR

F2cflag

 

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – stroški za vodjo ali mentorja začetnega poklicnega usposabljanja

Neobvezna spremenljivka

F2c

 

QT

10

številka

Stroški začetnega poklicnega usposabljanja – stroški dela vodij ali mentorjev začetnega poklicnega usposabljanja

Neobvezna spremenljivka – v EUR

F3aflag

 

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – prispevki zaradi začetnega poklicnega usposabljanja

 

F3a

 

QT

10

številka

Prispevki zaradi začetnega poklicnega usposabljanja

v EUR

F3bflag

 

QL

1

številka

Kazalčna spremenljivka – prejemki za začetno poklicno usposabljanje

 

F3b

 

QT

10

številka

Prejemki za začetno poklicno usposabljanje

v EUR

F2tot

ključna

QT

10

številka

Skupni stroški začetnega poklicnega usposabljanja (F2b + F3a – F3b)

Ključna spremenljivka – brez manjkajoče vrednosti – v EUR


PRILOGA II

VZOREC

1.

Statistični poslovni register, naveden v Uredbi Sveta (EGS) št. 2186/93 (1), se navadno uporabi kot glavni vir vzorčnega okvira. Ta okvir je podlaga za stratificiran verjetnostni vzorec podjetij, ki je reprezentativen na nacionalni ravni.

2.

Stratumi vzorca se določijo po skupinah dejavnosti in velikostnih razredih NACE skladno z naslednjo minimalno specifikacijo:

20 skupin NACE Rev1.1 [C, D (15–16, 17–19, 21–22, 23–26, 27–28, 29–33, 34–35, 20 + 36–37), E, F, G (50, 51, 52), H, I (60–63, 64), J (65–66, 67), K + O]

3 razredi velikosti podjetij glede na število zaposlenih v podjetju: (10–49) (50–249) (250 in več)

3.

Velikost vzorca mora zagotavljati, da polovična dolžina 95 % intervala zaupanja ne bo presegla 0,2 vrednosti ocenjenih parametrov (ob upoštevanju deleža neodgovorov v vzorcu), ki so tu deleži „usposabljajočih podjetij“ na vsakem od 60 opredeljenih stratumov.

4.

Pri določanju velikosti vzorca se lahko uporabi naslednji obrazec:

nh = 1/[c2 . teh + 1/Nh] / rh

pri čemer je:

nh

=

število enot vzorčenja v celici stratuma h

rh

=

pričakovani delež odgovorov v celici stratuma h

c

=

največja vrednost polovične dolžine intervala zaupanja

teh

=

pričakovani delež usposabljajočih podjetij v celici stratuma h

Nh

=

skupno število podjetij (usposabljajočih in neusposabljajočih) v celici stratuma h


(1)  UL L 196, 5.8.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).


PRILOGA III

Načela imputiranja in uteževanje zapisov

Države sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zmanjšanje neodgovorov spremenljivk in enot. Pred imputiranjem si države članice razumno prizadevajo uporabiti druge podatkovne vire.

Osnovne spremenljivke, pri katerih manjkajoča vrednost ni sprejemljiva in imputiranje ni dovoljeno, so:

A1, A2tot05, B1a, B1b, B2aflag, B2bflag B2cflag, B2dflag B2eflag, F1tot05.

Ključne spremenljivke, pri katerih se je treba, če je le mogoče, izogniti manjkajoči vrednosti, in pri katerih je imputiranje priporočljivo, so:

A2tot04, A4, A5, C1tot, C3tot, C4tot, C7sub, C7tot, PAC, F2tot.

Pri neodgovoru spremenljivke se priporoča imputiranje v naslednjih splošnih omejitvah (strokovnjaki držav članic morajo uporabljati ta pravila po svoji strokovni presoji):

1.

Kadar zapis vsebuje manj kot 50 % predloženih spremenljivk, navadno velja za neodgovor enote:

2.

Pri posamezni celici NACE/velikostnega razreda imputiranje ni dovoljeno, če več kot 50 % poročevalskih podjetij izkazuje manjkajoče podatke za več kot 25 % kvantitativnih spremenljivk.

3.

Pri posamezni celici NACE/velikostnega razreda ni imputiranja kvantitativne spremenljivke, če je delež poročevalskih podjetij za navedeno spremenljivko manjši od 50 %.

4.

Pri posamezni celici NACE/velikostnega razreda ni imputiranja kvalitativne spremenljivke, če je delež poročevalskih podjetij za navedeno spremenljivko manjši od 80 %.

Kvantitativne in kvalitativne spremenljivke so določene v Prilogi I.

Odstopanja od teh načel se v celoti navedejo in upravičijo v nacionalnem poročilu o kakovosti.

Države članice izračunajo in posredujejo utež, ki se uporabi za vsak podatkovni zapis, skupaj z vsemi pomožnimi spremenljivkami, uporabljenimi pri izračunu te uteži. Te pomožne spremenljivke se po potrebi izkazujejo kot spremenljivke EXTRA1, EXTRA2, EXTRA3. Metodologija izračunavanja uteži se podrobno navede v poročilu o kakovosti.


PRILOGA IV

Oblika datoteke podatkov in pravila posredovanja

Podatki se Komisiji (Eurostatu) posredujejo v elektronski obliki z uporabo računalniške aplikacije za varno pošiljanje podatkov (STADIUM/EDAMIS), ki jo da na voljo Komisija (Eurostat).

Države pošljejo na ESTAT dva preverjena nabora podatkov:

(a)

Nabor podatkov, pridobljen pred imputiranjem, po predhodnih preverjanjih.

(b)

Nabor podatkov, pridobljen po imputiranju, v celoti preverjen.

Oba nabora podatkov vsebujeta spremenljivke, določene v Prilogi I.

Obe datoteki se predložita v obliki decimalne spremenljivke (.csv). Prvi zapis v vsaki datoteki je glava z vsemi „imeni spremenljivk“, opredeljenimi v Prilogi I. V naknadnih zapisih so podrobne vrednosti teh spremenljivk za vsako poročevalsko podjetje.


PRILOGA V

OBLIKA POROČILA O KAKOVOSTI

1.   USTREZNOST

Izvajanje raziskovanja in stopnja izpolnjevanja uporabnikovih trenutnih in morebitnih potreb po statističnih podatkih:

Opis in razvrstitev uporabnikov.

Posamezne potrebe vsake skupine uporabnikov.

Ocena, koliko so bile te potrebe izpolnjene.

2.   TOČNOST

2.1   Napake pri vzorčenju

Opis načrta vzorca in realiziranega vzorca.

Opis izračuna končnih uteži, vključno z modelom neodgovorov in uporabljenimi pomožnimi spremenljivkami.

Uporabljena cenilka, npr. Horvitz-Thompsonova cenilka.

Variance ocen po vzorčnih stratumih.

Računalniški program za ocenjevanje varianc.

Predložiti je treba zlasti opis pomožnih spremenljivk ali uporabljenih podatkov, da se Eurostatu omogoči ponovni izračun končnih uteži, kar je potrebno za oceno varianc.

Pri analizi neodgovorov opis pristranskosti v vzorcu in rezultati.

Razpredelnice, ki jih je treba predložiti (razčlenjene po skupinah dejavnosti NACE in velikostnih razredih skladno z nacionalnim načrtom vzorčenja):

Število podjetij v vzorčnem okviru.

Število podjetij v vzorcu.

Razpredelnice, ki jih je treba predložiti (razčlenjene po skupinah dejavnosti NACE in velikostnih razredih skladno z nacionalnim načrtom vzorčenja, če je dodelitev v skladu z opazovanimi spremenljivkami podjetij):

Koeficienti variacije (1) za naslednje ključne statistične podatke:

Skupno število zaposlenih.

Skupno število podjetij, ki so zagotovila nadaljnje poklicno usposabljanje.

Razmerje med skupnim številom podjetij, ki so zagotovila nadaljnje poklicno usposabljanje in skupnim številom podjetij.

Skupno število podjetij, ki so zagotovila tečaje nadaljnjega poklicnega usposabljanja.

Razmerje med skupnim številom podjetij, ki so zagotovila tečaje nadaljnjega poklicnega usposabljanja, in skupnim številom podjetij.

Skupno število zaposlenih v podjetjih, ki so zagotovila nadaljnje poklicno usposabljanje.

Skupno število udeležencev na tečajih nadaljnjega poklicnega usposabljanja.

Razmerje med skupnim številom udeležencev na tečajih nadaljnjega poklicnega usposabljanja in skupnim številom zaposlenih.

Razmerje med skupnim številom udeležencev na tečajih nadaljnjega poklicnega usposabljanja in skupnim številom zaposlenih v podjetjih, ki so zagotovila nadaljnje poklicno usposabljanje.

Skupni stroški tečajev nadaljnjega poklicnega usposabljanja.

Skupno število podjetij, ki zagotavljajo začetno poklicno usposabljanje.

Skupno število udeležencev začetnega poklicnega usposabljanja.

Skupni stroški začetnega poklicnega usposabljanja.

Razmerje med skupnim številom podjetij, ki zagotavljajo začetno poklicno usposabljanje, in skupnim številom podjetij.

2.2   Nevzorčne napake

2.2.1   Napake pokritja

Opis registra, uporabljenega za vzorčenje, in splošnih kakovosti registra.

Podatki, vsebovani v registru, in pogostnost posodabljanja registra.

Napake zaradi neskladnosti med vzorčnim okvirom ter ciljno populacijo in podpopulacijami (nadpokritje, podpokritje, napačne razvrstitve).

Metode pridobivanja teh podatkov.

Opombe glede obdelave napačnih razvrstitev.

Razpredelnice, ki jih je treba predložiti (razčlenjene po skupinah dejavnosti NACE in velikostnih razredih skladno z nacionalnim načrtom vzorčenja, če je dodelitev v skladu z opazovanimi spremenljivkami podjetij):

Število podjetij.

Razmerje med številom podjetij, pri katerih so opazovani stratumi enaki vzorčnim stratumom, in številom podjetij v vzorčnih stratumih. Navedite, ali so upoštevane spremembe dejavnosti.

2.2.2   Merske napake

Po potrebi ocena napak, ki so se zgodile pri zbiranju podatkov na primer:

Zaradi oblike vprašalnika (rezultati predhodnih testiranj ali laboratorijske metode; strategije spraševanja) – vprašalnik se predloži v prilogi.

Zaradi poročevalskih enot/poročevalcev (odziv poročevalcev):

Spominska zmota.

Nepozornost poročevalcev.

Vpliv starosti, izobrazbe itd.

Napake pri izpolnjevanju obrazcev.

Informacijski sistem poročevalca in uporaba administrativnih evidenc (ujemanje med administrativnim konceptom in konceptom raziskovanja, npr. obdobje opazovanja, razpoložljivost posameznih podatkov).

Način zbiranja podatkov (primerjava različnih načinov zbiranja podatkov).

Značilnosti in vedenje izpraševalca:

Socialno-ekonomske značilnosti.

Način izročitve vprašalnika.

Pomoč poročevalcu.

Posebne študije ali tehnike, ki omogočajo oceno teh napak.

Metode zmanjševanja takšnih napak.

Podrobne pripombe glede težav z vprašalnikom v celoti ali posameznimi vprašanji (pripombe glede vseh spremenljivk).

Opis in ocena ukrepov, ki zagotavljajo visoko kakovost podatkov o „udeležencih“ oziroma zagotavljajo, da se ne zbirajo podatki o „usposabljanjih udeležencev“.

2.2.3   Napake pri obdelavi

Opis urejanja podatkov:

Sistem obdelave in uporabljena orodja.

Napake zaradi šifriranja, urejanja, uteževanja, razpredelnic itd.

Preverjanje kakovosti na makro/mikro ravni.

Popravki in neuspelo urejanje, razčlenjeni na: manjkajoče vrednosti, napake in nepravilnosti.

2.2.4   Napake zaradi neodgovorov

Opis ukrepov, sprejetih v zvezi s „ponovno vzpostavitvijo stikov“.

Deleži odgovorov enot in odgovorov spremenljivk.

Ocena neodgovorov enot.

Ocena neodgovorov spremenljivk.

Popolno poročilo o postopku imputiranja, vključno z metodami, ki se uporabljajo za imputiranje in/ali ponovno uteževanje.

Metodološke opombe in rezultati analize neodgovorov ali druge metode ocenjevanja vpliva neodgovorov.

Razpredelnice, ki jih je treba predložiti (razčlenjene po skupinah dejavnosti NACE in velikostnih razredih skladno z nacionalnim načrtom vzorčenja, če je dodelitev v skladu s spremenljivkami opazovanih podjetij):

Deleži odgovorov enot (2).

Deleži odgovorov spremenljivk (3) za spodnji spremenljivki glede na vse poročevalce:

Skupno število opravljenih delovnih ur, izraženo kot funkcija vseh poročevalcev.

Skupni stroški dela, izraženi kot funkcija vseh poročevalcev.

Deleži odgovorov spremenljivk za spodnje spremenljivke glede na podjetja, ki zagotavljajo tečaje nadaljnjega poklicnega usposabljanja:

Tečaji nadaljnjega poklicnega usposabljanja po posebnih starostnih skupinah, izraženi kot funkcija podjetij, ki zagotavljajo tečaje nadaljnjega poklicnega usposabljanja.

Skupno število udeležencev na tečajih, moških in žensk, izraženo kot funkcija podjetij, ki zagotavljajo tečaje nadaljnjega poklicnega usposabljanja.

Skupno število ur udeležbe na tečajih, moških in žensk, izraženo kot funkcija podjetij, ki zagotavljaj tečaje nadaljnjega poklicnega usposabljanja.

Skupno število ur udeležbe na tečajih, notranjih in zunanjih, izraženo kot funkcija podjetij, ki zagotavljajo tečaje nadaljnjega poklicnega usposabljanja.

Skupni stroški tečajev nadaljnjega poklicnega usposabljanja, izraženi kot funkcija podjetij, ki ponujajo tečaje nadaljnjega poklicnega usposabljanja.

Deleži odgovorov spremenljivke za spodnjo spremenljivko glede na podjetja, ki zagotavljajo začetno poklicno usposabljanje:

Skupni stroški začetnega poklicnega usposabljanja, izraženi kot funkcija podjetij, ki zagotavljajo začetno poklicno usposabljanje.

3.   PRAVOČASNOST IN TOČNOST

Razpredelnica datumov, ko so se začele in končale naslednje faze projekta:

Zbiranje podatkov.

Pošiljanje vprašalnikov.

Opomniki in spremljanje.

Osebno anketiranje.

Preverjanje in urejanje podatkov.

Nadaljnje potrjevanje in imputiranje.

Raziskovanje neodgovorov (po potrebi).

Ocene.

Posredovanje podatkov Eurostatu.

Diseminacija nacionalnih rezultatov.

4.   DOSTOPNOST IN JASNOST

Rezultati, ki so bili ali bodo poslani podjetjem.

Shema diseminacije rezultatov.

Izvodi vseh metodoloških dokumentov v zvezi s predloženimi statističnimi podatki.

5.   PRIMERLJIVOST

Države bi morale, če je potrebno in ustrezno, predložiti naslednje opombe:

Odstopanja od evropskega vprašalnika.

Povezanost raziskovanja z drugim nacionalnim raziskovanjem.

Stopnja izvajanja raziskovanja z obstoječimi podatki v registru.

Opredelitve in priporočila.

6.   SKLADNOST

Primerjava statističnih podatkov o istem pojavu ali spremenljivki, pridobljenih iz drugih raziskovanj ali virov.

Ocena skladnosti s strukturno statistiko podjetij za spremenljivko število zaposlenih, izraženo kot funkcija skupine dejavnosti NACE in velikostnega razreda.

Ocena skladnosti z drugimi viri nacionalnih podatkov za spremenljivko razporeditev zaposlenih po starostnih skupinah (A3a, A3b, A3c), izraženo kot funkcija skupine dejavnosti NACE in velikostnega razreda (glede na razpoložljivost).

Ocena skladnosti z drugimi viri nacionalnih podatkov za spremenljivko razporeditev udeležencev poklicnega usposabljanja po starostnih skupinah (C2a, C2b, C2c), izraženo kot funkcija skupine dejavnosti NACE in velikostnega razreda (glede na razpoložljivost).

Razpredelnice, ki jih je treba predložiti (razčlenjene po skupinah dejavnosti NACE in velikostnih razredih skladno z nacionalnim načrtom vzorčenja, če je dodelitev v skladu s spremenljivkami opazovanih podjetij):

Število zaposlenih po strukturni statistiki podjetij (šifra 16 11 0 Uredbe Komisije (ES) št. 2700/98 (4).

Število zaposlenih po raziskovanju št. 3 nadaljnjega poklicnega usposabljanja.

Odstotek razlik (strukturna statistika podjetij – raziskovanje št. 3 nadaljnjega poklicnega usposabljanja)/strukturna statistika podjetij.

Število zaposlenih za vsako starostno skupino A3a, A3b, A3c.

Število zaposlenih po drugem viru za vsako starostno skupino.

Odstotek razlik (A3x – drugi nacionalni vir A3x)/A3x (pri čemer je x = a, b, c).

Število udeležencev nadaljnjega poklicnega usposabljanja za vsako starostno skupino C2a, C2b, C2c.

Število udeležencev nadaljnjega poklicnega usposabljanja po drugem viru za vsako starostno skupino.

Odstotek udeležencev nadaljnjega poklicnega usposabljanja (C2x – drugi nacionalni vir C2x)/C2x (pri čemer je x = a, b, c).

7.   OBREMENITEV IN KORISTI

Analiza obremenitve in koristi na nacionalni ravni, na primer ob upoštevanju:

Povprečnega časa odgovora na vsak vprašalnik.

Težavnih vprašanj in spremenljivk.

Spremenljivk, ki se največ/najmanj uporabljajo pri opisu nadaljnjega poklicnega usposabljanja na nacionalni ravni.

Ocenjena ali dejanska raven zadovoljstva uporabnikov podatkov na nacionalni ravni.

Različna obremenitev za mala in velika podjetja.

Prizadevanja za zmanjšanje obremenitve.


(1)  Koeficient variacije je razmerje med kvadratnim korenom variance cenilke in pričakovano vrednostjo. Ocenjuje se z razmerjem med kvadratnim korenom ocene variance vzorčenja in pričakovano vrednostjo. Ocena variance vzorčenja mora upoštevati načrt vzorčenja in spremembe stratumov.

(2)  Delež odgovorov enot je razmerje med številom poročevalcev v opazovanju in številom vprašalnikov, poslanih izbrani populaciji.

(3)  Delež odgovorov spremenljivk je razmerje med številom razpoložljivih podatkov in številom razpoložljivih in manjkajočih podatkov (enako številu poročevalcev v opazovanju).

(4)  UL L 344, 18.12.1998, str. 49. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1670/2003 (UL L 244, 29.9.2003, str. 74).


4.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/34


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 199/2006

z dne 3. februarja 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 466/2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih v zvezi z dioksini in dioksinom podobnimi polikloriranimi bifenili

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (1), in zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 (2) določa mejne vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih.

