ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 22

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
26. januar 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 121/2006 z dne 23. januarja 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1858/2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Indije

1

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 122/2006 z dne 23. januarja 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 74/2004 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve pri uvozu bombažnega posteljnega perila s poreklom iz Indije

3

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 123/2006 z dne 23. januarja 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1338/2002 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije in spremembah Uredbe (ES) št. 1339/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom, med drugim, iz Indije

5

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 124/2006 z dne 25. januarja 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

10

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 125/2006 z dne 24. januarja 2006 o uvedbi vrednosti na enoto za določitev carinske vrednosti za nekatero pokvarljivo blago

12

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 126/2006 z dne 25. januarja 2006 o določitvi obsega, v katerem se lahko sprejmejo zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi decembra 2005, za nekatere proizvode iz prašičjega mesa v skladu z režimom, predvidenim v sporazumih, ki so bili sklenjeni med Skupnostjo ter Bolgarijo in Romunijo

18

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 127/2006 z dne 25. januarja 2006 o določitvi količin, za katere je mogoče vložiti zahtevke za uvozna dovoljenja v januarju 2006 v okviru tarifnih kvot za goveje in telečje meso, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1279/98 za Bolgarijo in Romunijo

20

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 128/2006 z dne 25. januarja 2006 o izdaji uvoznih dovoljenj za trsni sladkor v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

21

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 129/2006 z dne 25. januarja 2006 o spremembi reprezentativnih cen in zneskov dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki jih določa Uredba (ES) št. 1011/2005, za tržno leto 2005/2006

22

 

*

Direktiva Komisije 2006/9/ES z dne 23. januarja 2006 o spremembi Direktive Sveta 90/642/EGS glede mejnih vrednosti ostankov dikvata, določenih v Direktivi ( 1 )

24

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

Sklep Sveta z dne 23. januarja 2006 o spremembi Poslovnika Sveta

32

 

*

Sklep Sveta z dne 23. januarja 2006 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop s Turčijo

34

 

*

Sklep Sveta z dne 23. januarja 2006 o imenovanju osmih članov Računskega sodišča

51

 

 

Komisija

 

*

Sklep Komisije z dne 5. decembra 2005 o sprejetju ponujenih zavez v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi ukrepi glede uvoza sulfanilne kisline s poreklom iz Indije

52

 

*

Sklep Komisije z dne 22. decembra 2005 o spremembi Sklepa 1999/572/ES o sprejetju zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškimi postopki glede uvoza jeklenih žičnatih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Indije

54

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

26.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/1


UREDBA SVETA (ES) št. 121/2006

z dne 23. januarja 2006

o spremembah Uredbe (ES) št. 1858/2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1), („osnovna uredba“) in zlasti členov 8 in 9 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je predložila po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   PREJŠNJI POSTOPEK

(1)

Avgusta 1999 je Svet z Uredbo (ES) št. 1796/1999 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz jeklenih vrvi in kablov („zadevni izdelek“) s poreklom, med drugim, iz Indije.

(2)

Novembra 2005, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, je Svet z Uredbo (ES) št. 1858/2005 (3) sklenil, da se protidampinški ukrepi, ki se uporabljajo za uvoz zadevnega izdelka s poreklom, med drugim, iz Indije, ohranijo.

(3)

S Sklepom 1999/572/ES (4) je Komisija sprejela cenovno zavezo indijske družbe Usha Martin Industries & Usha Beltron Ltd. Ta družba se je medtem preimenovala in je zdaj znana kot Usha Martin Ltd („UML“). Sprememba imena nikakor ni vplivala na dejavnosti družbe.

(4)

Zato sta bila uvoz v Skupnost zadevnega izdelka indijskega porekla, ki ga je proizvedla družba UML ali katera koli druga povezana družba, in vrste, ki jih zaveza zajema („izdelek, ki ga zaveza zajema“), izvzeta iz dokončnih protidampinških dajatev.

(5)

V zvezi s tem je treba opomniti, da določene vrste jeklenih žičnatih vrvi, ki jih trenutno proizvaja družba UML, v obdobju preiskave niso bile izvožene v Skupnost, kar je privedlo do uvedbe dokončnih protidampinških ukrepov in zato niso zajete v izvzetje, ki jo omogoča zaveza. Tako so bile take jeklene žičnate vrvi zavezane plačilu protidampinške dajatve pri vstopu v prosti promet v Skupnosti.

B.   NEIZPOLNJEVANJE ZAVEZE

(6)

Zaveza, ki jo je ponudila družba UML, jo zavezuje (in vse povezane družbe po svetu), da, med drugim, izvaža zadevni izdelek, ki ga zaveza zajema, prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti po določenih minimalnih uvoznih cenah („MIP“), določene v zavezi, ali nad njimi. Te ravni cene odpravljajo škodljive učinke dampinga. V primeru nadaljnje prodaje povezanega uvoznika prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti morajo biti cene pri nadaljnji prodaji zadevnega izdelka, ki ga zaveza zajema, po ustreznih prilagoditvah prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov in razumnega dobička, prav tako na ravneh, ki odpravljajo škodljive učinke dampinga.

(7)

V okviru zaveze je družba UML obvezana, da Komisiji predloži redne in podrobne informacije v obliki četrtletnega poročila o svoji prodaji (in nadaljnji prodaji svojih povezanih strank v Skupnosti) zadevnega izdelka s poreklom iz Indije v Skupnost. Namen takih poročil je vključiti izdelke, zajete v zavezi, ki imajo koristi od izvzetja od protidampinške dajatve, kakor tudi tiste vrste jeklenih žičnatih vrvi, ki jih zaveza ne zajema in ki so zato zavezane plačilu protidampinške dajatve.

(8)

Če ni drugače navedeno, Komisija domneva, da so predložena poročila o prodaji družbe UML (in poročila o nadaljnji prodaji povezanih družb, ustanovljenih v Skupnosti) in vsi v njem navedeni podatki popolni, izčrpni in pravilni.

(9)

Družba UML je tudi potrdila, da je glede na izvzetje od protidampinških dajatev, ki jih zaveza omogoča, tako izvzetje možno le s predložitvijo računa na podlagi zaveze carinskim službam Skupnosti. Poleg tega se je družba zavezala, da takih računov na podlagi zaveze ne bo izdajala za prodajo tistih vrst zadevnega izdelka, ki jih zaveza ne zajema in ki so zato zavezane plačilu protidampinške dajatve.

(10)

Pogoj zaveze je tudi, da se pogoji in določbe, ki izhajajo iz nje, uporabljajo za vse povezane družbe UML po svetu.

(11)

Za potrebe zagotovitve skladnosti z zavezo se je družba UML prav tako strinjala, da bo zagotovila vse informacije, ki so za Komisijo pomembne, in dovolila preveritvene obiske na kraju samem v svojih prostorih in v prostorih povezanih družb za preveritev točnosti in verodostojnosti predloženih podatkov v navedenih četrtletnih poročilih.

(12)

Glede na to so bili opravljeni preveritveni obiski v prostorih UML v Indiji in v prostorih povezanih družb UML v Dubaju, in sicer v prostorih družbe Brunton Wolf Wire Ropes FZE („BWWR“).

(13)

Preveritveni obisk indijske družbe je pokazal, da je bila znatna količina zadevnega izdelka, ki ga zaveza ne zajema, izpuščena iz četrtletnega poročila o prodaji, predloženega Komisiji. Poleg tega je družba UML zadevno blago prodala svojemu povezanemu uvozniku v Združenem kraljestvu in na Danskem in ga dodala na račun na podlagi zaveze.

(14)

Preveritveni obisk družbe v Dubaju je pokazal, da so bile nekatere jeklene žičnate vrvi izvožene v Skupnost iz Dubaja in pri uvozu v Skupnost deklarirane, kot da so s poreklom iz Združenih arabskih emiratov, dejansko pa so bile indijskega porekla in zato zavezane protidampinškim ukrepom, ki se uporabljajo za jeklene žičnate vrvi s poreklom iz Indije. Zadevno blago ni bilo zajeto v četrtletnem poročilu o prodaji in, kakor je priznala družba, zanje tudi ni bila plačana protidampinška dajatev. Blago je bilo tudi nadalje prodano prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti po cenah, nižjih od MIP.

(15)

Sklep Komisije 2006/38/ES (5) podrobno določa naravo ugotovljenih kršitev.

(16)

Glede na te kršitve je bilo sprejetje zaveze, ki jo je ponudila družba Usha Martin Industries & Usha Beltron Ltd, znana tudi kot Usha Martin Ltd (dodatna oznaka TARIC A024), umaknjena s Sklepom Komisije 2006/38/ES. Dokončno protidampinško dajatev je treba zato nemudoma uvesti na uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izvozila zadevna družba v Skupnost.

(17)

V skladu s členom 8(9) osnovne uredbe je treba stopnjo protidampinške dajatve določiti na podlagi dejstev, ugotovljenih v okviru preiskave, ki je privedla do zaveze. Zadevna preiskava je bila zaključena na podlagi končne določitve glede dampinga in škode, ki je zaradi tega nastala, z Uredbo (ES) št. 1796/1999, se zdi primerno, da se dokončna stopnja protidampinške dajatve določi na stopnji in v obliki, ki ju uvajata Uredbi, namreč 23,8 % za CIF neto ceno, franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve.

C.   SPREMEMEBA UREDBE (ES) št. 1858/2005

(18)

Glede na zgoraj navedeno je treba Uredbo (ES) št. 1858/2005 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Tabela v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1858/2005 se nadomesti z naslednjo tabelo:

Država

Družba

Dodatna oznaka TARIC

„Južna Afrika

Haggie

Lower Germiston Road

Jupiter

PO Box 40072

Cleveland

Južna Afrika

A023“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2006

Za Svet

Predsednik

J. PRÖLL


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2)  UL L 217, 17.8.1999, str. 1.

(3)  UL L 299, 16.11.2005, str. 1.

(4)  UL L 217, 17.8.1999, str. 63. Sklep, kakor je bil spremenjen z Uredbo (ES) št. 1678/2003 (UL L 238, 25.9.2003, str. 13).

(5)  Glej str. 54 tega Uradnega lista.


26.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/3


UREDBA SVETA (ES) št. 122/2006

z dne 23. januarja 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 74/2004 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve pri uvozu bombažnega posteljnega perila s poreklom iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“),

ob upoštevanju člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 74/2004 z dne 13. januarja 2004 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve pri uvozu bombažnega posteljnega perila s poreklom iz Indije (2),

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je predložila po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   PREJŠNJI POSTOPEK

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 74/2004 uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz bombažnega posteljnega perila s poreklom iz Indije v Skupnost, ki se uvršča pod oznake KN ex 6302 21 00 (oznaki TARIC 6302210081, 6302210089), ex 6302 22 90 (oznaka TARIC 6302229019), ex 6302 31 00 (oznaka TARIC 6302310090) in ex 6302 32 90 (oznaka TARIC 6302329019), s poreklom iz Indije. Zaradi velikega števila sodelujočih strank je bil izbran vzorec indijskih proizvajalcev izvoznikov in uvedena je bila individualna stopnja dajatve od 4,4 % do 10,4 % za družbe, vključene v vzorec, medtem ko je bila za druge sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, določena stopnja dajatve 7,6 %. Stopnja dajatve 10,4 % je bila uvedena za družbe, ki se niso javile ali niso sodelovale v preiskavi.

(2)

Člen 2 Uredbe (ES) št. 74/2004 določa, da v primeru, če kateri koli nov proizvajalec izvoznik v Indiji predloži Komisiji zadostna dokazila, da v obdobju preiskave (od 1. oktobra 2001 do 30. septembra 2002) v Skupnost ni izvozil izdelkov iz člena 1(1) omenjene uredbe („prvi pogoj“); in da ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v Indiji, ki je predmet protisubvencijskih ukrepov, uvedenih z navedeno uredbo („drugi pogoj“); in da je zadevne izdelke dejansko izvažal v Skupnost po obdobju preiskave, na katerem temeljijo ukrepi, ali da je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost za izvoz znatne količine v Skupnost („tretji pogoj“); se člen 1(3) navedene uredbe lahko spremeni tako, da se za nove proizvajalce izvoznike določi stopnja dajatve, ki velja za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec, tj. 7,6 %.

(3)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 2143/2004 (3) je bilo dodanih petnajst družb na seznam indijskih izvoznikov/proizvajalcev iz Priloge Uredbe (ES) št. 74/2004.

B.   ZAHTEVE NOVIH IZVOZNIKOV/PROIZVAJALCEV

(4)

Trinajst indijskih družb je zaprosilo, da bi jim bil odobren enak status („status novinca“) kot družbam, ki so sodelovale pri prvotni preiskavi, vendar niso bile vključene v vzorec.

(5)

Štiri indijske družbe, ki so zaprosile za status novinca, niso izpolnile vprašalnika, ena pa potem, ko je predložila nepopolno izpolnjen vprašalnik, ni posredovala dodatnih zahtevanih informacij. Zato ni bilo mogoče preveriti, ali so te družbe izpolnile pogoje iz člena 2 Uredbe (ES) št. 74/2004 in je bilo treba njihove zahteve zavrniti.

(6)

Ostalih osem družb je izpolnilo vprašalnik, namenjen preverjanju njihove usklajenosti z določbami člena 2 Uredbe (ES) št. 74/2004.

(7)

Pet zgoraj omenjenih indijskih izvoznikov/proizvajalcev je predložilo zadostne dokaze, da se jim odobri stopnja dajatve, ki velja za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec (tj. 7,6 %), in se jih doda na seznam izvoznikov/proizvajalcev v Prilogi („Priloga“) k Uredbi (ES) št. 74/2004.

(8)

Od ostalih treh indijskih izvoznikov/proizvajalcev sta dva izvažala zadevni izdelek v Skupnost med prvotnim obdobjem preiskave (tj. od 1. oktobra 2001 do 30. septembra 2002), eden pa ni mogel predložiti dokazov, da v Skupnost ni izvažal v obdobju preiskave.

(9)

V teh okoliščinah je bilo ugotovljeno, da tri zgoraj omenjene družbe niso izpolnile vsaj enega pogoja iz člena 2 Uredbe (ES) št. 74/2004, tj. prvega pogoja. Zato je bilo treba njihove zahteve zavrniti.

(10)

Družbe, ki jim status novinca ni bil odobren, so bile obveščene o razlogih te odločitve in jim je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoje mnenje.

(11)

Vse utemeljitve in predlogi zainteresiranih strank so bili proučeni in so se upoštevali, če so bili upravičeni –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Naslednje družbe se dodajo na seznam izvoznikov/proizvajalcev iz Indije v Prilogi k Uredbi (ES) št. 74/2004:

Alok Industries Limited

Mumbai

Texel Industries

Chennai

Textrade International Private Limited

Mumbai

Welspun India Limited

Mumbai

Yellows Spun and Linens Private Limited

Mumbai

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2006

Za Svet

Predsednik

J. PRÖLL


(1)  UL L 288, 21.10.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).

(2)  UL L 12, 17.1.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2143/2004 (UL L 370, 17.12.2004, str. 1).

(3)  UL L 370, 17.12.2004, str. 1.


26.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/5


UREDBA SVETA (ES) št. 123/2006

z dne 23. januarja 2006

o spremembah Uredbe (ES) št. 1338/2002 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije in spremembah Uredbe (ES) št. 1339/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom, med drugim, iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna protidampinška uredba“), in zlasti členov 8 in 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti pred dampinškim uvozom iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (2) („osnovna protisubvencijska uredba“), in zlasti členov 13 in 19 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je dala po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Julija 2002 je Svet z Uredbo (ES) št. 1338/2002 (3) uvedel dokončne izravnalne dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije. Hkrati je Svet z Uredbo (ES) št. 1339/2002 (4) uvedel dokončne protidampinške dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije („ukrepi“).

(2)

V okviru teh postopkov je Komisija s Sklepom 2002/611/ES (5) sprejela cenovno zavezo, ki jo je ponudila indijska družba Kokan Synthetics & Chemicals Pvt Ltd („družba“).

(3)

Junija 2003 je Komisija začela ponovno preiskavo za ugotavljanje absorpcije dajatev v skladu s členom 12 osnovne protidampninške uredbe glede uvoza sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (6).

(4)

Decembra 2003 je družba obvestila Komisijo, da želi prostovoljno umakniti svojo zavezo. V skladu s tem je bil Sklep Komisije o sprejetju zaveze razveljavljen s Sklepom Komisije 2004/255/ES (7).

(5)

Februarja 2004 je bila preiskava za ugotavljanje absorpcije dajatev glede uvoza sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske zaključena z Uredbo Sveta (ES) št. 236/2004 (8), kar je povečalo stopnjo dokončne protidampinške dajatve v Ljudski republiki Kitajski z 21 % na 33,7 % („preiskava za ugotavljanje absorpcije dajatev“).

2.   Zahtevek za vmesni pregled

(6)

Decembra 2004 po končani preiskavi za ugotavljanje absorpcije dajatev, je družba vložila zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe in členom 19 osnovne protisubvencijske uredbe, ki je po obsegu omejen na proučitev sprejemljivosti ponovne vzpostavitve njene zaveze.

(7)

Družba je trdila, da njena prvotna želja umakniti zavezo izvira iz dejstva, da so po uvedbi ukrepov leta 2002 Kitajski izvozniki absorbirali vse naložene protidampinške dajatve, kar je povzročilo padec cen, zaveza pa je prenehala veljati. Družba se je sklicevala tudi na dejstvo, da se je zaradi zaključka pregleda za ugotavljanje absorpcije dajatev, stopnja dajatve za uvoz iz Ljudske republike Kitajske zvišala, kar je omogočilo rast tržnih cen. Kljub temu je družba obvestila Komisijo o tem, da je pripravljena ponuditi svojo zavezo še enkrat pod prejšnjimi pogoji, ki so bili primerni za odpravo posebnih škodljivih učinkov dampinga in subvencioniranja.

