27.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/1

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 1259/2005 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz vinske kisline („VK“), trenutno uvrščene pod oznako KN 2918 12 00, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Treba je opozoriti, da je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. julija 2003 do 30. junija 2004 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Glede na gibanja, pomembna za oceno škode, je Komisija analizirala podatke, ki zajemajo obdobje od 1. januarja 2001 do 30. junija 2004 („obravnavano obdobje“). Obdobje, uporabljeno za ugotovitve o nelojalnem nižanju cen, prodajanju po dampinških cenah in odpravi škode, je prej omenjeno OP.

(3)

Po uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz VK s poreklom iz LRK so nekatere zainteresirane stranke dale pisne pripombe.

(4)

Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve. Po uvedbi začasnih ukrepov je Komisija opravila nadaljnje preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb, da bi preverila določanje normalne vrednosti:

Proizvajalci izvozniki v LRK

(5)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih sta se nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasnimi dajatvami. Po tem razkritju jim je bil dan tudi rok za podajo stališč.

(6)

Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(7)

Zadevni izdelek je vinska kislina, trenutno uvrščena pod oznako KN 2918 12 00. Zadevni izdelek se uporablja za vino, napitke in živilske aditive in kot zaviralno sredstvo v mavcu ter za številne druge izdelke. Pridobiva se lahko iz stranskih produktov pri proizvodnji vina, kot velja za vse proizvajalce Skupnosti, ali s kemijsko sintezo iz petrokemičnih spojin, kot velja za vse kitajske proizvajalce izvoznike.

(8)

Dva uvoznika sta trdila, da je treba razlikovati med VK, namenjenim za živila, in VK za kemične procese oziroma med naravnim VK, ki ga proizvaja industrija Skupnosti, in sintetičnim VK, ki ni namenjen za živila. Trdila sta tudi, da je treba slednjega izvzeti iz postopka, ker se kemijsko pridelani VK ne more uporabiti za prehrano ljudi, kot se lahko VK, ki ga proizvaja industrija Skupnosti.

(9)

En uvoznik je tudi poudaril, da sta VK, ki ga proizvaja industrija Skupnosti, in VK, uvožen iz LRK, rezultat različnih proizvodnih procesov in da je za proizvodnjo vina primeren le naravni VK. Ta uvoznik je nadalje trdil, da je bila ta posebna vrsta VK, ki ga je uvažal, prilagojena potrebam določenega uporabnika in ga drugi niso mogli uporabljati. Zato je ta uvoznik trdil, da ta vrsta VK in tista, ki jo proizvaja industrija Skupnosti, nista podobna izdelka.

(10)

Medtem ko se priznava, da obstajajo različne vrste VK, ki niso enako primerne za vsako uporabo, pa je preiskava potrdila, da imajo vse te vrste VK enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti. Za proizvodnjo vina, ki predstavlja okoli 25 % trga, se lahko uporablja le naravna vinska kislina. Vendar se lahko preostalih 75 %, ki zajemajo tudi nekatere proizvode, namenjene za prehrano ljudi, uporabi tako za naravni kot sintetični VK in sta si zato konkurenčna. Treba je opomniti, da proizvodni procesi kot taki niso pomembni za opredelitev podobnega izdelka.

(11)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede zadevnega izdelka in podobnega izdelka, se uvodne izjave (11) do (13) začasne uredbe potrdijo.

(12)

Ker ni bilo pripomb glede odobritve TGO, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav (14) do (17) začasne uredbe dokončno potrdijo.

(13)

Po predložitvi začasnih razkritij Komisija ni prejela nobenih pripomb glede metodologije za določitev normalne vrednosti. Zato se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav (18) do (34) začasne uredbe dokončno potrdijo.

(14)

Ker drugih pripomb glede izvoznih cen ni bilo, se sklepne ugotovitve iz uvodne izjave (35) začasne uredbe dokončno potrdijo.

(15)

Ker ni bilo pripomb glede primerjave med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami, se sklepni ugotovitvi iz uvodnih izjav (36) in (37) začasne uredbe dokončno potrdita.

(16)

Dva proizvajalca izvoznika sta predložila zahtevka glede podrobnih izračunov za določitev začasnih stopenj dampinga. Te pripombe so se upoštevale glede na pregledane podatke, pridobljene med preveritvenimi obiski, kot je poudarjeno v uvodni izjavi (4) te uredbe. Popravljene so bile tudi nekatere napake pri izračunu.

(17)

Dokončne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF na meji Skupnosti brez plačane dajatve so:

(18)

Po predložitvi začasnih razkritij Komisija ni prejela nobenih pripomb glede metodologije za izračun stopnje dampinga za vse druge proizvajalce izvoznike. V skladu s tem se začasna stopnja dampinga na ravni države v višini 34,9 % cene CIF na meji Skupnosti dokončno potrdi.

(19)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede proizvodnje Skupnosti, se uvodni izjavi (43) in (44) začasne uredbe potrdita.

(20)

En uvoznik je predložil informacijo, da so nekateri proizvajalci Skupnosti, ki so bili prvotno pritožniki, opustili proizvodnjo, in je Komisijo zaprosil, da preveri, ali to pomeni dovolj podpore za preiskavo v skladu s členom 5(4) osnovne uredbe.

(21)

V zvezi s tem je preiskava potrdila, da so proizvajalci, ki podpirajo pritožbo, v OP predstavljali več kot 95 % ocenjene proizvodnje Skupnosti. Zato so zahteve iz člena 5(4) osnovne uredbe izpolnjene.

(22)

Ker drugih pripomb glede opredelitve industrije Skupnosti ni bilo, se uvodna izjava (45) začasne uredbe potrdi.

(23)

Ker pripomb glede potrošnje Skupnosti ni bilo, se uvodna izjava (46) začasne uredbe potrdi.

(24)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede uvoza iz zadevne države, se uvodne izjave (47) do (52) začasne uredbe potrdijo.

(25)

En uvoznik/uporabnik in en izvoznik sta nasprotovala analizi iz začasne uredbe, ker sta bila mnenja, da so nekateri proizvajalci ES opustili proizvodnjo in jih zato ne bi smeli upoštevati pri ocenjevanju položaja industrije Skupnosti.

(26)

Treba je opomniti, da analiza dejavnikov, omenjenih v členu 3(5) osnovne uredbe, ki jo je opravila Komisija, ni vključevala nobenih podatkov družb, ki so opustile proizvodnjo. Take družbe so bilo omenjene v začasni uredbi le kolikor je bilo potrebno za razlago nekaterih zbirnih kazalnikov, kot so na primer tržni deleži ali celotna proizvodna zmogljivost. To je bilo vsakič jasno pojasnjeno v besedilu, ki opredeljuje posamezen zadevni kazalnik z namenom točne in pravilne ocene položaja industrije Skupnosti. Zato se šteje, da je bila analiza položaja industrije Skupnosti opravljena v celoti v skladu z osnovno uredbo.

(27)

Ker drugih pripomb glede položaja industrije Skupnosti ni bilo, se uvodne izjave (53) do (82) začasne uredbe potrdijo.

(28)

En izvoznik je trdil, da so imeli proizvajalci Skupnosti prevladujoč položaj na trgu in da kitajski uvoz z le 11,5 % trga ni mogel biti glavni vzrok škode.

(29)

Opomniti je treba, da je tržni delež kitajskega izvoza ocenjen med 11,5 % in 15,8 %, glede na to, ali so bili uporabljeni podatki Eurostata ali kitajski statistični viri. Tudi previdna ocena tržnega deleža v višini 11,5 % se ne more šteti za nepomembno glede na to, da je škodo jasno povzročil vse večji pritisk naraščajočega uvoza na cene, ki znatno nelojalno nižajo cene industrije Skupnosti, kot je omenjeno v začasni uredbi. Vprašanje, ali ima industrija Skupnosti prevladujoč položaj ali ne, nazadnje ni pomembno, če se ugotovi, da je industrija Skupnosti utrpela škodo, glavni razlog zanjo pa je dampinški uvoz. V zvezi s tem je treba opomniti, da se industrija Skupnosti med zadevnim obdobjem kljub svojemu velikemu tržnemu deležu ni mogla izogniti večjim izgubam. To je v nasprotju s trditvijo, da je imela koristi od prevladujočega položaja. Poleg tega je uvoz tretjih držav tudi zagotovil, da je na trgu vladala zadostna konkurenca.

(30)

Drugi izvoznik je poudaril, da je bila nova proizvodnja, ki sta jo na trgu uvedla nedavno ustanovljena proizvajalca ES, pomembnejša kot povečanje kitajskega uvoza in naj bi zato industrija Skupnosti sama sebi povzročila škodo. Vendar so bile cene novih proizvajalcev ES v skladu s cenami že ustaljenih proizvajalcev, njihov obseg proizvodnje pa je bil manjši od obsega proizvodnje družb, ki so prenehale poslovati. Zato njihov vstop na trg ne more biti edini razlog za padec cen, ki se je pojavil pri povečani potrošnji Skupnosti, ampak je razlog tudi kitajski uvoz.