(2)

„Dioksini“, kot so navedeni v tej uredbi, zajemajo skupino 75 spojin, ki so kemično sorodne polikloriranim dibenzo-p-dioksinom (PCDD) in 135 spojin, ki so kemično spredne polikloriranim dibenzofuranom (PCDF), od katerih je 17 toksikološko pomembnih. Poliklorirani bifenili (PCB) so skupina 209 različnih kemično sorodnih spojin, ki jih lahko razdelimo na dve skupini glede na njihove toksikološke lastnosti: nekaj jih ima podobne toksikološke lastnosti kot dioksini in se zato pogosto poimenujejo „dioksinom podobni PCB“. Večina jih ni podobno toksičnih kot dioksin, ampak ima drugačen toksikološki profil.

(3)

Vsaka spojina iz skupine dioksinov ali dioksinom podobnih PCB ima drugačno stopnjo toksičnosti. Za določitev toksičnosti teh različnih sorodnih spojin je bil uveden pojem faktorjev ekvivalence toksičnosti (TEF), da bi se omogočila ocena tveganja in regulativni nadzor. To pomeni, da se analitični rezultati v zvezi z vsemi posameznimi spojinami, ki so kemično sorodne dioksinom in dioksinom podobnimi spojinam PCB, ki so toksikološko pomembne, izrazijo z izmerljivo enoto „ekvivalent toksičnosti TCDD“ (TEKV).

(4)

Dne 30. maja 2001 je Znanstveni odbor za prehrano (SCF) sprejel mnenje o oceni tveganja za dioksine in dioksinom podobne PCB v živilih, s katerim je posodobil mnenje z dne 22. novembra 2000 o tej temi na podlagi novih znanstvenih podatkov, ki so postali na voljo od sprejetja slednjega mnenja (3). SCF je določil sprejemljiv tedenski vnos (TWI), ki je 14 pg WHO-TEKV/kg telesne teže, za dioksine in dioksinom podobne PCB. Ocene izpostavljenosti kažejo, da pri znatnem delu prebivalstva Skupnosti s hrano zaužiti vnos presega TWI. Nekatere skupine prebivalcev v nekaterih državah bi utegnile biti izpostavljene večjemu tveganju zaradi posameznih prehranskih navad.

(5)

S toksikološkega stališča bi se morale vse vrednosti uporabljati za dioksine in dioksinom podobne PCB, vendar so bile leta 2001 mejne vrednosti določene le za dioksine, ne pa za dioksinom podobne PCB, ker so bili za dioksinom podobne PCB glede na njihovo razširjenost takrat na voljo zelo skopi podatki. Zdaj pa je na voljo več podatkov o prisotnosti dioksinom podobnih PCB.

(6)

V skladu z Uredbo (ES) št. 466/2001 je Komisija morala pregledati določbe o dioksinih glede na nove podatke o prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB, zlasti z namenom vključitve dioksinom podobnih PCB med vrednosti, ki jih je treba določiti.

(7)

Vsi proizvajalci v celotni prehranski verigi od živil do krme si morajo še naprej prizadevati za omejitev dioksinov in PCB, prisotnih v krmi in živilih, ter storiti vse, kar je za to potrebno. V skladu s tem Uredba (ES) št. 466/2001 določa, da je treba mejne vrednosti, ki se uporabljajo, ponovno pregledati najpozneje do 31. decembra 2006, da se znatno znižajo mejne vrednosti in morda določijo mejne vrednosti za druga živila. Glede na čas, ki je potreben za pridobitev podatkov spremljanja, ki zadostujejo za določitev takšnih nižjih vrednosti, je treba ta rok podaljšati.

(8)

Predlaga se določitev mejnih vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB, izraženih v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), z uporabo WHO-TEF, ker je s toksikološkega stališča to najprimernejši pristop. Da se zagotovi nemoten prehod, je treba razen na novo določenih vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB v prehodnem obdobju uporabljati obstoječe vrednosti za dioksine. Živila iz razdelka 5 Priloge I morajo biti v tem obdobju v skladu z mejnimi vrednostmi za dioksine ter mejnimi vrednostmi za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB. Do 31. decembra 2008 bo preučena odprava ločene mejne vrednosti za dioksine.

(9)

Izredno pomembna sta enotno poročanje in razlaga analitičnih rezultatov, da se zagotovi usklajeno ravnanje v vsej Skupnosti. Direktiva Komisije 2002/69/ES z dne 26. julija 2002 o metodah vzorčenja in analitskih metodah za uradni nadzor dioksinov ter o določitvi dioksinu podobnih PCB-jev v živilih (4) določa, da se serija šteje, da ni skladna z določeno mejno vrednostjo, če analitični rezultat, potrjen s ponovljeno analizo in izračunan kot srednja vrednost vsaj dveh ločenih določitev, nedvomno presega mejno vrednost ob upoštevanju nezanesljivosti meritev. Za oceno razširjene nezanesljivosti obstajajo različne možnosti (5).

(10)

Za spodbuditev proaktivnega pristopa k zmanjšanju dioksinov in dioksinom podobnih PCB, prisotnih v živilih in krmi, so bili določeni pragovi za ukrepanje s Priporočilom Komisije 2002/201/ES z dne 4. marca 2002 o zmanjšanju prisotnosti dioksinov, furanov in PCB v krmi in živilih (6). Ti pragovi za ukrepanje so orodje, s katerim lahko pristojni organi in proizvajalci ugotovijo, v katerih primerih je ustrezno določiti vir kontaminacije in sprejeti ukrepe za njeno zmanjšanje ali odpravo. Ker so viri dioksinov in dioksinom podobnih PCB različni, je treba določiti ločene pragove za ukrepanje za dioksine in dioksinom podobne PCB. Priporočilo 2002/201/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Finski in Švedski je bilo odobreno odstopanje, da smeta na svojem ozemlju dati v promet ribe za prehrano, ki izvirajo iz baltske regije in vsebujejo vrednosti dioksinov, višje od določenih v točki 5.2 razdelka 5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 466/2001. Ti državi članici sta izpolnili pogoje v zvezi z zagotovitvijo informacij o prehranskih priporočilih potrošnikom. Vsako leto sta Komisiji sporočili rezultate spremljanja vrednosti dioksinov v ribah iz baltske regije in poročali o ukrepih, sprejetih za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi dioksinom iz baltske regije.

(12)

Na podlagi rezultatov spremljanja vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB, ki sta ga opravili Finska in Švedska, je treba podaljšati prehodno obdobje, v katerem velja odstopanje, odobreno tema državama članicama, vendar je treba to odstopanje omejiti na nekatere vrste rib. To odstopanje se uporablja za mejne vrednosti za dioksine ter mejne vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB, določene v točki 5.2 razdelka 5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 466/2001.

(13)

Zmanjšanje izpostavljenosti ljudi dioksinom in dioksinom podobnim PCB z uživanjem hrane je pomembno in potrebno, da se zagotovi varstvo potrošnikov. Ker je kontaminacija živil neposredno povezana s kontaminacijo krme, je treba sprejeti celosten pristop za zmanjšanje razširjenosti dioksina in dioksinom podobnih PCB v celotni prehranski verigi, tj. od krmil prek živali, namenjenih prehrani, do ljudi. Upošteva se proaktivni pristop za aktivno zmanjšanje dioksinov in dioksinom podobnih PCB v krmi in živilih, zato je treba v določenem obdobju ponovno pregledati mejne vrednosti, ki se uporabljajo, da se določijo nižje vrednosti. Zato bo najpozneje do 31. decembra 2008 preučeno znatno zmanjšanje mejnih vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

(14)

Proizvajalci si morajo prizadevati za povečanje svoje zmogljivosti za učinkovito odstranjevanje dioksinov, furanov in dioksinom podobnih PCB iz olj morskih organizmov. Znatno nižja vrednost, ki se preuči do 31. decembra 2008, temelji na tehničnih možnostih najučinkovitejšega postopka dekontaminacije.

(15)

V zvezi z določitvijo mejnih vrednosti za druga živila do 31. decembra 2008 je posebna pozornost namenjena potrebi po določitvi posebnih nižjih mejnih vrednosti za dioksine in dioksinom podobne PCB v hrani za dojenčke in majhne otroke glede na podatke spremljanja, pridobljene s programi za spremljanje dioksinov in dioksinom podobnih PCB v hrani za dojenčke in majhne otroke iz leta 2005, 2006 in 2007.

(16)

Uredbo (ES) št. 466/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 466/2001 se spremeni:

1.

Člen 1 se spremeni:

(a)

Odstavek 1a se nadomesti z naslednjim:

„1a.   Z odstopanjem od odstavka 1 smeta Finska in Švedska v prehodnem obdobju, podaljšanem do 31. decembra 2011, dajati v promet na svojem ozemlju lososa (Salmo salar), sled (Clupea harengus), rečnega piškurja (Lampetra fluviatilis), postrv (Salmo trutta), zlatovčice (Salvelinus spp) in male ozimice (Coregonus albula), ki izvirajo iz baltske regije in so namenjene prehrani na njihovem ozemlju, z vrednostmi dioksinov in/ali vrednostmi vsote dioksinov in dioksinom podobnih PCB, višjimi od vrednosti iz točke 5.2 razdelka 5 Priloge I, pod pogojem, da deluje sistem, ki potrošnikom zagotavlja, da so v celoti obveščeni o prehranskih priporočilih glede omejitev porabe teh vrst rib iz baltske regije s strani opredeljenih občutljivih skupin prebivalstva, da bi se izognili morebitnemu zdravstvenemu tveganju.

Do 31. marca vsako leto Finska in Švedska sporočita Komisiji rezultate spremljanja vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v ribah iz baltske regije, pridobljene v prejšnjem letu, in poročata o ukrepih, sprejetih za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi dioksinom in dioksinom podobnim PCB, ki jih vsebujejo ribe iz baltske regije. Finska in Švedska še naprej izvajata potrebne ukrepe za zagotovitev, da ribe in proizvodi iz rib, ki niso v skladu s točko 5.2 razdelka 5 Priloge I, niso dani v promet v drugih državah članicah.“

(b)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Mejne vrednosti, opredeljene v Prilogi I, se uporabljajo za užitni del zadevnih živil, razen če je v tej prilogi določeno drugače.“

2.

Člen 4a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4a

Glede dioksinov in vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB v proizvodih iz razdelka 5 Priloge I je prepovedano:

(a)

mešati proizvode, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi, s proizvodi, ki presegajo te mejne vrednosti;

(b)

uporabljati proizvode, ki niso v skladu z mejnimi vrednostmi, kot sestavine za proizvodnjo drugih živil.“

3.

Člen 5(3) se črta.

4.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 4. novembra 2006.

V zvezi z mejnimi vrednostmi za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB se ta uredba ne uporablja za proizvode, ki so bili dani v promet pred 4. novembrom 2006 v skladu z določbami, ki se uporabljajo. Nosilec živilske dejavnosti dokaže, kdaj so bili proizvodi dani v promet.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 37, 13.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(2)  UL L 77, 16.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1822/2005 (UL L 293, 9.11.2005, str. 11).

(3)  Mnenje Znanstvenega odbora za prehrano o oceni tveganja za dioksine in dioksinom podobne PCB v hrani, sprejeto 30. maja 2001 – Posodobitev na podlagi novih znanstvenih podatkov, ki so postali na voljo od sprejetja mnenja SCF z dne 22. novembra 2000 (http://europa.eu.int/comm/food/fs/sc/scf/out90_en.pdf).

(4)  UL L 209, 6.8.2002, str. 5. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2004/44/ES (UL L 113, 20.4.2004, str. 17).

(5)  Informacije o različnih načinih za oceno razširjene nezanesljivosti in o vrednosti nezanesljivosti meritev so na voljo v poročilu z naslovom „Poročilo o razmerju med analitičnimi rezultati, nezanesljivostjo meritev, faktorji izplena in določbami zakonodaje EU o krmi in živilih“ – http://europa.eu.int/comm/food/food/chemicalsafety/contaminants/report-sampling_analysis_2004_en.pdf

(6)  UL L 67, 9.3.2002, str. 69.


PRILOGA

Razdelek 5 Priloge I k uredbi (ES) št. 466/2001 se nadomesti z naslednjim:

„Razdelek 5.   Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izraženih v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (faktorji toksične ekvivalence, 1997) ter vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD)), polikloriranih dibenzofuranov (PCDF) in polikloriranih bifenilov (PCB), izraženih v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (faktorji ekvivalence toksičnosti, 1997) (1))

Živila

Mejne vrednosti

Vsota dioksinov in furanov (WHO-PCDD/F-TEKV) (2)

Mejne vrednosti

Vsota dioksinov, furanov in dioksinom podobnih PCB (WHO-PCDD/F-PCB-TEKV) (2)

Metode vzorčenja in merila zmogljivosti za analitske metode

5.1.1

Meso in proizvodi iz mesa (3)

 

 

Direktiva Komisije 2002/69/ES (5)

prežvekovalcev (govedo, ovce)

3,0 pg/g maščobe (4)

4,5 pg/g maščobe (4)

perutnine in gojene divjadi

2,0 pg/g maščobe (4)

4,0 pg/g maščobe (4)

prašičev

1,0 pg/g maščobe (4)

1,5 pg/g maščobe (4)

5.1.2

Jetra in predelani proizvodi kopenskih živali

6,0 pg/g maščobe (4)

12,0 pg/g maščobe (4)

5.2

Meso mišic rib in ribiški proizvodi ter njihovi proizvodi, razen jegulj (6), (7)

4,0 pg/g sveže teže

8,0 pg/g sveže teže

Direktiva Komisije 2002/69/ES (5)

Meso mišic jegulj (Anguilla anguilla) in njihovi proizvodi

4,0 pg/g sveže teže

12,0 pg/g sveže teže

5.3

Mleko (8) in mlečni proizvodi, vključno z mlečno maščobo

3,0 pg/g maščobe (4)

6,0 pg/g maščobe (4)

Direktiva Komisije 2002/69/ES (5)

5.4

Kokošja jajca in jajčni proizvodi (9)

3,0 pg/g maščobe (4)

6,0 pg/g maščobe (4)

Direktiva Komisije 2002/69/ES (5)

5.5

Olja in maščobe

 

 

Direktiva Komisije 2002/69/ES (5)

živalska maščoba

 

 

– –

prežvekovalcev

3,0 pg/g maščobe

4,5 pg/g maščobe

– –

perutnine in gojene divjadi

2,0 pg/g maščobe

4,0 pg/g maščobe

– –

prašičev

1,0 pg/g maščobe

1,5 pg/g maščobe

– –

mešane živalske maščobe

2,0 pg/g maščobe

3,0 pg/g maščobe

Rastlinska olja in masti

0,75 pg/g maščobe

1,5 pg/g maščobe

olje morskih organizmov (olje iz trupov rib, olje ribjih jeter in olja drugih morskih organizmov za prehrano ljudi)

2,0 pg/g maščobe

10,0 pg/g maščobe


(1)  WHO-TEF za oceno tveganja za zdravje ljudi na podlagi sklepov zasedanja Svetovne trgovinske organizacije v Stockholmu na Švedskem, 15.–18. junija 1997 (Van den Berg et al., (1998) Toxic Equivalency Factors (TEFs) for PCBs, PCDDs, PCDFs for Humans and for Wildlife. Environmental Health Perspectives, 106(12), 775)

Image

(2)  Zgornje koncentracije: Zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih sorodnih spojin pod mejo določanja enake meji določanja.

(3)  Meso goveda, ovc, prašičev, perutnine in gojene divjadi, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 139, 30.4.2004. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22), razen užitne drobovine, kot je opredeljena v navedeni prilogi.

(4)  Mejne vrednosti se ne uporabljajo za živila, ki vsebujejo < 1 % maščobe.

(5)  UL L 209, 6.8.2002, str. 5. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/44/ES (UL L 113, 20.4.2004, str. 17).

(6)  Meso mišic rib in ribiški proizvodi, kot so opredeljeni v kategorijah (a), (b), (c), (e) in (f) na seznamu v členu 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003). Mejna vrednost se uporablja za rake, razen rjavega mesa rakov ter mesa glave in prsi jastoga in podobnih velikih rakov (Nephropidae in Palinuridae), ter za glavonožce brez drobovine.

(7)  Če se ribe uživajo cele, velja mejna vrednost za celo ribo.

(8)  Mleko (surovo mleko, mleko za izdelavo proizvodov na osnovi mleka in toplotno obdelano mleko, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 853/2004.

(9)  Kokošja jajca in jajčni proizvodi, kot so opredeljeni v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 853/2004.“


4.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/39


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 200/2006

z dne 3. februarja 2006

o spremembi reprezentativnih cen in zneskov dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki jih določa Uredba (ES) št. 1011/2005, za tržno leto 2005/2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1423/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih izvedbenih pravilih za uvoz proizvodov v sektorju sladkorja, razen melase (2), in zlasti drugega stavka druge alinee odstavka 2 člena 1 ter odstavka 1 člena 3 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2005/2006, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1011/2005 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 159/2006 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 1423/95 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1423/95, določene v Uredbi (ES) št. 1011/2005 za tržno leto 2005/2006, se spremenijo in so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2)  UL L 141, 24.6.1995, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 624/98 (UL L 85, 20.3.1998, str. 5).

(3)  UL L 170, 1.7.2005, str. 35.

(4)  UL L 25, 28.1.2006, str. 19.


PRILOGA

Spremenjeni zneski reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za beli sladkor, surovi sladkor in proizvode pod oznako KN 1702 90 99, ki se uporabljajo od 4. februarja 2006

(EUR)

Oznaka KN

Višina reprezentativnih cen na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda

Višina dodatnih dajatev na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda

1701 11 10 (1)

38,81

0,00

1701 11 90 (1)

38,81

3,26

1701 12 10 (1)

38,81

0,00

1701 12 90 (1)

38,81

2,96

1701 91 00 (2)

37,27

6,60

1701 99 10 (2)

37,27

3,16

1701 99 90 (2)

37,27

3,16

1702 90 99 (3)

0,37

0,30


(1)  Določitev za standardno kakovost v skladu s točko II Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 1260/2001 (UL L 178, 30.6.2001, str. 1).

(2)  Določitev za standardno kakovost v skladu s točko I Priloge I k Uredbi (ES) št. 1260/2001.

(3)  Določitev za 1 % vsebnosti saharoze.


4.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/41


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 201/2006

z dne 3. februarja 2006

o spremembi izvoznih nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, izvožena v nespremenjenem stanju, določenih z Uredbo (ES) št. 186/2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), zlasti tretje alinee njenega člena 27(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Nadomestila za beli sladkor in surovi sladkor, izvožena v nespremenjenem stanju, so bila določena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2006 (2)

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, se razlikujejo od podatkov v času sprejetja Uredbe (ES) št. 186/2006, zato je treba ta nadomestila spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila za proizvode, navedene v členu 1(1)(a) Uredbe (ES) št. 1260/2001, nedenaturirane in izvožene v nespremenjenem stanju, določena z Uredbo (ES) št. 186/2006, se spremenijo in so navedena v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2)  UL L 31, 3.2.2006, str. 7.