(8)

Družba je zagotovila dovolj prima facie dokazov, da od prejšnjih ugotovitev ni bilo strukturnih sprememb v družbi, ki bi lahko vplivale na sprejemljivost in izvršljivost zaveze.

(9)

Aprila 2005 je v skladu z obvestilom, objavljenem v Uradnem listu Evropske Unije  (9), Komisija začela delni vmesni pregled protidampinških in izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije, ki je po obsegu omejen na proučitev sprejemljivosti zaveze, ki jo je ponudila družba.

3.   Postopek

(10)

Komisija je o začetku delnih vmesnih pregledov uradno obvestila zastopnike države izvoznice, vlagatelja in industrijo Skupnosti ter dala vsem neposredno zadevnim strankam možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(11)

Družba je ponovno uradno ponudila svojo prvotno zavezo.

(12)

Komisija je preiskala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so nujne za proučitev ponovnega sprejetja te zaveze.

B.   UGOTOVITVE PREISKAVE

(13)

Preiskava je pokazala, da od prvotne preiskave v družbi ni bilo strukturnih sprememb, ki bi lahko negativno vplivale na sprejemanje in izvedljivost zaveze. Kasneje so izkušnje, pridobljene med uporabo prvotne zaveze, pokazale, da družba spoštuje pogoje zaveze in da Komisija lahko zavezo učinkovito nadzoruje.

(14)

Vendar pa je treba omeniti, da so bile opažene pomembne razlike v ceni ključnih sestavin pri proizvajanju sulfanilne kisline od prvotne preiskave naprej, zlasti pri anilinu in njegovih glavni surovini, benzenu. Glede na navedeno, se je vložnik strinjal z določitvijo minimalne cene, ki je bila sprva ponujena, zato da se uravna ciklična narava cen sulfanilne kisline, tako da je tveganje škodljivega dampinga smiselno odpravljeno. Glede na dejstvo, da javna in samostojna baza podatkov, ki zagotavlja zanesljive mednarodne podatke o cenah, obstaja za benzen ne pa za anilin, ter glede na močno povezavo med cenami za benzen in anilin, je usklajevanje temeljilo na cenah benzena.

(15)

Industrija Skupnosti trdi, da se vložniku ne bi smelo dopustiti izbire pri obliki ukrepov in zlasti pri spoštovanju minimalne uvozne cene samo v primeru, kadar prevladujoče tržne cene družbi ustrezajo. Dejansko družbi ne bi smelo biti dovoljeno spreminjati oblike ukrepov na podlagi razvoja trga. Vendar bi bilo treba upoštevati izjemne okoliščine primera. V skladu s tem je treba opomniti, da je preiskava za ugotavljanje absorpcije dajatev odkrila, da je zmanjšanje tržnih cen v času, ko je družba prostovoljno umaknila svojo zavezo, spodbudilo absorpcijo protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Zaradi tega in glede na spremenjene okoliščine, ki so posledica preiskave za ugotavljanje absorpcije dajatev, se želja družbe, da ponovno vzpostavi svojo zavezo, velja za ustrezno.

(16)

Industrija Skupnosti je trdila tudi, da se zavezo lahko sprejme samo po popolnem vmesnem pregledu, saj razvoj trga, ki bi lahko upravičil novo zavezo, lahko upraviči tudi pregled stopnje dampinga družbe. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je tekoča preiskava po obsegu omejena na proučitev sprejemljivosti zaveze, ki jo družba ponuja, in da ni bilo nobenega zahtevka za vmesni pregled z drugačnim obsegom. Zato je bilo treba zahtevek zavrniti.

(17)

Uporabnik je zahteval znižanje protidampinške dajatve, ali pa omejitev dostopnosti prečiščene sulfanilne kisline na trgu Skupnosti z uvedbo sistema kvot. Tudi v tem primeru je bilo treba glede na omejen obseg tekoče preiskave zahtevek zavrniti.

C.   ZAVEZA

(18)

Glede na zgoraj navedeno je bila zaveza sprejeta s Sklepom Komisije 2006/37/ES (10).

(19)

Da bi lahko Komisija še učinkoviteje spremljala, kako družba spoštuje svojo zavezo, je oprostitev dajatev, ko je ustreznemu carinskemu organu predložen zahtevek za sprostitev v prosti promet, odvisna od predložitve trgovskega računa, ki vsebuje vsaj elemente, navedene v Prilogi. Ta raven informacij je potrebna tudi zato, da lahko carinski organi z zadostno natančnostjo preverijo, ali pošiljke ustrezajo trgovinskim dokumentom. Kadar tak račun ni predložen ali kadar ne ustreza izdelku, predloženemu carinskim organom, se namesto tega plača ustrezna stopnja protidampinške in izravnalne dajatve.

(20)

Zaradi zagotovitve učinkovitega spoštovanja zaveze, je treba opozoriti uvoznike, da vsako nespoštovanje zaveze lahko povzroči naknadno uporabo protidampinške in izravnalne dajatve za ustrezne transakcije. Zato je treba izvesti pravne določbe, ki predvidevajo nastanek carinskega dolga na ustrezni stopnji protidampinške in izravnalne dajatve, kadar koli ni spoštovan eden ali več pogojev za oprostitev. Carinski dolg lahko nastane, kadar koli deklarant sprosti blago v prosti promet, tj. ne da bi bili pobrani protidampinška in izravnalna dajatev, in če je bil kršen eden ali več pogojev iz zaveze.

(21)

V primeru kršitve se lahko pobereta protidampinška in izravnalna dajatev, pod pogojem, da je Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne protidampinške uredbe ali členom 13(9) osnovne protisubvencijske uredbe, umaknila sprejetje zaveze ob sklicevanju na konkretno transakcijo in z razglasitvijo ustreznega računa na podlagi zaveze za neveljavnega. Zato morajo v skladu s členom 14(7) osnovne protidampinške uredbe in členom 24(7) osnovne protisubvencijske uredbe carinski organi vedno, kadar se odkrije kršitev zaveze, o tem takoj obvestiti Komisijo.

(22)

Treba je opomniti, da se v primeru kršitve ali umika zaveze ali v primeru umika sprejetja zaveze s strani Komisije protidampinška in izravnalna dajatev, uvedeni v skladu s členom 9(4) osnovne protidampinške uredbe in členom 15(1) osnovne protisubvencijske uredbe, avtomatično uporabita v skladu s členom 8(9) osnovne protidampinške uredbe in členom 13(9) osnovne protisubvencijske uredbe.

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   V člen 1 Uredbe (ES) št. 1338/2002 in Uredbe (ES) št. 1339/2002 se vstavi naslednji odstavek:

„3.   Ne glede na odstavek 1 se dokončna dajatev ne uporablja pri uvozu, ki se sprosti v prosti promet v skladu s členom 2.“.

2.   V Uredbo (ES) št. 1338/2002 se vstavi naslednji člen:

„Člen 2

2.1.   Uvoženo blago, deklarirano za sprostitev v prosti promet, ki so ga fakturirale družbe, katerih zaveze je Komisija sprejela in katerih imena so navedena v Sklepu Komisije 2006/37/ES (11) kakor je bil spremenjen, je oproščeno dajatev iz člena 1, pod pogojem, da:

ga izdelajo, odpravijo in fakturirajo omenjene družbe neposredno na prvo neodvisno stranko v Skupnosti, ter

je tak uvoz opremljen z veljavnim računom na podlagi zaveze. Račun na podlagi zaveze je trgovinski račun, ki vsebuje vsaj elemente in deklaracijo, določene v Prilogi, ter

blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.

2.   Carinski dolg nastane v času sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet, če se izkaže, da blago, opisano v členu 1 in izvzeto iz dajatev v skladu s pogoji, navedenimi v odstavku 1, ne izpolnjuje enega ali več navedenih pogojev. Pogoj iz druge alinee odstavka 1 ni izpolnjen, kadar račun na podlagi zaveze ni v skladu z določbami iz Priloge ali ni pristen, ali kadar Komisija umakne sprejetje zaveze v skladu s členom 8(9) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice ES (12) ali členom 13(9) osnovne uredbe s sklepom ali uredbo, ki zadeva konkretne transakcije ter razglasi ustrezne račune na podlagi zaveze za neveljavne.

3.   Uvozniki kot običajno poslovno tveganje sprejmejo dejstvo, da neizpolnjevanje enega ali več pogojev, navedenih v odstavku 1 in podrobneje opredeljenih v odstavku 2, lahko povzroči nastanek carinskega dolga v skladu s členom 201 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (13). Nastali carinski dolg se izterja na podlagi preklica sprejetja zavez s strani Komisije.“.

3.   V Uredbo (ES) št. 1339/2002 se vstavi naslednji člen:

„Člen 2

3.1.   Uvoženo blago, deklarirano za sprostitev v prosti promet, ki so ga fakturirale družbe, katerih zaveze je Komisija sprejela in katerih imena so navedena v Sklepu Komisije 2006/37/ES (14) kakor je bil spremenjen, je oproščeno dajatev iz člena 1, pod pogojem, da:

ga izdelajo, odpravijo in fakturirajo omenjene družbe neposredno na prvo neodvisno stranko v Skupnosti, ter

je tak uvoz opremljen z veljavnim računom na podlagi zaveze. Račun na podlagi zaveze je trgovinski račun, ki vsebuje vsaj elemente in deklaracijo, določene v Prilogi, ter

blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.

2.   Carinski dolg nastane v času sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet, če se izkaže, da blago, opisano v členu 1 in izvzeto iz dajatev v skladu s pogoji, navedenimi v odstavku 1, ne izpolnjuje enega ali več navedenih pogojev. Pogoj iz druge alinee odstavka 1 ni izpolnjen, kadar račun na podlagi zaveze ni v skladu z določbami iz Priloge ali ni pristen, ali kadar Komisija umakne sprejetje zaveze v skladu s členom 8(9) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 ali členom 13(9) osnovne protisubvencijske uredbe s sklepom ali uredbo, ki zadeva konkretne transakcije ter razglasi ustrezne račune na podlagi zaveze za neveljavne.

3.   Uvozniki kot običajno poslovno tveganje sprejmejo dejstvo, da neizpolnjevanje enega ali več pogojev, navedenih v odstavku 1 in podrobneje opredeljenih v odstavku 2, lahko povzroči nastanek carinskega dolga v skladu s členom 201 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (15). Nastali carinski dolg se izterja na podlagi preklica sprejetja zavez s strani Komisije.

4.   Besedilo Priloge k tej uredbi se doda Uredbi (ES) št. 1338/2002 in v Uredbo (ES) št. 1339/2002.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2006

Za Svet

Predsednik

J. PRÖLL


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).

(2)  UL L 288, 21.10.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004.

(3)  UL L 196, 25.7.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 492/2004 (UL L 80, 18.3.2004, str. 6).

(4)  UL L 196, 25.7.2002, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 92/2004.

(5)  UL L 196, 25.7.2002, str. 36.

(6)  UL C 149, 26.6.2003, str. 14.

(7)  UL L 80, 18.3.2004, str. 29.

(8)  UL L 40, 12.2.2004, str. 17.

(9)  UL C 101, 27.4.2005, str. 34.

(10)  Glej stran 52 tega Uradnega lista.

(11)  Glej stran 52 tega Uradnega lista.

(12)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).

(13)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).

(14)  Gleh stran 52 tega Uradnega lista.

(15)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).“.


PRILOGA

„PRILOGA

Trgovinski račun za prodajo sulfanilne kisline v Skupnost, za katero velja zaveza, vsebuje naslednje podatke:

1.

Naslov ‚TRGOVINSKI RAČUN, KI SPREMLJA BLAGO, ZA KATERO VELJA ZAVEZA‘.

2.

Ime družbe, navedene v členu 1 Sklepa Komisije 2006/37/ES, ki sprejema zavezo in izdaja trgovinski račun.

3.

Številka trgovinskega računa.

4.

Datum izdaje trgovinskega računa.

5.

Dodatna oznaka TARIC, po kateri je blago na računu carinjeno na meji Skupnosti.

6.

Natančen opis blaga z naslednjimi podatki:

številčna oznaka izdelka (PCN), ki se uporablja za namene preiskave in zaveze (npr. ‚PA99‘, ‚PS85‘ ali ‚TA98‘),

tehnične/fizikalne specifikacije številčne kode izdelka, tj. za ‚PA99‘ in ‚PS85‘ beli zelo sipek prah in za ‚TA98‘ sivi zelo sipek prah,

številčna oznaka izdelka družbe (CPC) (če je primerno),

oznaka KN,

količina (navesti v tonah).

7.

Opis pogojev prodaje z naslednjimi podatki:

cena na tono,

veljavni plačilni pogoji,

veljavni dobavni pogoji,

skupni popusti in rabati.

8.

Ime družbe uzvoznice v Skupnost, kateri je družba neposredno izdala trgovinski račun, ki spremlja blago, za katero velja zaveza.

9.

Ime uradnika družbe, ki izda račun in naslednjo podpisano izjavo:

‚Podpisani potrjujem, da je prodaja blaga, navedenega na tem računu, namenjena za neposredni izvoz v Evropsko skupnost, v okviru in pod pogoji iz zaveze, ki jo je ponudila družba [IME DRUŽBE] in sprejela Evropska komisija s Sklepom 2006/37/ES. Potrjujem, da so podatki, navedeni v tem računu popolni in točni.‘.“


26.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/10


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 124/2006

z dne 25. januarja 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. januarja 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 25. januarja 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

84,2

204

51,4

212

97,4

624

140,9

999

93,5

0707 00 05

052

148,3

204

101,5

999

124,9

0709 10 00

220

68,9

624

101,2

999

85,1

0709 90 70

052

96,9

204

132,8

999

114,9

0805 10 20

052

43,8

204

55,0

212

59,9

220

49,7

624

58,2

999

53,3

0805 20 10

204

74,4

999

74,4

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

052

62,5

204

89,2

400

78,4

464

148,0

624

76,5

662

32,0

999

81,1

0805 50 10

052

55,9

220

60,5

999

58,2

0808 10 80

400

129,0

404

104,0

720

67,5

999

100,2

0808 20 50

388

100,4

400

93,4

720

37,7

999

77,2


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


26.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/12


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 125/2006

z dne 24. januarja 2006

o uvedbi vrednosti na enoto za določitev carinske vrednosti za nekatero pokvarljivo blago

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (2) o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, in zlasti člena 173(1) te uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člena 173 in 177 Uredbe (EGS) št. 2454/93 določata, da Komisija periodično določi vrednosti na enoto za proizvode iz razvrstitve v Prilogi 26 k tej uredbi.

(2)

Uporaba pravil in kriterijev, določenih v zgornjih členih, za elemente, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 173(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93, ima za posledico, da se za obravnavane proizvode uvedejo vrednosti na enoto, kot so določene v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vrednosti na enoto, predvidene v členu 173(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93, se določijo, kot je razvidno iz tabele v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 27. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. januarja 2006

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik


(1)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 648/2005 (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).

(2)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 883/2005 (UL L 148, 11.6.2005, str. 5).


PRILOGA

Tarifna št.

Poimenovanje

Znesek vrednosti na enoto za 100 kg

Vrsta, sorte, oznaka KN

EUR

LTL

SEK

CYP

LVL

GBP

CZK

MTL

DKK

PLN

EEK

SIT

HUF

SKK

1.10

Nov krompir

0701 90 50

34,72

19,92

993,09

259,08

543,21

8 700,18

119,87

24,16

14,90

133,25

8 313,78

1 301,03

322,99

23,79

 

 

 

 

1.30

Čebula (razen sadik)

0703 10 19

23,69

13,59

677,65

176,78

370,67

5 936,71

81,80

16,49

10,17

90,92

5 673,04

887,78

220,40

16,23

 

 

 

 

1.40

Česen

0703 20 00

166,35

95,45

4 758,52

1 241,39

2 602,86

41 688,04

574,38

115,78

71,42

638,48

39 836,53

6 234,07

1 547,66

113,99

 

 

 

 

1.50

Por

ex 0703 90 00

69,23

39,73

1 980,37

516,63

1 083,24

17 349,44

239,04

48,19

29,72

265,72

16 578,89

2 594,45

644,10

47,44

 

 

 

 

1.60

Cvetača

0704 10 00

1.80

Belo in rdeče zelje

0704 90 10

48,40

27,77

1 384,48

361,18

757,30

12 129,04

167,12

33,69

20,78

185,76

11 590,35

1 813,79

450,29

33,17

 

 

 

 

1.90

Brokoli ali calabrese (Brassica oleracea var. italica)

ex 0704 90 90

 

 

 

 

1.100

Kitajsko zelje

ex 0704 90 90

97,22

55,78

2 780,98

725,49

1 521,16

24 363,33

335,68

67,67

41,74

373,14

23 281,27

3 643,32

904,49

66,62

 

 

 

 

1.110

Solata (v glavah)

0705 11 00

1.130

Korenje

ex 0706 10 00

43,68

25,06

1 249,47

325,96

683,44

10 946,21

150,82

30,40

18,75

167,65

10 460,05

1 636,91

406,38

29,93

 

 

 

 

1.140

Redkev

ex 0706 90 90

73,86

42,38

2 112,76

551,17

1 155,66

18 509,29

255,02

51,41

31,71

283,48

17 687,23

2 767,90

687,16

50,61

 

 

 

 

1.160

Grah (Pisum sativum)

0708 10 00

365,89

209,95

10 466,16

2 730,38

5 724,87

91 690,93

1 263,33

254,66

157,07

1 404,31

87 618,62

13 711,56

3 404,02

250,72

 

 

 

 

1.170

Fižol:

 

 

 

 

 

 

1.170.1

Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.)

ex 0708 20 00

173,81

99,73

4 971,80

1 297,03

2 719,52

43 556,46

600,13

120,97

74,62

667,10

41 621,97

6 513,48

1 617,03

119,10

 

 

 

 