(31)

Drugi izvoznik je trdil, da ureditveni okvir skupne kmetijske politike izkrivlja normalne tržne pogoje za proizvajalce ES in da se analiza vzročne zveze ni upoštevala. Čeprav je ta utemeljitev zelo splošna, je treba opomniti, da skupna kmetijska politika ne ureja cene VK, temveč le določa najnižje cene surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo VK, ter prodajne cene za alkohol. Kot je določeno v uvodni izjavi (89) začasne uredbe, so ti ureditveni parametri ostali nespremenjeni skozi celotno obdobje in se zato ne morejo šteti za povzročitelje poslabšanja položaja industrije Skupnosti, zato ni dvoma, da se kitajski uvoz prodaja po dampinških cenah in povzroča škodo industriji Skupnosti.

(32)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede vzročne zveze, se uvodne izjave (83) do (95) začasne uredbe potrdijo.

(33)

En uporabnik iz industrije proizvodnje mavca je trdil, da je delež VK v proizvodnih stroških industrije proizvodnje mavca, omenjen v začasni uredbi (manj kot 2 %), prenizek. Vendar je ta številka temeljila na podatkih, ki jih je predložila ista družba. Na podlagi istih podatkov bi bila številka nekoliko višja, če bi bila izražena kot odstotek samo tistih izdelkov, ki vsebujejo VK. Na drugi strani pa sta dve drugi skupini s področja proizvodnje mavca navedli veliko nižji odstotek. S tem je bilo potrjeno, da se lahko podatki, uporabljeni v začasni uredbi, štejejo kot primerna ocena.

(34)

Poleg tega se opozarja na to, da na podlagi podatkov Eurostata izdelki iz mavca, v katerih se VK uporablja kot zaviralno sredstvo, niso izpostavljeni preveliki konkurenci dobaviteljev, ki niso iz ES. Sklep začasne uredbe, da zmerna dampinška dajatev na ta odstotek stroškov ne bi smela imeti večjega vpliva na stroške in konkurenčni položaj navedenih industrij uporabnikov, se zato ohrani.

(35)

Isti uporabnik je tudi trdil, da bi lahko ukrepi privedli do pomanjkanja VK, kar naj bi se bilo zgodilo že v preteklosti. Vendar pa se ne šteje, da bi protidampinške dajatve predlaganih individualnih stopenj za družbe, ki pomenijo približno dve tretjini izvoza iz LRK, izključile dobavitelje iz LRK s trga ES.

(36)

En uporabnik iz industrije emulgatorjev je trdil, da bi bil njihov konkurenčni položaj ogrožen, če bi bili uvedeni ukrepi za uvoz VK s poreklom iz LRK. Ta uporabnik je trdil, da so emulgatorji zaradi tehničnih sprememb čedalje bolj soočeni s konkurenco proizvajalcev, ki niso iz EU, in da bi povečanje stroškov po uvedbi ukrepov vplivalo na njihov konkurenčni položaj na trgu. Komisija je na podlagi kvantitativnih podatkov poskusila preveriti morebitni učinek ukrepov na to kategorijo uporabnikov. Vendar je bilo to zaradi pomanjkanja smiselnih odgovorov na vprašalnik Komisije in pomanjkanja sodelovanja te skupine uporabnikov nemogoče.

(37)

Ker drugih pripomb v zvezi z interesom Skupnosti ni bilo, se uvodne izjave (98) do (114) začasne uredbe potrdijo.

(38)

Po razkritju začasnih ugotovitev je industrija Skupnosti trdila, da je izračunana neškodljiva cena iz dveh razlogov prenizka:

(39)

Ker drugih pripomb v zvezi s stopnjo odprave škode ni bilo, se uvodne izjave (115) do (118) začasne uredbe potrdijo.

(40)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na ravni ugotovljenih stopenj dampinga, saj so bile stopnje škode, ugotovljene za vse zadevne proizvajalce izvoznike, višje kot stopnje dampinga.

(41)

Glede oblike ukrepov je industrija Skupnosti zahtevala, da se uvede najnižja cena na podlagi stopnje odprave škode. Ker pa raven dokončne protidampinške dajatve temelji na ugotovljenih stopnjah dampinga, kakor je omenjeno v gornji uvodni izjavi, se ohrani uvedba dokončne protidampinške dajatve v obliki dajatev ad valorem.

(42)

Na podlagi zgoraj navedenega so dokončne dajatve naslednje:

(43)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile med preiskavo te družbe. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako izključno uporabljajo za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih izdelajo družbe, ter torej posamezne navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih izdela katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s posebej navedenimi pravnimi osebami, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(44)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (3), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače in izvozne prodaje, povezanimi s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, se bo Uredba ustrezno spremenila s posodobitvijo seznama družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatve.

(45)

Za zagotavljanje ustreznega uveljavljanja protidampinške dajatve bi se morala stopnja preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče izvoznike, ampak tudi za družbe, ki niso izvažale v OP. Slednje pa so pozvane, da potem ko izpolnijo zahteve iz drugega odstavka člena 11(4) osnovne uredbe, predložijo zahtevek za pregled v skladu z navedenim členom, da se njihovo stanje individualno prouči.

(46)

Glede na obseg ugotovljenih stopenj dampinga in glede na stopnjo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, tj. Uredbo (ES) št. 1259/2005, dokončno pobrati v višini zneska uvedenih dokončnih dajatev. Začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo dajatev protidampinških dajatev se sprostijo, ker so dokončne dajatve nižje od začasnih.

(47)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja družbe zaradi prevelikih razlik v znesku dajatev se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi ustrezna uporaba protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi vključujejo:

(48)

Predložitev veljavne trgovske fakture carinskim organom držav članic, ki je skladna z zahtevami, navedenimi v Prilogi k tej uredbi. Za uvoz, ki ga taka faktura ne spremlja, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike.

(49)

Poleg tega bo Komisija nadzorovala izvozne tokove ter ustrezno oznako KN za soli in estre VK. Če se bi obseg izvoza ene od družb, upravičenih do nižjih individualnih stopenj dajatev, bistveno povečal ali če se bi bistveno povečal uvoz, prijavljen pod ustrezno oznako KN za soli in estre, bi se lahko zadevne individualne ukrepe štelo kot verjetno nezadostne za preprečitev ugotovljenega škodljivega dampinga. Zato lahko Komisija, če so izpolnjeni potrebni pogoji, začne vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Ta pregled lahko med drugim prouči potrebo po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledično uvedbo dajatve na ravni države –

European Commission

Directorate-General for Trade

Direction B, office J-79 5/16

1049 Brussels/Belgium

27.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/8

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

27.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/10

(1)

Člen 63a Uredbe (ES) št. 1623/2000 določa podrobna pravila za uporabo režimov za destilacijo vina iz člena 29 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 (2). To je subvencionirana in prostovoljna destilacija z namenom podpreti trg z vinom in zagotoviti nadaljnjo oskrbo področja pitnega alkohola. S tem namenom so sklenjene pogodbe med proizvajalci vina in destilaterji. Te pogodbe so države članice posredovale Komisiji do 15. januarja 2006.

(2)

Za tržno leto 2005/2006 bo destilacija potekala od 1. oktobra do 23. decembra. Na osnovi količin vina, za katere so države članice uradno prijavile pogodbe o destilaciji Komisiji, je ugotovljeno preseganje razpoložljivih proračunskih sredstev in absorpcijska zmogljivost področja pitnega alkohola. Zato je primerno je določiti enotni odstotek, v višini katerega se prijavljene količine za destilacijo odobrijo.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 63a(6) Uredbe (ES) št. 1623/2000 morajo države članice potrditi pogodbe o destilacij v obdobju, ki se začne 30. januarja. Zato ta uredba začne velja takoj –

27.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/11

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 3149/92 (2) določa podrobna pravila za dobavo hrane iz intervencijskih zalog v korist najbolj ogroženih oseb.

(2)

Da bi zagotovili dobro izvajanje letnega načrta razdeljevanja za leto 2006, ki ga vzpostavlja Uredba Komisije (ES) št. 1819/2005 z dne 8. novembra 2005 o sprejetju načrta za dodeljevanje sredstev državam članicam za dobavo hrane iz intervencijskih zalog najbolj ogroženim osebam v Skupnosti za proračunsko leto 2006, (3) je treba prilagoditi določene roke za izskladiščenje mlečnih proizvodov iz intervencijskih zalog.

(3)

Proizvodi, ki se izskladiščijo iz intervencijskih zalog v okviru letnega načrta, se lahko dobavijo nepredelani ali predelani za proizvodnjo živil ali se lahko izskladiščijo kot plačilo za dobavo ali proizvodnjo živil, sproščenih na trgu Skupnosti. V zadnjem primeru je treba podrobneje navesti proizvode v intervencijskih zalogah, ki se lahko izskladiščijo kot plačilo za proizvodnjo žitnih proizvodov. Pogoji javnega razpisa iz člena 4 Uredbe (EGS) št. 3149/92 za organizacijo dobav v državah članicah morajo zato biti ustrezno določeni.