PRILOGA

SPREMENJENI ZNESKI NADOMESTIL ZA BELI SLADKOR IN SUROVI SLADKOR, IZVOŽEN BREZ NADALJNJE PREDELAVE OD 4. FEBRUARJA 2006 (1)

Oznake proizvodov

Namembna država

Merska enota

Višina nadomestil

1701 11 90 9100

S00

EUR/100 kg

26,02 (2)

1701 11 90 9910

S00

EUR/100 kg

24,27 (2)

1701 12 90 9100

S00

EUR/100 kg

26,02 (2)

1701 12 90 9910

S00

EUR/100 kg

24,27 (2)

1701 91 00 9000

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,2829

1701 99 10 9100

S00

EUR/100 kg

28,29

1701 99 10 9910

S00

EUR/100 kg

26,39

1701 99 10 9950

S00

EUR/100 kg

26,39

1701 99 90 9100

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,2829

NB.: Oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A“ so določene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), kakor je bila spremenjena.

Numerične oznake namembnih krajev so določene v Uredbi (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).

Druge namembne države so določene, kot sledi:

S00

:

vsi namembni kraji (tretje dežele, druga območja, oskrba ladij in namembni kraji, ki štejejo kot izvoz iz Skupnosti) razen Albanije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore (vključno s Kosovom, kot je določeno v Resoluciji Varnostnega sveta ZN 1244 z dne 10. junija 1999) in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, razen za sladkor, vsebovan v proizvodih iz člena 1(2)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 (UL L 297, 21.11.1996, str. 29).


(1)  Stopnje iz te priloge se ne uporabljajo od 1. februarja 2005 v skladu s Sklepom Sveta 2005/45/ES z dne 22. decembra 2004 o sklenitvi in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembi Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972 glede določb, ki se uporabljajo za predelane kmetijske proizvode (UL L 23, 26.1.2005, str. 17).

(2)  Ta znesek velja za surov sladkor z donosom 92 %. Kadar je donos izvoženega sladkorja drugačen od 92 %, se znesek izračuna v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001.


4.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/43


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 202/2006

z dne 3. februarja 2006

o določitvi cene neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Protokola št. 4 o bombažu, priloženega k Aktu o pristopu Grčije, nazadnje spremenjenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1050/2001 (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1051/2001 z dne 22. maja 2001 o proizvodni pomoči za bombaž (2), in zlasti člena 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi občasno na podlagi cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu, z upoštevanjem zgodovinskega odnosa med ceno prečiščenega bombaža na svetovnem trgu in ceno, preračunano za neprečiščen bombaž. Navedeni zgodovinski odnos je opredeljen v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 (3), o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za bombaž. Če cene na svetovnem trgu ni mogoče preračunati na ta način, mora temeljiti na zadnji določeni ceni.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi na osnovi proizvoda s posebnimi lastnostmi in z upoštevanjem najugodnejših ponudb in kotacij na svetovnem trgu med tistimi, ki se štejejo kot reprezentativne za realno tržno ceno. V ta namen se izračuna povprečje ponudb in kotacij na eni ali več evropskih borz za proizvod, dobavljen cif v pristanišče v Skupnosti iz različnih držav dobaviteljic, ki se štejejo kot najbolj reprezentativne v mednarodni trgovini. Vendar obstaja tudi možnost prilagoditve meril za določanje cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu zaradi razlik v kakovosti dobavljenega proizvoda glede na zadevne ponudbe in kotacije. Te prilagoditve so določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril je podlaga za ceno neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določene v tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določena v členu 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001, se določi v višini 24,357 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 148, 1.6.2001, str. 1.

(2)  UL L 148, 1.6.2001, str. 3.

(3)  UL L 210, 3.8.2001, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1486/2002 (UL L 223, 20.8.2002, str. 3).


4.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/44


DIREKTIVA KOMISIJE 2006/13/ES

z dne 3. februarja 2006

o spremembi Prilog I in II k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nezaželenih snoveh v živalski krmi v zvezi z dioksini in dioksinom podobnimi PCB

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (1), in zlasti člena 8(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2002/32/ES določa, da je prepovedano dajanje v promet ali uporaba proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, katerih vsebnost nezaželenih snovi presega mejne vrednosti iz Priloge I k Direktivi.

(2)

Izraz „dioksini“, kot je naveden v tej direktivi, zajema skupino 75 vrst polikloriranih dibenzo-p-dioksinov (PCDD) in 135 vrst polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), od katerih je 17 toksikološko pomembnih. Poliklorirani bifenili (PCB) so skupina 209 različnih sorodnih spojin, ki jih lahko razdelimo na dve skupini glede na njihove toksikološke lastnosti: 12 sorodnih spojin kaže podobne toksikološke lastnosti kot dioksini in se zato pogosto imenujejo „dioksinom podobni PCB“. Ostali PCB nimajo dioksinom podobne toksičnosti, ampak imajo drugačen toksikološki profil.

(3)

Vsaka spojina iz skupine dioksinov ali dioksinom podobnih PCB ima drugačno stopnjo toksičnosti. Za določitev toksičnosti teh različnih sorodnih spojin je bil uveden pojem faktorjev ekvivalenta toksičnosti (TEF), da bi se omogočila ocena tveganja in regulativni nadzor. To pomeni, da se analitični rezultati v zvezi z vsemi 17 posameznimi spojinami dioksina in 12 dioksinom podobnimi spojinami PCB izrazijo z izmerljivo enoto, in sicer „koncentracijo ekvivalenta toksičnosti TCDD“ (TEKV).

(4)

Dne 30. maja 2001 je Znanstveni odbor za prehrano (SCF) sprejel mnenje o oceni tveganja za dioksine in dioksinom podobne PCB v živilih, s katerim je posodobil mnenje z dne 22. novembra 2000 o tej temi na podlagi novih znanstvenih podatkov, ki so postali na voljo od sprejetja slednjega mnenja (2). SCF je določil sprejemljiv tedenski vnos (TWI), ki je 14 pg WHO-TEKV/kg telesne teže, za dioksine in dioksinom podobne PCB. Ocene izpostavljenosti kažejo, da pri znatnem delu prebivalstva Skupnosti s hrano zaužiti vnos presega TWI. Nekatere skupine prebivalcev v nekaterih državah bi utegnile biti izpostavljene večjemu tveganju zaradi posameznih prehranskih navad.

(5)

Več kot 90 % izpostavljenosti ljudi dioksinu in dioksinom podobnim PCB izhaja iz živil. Približno 80 % celotne izpostavljenosti običajno izvira iz živil živalskega izvora. Breme dioksina in dioksinom podobnih PCB v živalih izhaja predvsem iz krme. Kot možna vira dioksinov in dioksinom podobnih PCB sta zato skrb zbujajoči krma in v nekaterih primerih zemlja.

(6)

Znanstveni odbor za prehrano živali (SCAN) je bil pozvan, da svetuje glede virov kontaminacije krme z dioksini in PCB, vključno z dioksinom podobnimi PCB, glede izpostavljenosti živali, namenjenih proizvodnji živil, dioksinom in PCB, glede prenosa teh spojin na živila živalskega izvora in glede kakršnega koli vpliva dioksinov in PCB, prisotnih v krmi, na zdravje živali. SCAN je 6. novembra 2000 sprejel mnenje. Kot najbolj kontaminirana posamična krmila je opredelil ribjo moko in ribje olje. Naslednja najbolj kontaminirana snov so bile živalske maščobe. Vsa druga posamična krmila živalskega ali rastlinskega izvora so imela sorazmerno nizko stopnjo kontaminacije z dioksinom. Pri vlakninah je bil širok razpon kontaminacije z dioksinom, odvisno od lokacije, stopnje kontaminacije z zemljo in izpostavljenosti virom onesnaženja iz zraka. SCAN je med drugim priporočil, da se poudari zmanjševanje vpliva najbolj kontaminiranih posamičnih krmil na celotno kontaminacijo v prehrani.

(7)

Čeprav bi se morale s toksikološkega stališča mejne vrednosti uporabljati za dioksine in dioksinom podobne PCB, so bile mejne vrednosti določene le za dioksine, ne pa za dioksinom podobne PCB, ker so bili za dioksinom podobne PCB glede na njihovo razširjenost takrat na voljo zelo skopi podatki. Vendar je zdaj na voljo več podatkov o prisotnosti dioksinom podobnih PCB.

(8)

V skladu z Direktivo 2002/32/ES mora Komisija prvič pregledati določbe v zvezi z dioksini do konca leta 2004, glede na nove podatke o prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB, zlasti zaradi vključitve dioksinom podobnih PCB med vrednosti, ki jih je treba določiti.

(9)

Vsi proizvajalci v celotni prehranski verigi od živil do krme si morajo še naprej prizadevati, da naredijo vse potrebno za omejitev prisotnosti dioksinov in PCB v krmi in živilih. V skladu s tem Direktiva 2002/32/ES določa, da je treba mejne vrednosti, ki se uporabljajo, ponovno pregledati najpozneje do 31. decembra 2006, da se znatno znižajo mejne vrednosti. Glede na čas, ki je potreben za pridobitev podatkov spremljanja, ki zadostujejo za določitev takšnih nižjih vrednosti, je treba ta rok podaljšati.

(10)

Predlaga se določitev mejnih vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB, izraženih v ekvivalentih toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), z uporabo WHO-TEF, ker je s toksikološkega stališča to najprimernejši pristop. Da se zagotovi nemoten prehod, je treba poleg na novo določenih vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB v prehodnem obdobju uporabljati obstoječe vrednosti za dioksine. Ločene mejne vrednosti za dioksine (PCDD/F) se začasno še naprej uporabljajo. Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo iz točke 27a, morajo biti v tem obdobju v skladu z mejnimi vrednostmi za dioksine ter mejnimi vrednostmi za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB. Do 31. decembra 2008 bo preučena odprava ločene mejne vrednosti za dioksine.

(11)

Izredno pomembna sta enotno poročanje in razlaga analitičnih rezultatov, da se zagotovi usklajeno ravnanje v vsej Skupnosti. Direktiva Komisije 2002/70/ES z dne 26. julija 2002 o določitvi zahtev za določanje vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB-jev v krmi (3) določa, da se proizvod, namenjen za živalsko krmo šteje, da ni skladen z določeno mejno vrednostjo, če analitični rezultat, potrjen s ponovljeno analizo in izračunan kot srednja vrednost vsaj dveh ločenih določitev, nedvomno presega mejno vrednost ob upoštevanju nezanesljivosti meritev. Za oceno razširjene nezanesljivosti obstajajo različne možnosti (4).

(12)

Področje uporabe Direktive 2002/32/ES zajema možnost določitve mejnih vrednosti nezaželenih snovi v krmnih dodatkih. Ker so bile visoke ravni dioksina ugotovljene v elementih v sledeh, je treba določiti mejno vrednost za dioksine in vsoto dioksinov ter dioksinom podobnih PCB za vse dodatke iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh, mejne vrednosti pa je treba razširiti na vse dodatke iz funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju ter premiksov.

(13)

Da se spodbudi proaktivni pristop za zmanjšanje dioksinov in dioksinom podobnih PCB, prisotnih v živilih in krmi, so bili določeni pragovi za ukrepanje s Priporočilom Komisije 2002/201/ES z dne 4. marca 2002 o zmanjšanju prisotnosti dioksinov, furanov in PCB v krmi in živilih (5). Ti pragovi za ukrepanje so orodje, s katerim lahko pristojni organi in proizvajalci ugotovijo, v katerih primerih je ustrezno določiti vir kontaminacije in sprejeti ukrepe za njeno zmanjšanje ali odpravo. Ker so viri dioksinov in dioksinom podobnih PCB različni, je treba določiti ločene pragove za ukrepanje za dioksine in dioksinom podobne PCB.

(14)

Direktiva 2002/32/ES predvideva možnost določanja pragov za ukrepanje. Pragove za ukrepanje je zato treba prenesti iz Priporočila 2002/201/ES v Prilogo II k Direktivi 2002/32/ES.

(15)

Zmanjšanje izpostavljenosti ljudi dioksinom in dioksinom podobnim PCB z uživanjem hrane je pomembno in potrebno, da se zagotovi varstvo potrošnikov. Ker je kontaminacija živil neposredno povezana s kontaminacijo krme, je treba sprejeti celosten pristop za zmanjšanje razširjenosti dioksina in dioksinom podobnih PCB v celotni prehranski verigi, tj. od proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, prek živali, namenjenih proizvodnji živil, do ljudi. Upošteva se proaktivni pristop za aktivno zmanjšanje dioksinov in dioksinom podobnih PCB v krmi in živilih, zato je treba v določenem obdobju ponovno pregledati mejne vrednosti, ki se uporabljajo, da se določijo nižje vrednosti. Zato bo najpozneje do 31. decembra 2008 preučeno znatno zmanjšanje mejnih vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

(16)

Proizvajalci si morajo prizadevati za povečanje svoje zmogljivosti dekontaminacije za učinkovito odstranjevanje dioksinov in dioksinom podobnih PCB iz ribjih olj. Proizvajalci si morajo še naprej prizadevati za preučitev različnih možnosti odstranjevanja dioksinov in dioksinom podobnih PCB iz ribje moke in ribjih beljakovinskih hidrolizatov. Potem ko bo tehnologija dekontaminacije na voljo tudi za ribjo moko in ribje beljakovinske hidrolizate, si bodo morali proizvajalci prizadevati za zagotovitev ustrezne zmogljivosti dekontaminacije. Znatno nižja mejna vrednost za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB, ki se preuči do 31. decembra 2008, temelji za ribja olja, ribjo moko in ribje beljakovinske hidrolizate na tehničnih možnostih najučinkovitejšega, gospodarsko upravičenega postopka dekontaminacije. V zvezi s krmo za ribe se ta znatno nižja vrednost določi na podlagi tehničnih možnosti najučinkovitejšega, gospodarsko upravičenega postopka dekontaminacije za ribje olje in ribjo moko.

(17)

Postopek ekstrakcije, ki se uporablja za analizo dioksinov in dioksinom podobnih PCB, močno vpliva na analitični rezultat, zlasti na proizvode, namenjene za živalsko krmo, mineralnega izvora, zato je primerno pred datumom uporabe določiti postopek ekstrakcije, ki se bo uporabljal za analizo dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

(18)

Direktivo 2002/32/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(19)

Ukrepi, predvideni v tej direktivi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Prilogi I in II k Direktivi 2002/32/ES se spremenita v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 4. novembra 2006. Besedilo teh določb s primerjalno tabelo med določbami in to direktivo takoj pošljejo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 3. februarja 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 140, 30.5.2002, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/87/ES (UL L 318, 6.12.2005, str. 19).

(2)  Mnenje Znanstvenega odbora za prehrano o oceni tveganja za dioksine in dioksinom podobne PCB v hrani, sprejeto 30. maja 2001 – Posodobitev na podlagi novih znanstvenih podatkov, ki so postali na voljo od sprejetja mnenja SCF z dne 22. novembra 2000 (http://europa.eu.int/comm/food/fs/sc/scf/out90_en.pdf).

(3)  UL L 209, 6.8.2002, str. 15. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/7/ES (UL L 27, 29.1.2005, str. 41).

(4)  Informacije o različnih načinih za oceno razširjene nezanesljivosti in o vrednosti nezanesljivosti meritev so na voljo v poročilu z naslovom „Poročilo o razmerju med analitičnimi rezultati, nezanesljivostjo meritev, faktorji izplena in določbami zakonodaje EU o krmi in živilih“ – http://europa.eu.int/comm/food/food/chemicalsafety/contaminants/report-sampling_analysis_2004_en.pdf

(5)  UL L 67, 9.3.2002, str. 69.


PRILOGA

(a)

Točka 27 Priloge I k Direktivi 2002/32/ES se nadomesti z naslednjim:

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo

Največja vsebnost pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

(1)

(2)

(3)

„27a.

Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izražena v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (faktorji toksične ekvivalence, 1997) (1)

(a)

Posamična krmila rastlinskega izvora, razen rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov

0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2)  (3)

(b)

Rastlinska olja in njihovi stranski proizvodi

0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2)  (3)

(c)

Posamična krmila mineralnega izvora

1,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2)  (3)

(d)

Živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo

2,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2)  (3)

(e)

Drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi

0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2)  (3)

(f)

Ribje olje

6,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2)  (3)

(g)

Ribe, druge vodne živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen ribje olje in ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (4)

1,25 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2)  (3)

(h)

Ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe

2,25 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2)  (3)

(i)

Dodatki kaolinitne gline, dihidriranega kalcijevega sulfata, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju

0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2)  (3)

(j)

Dodatki iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh

1,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2)  (3)

(k)

Premiksi

1,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2)  (3)

(l)

Krmne mešanice, razen krme za kožuharje, hrane za hišne živali in krme za ribe

0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2)  (3)

(m)

Krma za ribe

Hrana za hišne živali

2,25 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2)  (3)

27b.

Vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD), polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), in polikloriranih bifenilov (PCB), izraženih v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (faktorji toksične ekvivalence, 1997) (1)

(a)

Posamična krmila rastlinskega izvora, razen rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov

1,25 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (2)

(b)

Rastlinska olja in njihovi stranski proizvodi

1,5 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (2)

(c)

Posamična krmila mineralnega izvora

1,5 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (2)

(d)

Živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo

3,0 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (2)

(e)

Drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi.

1,25 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (2)

(f)

Ribje olje

24,0 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (2)

(g)

Ribe, druge vodne živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen ribje olje in ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (4)

4,5 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (2)

(h)

Ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe

11,0 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (2)

(i)

Dodatki iz funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju

1,5 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (2)

(j)

Dodatki iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh

1,5 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (2)

(k)

Premiksi

1,5 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (2)

(l)

Krmne mešanice, razen krme za kožuharje, hrane za hišne živali in krme za ribe

1,5 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (2)

(m)

Krma za ribe

Hrana za hišne živali

7,0 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (2)

(b)

Priloga II k Direktivi 2002/32/ES se nadomesti z:

„Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo

Prag za ukrepanje pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Pripombe in dodatni podatki (npr. vrsta preiskav, ki jih je treba opraviti)

(1)

(2)

(3)

(4)

1.

Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izraženih v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (faktorji toksične ekvivalence, 1997) (5)

(a)

Posamična krmila rastlinskega izvora, razen rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov

0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(b)

Rastlinska olja in njihovi stranski proizvodi

0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(c)

Posamična krmila mineralnega izvora

0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(d)

Živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo

1,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(e)

Drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi

0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(f)

Ribje olje

5,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (6)  (7)

V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.

(g)

Ribe, druge vodne živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen ribje olje in ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe

1,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (6)  (7)

V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.

(h)

Ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe

1,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (6)  (7)

V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.

(i)

Dodatki iz funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju

0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(j)

Dodatki iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh

0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(k)

Premiksi

0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(l)

Krmne mešanice, razen krme za kožuharje, hrane za hišne živali in krme za ribe

0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(m)

Krma za ribe

Hrana za hišne živali

1,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (6)  (7)

V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.

2.