1.170.2

Fižol (Phaseolus spp., vulgaris var. Compressus Savi)

ex 0708 20 00

432,00

247,88

12 357,36

3 223,76

6 759,33

108 259,20

1 491,61

300,67

185,46

1 658,06

103 451,04

16 189,20

4 019,11

296,03

 

 

 

 

1.180

Bob

ex 0708 90 00

1.190

Okrogle artičoke

0709 10 00

1.200

Beluši:

 

 

 

 

 

 

1.200.1

zeleni

ex 0709 20 00

253,33

145,36

7 246,47

1 890,44

3 963,73

63 484,17

874,69

176,32

108,75

972,30

60 664,62

9 493,49

2 356,84

173,59

 

 

 

 

1.200.2

drugo

ex 0709 20 00

172,09

98,75

4 922,74

1 284,23

2 692,68

43 126,71

594,21

119,78

73,88

660,51

41 211,30

6 449,22

1 601,07

117,93

 

 

 

 

1.210

Jajčevci

0709 30 00

147,55

84,66

4 220,67

1 101,08

2 308,66

36 976,03

509,46

102,69

63,34

566,31

35 333,80

5 529,44

1 372,73

101,11

 

 

 

 

1.220

Rebrasta zelena (Apium graveolens var. dulce)

ex 0709 40 00

83,59

47,96

2 390,96

623,75

1 307,83

20 946,48

288,60

58,18

35,88

320,81

20 016,17

3 132,36

777,64

57,28

 

 

 

 

1.230

Lisičke

0709 59 10

334,34

191,84

9 563,80

2 494,98

5 231,28

83 785,60

1 154,41

232,70

143,53

1 283,23

80 064,40

12 529,39

3 110,53

229,11

 

 

 

 

1.240

Paprike iz rodu Capiscum, sladke

0709 60 10

114,81

65,88

3 284,21

856,78

1 796,43

28 772,04

396,42

79,91

49,29

440,66

27 494,17

4 302,60

1 068,16

78,68

 

 

 

 

1.250

Janež

0709 90 50

1.270

Sladki krompir, cel, svež (za prehrano ljudi)

0714 20 10

91,43

52,46

2 615,42

682,31

1 430,61

22 912,96

315,70

63,64

39,25

350,93

21 895,32

3 426,43

850,64

62,65

 

 

 

 

2.10

Kostanji (Castanea spp.), sveži

ex 0802 40 00

2.30

Ananas, sveži

ex 0804 30 00

68,81

39,48

1 968,24

513,47

1 076,60

17 243,18

237,58

47,89

29,54

264,09

16 477,36

2 578,56

640,15

47,15

 

 

 

 

2.40

Avokado, svež

ex 0804 40 00

157,39

90,31

4 502,18

1 174,52

2 462,64

39 442,31

543,44

109,54

67,57

604,08

37 690,54

5 898,25

1 464,29

107,85

 

 

 

 

2.50

Guava in mango, svež

ex 0804 50

2.60

Sladke pomaranče, sveže:

 

 

 

 

 

 

2.60.1

Rdeče in polrdeče

ex 0805 10 20

 

 

 

 

2.60.2

Navel, Naveline, Navelate, Salustiana Vernas, Valencia late, Maltese, Shamoutis Ovalis, Trovita in Hamlin

ex 0805 10 20

 

 

 

 

2.60.3

drugo

ex 0805 10 20

 

 

 

 

2.70

Mandarine (vštevši tangerinke in satsuma mandarine), sveže; klementine, wilking mandarine in podobni hibridi agrumov, sveži:

 

 

 

 

 

 

2.70.1

Klementine

ex 0805 20 10

 

 

 

 

2.70.2

Monrealke in satsuma mandarine

ex 0805 20 30

 

 

 

 

2.70.3

Mandarine in wilking mandarine

ex 0805 20 50

 

 

 

 

2.70.4

Tangerinke in druge

ex 0805 20 70

ex 0805 20 90

 

 

 

 

2.85

Limete (Citrus aurantifolia), sveže

0805 50 90

74,30

42,63

2 125,21

554,42

1 162,47

18 618,38

256,53

51,71

31,89

285,15

17 791,47

2 784,21

691,21

50,91

 

 

 

 

2.90

Grenivke, sveže:

 

 

 

 

 

 

2.90.1

bele

ex 0805 40 00

60,18

34,53

1 721,41

449,08

941,59

15 080,73

207,78

41,88

25,83

230,97

14 410,95

2 255,19

559,87

41,24

 

 

 

 

2.90.2

rožnate

ex 0805 40 00

84,88

48,70

2 427,87

633,38

1 328,01

21 269,83

293,06

59,07

36,44

325,76

20 325,16

3 180,71

789,64

58,16

 

 

 

 

2.100

Namizno grozdje

0806 10 10

161,75

92,81

4 626,90

1 207,05

2 530,86

40 534,93

558,50

112,58

69,44

620,82

38 734,63

6 061,64

1 504,86

110,84

 

 

 

 

2.110

Lubenice

0807 11 00

43,62

25,03

1 247,75

325,51

682,50

10 931,17

150,61

30,36

18,73

167,42

10 445,68

1 634,66

405,82

29,89

 

 

 

 

2.120

Melone (razen lubenic):

 

 

 

 

 

 

2.120.1

Amarillo, Cuper, Honey dew (vključno Cantalene), Onteniente, Piel de Sapo (vključno Verde Liso), Rochet, Tendral, Futuro

ex 0807 19 00

40,98

23,51

1 172,22

305,80

641,19

10 269,44

141,49

28,52

17,59

157,28

9 813,34

1 535,70

381,25

28,08

 

 

 

 

2.120.2

drugo

ex 0807 19 00

94,56

54,26

2 704,80

705,62

1 479,50

23 695,98

326,49

65,81

40,59

362,92

22 643,56

3 543,52

879,71

64,80

 

 

 

 

2.140

Hruške:

 

 

 

 

 

 

2.140.1

Hruške – Nashi (Pyrus pyrifolia)

ex 0808 20 50

 

 

 

 

2.140.2

Drugo

ex 0808 20 50

 

 

 

 

2.150

Marelice

0809 10 00

134,41

77,13

3 844,84

1 003,03

2 103,08

33 683,50

464,10

93,55

57,70

515,88

32 187,50

5 037,07

1 250,50

92,11

 

 

 

 

2.160

Češnje

0809 20 95

0809 20 05

451,47

259,05

12 914,22

3 369,03

7 063,93

113 137,66

1 558,83

314,22

193,81

1 732,78

108 112,83

16 918,73

4 200,22

309,37

 

 

 

 

2.170

Breskve

0809 30 90

231,56

132,87

6 623,71

1 727,98

3 623,09

58 028,33

799,52

161,16

99,41

888,74

55 451,10

8 677,62

2 154,30

158,67

 

 

 

 

2.180

Nektarine

ex 0809 30 10

176,17

101,09

5 039,35

1 314,65

2 756,47

44 148,28

608,28

122,61

75,63

676,16

42 187,50

6 601,98

1 639,00

120,72

 

 

 

 

2.190

Slive

0809 40 05

154,90

88,88

4 430,89

1 155,92

2 423,65

38 817,74

534,84

107,81

66,50

594,52

37 093,71

5 804,85

1 441,10

106,14

 

 

 

 

2.200

Jagode

0810 10 00

322,94

185,30

9 237,79

2 409,93

5 052,96

80 929,54

1 115,06

224,77

138,64

1 239,49

77 335,18

12 102,29

3 004,50

221,30

 

 

 

 

2.205

Maline

0810 20 10

530,81

304,58

15 183,87

3 961,13

8 305,40

133 021,44

1 832,79

369,45

227,88

2 037,31

127 113,50

19 892,17

4 938,41

363,74

 

 

 

 

2.210

Sadeži vrste Vaccinium myrtillus

0810 40 30

1 068,17

612,92

30 555,00

7 971,11

16 713,23

267 683,40

3 688,18

743,45

458,57

4 099,74

255 794,67

40 029,67

9 937,72

731,96

 

 

 

 

2.220

Kivi (Actinidia chinensis Planch.)

0810 50 00

158,53

90,96

4 534,74

1 183,01

2 480,45

39 727,49

547,37

110,34

68,06

608,45

37 963,06

5 940,89

1 474,88

108,63

 

 

 

 

2.230

Granatna jabolka

ex 0810 90 95

201,31

115,51

5 758,47

1 502,26

3 149,82

50 448,29

695,08

140,11

86,42

772,65

48 207,71

7 544,09

1 872,89

137,95

 

 

 

 

2.240

Kaki (vključno s persimonom)

ex 0810 90 95

166,13

95,32

4 752,01

1 239,69

2 599,29

41 630,98

573,60

115,62

71,32

637,61

39 782,00

6 225,54

1 545,55

113,84

 

 

 

 

2.250

Liči

ex 0810 90


26.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/18


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 126/2006

z dne 25. januarja 2006

o določitvi obsega, v katerem se lahko sprejmejo zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi decembra 2005, za nekatere proizvode iz prašičjega mesa v skladu z režimom, predvidenim v sporazumih, ki so bili sklenjeni med Skupnostjo ter Bolgarijo in Romunijo

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2040/2005 z dne 14. decembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za uporabo režima v sektorju prašičjega mesa in režimom, predvidenim v sporazumih, ki so bili sklenjeni med Skupnostjo ter Bolgarijo in Romunijo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi za prvo četrtletje leta 2006, zajemajo količine, manjše ali enake razpoložljivim količinam, zaradi česar se jim lahko ugodi v celoti.

(2)

Potrebno je določiti presežek, ki se ga doda količini, razpoložljivi v naslednjem obdobju.

(3)

Izvajalce je primerno opozoriti na dejstvo, da se lahko dovoljenja uporabljajo samo za proizvode, ki so v skladu z vsemi veterinarskimi predpisi, trenutno veljavnimi v Skupnosti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Zahtevkom za uvozna dovoljenja, vloženim za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2006 v skladu z Uredbo (ES) št. 2040/2005 se ugodi, kakor je določeno v Prilogi I.

2.   Za obdobje od 1. aprila do 30. junija 2006 se zahtevki lahko vložijo v skladu z Uredbo (ES) št. 2040/2005 za skupno količino, kakor je določena v Prilogi II.

3.   Dovoljenja se lahko uporabijo samo za proizvode, ki so v skladu z vsemi veterinarskimi pravili, trenutno veljavnimi v Skupnosti.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. januarja 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 328, 15.12.2005, str. 34.


PRILOGA I

Serijska števiksa

Odstotek odobritve uvoznih dovoljenj, vloženih za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2006

09.4671

09.4751

09.4752

09.4756


PRILOGA II

(v tonah)

Serijska številka

Skupna razpoložljiva količina v obdobju od 1. aprila do 30. junija 2006

09.4671

4 400,0

09.4752

2 125,0

09.4756

15 625,0


26.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/20


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 127/2006

z dne 25. januarja 2006

o določitvi količin, za katere je mogoče vložiti zahtevke za uvozna dovoljenja v januarju 2006 v okviru tarifnih kvot za goveje in telečje meso, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1279/98 za Bolgarijo in Romunijo

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni tržni ureditvi za goveje in telečje meso (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1279/98 z dne 19. junija 1998 o pravilih uporabe tarifnih kvot za goveje in telečje meso, predvidenih v Odločbah Sveta 2003/286/ES in 2003/18/ES za Bolgarijo in Romunijo (2), in zlasti člena 4(4),

ob upoštevanju naslednjega:

Člen 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1279/98 določa količine proizvodov govejega in telečjega mesa s poreklom iz Romunije in Bolgarije, ki jih je mogoče uvoziti pod posebnimi pogoji za obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006. Količine za proizvode govejega in telečjega mesa s poreklom iz Romunije in Bolgarije, za katere so bili vloženi zahtevki za uvozna dovoljenja, so takšne, da je mogoče zahtevkom v celoti ugoditi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsakemu zahtevku za uvozno dovoljenje, ki je bil vložen za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2006 v okviru kvot, določenih v Uredbi (ES) št. 1279/98, se ugodi v celoti.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. januarja 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1899/2004 (UL L 328, 30.10.2004, str. 67).

(2)  UL L 176, 20.6.1998, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1240/2005 (UL L 200, 30.7.2005, str. 34).


26.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/21


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 128/2006

z dne 25. januarja 2006

o izdaji uvoznih dovoljenj za trsni sladkor v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (1),

ob upoštevanju uredbe Sveta (ES) št. 1095/96 z dne 18. junija 1996 o izvajanju koncesij, določenih v programu CXL, pripravljenem neposredno po zaključku pogajanj po členu XXIV: 6 GATT-a (2),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1159/2003 z dne 30. junija 2003, ki za tržna leta 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006 predpisuje izvedbena pravila za uvoz trsnega sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov in ki spreminja uredbi (ES) št. 1464/95 in (ES) št. 779/96 (3), in zlasti njenega člena 5(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja obveznosti z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(2)

Tedenske količine iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1159/2003 kažejo, da so še za nekateri sladkor na razpolago obveznosti dostave preferencialnega sladkorja s poreklom iz Indije, za dostavno obdobje 2005/2006, kjer je omejitev že dosežena.

(3)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti, da zadevne omejitve še niso dosežene –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za dostavno leto 2005/2006, še vedno niso dosežene omejitve obveznosti dostav preferencialnega sladkorja s poreklom iz Indije.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. januarja 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 987/2005 (UL L 167, 29.6.2005, str. 12).

(2)  UL L 146, 20.6.1996, str. 1.

(3)  UL L 162, 1.7.2003, str. 25. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 568/2005 (UL L 97, 15.4.2005, str. 9).


26.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/22


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 129/2006

z dne 25. januarja 2006

o spremembi reprezentativnih cen in zneskov dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki jih določa Uredba (ES) št. 1011/2005, za tržno leto 2005/2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1423/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih izvedbenih pravilih za uvoz proizvodov v sektorju sladkorja, razen melase (2), in zlasti drugega stavka druge alinee odstavka 2 člena 1 ter odstavka 1 člena 3 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2005/2006, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1011/2005 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 111/2006 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 1423/95 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1423/95, določene v Uredbi (ES) št. 1011/2005 za tržno leto 2005/2006, se spremenijo in so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. januarja 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2)  UL L 141, 24.6.1995, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 624/98 (UL L 85, 20.3.1998, str. 5).

(3)  UL L 170, 1.7.2005, str. 35.

(4)  UL L 19, 24.1.2006, str. 4.


PRILOGA

Spremenjeni zneski reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za beli sladkor, surovi sladkor in proizvode pod oznako KN 1702 90 99, ki se uporabljajo od 26. januarja 2006

(EUR)

Oznaka KN

Višina reprezentativnih cen na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda

Višina dodatnih dajatev na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda

1701 11 10 (1)

36,00

0,49

1701 11 90 (1)

36,00

4,10

1701 12 10 (1)

36,00

0,35

1701 12 90 (1)

36,00

3,81

1701 91 00 (2)

33,91

8,28

1701 99 10 (2)

33,91

4,16

1701 99 90 (2)

33,91

4,16

1702 90 99 (3)

0,34

0,32


(1)  Določitev za standardno kakovost v skladu s točko II Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 1260/2001 (UL L 178, 30.6.2001, str. 1).

(2)  Določitev za standardno kakovost v skladu s točko I Priloge I k Uredbi (ES) št. 1260/2001.

(3)  Določitev za 1 % vsebnosti saharoze.


26.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/24


DIREKTIVA KOMISIJE 2006/9/ES

z dne 23. januarja 2006

o spremembi Direktive Sveta 90/642/EGS glede mejnih vrednosti ostankov dikvata, določenih v Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/642/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi najvišjih dovoljenih vrednosti ostankov pesticidov v in na nekaterih proizvodih kmetijskega izvora, vključno s sadjem in zelenjavo (1), in zlasti člena 7 Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (2), in zlasti člena 4(1)(f) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Direktivo 91/414/EGS so registracije fitofarmacevtskih sredstev za uporabo na določenih kulturah v pristojnosti držav članic. Take registracije morajo temeljiti na oceni učinkov na zdravje ljudi in živali ter vpliva na okolje. Elementi, ki jih je pri takšnih ocenah treba upoštevati, vključujejo izpostavljenost delavca s fitofarmacevtskimi sredstvi in drugih prisotnih oseb ter vpliv na kopensko, vodno in zračno okolje, kakor tudi vpliv na ljudi in živali zaradi uživanja ostankov na tretiranih rastlinah.

(2)

Mejne vrednosti ostankov (MRL) odražajo uporabo najmanjših količin pesticidov, potrebnih za učinkovito varstvo rastlin, uporabljenih na tak način, da je količina ostanka najmanjša možna in toksikološko sprejemljiva, zlasti glede ocene dnevnega vnosa.

(3)

MRL za pesticide je treba pregledovati. Lahko se spremenijo, da bi tako upoštevali nove uporabe, informacije in podatke.

(4)

MRL so določene na spodnji meji analitičnega določanja, kadar registrirana uporaba fitofarmacevtskih sredstev nima za posledico zaznavnih količin ostankov pesticidov v ali na živilu, ali kadar ni registrirane uporabe, ali kadar uporabe, ki so jih države članice registrirale, niso utemeljene s potrebnimi podatki, ali kadar uporabe v tretjih državah, ki imajo za posledico ostanke v ali na živilih, ki se lahko dajo na trg v Skupnosti, niso utemeljene s takimi potrebnimi podatki.

(5)

Podatki o novi ali spremenjeni uporabi dikvata iz Direktive 90/642/EGS so bili priglašeni Komisiji.

(6)

Doživljenska izpostavljenost potrošnikov tem pesticidom preko živil, ki lahko vsebujejo ostanke teh pesticidov, je bila ocenjena in ovrednotena v skladu s postopki in praksami, ki se uporabljajo v Skupnosti, ob upoštevanju smernic, ki jih je objavila Svetovna zdravstvena organizacija (3). Izračunano je bilo, da bodo zadevne MRL zagotovile, da sprejemljiv dnevni vnos ne bo presežen.