(4)

Ker prevozne stroške znotraj Skupnosti krije Skupnost na podlagi dejanskih stroškov, kakor so določeni z javnim razpisom, ni za njihovo povračilo več potrebno predvideti predložitve dokazil glede prevoženih razdalj.

(5)

Člen 3(1) Uredbe (EGS) št. 3149/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1903/2004 (4), določa, da se obdobje izvajanja letnega načrta konča 31. decembra. Zato je treba ustrezno prilagoditi rok za pošiljanje letnih poročil iz člena 10 Uredbe (EGS) št. 3149/92.

(6)

Uredbo (ES) št. 3149/92 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenji zadevnih upravljalnih odborov –

1.

V členu 3(2) se tretjemu pododstavku doda naslednji stavek:

„Za maslo, dodeljeno državam članicam v okviru letnega načrta za leto 2006, je treba pri dodelitvah, ki presegajo količine nad 500 ton, 70 % količin masla umakniti iz intervencijskih zalog pred 1. marcem 2006.“

2.

Člen 4 se spremeni:

3.

V členu 7(2) se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„V ta namen vloga za povračilo vključuje vsa potrebna dokazila, zlasti glede opravljenega prevoza.“

4.

V členu 10 se prvi stavek prvega odstavka nadomesti z naslednjim:

„Najpozneje 30. junija vsakega leta države članice pošljejo Komisiji poročilo o izvajanju načrta na njihovem ozemlju v predhodne proračunskem letu.“

27.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/13

(1)

Komisija je 28. aprila v skladu s členom 5 osnovne uredbe v obvestilu („obvestilo o začetku“), objavljenem v Uradnem listu Evropske unije  (2), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom vzvodnih mehanizmov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) v Skupnost.

(2)

Začetek postopka je posledica pritožbe, ki so jo 11. marca 2005 vložili trije proizvajalci Skupnosti, in sicer Interkov spol s.r.o. MI.ME.CA s.r.l. in Niko – Metallurgical company, d.d. Železniki („pritožnik“), ki predstavljata večji delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje vzvodnih mehanizmov Skupnosti. Pritožbo je podprla tudi družba I.M.L, drugi proizvajalec Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu zadevnega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, proizvajalce izvoznike, uvoznike, dobavitelje, uporabnike in njihova združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike LRK uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoje stališče in zahtevati zaslišanje v roku, navedenem v obvestilu o začetku.

(4)

Proizvajalci pritožniki, drugi sodelujoči proizvajalci Skupnosti, proizvajalci izvozniki, uvozniki, dobavitelji, uporabniki in združenja uporabnikov so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim strankam, ki so vložile ustrezni zahtevek in dokazale, da so razlogi, da se jih zasliši, je bilo odobreno zaslišanje.

(5)

Da bi se proizvajalcem izvoznikom v LRK omogočila predložitev zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali za individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija kitajskim družbam, za katere je znano, da jih to zadeva, poslala obrazce zahtevkov. Za družbe, ki so zahtevale TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali individualno obravnavo, je preiskava pokazala, da niso izpolnile pogojev za TGO, ena družba pa je zahtevala samo IO.

(6)

V obvestilu o začetku je Komisija navedla, da se lahko pri tej preiskavi vzorčenje uporabi za uvoznike. Glede na število uvoznikov, ki so pokazali pripravljenost za sodelovanje, je bilo odločeno, da je vzorčenje potrebno.

(7)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, določenih v obvestilu o začetku. Izpolnjene vprašalnike so poslali trije proizvajalci Skupnosti, dva druga proizvajalca Skupnosti, pet proizvajalcev izvoznikov v LRK, dvanajst dobaviteljev surovin, dva nepovezana uvoznika in osem nepovezanih uporabnikov v Skupnosti.

(8)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, škode, ki je zaradi njega nastala, in interesa Skupnosti ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

Ostali trije proizvajalci izvozniki so predložili obrazce zahtevka za TGO in izrazili svojo pripravljenost za sodelovanje v postopku. Vendar so svoje sodelovanje že preklicali pred preveritvijo obrazca zahtevka za TGO.

(9)

Glede na potrebo, da se določi normalna vrednost za proizvajalce izvoznike v LRK, ki jim TGO morda ne bo odobren, so bili preveritveni obiski z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države opravljeni v prostorih naslednje družbe:

Proizvajalec v Iranu:

(10)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2004 do 31. decembra 2004 („OP“). Preiskava gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2001 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(11)

Vzvodni mehanizmi so kovinski izdelki, ki so lahko ena izmed komponent za vezavo za shranjevanje listov in drugih dokumentov. Specifikacija izdelka je v glavnem odvisna od uporabljenega materiala, velikosti mehanizma in obdelave jekla.

(12)

Izdelek so vzvodni mehanizmi, ki se običajno uporabljajo za arhiviranje listov in drugih dokumentov v fasciklih ter mapah z nepovezanimi listi. Mehanizmi so sestavljeni iz (navadno dveh) čvrstih upognjenih kovinskih delov, ki sta pritrjena na hrbtišče in imata najmanj eno vzvodno ročico, ki omogoča vstavljanje in odlaganje listov in drugih dokumentov, s poreklom iz LRK („zadevni izdelek“), običajno uvrščeni pod oznako KN ex 8305 10 00.

(13)

Kljub razlikam v nekaterih dejavnikih, kot so med drugim kakovost in debelina jekla, velikost mehanizmov in obdelava površine, je preiskava pokazala, da imajo vse vrste zadevnega izdelka, kot je opredeljeno v prejšnji uvodni izjavi, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti in se uporabljajo v isti namen. Iz tega razloga in za namen tega protidampinškega postopka se vse vrste zadevnega izdelka štejejo za en sam izdelek.

(14)

Med zadevnim izdelkom in vzvodnimi mehanizmi, proizvedenimi in prodanimi na domačem trgu v LRK in Iranu, ki je za namen določitve normalne vrednosti glede na uvoz iz LRK predstavljal primerljivo državo, ni bilo ugotovljenih razlik. Ti vzvodni mehanizmi imajo resnično enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti in uporabe v primerjavi s tistimi, ki se izvažajo iz LRK v Skupnost.

(15)

Prav tako ni bilo ugotovljenih razlik med vzvodnimi mehanizmi, ki jih je proizvedla industrija Skupnosti in prodala na trgu Skupnosti in tistimi, ki so bili uvoženi iz LRK. Oboji imajo enake fizikalne in tehnične lastnosti in uporabe.

(16)

Zato se začasno šteje, da so ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe enaki.

(17)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe. Ta merila so na kratko navedena spodaj v strnjeni obliki, zaradi boljše preglednosti:

(18)

Štirje proizvajalci izvozniki iz LRK so zahtevali TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in izpolnili obrazce zahtevka za TGO za proizvajalce izvoznike.

(19)

Vendar so trije od teh proizvajalcev izvoznikov svoje sodelovanje pred preveritvenim obiskom preklicali. Zato ni bilo mogoče preveriti, ali so te družbe izpolnile merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(20)

Za preostale proizvajalce izvoznike je Komisija v prostorih družbe iskala in preverila vse po njenem mnenju potrebne informacije, predložene v zahtevku za TGO.

(21)

Preiskava je pokazala, da je bilo treba zahtevek za TGO zavrniti. Ugotovitve v zvezi z družbo glede na pet meril, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, so pokazale, da ta družba ni izpolnila zahtevanih pogojev iz zgoraj omenjenih meril dva in tri. Poleg tega ni bilo mogoče sprejeti sklepnih ugotovitev glede merila ena.

(22)

Glede merila dva ni bilo mogoče ugotoviti, ali ima družba jasen seznam osnovnih računovodskih evidenc, ki se neodvisno pregledujejo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in se uporabljajo za vse namene.

(23)

Za merilo tri družba ni mogla predložiti ustreznih dokazil ter celovite razlage glede privatizacije družbe in popravka vrednosti sredstev. Družba tudi ni dokazala, da ni bilo izkrivljanj, ki bi še ostala iz sistema netržnega gospodarstva.

(24)

Prav tako ni bilo mogoče sprejeti sklepa glede merila ena zaradi še obstoječih dvomov o možnem poseganju države v zvezi z odobritvijo pogodb o delu, in ker ni bilo mogoče ugotoviti, ali vsi stroški odražajo tržne vrednosti. Vendar glede na sklepne ugotovitve glede meril dva in tri v zvezi s tem ni potrebno sprejeti odločitve.

(25)

Zainteresirane stranke so dobile možnost, da dajo pripombe na zgornje ugotovitve.