Dioksinom podobni PCB (vsota polikloriranih bifenilov (PCB), izražena v ekvivalentih toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (faktorji toksične ekvivalentov toksičnosti, 1997) (5)

(a)

Posamična krmila rastlinskega izvora, razen rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov

0,35 ng WHO-PCB-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(b)

Rastlinska olja in njihovi stranski proizvodi

0,5 ng WHO-PCB-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(c)

Posamična krmila mineralnega izvora

0,35 ng WHO-PCB-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(d)

Živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo

0,75 ng WHO-PCB-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(e)

Drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi

0,35 ng WHO-PCB-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(f)

Ribje olje

14,0 ng WHO-PCB-TEKV/kg (6)  (7)

V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.

(g)

Ribe, druge vodne živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen ribje olje in ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe

2,5 ng WHO-PCB-TEKV/kg (6)  (7)

V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.

(h)

Ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe

7,0 ng WHO-PCB-TEKV/kg (6)  (7)

V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.

(i)

Dodatki iz funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju

0,5 ng WHO-PCB-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(j)

Dodatki iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh

0,35 ng WHO-PCB-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(k)

Premiksi

0,35 ng WHO-PCB-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(l)

Krmne mešanice, razen krme za kožuharje, hrane za hišne živali in krme za ribe

0,5 ng WHO-PCB-TEKV/kg (6)  (7)

Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(m)

Krma za ribe

Hrana za hišne živali

3,5 ng WHO-PCB-TEKV/kg (6)  (7)

V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.


(1)  WHO-TEF za oceno nevarnosti za zdravje ljudi na podlagi sklepov zasedanja Svetovne trgovinske organizacije v Stockholmu na Švedskem, 15.–18. junija 1997 (Van den Berg et al., (1998) Toxic Equivalency Factors (TEFs) for PCBs, PCDDs, PCDFs for Humans and for Wildlife. Environmental Health Perspectives, 106(12), 775).

Image

(2)  Zgornje koncentracije; zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih spojin pod mejo določanja enake meji določanja.

(3)  Ločene mejne vrednosti za dioksine (PCDD/F) se začasno še naprej uporabljajo. Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo iz točke 27a, morajo biti v tem začasnem obdobju v skladu z mejnimi vrednostmi za dioksine ter mejnimi vrednostmi za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

(4)  Sveže ribe, neposredno dostavljene in porabljene brez vmesne predelave za proizvodnjo krme za kožuharje, so izvzete iz mejnih vrednosti, mejni vrednosti 4,0 ng WHO–PCDD/F–TEKV/kg proizvoda in 0,8 ng WHO–PCDD/F–TEKV/kg proizvoda pa se uporabljata za sveže ribe, ki se uporabljajo za neposredno prehrano hišnih živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih. Proizvodi, predelani živalski proteini, proizvedeni iz teh živali (kožuharji, hišne živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih), ne morejo vstopati v prehrambeno verigo in jih je prepovedano krmiti gojenim živalim, ki se gojijo, vzrejajo ali razmnožujejo za proizvodnjo hrane.“

(5)  WHO-TEF za oceno nevarnosti za zdravje ljudi na podlagi sklepov zasedanja Svetovne trgovinske organizacije v Stockholmu na Švedskem, 15.–18. junija 1997 (Van den Berg et al., (1998) Toxic Equivalency Factors (TEFs) for PCBs, PCDDs, PCDFs for Humans and for Wildlife. Environmental Health Perspectives, 106(12), 775).

Image

(6)  Zgornje koncentracije; zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih spojin pod mejo določanja enake meji določanja.

(7)  Komisija bo te pragove za ukrepanje preučila najpozneje do 31. decembra 2008, hkrati s preučitvijo mejnih vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.“


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

4.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/54


SKLEP SVETA

z dne 2. decembra 2005

o sklenitvi Protokola ZN-EKE o registrih izpustov in prenosov onesnaževal, v imenu Evropske skupnosti

(2006/61/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) kakor tudi člena 300(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj Protokola ZN-EKE o registrih izpustov in prenosov onesnaževal (v nadaljnjem besedilu „Protokol“) je izboljšati javni dostop do informacij v skladu s Konvencijo ZN-EKE o dostopu do informacij, udeležbi javnosti in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljnjem besedilu „Aarhuška konvencija“).

(2)

Skupnost je podpisala Aarhuško konvencijo dne 25. junija 1998 in jo odobrila s Sklepom 2005/370/ES (2).

(3)

Skupnost je podpisala Protokol dne 21. maja 2003.

(4)

Protokol je na voljo za ratifikacijo, sprejetje ali odobritev s strani držav podpisnic in organizacij za regionalno gospodarsko povezovanje.

(5)

V skladu s Protokolom organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje v svojih listinah o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu opredeli obseg svojih pristojnosti v zvezi z zadevami, ki jih ureja Protokol.

(6)

Z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal (3) so se v zakonodajo Skupnosti vključile določbe Protokola.

(7)

V členu 20 Protokola je določen poenostavljen in pospešen postopek za spreminjanje njegovih prilog.

(8)

Zato je treba Protokol v imenu Skupnosti odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Protokol ZN-EKE o registrih izpustov in prenosov onesnaževal se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Protokola je priloženo kot Priloga A tega sklepa.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo ali osebe, pooblaščene za deponiranje listine o odobritvi pri generalnem sekretarju Združenih narodov v skladu s členom 25 Protokola.

Člen 3

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo ali osebe, pooblaščene, da v imenu Skupnosti deponirajo izjavo o pristojnosti iz Priloge B tega sklepa, v skladu s členom 26(4) Protokola.

Člen 4

1.   Glede zadev iz pristojnosti Skupnosti je Komisija je pooblaščena, da v imenu Skupnosti odobri spremembe prilog Protokola v skladu s členom 20 Protokola.

2.   Komisiji pri izvajanju te naloge pomaga posebni odbor, ki ga imenuje Svet.

3.   Pooblastilo iz odstavka 1 je omejeno na spremembe, ki ne spreminjajo in so skladne z ustrezno zakonodajo Skupnosti o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal.

4.   Kadar se spremembe prilog Protokola ne izvajajo v ustrezni zakonodaji Skupnosti v dvanajstih mesecih od datuma, ko jih je depozitar razposlal, Komisija depozitarju s pisnim uradnim obvestilom izrazi pridržek glede te spremembe v skladu s členom 20(8) Protokola pred iztekom teh dvanajstih mesecev. Če se naknadno spremembe začnejo izvajati, Komisija nemudoma umakne uradno obvestilo.

Člen 5

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 2. decembra 2005

Za Svet

Predsednica

M. BECKETT


(1)  Mnenje z dne 30. maja 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 124, 17.5. 2005, str. 1.

(3)  UL L 33, 4.2.2006, str. 1.


PRILOGA A

PROTOKOL O REGISTRIH IZPUSTOV IN PRENOSOV ONESNAŽEVAL

Pogodbenice tega protokola so se,

ob sklicevanju na člen 5(9) in člen 10(2) Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah iz leta 1998 (Aarhuška konvencija),

ob spoznanju, da registri izpustov in prenosov onesnaževal zagotavljajo pomemben mehanizem za povečanje odgovornosti družb, zmanjšanje onesnaževanja in spodbujanje trajnostnega razvoja, kakor je navedeno v deklaraciji iz Lucce, sprejeti na prvem srečanju pogodbenic Aarhuške konvencije,

ob upoštevanju načela 10 deklaracije iz Ria o okolju in razvoju iz leta 1992,

ob upoštevanju načel in obveznosti, dogovorjenih na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju leta 1992, zlasti pa določb iz poglavja 19 Agende 21,

ob upoštevanju Programa za nadaljnje izvajanje Agende 21, ki ga je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov na devetnajsti posebni seji leta 1997, v katerem je med drugim zahtevala povečanje nacionalnih zmogljivosti in zmožnosti za zbiranje, obdelavo in razširjanje podatkov, da bi javnosti primerno olajšala dostop do informacij o globalnih okoljskih zadevah,

ob upoštevanju Načrta za izvajanje s svetovnega vrha o trajnostnem razvoju leta 2002, ki spodbuja razvoj usklajenih in celovitih informacij o kemikalijah, kakor na primer z državnimi registri izpustov in prenosov onesnaževal,

ob upoštevanju dela Medvladnega foruma za kemijsko varnost, zlasti pa Bahijske deklaracije o kemijski varnosti iz leta 2000, Prednostnih nalog po letu 2000 in Registra o izpustih in prenosih onesnaževal/akcijskega načrta za inventar emisij,

ob upoštevanju dejavnosti, ki potekajo v okviru Medorganizacijskega programa za dobro premišljeno ravnanje s kemikalijami,

z upoštevanjem, nadalje, dela Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, zlasti pa Priporočila Sveta o izvajanju registrov izpustov in prenosov onesnaževal, s katerim Svet poziva države članice, naj ustanovijo nacionalne registre izpustov in prenosov onesnaževal ter jih dajo na voljo javnosti,

v želji, da bi z razvojem javno dostopnih informacijskih sistemov o okolju zagotovile mehanizem, ki bo današnjim in prihodnjim generacijam omogočal življenje v okolju, primernem za njihovo zdravje in blaginjo,

v želji zagotoviti, da bo razvoj takšnih sistemov upošteval načela, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, kakršno je previdnostni pristop, določen v načelu 15 deklaracije iz Ria o okolju in razvoju iz leta 1992,

ob priznavanju povezave med primernimi okoljskimi informacijskimi sistemi in uveljavljanjem pravic iz Aarhuške konvencije,

ob ugotavljanju potrebe po sodelovanju z drugimi mednarodnimi pobudami o onesnaževalih in odpadkih, skupaj s Stockholmsko konvencijo o težko razgradljivih organskih onesnaževalih iz leta 2001 in Baselsko konvencijo o čezmejnem prehajanju nevarnih odpadkov in njihovem odstranjevanju,

ob priznavanju, da so cilji celovitega pristopa k čim večjemu zmanjševanju onesnaževanja in količine odpadkov iz industrijskih objektov ter drugih virov doseganje visoke stopnje varstva okolja v celoti, napredek k trajnostnemu in do okolja prijaznemu razvoju ter varovanje zdravja današnjih in prihodnjih generacij,

v prepričanju, da so registri izpustov in prenosov onesnaževal stroškovno učinkovito sredstvo za spodbujanje okoljevarstvene učinkovitosti, zagotavljanje javnega dostopa do informacij o izpustih onesnaževal in njihovih prenosih v skupnostih in skozi skupnosti, ter za vlade, ki z njimi sledijo gibanjem, dokazujejo napredek pri zmanjševanju onesnaževanja, nadzorujejo izpolnjevanje nekaterih mednarodnih sporazumov, določajo prednostne cilje in ocenjujejo napredek, dosežen z okoljskimi politikami in programi,

v veri, da lahko registri izpustov in prenosov onesnaževal občutno koristijo industriji zaradi boljšega ravnanja s kemikalijami,

glede na možnosti, ki jih daje uporaba podatkov iz registrov izpustov in prenosov onesnaževal v povezavi z zdravstvenimi, okoljskimi, demografskimi, gospodarskimi in drugimi pomembnimi podatki za boljše razumevanje potencialnih problemov, ugotavljanje „vročih točk“, sprejemanje varnostnih ukrepov in ukrepov za ublažitev ter določanje prednostnih ciljev upravljanja okolja,

ob priznavanju pomena varstva zasebnosti prepoznanih ali prepoznavnih fizičnih oseb pri obdelavi podatkov, poslanih v registre izpustov in prenosov onesnaževal v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi o varstvu podatkov,

ob priznavanju pomena razvoja mednarodno skladnega sistema registrov izpustov in prenosov onesnaževal za večjo primerljivost podatkov,

ob ugotavljanju, da številne države članice Gospodarske komisije OZN za Evropo, Evropske skupnosti in pogodbenice Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini ukrepajo, da bi zbirale podatke o izpustih in prenosih onesnaževal iz različnih virov in da bi jih dale na razpolago javnosti, ter zlasti ob priznavanju dolgotrajnih in dragocenih izkušenj v nekaterih državah,

ob upoštevanju različnih pristopov v obstoječih registrih emisij in potrebe po preprečevanju podvajanja ter ob priznavanju, da je zaradi tega potrebna določena prožnost,

ob spodbujanju postopnega razvoja nacionalnih registrov izpustov in prenosov onesnaževal,

ob spodbujanju oblikovanja povezav med nacionalnimi registri izpustov in prenosov onesnaževal in informacijskimi sistemi o drugih izpustih, ki skrbijo javnost,

SPORAZUMELE:

Člen 1

Cilj

Cilj tega protokola je omogočiti širši dostop javnosti do informacij z oblikovanjem usklajenih in celovitih registrov izpustov in prenosov onesnaževal (RIPO) na državni ravni, v skladu z določbami tega protokola, ki bodo olajšali sodelovanje javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah in prispevali k preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja okolja.

Člen 2

Opredelitve

V tem protokolu:

1.

„pogodbenica“ pomeni državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje iz člena 24, ki se je s podpisom zavezala k spoštovanju tega protokola in za katero velja ta protokol, razen če v besedilu ni navedeno drugače;

2.

„konvencija“ pomeni Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, sestavljeno v Aarhusu na Danskem dne 25. junija 1998;

3.

„javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso njihova združenja, organizacije ali skupine;

4.

„industrijski kompleks“ pomeni eno ali več naprav na istem mestu ali na sosednjih mestih, ki so v lasti in jih upravlja ena sama fizična ali pravna oseba;

5.

„pristojni organ“ pomeni državni organ ali organe ali drugi pristojni subjekt ali subjekte, ki jih pogodbenica določi za upravljanje sistema nacionalnega registra izpustov in prenosov onesnaževal;

6.

„onesnaževalo“ je snov ali skupina snovi, ki so lahko škodljive za okolje ali zdravje ljudi zaradi svojih lastnosti in zaradi vnosa v okolje;

7.

„izpust“ pomeni nameren ali nenameren, reden ali nereden vnos onesnaževal v okolje zaradi človekove dejavnosti, vključno z izlitji, emisijami, izpuščanji, vbrizgavanji, odstranjevanjem ali odlaganjem, ali odvajanjem prek kanalizacijskih sistemov, ki nimajo čistilnih naprav za odpadno vodo;

8.

„prenos izven kraja nastanka“ pomeni prenos onesnaževal ali odpadkov, namenjenih za odstranitev ali predelavo, in onesnaževal v odpadnih vodah, namenjenih za obdelavo v čistilni napravi, prek meja obrata;

9.

„razpršeni viri“ pomenijo številne manjše ali razpršene vire, iz katerih se onesnaževala lahko izpuščajo v tla, zrak ali vodo, katerih skupni učinek na navedene medije je lahko precejšen in za katere je zbiranje posameznih poročil nepraktično;

10.

izraza „nacionalni“ in „na nacionalni ravni“ se v zvezi z obveznostmi iz tega protokola za pogodbenice, ki so organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, nanašata na zadevno regijo, razen če ni drugače navedeno;

11.

„odpadki“ pomenijo snovi ali predmete, ki:

(a)

se odstranijo ali predelajo;

(b)

so namenjeni odstranitvi ali predelavi; ali

(c)

jih je na podlagi določb nacionalne zakonodaje treba odstraniti ali predelati;

12.

„nevarni odpadki“ pomenijo odpadke, ki so opredeljeni kot nevarni v nacionalni zakonodaji;

13.

„drugi odpadki“ pomenijo odpadke, ki niso nevarni odpadki;

14.

„odpadna voda“ pomeni vodo, ki po uporabi vsebuje snovi ali predmete in jo ureja nacionalna zakonodaja.

Člen 3

Splošne določbe

1.   Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonske in druge ukrepe ter ustrezne izvršilne ukrepe za izvajanje določb iz tega protokola.

2.   Določbe iz tega protokola ne posegajo v pravico pogodbenice, da ohrani ali sprejme obširnejši ali javnosti dostopnejši register izpustov in prenosov onesnaževal, kakor ga zahteva ta protokol.

3.   Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da industrijski kompleksi ali ali državni organi ne kaznujejo, preganjajo ali nadlegujejo zaposlenih v industrijskem kompleksu in posameznikov, ki državnim organom prijavijo industrijski kompleks zaradi kršitve nacionalne zakonodaje o izvajanju tega protokola.

4.   Pri izvajanju tega protokola bo pogodbenice vodil previdnostni pristop, določen v 15. načelu deklaracije iz Ria o okolju in razvoju iz leta 1992.

5.   Da bi omejili podvojeno poročanje, se lahko sistemi registrov izpustov in prenosov onesnaževal kar najbolj povezujejo z obstoječimi viri informacij, kakor so mehanizmi poročanja na podlagi koncesije ali okoljevarstvenega dovoljenja.

6.   Stranke si prizadevajo doseči konvergenco med nacionalnimi registri izpustov in prenosov onesnaževal.

Člen 4

Osnovni elementi sistema registrov izpustov in prenosov onesnaževal

V skladu s tem protokolom pogodbenice vzpostavijo in vodijo javno dostopne nacionalne registre izpustov in prenosov onesnaževal, ki:

(a)

poročajo o točkovnih virih po posameznih industrijskih kompleksih;

(b)

omogočajo poročanje o razpršenih virih;

(c)

poročajo glede na posamezna onesnaževala oziroma vrste odpadkov;

(d)

so multimedialni in razlikujejo med izpusti v zrak, tla in vodo;

(e)

vsebujejo podatke o prenosih;

(f)

temeljijo na obveznem rednem poročanju;

(g)

vsebujejo standardizirane in pravočasne podatke, omejeno število standardiziranih mejnih vrednosti za poročanje in omejeno število določb o zaupnosti, če takšne določbe vsebujejo;

(h)

so dosledni in oblikovani tako, da so prijazni do uporabnika in dostopni javnosti ter so na voljo tudi v elektronski obliki;

(i)

omogočajo sodelovanje javnosti pri razvijanju in spreminjanju; ter

(j)

so oblikovani v strukturirano računalniško bazo podatkov ali več povezanih baz podatkov, ki jih vodi pristojni organ.

Člen 5

Oblika in struktura

1.   Pogodbenice zagotovijo, da so podatki v registru iz člena 4 predstavljeni agregirano in posamezno tako, da je mogoče izpuste in prenose iskati in prepoznavati glede na:

(a)

industrijski kompleks in njegovo zemljepisno lego;

(b)

dejavnost;

(c)

lastnika ali upravljavca in če je primerno, družbo;

(d)

onesnaževalo ali odpadke, kakor je primerno;

(e)

posamezne okoljske medije, v katere se izpušča onesnaževalo; in

(f)

kakor je navedeno v členu 7(5), namembni kraj prenosa in, če je to primerno, postopek odstranitve ali predelave odpadkov.

2.   Pogodbenice tudi zagotovijo, da je mogoče podatke iskati in prepoznavati glede na tiste razpršene vire, ki so bili vključeni v register.

3.   Pogodbenice svoje registre oblikujejo tako, da upoštevajo možnost prihodnje širitve in zagotovijo, da so podatki iz poročil javno dostopni za vsaj preteklih deset let.