(7)

Ocena razpoložljivih podatkov je pokazala, da ni zahteve po akutnem referenčnem odmerku in da zato kratkoročna ocena izpostavljenosti ni potrebna.

(8)

Zato je primerno, da se za dikvat določijo nove mejne vrednosti ostankov.

(9)

Določitev spremembe začasnih MRL na ravni Skupnosti državam članicam ne preprečuje, da uvedejo začasne MRL za dikvat v skladu s členom 4(1)(f) Direktive 91/414/EGS in Prilogo VI k Direktivi. Šteje se, da je obdobje štirih let dovolj dolgo, da se dovolijo nadaljnje uporabe dikvata. Takrat bi morale začasne MRL na ravni Skupnosti postati dokončne.

(10)

Direktivo 90/642/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 90/642/EGS se spremeni. V skupini „4. OLJNICE-SEME“ se doda „Konopljino seme“, ki se vstavi med vnosa „Bombažno seme“ in „Drugo“.

Člen 2

Del A Priloge II k Direktivi 90/642/EGS se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 3

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje 26. julija 2006. Komisiji takoj posredujejo besedila navedenih predpisov ter primerjalno tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Te predpise uporabljajo od 27. julija 2006.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 23. januarja 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 350, 14.12.1990, str. 71. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2005/76/ES (UL L 293, 9.11.2005, str. 14).

(2)  UL L 230, 19.8.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2005/72/ES (UL L 279, 22.10.2005, str. 63).

(3)  Smernice za napoved vnosa ostankov pesticidov s hrano (revidirane), ki jih je pripravil GEMS/Program za hrano v sodelovanju z „Odborom Codex za ostanke pesticidov“, ki jih je objavila Svetovna zdravstvena organizacija 1997 (WHO/FSF/FOS/97.7).


PRILOGA

V delu A Priloge II k Direktivi 90/642/EGS se stolpec za dikvat nadomesti z:

Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)

Skupine in primeri posameznih živil, za katere se uporabljajo MRL

Dikvat

„1.

Sadje, sveže, sušeno ali nekuhano, konzervirano z zamrzovanjem, brez dodanega sladkorja; oreški

0,05 (1)  (2)

(i)

AGRUMI

 

Grenivke

 

Limone

 

Limete

 

Mandarine (vključno s klementinami in drugimi hibridi)

 

Pomaranče

 

Pomela

 

Drugo

 

(ii)

OREHI, LUPINARJI (olupljeni ali neolupljeni)

 

Mandeljni

 

Brazilski oreški

 

Indijski orehi

 

Kostanji

 

Kokosovi orehi

 

Lešniki

 

Makadamija

 

Pekani

 

Pinjole

 

Pistacije

 

Orehi

 

Drugo

 

(iii)

PEČKATO SADJE

 

Jabolka

 

Hruške

 

Kutine

 

Drugo

 

(iv)

KOŠČIČASTO SADJE

 

Marelice

 

Češnje

 

Breskve (vključno z nektarinami in podobnimi križanci)

 

Slive

 

Drugo

 

(v)

JAGODIČJE IN DROBNO SADJE

 

(a)

Namizno in vinsko grozdje

 

Namizno grozdje

 

Vinsko grozdje

 

(b)

Jagode (razen gozdnih)

 

(c)

Rozgasto sadje (razen gozdno)

 

Robidnice

 

Ostrožnice

 

Loganove robide

 

Maline

 

Drugo

 

(d)

Drugo drobno sadje in jagodičje (razen gozdno)

 

Borovnice

 

Brusnice

 

Ribez (rdeči, črni in beli)

 

Kosmulje

 

Drugo

 

(e)

Gozdno jagodičevje in sadje

 

(vi)

MEŠANO SADJE

 

Avokado

 

Banane

 

Dateljni

 

Fige

 

Kivi

 

Kumkvat

 

Liči

 

Mango

 

Oljke

 

Papaja

 

Pasijonka

 

Ananas

 

Granatno jabolko

 

Drugo

 

2.

Zelenjava, sveža ali nekuhana, zamrznjena ali posušena

0,05 (1)  (2)

(i)

ZELENJAVA – korenovke in gomoljnice

 

Rdeča pesa

 

Korenje

 

Kasava

 

Zelena

 

Hren

 

Topinambur

 

Pastinak

 

Peteršilj – koren

 

Redkev

 

Črni koren

 

Sladki krompir

 

Rumena koleraba

 

Repa

 

Jam

 

Drugo

 

(ii)

ZELENJAVA – ČEBULNICE

 

Česen

 

Čebula

 

Šalotka

 

Spomladanska čebula

 

Drugo

 

(iii)

ZELENJAVA – PLODOVKE

 

(a)

Razhudnik

 

Paradižniki

 

Paprika

 

Jajčevec

 

Drugo

 

(b)

Bučnice – z užitno lupino

 

Kumare

 

Kumarice za vlaganje

 

Bučke

 

Drugo

 

(c)

Bučnice – z neužitno lupino

 

Melone

 

Buče

 

Lubenice

 

Drugo

 

(d)

Sladka koruza

 

(iv)

ZELENJAVA – KAPUSNICE

 

(a)

Cvetoče kapusnice

 

Brokoli (vključno s kalabrijskim)

 

Cvetača

 

Drugo

 

(b)

Glavnate kapusnice

 

Brstični ohrovt

 

Glavnato zelje

 

Drugo

 

(c)

Listnate kapusnice

 

Kitajsko zelje

 

Ohrovt

 

Drugo

 

(d)

Kolerabica

 

(v)

LISTNA ZELENJAVA IN PRESNA ZELIŠČA

 

(a)

Solata in podobno

 

Kreša

 

Motovilec

 

Solata

 

Endivija (širokolistna endivija)

 

Drugo

 

(b)

Špinača in podobno

 

Špinača

 

Blitva

 

Drugo

 

(c)

Vodna kreša

 

(d)

Radič vitlof

 

(e)

Zelišča

 

Prava krebuljica

 

Drobnjak

 

Peteršilj

 

Listi zelene

 

Drugo

 

(vi)

ZELENJAVA – STROČNICE (presne)

 

Fižol (s stroki)

 

Fižol (brez strokov)

 

Grah (s stroki)

 

Grah (brez strokov)

 

Drugo

 

(vii)

STEBELNA ZELENJAVA (presna)

 

Beluši

 

Kardij

 

Stebeljna zelena

 

Komarček

 

Artičoke

 

Por

 

Rabarbara

 

Drugo

 

(viii)

GOBE

 

(a)

Gojene gobe

 

(b)

Gozdne gobe

 

3.

Stročnic – suho zrnje

0,2 (2)

Fižol

 

Leča

 

Grah

 

Drugo

 

4.   

Oljnice – seme

Laneno seme

5 (2)

Zemeljski oreški

0,1 (1)  (2)

Makovo seme

0,1 (1)  (2)

Sezamovo seme

0,1 (1)  (2)

Sončnično seme

1 (2)

Seme oljne ogrščice

2 (2)

Soja

0,2 (2)

Gorčično seme

0,5 (2)

Bombažno seme

0,1 (1)  (2)

Konopljino seme

0,5 (2)

Drugo

0,1 (1)  (2)

5.

Krompir

0,05 (1)  (2)

Rani krompir

 

Pozni krompir

 

6.

Čaj (posušeni listi in stebla, fermentirani ali drugače obdelani, Camellia sinensis)

0,1 (1)  (2)

7.

Hmelj (sušen), vključno s hmeljnim granulatom in nekoncentriranim prahom

0,1 (1)  (2)


(1)  Označuje spodnjo mejo analitičnega določanja.

(2)  Označuje, da je bila mejna vrednost ostankov določena začasno v skladu s členom 4(1)(f) Direktive 91/414/EGS.“


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

26.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/32


SKLEP SVETA

z dne 23. januarja 2006

o spremembi Poslovnika Sveta

(2006/34/ES, Euratom)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 207(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 121(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 28(1) in 41(1) Pogodbe,

ob upoštevanju člena 2(2) Priloge IIa k Poslovniku Sveta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 11(5) Poslovnika Sveta (v nadaljnjem besedilu „Poslovnik“) predvideva, da se ob sprejetju odločitve Sveta, ki zahteva kvalificirano večino, preveri, če član Sveta to zahteva, ali države članice, ki sestavljajo to večino, predstavljajo vsaj 62 % celotnega prebivalstva Unije glede na število prebivalstva iz člena 1 Priloge IIa k Poslovniku.

(2)

Člen 2(2) Priloge IIa k Poslovniku o pogojih uporabe določb o ponderiranju glasov v Svetu predvideva, da Svet z učinkom od 1. januarja vsakega leta uskladi številke iz člena 1 s podatki Statističnega urada Evropskih skupnosti, ki so dostopni 30. septembra predhodnega leta.

(3)

Številke bi bilo zato treba uskladiti –

SKLENIL:

Člen 1

Člen 1 Priloge IIa k Poslovniku se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Za uporabo člena 205(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, člena 118(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter tretjega pododstavka člena 23(2) in člena 34(3) Pogodbe o Evropski uniji je celotno prebivalstvo posamezne države članice za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2006 naslednje:

Država članica

Prebivalstvo

(× 1 000)

Nemčija

82 500,8

Francija

62 370,8

Združeno kraljestvo

60 063,2

Italija

58 462,4

Španija

43 038,0

Poljska

38 173,8

Nizozemska

16 305,5

Grčija

11 073,0

Portugalska

10 529,3

Belgija

10 445,9

Češka

10 220,6

Madžarska

10 097,5

Švedska

9 011,4

Avstrija

8 206,5

Danska

5 411,4

Slovaška

5 384,8

Finska

5 236,6

Irska

4 109,2

Litva

3 425,3

Latvija

2 306,4

Slovenija

1 997,6

Estonija

1 347,0

Ciper

749,2

Luksemburg

455,0

Malta

402,7

Skupaj

461 324,0

Prag (62 %)

286 020,9“

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006.

V Bruslju, 23. januarja 2006

Za Svet

Predsednik

J. PRÖLL


(1)  Sklep Sveta 2004/338/ES, Euratom z dne 22. marca 2004 o sprejetju poslovnika Sveta (UL L 106, 15.4.2004, str. 22). Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2004/701/ES, Euratom (UL L 319, 20.10.2004, str. 15).


26.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/34


SKLEP SVETA

z dne 23. januarja 2006

o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop s Turčijo

(2006/35/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 390/2001 z dne 26. februarja 2001 o pomoči Turčiji v okviru predpristopne strategije ter zlasti pri vzpostavitvi Partnerstva za pristop (1), in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 390/2001 predvideva, da Svet s kvalificirano večino in na predlog Komisije odloči o načelih, prednostnih nalogah, vmesnih ciljih in pogojih iz Partnerstva za pristop, ki bo predloženo Turčiji, ter o kasnejših bistvenih prilagoditvah, ki se zanj uporabljajo.

(2)

Svet je na tej podlagi leta 2001 in 2003 sprejel partnerstvo za pristop s Turčijo (2).

(3)

Priporočilo Komisije za Turčijo iz leta 2004 je poudarilo, da mora Evropska unija še naprej podrobno spremljati napredek političnih reform in da je treba leta 2005 predlagati revidirano partnerstvo za pristop.

(4)

Evropski svet je decembra 2004 sklenil, da bo Evropska unija na podlagi partnerstva za pristop, ki določa prednostne naloge procesa reform, še naprej podrobno spremljala napredek političnih reform.

(5)

Države članice so 3. oktobra 2005 začele pogajanja s Turčijo za pristop k Evropski uniji. Napredek pogajanj bo odvisen od napredka Turčije pri pripravah na pristop, ki se bo med drugim meril glede na izvajanje redno revidiranega partnerstva za pristop.

(6)

Od Turčije se pričakuje, da bo pripravila načrt s časovnim razporedom in posebnimi ukrepi, da bi uresničila prednostne naloge tega partnerstva za pristop in se tako pripravila na članstvo –

SKLENIL:

Člen 1

Načela, prednostne naloge, vmesni cilji in pogoji iz Partnerstva za pristop za Turčijo so navedeni v Prilogi, ki je sestavni del tega sklepa.

Člen 2

Izvajanje Partnerstva za pristop se preučuje in spremlja preko organov, vzpostavljenih v okviru Pridružitvenega sporazuma, in v Svetu na podlagi letnih poročil, ki jih predloži Komisija.

Člen 3

Ta sklep začne učinkovati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 23. januarja 2006

Za Svet

Predsednik

J. PRÖLL


(1)  UL L 58, 28.2.2001, str. 1.

(2)  Sklep 2001/235/ES (UL L 85, 24.3.2001, str. 13) in Sklep 2003/398/ES (UL L 145, 12.6.2003, str. 40).


PRILOGA

TURČIJA: PARTNERSTVO ZA PRISTOP ZA LETO 2005

1.   UVOD

Na zasedanju decembra 1997 v Luksemburgu je Evropski svet sklenil, da naj bo partnerstvo za pristop glavna podlaga za razširjeno predpristopno strategijo, ki v enotnem okviru mobilizira vse oblike pomoči državam kandidatkam. Na ta način Skupnost svojo pomoč usmeri glede na posebne potrebe vsake kandidatke kot podporo pri reševanju posameznih težav pri pripravah na pristop.

Svet je prvo partnerstvo za pristop za Turčijo sprejel marca 2001. V strateškem dokumentu Komisije o širitvi iz oktobra 2002 je bilo navedeno, da bo Komisija predlagala revidirano partnerstvo za pristop za Turčijo. Komisija je nato marca 2003 predložila predlog za revidirano partnerstvo za pristop, ki ga je Svet maja istega leta tudi sprejel. Komisija je v svojem priporočilu oktobra 2004, da bi zagotovila trajnost in nespremenljivost procesa političnih reform, predlagala, da mora EU še naprej podrobno spremljati napredek političnih reform. Zlasti je Komisija leta 2005 predlagala sprejetje revidiranega partnerstva za pristop.

Od Turčije se pričakuje, da bo pripravila načrt, vključno s časovnim razporedom in posebnimi ukrepi, predvidenimi za uresničitev prednostnih nalog partnerstva za pristop.

Revidirano partnerstvo za pristop predstavlja podlago za številne ukrepe politik, ki se bodo uporabljali za pomoč državi kandidatki pri pripravah na članstvo. Revidirano partnerstvo za pristop bo podlaga za nadaljnje politične reforme in merilo pri ocenjevanju prihodnjega napredka.

2.   NAČELA

Glavne prednostne naloge, določene za Turčijo, se nanašajo na njeno zmožnost, da izpolni merila, določena na Evropskem svetu v Kopenhagnu leta 1993, ter zahteve pogajalskega okvira, sprejetega s strani Sveta 3. oktobra 2005.

3.   PREDNOSTNE NALOGE

Prednostne naloge, navedene v tem partnerstvu za pristop, so bile izbrane na podlagi pričakovanja, da jih bo država v prihodnjih nekaj letih lahko izpolnila ali glede njih bistveno napredovala. Razlikujemo med kratkoročnimi prednostnimi nalogami, za katere se pričakuje, da bodo izpolnjene v enem ali dveh letih, in srednjeročnimi prednostnimi nalogami, ki naj bi bile izpolnjene v treh do štirih letih. Prednostne naloge zadevajo tako zakonodajo kot tudi njeno izvajanje.

Revidirano partnerstvo za pristop opredeljuje prednostna področja za pripravo Turčije na članstvo. Kljub temu pa bo morala Turčija na koncu obravnavati vsa vprašanja, ki so opredeljena v poročilu o napredku, vključno s krepitvijo napredka političnih reform, da se zagotovi nespremenljivost procesa reform ter enotno izvajanje po vsej državi in na vseh ravneh uprave. Prav tako je pomembno, da Turčija izpolni obveznosti glede zakonodajnega približevanja in izvajanja pravnega reda v skladu z obveznostmi v okviru Pridružitvenega sporazuma, carinske unije in zadevnih sklepov Pridružitvenega sveta ES–Turčija, na primer o trgovinskem režimu za kmetijske proizvode.

3.1   KRATKOROČNE PREDNOSTNE NALOGE

Okrepljen politični dialog in politična merila

Demokracija in pravna država

Javna uprava

Nadaljevati reformo javne uprave in kadrovske politike, da se zagotovi večja učinkovitost, odgovornost in preglednost.

Zagotoviti učinkovito, pregledno in udeležbeno lokalno upravo, zlasti s pomočjo izvajanja nedavno sprejete zakonodaje.

Vzpostaviti popolnoma usposobljen sistem varuha človekovih pravic.

Civilno-vojaški odnosi

Še naprej usklajevati civilni nadzor nad vojsko s prakso v državah članicah EU. Zagotoviti, da civilni organi dosledno izvajajo svoje nadzorne funkcije, zlasti kar zadeva oblikovanje nacionalne varnostne strategije in njenega izvajanja. Sprejeti ukrepe v smeri večje odgovornosti in preglednosti pri vodenju varnostnih zadev.

Oblikovati popoln parlamentarni nadzor nad vojaško in obrambno politiko in vsemi povezanimi odhodki, vključno s pomočjo zunanje revizije.

Odpraviti vse preostale pristojnosti vojaških sodišč za sojenje civilnim osebam.

Pravosodni sistem

Zagotoviti dosledno razlago pravnih določb, vključno z novim kazenskim zakonikom v povezavi s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in z njo povezano sodno prakso.

Zagotoviti neodvisnost sodstva, zlasti kar zadeva visoki sodni svet in državno tožilstvo ter imenovanje novih sodnikov in tožilcev.

Zagotoviti enakost moči med tožilstvom in obrambo med kazenskimi postopki, vključno s sestavo sodišč.

Nadaljevati usposabljanje sodnikov in tožilcev v zvezi z uporabo Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.

Povečati učinkovitost sodstva, zlasti s pomočjo krepitve njegove institucionalne usposobljenosti in sprejetjem novega zakona o pravdnem postopku.

Nadaljevati vzpostavljanje regionalnih pritožbenih sodišč.

Protikorupcijska politika

V celoti se zavezati k boju proti korupciji na vseh ravneh, in sicer vključno s krepitvijo vseh vpletenih institucij in koordinacije med njimi.

Zagotoviti izvajanje pravilnika o etičnih načelih za državne uradnike in razširiti njegove določbe na izvoljene uradnike, sodno, akademsko in vojaško osebje.

Omejiti obseg parlamentarne imunitete v skladu z evropsko prakso.

Človekove pravice in zaščita manjšin

Upoštevanje mednarodnega prava človekovih pravic

V skladu z ustreznimi načeli ZN spodbujati človekove pravice z aktivno podporo neodvisne nacionalne institucije za človekove pravice, ki ima na voljo ustrezna sredstva Spremljati primere glede človekovih pravic, vključno z zanesljivimi statističnimi podatki.

Razširiti usposabljanje organov kazenskega pregona na vprašanja v zvezi s človekovimi pravicami in preiskovalne tehnike, zlasti za okrepitev boja proti mučenju in zlorabam.

Ratificirati neobvezne protokole k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah. Spoštovati Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s polnim izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice.

Izvajati pravne določbe v zvezi s pravico do obnove postopka v skladu z ustreznimi sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice.

Zakonsko in v praksi zagotoviti polno uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vsakega posameznika brez razlikovanja in ne glede na jezik, politično prepričanje, raso, spol, rasno ali etnično poreklo, veroizpoved ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.

Ratificirati Protokol št. 12 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah o splošni prepovedi diskriminacije s strani javnih organov.

Državljanske in politične pravice

Preprečevanje mučenja in zlorab

Zagotoviti izvajanje ukrepov, ki so bili sprejeti v okviru politike „popolne nesprejemljivosti“ mučenja in zlorab v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in priporočili Evropskega odbora za preprečevanje mučenja.

Okrepiti boj proti nekaznovanju. Zagotoviti, da tožilci pravočasno in učinkovito izvajajo preiskave v domnevnih zadevah, ki sodiščem omogočijo identifikacijo in kaznovanje storilcev.

Zagotoviti izvajanje Carigrajskega protokola v vsej državi, zlasti s spodbujanjem strokovnega znanja in izkušenj na področju zdravstva.

Ratificirati neobvezni protokol h Konvenciji ZN proti mučenju, ki predvideva vzpostavitev sistema za neodvisno spremljanje objektov za začasno omejitev prostosti.

Dostop do sodišča

Okrepiti možnosti za učinkovito obrambo, kot je dostop do pravne pomoči in ustreznega tolmačenja.

Zagotoviti, da se državljani zavedajo svojih pravic in da lahko uveljavljajo svojo pravico do stika z odvetnikom na samem in da se o tem sorodnike obvesti ob pridržanju zadevne osebe.

Svoboda izražanja, združevanja in mirnega zbiranja

Zagotoviti svobodo izražanja, vključno s svobodo tiska, v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.

Nadaljevati izboljšanje situacije tistih oseb, ki se jih sodno preganja ali ki so obsojene zaradi nenasilnega izražanja mnenj.

Izvajati vse reforme v zvezi s svobodo združevanja in mirnega zbiranja v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in z njo povezano sodno prakso. Izvajati ukrepe za preprečitev prekomerne uporabe sile s strani varnostnih sil.

Uskladiti ustrezne določbe, ki se uporabljajo za politične stranke, z evropsko prakso.

Uskladiti financiranje in finančni nadzor političnih strank z evropsko prakso.

Omogočiti in spodbuditi domač razvoj civilne družbe in njeno udeležbo pri oblikovanju javne politike.

Pospeševati in spodbujati odprto komuniciranje in sodelovanje med vsemi deli turške civilne družbe in evropskimi partnerji.

Svoboda veroizpovedi

Sprejeti zakon, ki bo ustrezno obravnaval vse težave, s katerimi se spopadajo nemuslimanske verske manjšine in skupnosti v skladu z ustreznimi evropskimi standardi. Ustaviti vso prodajo ali zaplembo lastnine, ki pripada ali je pripadala nemuslimanskim verskim skupnostim ali ustanovam s strani pristojnih organov, med sprejetjem zgoraj navedenega zakona.

Sprejeti in izvajati določbe v zvezi z uveljavljanjem svobode misli, vesti in veroizpovedi za vse posameznike in verske skupnosti v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter ob upoštevanju ustreznih priporočil Evropske komisije Svetu Evrope proti rasizmu in nestrpnosti.

Omogočiti pogoje za delovanje vseh verskih skupnosti v skladu s prakso držav članic. To vključuje pravno in sodno varstvo skupnosti (med drugim prek dostopa do pravne osebe), njihovih članov in njihovega premoženja, izobraževanje, imenovanje in usposabljanje duhovščine ter uživanje premoženjskih pravic v skladu s Protokolom št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Ekonomske in socialne pravice

Pravice žensk

Izvajati zakonodajo v zvezi s pravicami žensk, zlasti civilnopravni zakonik, novi kazenski zakonik in zakon o varstvu družine.

Nadaljevati ukrepe proti vsem oblikam nasilja do žensk, vključno z zločini zaradi časti. Zagotoviti posebno usposabljanje za sodnike in tožilce, organe kazenskega pregona, občine in druge pristojne institucije ter v vseh večjih občinah ustanoviti zavetišča za ženske, ki so ogrožene zaradi nasilja, v skladu z veljavno zakonodajo.

Še naprej spodbujati vlogo žensk v družbi, vključno z njihovim izobraževanjem in udeležbo na trgu delovne sile ter v političnem in družbenem življenju, ter podpirati razvoj ženskih organizacij za uresničitev teh ciljev.

Pravice otrok

Spodbujati varstvo otrokovih pravic v skladu z merili EU in mednarodnimi merili.

Nadaljevati prizadevanja za rešitev problema otrok, ki živijo na ulici.

Pravice sindikatov

Zagotoviti spoštovanje vseh pravic sindikatov v skladu s standardi EU in ustreznimi konvencijami Mednarodne organizacije dela, zlasti kar zadeva pravico do organiziranja, pravico do stavke in pravico do kolektivnega pogajanja.

Okrepiti socialni dialog in omogočiti ter spodbujati sodelovanje s partnerji EU.

Pravice manjšin, kulturne pravice in varstvo manjšin

Zagotoviti kulturno raznolikost in spodbujati spoštovanje in varstvo manjšin v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in načela, določena v Okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope, ter v skladu z najboljšimi praksami držav članic EU.

Zagotoviti pravno varstvo manjšin, zlasti kar zadeva uživanje premoženjskih pravic v skladu s Protokolom št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Zagotoviti učinkovit dostop do radijskih in televizijskih programov tudi v drugih jezikih, ne le v turškem. Odstraniti obstoječe ovire, zlasti kar zadeva zasebne lokalne in regionalne postaje.

Sprejeti ustrezne ukrepe za podporo učenja tudi drugih jezikov, ne le turškega.

Položaj na vzhodu in jugovzhodu

Odpraviti sistem varovanja vasi na jugovzhodu države. Odstraniti zemeljske mine iz območja.

Razviti vsestranski pristop za zmanjšanje regionalnih razlik in zlasti izboljšati položaj na jugovzhodu Turčije, da bi povečali gospodarske, socialne in kulturne priložnosti za vse turške državljane, tudi za državljane kurdskega porekla.

Nadaljevati ukrepe za spodbujanje vračanja notranje razseljenih oseb v svoja prvotna naselja v skladu s priporočili Posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN za razseljene osebe.

Zagotoviti pošteno in hitro odškodnino tistim, ki so utrpeli izgubo ali škodo zaradi varnostnega položaja na jugovzhodu države.

Regionalne zadeve in mednarodne obveznosti

Ciper

Zagotoviti neprekinjeno podporo prizadevanjem za dosego celovite rešitve ciprskega problema v okviru ZN in v skladu z načeli, na katerih temelji Unija, in hkrati prispevati k boljšim pogojem za celovito rešitev.

V celoti uveljaviti protokol o prilagoditvi Sporazuma iz Ankare o pristopu desetih novih držav članic EU, vključno s Ciprom (1).

Čim prej sprejeti konkretne ukrepe za normalizacijo dvostranskih odnosov med Turčijo in vsemi državami članicami EU, vključno z Republiko Ciper (1).

Mirno reševanje mejnih sporov

Še naprej si prizadevati za rešitev kakršnih koli nerešenih mejnih sporov v skladu z načelom mirnega reševanja sporov v skladu z Ustanovno listino ZN, vključno, če je potrebno, s pristojnostjo Meddržavnega sodišča.

Nedvoumno se zavezati k spodbujanju dobrih sosedskih odnosov; lotiti se reševanja vseh vzrokov za trenja s sosedi; in vzdržati se kakršnih koli ukrepov, ki bi negativno vplivali na proces mirnega reševanja mejnih sporov.

Obveznosti v okviru Pridružitvenega sporazuma

Zagotoviti izvajanje obveznosti iz Pridružitvenega sporazuma, vključno s carinsko unijo.

Odpraviti omejitve pri trgovini z govejim mesom, živim govedom in govejimi izdelki.

Ekonomska merila

Nadaljevati izvajanje sedanjega programa strukturnih reform, ki sta ga odobrila Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, zlasti zagotoviti nadzor na področju javnih izdatkov.

Dokončati izvajanje reforme finančnega sektorja, zlasti uskladitev predpisov na področju bonitetnega nadzora in preglednosti ter njihove kontrole z mednarodnimi standardi.

Zagotoviti neodvisnost regulativnih organov za trg.

Pospešiti privatizacijo subjektov v državni lasti, zlasti državnih bank, ob upoštevanju socialnih elementov.

Nadaljevati liberalizacijo trga in reforme cen, zlasti na področju energetike in kmetijstva, s posebnim poudarkom na tobaku in sladkorju.

Nadaljevati gospodarski dialog z EU, zlasti v okviru postopkov za predpristopni fiskalni nadzor s poudarkom na ustreznih ukrepih za dosego makroekonomske stabilnosti in predvidljivosti ter na izvajanju strukturnih reform.

Izvajati ukrepe za obravnavanje problema sive ekonomije.

Okrepiti prizadevanja za strokovno usposabljanje, zlasti za mlajše prebivalstvo.

Odpraviti neravnovesje na trgu delovne sile.

Izboljšati podjetniško okolje in zlasti delovanje gospodarskih sodišč. V ta namen izboljšati delovanje gospodarskega sodstva in posebno pozornost neodvisnosti zlasti nameniti sodstvu in ustrezni uporabi sistema zagotavljanja strokovnih prič.

Nadaljevati reformo kmetijskega sektorja.

Zagotoviti izboljšanje splošne ravni izobraževanja in zdravja, predvsem ob upoštevanju mlajše generacije in regij v neugodnem položaju.

Omogočiti in spodbujati pritok tujih neposrednih naložb.

Sposobnost prevzema obveznosti članstva

Prost pretok blaga

Dokončati odpravo tehničnih in upravnih ovir za trgovino. Zagotoviti učinkovit notranji nadzor trga in prost pretok blaga.

Dokončati opredelitev ukrepov, ki so v nasprotju s členi 28 do 30 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in jih odpraviti. Zlasti odpraviti vsa nezakonita neavtomatska uvozna dovoljenja in uveljaviti načelo vzajemnega priznavanja na neusklajenih področjih.

Odstraniti vse omejitve prostega pretoka blaga zaradi diskriminacije prevoznikov držav članic na podlagi državljanstva ali prejšnjega postanka.

Zagotoviti izvajanje certificiranja, ugotavljanja skladnosti in označevanja ES v skladu z direktivami po novem in direktivami po globalnem pristopu. Krepiti obstoječe strukture za nadzor trga in ocenjevanje skladnosti z opremo in usposabljanjem ter vzpostaviti združljivo upravno infrastrukturo.

Razviti pravno učinkovito infrastrukturo meroslovja in spodbujati širšo uporabo znanstvenega in industrijskega meroslovja.

Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev

Opredeliti metodologijo in načrt za pregled nacionalne zakonodaje, da se ugotovijo morebitne ovire določb Pogodbe ES v zvezi s svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev.

Opredeliti in začeti izvajanje načrta za usklajevanje na področju medsebojnega priznavanja poklicnih kvalifikacij s pravnim redom EU, vključno z razvojem potrebne upravne usposobljenosti.

Opredeliti načrt za izvajanje pravnega reda na področju poštnih storitev.

Prosti pretok kapitala

Odstraniti vse ovire, ki zadevajo tuje neposredne naložbe s poreklom iz EU v vseh gospodarskih sektorjih.

Javna naročila

Pospešiti usklajevanje zakonodaje o javnih naročilih s pravnim redom EU, zlasti kar zadeva koncesije v sektorju gospodarskih javnih služb in v zvezi z revizijskimi postopki.

Izboljšati usposobljenost Urada za javna naročila za izvajanje novega zakona o javnih naročilih.

Pravo intelektualne lastnine

Izboljšati uveljavljanje zakonodaje na področju pravic intelektualne lastnine, s krepitvijo upravne usposobljenosti, vključno z organi kazenskega pregona ter sodstvom. Lotiti se problema ponarejanja blagovnih znamk, zlasti avtomobilskih rezervnih delov in luksuznega blaga, kot tudi problema piratstva, zlasti v zvezi s knjigami in drugimi nosilci.

Z EU se dogovoriti o obojestransko sprejemljivi rešitvi v zvezi z nerešenimi dovoljenji za uporabo generičnih zdravil v farmacevtskem sektorju.

Konkurenčnost

Državne pomoči uskladiti s pravnim redom EU, vključno v občutljivih sektorjih, kot je jeklo, ustanoviti urad za spremljanje državne pomoči in zagotoviti strog nadzor državne pomoči.

Zagotoviti preglednost in nenehno izmenjavo informacij na področju konkurence in državne pomoči.

Dokončati usklajevanje sekundarne zakonodaje na področju preprečevanja monopolov.

Finančne storitve

Sprejeti potrebne izvedbene ukrepe v okviru novega zakona o bankah. Zagotoviti dosleden napredek v smeri izvajanja načrta novega okvira kapitalskih zahtev za kreditne institucije in investicijska podjetja.

Okrepiti standarde bonitetnega nadzora in nadzora v nebančnem finančnem sektorju, vključno z racionalizacijo nadzornih struktur, kjer je to potrebno.

Informacijska družba in mediji

Zagotoviti izvajanje zakonodaje na področju tarif in izdajanja dovoljenj.

Sprejeti in izvajati usklajeno zakonodajo o elektronskih komunikacijah, zlasti na zakonodajnem področju tarif in izdajanja dovoljenj, zakupljenih vodov, dostopa in medomrežnega povezovanja, prenosljivosti številk in predizbora operaterja. Okrepiti usposobljenost in neodvisnost regulativnih organov na področju radia in televizije.

Nadaljevati usklajevanje zakonodaje na področju avdiovizualne politike, zlasti kar zadeva Direktivo o televiziji brez meja.

Kmetijstvo in razvoj podeželja

Sprejeti potrebne zakonske ukrepe in vzpostaviti primerne upravne strukture za upravljanje evropskih instrumentov na področju razvoja podeželja.

Varnost živil, veterinarska in fitosanitarna politika

Še naprej usklajevati sistem označevanja živali in registriranja goveda v skladu z zahtevami EU in začeti ukrepe za označevanja ovac in koz ter registracijo njihovega gibanja.

Sprejeti strategijo za izkoreninjenje glavnih živalskih bolezni.

Pripraviti program za posodobitev obratov za predelavo hrane, da bodo izpolnjeni higienski in zdravstveni standardi Evropske unije.

Izvajati programe za kontrole ostankov in preprečevanja zoonoze.

Ribištvo

Uskladiti ribiško zakonodajo na področju upravljanja, nadzora, trženja in strukturnega prilagajanja s pravnim redom EU. Okrepiti upravno usposobljenost.

Promet

Odpraviti vse veljavne omejitve za plovila, ki plujejo pod ciprsko zastavo, in plovila, ki jih Ciper uporablja pri trgovanju, ter določbe sporazumov o letalstvu, ki diskriminirajo prevoznike držav članic zaradi njihove nacionalnosti.

Nadaljevati usklajevanje s pravnim redom EU za vse vrste prevoza.

Okrepiti pomorsko upravo, zlasti na področju nadzora države zastave in nujno izboljšati evidenco o pomorski varnosti turške flote s tem, da se jo umakne s prepovedanega seznama Pariškega memoranduma o soglasju.

Sprejeti program za prilagoditev turškega cestnega voznega parka standardom EU.

Energetika

Zagotoviti neodvisnost in učinkovito delovanje regulativnega organa v zvezi z električno energijo, zemeljskim plinom in jedrsko energijo.

Zagotoviti vzpostavitev učinkovitega trga notranjega energetskega trga v skladu z direktivami o elektriki in plinu.

Podpreti oblikovanje postopno integriranega regionalnega energetskega trga v okviru širšega evropskega energetskega trga. Odpraviti omejitve za čezmejno trgovino in dostop tretjih strank.

Razviti energetsko strategijo, da se omogoči izvedba pravnega okvira v skladu s pravnim redom EU.

Začeti usklajevanje s pravnim redom EU na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih energetskih virov ter razvijati upravno usposobljenost v teh sektorjih.

Obdavčevanje

Nadaljevati usklajevanje trošarin in DDV, zlasti glede veljavnih stopenj, obsega oproščenih transakcij in davčne strukture ter odpraviti davčne ukrepe, ki lahko povzročijo diskriminatorno obravnavo.

Nadaljevati usklajevanje s pravnim redom EU na področju neposrednega obdavčenja, vključno z določbami o izmenjavi informacij z državami članicami EU, da se olajša izvrševanje ukrepov proti izogibanju in utaji davkov.

Spoštovati načela kodeksa ravnanja za obdavčitev ustvarjenega dohodka ter zagotoviti skladnost nove zakonodaje z njegovimi načeli.

Okrepiti prizadevanja za posodobitev in okrepitev davčne uprave, da se poveča davčno usklajenost in izboljša pobiranje neposrednih davkov, prihodkov iz naslova DDV in carin ter ostalih posrednih davkov. Vzpostaviti učinkovite instrumente za boj proti goljufijam.

Začeti priprave za razvoj potrebnih računalniških sistemov, da se omogoči izmenjava elektronskih podatkov z EU in njenimi državami članicami.

Statistika

Dokončati postopke za sprejetje in uveljavitev novega zakona o statistiki v skladu s standardi EU. Zagotoviti ustrezno usposabljanje osebja in izboljšati upravno usposobljenost.

Uveljaviti strategijo za razvoj statistike, zlasti na prednostnih področjih, kot so: demografska statistika, statistika trga dela, regionalna statistika, poslovna statistika (vključno z registrom podjetij) in kmetijski statistični podatki.

Sprejeti še nesprejete razvrstitve in v register podjetij uvesti ustrezne statistične enote.

Izboljšati metodologijo nacionalnih računov v skladu z ESA 95.

Socialna politika in zaposlovanje

Pripraviti letni načrt za financiranje naložb na podlagi realistične ocene stroškov usklajevanja in razpoložljivih javnih ter zasebnih virov.

Vzpostaviti pogoje za učinkovit socialni dialog, med drugim z odpravo restriktivnih določb glede dejavnosti sindikatov in z zagotavljanjem spoštovanja pravic sindikatov.

Podpirati prizadevanja socialnih partnerjev za povečanje usposobljenosti, zlasti z vidika njihove prihodnje vloge pri izdelavi in izvajanju politike zaposlovanja in socialne politike, predvsem z avtonomnim socialnim dialogom.

Nadaljevati prizadevanja za rešitev problema dela otrok.

Krepiti usposobljenost vseh institucij, ki se ukvarjajo s prenosom pravnega reda EU na tem področju.

Podjetniška in industrijska politika

Sprejeti nacionalni program za prestrukturiranje jeklarske industrije za zagotovitev obstoja tega sektorja, in izpolnjevanje pravil EU glede državnih pomoči.

Razviti in izvajati strategijo za spodbujanje tujih naložb, vključno z reševanjem sporov.

Regionalna politika in usklajevanje strukturnih instrumentov

Nadaljevati pripravo strateškega okvira za gospodarsko in socialno kohezijo za zmanjšanje regionalnih razlik.

Oblikovati potrebni pravni in upravni okvir za absorpcijo predpristopnih sredstev.

Pravica, svoboda in varnost

Nadaljevati razvoj in krepitev vseh institucij pregona in uskladiti njihov status in delovanje z evropskimi standardi, vključno s pomočjo boljšega sodelovanja med ustanovami. Sprejeti kodeks policijske etike. Vzpostaviti neodvisni in učinkovit sistem za pritožbe, da se zagotovi večja odgovornost policije in orožništva. Razviti uporabo sodobnih preiskovalnih tehnik in strategij preprečevanja kriminala. Sprejeti ukrepe za usposabljanje in razviti zmogljivost sodne policije.

Nadaljevati prizadevanja za izvedbo nacionalnega akcijskega načrta za migracije in azil za boj proti nezakonitemu priseljevanju in nujna sklenitev sporazuma z EU o ponovnem sprejemu.

Sprejeti in začeti izvajanje nacionalnega akcijskega načrta celostnega upravljanja meja, zlasti s sprejetjem ukrepov za vzpostavitev nevojaške poklicne službe za nadzor meja in z odstranitvijo min na mejah.

Sprejeti in izvajati nacionalno strategijo za boj proti organiziranemu kriminalu. Okrepiti boj proti organiziranemu kriminalu, drogam, nedovoljeni trgovini z ljudmi, goljufijam, korupciji in pranju denarja.

Pripraviti in začeti izvajati nacionalno strategijo o drogah v skladu s strategijo o drogah in akcijskim načrtom EU.

Sprejeti zakon o varovanju osebnih podatkov v skladu s pravnim redom EU in ustanoviti neodvisni organ za nadzor.

Določiti službo, ki bo pristojna za zaščito evra pred ponarejanjem.

Znanost in raziskave

Začeti načrtovati in uporabljati celostno strategijo na področju raziskav.

Izobraževanje in kultura

Omogočiti delovanje nacionalnega urada za okrepitev sodelovanja v programih Socrates, Leonardo da Vinci in Mladina. Spodbujati sodelovanje v programu Kultura 2000.

Okolje

Sprejeti revidirani program za prenos in izvajanje pravnega reda EU. Pripraviti letni načrt za financiranje naložb.

Nadaljevati prenos in izvajanje pravnega reda EU v zvezi z okvirno zakonodajo, mednarodnimi konvencijami o okolju in zakonodajo o varstvu narave, kakovosti vode, celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ter ravnanju z odpadki. Izvajati in uveljaviti spremenjeno Direktivo o oceni vplivov na okolje.

Nadaljevati vključevanje okoljskih zahtev v druge sektorske politike.

Pripraviti načrt za krepitev upravne usposobljenosti in izvajanje ter uveljavitev okoljske zakonodaje.

Nadaljevati razvoj čezmejnega sodelovanja na področju voda v skladu z okvirno direktivo o vodah in mednarodnimi konvencijami, katerih podpisnica je ES.

Varstvo potrošnikov in zdravja

Nadaljevati usklajevanje s pravnim redom EU.

Še naprej razvijati institucionalne strukture za učinkovito izvajanje, zlasti kar zadeva nadzor trga.

Še naprej razvijati sisteme za prijavo nevarnih izdelkov na nacionalni ravni in izkoristiti možnost za izmenjavo takšnih prijav na mednarodni ravni preko sistema TRAPEX ali drugih ustreznih sistemov.

Carinska unija

Sprejeti novi carinski zakonik za nadaljnjo uskladitev carinskih pravil z ustreznim pravnim redom EU, vključno s preferencialnimi pravili o poreklu blaga.

Uskladiti zakonodajo o prostih conah z ustreznim pravnim redom EU in jo uveljaviti, zlasti kar zadeva carinsko kontrolo in davčni nadzor.

Še naprej krepiti upravno in izvedbeno usposobljenost carinske uprave in uskladiti notranje postopke s standardi EU.

Začeti priprave za razvoj potrebnih računalniških sistemov, da se omogoči izmenjava elektronskih podatkov z EU in njenimi državami članicami, od področij tranzita do tarif.

Zunanji odnosi ter zunanja, varnostna in obrambna politika

Dokončati usklajevanje s skupno trgovinsko politiko ES in režimi preferencialov, vključno z novim režimom ES o splošnem sistemu preferencialov.

Nadaljevati prizadevanja za sklenitev preostalih sporazumov o prosti trgovini s tretjimi državami.

Postopno uskladiti politike do tretjih držav in stališča v mednarodnih organizacijah s politikami in stališči EU in njenih držav članic, vključno v zvezi s članstvom vseh držav članic EU v ustreznih organizacijah in sporazumih, kot je na primer Wassenaarski sporazum.

Finančni nadzor

Zagotoviti pravočasno izvajanje Zakona o upravljanju in nadzoru javnih financ.

Sprejeti novo zakonodajo za reformo zunanje revizije v skladu s pravili Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij in Zakonom o upravljanju in nadzoru javnih financ, da se zagotovi neodvisnost Računskega sodišča.

Vzpostaviti učinkovite postopke za obravnavanje nepravilnosti in primerov o sumu goljufije, ki zadevajo predpristopno pomoč, vključno z učinkovitim sporočanjem nepravilnosti Komisiji.

Okrepiti izvedbeni sistem za upravljanje predpristopnih sredstev Skupnosti in ga prilagoditi razvoju predpristopnih instrumentov.

Vzpostaviti upravne strukture, potrebne za učinkovito in enakovredno zaščito sredstev EU in za sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF).

3.2   SREDNJEROČNE PREDNOSTNE NALOGE

Ekonomska merila

Dokončati izvajanje programa privatizacije.

Dokončati reformo kmetijskega sektorja.

Zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema in sistema socialne varnosti.

Nadaljevati izboljšanje splošne ravni izobraževanja in zdravja, predvsem ob upoštevanju mlajše generacije in regij v neugodnem položaju.

Sposobnost prevzema obveznosti članstva

Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev

Odpraviti ovire v zvezi s pravico ustanovitve in svobodo opravljanja čezmejnih storitev.

Začeti usklajevanje na področju poštnih storitev s pravnim redom EU. Začeti liberalizacijo poštnih storitev in ustanoviti nacionalni regulativni organ.

Začeti usklajevanje s pravnim redom EU, kar zadeva priznavanje poklicnih kvalifikacij.

Javna naročila

Zagotoviti, da državni organi in podjetja na vseh ravneh učinkovito izvajajo pravila javnega naročanja, vključno z razvojem in uporabo izvedbenih orodij, zagotavljanjem usposabljanja in krepitvijo njihove upravne usposobljenosti.

Spodbujati uporabo elektronskih sredstev v postopkih javnega naročanja.

Sprejeti celovito nacionalno strategijo za razvoj turškega sistema javnega naročanja, vključno z uporabo elektronskih sredstev v vseh fazah postopkov javnega naročanja.

Pravo intelektualne lastnine

Dokončati usklajevanje in zagotoviti uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s krepitvijo upravne strukture in mehanizmov, vključno z organi kazenskega pregona ter sodstvom.

Finančne storitve

Bistveno napredovati pri izvajanju novega okvira kapitalskih zahtev v skladu s podrobnim načrtom BRSA.

Bistveno napredovati pri izvajanju usklajevanja zakonodaje na področju nebančnega sektorja s pravnim redom EU.

Pravo gospodarskih družb

Dokončati uskladitev s pravnim redom EU.

Sprejeti univerzalni okvir za poročanje o finančnem položaju v skladu s standardi EU in v celoti uporabiti izjeme, predvidene v pravnem redu EU.

Okrepiti zahteve za razkritje. Zlasti od družb zahtevati, da predložijo revidirane sklepe in konsolidirane računovodske izkaze, ki morajo biti dostopni javnosti.

Krepitev usposobljenosti vseh ustreznih organov za spremljanje in uveljavljanje standardov poročanja o finančnem s položaju.

Konkurenčnost

Okrepiti izvajanje na področju preprečevanja monopolov in državni pomoči, pri čemer se nameni posebna pozornost monopolom in podjetjem s posebnimi ali izključnimi pravicami.

Nadaljevati prestrukturiranja jeklarskega sektorja v okviru dogovorjenega celovitega sektorskega programa.

Povečati ozaveščenost vseh udeležencev trga in dajalcev pomoči o protimonopolnih pravilih in pravilih glede državne pomoči.

Informacijska družba in mediji

Dokončati prenos pravnega reda na področju telekomunikacij in zagotoviti pripravljenost na celovito liberalizacijo trgov.

Dokončati usklajevanje na področju avdiovizualne politike in okrepiti zmogljivosti neodvisnega regulativnega organa na področju radia in televizije.

Kmetijstvo in razvoj podeželja

Nadaljevati z vzpostavitvijo integriranega upravnega in kontrolnega sistema, zlasti glede identifikacijskega sistema zemljiških parcel.

Varnost živil, veterinarska in fitosanitarna politika

Uskladiti veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo ter zakonodajo glede varnosti živil.

Ustvariti potrebno upravno usposobljenost za izvajanje veterinarske in fitosanitarne zakonodaje ter zakonodaje v zvezi z varnostjo živil.

Vzpostaviti sistem za označevanje in registracijo živali, in sicer za ovce in koze, v skladu z zahtevami EU.

Posodobiti kmetijsko-prehrambene obrate, da bodo sposobni upoštevati standarde in zakonodajo EU glede varnosti živil. Posodobiti kmetije za proizvodnjo mleka.

Izvajati nadzorne sisteme za varnost živil.

Vzpostaviti sistem za zbiranje živalskih trupel in način ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi.

Izvajati načrte za izkoreninjenje pomembnejših živalskih bolezni.

Uskladiti sistem za označevanje sort rastlin z zahtevami EU.

Nadaljevati usklajevanje zahtev glede ostankov pesticidov z določbami EU.

Ribištvo

Dokončati ustanavljanje ustreznih administrativnih struktur in opreme za zagotovitev izvajanja skupne ribiške politike na državni in regionalni ravni.

Prometna politika

Dokončati usklajevanje zakonodaje in uprave za vse vrste prevoza. V okviru cestnega prevoza prizadevanja usmeriti zlasti v dostop do trga, varnost v cestnem prometu, tehnične preglede, cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, pa tudi v socialne, davčne in tehnične predpise. Pomorski promet mora vključevati pomorsko varnost.

Zagotoviti izvajanje in uveljavljanje prometne zakonodaje v cestnem, pomorskem in zračnem prometu (zlasti glede varnosti v zračnem prometu in upravljanja zračnega prometa). V ta namen izboljšati zmogljivosti zadevnih institucij za izvajanje in uveljavitev zakonodaje glede civilnega letalstva, cestnega prevoza in železnic.

Dokončati prestrukturiranje državne železniške družbe in razširiti trg prevoznih storitev v železniškem prometu v skladu z zahtevami pravnega reda Skupnosti.

Izvajati program tehnične prilagoditve turškega pomorskega in cestnega voznega parka, da bo v skladu z normativi Skupnosti.

Energetika

Dokončati usklajevanje državne zakonodaje s pravnim redom Skupnosti.

Nadalje krepiti upravne in regulativne strukture.

Prestrukturirati energetske službe in razširiti energetske trge v skladu s pravnim redom Skupnosti.

Zagotoviti visoko raven jedrske varnosti. Po zagotovitvi zmogljivosti za proizvodnjo jedrske energije zlasti okrepiti zmogljivost, neodvisnost in vire regulativnega organa dovolj zgodaj, preden se začnejo izdajati dovoljenja. Zagotoviti, da se presoja vplivov na okolje (EIA) upošteva popolnoma v skladu z direktivo EIA.

Obdavčevanje

Znatno pospešiti prilagajanje zakonodaje v zvezi z DDV, trošarinami, neposrednimi davki, vključno s kodeksom ravnanja za obdavčitev ustvarjenega dohodka.

Še naprej krepiti in posodabljati davčno upravo, vključno s sektorjem IT, da se izboljša pobiranje davčnih prihodkov. Nadaljevati priprave za razvoj potrebnih sistemov IT, da se omogoči izmenjava elektronskih podatkov z EU in njenimi državami članicami.

Gospodarska in denarna politika

Dokončati usklajevanje z določbami pravnega reda Skupnosti o prepovedi privilegiranega dostopa organov pravnega sektorja do finančnih institucij ter o prepovedi neposrednega financiranja javnega sektorja.

Statistika

Urediti register podjetij v skladu s standardi EU.

Nadalje uskladiti makroekonomsko statistiko s pravnim redom Skupnosti, zlasti v zvezi z ocenami BDP, usklajenimi indeksi cen življenjskih potrebščin, kratkoročnimi kazalniki, plačilno bilanco in statistiko dela.

Krepiti vlogo koordinatorja, ki jo ima državni statistični urad, da se izboljša zbiranje in obdelovanje podatkov iz različnih državnih služb.

Okrepiti uporabo upravnih virov za zbiranje podatkov.

Dokončati usklajevanje statistike financ z zahtevami ESA 95.

Socialna politika in zaposlovanje

Dokončati prenos pravnega reda Skupnosti in okrepiti s tem povezane upravne in izvršne strukture, vključno z inšpektorati za delo.

Zagotoviti izvajanje in uveljavitev pravnega reda na področju socialne politike in zaposlovanja.

Pripraviti državno strategijo zaposlovanja z namenom sodelovanja v Evropski strategiji zaposlovanja, vključno s pripravami in izvajanjem skupnega pregleda politike zaposlovanja, ter razviti zmogljivosti za nadzor trga dela in socialnega razvoja.

Pripraviti nacionalno strategijo o socialni vključenosti, vključno z zbiranjem podatkov, v skladu s prakso EU.

Dodatno razviti socialno varnost, zlasti z uskladitvijo reforme socialnega skrbstva in pokojninskega sistema z namenom zagotovitve sposobnosti za finančno preživetje, in okrepiti mrežo socialne varnosti.

Podjetniška in industrijska politika

Nadalje poenostaviti poslovno okolje za MSP in se prilagoditi opredelitvi MSP, ki se uporablja v EU.

Vseevropska omrežja

Izvajati prednostne projekte, opredeljene v okviru ocene potreb v prometni infrastrukturi, ki so v skladu s smernicami za vseevropska prometna omrežja Evropske skupnosti.

Spodbujati izvajanje projektov v Turčiji, ki so v smernicah za vseevropska prometna omrežja Evropske skupnosti navedeni kot projekti skupnega interesa.

Regionalna politika in usklajevanje strukturnih instrumentov

Nadalje krepiti upravno usposobljenost za izvajanje regionalne politike na državni in regionalni ravni.

Vzpostaviti večletne proračunske postopke z določitvijo prednostnih meril za javne naložbe v regijah.

Pravica, svoboda in varnost

Uskladiti status in delovanje orožništva z evropskimi standardi.

Nadalje prilagajati zakonodajo in prakse glede vizumov pravnemu redu Skupnosti.

Nadaljevati prilagajanje pravnemu redu Skupnosti na področju azila z odpravo geografskih omejitev v skladu z Ženevsko konvencijo; okrepiti sistem zaslišanj in odločanja glede prošenj za azil ter razvijati ukrepe socialne podpore in vključevanja v zvezi z begunci.

Nadalje okrepiti nacionalno kontaktno točko na področju drog.

Nadalje razvijati zmogljivosti carinske službe, tudi s sklenitvijo sporazumov o carinskem sodelovanju in vzpostavitvijo mobilnih enot za nadzor.

Zagotoviti izvajanje pravnega reda Skupnosti na področju varstva podatkov z ustanovitvijo neodvisnega nadzornega organa.

Sprejeti in izvajati pravni red Skupnosti in najboljše prakse v zvezi s priseljevanjem, da se prepreči nezakonito priseljevanje.

Nadalje prilagoditev pravnemu redu Skupnosti in najboljšim praksam v skladu z akcijskim načrtom upravljanja meja za pripravo na popolno prilagoditev schengenskemu pravnem redu.

Sprejeti in izvajati pravni red Skupnosti na področju korupcije, boja proti drogam, boja proti organiziranemu kriminalu, pranja denarja, pravosodnega sodelovanja v kazenskih in civilnih zadevah, kazenskopravne zaščite eura ter finančnih interesov Skupnosti.

Izobraževanje in kultura

Prilagajati se politikam EU glede varstva kulturne raznolikosti, tudi v okviru Konvencije UNESCA o kulturni raznolikosti.

Okolje

Nadalje prilagajanje pravnemu redu Skupnosti ter krepiti institucionalno in upravno usposobljenost ter zmogljivost za nadzor, da se zagotovi varstvo okolja, vključno z zbiranjem podatkov.

Vključevati načela trajnostnega razvoja v opredelitev in izvajanje sektorskih politik.

Zagotoviti popoln prenos ter postopno izvajanje in uveljavitev strateške Direktive o presoji vplivov na okolje, kakor je bila spremenjena.

Sprejeti in izvajati nacionalni načrt za ravnanje z odpadki.

Carinska unija

Dokončno prilagoditi carinsko zakonodajo, zlasti o upravljanju tarifne kvote, prostih conah, blagu in tehnologiji z dvojno uporabo, predhodnih sestavinah ter o ponarejenem in piratskem blagu.

Nadalje si prizadevati za posodobitev carinske kontrole in carinskih dejavnosti ter zagotoviti, da se vsi carinski uradi opremijo z infrastrukturo IT.

Nadaljevati priprave za medsebojno povezanost sistemov IT s sistemi EU.

Finančni nadzor

Krepiti obstoječo upravno usposobljenost in zmogljivost kontrole vseh sodelujočih inštitutov pri upravljanju predpristopnih sredstev Skupnosti v okviru decentraliziranega sistema izvajanja.

Pripraviti vse ustanove, ki sodelujejo pri upravljanju predpristopnih sredstev, na akreditacijo v okviru razširjenega decentraliziranega sistema izvajanja.

Pripraviti se na oblikovanje delovno neodvisne službe za boj proti prevaram.

Povečati zmogljivost upravnih struktur, ki so bile vzpostavljene za varovanje finančnih interesov ES.

4.   NAČRTOVANJE

Finančna pomoč za prednostne naloge, ki so bile opredeljene v Partnerstvu za pristop, bo na razpolago po sklepih Komisije o letnem financiranju v skladu s postopkom, določenem v členu 8 Uredbe Sveta (ES) št. 2500/2001 z dne 17. decembra 2001 o predpristopni finančni pomoči za Turčijo (2) (kar zadeva program za leto 2006) ter v Uredbi o instrumentu za predpristopno pomoč (IPA), ko bo ta sprejeta (kar zadeva programe za obdobje 2007–2013). Po sklepih o financiranju bo s Turčijo podpisan finančni sporazum.

5.   POGOJI

Pogoj za pomoč Skupnosti pri financiranju projektov v okviru predpristopnih instrumentov je spoštovanje zavez Turčije iz sporazumov med ES in Turčijo, vključno s Sklepom št. 1/95 o carinski uniji in drugimi sklepi, nadaljnji ukrepi za izpolnjevanje kopenhagenskih meril in zlasti napredek pri izpolnjevanju posebnih prednostnih nalog iz tega revidiranega partnerstva za pristop. Nespoštovanje omenjenih splošnih pogojev bi lahko privedlo do odločitve Sveta, da na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 2500/2001 ukine finančno pomoč. Posebni pogoji so vključeni tudi v posamezne letne programe.

6.   SPREMLJANJE

Izvajanje Partnerstva za pristop se po potrebi prouči v okviru mehanizmov, vzpostavljenih v okviru pridružitvenega sporazuma, in poročil Komisije o napredku.

Pododbori pridružitvenega sporazuma navajajo možnost pregleda izvajanja prednostnih nalog Partnerstva za pristop kakor tudi napredka glede pravnega prilagajanja, izvajanja in uveljavitve zakonov. Pridružitveni odbor obravnava splošne razvojne usmeritve, napredek in težave pri izpolnjevanju prednostnih nalog Partnerstva za pristop, kakor tudi bolj specifična področja, ki jih izpostavijo pododbori.

Spremljanje programa predpristopne finančne pomoči skupaj izvedeta Turčija in Evropska komisija v okviru Skupnega nadzornega odbora. Za zagotovitev učinkovitega spremljanja morajo projekti, financirani iz posameznega finančnega sporazuma, vključevati preverljive in izmerljive kazalnike dosežkov. Na podlagi teh kazalnikov bo spremljanje Komisiji, Odboru za upravljanje Phare (in njegovemu nasledniku v okviru IPA) ter Turčiji po potrebi v pomoč pri nadaljnji preusmeritvi programov in oblikovanju novih programov.

Odbor za upravljanje Phare zagotavlja, da so ukrepi, financirani iz predpristopnega programa, združljivi med seboj in tudi s Partnerstvom za pristop, kakor je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 2500/2001.

Partnerstvo za pristop bo še naprej predmet potrebnih sprememb v skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 622/98 z dne 16. marca 1998 o pomoči državam kandidatkam v okviru predpristopne strategije in zlasti o vzpostavitvi partnerstev za pristop (3).


(1)  Glej tudi izjavo Evropske skupnosti in njenih držav članic z dne 21. septembra 2005.

(2)  UL L 342, 27.12.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 23).

(3)  UL L 85, 20.3.1998, str. 1.


26.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/51


SKLEP SVETA

z dne 23. januarja 2006

o imenovanju osmih članov Računskega sodišča

(2006/36/ES, Euratom)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 247(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 160b(3) Pogodbe,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mandati g. Giorgia CLEMENTEJA, g. Juana Manuela FABRA VALLÉSA, ge. Máire GEOGHEGAN-QUINN, g. Mortena Louisa LEVYSOHNA, g. Roberta REYNDERSA, g. Aunusa SALMIJA, g. Vítora Manuela da SILVA CALDEIRA in g. Larsa TOBISSONA potečejo 28. februarja 2006.

(2)

Zaradi tega je treba izvesti nova imenovanja –

SKLENIL:

Člen 1

Za člane Računskega sodišča so za obdobje od 1. marca 2006 do 29. februarja 2012 imenovani:

gospod Olavi ALA-NISSILÄ,

gospa Máire GEOGHEGAN-QUINN,

gospod Lars HEIKENSTEN,

gospod Morten Louis LEVYSOHN,

gospod Karel PINXTEN,

gospod Juan RAMALLO MASSANET,

gospod Vítor Manuel da SILVA CALDEIRA,

gospod Massimo VARI.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 23. januarja 2006

Za Svet

Predsednik

J. PRÖLL


(1)  Mnenje z dne 13. decembra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).


Komisija

26.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/52


SKLEP KOMISIJE

z dne 5. decembra 2005

o sprejetju ponujenih zavez v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi ukrepi glede uvoza sulfanilne kisline s poreklom iz Indije

(2006/37/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna protidampinška uredba“), in zlasti člena 8 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (2) („osnovna protisubvenicijska uredba“), in zlasti člena 13 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

(1)

Julija 2002 je Svet z Uredbo (ES) št. 1338/2002 (3) uvedel dokončne izravnalne dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije. Hkrati je Svet z Uredbo (ES) št. 1339/2002 (4) uvedel dokončne protidampinške dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije.

(2)

V okviru teh postopkov je Komisija s Sklepom 2002/611/ES (5) sprejela cenovno zavezo, ki jo je ponudila indijska družba Kokan Synthetics & Chemicals Pvt Ltd. („družba“).

(3)

Decembra 2003 je družba obvestila Komisijo, da želi prostovoljno umakniti svojo zavezo. V skladu s tem je bil sklep Komisije o sprejetju zaveze razveljavljen s Sklepom Komisije 2004/255/ES (6).

(4)

Februarja 2004 je bila preiskava za ugotavljanje absorpcije dajatev glede uvoza sulfanilne kisline s poreklom iz Kitajske sklenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 236/2004 (7), kar je povečalo stopnjo dokončne protidampinške dajatve v Ljudski republiki Kitajski z 21 % na 33,7 %.

B.   ZAHTEVEK ZA PREGLED

(5)

Decembra 2004 je družba vložila zahtevo za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe in členom 19 osnovne protisubvencijske uredbe, ki je po obsegu omejen na proučitev ponovne vzpostavitve zaveze, ki jo ponuja družba.

(6)

Zahtevek je vseboval dovolj dokazov za pomembno spremembo v okoliščinah, ki so nastale od takrat, ko je družba prostovoljno umaknila svojo zavezo. Družba je zato želela ponovno ponuditi svojo izvorno zavezo in poudarila, da bi bila glede na spremenjene okoliščine, takšna zaveza tako učinkovita kakor uporabna.

(7)

Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda je bilo glede na to objavljeno v Uradnem listu Evropske unije  (8).

C.   SPREJETJE ZAVEZE

(8)

Podrobnosti postopkovnih vidikov in ugotovitve preiskave v zvezi s pregledom so opredeljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 123/2006 (9), ki spreminja Uredbo (ES) št. 1338/2002 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in Uredbe (ES) št. 1339/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom, med drugim, iz Indije.

(9)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da se pregledana zaveza, ki jo je ponudila družba, lahko sprejme, saj odpravlja škodljive učinke dampinga in subvencioniranja.

(10)

V tej pregledani ponudbi se družba strinja, da bo navedla izvorno ponujeno minimalno ceno, zato da bo lahko upoštevala ciklično naravo cene ene ključnih sestavin pri proizvajanju sulfanilne kisline.

(11)

Družba bo Komisiji posredovala tudi redne in podrobne informacije o svojem izvozu v Skupnost, kar pomeni, da bo lahko Komisija zavezo učinkovito nadzorovala. Poleg tega ima ta družba tako prodajno strukturo, da je po mnenju Komisije nevarnost neuresničevanja dogovorjene zaveze omejena.

(12)

Zaradi tega je zaveza sprejemljiva.

(13)

Da bi Komisija lahko učinkovito spremljala izpolnjevanje zaveze družbe, kadar je zahtevek za sprostitev v prost pretok na podlagi zaveze predložen ustreznemu carinskemu organu, bo oprostitev dajatev možna le s predložitvijo računa, ki bo vseboval vsaj informacije, navedene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 123/2006. Ta raven informacij je potrebna tudi zato, da lahko carinski organi z zadostno natančnostjo ugotovijo, ali pošiljka ustreza trgovinskim dokumentom. Kadar tak račun ni predložen, ali kadar ne ustreza izdelku, predloženemu carinskim organom, se namesto tega plača ustrezna stopnja izravnalne in protidampinške dajatve.

(14)

Zaradi zagotovitve učinkovitega spoštovanja zaveze, so bili uvozniki na podlagi zgoraj navedene uredbe Sveta opozorjeni, da vsaka kršitev zaveze lahko privede do naknadne uporabe protidampinške in izravnalne dajatve za ustrezne transakcije.

(15)

V primeru kršitve ali umika zaveze, ali v primeru umika sprejetja zaveze s strani Komisije, se protidampinška in izravnalna dajatev, uvedeni v skladu s členom 9(4) osnovne protidampinške uredbe in členom 15(1) osnovne protisubvencijske uredbe, samodejno uporabita v skladu s členom 8(9) osnovne protidampinške uredbe in členom 13(9) osnovne protisubvencijske uredbe.

SKLENILA:

Člen 1

Sprejme se zaveza, ki jo je ponudil spodaj navedeni proizvajalec izvoznik v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi postopki glede uvoza sulfanilne kisline s poreklom iz Indije.

Država

Družba

Dodatna oznaka Taric

Indija

Kokan Synthetics & Chemicals Pvt Ltd, 14 Guruprasad, Gokhale Road (N), Dadar (W), Mumbai 400 028

A398

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 5. decembra 2005

Za Komisijo

Peter MANDELSON

Član Komisije


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).

(2)  UL L 288, 21.10.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004.

(3)  UL L 196, 25.7.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 492/2004 (UL L 80, 18.3.2004, str. 6).

(4)  UL L 196, 25.7.2002, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 492/2004.

(5)  UL L 196, 25.7.2002, str. 36.

(6)  UL L 80, 18.3.2004, str. 29.

(7)  UL L 40, 12.2.2004, str. 17.

(8)  UL C 101, 27.4.2005, str. 34.

(9)  Glej stran 5 tega uradnega lista.


26.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/54


SKLEP KOMISIJE

z dne 22. decembra 2005

o spremembi Sklepa 1999/572/ES o sprejetju zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškimi postopki glede uvoza jeklenih žičnatih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Indije

(2006/38/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti členov 8 in 9 Uredbe

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   PREJŠNJI POSTOPEK

(1)

Avgusta 1999 je Svet z Uredbo (ES) št. 1796/1999 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz jeklenih vrvi in kablov („zadevni izdelek“) s poreklom, med drugim, iz Indije.

(2)

S Sklepom 1999/572/ES (3) je Komisija sprejela cenovno zavezo indijske družbe Usha Martin Industries & Usha Beltron Ltd. Ta družba se je medtem preimenovala in je zdaj znana kot Usha Martin Ltd („UML“). Sprememba imena nikakor ni vplivala na dejavnosti družbe.

(3)

Zato sta bila uvoz v Skupnost zadevnega izdelka indijskega porekla, ki ga je proizvedla družba UML ali katera koli druga povezana družba, in vrste, ki jih zaveza zajema („izdelek, ki ga zaveza zajema“), izvzeta iz dokončnih protidampinških dajatev.

(4)

V zvezi s tem je treba opomniti, da določene vrste jeklenih žičnatih vrvi, ki jih trenutno proizvaja UML, v obdobju preiskave niso bile izvožene v Skupnost, kar je privedlo do uvedbe dokončnih protidampinških ukrepov in zato niso zajete v izvzetje, ki jo omogoča zaveza. Tako so bile take jeklene žičnate vrvi zavezane plačilu protidampinške dajatve pri vstopu v prosti promet v Skupnosti.

(5)

Novembra 2005, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, je Svet z Uredbo (ES) št. 121/2006 (4) sklenil, da se protidampinški ukrepi, ki so se uporabljali za uvoz zadevnega izdelka s poreklom, med drugim, iz Indije, ohranijo.

B.   KRŠITVE ZAVEZE

1.   Obveznosti družb z zavezami

(6)

Zaveza, ki jo je ponudila družba UML, jo zavezuje (in vse povezane družbe po svetu), da, med drugim, izvaža zadevni izdelek, ki ga zaveza zajema, prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti po določenih najnižjih ravneh uvozne cene („NUC“), določene v zavezi, ali nad njimi. Te ravni cene odpravljajo škodljive učinke dampinga. V primeru nadaljnje prodaje povezanega uvoznika prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti morajo biti cene pri nadaljnji prodaji zadevnega izdelka, ki ga zaveza zajema, po ustreznih prilagoditvah prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov in razumnega dobička, prav tako na ravneh, ki odpravljajo škodljive učinke dampinga.

(7)

V okviru zaveze je družba UML obvezana, da Komisiji predloži redne in podrobne informacije v obliki četrtletnega poročila o svoji prodaji (in nadaljnji prodaji svojih povezanih strank v Skupnosti) zadevnega izdelka s poreklom iz Indije v Skupnost. Namen takih poročil je vključiti izdelke, zajete v zavezi, ki imajo koristi od izvzetja od protidampinške dajatve, kakor tudi tiste vrste jeklenih žičnatih vrvi, ki jih zaveza ne zajema in ki so zato zavezane plačilu protidampinške dajatve.

(8)

Če ni drugače navedeno, Komisija domneva, da so predložena poročila o prodaji družbe UML (in poročila o nadaljnji prodaji povezanih družb, ustanovljenih v Skupnosti) in vsi v njem navedeni podatki popolni, izčrpni in pravilni.

(9)

Družba UML je tudi potrdila, da je glede na izvzetje od protidampinških dajatev, ki jih zaveza omogoča, tako izvzetje možno le s predložitvijo „računa na podlagi zaveze“ carinskim službam Skupnosti. Poleg tega se je družba zavezala, da takih računov na podlagi zaveze ne bo izdajala za prodajo tistih vrst zadevnega izdelka, ki jih zaveza ne zajema in ki so zato zavezane plačilu protidampinške dajatve.

(10)

Pogoj zaveze je tudi, da se pogoji in določbe, ki izhajajo iz nje, uporabljajo za vse povezane družbe UML po svetu.

(11)

Za potrebe zagotovitve skladnosti z zavezo se je družba UML prav tako strinjala, da bo zagotovila vse informacije, ki so za Komisijo pomembne, in dovolila preveritvene obiske na kraju samem v svojih prostorih in v prostorih povezanih družb za preveritev točnosti in verodostojnosti predloženih podatkov v navedenih četrtletnih poročilih.

(12)

Glede na to so bili opravljeni preveritveni obiski v prostorih UML v Indiji in v prostorih povezanih družb UML v Dubaju, in sicer v prostorih družbe Brunton Wolf Wire Ropes FZE („BWWR“).

2.   Rezultati preveritvenih obiskov družbe UML

(13)

Preveritev računovodske evidence družbe je pokazala, da znatna količina zadevnega izdelka, ki ga zaveza ne zajema, ni bila vključena v četrtletno poročilo o prodaji, predloženo Komisiji. Poleg tega je družba UML zadevno blago prodala svojemu povezanemu uvozniku v Združenem kraljestvu in na Danskem in ga dodala na račune na podlagi zaveze.

(14)

Dejstvo, da je družba zadevno prodajo izpustila v poročilih o prodaji in jo napačno dodala na račune na podlagi zaveze, pomeni kršitve zaveze.

3.   Rezultati preveritvenih obiskov družbe BWWR

(15)

Najprej je treba opomniti, da je končna jeklena žičnata vrv, ki jo proizvaja družba BWWR, šla sprva skozi dve glavni fazi proizvodnje, namreč (i) določeno število posameznih jeklenih vrvi se najprej zvije v tako imenovano „pramenasto žico“, in (ii) določeno število takih pramenastih žic, sestavljenih iz posameznih jeklenih vrvi, se nato zvije skupaj v obliko končne jeklene žičnate vrvi.

(16)

Pri pregledu v prostorih družbe BWWR je bilo ugotovljeno, da je družba UML znatne količine pramenaste žice indijskega porekla prodala družbi BWWR in da je slednja to pramenasto žico predelala v jekleno žičnato vrv, in nekaj jih je bilo nato prodanih v Skupnost in izvoženih, kot da so s poreklom iz Združenih arabskih emiratov („ZAE“).

(17)

Glede na ta proces predelave se je zdelo potrebno proučiti vprašanje glede porekla jeklene žičnate vrvi, ki jo je družba BWWR prodala v Skupnost. Zato se je upošteval člen 22 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (5) z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti („carinski zakonik Skupnosti“), ki določa, da se pravilo o nepreferencialnem poreklu blaga ne uporablja za ukrepe, kot so tarifni ukrepi, določeni s posebnimi določbami Skupnosti na področju blagovne menjave, kot so protidampinški ukrepi.

(18)

Določbe v zvezi z določitvijo nepreferncialnega porekla izdelkov, proizvodnja katerih zajema več kot eno državo, so določene v členih 24 in 25 carinskega zakonika Skupnosti in členih 35 in 39 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (6) o določbah za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti. Kar zadeva koncept „zadnja bistvena predelava“ iz člena 24 carinskega zakonika Skupnosti v primeru jeklenih žičnatih vrvi, se šteje, da je ta izdelek šel skozi zadnjo bistveno predelavo ali obdelavo, ko je uvrščen pod 4-mestno tarifno številko harmoniziranega sistema („4-mestna številka“) za razliko od 4-mestne številke, kamor so bili uvrščeni materiali, uporabljeni pri izdelavi tega izdelka.

(19)

Glede na zgoraj navedeno predelava indijske pramenaste žice, ki se uvršča pod 4-mestno številko 73.12, v jekleno žičnato vrv, ki se ravno tako uvršča pod 4-mestno številko 73.12, ne dodeli porekla Združenih arabskih emiratov za ta končni izdelek, v tem primeru jeklene žičnate vrvi, temveč ohrani indijsko poreklo.

(20)

Tako se za jekleno žičnato vrv, ki jo je prodala družba BWWR in je bila narejena iz pramenaste žice indijskega porekla, šteje, da je indijskega porekla in mora biti zato predmet trenutnih protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz s poreklom iz Indije. Zato so ti izdelki bodisi predmet pogojev zaveze bodisi zavezani protidampinškim dajatvam pri vstopu v prosti promet v Skupnosti, če se ne uvrščajo v katero koli drugo kategorijo, ki jo zajema zaveza.

(21)

Ugotovljeno je bilo tudi, da zadevne jeklene žičnate vrvi, za katere velja, da so indijskega porekla, in jih je družba BWWR prodala v Skupnost, niso bile navedene v četrtletnih poročilih o prodaji, ki so jih družba UML ali njene povezane družbe predložile Komisiji, prav tako pri uvozu za prosti promet v Skupnosti niso bile deklarirane, kot da so indijskega porekla. Ker ni na voljo računa na podlagi zaveze, to pomeni, da bi moral biti tak uvoz zadevnega izdelka v Skupnost iz Dubaja, za katerega velja, da je indijskega porekla, zavezan plačilu protidampinške dajatve pri vstopu v prosti promet v Skupnosti.

(22)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bile take jeklene žičnate vrvi indijskega porekla, ki so bile proizvedene v Dubaju, prodane na trg Skupnosti pod ustreznim NUC, določenim v zavezi družbe UML za zadevne jeklene žičnate vrvi.

(23)

Tako je bila glede na zgornje ugotovitve družba UML obveščena o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je Komisija nameravala umakniti sprejetje zaveze in namesto tega uvesti dokončno protidampinško dajatev. Odobren je bil rok za podajo pisnih stališč in ustne utemeljitve. Tako je družba UML dala pripombe pisno in ustno.

4.   Stališča

(a)   Kršitve obveznosti poročanja

(24)

V zvezi z vprašanjem zadevnega izdelka, ki ga je družba UML izvozila, ni pa ga navedla v četrtletnih poročilih o prodaji, je bilo zapisano, da je bilo to blago kljub dejstvu, da so bili za zadevno blago izdani računi na podlagi zaveze, uvoženo v Skupnost v okviru postopka aktivnega oplemenitenja in je bodisi pozneje vstopilo v prosti promet v Skupnosti in je bila plačana protidampinška dajatev ali pa je bilo ponovno izvoženo iz Skupnosti. Zato je družba trdila, da je bilo blago iz poročil o prodaji izpuščeno zaradi stvarne napake in da ni bila povzročena škoda ter da ni prišlo do znatne kršitve.

(25)

V podporo tej utemeljitvi je družba UML navedla, da je prvotni cilj zaveze zagotoviti, da se blago prodaja po stopnjah, ki odpravljajo škodljiv učinek. V zvezi s tem je družba trdila, da je, ker je v celoti izpolnila navedene pogoje, točnost poročil o prodaji drugotnega pomena. Po mnenju družbe UML je bilo bistvo zaveze doseženo tudi v primeru, ko so izdelki, ki jih zaveza ne zajema, dodani na račun na podlagi zaveze, če je nazadnje protidampinška dajatev bila plačna ali je bilo blago ponovno izvoženo iz Skupnosti. Stališče družbe UML je zato bilo, da se ni pojavila nobena sprememba statusa quo trga Skupnosti zaradi njene dejavnosti v zvezi s tem ali dejavnosti njenih povezanih družb v Skupnosti.

(26)

Kot odgovor na to utemeljitev se tudi Komisija strinja, da je namen vsake zaveze odpraviti škodljive učinke dampinga. Vendar pa se ne strinja, da je obveza zagotoviti točna poročila o prodaji ali vključitev blaga, ki ga zaveza ne zajema, na račune na podlagi zaveze drugotnega ali podrejenega pomena glede na vse ostale določbe zaveze. Komisija lahko učinkovito spremlja zavezo in določi, ali so pogoji izpolnjeni in škodljivi učinki dampinga odpravljeni le, če ima na razpolago vse podrobnosti o prodaji zadevnega izdelka v Skupnost. Če so poročila o prodaji nepopolna ali netočna, to vzbuja dvom, ali družba izpolnjuje celotno zavezo. Skladnost s formalnostmi, navedenimi v poročilu, se mora zato obravnavati kot del osnovnih obveznosti zadevnih družb, saj namen teh formalnosti ni le poenostaviti upravne postopke, ampak so te potrebne tudi za pravilno delovanje celotnega sistema zavez.

(27)

Na podlagi tega se lahko sklene, da glede vprašanja, ali se je na trgu Skupnosti ohranil status quo (in implicitno, ali je bila industriji Skupnosti povzročena škoda), velja, da kršitve obveznosti poročanja ogrožajo učinkovitost sistema zavez, to je sistema, vzpostavljenega predvsem za zaščito proizvajalcev jeklenih žičnatih vrvi Skupnosti pred škodljivim dampingom. Nepopolna in nezanesljiva poročila tudi vzbujajo dvome o tem, ali so bile vsebinske določbe zaveze skladne, in Komisiji tudi onemogočajo, da določi, ali so bile izpolnjene vse obveznosti družbe. Zato mora Komisija takšne kršitve šteti kot škodljive za proizvajalce Skupnosti.

(28)

Poleg tega morajo družba UML in njene povezane družbe po svetu v skladu z zavezo spoštovati različne določbe zaveze in sprejeti učinkovite ukrepe, da zagotovijo, da so te določbe skladne. V tem primeru niso bili opravljeni notranja preverjanja in postopki, potrebni za zagotovitev, da družba UML v celoti izpolnjuje svoje obveznosti v skladu s pogoji zaveze.

(29)

Tako utemeljitve, ki jih je predložila družba v zvezi s formalnostmi glede poročila, ne spremenijo stališča Komisije, da je bila zaveza kršena.

(b)   Sorazmernost

(30)

Opozorjeno je bilo tudi, da mora obstajati razumna povezava med ukrepom, ki ga sprejmejo institucije Skupnosti v okviru tega sistema cenovnih zavez za zadevni izdelek s poreklom iz Indije, in cilji teh ukrepov (tj. sorazmernost).

(31)

Kar zadeva vprašanje sorazmernosti, je treba najprej poudariti, da se v skladu s členom 8(7) osnovne uredbe neizpolnjevanje obveznosti glede zagotovitve pomembnih informacij (tj. neizpolnjevanje vseh zahtev poročanja) šteje za kršitev zaveze. Poleg tega je treba v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe dokončno dajatev uvesti v primeru kršitve zaveze. Iz teh členov je jasno razvidno, kakšen je pomen obveznosti poročanja. To je tudi poudarjeno z jasnim in natančnim jezikom same zaveze, v kateri so določene vse obveznosti poročanja.

(32)

Ta pristop je potrdila tudi sodna praksa Sodišča prve stopnje, ki je odločilo, da je pri vsakršni kršitvi katerih koli zavez upravičen umik sprejetja zaveze (7).

(33)

Tako utemeljitve, ki jih je predložila družba UML v zvezi s sorazmernostjo, ne spremenijo stališča Komisije, da je bila zaveza kršena.

(c)   Država v razvoju

(34)

Družba UML je tudi trdila, da je treba dejstvu, da je proizvajalec izvoznik s sedežem v Indiji, torej v državi v razvoju, kot je opredeljena v skladu s členom 15 Protidampinškega sporazuma STO, nameniti „posebno pozornost“ in zaradi tega Komisija ne sme umakniti sprejetja zaveze, saj je opustitev zadevne prodaje iz poročil pomenila „prvo manjše neizpolnjevanje zaveze“.

(35)

Glede vprašanja, ali je dejstvo, da ima družba UML sedež v državi v razvoj, razlog, da Komisija ne umakne sprejetja zaveze družbe, je treba opozoriti, da je UML matična družba večnacionalne skupine družb in ena največjih proizvajalk zadevnega izdelka na svetu. Glede na pričakovano usposobljenost upravljanja in strukture skupine UML, kar je ugotovila Komisija pri svojih preveritvenih obiskih, ne more biti sprejeta trditev, da bi upoštevanje zahtev glede poročanja lahko družbi povzročilo kakršne koli težave. Poleg tega mora družba, če ponudi zavezo, zagotoviti, da je posledično sposobna ravnati v skladu z obvezami, ki izhajajo iz zaveze. Zato se utemeljitve družbe o tem vprašanju zavrnejo.

(d)   Nepreferencialno poreklo za namene uvoza

(36)

Kar zadeva vprašanje porekla jeklenih žičnatih vrvi, uvoženih v Skupnost iz Dubaja in izdelanih iz pramenaste žice s poreklom iz Indije, je družba UML trdila, da zadevno blago v zadnji stopnji predelave ni ohranilo indijskega porekla (tj. zavijanje in končna faza predelave pramenaste žice v jekleno žičnato vrv), ampak mu je bilo poreklo dodeljeno na podlagi teh končnih postopkov.

(37)

V zvezi s tem je družba UML trdila, da je Komisija ravnala napačno, ko se je opirala na spremembe 4-mestne številke, kot da je edini odločilni dejavnik za nepreferencialno poreklo. Nadalje je družba UML trdila, da je v skladu s členom 24 in 25 carinskega zakonika Skupnosti sprememba 4-mestne številke le en dejavnik, ki se je upošteval, in ni nujno odločilen, ker je dodana vrednost na kraju samem uvožene surovine prav tako pomembno vprašanje. V zvezi s tem je družba trdila, da je dodana vrednost v Dubaju presegla 25 %. Družba UML je tudi opozorila, da je bila določitev porekla blaga s sklicevanjem na spremembe (ali nespremembe) 4-mestne številke izhodišče pri trenutnih pogajanjih Skupnosti o pravilih o poreklu blaga s STO in „… še neveljavni zakonodaji Skupnosti“.

(38)

Družba UML je tudi navedla, da ni bila seznanjena s pravili o nepreferncialnem poreklu in da je v času postavitve tovarne v Dubaju leta 2003 uprava skupine v Dubaju in Indiji predvidevala, da bodo jeklene žičnate vrvi, proizvedene v Dubaju iz pramenaste žice indijskega porekla, prevzele poreklo Združenih arabskih emiratov.

(39)

Glede na utemeljitve družbe UML o poreklu zadevnih izdelkov, izvoženih v Skupnost iz Dubaja, želi Komisija najprej poudariti, da je pri nepreferencialnem poreklu za določitev porekla blaga, v proizvodnjo katerega sta bili vključeni dve ali več držav, v resnici odločilen koncept „zadnja bistvena predelava“. Vendar je splošno merilo zadnje bistvene predelave izraženo na enega od naslednjih načinov, namreč (i) po pravilu, ki zahteva spremembo tarifne (pod)številke v nomenklaturi harmoniziranega sistema, ali (ii) s seznamom postopkov izdelave ali operacij oplemenitenja, ki blagu dodeli ali ne dodeli porekla države, v kateri so bili ti postopki izvedeni ali (iii) s pravilom dodane vrednosti.

(40)

V tem primeru spadajo jeklene žičnate vrvi med izdelke, ki jih zajema pravilo, ki zahteva spremembo tarifne (pod)številke. Ker je 4-mestna številka za pramenasto žico in jekleno žičnato vrv ista, postopek predelave, izveden v Dubaju, ne spremeni indijskega porekla, kar zadeva določitev neprefercionalnega porekla.

(41)

Čeprav ni bilo treba obravnavati vprašanja „dodane vrednosti uvožene surovine“ v Dubaju, je bil zaradi upravne popolnosti opravljen pregled številk, ki jih je družba UML predložila v podporo svojim trditvam, da je bila dodana vrednost v Dubaju znatna. Ta pregled je pokazal, da je bila dejanska dodana vrednost v Dubaju v vsakem primeru nižja od 25 % praga, ki ga je navedla družba, izražena kot odstotek cene franko tovarna za jeklene žičnate vrvi.

(42)

Kar zadeva stališče družbe UML, da je pristop spremembe 4-mestne številke izhodišče pri pogajanjih Komisije o pravilih o poreklu blaga z STO in še neveljavni zakonodaji, je treba opomniti, da je pravilo 4-mestne številke ustaljena praksa v zvezi z uporabo člena 24 carinskega zakonika Skupnosti. Tako prakso uporabljajo institucije Skupnosti in pristojni carinski organi držav članic pri določanju nepreferncialnega porekla številnih izdelkov, med katerimi je tudi zadevni izdelek.

(43)

Glede na izjavo, da družba ni bila seznanjena z nepreferncialnimi pravili o poreklu, želi Komisija najprej ponoviti, da je UML matična družba velike večnacionalne skupine s povezanimi proizvodnimi enotami, distributerji in prodajnimi oddelki po vsem svetu. Glede na gibanje surovin, končnega blaga in polizdelkov med družbami članicami v skupini se zdi malo verjetno, da družba ni bila seznanjena s pravili o nepreferncialnem poreklu ali poreklu ključnih izdelkov, proizvedenih v eni izmed njenih enot. Treba je tudi poudariti, da morajo družbe v vsakem primeru poznati veljavna pravila in se ne morejo sklicevati na nepoznavanje in tako upravičiti nespoštovanje veljavnih pravil.

(44)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da je bilo zadevno blago, izvoženo iz Dubaja, indijskega porekla, in bi zato moralo biti predmet protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz jeklenih žičnatih vrvi s poreklom iz Indije.

(45)

Tako utemeljitve, ki jih je predložila družba v zvezi s poreklom zadevnega blaga niso bile sprejete in niso spremenile stališča Komisije, da je bila zaveza kršena.

C.   SPREMEMBA SKLEPA 1999/572/ES

(46)

Glede na zgoraj navedeno velja, da se zaveza, ki jo je ponudila družba Usha Martin Industries & Usha Beltron Ltd, zdaj znana kot Usha Martin Ltd, ukine. Člen 1 Sklepa 1999/572/ES, s katerim je sprejeta zaveza družbe Usha Martin Industries & Usha Beltron Ltd, je treba ustrezno spremeniti –

SKLENILA:

Člen 1

Sprejetje zaveze glede uvoza jeklenih vrvi in kablov, ki jo je ponudila družba Usha Martin Industries & Usha Beltron Ltd se umakne.

Člen 2

Tabela v členu 1(1) Sklepa 1999/572/ES se nadomesti z naslednjo tabelo:

Država

Proizvajalec

Dodatna oznaka TARIC

Južna Afrika

Haggie

Lower Germiston Road

Jupiter

PO Box 40072

Cleveland

Južna Afrika

A023

Člen 3

Ta odločba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 22. decembra 2005

Za Komisijo

Peter MANDELSON

Član Komisije


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2)  UL L 217, 17.8.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1674/2003 (UL L 238, 25.9.2003, str. 1).

(3)  UL L 217, 17.8.1999, str. 63. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo (ES) št. 1678/2003 (UL L 238, 25.9.2003, str. 13).

(4)  Glej str. 1 tega Uradnega lista.

(5)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).

(6)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 883/2005 (UL L 148, 11.6.2005, str. 5).

(7)  Zadeva T-51/96 Miwon Co. Ltd. proti Svetu [2000] Recueil II-1841, odstavek 52.