(26)

Poleg tega se v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe za države iz člena 2(7) osnovne uredbe določi, če sploh, dajatev na ravni države razen v primerih, ko lahko družbe v skladu s 9(5) osnovne uredbe dokažejo, da so njihove izvozne cene in količine kot tudi pogoji prodaje prosto oblikovani, da se pretvorbe deviznih tečajev opravljajo po tržnih stopnjah in da poseganje države ne omogoča izogibanja ukrepom, če so izvoznikom določene različne stopnje dajatev.

(27)

Proizvajalec izvoznik, ki mu TGO ni bil odobren, je zahteval IO tudi v primeru, da mu TGO ne bi bil odobren. Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da je družba izpolnila vse pogoje za odobritev IO v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe.

(28)

Drugi proizvajalec izvoznik, ki ni zahteval TGO, je zahteval le IO. Ta družba je preko povezanih družb prodajala neodvisnim strankam v Skupnosti med OP in sodelovala pri preiskavi. Preiskava je pokazala, da je ta družba izpolnila vse pogoje za IO, kot je določeno v členu 9(5) osnovne uredbe.

(29)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da se IO odobri naslednjima proizvajalcema izvoznikoma v LRK:

(30)

Izvozna družba, ki je zahtevala le IO, v podaljšanem roku ni predložila celovitih in zadostno utemeljenih odgovorov na vprašalnike za izvoznike. Na podlagi tega ni bilo mogoče določiti stopnje dampinga in za družbo se je moralo šteti, da ne sodeluje v preiskavi.

(31)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(32)

V obvestilu o začetku je Komisija navedla, da namerava uporabiti Indijo kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK, zainteresirane stranke pa pozvala, da predložijo svoje pripombe v zvezi z izbiro primerljive države.

(33)

En uporabnik, en sodelujoči izvoznik in en nesodelujoči proizvajalec so nasprotovali temu predlogu. Glavni argumenti proti Indiji kot primerljivi državi so bili, da:

(34)

Vendar zainteresirane stranke niso mogle predlagati ustreznejše alternativne rešitve niti niso mogle predložiti podrobnosti ali utemeljiti trditve, da Indija ni ustrezna primerljiva država.

(35)

Komisija je zato zaprosila za sodelovanje Indijo ter vse druge znane možne primerljive države, kot so: Turčija, Južna Afrika, Iran in Tajska.

(36)

Izkazalo se je, da proizvaja v državah, omenjenih v prejšnji uvodni izjavi, vzvodne mehanizme trenutno le zelo malo število proizvajalcev v Indiji in Iranu. Prav tako ni bilo mogoče vzpostaviti popolnega sodelovanja Indije, medtem ko so se iranski proizvajalci strinjali, da bodo s Komisijo v celoti sodelovali.

(37)

Analiza izpolnjenih vprašalnikov je pokazala, da ima Iran enega proizvajalca in da prodaja na notranjem trgu. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bil uvoz kitajskih izdelkov na iranski trg znaten. Zato je jasno, da iranski in kitajski izdelki na iranskem trgu med seboj konkurirajo.

(38)

Glede na zgoraj navedeno lahko začasno sklenemo, da je Iran najustreznejša in razumna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(39)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določena na podlagi informacij proizvajalca iz primerljive države. Normalna vrednost je bila določena na podlagi plačanih ali plačljivih cen na notranjem iranskem trgu za primerljive vrste izdelka, saj je bilo ugotovljeno, da je poslovanje proizvajalca v Iraku potekalo v običajnem poteku trgovine.

(40)

Posledično je bila normalna vrednost določena kot tehtana povprečna prodajna cena za nepovezane stranke s strani sodelujočega proizvajalca v Iranu.

(41)

Za izvoz v Skupnost, ki ga je izvoznik, kateremu je bil odobren IO, opravil preko povezanih družb izven Skupnosti, je bila izvozna cena določena na podlagi cen pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam v Skupnosti.

(42)

V vseh primerih, kjer se je zadevni izdelek izvozil neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih izvoznih cen.

(43)

Primerjava normalne vrednosti z izvozno ceno je bila narejena na podlagi cene franko tovarna in na enaki ravni trgovine. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevane razlike v dejavnikih, za katere je bilo ugotovljeno in dokazano, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(44)

Na podlagi tega so lahko bila ob predložitvi zadostno utemeljenih zahtevkov odobrena nadomestila za razlike v prevoznih in zavarovalniških stroških, stroških pretovarjanja, natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških posojila, provizij in poprodajnih stroškov (jamstvo/garancija). Prilagoditve so bile izvedene tudi, kjer je izvoz potekal preko povezane družbe s sedežem v državi, ki ni zadevna država ali ni članica Skupnosti, v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe.

(45)

Za vsako vrsto izdelka, ki ga v Skupnost izvozi družba, ki ji je bila odobrena individualna obravnava, se je tehtana povprečna normalna vrednost, določena za primerljivo državo, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste, izvožene v Skupnost, kot je določeno v členu 2(11) osnovne uredbe.

(46)

Začasna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, je:

(47)

Za izračun dajatve na ravni države, ki bi bila uporabna za vse ostale izvoznike v LRK, je Komisija najprej ugotovila raven sodelovanja. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so tri od štirih družb, ki so prvotno zahtevale TGO, preklicale svoje sodelovanje in razen ene družbe, ki je zahtevala le IO in za katero se je štelo, da ne sodeluje pri preiskavi, kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali.

(48)

Glede na to, da izvozniki, ki jim TGO ali IO nista bila odobrena, niso sodelovali, je izračun temeljil na razpoložljivih dejstvih. Izračun stopnje dampinga na ravni države je posledično temeljil na najbolj reprezentativni kontrolni številki izdelkov (PCN), ki jih je izvoznik, ki mu TGO in IO nista bila odobrena, izvozil iz LRK. Izvozna cena se je nato primerjala z normalno vrednostjo, določeno za primerljivo državo. Da bi Komisija zagotovila, da je resnično šlo za pošteno primerjavo, je poiskala dodatne tržne informacije, da je določila uvozne cene drugih proizvajalcev izvoznikov. Nobena tako pridobljena informacija ni pokazala, da izračun ne bi bil pravičen in razumen.

(49)

Na podlagi tega je bila začasno določena raven dampinga na ravni države, in sicer 48,1 % cene CIF meja Skupnosti.

(50)

Stopnja se uporablja za vse proizvajalce, ki jim IO ni bil odobren.

(51)

Preiskava je pokazala, da so vzvodne mehanizme med obdobjem preiskave proizvajali naslednji proizvajalci v Skupnosti: trije proizvajalci pritožniki Skupnosti, dva druga proizvajalca, ki sta podprla pritožbo in v celoti sodelovala s Komisijo med obdobjem preiskave, ter družba Esselte, ki je proizvajala vzvodne mehanizme le za lastno uporabo.

(52)

Druga družba je v OP proizvajala in uvažala vzvodne mehanizme izključno za lastno uporabo. Vendar je v teku OP prenehala s proizvodnjo. Družba je izpolnila vprašalnik, namenjen proizvajalcem Skupnosti, in predložila podatke o svoji lastni proizvodnji.

(53)

Za drugega proizvajalca, ki je pisno podprl pritožbo, je bilo ugotovljeno, da je v OP proizvajal zadevni izdelek.

(54)

Pritožniki so trdili, da so nekatere druge družbe proizvajale zadevni izdelek v OP, vendar v omejenih količinah. Te družbe se niso javile Komisiji niti niso v okviru preiskave predložile številk o proizvodnji. Te količine začasno ne bodo vključene v proizvodnjo Skupnosti.

(55)

Ugotovljeno je bilo, da je en sodelujoči proizvajalec izvoznik, ki je podprl pritožbo, prav tako uvažal zadevni izdelek iz LRK. Medtem ko je ta proizvajalec v OP večino prodanih izdelkov v ES proizvedel v Skupnosti, je bilo ugotovljeno, da je bilo 25 % obsega prodaje Skupnosti kupljenega iz LRK. To je pomenilo okoli 39 % njegove celotne proizvodnje.

(56)

Čeprav je to relativno pomemben delež družbinega poslovanja, je bilo ugotovljeno, da je bil ta uvoz neke vrste samoobramba pred poceni dampinškim uvozom iz LRK. Resnično se je že na začetku obravnavanega obdobja, ko je proizvajalec ugotovil, da ne more popolnoma konkurirati poceni dampinškemu uvozu iz LRK, odločil, da prestavi svoje stare stroje na Kitajsko in ustanovi mešano družbo s kitajskim proizvajalcem. Preveritev finančnih podatkov, ki jih je predložil proizvajalec Skupnosti za obravnavano obdobje, je pokazala, da je prodajal kitajske vzvodne mehanizme, da si bi opomogel od velikih izgub, ki jih je utrpel pri prodaji izdelkov, ki jih je sam proizvedel na trgu Skupnosti. Z uvozom kitajskih vzvodnih mehanizmov mu je bilo vsekakor omogočeno, da do sedaj preživi.