4.   Register je oblikovan tako, da je čim lažje dostopen javnosti prek elektronskih medijev, kakor je na primer internet. Njegova oblika v normalnih pogojih delovanja omogoča, da so podatki o registru ves čas in takoj na voljo prek elektronskih medijev.

5.   Pogodbenice bi morale v registru zagotoviti povezave do ustreznih obstoječih javno dostopnih baz podatkov o zadevah, ki so povezane z varstvom okolja.

6.   Pogodbenice v registru zagotovijo povezave do registrov izpustov in prenosov onesnaževal drugih pogodbenic tega protokola in, če je mogoče, do registrov drugih držav.

Člen 6

Obseg registra

1.   Pogodbenice zagotovijo, da register vsebuje podatke o:

(a)

izpustih onesnaževal, o katerih je treba poročati na podlagi člena 7(2);

(b)

prenosih izven kraja nastanka, o katerih je treba poročati na podlagi člena 7(2); in

(c)

izpustih onesnaževal iz razpršenih virov, o katerih je treba poročati na podlagi člena 7(4).

2.   Skupščina pogodbenic preuči izkušnje, pridobljene z razvojem nacionalnih registrov izpustov in prenosov onesnaževal ter z izvajanjem tega protokola, in z upoštevanjem ustreznih mednarodnih procesov pregleda zahteve za poročanje iz tega protokola in obravnava naslednje zadeve za njegov nadaljnji razvoj:

(a)

pregled dejavnosti iz Priloge I;

(b)

pregled onesnaževal iz Priloge II;

(c)

pregled mejnih količin v prilogah I in II; in

(d)

vključevanje drugih pomembnih vidikov, kakor so podatki o prenosih znotraj kraja nastanka, skladiščenje, podrobno določanje zahtev za poročanje o razpršenih virih ali razvoj meril za vključevanje onesnaževal v ta protokol.

Člen 7

Zahteve za poročanje

1.   Pogodbenice bodisi:

(a)

zahtevajo, da lastniki ali upravljavci vsakega posameznega industrijskega kompleksa v njihovi pristojnosti, ki opravlja eno ali več dejavnosti iz Priloge I z zmogljivostjo, ki presega mejne vrednosti, navedene v stolpcu 1 Priloge 1; in:

(i)

izpušča onesnaževala iz Priloge II v količinah, ki presegajo mejne vrednosti, navedene v stolpcu 1 Priloge II;

(ii)

prenaša onesnaževala iz Priloge II izven kraja nastanka v količinah, ki presegajo mejne vrednosti iz stolpca 2 Priloge II, če se je pogodbenica odločila za poročanje o prenosih glede na posamezna onesnaževala v skladu z odstavkom 5(d);

(iii)

prenaša letno več kakor 2 toni nevarnih odpadkov ali več kakor 2 000 ton drugih odpadkov izven kraja nastanka, če se je pogodbenica odločila za poročanje o prenosih glede na vrsto odpadkov v skladu z odstavkom 5(d); ali

(iv)

prenaša onesnaževala iz Priloge II izven kraja nastanka v odpadnih vodah, namenjenih za obdelavo v čistilnih napravah, v količinah, ki presegajo mejne vrednosti iz stolpca 1b v Prilogi II, sprejmejo obveznosti, ki so jim naložene na podlagi drugega odstavka; ali

(b)

zahtevajo, da lastniki ali upravljavci vsakega posameznega industrijskega kompleksa v njihovi pristojnosti, ki opravlja eno ali več dejavnosti iz Priloge I s številom zaposlenih, ki je enako ali presega mejno število iz stolpca 2 Priloge I, in proizvaja, predeluje ali uporablja onesnaževala iz Priloge II v količinah, ki presegajo mejne vrednosti iz stolpca 3 Priloge II, sprejmejo obveznosti, ki so jim naložene na podlagi odstavka 2.

2.   Pogodbenice zahtevajo, da lastniki ali upravljavci industrijskih kompleksov iz prvega odstavka pošiljajo podatke iz petega in šestega odstavka, in v skladu z zahtevami, ki so tam navedene, za tista onesnaževala in odpadke, pri katerih so bile presežene mejne količine.

3.   Da bi dosegla cilje tega protokola se lahko pogodbenica za posamezno onesnaževalo odloči uporabljati mejno količino za izpust ali pa mejno količino za proizvodnjo, predelavo ali uporabo, če to poveča količino pomembnih podatkov o izpustih in prenosih, ki so na voljo v njenem registru.

4.   Pogodbenice zagotovijo, da informacije o izpustih onesnaževal iz razpršenih virov iz odstavkov 7 in 8 za vključitev v registre zbirajo njihovi pristojni organi ali pa za to določijo enega ali več državnih organov ali pristojnih subjektov.

5.   Pogodbenice zahtevajo, da lastniki ali upravljavci industrijskih kompleksov, ki morajo poročati na podlagi odstavka 2, izpolnijo in pristojnemu organu pošljejo naslednje informacije, razdeljene po posameznih industrijskih kompleksih:

(a)

ime, naslov, zemljepisno lego in dejavnost ali dejavnosti industrijskega kompleksa, na katerega se nanaša poročilo, ter ime lastnika ali upravljavca oziroma družbe;

(b)

ime in številčno oznako za vsako onesnaževalo, o katerem je treba poročati na podlagi odstavka 2;

(c)

količino vsakega onesnaževala, o katerem je treba poročati na podlagi drugega odstavka, ki je bilo v letu poročanja izpuščeno iz industrijskega kompleksa v okolje, z navedeno skupno količino in z navedbo, ali je bilo izpuščeno v zrak, vodo ali v tla, skupaj z vbrizgavanjem v podzemlje;

(d)

eno od naslednjega:

(i)

količino vsakega onesnaževala, o katerem je treba poročati v skladu z drugim odstavkom, ki se v letu poročanja prenaša izven kraja nastanka, z ločenim navajanjem količin, prenesenih zaradi odstranitve ali predelave, ter ime in naslov obrata, ki je odpadke sprejel; ali

(ii)

količino odpadkov, o katerih je treba poročati na podlagi drugega odstavka, ki se v letu poročanja prenaša izven kraja nastanka, z ločenim navajanjem nevarnih in drugih odpadkov, za vse postopke predelave ali odstranitve ter z navedbo oznak „R“ ali „D“ glede na to, ali so odpadki namenjeni za odstranitev ali za predelavo na podlagi Priloge III, pri čezmejnem gibanju nevarnih odpadkov pa ime in naslov obrata za odstranitev ali predelavo odpadkov ter kraja odstranitve ali predelave, ki dejansko sprejme odpadke;

(e)

količino vsakega onesnaževala v odpadnih vodah, o katerem je treba poročati na podlagi odstavka 2, ki se v letu poročanja prenese izven kraja nastanka, in

(f)

metodologijo, uporabljeno za pridobivanje podatkov iz pododstavkov (c) do (e), v skladu s členom 9(2), z navedbo, ali so podatki pridobljeni z meritvami, izračuni ali oceno.

6.   Podatki iz odstavka 5(c) do (e) vključujejo podatke o izpustih in prenosih, ki nastanejo pri rednih dejavnostih in v izrednih primerih.

7.   Pogodbenice v svojih registrih s primerno prostorsko razčlenitvijo navedejo informacije o izpustih onesnaževal iz razpršenih virov, za katere pogodbenica določi, da podatke zbirajo ustrezni organi in da jih je mogoče vključiti. Če pogodbenica ugotovi, da takšnih informacij ni, sprejme ukrepe za začetek poročanja o izpustih ustreznih onesnaževal iz enega ali več razpršenih virov v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami.

8.   Informacije iz sedmega odstavka vključujejo informacije o metodologiji, uporabljeni za pridobivanje informacij.

Člen 8

Krog poročanja

1.   Pogodbenice zagotovijo, da so podatki, ki jih je treba vključiti v register, javno dostopni, urejeni in predstavljeni v registru po koledarskih letih. Leto poročanja je koledarsko leto, na katerega se navedeni podatki nanašajo. Prvo leto poročanja je za vsako pogodbenico koledarsko leto po začetku veljavnosti protokola na njenem ozemlju. Poročila, ki jih zahteva člen 7, se pošiljajo letno. Drugo leto poročanja pa je lahko drugo koledarsko leto, ki sledi prvemu letu poročanja.

2.   Pogodbenice, ki niso organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, zagotovijo, da se podatki vključijo v njihove registre v petnajstih mesecih od izteka vsakega leta poročanja. Vendar se podatki za prvo leto poročanja v register vključijo v dveh letih od izteka navedenega leta poročanja.

3.   Pogodbenice, ki so organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, zagotovijo, da se podatki za določeno leto poročanja vključijo v njihove registre šest mesecev potem, ko jih morajo vključiti pogodbenice, ki niso organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje.

Člen 9

Zbiranje podatkov in vodenje evidence

1.   Pogodbenice zahtevajo, da lastniki ali upravljavci industrijskih kompleksov, za katere veljajo zahteve po poročanju iz člena 7, zbirajo podatke, ki so potrebni, da se v skladu z drugim odstavkom spodaj in dovolj pogosto določijo izpusti industrijskih kompleksov in prenosi izven kraja nastanka, za katere se zahteva poročanje na podlagi člena 7, in da evidenca o podatkih, na podlagi katerih so bila izdelana poročila, ostane na voljo pristojnim organom za obdobje petih let, ki začne teči ob izteku zadevnega leta poročanja. V takšni evidenci je opisana tudi metodologija zbiranja podatkov.

2.   Pogodbenice zahtevajo, da lastniki ali upravljavci industrijskih kompleksov, od katerih se na podlagi člena 7 zahteva poročanje, uporabijo najboljše razpoložljive podatke, ki lahko vključujejo podatke o nadzoru, faktorje emisij, izračune utežnih razmerij, posredni nadzor ali druge izračune, tehnična mnenja in druge metode. Če je primerno, mora biti to narejeno v skladu z mednarodno priznanimi metodologijami.

Člen 10

Ocenjevanje kakovosti

1.   Pogodbenice zahtevajo, da lastniki ali upravljavci industrijskih kompleksov, za katere veljajo zahteve po poročanju iz člena 7(1), zagotovijo kakovost podatkov, ki jih navajajo v poročilu.

2.   Pogodbenice zagotovijo, da pristojni organi ocenjujejo kakovost podatkov v njihovih registrih, zlasti kar zadeva popolnost podatkov, doslednost in verodostojnost, z upoštevanjem smernic, ki jih lahko oblikuje Skupščina pogodbenic.

Člen 11

Javni dostop do informacij

1.   Pogodbenice zagotovijo javni dostop do informacij, ki jih vsebuje register izpustov in prenosov onesnaževal, ne da bi zahtevale navedbo razloga in v skladu z določbami iz tega protokola zlasti tako, da zagotovijo elektronski dostop do registra prek javnega telekomunikacijskega omrežja.

2.   Če informacije, ki jih vsebujejo njihovi registri, niso zlahka dostopne javnosti prek neposrednih elektronskih sredstev, pogodbenice zagotovijo, da pristojni organi na zahtevo čim prej in najkasneje v enem mesecu od vložitve zahtevka izdajo podatke na druge učinkovite načine.

3.   Ob upoštevanju odstavka 4 pogodbenice zagotovijo, da je dostop do informacij, ki jih vsebujejo njihovi registri, brezplačen.

4.   Pogodbenice lahko svojim pristojnim organom dovolijo zaračunavanje za ponatis nekaterih podatkov iz odstavka 2 in pošiljanje po pošti, vendar takšni stroški ne smejo presegati razumnega zneska.

5.   Če informacije, ki jih vsebujejo njihovi registri, niso zlahka dostopne javnosti prek neposrednih elektronskih sredstev, pogodbenice olajšajo elektronski dostop do svojih registrov na javnih mestih, na primer v javnih knjižnicah, uradnih lokalnih organov ali na drugih primernih mestih.

Člen 12

Zaupnost

1.   Pogodbenice lahko pooblastijo pristojni organ, da skrbi za zaupnost podatkov v registru, če bi njihovo javno razkritje škodljivo vplivalo na:

(a)

mednarodne odnose, obrambo države ali javno varnost;

(b)

potek pravnega postopka, možnosti posameznika, da se mu pravično sodi, ali možnost državnih organov, da izvedejo kazensko ali disciplinsko preiskavo;

(c)

zaupnost poslovnih in industrijskih podatkov, če takšno zaupnost ščiti zakon zaradi varovanja pravno utemeljenih gospodarskih interesov;

(d)

pravice intelektualne lastnine; ali

(e)

zaupnost osebnih podatkov in/ali dokumentov, ki se nanašajo na fizične osebe, če navedena oseba ni privolila v razkritje podatkov javnosti in če takšno zaupnost ureja nacionalna zakonodaja.

Zgoraj navedeni razlogi za zaupnost se razlagajo na restriktiven način z upoštevanjem javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se podatki nanašajo na izpuste v okolje.

2.   V okviru odstavka 1(c) se razkritje podatkov o izpustih, ki so pomembni za varstvo okolja, obravnava v skladu z nacionalno zakonodajo.

3.   Če ostanejo podatki zaupni v skladu s prvim odstavkom, se v registru navede, kateri podatki so bili zadržani, na primer z navedbo splošnih podatkov o kemikaliji in razlogov, zakaj so bili podatki zadržani.

Člen 13

Udeležba javnosti pri razvoju nacionalnih registrov izpustov in prenosov onesnaževal

1.   Pogodbenice zagotovijo ustrezne možnosti za udeležbo javnosti pri razvoju nacionalnih registrov izpustov in prenosov onesnaževal v okviru nacionalne zakonodaje.

2.   Za namen odstavka 1 pogodbenice poskrbijo za možnost prostega dostopa javnosti do informacij o predlaganih ukrepih za oblikovanje nacionalnega registra izpustov in prenosov onesnaževal ter za možnost prispevanja pripomb, podatkov, analiz ali mnenj, ki so pomembni za proces odločanja, zadevni organ pa takšne prispevke javnosti ustrezno upošteva.

3.   Kadar se sprejme odločitev za oblikovanje ali bistveno spreminjanje registrov, pogodbenice zagotovijo, da so informacije o odločitvi in razpravah, na podlagi katerih je bila sprejeta, pravočasno dostopne javnosti.

Člen 14

Dostop do pravnega varstva

1.   Pogodbenice v okviru nacionalne zakonodaje zagotovijo, da se osebi, ki meni, da njen zahtevek za podatke na podlagi člena 11(2) ni bil upoštevan, da je bil v celoti ali delno neupravičeno zavrnjen, da je dobila neustrezen odgovor ali da njen zahtevek ni bil obravnavan v skladu z določbami iz navedenega odstavka, omogoči dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim organom, ki ga določa zakon.

2.   Zahteve iz odstavka 1 ne posegajo v pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi obstoječih pogodb, ki se uporabljajo med pogodbenicami in urejajo vsebino iz tega člena.

Člen 15

Vzpostavitev institucij in kadrov

1.   Pogodbenice spodbujajo ozaveščanje javnosti o registru izpustov in prenosov onesnaževal ter zagotavljajo pomoč in usmerjanje pri dostopanju do registra ter razumevanju in uporabi podatkov, ki jih vsebuje.

2.   Pogodbenice poskrbijo za vzpostavitev ustreznih institucij in kadrov za pristojne organe, za usmerjanje pristojnih organov in za subjekte, ki jim bodo pomagali pri opravljanju nalog iz tega protokola.

Člen 16

Mednarodno sodelovanje

1.   Pogodbenice sodelujejo in si med seboj pomagajo:

(a)

pri mednarodnih ukrepih za podporo ciljem tega protokola;

(b)

pri izvajanju nacionalnih sistemov v skladu s tem protokolom na podlagi medsebojnih sporazumov med zadevnimi pogodbenicami;

(c)

z izmenjavo podatkov o izpustih in prenosih v obmejnih območjih na podlagi tega protokola; in

(d)

z izmenjavo podatkov o prenosih med pogodbenicami na podlagi tega protokola.

2.   Pogodbenice spodbujajo medsebojno sodelovanje oziroma sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, ki spodbuja:

(a)

ozaveščenost javnosti na mednarodni ravni;

(b)

prenos tehnologije; in

(c)

zagotavljanje tehnične pomoči v zadevah iz tega protokola pogodbenicam, ki so države v razvoju in pogodbenicam, katerih gospodarstvo je v tranziciji.

Člen 17

Skupščina pogodbenic

1.   Ustanovi se Skupščina pogodbenic. Prvo zasedanje se skliče najkasneje dve leti po začetku veljavnosti tega protokola. Nato se redna zasedanja Skupščine pogodbenic sklicujejo za rednimi srečanji pogodbenic konvencije ali hkrati z njimi, razen če pogodbenice tega protokola ne sklenejo drugače. Skupščina pogodbenic skliče izredno zasedanje, če tako sklene na rednem zasedanju ali na pisno zahtevo ene od pogodbenic, če v šestih mesecih od datuma, ko izvršilni sekretar Gospodarske komisije OZN za Evropo pogodbenice obvesti o tem, tako zahtevo podpre vsaj ena tretjina navedenih pogodbenic.

2.   Skupščina pogodbenic redno pregleduje izvajanje in razvoj tega protokola na podlagi rednih poročil, ki jih pošiljajo pogodbenice, in v tej luči:

(a)

pregleduje razvoj registrov izpustov in prenosov onesnaževal ter spodbuja njihovo postopno krepitev in združevanje;

(b)

določi smernice, ki bodo pogodbenicam olajšale poročanje, z upoštevanjem potrebe po preprečevanju podvajanja truda v tej zvezi;

(c)

oblikuje delovni program;

(d)

preuči in, če je primerno, sprejme ukrepe, ki bodo krepili mednarodno sodelovanje v skladu s členom 16;

(e)

oblikuje pomožna telesa, če meni, da so potrebna;

(f)

v skladu z določbami iz člena 20 obravnava in sprejme predloge za spremembe tega protokola in njegovih prilog, ki so potrebni za namene tega protokola;

(g)

na prvem zasedanju obravnava in sporazumno sprejme pravilnik za svoja zasedanja in za zasedanja pomožnih teles z upoštevanjem morebitnih pravilnikov, ki jih je sprejela Skupščina pogodbenic konvencije;

(h)

obravnava sporazumno oblikovanje finančnih ureditev in mehanizmov tehnične pomoči, ki bodo olajšali izvajanje tega protokola;

(i)

če je primerno, prosi za pomoč drugih ustreznih mednarodnih organov pri doseganju ciljev tega protokola; in

(j)

obravnava in sprejme dodatne ukrepe, ki bi lahko bili potrebni za podpiranje ciljev tega protokola, kakor so sprejetje smernic in priporočil, ki spodbujajo njegovo izvajanje.

3.   Skupščina pogodbenic olajša izmenjavo podatkov o izkušnjah, pridobljenih s poročanjem o prenosih glede na posamezna onesnaževala in glede na vrste odpadkov, in takšne izkušnje preuči, da bi raziskala možnosti združevanja med dvema pristopoma, z upoštevanjem javnega interesa za obveščanje v skladu s členom 1, ter splošno učinkovitost nacionalnih registrov izpustov in prenosov onesnaževal.

4.   Organizacija združenih narodov, njene specializirane agencije in Mednarodna agencija za atomsko energijo ter države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki imajo na podlagi člena 24 pravico podpisati ta protokol, vendar niso njegove podpisnice, ter medvladne organizacije, specializirane na področjih, ki jih zadeva ta protokol, imajo pravico sodelovati kot opazovalke na zasedanjih Skupščine pogodbenic. Za njihovo udeležbo in sodelovanje se uporablja pravilnik, ki ga je sprejela Skupščina pogodbenic.

5.   Nevladne organizacije, specializirane na področjih, ki jih zadeva ta protokol, ki so izvršilnega sekretarja Gospodarske komisije OZN za Evropo obvestile, da želijo biti zastopane na zasedanju Skupščine pogodbenic, imajo pravico sodelovati kot opazovalke, razen če ena tretjina pogodbenic na zasedanju temu nasprotuje. Za njihovo udeležbo in sodelovanje se uporablja pravilnik, ki ga je sprejela Skupščina pogodbenic.

Člen 18

Pravica do glasovanja

1.   Vsaka pogodbenica tega protokola ima en glas, razen kakor je določeno v drugem odstavku.

2.   Organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje v zadevah v svoji pristojnosti uresničujejo pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njihovih držav članic, ki so pogodbenice. Takšne organizacije ne uresničujejo svoje pravice do glasovanja, če to pravico uresničujejo njihove države članice in nasprotno.

Člen 19

Priloge

Priloge k temu protokolu so njegov sestavni del in, razen če ni izrecno določeno drugače, sklicevanje na ta protokol je obenem sklicevanje na njegove priloge.

Člen 20

Spremembe

1.   Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe tega protokola.

2.   Predlogi za spremembe tega protokola se obravnavajo na zasedanju Skupščine pogodbenic.

3.   Predlogi za spremembe tega protokola se pisno predložijo sekretariatu, ki o njih vsaj šest mesecev pred zasedanjem, na katerem naj bi jih sprejeli, obvesti vse pogodbenice, druge države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so se zavezale k spoštovanju tega protokola in za katere še ni začel veljati, ter podpisnice.

4.   Pogodbenice si po svojih močeh prizadevajo, da bi se sporazumno dogovorile o vsaki predlagani spremembi tega protokola. Če so izčrpane vse možnosti, da bi dosegle sporazumni dogovor in ta ni dosežen, se v skrajnem primeru sprememba sprejme s tričetrtinsko večino glasov pogodbenic, ki so na zasedanju navzoče in glasujejo.

5.   V tem členu „pogodbenice, ki so navzoče in glasujejo“ pomeni pogodbenice, ki so navzoče in oddajo glas za ali proti.

6.   O spremembah tega protokola, sprejetih v skladu s četrtim odstavkom, sekretariat obvesti depozitarja, ki jih razpošlje vsem pogodbenicam, drugim državam in organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so se zavezale k spoštovanju tega protokola in za katere še ni začel veljati, ter podpisnicam.

7.   Sprememba, razen spremembe priloge, začne veljati za tiste pogodbenice, ki so jo ratificirale, sprejele ali odobrile, devetnajsti dan po datumu, ko so od depozitaja prejele listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi vsaj treh četrtin tistih, ki so bile pogodbenice ob času sprejetja. Nato začne veljati za vse druge pogodbenice devetnajsti dan po datumu, ko navedene pogodbenice deponirajo listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe.

8.   Ob spremembi priloge pogodbenica, ki takšne spremembe ne sprejme, pisno obvesti depozitarja v dvanajstih mesecih od datuma, ko jo je slednji razposlal. Depozitar o prejemu takšnega obvestila nemudoma obvesti vse pogodbenice. Pogodbenica lahko kadar koli umakne predhodno obvestilo o zavrnitvi sprejetja in po tem začne sprememba priloge zanjo veljati.

9.   Po dvanajstih mesecih od datuma, ko jo je depozitar razposlal, kakor je določeno v odstavku 6, začne sprememba priloge veljati za tiste pogodbenice, ki depozitarju niso poslale obvestila v skladu z odstavkom 8, če do takrat takšnega obvestila ni poslala več kakor ena tretjina tistih, ki so bile pogodbenice ob sprejetju spremembe.

10.   Če se sprememba priloge neposredno nanaša na spremembo tega protokola, ne začne veljati, dokler ne začne veljati sprememba tega protokola.

Člen 21

Sekretariat

Izvršilni sekretar Ekonomske komisije OZN za Evropo opravlja naslednje naloge sekretariata za ta protokol:

(a)

pripravo in storitvene dejavnosti za zasedanja Skupščine pogodbenic;

(b)

pošiljanje pogodbenicam poročil in drugih informacij, prejetih v skladu z določbami tega protokola;

(c)

poročanje Skupščini pogodbenic o dejavnostih sekretariata; in

(d)

druge naloge, ki jih lahko določi Skupščina pogodbenic na podlagi razpoložljivih sredstev.

Člen 22

Pregled skladnosti

Na prvem zasedanju Skupščina pogodbenic soglasno določi nesodne, nekonfliktne in posvetovalne postopke sodelovanja in institucionalne ureditve za ocenjevanje in spodbujanje skladnosti z določbami tega protokola in za obravnavanje primerov neskladnosti. Pri oblikovanju teh postopkov in ureditev Skupščina pogodbenic med drugim obravnava, ali naj omogoči posameznikom, da prejemajo podatke o zadevah v zvezi s tem protokolom.

Člen 23

Reševanje sporov

1.   Pri sporu med dvema pogodbenicama ali več v zvezi z razlaganjem ali uporabo tega protokola si pogodbenice prizadevajo za rešitev spora s pogajanji ali na drug miroljuben način, ki je sprejemljiv za stranke v sporu.

2.   Pri podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi protokola ali pristopu k temu protokolu ali kadar koli pozneje lahko država depozitarju pošlje pisno izjavo, da za spor, ki ni bil razrešen v skladu z odstavkom 1, v odnosu do druge pogodbenice, ki sprejema enako obveznost, sprejme kot obveznega enega ali oba od spodaj navedenih načinov reševanja sporov:

(a)

predložitev spora Mednarodnemu sodišču;

(b)

arbitražo v skladu s postopkom iz Priloge IV.

Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje lahko da podobno izjavo v zvezi z arbitražo v skladu s postopki iz pododstavka (b).

3.   Če stranke v sporu sprejmejo oba načina reševanja sporov iz odstavka 2, se lahko spor predloži samo Mednarodnemu sodišču, razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače.

Člen 24

Podpis

Ta protokol bo na voljo za podpis v Kijevu (Ukrajina) od 21. do 23. maja 2003 na peti ministrski konferenci „Okolje za Evropo“, nato pa na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku do 31. decembra 2003 za vse države, ki so članice OZN in za organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki jih sestavljajo neodvisne države članice OZN, na katere so njihove države članice prenesle pristojnosti za zadeve, ki jih ureja ta protokol, vključno s pristojnostjo za sklepanje pogodb v zvezi s temi zadevami.

Člen 25

Depozitar

Depozitar tega protokola je generalni sekretariat Organizacije združenih narodov.

Člen 26

Ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop

1.   Ta protokol ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo države podpisnice in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz člena 24.

2.   Države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz člena 24 lahko k temu protokolu pristopijo od 1. januarja 2004.

3.   Za organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz člena 24, ki postanejo pogodbenice, ne da bi bila tudi katera koli od njihovih držav članic pogodbenica tega protokola, veljajo vse obveznosti iz tega protokola. Če je ena ali več držav članic takšne organizacije pogodbenica, se organizacija in njene države članice dogovorijo o svojih odgovornostih za izvajanje obveznosti iz tega protokola. V takšnih primerih organizacija in njene države članice niso upravičene do sočasnega uveljavljanja pravic iz tega protokola.

4.   Organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz člena 24 v svojih listinah o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu opredelijo obseg svojih pristojnosti v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta protokol. Te organizacije tudi obvestijo depozitarja o vseh večjih spremembah obsega svojih pristojnosti.

Člen 27

Začetek veljavnosti

1.   Ta protokol začne veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

2.   Za namen odstavka 1 se listina, ki jo deponira organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna tistim, ki so jih deponirale države članice takšne organizacije.

3.   Za države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo ta protokol ali k njemu pristopijo po deponiranju šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začne protokol veljati devetdeseti dan po datumu, ko je ta država ali organizacija deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

Člen 28

Pridržki

K temu protokolu ni mogoče izraziti pridržkov.

Člen 29

Odstop

Kadar koli po treh letih od datuma, ko je ta protokol za pogodbenico začel veljati, lahko navedena pogodbenica od protokola odstopi s pisnim obvestilom depozitarju. Takšen odstop začne veljati devetdeseti dan po datumu, ko ga je depozitar prejel.

Člen 30

Verodostojna besedila

Izvirnik tega protokola, katerega besedila v angleškem, francoskem in ruskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Organizacije združenih narodov.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

SESTAVLJENO v Kijevu, enaindvajsetega maja dva tisoč tri.

PRILOGA I

DEJAVNOSTI

Št.

Dejavnost

Mejna vrednost zmogljivosti

(stolpec 1)

Mejno število zaposlenih

(stolpec 2)

1.

Energetika

(a)

rafinerije nafte in plina

*

10 zaposlenih

(b)

naprave za uplinjanje in utekočinjanje

*

(c)

termoelektrarne in druge kurilne naprave

z vhodno toplotno močjo 50 megavatov (MW)

(d)

koksarne

*

(e)

mlini za premog

z zmogljivostjo 1 tone na uro

(f)

naprave za proizvodnjo proizvodov iz premoga in trdega brezdimnega goriva

*

2.

Proizvodnja in predelava kovin

(a)

naprave za praženje ali sintranje rud (tudi s sulfidnimi rudami)

*

10 zaposlenih

(b)

naprave za proizvodnjo surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno taljenje), tudi s kontinuirnim litjem

z zmogljivostjo 2,5 tone na uro

(c)

naprave za predelavo železa in jekla:

 

(i)

naprave za vroče valjanje

z zmogljivostjo 20 ton surovega jekla na uro

(ii)

kovačije s kladivi

z energijo 50 kilojoulov na kladivo, če uporabljena kalorična moč presega 20 MW

(iii)

nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin

z vložkom 2 ton surovega jekla na uro

(d)

livarne železa in jekla

s proizvodno zmogljivostjo 20 ton na dan

(e)

naprave:

 

(i)

za proizvodnjo surovih barvnih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemičnimi ali elektrolitskimi postopki

*

(ii)

za taljenje in legiranje barvnih kovin, tudi z izrabljenimi izdelki za predelavo (rafinacija, litje itd.)

s talilno zmogljivostjo 4 tone na dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine

10 zaposlenih

(f)

naprave za površinsko obdelavo kovin in plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov

v kadeh s prostornino 30 m3

3.

Nekovinska industrija

(a)

podzemno rudarjenje in sorodne dejavnosti

*

10 zaposlenih

(b)

dnevni kop

če površina, kjer se koplje ruda, obsega 25 hektarov

(c)

naprave za proizvodnjo:

 

(i)

cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh

s proizvodno zmogljivostjo 500 ton na dan

(ii)

apna v rotacijskih pečeh

s proizvodno zmogljivostjo več kakor 50 ton na dan

(iii)

cementnega klinkerja ali apna v drugih pečeh

s proizvodno zmogljivostjo 50 ton na dan

(d)

naprave za proizvodnjo azbesta in azbestnih izdelkov

*

(e)

naprave za proizvodnjo stekla, tudi s steklenimi vlakni

s talilno zmogljivostjo 20 ton na dan

(f)

naprave za taljenje nekovin, tudi s proizvodnjo mineralnih vlaken

s talilno zmogljivostjo 20 ton na dan

(g)

naprave za izdelavo keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opek, ognjevzdržnih opek, ploščic, lončevine ali porcelana

s proizvodno zmogljivostjo 75 ton na dan ali z zmogljivostjo peči 4 m3 in vložkom v posamezno peč 300 kg/m3

4.

Kemična industrija

(a)

kemične naprave za industrijsko proizvodnjo osnovnih organskih kemikalij, kakor so:

(i)

enostavni ogljikovodiki (ciklični ali neciklični, nasičeni ali nenasičeni, alifatski ali aromatski)

(ii)

ogljikovodiki z vezanim kisikom, kakor so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, estri, acetati, etri, peroksidi, epoksi smole

(iii)

žveplovi ogljikovodiki

(iv)

dušikovi ogljikovodiki, kakor so amini, amidi, dušikove, nitro- ali nitratne spojine, nitrili, cianati, izocianati

(v)

ogljikovodiki z vezanim fosforjem

(vi)

halogeni ogljikovodiki

(vii)

organokovinske spojine

(viii)

osnovne plastične mase (polimeri, sintetična vlakna in vlakna na osnovi celuloze)

(ix)

sintetične gume

(x)

barve in pigmenti

(xi)

površinsko aktivne snovi

*

10 zaposlenih

(b)

kemične naprave za industrijsko proizvodnjo osnovnih anorganskih kemikalij, kakor so:

(i)

plini, kakor so amoniak, klor ali vodikov klorid, fluor ali vodikov fluorid, ogljikovi oksidi, žveplove spojine, dušikovi oksidi, vodik, žveplov dioksid, karbonilklorid

(ii)

kisline, kakor so kromova kislina, fluorovodikova kislina, fosforjeva kislina, dušikova kislina, klorovodikova kislina, žveplova kislina, oleum, žveplasta kislina

(iii)

baze, kakor so amonijev hidroksid, kalijev hidroksid, natrijev hidroksid

(iv)

soli, kakor so amonijev klorid, kalijev klorat, kalijev karbonat, natrijev karbonat, perborat, srebrov nitrat

(v)

nekovine, kovinski oksidi ali druge anorganske spojine, kakor so kalcijev karbid, silicij, silicijev karbid

*

(c)

kemične naprave za industrijsko proizvodnjo fosfornih, dušikovih ali kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih)

*

(d)

kemične naprave za industrijsko proizvodnjo osnovnih sredstev za varstvo rastlin in biocidov

*

(e)

naprave, v katerih se uporabljajo kemični ali biološki postopki za industrijsko proizvodnjo osnovnih farmacevtskih izdelkov

*

(f)

naprave za industrijsko proizvodnjo eksplozivov in pirotehničnih sredstev

*

10 zaposlenih

5.

Ravnanje z odpadki in odpadno vodo

(a)

naprave za sežiganje, pirolizo, predelavo, kemično obdelavo ali odlaganje nevarnih odpadkov

z zmogljivostjo 10 ton na dan

10 zaposlenih

(b)

naprave za sežiganje komunalnih odpadkov

z zmogljivostjo 3 tone na uro

(c)

naprave za odstranjevanje nenevarnih odpadkov

z zmogljivostjo 50 ton na dan

(d)

odlagališča (razen odlagališč za inertne odpadke)

ki sprejmejo 10 ton odpadkov na dan ali s skupno zmogljivostjo 25 000 ton

(e)

naprave za odstranjevanje ali predelavo živalskih trupov in živalskih odpadkov

z zmogljivostjo obdelave 10 ton na dan

(f)

čistilne naprave za komunalne odpadne vode

z zmogljivostjo 100 000 populacijskih ekvivalentov

(g)

neodvisne čistilne naprave za industrijsko odpadno vodo, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz te priloge

z zmogljivostjo 10 000 m3 na dan

6.

Proizvodnja in predelava papirja in lesa

(a)

industrijski obrati za proizvodnjo papirne kaše iz lesa ali podobnih vlaknatih materialov

*

10 zaposlenih

(b)

industrijski obrati za proizvodnjo papirja in lepenke ter drugih primarnih proizvodov iz lesa (kakor so iverne plošče, vlaknene plošče in vezane lesene plošče)

s proizvodno zmogljivostjo 20 ton na dan

(c)

industrijski obrati za obdelavo lesa in proizvodov iz lesa s kemikalijami

s proizvodno zmogljivostjo 50 ton na dan

7.

Intenzivna živinoreja in ribogojstvo

(a)

naprave za intenzivno rejo perutnine ali prašičev

(i)

s 40 000 mesti za perutnino

(ii)

z 2 000 mesti za pitance (težje od 30 kg)

(iii)

s 750 mesti za plemenske svinje

10 zaposlenih

(b)

intenzivno ribogojstvo

1 000 ton rib in lupinarjev na leto

10 zaposlenih

8.

Živalski in rastlinski proizvodi iz sektorja hrane in pijače

(a)

klavnice

z zmogljivostjo zakola 50 ton na dan

10 zaposlenih

(b)

obdelava in predelava za proizvodnjo hrane in pijače iz:

 

(i)

živalskih surovin (razen mleka)

s proizvodno zmogljivostjo 75 ton končnih izdelkov na dan

(ii)

rastlinskih surovin

s proizvodno zmogljivostjo 300 ton končnih izdelkov na dan (povprečna četrtletna vrednost)

(c)

obdelava in predelava mleka

z zmogljivostjo sprejetja 200 ton mleka na dan (povprečna letna vrednost)

9.

Druge dejavnosti

(a)

obrati za predhodno obdelavo (postopki, kakor so pranje, beljenje, mercerizacija) ali barvanje vlaken ali tkanin

z zmogljivostjo obdelave 10 ton na dan

10 zaposlenih

(b)

obrati za strojenje kož

z zmogljivostjo obdelave 12 ton končnih izdelkov na dan

(c)

naprave za površinsko obdelavo snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil, zlasti za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaščevanje, impregniranje proti vlagi, klejanje, barvanje, čiščenje ali impregniranje

z zmogljivostjo porabe 150 kg na uro ali 200 ton na leto

(d)

naprave za proizvodnjo ogljika (antracita) ali elektrografita s sežiganjem ali grafitizacijo

*

(e)

naprave za gradnjo, barvanje ali odstranjevanje barve z ladij

z zmogljivostjo za ladje, dolge 100 m

Opombe:

V stolpcu 1 so navedene mejne vrednosti iz člena 7(1)(a).

Zvezdica (*) pomeni, da se mejna vrednost ne uporablja (poročati je treba za vse obrate).

V stolpcu 2 je navedeno mejno število zaposlenih iz člena 7(1)(b).

„10 zaposlenih“ pomeni protivrednost 10 zaposlenih za poln delovni čas.

PRILOGA II

ONESNAŽEVALA

Št.