(57)

Ugotovljeno je bilo tudi, da se glavna dejavnost te družbe odvija v Skupnosti in da se ta proizvajalec nedvomno obnaša kot proizvajalec Skupnosti. Sodelovanje navedene družbe kaže, da se obnaša podobno in ima podobne interese kot drugi pritožniki v preiskavi. Zato se šteje, da je treba proizvodnjo omenjenega proizvajalca vključiti v opredelitev proizvodnje Skupnosti.

(58)

Tako se je obseg proizvodnje Skupnosti za namen člena 4(1) osnovne uredbe začasno izračunal, in sicer tako, da se je prištela proizvodnja petih sodelujočih proizvajalcev Skupnosti, ki so podprli pritožbo, razpoložljivim podatkom o proizvodnji še enega proizvajalca.

(59)

Proizvodnja petih proizvajalcev Skupnosti, ki so pri preiskavi v celoti sodelovali in podprli pritožbo, je bila določena na okoli 220 milijonov enot med obdobjem preiskave. To predstavlja okoli 90 % celotne proizvodnje Skupnosti. Zaradi tega se šteje, da predstavljajo te družbe industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(60)

Treba je opomniti, da čeprav je bil proizvajalec, ki je uvažal kitajske vzvodne mehanizme, izključen iz opredelitve proizvodnje Skupnosti in industrije Skupnosti, preostali proizvajalci še vedno predstavljajo večji delež celotne proizvodnje Skupnosti, kot je opredeljeno v členu 5(4) osnovne uredbe.

(61)

Potrošnja je bila določena na podlagi obsega prodaje znanih proizvajalcev nepovezanim strankam v Skupnosti in uvoza iz tretjih držav. Prodaja proizvajalec Skupnosti je večji meri temeljila na izpolnjenih vprašalnikih, ki so jih predložili. Vendar je obseg uvoza zaradi nizke ravni sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in zaradi ne dovolj natančnih podatkov Eurostata moral temeljiti na pritožbi. Oznaka KN za vzvodne mehanizme resnično vključuje tudi obročne mehanizme za vezavo in je izražena le v tonah in ne v enotah.

(62)

Naslednja tabela kaže, da se je povpraševanje po zadevnem izdelku v Skupnosti v obravnavanem obdobju znatno povečalo:

Tabela 1

(63)

Glavno povečanje je nastopilo v obdobju od leta 2003 do konca OP, ko se je potrošnja povečala za 18 % ali za več kot 62 milijonov enot. Industrija Skupnosti je povečala svoj obseg prodaje za 8 % ali 14 milijonov enot. V enakem obdobju se je uvoz iz Kitajske povečal za 29 % ali za 48 milijonov enot.

(64)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (61) zgoraj, je obseg kitajskega uvoza temeljil na podatkih, ki jih je vsebovala pritožba. Opravljen je bil navzkrižen pregled teh podatkov s podatki Eurostata ter primerjava s podatki o izvozu, preverjenimi v prostorih največjega pri preiskavi sodelujočega kitajskega izvoznika, ki predstavlja več kot 65 % celotnega kitajskega izvoza. Oba vira sta potrdila, da so bila gibanja glede obsega primerljiva s tistimi, ki jih vsebuje pritožba.

(65)

Razvoj uvoza iz zadevne države v smislu obsega in tržnega deleža je bil takšen:

Tabela 2

(66)

Kot kaže zgornja tabela 1, se je v obravnavanem obdobju potrošnja vzvodnih mehanizmov v Skupnosti povečala za 32 % ali za 98 milijonov enot. V tem času se je uvoz iz zadevne države povečal za okoli 59 %, zabeleženo je bilo namreč povečanje za 79 milijonov enot. Posledično se je njihov tržni delež v obravnavanem obdobju povečal z 44,8 % na 53,6 %. To pomeni dobiček v višini 8,8 odstotnih točk tržnega deleža. Vredno je omeniti, da se je glavno povečanje uvoza in tržnega deleža kitajskih proizvajalcev izvoznikov pojavilo med letom 2003 in OP, ko se je dampinški uvoz povečal za 48 milijonov enot, tržni delež pa za 4,4 odstotne točke.

(67)

Zgornja tabela kaže, kako so se v obravnavanem obdobju razvijale povprečne uvozne cene iz LRK. Uvozne cene so se znižale z 120 EUR za tisoč vzvodnih mehanizmov leta 2001 na 107 EUR v OP. Raven uvozne cene je bila leta 2003 tako nizka, da se je lahko zvišala za 11 % med letom 2003 in OP, kar sovpada s 20 % povečanjem potrošnje. Ta raven cene pa vendarle ostaja daleč pod ravnjo industrije Skupnosti. Na splošno je bilo v obravnavanem obdobju znižanje cene dampinškega uvoza v višini 11 %.

(68)

Primerjava prodajnih cen na trgu Skupnosti med OP je bila opravljena med cenami industrije Skupnosti in cenami kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Ta primerjava je bila opravljena po odbitku znižanj in popustov ter nadomestil za prilagoditev vseh stroškov po uvozu. Cene industrije Skupnosti so bile prilagojene na cene franko tovarna in cene uvoza CIF meja Skupnosti.

(69)

Primerjava je pokazala, da so bili kitajski vzvodni mehanizmi uvoženi v Skupnost po cenah, ki so občutno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. Stopnja nelojalnega nižanja cen je bila 24,3 %, izražena kot odstotek slednje cene. Glede na to stopnjo nelojalnega nižanja cen in razvoja cene industrije Skupnosti ter stanja v zvezi s potrošnjo, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, je jasno, da se je to znatno upadanje cen pojavilo že v obravnavanem obdobju.

(70)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vključevala oceno ekonomskih dejavnikov in indeksov, upoštevajoč stanje industrije v obravnavanem obdobju, namreč od leta 2001 do OP.

(71)

Spodnji podatki industrije Skupnosti so zbirne informacije petih sodelujočih proizvajalcev Skupnosti.

(72)

Razvoj proizvodnje, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so naslednje:

Tabela 4

(73)

Kljub povečanemu povpraševanja se je proizvodnja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšala, namreč za 2 %. Glede na dobre tržne možnosti in povečano potrošnjo se je vlagalo z namenom povečanja proizvodne zmogljivosti industrije Skupnosti. Vendar se je izkoriščenost zmogljivosti zaradi rahlega zmanjšanja proizvodnje zmanjšala za 9 %.

(74)

Spodnje številke prikazujejo obseg zalog na koncu vsakega obdobja.

Tabela 5

(75)

Preiskava je pokazala, da zaloge industrije Skupnosti niso bile pomemben kazalnik za oceno gospodarskih razmer industrije Skupnosti. Industrija Skupnosti resnično proizvaja po naročilu, raven zaloge v obravnavanem obdobju pa je predstavljala omejen delež proizvodnje ter dobavne roke od 3 do 4 tedne.

(76)

Spodnje številke prikazujejo prodajo industrije Skupnosti neodvisnim strankam na trgu Skupnosti.

Tabela 6

(77)

Preiskava je pokazala, da je lahko imela industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju nekoliko koristi od povečanja potrošnje s povečanjem svoje prodaje za 12 % ali na okoli 19 milijonov enot.

(78)

Kljub temu se je tržni delež industrije Skupnosti zmanjšal z 55,1 % v letu 2001 na 46,4 % na koncu OP. To pomeni izgubo v višini 8,7 odstotnih točk tržnega deleža. Največje zmanjšanje tržnega deleža je bilo opaziti med letom 2003 in OP, ko je industrija Skupnosti izgubila 4,4 odstotnih točk.

(79)

Zato je jasno, da industrija Skupnosti ni imela v celoti koristi od rasti trga.

(80)

V zgornji tabeli je navedeno, da je industrija Skupnosti utrpela znatni padec povprečnih prodajnih cen (za 13 %), saj se je na trg Skupnosti prebilo več poceni dampinškega uvoza.

(81)

Spodaj prikazane stopnje dobičkonosnosti izražajo finančni rezultat, ki ga je dosegla industrija Skupnosti kot odstotek prometa, doseženega na trgu Skupnosti.

Tabela 7

(82)

Dobičkonosnost je bila v obravnavnem obdobju negativna. Vendar so se izgube bistveno poslabšale, predvsem zaradi zmanjšane ravni cen. Čeprav je industrija Skupnosti poskušala doseči najboljši učinek svoje proizvodnje, da bi lahko konkurirala kitajskemu uvozu, ter prilagoditi vse možne tehnične parametre zadevnega izdelka, so se izgube v obravnavanem obdobju še naprej večale. Dosežene rezultate med OP tudi kratkoročno ni možno ohraniti.

(83)

Gibanja za donosnost naložb, denarni tok in naložbe so prikazani v naslednji tabeli.

Tabela 8

(84)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah (78) in (82) zgoraj, je zmanjševanje, ki je veljalo tudi za prodajne cene industrije Skupnosti, znatno vplivalo na dobičkonosnost. Zato je imelo to tudi negativen vpliv na kazalce škode, povezne z dobičkonosnostjo. Treba je opomniti, da zgoraj omenjena negativna gibanja, ugotovljena glede donosnosti naložb in denarnega toka, v veliki meri odražajo tista, ugotovljena glede dobičkonosnosti, ki je prikazana v zgornji tabeli 6.

(85)

Kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi (73) zgoraj, je industrija Skupnosti povečala svoje naložbe v zadevni izdelek, saj so bili tržni pogoji v obravnavanem obdobju zelo dobri. Industrija Skupnosti je vlagala v glavnem v obnovitev obratov in strojev, in ne v nove proizvodne obrate.

(86)

Industrija Skupnosti je poudarila, da so se povečale težave pri zbiranju kapitala. Iz zgornjih ugotovitev in zlasti iz negativne dobičkonosnosti v višini 26 % je jasno razvidno, da zmožnost zbiranja kapitala industrije Skupnosti, bodisi iz zunanjih virov ali matične družbe, močno ovira njeno izredno slabo finančno stanje.

(87)

Industrija Skupnosti je od leta 2001 do OP zmanjšala svoje število zaposlenih. Produktivnost se bi lahko v obravnavanem obdobju izboljšala zaradi povečanega števila naložb in zmanjšanega števila zaposlenih.

(88)

Skupni znesek plač in zadevni stroški, ki jih je plačala industrija Skupnosti, so ostali v obravnavanem obdobju nespremenjeni. V navedenem obdobju se je število zaposlenih zmanjšalo za 10 %, to število pa se je zaradi inflacije zmanjšalo tudi v relativnem smislu.

(89)

Stopnje dampinga so podrobno navedene zgoraj v rubriki „damping“. Te ugotovljene stopnje so višje od stopenj de minimis. Poleg tega glede na obseg in ceno dampinškega uvoza vpliv dejanske stopnje dampinga ne more biti zanemarljiv.

(90)

Industrija Skupnosti si še ni opomogla od učinkov preteklega dampinga ali subvencioniranja, ker takšne preiskave prej še ni bilo opravljene.

(91)

Že na začetku obravnavanega obdobja je imel LRK polovico vzvodnih mehanizmov trga Skupnosti. LRK je ta že tako močan položaj še znatno okrepil. Treba je opozoriti, da se je obseg uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju bistveno povečal, tako v smislu obsega (+ 79 milijonov enot) kot tržnega deleža (+ 8,8 odstotnih točk). Poleg tega se je povprečna cena na enoto navedenega uvoza znižala za 11 %, kar se odraža pri nelojalnem nižanju cen, ugotovljenem v preiskavi.

(92)

Medtem ko se je obseg prodaje industrije Skupnosti povečal, je navedena industrija med OP komaj imela koristi od znatne rasti trga Skupnosti (+ 32 % ali + 98 milijonov enot). Izgubili so znaten tržni delež in utrpeli škodo zaradi znižanja povprečne cene za 13 %. To je pripeljalo do podvajanja izgub, zmanjšanega denarnega toka in donosa naložb, zmanjšane proizvodnje in izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti, mirovanja plač in do potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih v obravnavanem obdobju. Kljub naporom, da bi industrija Skupnosti dosegla bolj konkurenčno finančno stanje, se je to v OP znatno poslabšalo.

(93)

Omeniti je treba tudi, da so nekateri proizvajalci Skupnosti v zadnjih letih prenehali s proizvodnjo.

(94)

Če upoštevamo vse kazalnike, lahko sklenemo, da je industrija Skupnosti med OP utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(95)

V skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne uredbe je bilo tudi proučeno, ali obstaja med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, vzročna zveza. Poleg dampinškega uvoza so bili v skladu s členom 3(7) osnovne uredbe proučeni tudi znani dejavniki, ki bi lahko istočasno škodovali industriji Skupnosti, da se je zagotovilo, da morebitna povzročena škoda s strani teh drugih dejavnikov ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(96)

Treba je opomniti, da se je v obravnavanem obdobju obseg uvoza iz LRK povečal za okoli 43 % kakor tudi njegov tržni delež, namreč za 8,8 odstotne točke. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (67) zgoraj, so tudi uvozne cene iz LRK padle za 11 %, kitajske uvozne cene pa so nelojalno nižale cene industrije Skupnosti za 24 %. Poleg tega so se znižale tudi cene industrije Skupnosti.

(97)

V obravnavanem obdobju sta časovno sovpadla nadaljnje povečanje poceni dampinškega uvoza ter znatno poslabšanje že tako slabega stanja industrije Skupnosti. To je najbolje mogoče prikazati s primerjavo gospodarskih rezultatov, ki so jih med letom 2003 in OP dosegli tako kitajski proizvajalci kot industrija Skupnosti. V tem obdobju se je obseg uvoza vzvodnih mehanizmov iz Kitajske povečal za 48 milijonov enot, medtem ko je bil ugotovljen obstoj znatnega nelojalnega nižanja cen. Zato so lahko kitajski izvozniki pridobili 4,4 odstotne točke tržnega deleža. V istem obdobju se je obseg prodaje industrije Skupnosti povečal le za 14 milijonov enot, kar je posledica izgube tržnega deleža v višini 4,3 odstotnih točk na hitro naraščajočem trgu. Hkrati je morala industrija Skupnosti povečati povprečne prodajne cene za okoli 4 %. Dramatično poslabšanje njenega finančnega stanja v tem obdobju se lahko na primer dokaže s povečanjem izgube za 7 odstotnih točk. Treba je opomniti, da je bil uvoz iz Kitajske na začetku obravnavanega obdobja že na visoki ravni, zato je bila industrija Skupnosti od začetka tega obdobja v občutljivem položaju.

(98)

Kot kaže povečan tržni delež v tabeli 2 zgoraj, je kitajski dampinški izvoz postal glavni akter na trgu Skupnosti in je med OP izpodrinil industrijo Skupnosti.

(99)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (36) zgoraj, na svetu ni veliko družb, ki bi proizvajale in izvažale vzvodne mehanizme. V smislu izbire primerljive države je bilo najdenih nekaj proizvajalcev v Indiji in Iranu, vendar lahko glede na razpoložljive informacije sklepamo, da so znani proizvajalci iz teh držav izvozili le omejene količine vzvodnih mehanizmov, če sploh. Osrednji trg teh proizvajalcev je bil vsekakor njihov notranji trg.

(100)

Zato je zelo neverjetno, da bi lahko navedeni uvoz s poreklom iz drugih tretjih držav, kot je Indija, prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Razpoložljive informacije so izredno omejene, tako da ni mogoče narediti niti zanesljive ocene te omejene količine uvoza iz drugih tretjih držav.

(101)

Zato se šteje, da uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz drugih tretjih držav ni mogel vplivati na gospodarski položaj industrije Skupnosti.

(102)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (55) zgoraj, je bilo ugotovljeno, da je en izmed sodelujočih proizvajalcev, vključenih v opredelitev industrije Skupnosti, v obravnavanem obdobju uvažal zadevni izdelek iz LRK. Proizvajalec je v OP večino izdelkov prodanih v ES proizvedel v Skupnosti – okoli 25 % obsega prodaje je bilo kupljene v LRK.

(103)

Preiskava je pokazala, da je navedeni proizvajalec vzvodne mehanizme, ki jih je proizvedel kitajski izvoznik, uvažal iz Kitajske, med njima pa je bil sklenjen trgovinski sporazum. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bila cena pri nadaljnji prodaji, po kateri je prodajal uvožene vzvodne mehanizme, primerljiva s ceno, po kateri je prodajal vzvodne mehanizme iz svoje lastne proizvodnje.

(104)

Na podlagi tega se šteje, da je tak uvoz prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Medtem ko drži, da navedeni uvoz jasno predstavlja več kot le zanemarljivo količino (namreč okoli 6 % celotne prodaje industrije Skupnosti v OP), je treba opomniti naslednje. Prvič, cene pri nadaljnji prodaji so ustrezale prodajnim cenam lastne proizvodnje. Poleg tega je prodaja tega tržnega izdelka izpopolnila njihovo lastno paleto izdelkov. Drugič, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (55) in (56), je ta uvoz delno omogočil omenjenemu proizvajalcu, da je lahko zmanjšal nekaj visokih izgub, ki so nastale na trgu Skupnosti pri prodaji izdelkov iz lastne proizvodnje. Z uvozom kitajskih vzvodnih mehanizmov mu je bilo vsekakor omogočeno, da do sedaj preživi. Izpopolnitev svoje palete izdelkov s kitajskim uvozom je bila neke vrste samoobramba pred kitajskim dampinškim uvozom. Ta proizvajalec jasno podpira trenutni postopek.

(105)

Zato je zelo neverjetno, da bi uvoz omenjenega proizvajalca prispeval k ugotovljeni škodi.

(106)

Proučeno je bilo tudi, ali bi lahko izvoz vzvodnih mehanizmov industrije Skupnosti povzročil škodo, ki jo je ta industrija utrpela v obravnavanem obdobju.