Številka CAS

Onesnaževalo

Mejna količina izpustov

(stolpec 1)

Mejna količina prenosov izven kraja onesnaževala

(stolpec 2)

Mejna vrednost za proizvodnjo, predelavo ali uporabo

(stolpec 3)

v zrak

(stolpec 1a)

v vodo

(stolpec 1b)

v tla

(stolpec 1c)

kg/leto

kg/leto

kg/leto

kg/leto

kg/leto

1

74-82-8

metan (CH4)

100 000

-

-

-

*

2

630-08-0

ogljikov monoksid (CO)

500 000

-

-

-

*

3

124-38-9

ogljikov dioksid (CO2)

100 milijonov

-

-

-

*

4

 

fluorirani ogljikovodiki (HFC)

100

-

-

-

*

5

10024-97-2

dušikov oksid (N2O)

10 000

-

-

-

*

6

7664-41-7

amoniak (NH3)

10 000

-

-

-

10 000

7

 

nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC)

100 000

-

-

-

*

8

 

dušikovi oksidi (NOx/NO2)

100 000

-

-

-

*

9

 

perfluorirani ogljikovodiki (PFC)

100

-

-

-

*

10

2551-62-4

žveplov heksafluorid (SF6)

50

-

-

-

*

11

 

žveplovi oksidi (SOx/SO2)

150 000

-

-

-

*

12

 

celotni dušik

-

50 000

50 000

10 000

10 000

13

 

celotni fosfor

-

5 000

5 000

10 000

10 000

14

 

delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki (HCFC)

1

-

-

100

10 000

15

 

klorofluoroogljikovodiki (CFC)

1

-

-

100

10 000

16

 

haloni

1

-

-

100

10 000

17

7440-38-2

arzen in spojine (kot As)

20

5

5

50

50

18

7440-43-9

kadmij in spojine (kot Cd)

10

5

5

5

5

19

7440-47-3

krom in spojine (kot Cr)

100

50

50

200

10 000

20

7440-50-8

baker in spojine (kot Cu)

100

50

50

500

10 000

21

7439-97-6

živo srebro in spojine (kot Hg)

10

1

1

5

5

22

7440-02-0

nikelj in spojine (kot Ni)

50

20

20

500

10 000

23

7439-92-1

svinec in spojine (kot Pb)

200

20

20

50

50

24

7440-66-6

cink in spojine (kot Zn)

200

100

100

1 000

10 000

25

15972-60-8

alaklor

-

1

1

5

10 000

26

309-00-2

aldrin

1

1

1

1

1

27

1912-24-9

atrazin

-

1

1

5

10 000

28

57-74-9

kloridan

1

1

1

1

1

29

143-50-0

klordekon

1

1

1

1

1

30

470-90-6

klorfenvinfos

-

1

1

5

10 000

31

85535-84-8

kloroalkani, C10-C13

-

1

1

10

10 000

32

2921-88-2

klorpirifos

-

1

1

5

10 000

33

50-29-3

DDT

1

1

1

1

1

34

107-06-2

1,2-dikloretan (EDC)

1 000

10

10

100

10 000

35

75-09-2

diklormetan (DCM)

1 000

10

10

100

10 000

36

60-57-1

dieldrin

1

1

1

1

1

37

330-54-1

diuron

-

1

1

5

10 000

38

115-29-7

endosulfan

-

1

1

5

10 000

39

72-20-8

endrin

1

1

1

1

1

40

 

halogenirane organske spojine (kot AOX)

-

1 000

1 000

1 000

10 000

41

76-44-8

heptaklor

1

1

1

1

1

42

118-74-1

heksaklorbenzen (HCB)

10

1

1

1

5

43

87-68-3

heksaklorbutadien (HCBD)

-

1

1

5

10 000

44

608-73-1

1,2,3,4,5,6-heksaklorocikloheksan (HCH)

10

1

1

1

10

45

58-89-9

lindan

1

1

1

1

1

46

2385-85-5

mireks

1

1

1

1

1

47

 

PCDD + PCDF (dioksini + furani) (kot Teq)

0,001

0,001

0,001

0,001

0,001

48

608-93-5

pentaklorobenzen

1

1

1

5

50

49

87-86-5

pentaklorofenol (PCP)

10

1

1

5

10 000

50

1336-36-3

poliklorirani bifenili (PCB)

0,1

0,1

0,1

1

50

51

122-34-9

simazin

-

1

1

5

10 000

52

127-18-4

tetrakloretilen (PER)

2 000

-

-

1 000

10 000

53

56-23-5

tetraklormetan (TCM)

100

-

-

1 000

10 000

54

12002-48-1

triklorobenzeni (TCB)

10

-

-

1 000

10 000

55

71-55-6

1,1,1-trikloretan

100

-

-

1 000

10 000

56

79-34-5

1,1,2,2-tetrakloretan

50

-

-

1 000

10 000

57

79-01-6

trikloretilen

2 000

-

-

1 000

10 000

58

67-66-3

triklorometan

500

-

-

1 000

10 000

59

8001-35-2

toksafen

1

1

1

1

1

60

75-01-4

vinilklorid

1 000

10

10

100

10 000

61

120-12-7

antracen

50

1

1

50

50

62

71-43-2

benzen

1 000

200 (kot BTEX) (1)

200 (kot BTEX) (1)

2 000 (kot BTEX) (1)

10 000

63

 

bromirani difeniletri (PBDE)

-

1

1

5

10 000

64

 

nonilfenol etoksilati (NP/NPE) in sorodne snovi

-

1

1

5

10 000

65

100-41-4

etil benzen

-

200 (kot BTEX) (1)

200 (kot BTEX) (1)

2 000 (kot BTEX) (1)

10 000

66

75-21-8

etilen oksid

1 000

10

10

100

10 000

67

34123-59-6

izoproturon

-

1

1

5

10 000

68

91-20-3

naftalen

100

10

10

100

10 000

69

 

organokositrne spojine (kot celotni Sn)

-

50

50

50

10 000

70

117-81-7

di-(2-etilheksil) ftalat (DEHP)

10

1

1

100

10 000

71

108-95-2

fenoli (kot celotni C)

-

20

20

200

10 000

72

 

policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) (2)

50

5

5

50

50

73

108-88-3

toluen

-

200 (kot BTEX) (1)

200 (kot BTEX) (1)

2 000 (kot BTEX) (1)

10 000

74

 

tributilkositer in njegove spojine

-

1

1

5

10 000

75

 

trifenilkositer in njegove spojine

-

1

1

5

10 000

76

 

celotni organski ogljik (TOC) (kot celotni C ali COD/3)

-

50 000

-

-

**

77

1582-09-8

trifluralin

-

1

1

5

10 000

78

1330-20-7

ksileni

-

200 (kot BTEX) (1)

200 (kot BTEX) (1)

2 000 (kot BTEX) (1)

10 000

79

 

kloridi (kot celotni Cl)

-

2 milijona

2 milijona

2 milijona

10 000 (3)

80

 

klor in anorganske spojine (kot celotna HCl)

10 000

-

-

-

10 000

81

1332-21-4

azbest

1

1

1

10

10 000

82

 

cianidi (kot celotni CN)

-

50

50

500

10 000

83

 

fluoridi (kot celotni F)

-

2 000

2 000

10 000

10 000 (3)

84

 

fluor in anorganske spojine (kot HF)

5 000

-

-

-

10 000

85

74-90-8

vodikov cianid (HCN)

200

-

-

-

10 000

86

 

delci (PM10)

50 000

-

-

-

*

Številka CAS onesnaževala je natančni identifikator Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov.

V stolpcu 1 so navedene mejne vrednosti iz člena 7(1)(a)(i) in (iv). Če je presežena mejna vrednost v danem podstolpcu (zrak, voda ali tla), morajo pogodbenice, ki so se odločile za sistem poročanja iz člena 7(1)(a), za zadevni obrat poročati o izpustih ali v primeru onesnaževal v odpadni vodi, ki je namenjena v čistilne naprave, o prenosih v okoljski medij iz navedenega podstolpca.

V stolpcu 2 so navedene mejne vrednosti iz člena 7(1)(a)(ii). Če so za določeno onesnaževalo presežene mejne vrednosti iz tega stolpca, morajo pogodbenice, ki so se odločile za sistem poročanja iz člena 7(1)(a)(ii), za zadevni obrat poročati o prenosu navedenega onesnaževala izven kraja nastanka.

V stolpcu 3 so navedene mejne vrednosti iz člena 7(1)(b). Če so za določeno onesnaževalo presežene mejne vrednosti iz tega stolpca, morajo pogodbenice, ki so se odločile za sistem poročanja iz člena 7(1)(b), za zadevni obrat poročati o izpustih ali prenosu navedenega onesnaževala izven kraja nastanka.

Črtica (-) pomeni, da zadevni parameter ne zahteva poročanja.

Zvezdica (*) pomeni, da se za takšno onesnaževalo mejna količina izpusta v stolpcu (1)(a) uporablja namesto mejne količine za proizvodnjo, predelavo ali uporabo.

Dvojna zvezdica (**) pomeni, da se za takšno onesnaževalo mejna količina izpusta v prvem stolpcu (1)(b) uporablja namesto mejne količine za proizvodnjo, predelavo ali uporabo.

PRILOGA III

DEL A

POSTOPKI ODSTRANJEVANJA („D“)

Odlaganje v ali na tla (npr. odlagališča)

Obdelava odpadkov v tleh (npr. biodegradacija tekočih ali blatnih odpadkov v zemlji)

Globoko vbrizgavanje (npr. vbrizgavanje odpadkov, ki jih je mogoče črpati, v vodnjake, solni čoki naravno nastalih prostorov za skladiščenje)

Površinska zajezitev (npr. odlaganje tekočih ali blatnih odpadkov v jame, jezera ali lagune)

Posebej izdelana odlagališča (npr. odlaganje v obložene ločene celice, ki so pokrite in ločene med seboj in od okolja)

Izpusti v vodno telo razen morja/oceanov

Izpusti v morja/oceane, tudi z odlaganjem na morsko dno

Biološka obdelava, ki ni navedena drugje v tej prilogi, po kateri nastanejo končne spojine ali mešanice, ki se odlagajo s postopki, navedenimi v tem delu

Fizikalno-kemijska obdelava, ki ni navedena drugje v tej prilogi, po kateri nastanejo končne spojine ali mešanice, ki se odlagajo s postopki, navedenimi v tem delu (npr. izparevanje, sušenje, žarenje, nevtralizacija, obarjanje)

Sežiganje na kopnem

Sežiganje na morju

Trajno skladiščenje (npr. namestitev kontejnerjev v rudnik)

Spajanje ali mešanje pred obdelavo s postopki, navedenimi v tem delu

Prepakiranje pred obdelavo s postopki, navedenimi v tem delu

Skladiščenje do obdelave s postopki, navedenimi v tem delu

DEL B

POSTOPKI PREDELAVE („R“)

Uporaba kot gorivo (razen pri neposrednem sežigu) ali drugi načini proizvodnje energije

Obnavljanje/regeneracija topil

Recikliranje/obnavljanje organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila

Recikliranje/obnavljanje kovin in njihovih spojin

Recikliranje/obnavljanje drugih anorganskih snovi

Regeneracija kislin ali baz

Predelava sestavin, ki se uporabljajo za zmanjšanje onesnaženosti

Predelava sestavin iz katalizatorjev

Ponovno rafiniranje odpadnega olja in druga ponovna uporaba odpadnega olja

Obdelava odpadkov v tleh, ki koristi kmetijstvu ali izboljšuje stanje okolja

Uporaba ostankov materialov, pridobljenih s postopki predelave, navedeni zgoraj v tem delu

Izmenjava odpadkov, namenjenih predelavi s postopki, navedenimi zgoraj v tem delu

Kopičenje materialov, namenjenih za postopke, navedene v tem delu

PRILOGA IV

ARBITRAŽA

1.

Če se spor predloži v reševanje arbitraži v skladu s členom 23(2) tega protokola, morajo stranka ali stranke z diplomatskimi sredstvi obvestiti drugo stranko ali stranke v sporu ter sekretariat o predmetu arbitraže in zlasti navesti člene tega protokola, katerih razlaga ali uporaba je sporna. Sekretariat pošlje prejete podatke vsem pogodbenicam tega protokola.

2.

Arbitražno sodišče sestavljajo trije člani. Tožeča stranka ali stranke in druga stranka ali stranke v sporu imenujejo po enega razsodnika in tako imenovana razsodnika sporazumno določita tretjega razsodnika, ki je predsednik arbitražnega sodišča. Slednji ni državljan nobene od strank v sporu, nima običajnega prebivališča na njihovem ozemlju, ni pri njih zaposlen niti se ni s to zadevo kakor koli drugače ukvarjal.

3.

Če predsednik arbitražnega sodišča ni bil določen v dveh mesecih od imenovanja drugega razsodnika, imenuje predsednika izvršilni sekretar Gospodarske komisije OZN za Evropo na zahtevo ene od strank v sporu v naslednjih dveh mesecih.

4.

Če ena od strank v sporu ne imenuje razsodnika v dveh mesecih od prejema obvestila iz prvega odstavka, lahko druga stranka o tem obvesti izvršilnega sekretarja Gospodarske komisije OZN za Evropo, ki v naslednjih dveh mesecih določi predsednika arbitražnega sodišča. Ko je predsednik arbitražnega sodišča določen, zahteva od stranke, ki ni imenovala razsodnika, da to stori v dveh mesecih. Če tega ne stori v navedenem roku, predsednik o tem obvesti izvršilnega sekretarja Gospodarske komisije OZN za Evropo, ki imenuje razsodnika v naslednjih dveh mesecih.

5.

Arbitražno sodišče odloča v skladu z mednarodnim pravom in določbami tega protokola.

6.

Arbitražno sodišče, ustanovljeno v skladu z določbami iz te priloge, pripravi svoj poslovnik.

7.

Arbitražno sodišče sprejme odločitev o postopku in vsebini z večino glasov svojih članov.

8.

Arbitražno sodišče lahko sprejme vse potrebne ukrepe za ugotovitev dejstev.

9.

Stranke v sporu olajšajo delo arbitražnega sodišča in zlasti z vsemi razpoložljivimi sredstvi:

(a)

zagotavljajo vso ustrezno dokumentacijo, sredstva in informacije;

(b)

po potrebi omogočijo arbitražnemu sodišču, da vabi priče ali izvedence in pridobi njihovo pričevanje.

10.

Stranke in razsodniki varujejo zaupnost podatkov, ki jih prejmejo kot zaupne med postopki arbitražnega sodišča.

11.

Na zahtevo ene od strank lahko arbitražno sodišče priporoči začasne varstvene ukrepe.

12.

Če ena od strank v sporu ne nastopi pred arbitražnim sodiščem ali če ji ne uspe zagovarjati primera, lahko druga stranka zahteva, da arbitražno sodišče nadaljuje postopek in sprejme končno odločitev. Odsotnost stranke ali dejstvo, da ji ni uspelo zagovarjati primera, ne ovira izvajanja postopka. Preden arbitražno sodišče sprejme končno odločitev, se mora prepričati, da je zahtevek dejansko in pravno utemeljen.

13.

Arbitražni organ lahko razpravlja in odloča o nasprotnih zahtevkih, ki neposredno izhajajo iz predmeta spora.

14.

Če arbitražno sodišče zaradi posebnih okoliščin primera ne določi drugače, krijejo stroške arbitražnega sodišča, vštevši denarno nadomestilo za njegove člane, stranke v sporu v enakih deležih. Arbitražno sodišče vodi evidenco vseh svojih stroškov in predloži strankam končni obračun stroškov.

15.

Vsaka pogodbenica tega protokola, ki ima pravni interes v sporni zadevi in jo odločitev v tej zadevi lahko prizadene, lahko s soglasjem arbitražnega sodišča vstopi v postopek.

16.

Arbitražno sodišče izda razsodbo v petih mesecih od datuma, ko je bilo ustanovljeno, razen če ne ugotovi, da je treba ta rok podaljšati, vendar le za obdobje, ki ne sme biti daljše od petih mesecev.

17.

Razsodbi arbitražnega sodišča se priloži utemeljitev. Razsodba je dokončna in zavezujoča za vse stranke v sporu. Arbitražno sodišče pošlje razsodbo strankam v sporu in sekretariatu. Sekretariat posreduje prejete informacije vsem pogodbenicam tega protokola.

18.

Morebiten spor med strankami zaradi razlage ali izvršitve arbitražne odločbe lahko stranka predloži arbitražnemu sodišču, ki je razsodbo izdalo, če pa to ni več mogoče, pa drugemu arbitražnemu sodišču, ki se v ta namen ustanovi na enak način kakor prvo.


(1)  O posameznih onesnaževalih je treba poročati, če je prekoračena mejna vrednost BTEX (vsota parametrov za benzen, toluen, etil benzen, ksilen).

(2)  Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) se merijo kot benzo(a)piren (50-32-8), benzo(b)fluoranten (205-99-2), benzo(k)fluoranten (207-08-9), indeno(l,2,3-cd)piren (193-39-5) (iz Protokola o težko razgradljivih organskih onesnaževalih h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja).

(3)  Kot anorganske spojine.


PRILOGA B

Izjava Evropske skupnosti v skladu s členom 26(4) Protokola ZN-EKE o registrih izpustov in prenosov onesnaževal

Evropska skupnost izjavlja, da je v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti s členom 175(1) Pogodbe pristojna za sklepanje mednarodnih sporazumov in izvajanje iz njih izhajajočih obveznosti, ki prispevajo k uresničitvi naslednjih ciljev:

ohranitve, varovanja in izboljšanja kakovosti okolja,

varovanja zdravja ljudi,

preudarne in varčne rabe naravnih virov,

spodbujanja ukrepov na mednarodni ravni, ki se ukvarjajo z regionalnimi in svetovnimi okoljskimi problemi.

Registri izpustov in prenosov onesnaževal so ustrezno sredstvo za spodbujanje izboljšanja okoljevarstvene učinkovitosti, zagotavljanje javnega dostopa do informacij o izpuščenih onesnaževalih ter da jih pristojni organi uporabijo za sledenje gibanjem, dokazovanje napredka pri zmanjševanju onesnaževanja, spremljanje ustreznosti in ocenjevanje napredka, ter tako prispevajo k doseganju navedenih ciljev.

Nadalje Evropska skupnost izjavlja, da je že sprejela predpis, ki je za njene države članice zavezujoč in s katerim ureja vsebino iz tega protokola ter da bo predložila in posodobila, kakor je primerno, seznam zakonodaje v skladu s členom 26(4) tega protokola.

Evropska skupnost je odgovorna za izpolnjevanje obveznosti iz Protokola in ki jih ureja veljavna zakonodaja Skupnosti.

Izvrševanje pristojnosti Skupnosti je po svoji naravi predmet stalnega razvoja.


4.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/80


SKLEP SVETA

z dne 23. januarja 2006,

ki državam, vključenim v evropsko sosedsko politiko, in Rusiji omogoča koriščenje programov za tehnično pomoč in izmenjavo informacij (TAIEX)

(2006/62/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 181a(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na področju predpristopne pomoči se je v preteklosti centralizirano posredno upravljanje izkazalo za dragoceno orodje, zlasti kar zadeva dejavnosti Urada za izmenjavo informacij in tehnično pomoč (TAIEX).

(2)

Cilj evropske sosedske politike (ENP) iz Strategije Komisije, ki je bila sprejeta maja 2004, je delitev koristi, ki jo je prinesla širitev Evropske unije leta 2004, na sosednje države ter uporaba nekaterih instrumentov in izkušenj iz procesa širitve za približevanje partnerskih držav k Evropski uniji z namenom postopnega gospodarskega vključevanja in poglobitve političnega sodelovanja. Državam evropskega sosedstva bi se moralo zato omogočiti koriščenje TAIEX.