(107)

Kot je razvidno iz spodnje tabele, je bil trg Skupnosti vedno osrednji trg industrije Skupnosti. Izvoz izven EU je v obravnavanem obdobju predstavljal 7,4 % in 16,2 % celotne prodaje industrije Skupnosti.

Tabela 10

(108)

Izvoz industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za okoli 18 milijonov enot. Vzrok za to zmanjšanje je znatna rast trga Skupnosti v navedenem obdobju. Upoštevati je treba, da je v navedenem obdobju kitajski izvoz tudi pridobil na tržnem deležu na drugih svetovnih trgih, kot je razvidno iz analize informacij, pridobljenih za izbiro primerljive države.

(109)

Poleg tega je preiskava pokazala, da je bila proizvodnja industrije Skupnosti precej stabilna in se je v obravnavanem obdobju zmanjšala le za 2 %. Industrija Skupnosti je lahko nadzorovala in celo zmanjšala svoje stroške.

(110)

Glede na trenutno razpoložljive informacije se šteje, da čeprav je povečanje obsega izvoza morda prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, to ne upraviči znatnega padca cen na trgu Skupnosti in finančne izgube, ki so v OP nastale industriji Skupnosti.

(111)

Poudariti je treba, da se je škoda v tem primeru primarno pokazala kot padec cen, ki je povzročil nadaljnje povečanje izgub. To je sovpadlo s hitro naraščajočim uvozom po dampinških cenah iz LRK, ki je bistveno nelojalno nižal cene industrije Skupnosti. Nič ne kaže na to, da so zgoraj omenjeni drugi dejavniki lahko bili pomemben vzrok za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Med preiskavo niso bili ugotovljeni nobeni drugi dejavniki, ki bi lahko povzročili znatno škodo.

Na podlagi zgornje analize učinkov vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Skupnosti se začasno sklene, da obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ter da ta dva dejavnika tudi časovno sovpadata.

(112)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali obstajajo nujni razlogi, ki bi lahko pripeljali do sklepa, da uvedba protidampinških dajatev na uvoz iz zadevne države ne bi bila v interesu industrije Skupnosti. Komisija je poslala vprašalnike uvoznikom, trgovcem in industrijskim uporabnikom. Delno izpolnjene vprašalnike je prejela od dveh uporabnikov. Drugi uporabniki izpolnjenih vprašalnikov niso predložili, so pa pisno izrazili svoja stališča.

(113)

Na podlagi informacij, pridobljenih od sodelujočih strank, so bili sprejeti naslednji sklepi.

(114)

Treba je opozoriti, da je industrijo Skupnosti sestavljalo pet proizvajalcev, ki so zaposlovali več kot 700 ljudi v proizvodnji in pri prodaji zadevnega izdelka. Opozoriti je treba tudi, da so gospodarski kazalniki industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju odražali čedalje slabše finančne rezultate, ki so v zadnjih letih pripeljali do opustitve proizvodnje Skupnosti. Vendar je industrija Skupnosti vitalna in se ni pripravljena odpovedati temu področju prodaje, kot so pokazali ukrepi za boj proti povečanju dampinškega uvoza. Kot primer je preiskava pokazala, da je industriji Skupnosti v obravnavanem obdobju uspelo izboljšati svoj proizvodni proces in skrajšati rok dobave.

(115)

Če se ukrepi ne uvedejo, se lahko zaradi pritiska cen dampinškega uvoza finančno stanje industrije Skupnosti še naprej slabša, zaradi česar bo še več proizvajalcev Skupnosti prisiljenih opustiti proizvodnjo, kar bo imelo neugodne posledice za širši sektor, ki že trpi zaradi uvoza po dampinških cenah.

(116)

Če se ukrepi uvedejo, se lahko pričakuje, da se bosta proizvodnja industrije Skupnosti in obseg proizvodnje v zelo kratkem času povečala, kar bo industriji Skupnosti omogočilo, da prenese svoje stalne stroške na višjo proizvodnjo. V tem smislu je treba opomniti, da je izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti zelo nizka in da bi lahko industrija Skupnosti res znatno povečala svojo proizvodnjo. To bi industriji Skupnosti tudi omogočilo, da ponovno pridobi tržni delež, ki ga je v obravnavanem obdobju izgubila in doseže ekonomijo obsega. Verjetno je, da bi finančno stanje industrije Skupnosti doseglo trajnejšo raven, ko določanje cen ne bo več izkrivljal dampinški uvoz.

(117)

Zato je očitno, da so protidampinški ukrepi v interesu industrije Skupnosti.

(118)

Dvanajst dobaviteljev surovin proizvajalcem Skupnosti je pisalo Komisiji in podprlo ta postopek. Te stranke podpirajo uvedbo protidampinških ukrepov. Šteje se, da so ti dobavitelji v tem postopku reprezentativni pri dobavi jekla.

(119)

Jasno je, da dobavitelji tvegajo, da bo v kratkem času eno področje prodaje izginilo, če se ne uvedejo ukrepi proti poceni dampinškemu uvozu. Te visoke izgube, ki so nastale industriji Skupnosti, niso več vzdržne.

(120)

Dobavitelji so tudi zagovarjali uvedbo ukrepov, ker bi to pripeljalo do varnosti na trgu za vse udeležence, od oskrbe s surovinami do dobave vzvodnih mehanizmov uporabniški industriji. Poudarili so gospodarsko pomembnost industrije vzvodnih mehanizmov Skupnosti z vidika uporabnikov Skupnosti. Vendar je treba opomniti, da so te utemeljitve predložene v imenu uporabnikov (glej spodaj).

(121)

Na podlagi zgoraj navedenega se zato sklene, da uvedba protidampinških ukrepov ni v nasprotju z interesom dobaviteljev Skupnosti.

(122)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike osmih uporabnikov in dveh uvoznikov na trgu Skupnosti. Uporabniki so običajno tudi uvozniki, saj uvažajo vzvodne mehanizme in v nadaljnjem proizvodnem procesu izdelujejo vzvodne mehanizme za fascikle. Celotno poslovanje teh strank je znatno, vendar predstavljajo vzvodni mehanizmi za fascikle le 10 % celotne dejavnosti.

(123)

Uporabniki in uvozniki na splošno nasprotujejo uvedbi protidampinških ukrepov, ker predstavlja zadevni izdelek visok delež stroškov izdelka v nadaljnjem proizvodnem procesu, namreč okoli 20 % skupnih stroškov izdelka v nadaljnjem proizvodnem procesu. Ti uporabniki in uvozniki se lahko štejejo za reprezentativne za industrijo, saj predstavljajo več kot 50 % te industrije. Trdijo, da bi bili v primeru uvedbe protidampinških ukrepov v slabšem položaju kot njihove stranke (predvsem veriga trgovin in veliki distributerji). Trdijo tudi, da v sektorju proizvodnje vzvodnih mehanizmov za fascikle ni zmogljivosti za prekomerno proizvodnjo. Zato niso v dobrem položaju za pogajanja s takimi strankami in se bojijo, da se bodo vzvodni mehanizmi za fascikle po uvedbi ukrepov uvažali iz Kitajske. Vendar njihovi zahtevki niso bili ustrezno utemeljeni.

(124)

Pri uvozu vzvodnih mehanizmov družbe uporabnikov ponavadi sklenejo s kitajskimi proizvajalci sporazume o dobavi. Uporabniki trdijo, da so kitajski izdelki dosegli zelo dobro kakovost v primerjavi z izdelki, proizvedenimi v Skupnosti, po dolgi fazi razvoja z njihovimi kitajskimi partnerji. Zato trdijo, da se je ponudba izboljšala, prav tako pa tudi konkurenca na trgu. Trdijo tudi, da obstaja tveganje pomanjkanja zalog v primeru uvedbe ukrepov.

(125)

Sodelujoči uvozniki izražajo podobne pomisleke. Le en uporabnik podpira uvedbo ukrepov, vendar trdi, da bi bilo treba uvesti tudi ukrepe za vzvodne mehanizme za fascikle.

(126)

Glede na veliko proizvodno zmogljivost, ki je na voljo v Skupnosti (glej tabelo 4 zgoraj), in dejstvo, da bi proizvajalci Skupnosti lahko brez težav dodatno vlagali v proizvodno zmogljivost, da bi zadostili povpraševanje na trgu, ki ga ni izkrivila dampinška praksa, se zdi, da trditev glede možnega pomanjkanja zaradi nezadostnih zmogljivosti industrije Skupnosti ni realistična in vsekakor ni utemeljena. Šteje se, da to ne bi zmanjšalo učinkovite konkurence trga Skupnosti.

(127)

Šteje se tudi, da uvedba ukrepov ne bi smela znatno vplivati na splošno konkurenčnost uporabniške industrije. Preiskava je pokazala, da nekateri proizvajalci vzvodnih mehanizmov izdelujejo tudi izdelke v nadaljnjem proizvodnem procesu in da je še vedno velik delež uporabnikov, ki v veliki meri nabavljajo vzvodne mehanizme iz nedampinških virov. Vsi uporabniki bi imeli možnost, da se preusmerijo na nedampinške vire dobave.