(3)

Na 15. vrhu EU–Rusija 10. maja 2005 sta EU in Rusija sprejeli časovni načrt pogajanj za oblikovanje štirih skupnih prostorov, ki določajo cilje, podobne tistim iz ENP, in sicer okrepitev dvostranskega sodelovanja in nadaljnjo konvergenco pravnih ureditev in približevanje zakonodaje višjim standardom.

(4)

Rusija bo upravičena do finančnih sredstev v okviru prihodnjega evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta (ENPI).

(5)

Člen 54(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2) (finančna uredba), omogoča izvrševanje proračuna Skupnosti preko posrednega centraliziranega upravljanja in določa posebne zahteve za izvrševanje, če to dovoljuje temeljni akt programa.

(6)

Potrebno je usklajeno izvajanje pomoči preko TAIEX-a. Zato je treba v tem sklepu zavzeti enak pristop kot v Uredbi Sveta (EGS) št. 3906/89 z dne 18. decembra 1989 o gospodarski pomoči nekaterim državam Srednje in Vzhodne Evrope (3) (Phare), Uredbi Sveta (ES) št. 2666/2000 z dne 5. decembra 2000 o pomoči Albaniji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Zvezni republiki Jugoslaviji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (4) (CARDS) ter Uredbi Sveta (ES) št. 2500/2001 z dne 17. decembra 2001 o predpristopni finančni pomoči za Turčijo (5).

(7)

Del ukrepov Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 99/2000 z dne 29. decembra 1999 o zagotavljanju pomoči partnerskim državam v vzhodni Evropi in srednji Aziji (6) sodi v področje uporabe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo („Pogodba Euratom“). Ta sklep ne pokriva tega dela –

SKLENIL:

Člen 1

Cilj tega sklepa je omogočiti državam, vključenim v evropsko sosedsko politiko, in Rusiji, zlasti tistim, za katere se izvajajo akcijski načrti ali časovni načrti pogajanj, koriščenje pomoči TAIEX-a, ki bo zagotovil usmerjeno tehnično pomoč za podporo partnerskim državam pri razumevanju in pripravi pravnih aktov, povezanih z akcijskimi načrti, ter pomoč pri njihovem izvajanju in izvrševanju.

Člen 2

Za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1488/96 z dne 23. julija 1996 o finančnih in tehničnih ukrepih (MEDA) za spremljanje reforme gospodarskih in socialnih struktur v okviru Evro-sredozemskega partnerstva (7) ter Uredbe (ES, Euratom) št. 99/2000 lahko Komisija v skladu s členom 54(2) finančne uredbe sklene prenesti naloge javne oblasti in zlasti naloge izvrševanja proračuna iz tega sklepa na organ, pristojen za izvajanje programa TAIEX, ki se izvaja v skladu z Uredbo (EGS) št. 3906/89, Uredbo (ES) št. 2666/2000 ter Uredbo (ES) št. 2500/2001.

Člen 3

Ta sklep se ne uporablja za ukrepe, sprejete ob izvajanju Uredbe (ES, Euratom) št. 99/2000, ki sodijo v področje uporabe Pogodbe Euratom.

Člen 4

Dejavnosti iz tega sklepa se financirajo iz proračunske vrstice 19 06 01 Pomoč partnerskim državam v Vzhodni Evropi in Srednji Aziji ter povezane proračunske vrstice 19 01 04 07 za upravne stroške in proračunske vrstice 19 08 02 01 MEDA (ukrepi, ki spremljajo reforme gospodarskih in socialnih struktur v sredozemskih državah nečlanicah) ter povezane proračunske vrstice 19 01 04 06 za upravne stroške.

V Bruslju, 23. januarja 2006

Za Svet

Predsednik

J. PRÖLL


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(3)  UL L 375, 23.12.1989, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2257/2004 (UL L 389, 30.12.2004, str. 1).

(4)  UL L 306, 7.12.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 23).

(5)  UL L 342, 27.12.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005.

(6)  UL L 12, 18.1.2000, str. 1.

(7)  UL L 189, 30.7.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005.


Komisija

4.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/82


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 26. novembra 2003

o programu pomoči ki ga Italija (regija Piemont) namerava izvajati za zmanjšanje onesnaževanja zraka na svojem ozemlju

(notificirano pod dokumentarno številko C(2003) 3520)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/63/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (1),

po pozivu zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z zgoraj navedenimi členi,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Italijanski organi so v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES z dopisom z dne 16. decembra 2002, ki ga je Komisija evidentirala 18. decembra 2002 (A/39321), in dopisom z dne 20. decembra 2002, ki ga je Komisija evidentirala 31. decembra 2002 (A/39483), priglasili program pomoči regije Piemont o razširitvi mreže bencinskih servisov za prodajo zemeljskega plina, ki se uporablja kot pogonsko gorivo.

(2)

Komisija je v dopisu D/50722 z dne 3. februarja 2003 zahtevala dodatne informacije o priglašenem programu pomoči.

(3)

Italijanski organi so predložili dodatne informacije v dopisu A/32278 z dne 25. marca 2003, ki je bil evidentiran 28. marca 2003.

(4)

Komisija je v dopisu SG(2003) D/229965 z dne 28. maja 2003 obvestila Italijo, da se je v zvezi s predlaganim ukrepom odločila sprožiti postopek, predpisan v členu 88(2) Pogodbe ES.

(5)

Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 predložijo svoje pripombe v predpisanem roku (1 mesec).

(6)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strank 29. avgusta 2003 (Bundesverband der deutschen Gas- und Wasserwirtschaft e. V., BGW, Nemčija), 1. septembra 2003 (Zvezno ministrstvo za finance, Nemčija) in 2. septembra 2003 (OMW Erdgas, Avstrija).

(7)

Uradni odgovor Italije je bil – potem ko so italijanski organi dvakrat, 10. julija in 5. avgusta 2003, zaprosili za podaljšanje roka za odgovor in ga je Komisija odobrila 7. avgusta 2003 – poslan z dopisom z dne 10. oktobra 2003 (A/37006).

2.   PODROBEN OPIS PROGRAMA

2.1   Pravna podlaga in cilj programa

(8)

Priglašena pomoč temelji na naslednjih predpisih:

A.

Primarna zakonodaja

Odločba Regionalnega sveta št. 67-7675 z dne 11. novembra 2002„Program o razširitvi mreže za prodajo zemeljskega plina, ki se uporablja kot pogonsko gorivo. Prenos sredstev za dodelitev družbam, ki nameravajo postaviti bencinske servise za prodajo zemeljskega plina, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, občinam. Rok za predložitev prošenj in merila za njihovo ocenjevanje.“;

B.

Sekundarna zakonodaja

zakon št. 426 z dne 9. decembra 1998„Novi ukrepi na področju varstva okolja“,

ministrska odredba z dne 22. decembra 2000„Določitev nacionalne mreže plinovodov v smislu člena 9 zakonodajne odredbe št. 164 z dne 23. maja 2000“,

ministrska odredba št. 256 z dne 17. julija 1998„Pravila o spodbudah za motorna vozila na pogon z zemeljskim ali utekočinjenim naftnim plinom“;

ministrska odredba z dne 28. maja 1999„Odobritev posojil organom lokalnih skupnosti s strani Cassa Depositi e Prestiti za financiranje ukrepov na področju varstva okolja, določenih z zakonom št. 426 z dne 9. decembra 1998“,

ministrska odredba z dne 5. aprila 2001„Neposredna nepovratna sredstva za posameznike iz prebivalstva za nakup električnega vozila ali vozila na pogon z zemeljskim plinom ali utekočinjenim naftnim plinom in za postavitev bencinskih servisov, na katerih se bosta prodajala zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin“,

Odločba Regionalnega sveta št. 13-7622 „Širitev uporabe zemeljskega plina, utekočinjenega naftnega plina in drugih inovativnih sredstev v voznih parkih javnih služb za pogon z majhnim vplivom na okolje. Oblikovanje meril za dodelitev in prenos sredstev v province“,

Odločba Regionalnega sveta št. 62-6806 „Splošna merila in načini financiranja z Načrtom za naložbe v javni lokalni prevoz v Piemontu v skladu z zakonom št. 194/98. Dodelitev 9 009 895,07 EUR Regionalnemu Direktoratu za prevoz pod postavko 25192/2002“.

(9)

Program predvideva razširitev mreže bencinskih servisov za distribucijo zemeljskega plina (metana), ki se uporablja kot pogonsko gorivo. Na območju Piemonta trenutno obstaja le 12 takšnih servisov, medtem ko jih je v Emiliji-Romanji 80 in v Benečiji 64. Teh servisov je premalo za doseganje kjotskega cilja za znižanje emisij CO2 – kot je določeno v nacionalni in regionalni zakonodaji – in zmanjšanje vpliva nevarnih snovi v zraku na okolje v regiji z znižanjem ravni naslednjih onesnaževal: (a) dušikovega dioksida; (b) drobnih delcev; (c) benzena. Emisije teh snovi, ki onesnažujejo, so posledica prometnih zastojev in pretirane uporabe določenih mešanic običajnih pogonskih goriv. Zato je regija Piemont svoje ukrepe osredotočila na javni in zasebni prevoz, tako v prometu kot sestavi voznega parka in distribuciji goriva.

2.2   Oblika ukrepa

(10)

Predlagani ukrep je predviden v obliki nepovratnih sredstev.

2.3   Intenzivnost, prejemniki in upravičeni stroški

(11)

Vsak bencinski servis je upravičen do največ 150 000 EUR nepovratnih sredstev. Intenzivnost ni navedena. Upravičeni stroški in prejemniki so opisani v oddelku 4 „Pripombe Italije“.

2.4   Proračun in čas trajanja

(12)

Proračun znaša približno 5 milijonov EUR. Trajanje programa je odvisno od dodeljevanja predvidenih sredstev. To je načrtovano za leta 2002, 2003 in 2004.

3.   RAZLOGI ZA SPROŽITEV POSTOPKA

(13)

Komisija je v svojem sklepu z dne 28. maja 2003 (v nadaljevanju „sklep o sprožitvi postopka“) navedla dvome, ki jih je glede številnih vprašanj sprožil priglašeni program pomoči.

3.1   Dvomi glede zneska pomoči

(14)

Komisija je poudarila, da je znesek pomoči presegel najvišji znesek 100 000 EUR, ki se ga lahko po Uredbi Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči de minimis  (3) za obdobje treh let dodeli kateri koli pravni ali fizični osebi, in navedla, da italijanski organi niso nameravali znižati načrtovanih nepovratnih sredstev v višini 150 000 EUR na bencinski servis, ker je zadevni znesek najmanjša spodbuda, potrebna za pospeševanje vlaganj v nove bencinske servise v regiji.

3.2   Dvomi glede razdalje omrežja od meja znotraj Skupnosti in glede morebitnega vpliva ukrepa na trgovino znotraj Skupnosti, ker pomoč ni de minimis

(15)

Komisija je v svojem sklepu o sprožitvi postopka navedla, da na prvi pogled obstaja možnost vpliva na trgovino, saj se z zemeljskim plinom trguje na mednarodnem trgu in bi bencinski servisi lahko stali v bližini meje.

3.3   Dvomi glede lastništva bencinskih servisov zemeljskega plina in glede identitete prejemnikov pomoči

(16)

Komisija se je v svojem sklepu o sprožitvi postopka sklicevala na prejšnjo odločbo, ki jo je sprejela v podobnem primeru: Odločba 1999/705/ES z dne 20. julija 1999 o državni pomoči Nizozemske za 633 nizozemskih bencinskih servisov, ki stojijo blizu nemške meje (4). Navedeno odločbo je Sodišče Evropskih skupnosti nato podprlo v svoji sodbi z dne 13. junija 2002 (5).

3.4   Dvomi glede vpliva ukrepa na okolje

(17)

Komisija je izjavila, da italijanski organi v priglasitvi niso jasno dokazali, da se bo ugoden vpliv na okolje, ki naj bi ga program spodbujal, uresničil.

(18)

Za sedanji primer sta posebej pomembni dve točki, ki sta ju izpostavili Odločba 1999/705/ES in posledična sodba Sodišča v zadevi C-382/99.

(19)

Komisija je v svojem sklepu o sprožitvi postopka poudarila potrebo po pravilni identifikaciji „prejemnika“, ki ni nujno „bencinski servis“ in ne sovpada z njim. Tako bi bilo, če (a) bi, na primer, isti lastnik posedoval ali upravljal več bencinskih servisov ali (b) bi isti trgovec zaprosil za pomoč več kot enkrat. Precej verjetno je, da bi velika naftna družba imela de facto nadzor nad upravljavci bencinskega servisa na podlagi sporazuma o izključni nabavi ali katerega koli drugega sporazuma.

(20)

Zato je Komisija, da bi preverila in potrdila, da ne obstaja nezdružljiva kumulacija pomoči, bencinske servise razvrstila v šest kategorij, od katerih so bile naslednje tri najpomembnejše:

(a)

trgovec-lastnik/trgovec-upravljavec bencinskega servisa, kjer je trgovec lastnik bencinskega servisa, ga upravlja na lastno odgovornost in je s sporazumom o izključni nabavi povezan z naftno družbo (dobaviteljem);

(b)

družba-lastnik/trgovec-upravljavec bencinskega servisa, kjer trgovec najame bencinski servis, ga upravlja na lastno odgovornost in je s sporazumom o izključni nabavi povezan z dobaviteljem;

(c)

družba-lastnik/družba-upravljavec bencinskih servisov, kjer zaposleni ali hčerinska podjetja naftne družbe upravljajo bencinski servis. Ne nosijo nobenega tveganja in si ne smejo svobodno izbirati dobavitelja.

(21)

Dokazno breme glede resničnega lastništva bencinskih servisov – in narave pogodbenih dogovorov, ki dobavitelja povezujejo s trgovcem – nosijo italijanski organi. Komisija je zato italijanskim organom predložila dve vprašanji v zvezi s (1) predlogom o spremembi programa, da bi ga tako uskladili z vsemi določbami Uredbe (ES) št. 69/2001 (6), in (2) lastniško strukturo bencinskih servisov ter velikostjo podjetij prejemnikov. Komisija je želela zlasti vedeti, ali bodo nekateri ali vsi novi bencinski servisi del katere koli prodajne mreže v lasti večjih podjetij oziroma multinacionalnih naftnih skupin.

(22)

Komisija je menila, da so odgovori italijanskih organov nezadostni, ker niso izključili možnosti, da vloge za dodelitev pomoči večkrat predložijo različni bencinski servisi, ki pripadajo istemu velikemu podjetju, poleg tega niso zagotovili dokazov, da pogodbeno razmerje (7) trgovca (ki upravlja bencinske servise) veže na dobavitelja brez možnosti odstopanja.

3.5   Dvomi glede upravičenih stroškov

(23)

Komisija je opozorila, da pomoč za naložbe ni bila jasno povezana z nobenimi upravičenimi stroški, določenimi v smernicah Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (8), zlasti v točki 37 teh smernic. Prav tako ni pomoč za naložbe, priglašena v okviru zadevnega programa, ustrezala nobenemu primeru, ki jih zajemajo točke 29 (pomoč za izboljšanje standardov Skupnosti), 30 (varčevanje z energijo), 31 (kombinirana proizvodnja toplote in električne energije) oziroma 32 (pomoč za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije) smernic o okoljski pomoči (9).

3.6   Končne opombe

(24)

Komisija je ne glede na svoje dvome priznala, da obstaja vnaprejšnja domneva, da bodo vsaka izkrivljanja konkurence dejansko omejena.

(25)

Komisija je prav tako opozorila, da program ni v skladu z nobenimi drugimi smernicami oziroma okviri.

4.   PRIPOMBE ITALIJE

4.1   Vpliv ukrepa na okolje

(26)

Italijanski organi so v svojih pripombah zavzeli stališče, da je – z namenom doseganja kjotskih ciljev, ki so zajeti v zakonodajah Skupnosti in Italije – treba ukrepati na področju dejavnosti človeka, ki je eden največjih onesnaževalcev, in sicer cestnega prometa (mobilnosti). CO2, PM10, PM2.5 in NO2 so glavna onesnaževala, ki jih proizvaja ta dejavnost, zemeljski plin pa je najboljša alternativa tradicionalnim gorivom. Njegova širša uporaba bi morala vplivati na javni prevoz, vozni park javnih služb in cestni prevoz tovora (tovorni promet).

(27)

Poleg tega v Piemontu za promet z motornimi vozili v mestnih središčih z več kot 10 000 prebivalci veljajo omejitve. Tako bi lahko zemeljski plin imel pomembno vlogo pri doseganju cilja trajnostne mobilnosti.

(28)

Trditve o vplivu, ki naj bi ga imela zamenjava vozil na tradicionalna goriva (avtobusov, tovornjakov, kombijev itd.) z vozili na zemeljski plin na emisije onesnaževal, so potrdili tudi statistični dokazi regionalnih organov v Piemontu.

(29)

Sama Komisija je predlagala, da se 20 % bencinskega in dizelskega goriva v sektorju cestnega prevoza zamenja z nadomestnimi gorivi, zemeljski plin pa je bil označen kot eno od goriv, ki lahko bistveno prispeva k doseganju tega cilja.

4.2   Znesek pomoči

(30)

Italijanski organi so v svojih pripombah zavzeli stališče, da je 150 000 EUR na bencinski servis minimalna raven pobude za spodbujanje in pospeševanje takšnih naložb – pri gradnji infrastrukture kot v okviru popolnoma novega servisa za dobavo zemeljskega plina kot motornega goriva in kadar je ta omejena na nova prodajna mesta (razdeljevalec ali črpalko s pripadajočo infrastrukturo), zgrajena na obstoječem servisu. Znesek 150 000 EUR je temeljil na oceni minimalne spodbude v sektorju, kjer se je dobičkonosnost v normalnih tržnih pogojih zdela še vedno nizka zaradi dolgih obdobij odplačevanja in zelo majhnih stopenj dobička. To je bilo razvidno iz dejstva, da je bilo v zadnjih 25 letih zgrajenih samo šest prodajnih mest.

(31)

Italijanski organi so v podporo svojim trditvam Komisiji predložili ocene o donosu iz poslovanja povprečnega upravljavca, ki so bile izračunane na podlagi stroškov za standardne bencinske servise za prodajo zemeljskega plina kot motornega goriva, priključene na cevovod z običajnim tlakom med 5 in 12 bari. Donos iz poslovanja, bruto znesek variabilnih in fiksnih stroškov, je znašal 0,069 EUR na kubični meter prodanega plina. Donos, zmanjšan za variabilne stroške, se je znižal na 0,040 EUR na kubični meter (standardni donos upravljavca) in se bo dodatno znižal z letnimi režijskimi stroški (osebje, vzdrževanje in administrativni stroški), ocenjenimi na 10 000 EUR na leto.

(32)

V primeru, ki so ga navedli italijanski organi, je zemeljski plin predstavljal samo 2,51 % letnega prometa bencinskega servisa.

4.3   Investicijski stroški bencinskih servisov

(33)

V svojem odgovoru so italijanski organi navedli podrobno razčleni