(128)

Kar zadeva možno povečanje stroškov, ne gre izključiti dejstva, da bi se to zgodilo takoj po uvedbi protidampinških ukrepov. Takšno povečanje stroškov bi zlasti vplivalo na družbe, ki v glavnem nabavljajo poceni dampinške izdelke iz Kitajske. V najslabšem primeru bi lahko glede na trenutni tržni delež industrije Skupnosti predlagani ukrepi pripeljali do 2,5 % povečanja povprečnih stroškov pri nadaljnji prodaji. Treba je opomniti, da je zadevni izdelek le manjši del dejavnosti industrije v nadaljnjem proizvodnem procesu in da je dodatna dobičkonosnost zadevnega izdelka resnično zelo dobra. Vendar po mnenju Komisije ni mogoče, da bi do tega prišlo, bolj realistično je pričakovati, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (116) in (120) zgoraj, da bo uvedba protidampinških ukrepov pripeljala do povečanja učinkovite konkurence na trgu Skupnosti ter do izboljšanja tržnega deleža in gospodarskega položaja industrije Skupnosti. Kratkoročno se bi s tem izognili vsakršnemu neupravičenemu povišanju cen na trgu Skupnosti.

(129)

V vsakem primeru bi vsako morebitno povečanje stroškov nastalo tudi zaradi interesa družb uporabnikov, ki v glavnem nabavljajo svoj vzvodne mehanizme pri industriji Skupnosti.

(130)

Zato se začasno šteje, da kakršne koli negativni vpliv na stroške določenega uporabnika ni takšen, da bi preprečil uvedbo ukrepov.

(131)

Uvedba ukrepov za uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz LRK bi bila nedvomno v interesu industrije Skupnosti. Kakršen koli vpliv na cene vzvodnih mehanizmov naj tako pri uvoznikih/trgovcih kot pri uporabniški industriji ne bi neupravičeno vplival na njihovo konkurenčnost in konkurenco na trgu Skupnosti. Nasprotno pa so izgube, ki so jih utrpeli industrija Skupnosti in dobavitelji, ter tveganja nadaljnjih zaprtij proizvodnje neprimerno večji.

(132)

Glede na zgoraj povedano se začasno sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov na uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz LRK.

(133)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, škodo, ki jo je povzročil, in interesom Skupnosti bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(134)

Ukrepi morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravljanje škode, ki jo ta uvoz povzroča, ne da bi se presegla ugotovljeno stopnjo dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Skupnosti. Stopnja dobička pred odbitkom davka, ki se je uporabila za ta izračun, je bila 5 % prometa. Ta stopnja je v skladu s tistim, kar je bilo doseženo v splošni kategoriji brez dampinškega uvoza in se zato začasno šteje, da je razumna stopnja. Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za podoben izdelek industrije Skupnosti. Neškodljiva cena je bila dobljena s prištetjem zgoraj omenjene 5 % stopnje dobička stroškom proizvodnje.

(135)

Potrebno povečanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti.

(136)

Morebitna razlika med tema dvema primerjavama je bila izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF. V vseh primerih je bilo ugotovljeno, da so bile stopnje škode višje od stopenj ugotovljenega dampinga.

(137)

Glede na že navedeno se začasna protidampinška dajatev uvede na stopnji ugotovljene dampinške stopnje, vendar v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe ne sme biti višja od zgoraj izračunane stopnje škode.

(138)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile med preiskavo te družbe. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo omenjene družbe, torej omenjeni specifični pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, posebej navedenimi, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(139)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (3), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezanimi s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo prilagodila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(140)

Na podlagi zgoraj navedenega so stopnje začasne dajatve naslednje:

(141)

Zaradi dobrega delovanja uprave se določi rok, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, navedenem v obvestilu o začetku, pisno navedejo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Treba je navesti tudi, da so ugotovitve glede uvedbe dajatev, sprejete za namen tega dokumenta, začasne in se lahko znova proučijo za katere koli dokončne ukrepe –

27.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/34

27.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/36

(1)

Člen 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členih 1(a), (b), (c), (d), (e) in (g) navedene uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje zneskov takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko so ti proizvodi izvoženi kot blago iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1255/1999.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vendar pa pri nekaterih mlečnih proizvodih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestila zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili, lahko ogrožene. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določanje posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za te proizvode bi moralo omogočiti izpolnitev teh dveh ciljev.

(5)

Člen 15(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa, da se pri določanju stopnje nadomestila po potrebi upoštevajo proizvodna nadomestila, pomoči ali drugi ukrepi z enakim učinkom, ki se v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi trga za zadevni proizvod uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1043/2005, ali enakovredne proizvode.

(6)

Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Skupnosti in predelano v kazein, če tako mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(7)

Uredba Komisije (ES) št. 1898/2005 z dne 9. novembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999, kar zadeva ukrepe za prodajo smetane, masla in zgoščenega masla na trugu Skupnosti (3), določa, da je treba maslo in smetano industrijskim panogam, ki proizvajajo nekatere vrste blaga, zagotoviti po znižanih cenah.

(8)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

27.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/39

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1 obeh navedenih uredb, in cenami v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določitev višine takih nadomestil (3), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvozijo kot blago, navedeno v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih primerih sprejeti previdnostne ukrepe, s katerimi pa se ne sme preprečiti sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča izpolnitev teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju sporazumne ureditve med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o izvozu testenin iz Skupnosti v Združene države, sprejetim s Sklepom Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati med nadomestilom za blago, ki spada pod oznake KN 1902 11 00 in 1902 19 glede na namembno državo.

(6)

V skladu s členom 15(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba ob upoštevanju veljavne višine proizvodnega nadomestila na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 1722/93 (5) za zadevni osnovni proizvod določiti znižano stopnjo izvoznega nadomestila, ki se bo uporabljala v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače štejejo za manj odzivne na ceno žit, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo. Vendar Protokol 19 Akta o pristopu Združenega kraljestva, Irske in Danske določa, da je treba sprejeti potrebne ukrepe za olajšanje uporabe žit Skupnosti pri proizvodnji alkoholnih pijač iz žit. Skladno s tem je treba prilagoditi stopnjo nadomestila, ki se uporablja za žita, izvožena v alkoholnih pijačah.

(8)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

27.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/43

(1)

Člen 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko za izdelke iz člena 1 navedene Uredbe razlika med cenami na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(2)

Uredba (ES) št. 1255/1999 predvideva, da je po določitvi nadomestil za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe, izvožene v naravnem stanju, treba upoštevati:

(3)

Člen 31(5) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da naj se pri določitvi cen v Skupnosti upoštevajo prevladujoče cene, ki se izkažejo za najugodnejše v zvezi z izvozom, in da se cene na svetovnem trgu določijo še posebej ob upoštevanju:

(4)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(5)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se mora seznam proizvodov za katere se odobri izvozno nadomestilo in znesek tega nadomestila določiti vsaj enkrat na vsake štiri tedne; znesek nadomestila seveda lahko ostaja na isti ravni več kot štiri tedne.

(6)

V skladu s členom 16 Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o nekaterih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne proizvode (2), je nadomestilo za mlečne proizvode z dodanim sladkorjem enako vsoti dveh komponent: namen prve komponente je upoštevanje količine mlečnih proizvodov in se izračuna z množenjem osnovnega zneska nadomestila in vsebnosti mlečnega proizvoda v celotnem proizvodu. Namen druge komponente je upoštevanje količine dodane saharoze in se izračuna z množenjem vsebnosti saharoze v celotnem proizvodu in osnovnega zneska nadomestila, ki se uporablja na dan izvoza za proizvode, navedene v členu 1(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor (3). Vendar se druga komponenta uporablja samo, če je bila dodana saharoza pridobljena iz sladkorne pese ali trsa, pridelanega v Skupnosti.

(7)

Uredba Komisije (EGS) št. 896/84 (4), je uvedla dodatne določbe v zvezi z dodeljevanjem nadomestil ob prehodu iz enega mlečnega leta v drugo. Te določbe uvajajo možnost različnih nadomestil glede na datum pridelave proizvodov.

(8)

Pri izračunavanju nadomestila za topljeni sir je določeno, kjer se dodajajo kazeini ali kazeinati, da se ta količina ne upošteva pri izračunavanju.

(9)

Pri določanju proizvodov in namembnih krajev, ki so upravičeni do nadomestil, je primerno da se upošteva na eni strani konkurenčni položaj nekaterih proizvodov Skupnosti, ki ne upravičujejo spodbujanja njihovega izvoza in na drugi strani neposredne geografske bližine določenih ozemeljskih tveganj za olajševanje preusmeritve trgovskih tokov in zlorab.

(10)

Iz zgoraj navedenih pravil sledi, da je treba, glede na trenutni položaj na trgu mleka in zlasti glede kotacij oziroma cen mlečnih proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu nadomestila določiti v zneskih, naoedenih v Prilogi k tej uredbi.

(11)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –