ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 347

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 48
30. december 2005


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost

1

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 2174/2005 z dne 21. decembra 2005 o izvajanju Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Japonsko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994

7

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 2175/2005 z dne 21. decembra 2005 o izvajanju Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembah ugodnosti na seznamih Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v času pristopa k Evropski uniji, o dodatku k Prilogi I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi

9

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2176/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi cen za umik s trga in prodajnih cen Skupnosti za ribiške proizvode iz Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000 za ribolovno leto 2006

11

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2177/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi prodajnih cen Skupnosti za ribiške proizvode iz Priloge II k Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000 za ribolovno leto 2006

19

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2178/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi referenčnih cen za nekatere ribiške proizvode za ribolovno leto 2006

21

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2179/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi zneska pomoči za prenos in pavšalne pomoči za nekatere ribiške proizvode za ribolovno leto 2006

25

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2180/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi zneska pomoči za zasebno skladiščenje določenih ribiških proizvodov za ribolovno leto 2006

27

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2181/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi standardnih vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izračunavanju finančnih nadomestil in pripadajočih predplačil, v zvezi z ribiškimi proizvodi, umaknjenimi s trga v ribolovnem letu 2006

28

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2182/2005 z dne 22. decembra 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1973/2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslovov IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin

31

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2183/2005 z dne 22. decembra 2005 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete in o spremembi Uredbe (ES) št. 795/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003

56

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2184/2005 z dne 23. decembra 2005 o spremembi uredb (ES) št. 796/2004 in (ES) št. 1973/2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

61

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2185/2005 z dne 27. decembra 2005 o odprtju tarifnih kvot Skupnosti za leto 2006 za ovce, koze, ovčje meso in kozje meso

70

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2186/2005 z dne 27. decembra 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 936/97 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot za visokokakovostno sveže, hlajeno in zamrznjeno goveje meso in za zamrznjeno bizonje meso

74

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

Sklep Sveta z dne 21. decembra 2005 o sklenitvi sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Japonsko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994

75

 

*

Sklep Sveta z dne 21. decembra 2005 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembah ugodnosti na seznamih Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v času pristopa k Evropski uniji

78

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede ukinitve posebnih ugodnosti v zvezi z ukinitvijo seznama ugodnosti Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v času pristopa k Evropski uniji

80

 

 

Komisija

 

*

Sklep Komisije z dne 15. novembra 2005 o spremembi svojega poslovnika

83

 

*

Sklep Odbora Skupnosti in Švice za zračni prevoz št. 2/2005 z dne 25. novembra 2005 o spremembi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu

91

 

*

Sklep št. 1/2005 Skupnega veterinarskega odbora, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, z dne 21. decembra 2005 o spremembah Dodatka 6 k Prilogi 11 k Sporazumu

93

 

 

Dokumenti, priloženi splošnemu proračunu Evropskih skupnosti

 

*

Poročilo o prihodkih in odhodkih Evropske agencije za varnost omrežij in informacij za proračunsko leto 2005

97

 

 

Popravki

 

 

Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 2163/2005 z dne 22. decembra 2005 o zavrnitvi zahtevkov za izvozna dovoljenja za proizvode iz govejega in telečjega mesa (UL L 342, 24.12.2005)

99

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/1


UREDBA SVETA (ES) št. 2173/2005

z dne 20. decembra 2005

o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet in Evropski parlament sta pozdravila Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o Akcijskem načrtu EU izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov (FLEGT) kot prvi korak pri reševanju nujne problematike nezakonite sečnje in s tem povezanim trgovanjem.

(2)

Akcijski načrt poudarja reforme upravljanja in povečevanje zmogljivosti s podporo ukrepov, usmerjenih v razvijanje večstranskega sodelovanja in dopolnilnih ukrepov za upravljanje povpraševanja, s katerimi naj bi zmanjšali porabo nezakonito posekanega lesa, ter prispevali k širšemu cilju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v državah proizvajalkah lesa.

(3)

V akcijskem načrtu je navedeno, da je vzpostavitev sheme izdajanja dovoljenj ukrep, ki naj zagotovi, da lahko v Skupnost vstopijo le proizvodi iz lesa, zakonito izdelani v skladu z nacionalno zakonodajo države proizvajalke, kakor tudi poudarja, naj shema izdajanja dovoljenj ne ovira zakonitega trgovanja.

(4)

Izvajanje sheme izdajanja dovoljenj zahteva, da je uvoz zadevnih lesnih proizvodov na ozemlje Skupnosti predmet sistema preverjanja in kontrol, ki naj bi zagotovil zakonitost takih proizvodov.

(5)

V ta namen bo Skupnost z državami in regionalnimi organizacijami sklenila prostovoljne sporazume o partnerstvu, s katerimi se te države partnerice in regionalne organizacije pravno zavežejo, da bodo shemo izdajanja dovoljenj izvajale po časovnem razporedu, kot je določen v vsakem sporazumu o partnerstvu.

(6)

V skladu s shemo izdajanja dovoljenj, določeni lesni proizvodi, ki so v Skupnost uvoženi iz države partnerice prek katerega koli mejnega prehoda, namenjenega sprostitvi proizvodov v prost promet, morajo imeti dovoljenje, ki ga izda država partnerica, in potrjuje, da so bili omenjeni lesni proizvodi izdelani iz domačega, zakonito posekanega lesa ali iz lesa, zakonito uvoženega v državo partnerico, v skladu z nacionalnimi zakoni, kot je določeno v posameznih sporazumih o partnerstvu. Upoštevanje teh pravil morajo spremljati tretje strani.

(7)

Pristojni organi držav članic preverijo, da ima vsaka pošiljka, preden je sproščena v prost promet v Skupnosti, veljavno dovoljenje.

(8)

Vsaka država članica določi kazni, ki se uporabijo v primeru kršitve te uredbe.

(9)

Shema za izdajanje dovoljenj sprva zajema omejen razpon lesnih proizvodov. Glede na dogovor se bo ta razpon proizvodov lahko razširil na druge skupine proizvodov.

(10)

Pomembno je, da se hitro izvede revizija prilog, ki določajo države in proizvode, zajete s shemo dovoljenj. Te revizije se opravljajo ob upoštevanju napredka v izvajanju sporazumov o partnerstvu. Ko država partnerica vzpostavi vse kontrole, potrebne za izdajanje dovoljenj za vse proizvode, ki so trenutno na seznamu v Prilogi II, in o tem uradno obvesti Komisijo, ki to potrdi, se jo lahko vključi v Prilogo I. Državo partnerico se lahko iz Priloge I črta, če je eno leto pred tem najavila, da namerava sporazum o partnerstvu končati, ali s takojšnjim učinkom, če je izvajanje sporazuma o partnerstvu odloženo.

(11)

Priloga II se lahko spremeni, če se s spremembo strinjajo Komisija in vse države partnerice. Priloga III se lahko spremeni, če se s spremembo strinjajo Komisija in vse zadevne države partnerice.

(12)

Te spremembe prilog I, II in III so izvedbeni ukrepi tehnične narave za poenostavitev in pospešitev postopka, sprejetje teh ukrepov pa bi moralo biti zaupano Komisiji. Takšne spremembe zajemajo tarifne oznake, in sicer štirimestne tarifne številke ali šestmestne tarifne podštevilke iz sedanje različice Priloge I k Harmoniziranemu poimenovanju in šifrskim oznakam blaga.

(13)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba določiti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (1), pri tem pa je treba razlikovati med tistimi ukrepi, ki so predmet postopka v regulativnem odboru, in tistimi v postopku v upravljalnem odboru, pri čemer je v določenih primerih postopek v slednjem zaradi boljše učinkovitosti primernejši –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

1.   Ta uredba določa sistem pravil Skupnosti za uvoz nekaterih lesnih proizvodov za namene izvajanja sheme izdajanja dovoljenj FLEGT.

2.   Ta shema izdajanja dovoljenj se izvaja na podlagi prostovoljnih sporazumov o partnerstvu z državami proizvajalkami lesa.

3.   Ta uredba se uporablja za uvoz lesnih proizvodov, določenih v prilogah II in III, iz držav partneric, ki so naštete v Prilogi I.

Člen 2

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.

„shema izdajanja dovoljenj za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov“ (v nadaljevanju „shema izdajanja dovoljenj FLEGT“) je shema izdajanja dovoljenj za lesne proizvode, namenjene za izvoz v Skupnost iz držav partneric, ter njeno izvajanje v Skupnosti, zlasti izvajanje njenih določb o mejni kontroli;

2.

„država partnerica“ je katera koli država ali regionalna organizacija, ki sodeluje v sporazumu o partnerstvu, kakor so navedene v Prilogi I;

3.

„sporazum o partnerstvu“ je sporazum med Skupnostjo in državo partnerico, na podlagi katerega se Skupnost in država partnerica zavežeta k sodelovanju v podporo akcijskemu načrtu FLEGT in pri izvajanju sheme izdajanja dovoljenj FLEGT;

4.

„regionalna organizacija“ je organizacija, ki jo sestavljajo suverene države, ki so prenesle pristojnost na to organizacijo, in ji s tem dale možnost v njihovem imenu, da sodeluje v sporazumu o partnerstvu glede zadev, ki jih ureja shema izdajanja dovoljenj FLEGT, kot so navedene v Prilogi I;

5.

„dovoljenje FLEGT“ je dokument standardnega formata, ki ga ni mogoče ponarediti in se nanaša na pošiljko ali udeležence na trgu ter pošiljko opredeljuje kot skladno z zahtevami sheme izdajanja dovoljenj FLEGT, ki ga v ta namen izda in potrdi organ države partnerice za izdajanje dovoljenj. Sistemi za izdajanje, nadzor in prenos dovoljenj lahko po potrebi temeljijo na papirnih zbirkah gradiva ali na uporabi elektronskih sredstev;

6.

„udeleženec na trgu“ je zasebni ali javni udeleženec, ki se ukvarja z gozdarstvom ali predelavo lesnih proizvodov ali trgovanjem z njimi;

7.

„organ(-i) za izdajanje dovoljenj“ je (so) organ(-i), ki ga (jih) države partnerice določijo za izdajanje in potrjevanje dovoljenj FLEGT;

8.

„pristojni organ(-i)“ je (so) organ(-i), ki ga (jih) države članice določijo za preverjanje dovoljenj FLEGT;

9.

„lesni proizvodi“ so proizvodi, določeni v prilogah II in III, za katere se uporablja shema izdajanja dovoljenj FLEGT in kadar so uvoženi v Skupnost, se za njih ne more uporabljati opredelitev „blago nekomercialne narave“, kakor to določa točka 6 člena 1 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (2);

10.

„zakonito pridobljen les“ so lesni proizvodi, ki so bili izdelani iz domačega, zakonito posekanega lesa ali lesa, zakonito uvoženega v državo partnerico, v skladu z nacionalnimi zakoni, ki jih določi država partnerica, in kot je določeno v sporazumu o partnerstvu;

11.

„uvoz“ je sprostitev v prost pretok lesnih proizvodov v smislu člena 79 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (3);

12.

„pošiljka“ je pošiljka lesnih proizvodov;

13.

„izvoz“ je fizični izstop ali odvzem lesnih proizvodov iz katerega koli dela geografskega območja države partnerice z namenom, da se jih pripelje v Skupnost;

14.

„spremljanje tretje strani“ je sistem, prek katerega organizacija, ki je neodvisna od organov oblasti države partnerice ter njenega gozdarskega in lesnega sektorja, spremlja delovanje sheme izdajanja dovoljenj FLEGT in o njem poroča.

POGLAVJE II

SHEMA IZDAJANJA DOVOLJENJ FLEGT

Člen 3

1.   Ta shema izdajanja dovoljenj FLEGT se uporablja samo za uvoz iz držav partneric.

2.   V vsakem sporazumu o partnerstvu je posebej določen dogovorjen časovni razpored za izvajanje prevzetih obveznosti.

Člen 4

1.   Uvoz lesnih proizvodov, izvoženih iz držav partneric, v EU je prepovedan, če pošiljke nimajo dovoljenja FLEGT.

2.   Če obstajajo sistemi, ki zagotavljajo zakonitost in zanesljivo sledenje lesnih proizvodov, izvoženih iz držav partneric, se na podlagi teh sistemov lahko izda dovoljenje FLEGT. To je mogoče pod pogojem, da so bile te sheme ocenjene in odobrene v skladu s postopkom, določenim v členu 11(2), s čimer se poda potrebno zagotovilo glede zakonitosti zadevnih lesnih proizvodov.

3.   Lesni proizvodi vrst, ki so navedeni v prilogah A, B, C k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (4), so oproščeni obveznosti iz odstavka 1 tega člena. Komisija v skladu s postopkom iz člena 11(3) to oprostitev preuči do 30. decembra 2010.

Člen 5

1.   Dovoljenje FLEGT vsake pošiljke je pristojnemu organu na razpolago hkrati s carinsko deklaracijo za sprostitev pošiljke v prost pretok v Skupnosti. Pristojni organi vodijo evidenco o izvirniku dovoljenja FLEGT v elektronski ali papirni obliki – skupaj z ustrezno carinsko deklaracijo.

Uvoz lesnih proizvodov z dovoljenjem FLEGT udeleženca na trgu je dovoljeno, dokler ima udeleženec na trgu veljavno dovoljenje.

2.   Pristojni organi, v primeru težav, ki ovirajo učinkovito delovanje sheme izdajanja dovoljenj FLEGT, omogočijo Komisiji ali osebam ali organom, ki jih določi Komisija, dostop do ustreznih dokumentov in podatkov.

3.   Pristojni organi omogočijo osebam ali organom, ki jih določijo države partnerice in ki so odgovorni za spremljanje s strani tretjih oseb sheme izdajanja dovoljenj FLEGT, dostop do ustreznih dokumentov in podatkov; pristojni organi pa niso dolžni zagotoviti nobenih informacij, ki jim jih v skladu z nacionalno zakonodajo ni dovoljeno predložiti.

4.   Pristojni organi se odločijo o potrebi po dodatnem preverjanju pošiljk na podlagi ocene tveganja.

5.   V primeru dvoma glede veljavnosti dovoljenja pristojni organi lahko organe za izdajanje dovoljenj zaprosijo za dodatno preverjanje in zahtevajo dodatne pojasnitve, kakor je določeno v sporazumu o partnerstvu z izvozno državo partnerico.

6.   Države članice lahko pobirajo pristojbine, s katerimi pokrivajo nujne stroške, nastale z uradnimi ukrepi pristojnih organov, izvršenimi za namene nadzora po tem členu.

7.   Pristojni organi lahko začasno ustavijo ali zadržijo lesne proizvode, če imajo razlog za domnevo, da dovoljenje morda ni veljavno. Stroški, ki nastanejo po koncu preverjanja, se naložijo uvozniku, razen če država članica določi drugače.

8.   Vsaka država članica določi kazni, ki se uporabijo v primeru kršitve določb te uredbe. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

9.   Komisija sprejme podrobne zahteve za uporabljanje tega člena, v skladu s postopkom iz člena 11(3).

Člen 6

1.   Če pristojni organi ugotovijo, da zahteve iz člena 4(1) niso izpolnjene, ravnajo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

2.   Države članice obvestijo Komisijo o vseh informacijah, ki kažejo na neizpolnjevanje določb te uredbe v sedanjosti ali preteklosti.

Člen 7

1.   Države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje te uredbe ter za stike s Komisijo.

2.   Komisija bo vsem pristojnim organom držav članic priskrbela imena in druge pomembne podatke o organih za izdajanje dovoljenj, ki so jih določile države partnerice, overjene primerke žigov in podpisov, ki potrjujejo, da je bilo dovoljenje zakonito izdano, in druge potrebne informacije, prejete v zvezi z dovoljenji.

Člen 8

1.   Države članice morajo vsako leto do 30. aprila predložiti letno poročilo za predhodno koledarsko leto, poročilo pa vsebuje naslednje podatke:

(a)

količine lesnih proizvodov, ki so v državo članico uvožene na podlagi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT, glede na tarifne postavke HS, določene v prilogah II in III, ter glede na posamezne države partnerice;

(b)

število prejetih dovoljenj FLEGT, glede na tarifne postavke HS, določene v prilogah II in III, ter glede na posamezne države partnerice;

(c)

število primerov in količine lesnih proizvodov, ki jih zadeva uporaba člena 6(1).

2.   Komisija določi obliko tega letnega poročila zaradi lažjega spremljanja sheme izdajanja dovoljenj FLEGT.

3.   Komisija vsako leto do 30. junija pripravi združeno letno poročilo, temelječe na informacijah, ki so jih države članice predložile v njihovih letnih poročilih za predhodno koledarsko leto, in jih da na razpolago javnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (5).

POGLAVJE III

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 9

Komisija Svetu dve leti po začetku veljavnosti prvega sporazuma o partnerstvu predloži poročilo o izvajanju te uredbe, zlasti na podlagi združenih poročil, omenjenih v členu 8(3), ter pregledov sporazumov o partnerstvu. Temu poročilu bodo priloženi predlogi za izboljšanje, kjer je to primerno.

Člen 10

1.   Komisija lahko spremeni seznam držav partneric in njihovih imenovanih organov za izdajanje dovoljenj, kot so določeni v Prilogi I, v skladu s postopkom iz člena 11(3).

2.   Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 11(3) spremeni seznam lesnih proizvodov v Prilogi II, za katere se uporablja shema izdajanja dovoljenj FLEGT. Te revizije bo Komisija opravljala ob upoštevanju napredka pri izvajanju sporazumov o partnerstvu FLEGT. Takšne spremembe zajemajo tarifne oznake, in sicer štirimestne tarifne številke ali šestmestne tarifne podštevilke iz sedanje različice Priloge I k Harmoniziranemu poimenovanju in šifrskim oznakam blaga, kakor je bila spremenjena.

3.   Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 11(3) spremeni seznam lesnih proizvodov v Prilogi III, za katere se uporablja shema izdajanja dovoljenj FLEGT. Te revizije bo Komisija opravljala ob upoštevanju napredka pri izvajanju sporazumov o partnerstvu FLEGT. Takšne spremembe zajemajo tarifne oznake, in sicer štirimestne tarifne številke ali šestmestne tarifne podštevilke iz sedanje različice Priloge I k Harmoniziranemu poimenovanju in šifrskim oznakam blaga, kakor je bila spremenjena, in se bodo uporabljale samo za tiste države partnerice, ki so določene v Prilogi III.

Člen 11

1.   Komisiji pomaga Odbor za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) (v nadaljevanju „Odbor“).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

4.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 12

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. decembra 2005

Za Svet

Predsednica

M. BECKETT


(1)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(2)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 883/2005 (UL L 148, 11.6.2005, str. 5).

(3)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).

(4)  UL L 61, 3.3.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1332/2005 (UL L 215, 19.8.2005, str. 1).

(5)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.


PRILOGA I

SEZNAM DRŽAV PARTNERIC IN NJIHOVIH IMENOVANIH ORGANOV ZA IZDAJANJE DOVOLJENJ


PRILOGA II

Lesni proizvodi, za katere se uporablja shema za izdajanje dovoljenj FLEGT, ne glede na države partnerice

Postavka HS

Poimenovanje

4403

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan)

4406

Leseni železniški ali tramvajski pragovi

4407

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm

4408

Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) za vezan les ali drug podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm

4412

Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les


PRILOGA III

Lesni proizvodi, za katere se uporablja shema za izdajanje dovoljenj FLEGT, za ustrezne države partnerice

Država partnerica

Postavka HS

Poimenovanje

 

 

 


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/7


UREDBA SVETA (ES) št. 2174/2005

z dne 21. decembra 2005

o izvajanju Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Japonsko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

S Sklepom 2005/958/ES z dne 21. decembra 2005 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Japonsko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII GATT 1994 (1) je Svet v imenu Skupnosti odobril navedeni sporazum, z namenom sklenitve pogajanj, začetih v skladu s členom XXIV:6 GATT 1994 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za navedeno obdobje se uporabljajo stopnje dajatev, ki so prikazane v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2005

Za Svet

Predsednik

B. BRADSHAW


(1)  Glej stran 75 tega Uradnega lista.


PRILOGA

Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature velja, da je opis poimenovanja izdelkov zgolj okviren, saj so ugodnosti v okviru te priloge določene z oznakami KN, veljavnimi v času sprejetja te uredbe. Kadar so navedene oznake ex KN, se ugodnosti določi s hkratno uporabo oznake KN in ustreznega poimenovanja.

Drugi del

Preglednica carin

Oznaka KN

Poimenovanje blaga

Stopnja dajatve

3702 32 19

Fotografski filmi v zvitkih, za barvno fotografijo; drugi

Nižja stopnja dajatve 1,3 % (1)

8525 40 19

Elektronski fotoaparati, drugi

Nižja stopnja dajatve 1,2 % (1)

8525 40 99

Elektronski fotoaparati, druge video snemalne kamere, drugi

Nižja stopnja dajatve 12,5 % (1)


(1)  Zgoraj navedene nižje stopnje je treba, glede na to, kar nastopi prej, uporabljati štiri leta oziroma dokler izvajanje razvojne agende iz Dohe ne doseže zgornjih tarifnih stopenj.


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/9


UREDBA SVETA (ES) št. 2175/2005

z dne 21. decembra 2005

o izvajanju Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembah ugodnosti na seznamih Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v času pristopa k Evropski uniji, o dodatku k Prilogi I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EGS) št. 2658/87 (1) je uvedla nomenklaturo blaga, v nadaljevanju „kombinirana nomenklatura“, in določila konvencionalne stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

S Sklepom 2005/959/ES z dne 21. decembra 2005 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembah ugodnosti na seznamih Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v času pristopa k Evropski uniji (2) je Svet v imenu Skupnosti odobril navedeni sporazum z namenom sklenitve pogajanj, začetih v skladu s členom XXIV:6 GATT 1994.

(3)

Uredbo (EGS) št. 2658/87 je zato treba ustrezno dopolniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Uredbi (EGS) št. 2658/87 se Priloga 7 z naslovom Tarifne kvote STO, ki jih odprejo pristojni organi Skupnosti v Oddelku III Tretjega dela Priloge I dopolni s kvotami, kot so prikazane v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2005

Za Svet

Predsednik

B. BRADSHAW


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 493/2005 (UL L 82, 31.3.2005, str. 1).

(2)  UL L 347, 30.12.2005, str. 78.


PRILOGA

Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature velja, da je opis poimenovanja izdelkov zgolj okviren, saj so ugodnosti v okviru te priloge določene z oznakami KN, veljavnimi v času sprejetja te uredbe. Kadar so navedene oznake ex KN, se ugodnosti določi s hkratno uporabo oznake KN in ustreznega poimenovanja.

Oznaka KN

Poimenovanje blaga

Drugi pogoji

Tarifna zaporedna številka

 

ex 0201 20 90

 

ex 0201 30 00

 

ex 0202 20 90

 

ex 0202 30

 

ex 0206 10 95 in

 

ex 0206 29 91

Govedina „visoke kvalitete“, „Izbrani, hlajeni ali zamrznjeni prvovrstni kosi govejega mesa živali, ki so bile vzrejene izključno na pašnikih, ki nimajo več kot štiri stalne sekalce, katere teža s kožo ob zakolu ne presega 325 kilogramov; meso je videti kompaktno in je svetle in enakomerne barve s primerno, a ne pretirano plastjo maščobe. Vsi kosi se zrakotesno zapakirajo in veljajo za visoko kakovostno goveje meso“

K dodeljeni količini se doda 1 000 ton

Tarifna zaporedna številka 0204

Kvota za ovčje meso, „meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno“

K dodeljeni količini za Novo Zelandijo se doda 1 154 ton (masa trupov)

Tarifna zaporedna številka ex 0405 10

„Maslo s poreklom iz Nove Zelandije, staro najmanj 6 tednov, z vsebnostjo maščob ne manj kot 80 %, vendar manj kot 82 %, proizvedeno neposredno iz mleka ali smetane brez uporabe uskladiščenih proizvodov, v enem samem, zaprtem in neprekinjenem postopku“

K dodeljeni količini za Novo Zelandijo se doda 735 ton


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/11


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2176/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi cen za umik s trga in prodajnih cen Skupnosti za ribiške proizvode iz Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000 za ribolovno leto 2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupnih tržnih ureditvah za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (1), in zlasti členov 20(3) in 22 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 104/2000 določa, da je treba cene za umik s trga in prodajne cene Skupnosti za vsak proizvod iz Priloge I k Uredbi določiti na podlagi svežosti, velikosti ali mase ter oblike ponudbe proizvoda z uporabo pretvorbenega faktorja za zadevno kategorijo proizvoda z zneskom, ki ne presega 90 % ustrezne priporočene cene.

(2)

Cene za umik s trga se sme na mestih iztovarjanja, ki so zelo oddaljena od glavnih centrov porabe Skupnosti, pomnožiti s prilagoditvenimi faktorji. Priporočene cene za ribolovno leto 2006 so bile za vse zadevne proizvode določene z Uredbo Sveta (ES) št. …/… (2).

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribiške proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pretvorbeni faktorji, uporabljeni za izračun cen za umik s trga in prodajnih cen Skupnosti, kot to določata člen 20 in 22 Uredbe (ES) št. 104/2000 za ribolovno leto 2006 za proizvode iz Priloge I k zadevni uredbi, so določeni v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 2

Cene za umik s trga in prodajne cene, ki se uporabljajo v ribolovnem letu 2006, in proizvodi, na katere se nanašajo, so določene v Prilogi II.

Člen 3

Cene za umik s trga, ki se za ribolovno leto 2006 uporabljajo na mestih iztovarjanja, ki so zelo oddaljena od glavnih centrov porabe v Skupnosti, in proizvodi, na katere se nanašajo, so določeni v Prilogi III.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2005

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.


PRILOGA I

Pretvorbeni faktorji za proizvode iz točk A, B in C Priloge I k Uredbi (ES) št. 104/2000

Vrsta

Velikost (1)

Pretvorbeni faktor

Riba brez drobovja, z glavo (1)

Cela riba (1)

Extra, A (1)

Extra, A (1)

Sled vrste

Clupea harengus

1

0,00

0,47

2

0,00

0,72

3

0,00

0,68

4a

0,00

0,43

4b

0,00

0,43

4c

0,00

0,90

5

0,00

0,80

6

0,00

0,40

7a

0,00

0,40

7b

0,00

0,36

8

0,00

0,30

Sardele vrste

Sardina pilchardus

1

0,00

0,51

2

0,00

0,64

3

0,00

0,72

4

0,00

0,47

Veliki morski pes

Squalus acanthias

1

0,60

0,60

2

0,51

0,51

3

0,28

0,28

Veliki morski pes

Scyliorhinus spp.

1

0,64

0,60

2

0,64

0,56

3

0,44

0,36

Rdeči okuni

Sebastes spp.

1

0,00

0,81

2

0,00

0,81

3

0,00

0,68

Trska vrste

Gadus morhua

1

0,72

0,52

2

0,72

0,52

3

0,68

0,40

4

0,54

0,30

5

0,38

0,22

Saj

Pollachius virens

1

0,72

0,56

2

0,72

0,56

3

0,71

0,55

4

0,61

0,30

Vahnja

Melanogrammus aeglefinus

1

0,72

0,56

2

0,72

0,56

3

0,62

0,43

4

0,52

0,36

Mol

Merlangius merlangus

1

0,66

0,50

2

0,64

0,48

3

0,60

0,44

4

0,41

0,30

Leng

Molva spp.

1

0,68

0,56

2

0,66

0,54

3

0,60

0,48

Skuša vrste

Scomber scombrus

1

0,00

0,72

2

0,00

0,71

3

0,00

0,69


Vrsta

Velikost (2)

Pretvorbeni faktor

Riba brez drobovja, z glavo (2)

Cela riba (2)

Extra, A (2)

Extra, A (2)

Kraljevska skuša

Scomber scombrus

1

0,00

0,77

2

0,00

0,77

3

0,00

0,63

4

0,00

0,47

Sardoni

Engraulis spp.

1

0,00

0,68

2

0,00

0,72

3

0,00

0,60

4

0,00

0,25

Morska plošča

Pleuronectes platessa

1

0,75

0,41

2

0,75

0,41

3

0,72

0,41

4

0,52

0,34

Oslič vrste

Merluccius merluccius

1

0,90

0,71

2

0,68

0,53

3

0,68

0,52

4

0,56

0,43

5

0,52

0,41

Krilati rombi

Lepidorhombus spp.

1

0,68

0,64

2

0,60

0,56

3

0,54

0,49

4

0,34

0,29

Limanda

Limanda limanda

1

0,71

0,58

2

0,54

0,42

Iverka

Platichthys flesus

1

0,66

0,58

2

0,50

0,42

Beli tun

Thunnus alalunga

1

0,90

0,81

2

0,90

0,77

Sipe in velike sipice

Sepia officinalis in Rossia macrosoma

1

0,00

0,64

2

0,00

0,64

3

0,00

0,40


Vrsta

Velikost (3)

Pretvorbeni faktor

 

Riba brez drobovja, z glavo (3)

Cela riba (3)

Extra, A (3)

Extra, A (3)

Morske spake

Lophius spp.

1

0,61

0,77

 

2

0,78

0,72

 

3

0,78

0,68

 

4

0,65

0,60

 

5

0,36

0,43

 

 

 

Vse oblike ponudb

 

Extra, A (3)

Kozice vrste

Crangon crangon

1

0,59

 

2

0,27

 

 

 

Kuhani v vodi

Sveži ali ohlajeni

 

Extra, A (3)

Extra, A (3)

Severne kozice

Pandalus borealis

1

0,77

0,68

 

2

0,27

 

 

 

Celi (3)

 

Velike rakovice

Cancer pagurus

1

0,72

 

2

0,54

 

 

 

Celi (3)

Repki (3)

E' (3)

Extra, A (3)

Extra, A (3)

Škamp

Nephrops norvegicus

1

0,86

0,86

0,81

2

0,86

0,59

0,68

3

0,77

0,59

0,50

4

0,50

0,41

0,41

 

 

Riba brez drobovja, z glavo (3)

Cela riba (3)

 

Extra, A (3)

Extra, A (3)

Morski listi

Solea spp.

1

0,75

0,58

 

2

0,75

0,58

 

3

0,71

0,54

 

4

0,58

0,42

 

5

0,50

0,33

 


(1)  Kategorije svežosti, velikosti in oblike ponudbe so opredeljene v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 104/2000.

(2)  Kategorije svežosti, velikosti in oblike ponudbe so opredeljene v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 104/2000.

(3)  Kategorije svežosti, velikosti in oblike ponudbe so opredeljene v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 104/2000.


PRILOGA II

Cene za umik s trga in prodajne cene Skupnosti za proizvode iz točk A, B in C Priloge I k Uredbi (ES) št. 104/2000

Vrsta

Velikost (1)

Cena za umik s trga (EUR/t)

Riba brez drobovja, z glavo (1)

Extra, A (1)

Extra, A (1)

Extra, A (1)

Sled vrste

Clupea harengus

1

0

125

2

0

191

3

0

180

4a

0

114

4b

0

114

4c

0

239

5

0

212

6

0

106

7a

0

106

7b

0

95

8

0

80

Sardele vrste

Sardina pilchardus

1

0

292

2

0

366

3

0

412

4

0

269

Veliki morski pes

Squalus acanthias

1

647

647

2

550

550

3

302

302

Veliki morski pes

Scyliorhinus spp.

1

488

458

2

488

427

3

336

275

Rdeči okuni

Sebastes spp.

1

0

920

2

0

920

3

0

772

Trska vrste

Gadus morhua

1

1 180

852

2

1 180

852

3

1 115

656

4

885

492

5

623

361

Saj

Pollachius virens

1

538

418

2

538

418

3

530

411

4

456

224

Vahnja

Melanogrammus aeglefinus

1

719

559

2

719

559

3

619

429

4

519

359


Vrsta

Velikost (2)

Cena za umik s trga (EUR/t)

Riba brez drobovja, z glavo (2)

Cela riba (2)

Extra, A (2)

Extra, A (2)

Mol

Merlangius merlangus

1

618

469

2

600

450

3

562

412

4

384

281

Leng

Molva spp.

1

813

670

2

789

646

3

718

574

Skuša vrste

Scomber scombrus

1

0

233

2

0

229

3

0

223

Kraljevska skuša Vrste

Scomber japonicus

1

0

226

2

0

226

3

0

185

4

0

138

Sardoni

Engraulis spp.

1

0

889

2

0

942

3

0

785

4

0

327

Morska plošča

Pleuronectes platessa

— od 1. januarja 2006 do 30. aprila 2006

1

806

440

2

806

440

3

773

440

4

558

365

— od 1. maja 2006 do 31. decembra 2006

1

1 113

608

2

1 113

608

3

1 068

608

4

772

505

Oslič vrste

Merluccius merluccius

1

3 308

2 609

2

2 499

1 948

3

2 499

1 911

4

2 058

1 580

5

1 911

1 507

Krilati rombi

Lepidorhombus spp.

1

1 694

1 594

2

1 495

1 395

3

1 345

1 221

4

847

722

Limanda

Limanda limanda

1

626

511

2

476

370


Vrsta

Velikost (3)

Cena za umik s trga (EUR/t)

Riba brez drobovja, z glavo (3)

Cela riba (3)

Extra, A (3)

Extra, A (3)

Iverka

Platichtys flesus

1

343

301

2

260

218

Beli tun

Thunnus alalunga

1

2 229

1 798

2

2 229

1 709

Sipe in velike sipice

Sepia officinalis in Rossia macrosoma

1

0

1 037

2

0

1 037

3

0

648

 

 

Cela riba Riba brez drobovja, z glavo (3)

Riba brez glave (3)

Extra, A (3)

Extra, A (3)

Morske spake

Lophius spp.

1

1 749

4 565

2

2 236

4 268

3

2 236

4 031

4

1 864

3 557

5

1 032

2 549

 

 

Vse oblike ponudb

Extra, A (3)

Kozice vrste

Crangon crangon

1

1 432

2

655

 

 

Kuhani v vodi

Sveži ali ohlajeni

Extra, A (3)

Extra, A (3)

Severne kozice

Pandalus borealis

1

4 911

1 087

2

1 722


Vrsta

Velikost (4)

Prodajne cene (EUR/t)

 

Celi (4)

 

Velike rakovice

Cancer pagurus

1

1 246

 

 

2

935

 

 

 

 

Celi (4)

Repki (4)

E' (4)

Extra, A (4)

Extra, A (4)

Škamp

Nephrops norvegicus

1

4 590

4 590

3 432

2

4 590

3 149

2 881

3

4 109

3 149

2 119

4

2 669

2 188

1 737

 

 

Riba brez drobovja, z glavo (4)

Cela riba (4)

 

Extra, A (4)

Extra, A (4)

Morski list

Solea spp.

1

5 009

3 874

 

2

5 009

3 874

 

3

4 742

3 607

 

4

3 874

2 805

 

5

3 340

2 204

 


(1)  Kategorije svežosti, velikosti in oblike ponudbe so opredeljene v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 104/2000.

(2)  Kategorije svežosti, velikosti in oblike ponudbe so opredeljene v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 104/2000.

(3)  Kategorije svežosti, velikosti in oblike ponudbe so opredeljene v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 104/2000.

(4)  Kategorije svežosti, velikosti in oblike ponudbe so opredeljene v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 104/2000.


PRILOGA III

Cene za umik s trga na mestih iztovarjanja, ki so zelo oddaljena od glavnih centrov porabe

Vrsta

Mesto iztovarjanja

Pretvorbeni faktor

Velikost (1)

Cena za umik s trga (EUR/tono)

Riba brez drobovja z glavo (1)

Cela riba (1)

Extra, A (1)

Extra, A (1)

Sled vrste

Clupea harengus

Obalne regije in otoki Irske

0,90

1

0

112

2

0

172

3

0

162

4a

0

103

Obalne regije vzhodne Anglije od Berwicka do Dovera

Obalne regije Škotske od Portpatricka do Eyemoutha in otoki zahodno in severno od navedenih regij

Obalne regije okraja Down (Severna Irska)

0,90

1

0

112

2

0

172

3

0

162

4a

0

103

Skuša vrste

Scomber scombrus

Obalne regije in otoki Irske

0,96

1

0

223

2

0

220

3

0

214

Obalne regije in otoki Cornwalla in Devona v Združenem kraljestvu

0,95

1

0

221

2

0

218

3

0

212

Oslič vrste

Merluccius merluccius

Obalne regije od Troona (na jugozahodnem Škotskem) do Wicka (na severnem Škotskem) in otoki zahodno in severno od navedenih regij

0,75

1

2 481

1 957

2

1 874

1 461

3

1 874

1 433

4

1 544

1 185

5

1 433

1 130

Beli tun

Thunnus alalunga

Azorski otoki in Madeira

0,48

1

1 070

863

2

1 070

821

Sardele vrste

Sardina pilchardus

Kanarski otoki

0,48

1

0

140

2

0

176

3

0

198

4

0

129

Obalne regije in otoki Cornwalla in Devona v Združenem kraljestvu

0,74

1

0

216

2

0

271

3

0

305

4

0

199

Atlantske obalne regije na Portugalskem

0,93

2

0

340

0,81

3

0

334


(1)  Kategorije svežosti, velikosti in oblike ponudbe so opredeljene v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 104/2000.


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/19


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2177/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi prodajnih cen Skupnosti za ribiške proizvode iz Priloge II k Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000 za ribolovno leto 2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupnih tržnih ureditvah za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (1), in zlasti člena 25(1) in (6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Prodajna cena Skupnosti se za vsak proizvod iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 104/2000 določi pred začetkom ribolovnega leta na ravni, ki je vsaj enaka 70 % in ne presega 90 % priporočene cene.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. …/… (2) določa priporočene cene vseh zadevnih proizvodov za ribolovno leto 2006.

(3)

Tržne cene se precej razlikujejo, odvisno od posamezne vrste in oblike ponudbe, zlasti v primeru lignjev in osliča.

(4)

Pretvorbene faktorje je zato treba določiti za različne vrste in načine ponudbe zamrznjenih proizvodov, iztovorjenih v Skupnosti, da bi se določila raven cene, ki sproži intervencijski ukrep iz člena 25(2) Uredbe (ES) št. 104/2000.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribiške proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prodajne cene Skupnosti, kot določa člen 25(1) Uredbe (ES) št. 104/2000, ki v ribolovnem letu 2006 veljajo za proizvode iz Priloge II k zadevni uredbi ter oblike ponudbe in pretvorbeni faktorji, na katere se nanašajo, so določeni v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2005

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.


PRILOGA

PRODAJNE CENE IN PRETVORBENI FAKTORJI

Vrsta

Oblika ponudbe

Pretvorbeni faktor

Stopnja intervencije

Prodajna cena

(EUR/tono)

grenlandska morska plošča (Reinhardtius hippoglossoides)

cela, brez drobovja, z glavo ali brez

1,0

0,85

1 629

oslič (Merluccius spp.)

cel, brez drobovja, z glavo ali brez

1,0

0,85

1 043

Posamezni fileti

 

 

 

— s kožo

1,0

0,85

1 261

— brez kože

1,1

0,85

1 388

zobatec

(Dentex dentex in Pagellus spp.)

cela, brez drobovja, z glavo ali brez

1,0

0,85

1 362

mečarica (Xiphias gladius)

cela, brez drobovja, z glavo ali brez

1,0

0,85

3 467

škampi in kozice Penaeidae

zamrznjeni

 

 

 

(a)

Parapenaeus Longirostris

1,0

0,85

3 464

(b)

Drugi Penaeidae

1,0

0,85

6 886

sipe in velike sipice (Sepia officinalis, Rossia macrosoma in Sepiola rondeletti)

zamrznjene

1,0

0,85

1 654

ligenj (Loligo spp.)

 

 

 

 

(a)

Loligo patagonica

— cel, neočiščen

1,00

0,85

993

— očiščen

1,20

0,85

1 191

(b)

Loligo vulgaris

— cel, neočiščen

2,50

0,85

2 482

— očiščen

2,90

0,85

2 879

hobotnica (Octopus spp.)

Frozen

1,00

0,85

1 819

Illex argentinus

— cela, neočiščena

1,00

0,80

696

— trup

1,70

0,80

1 183

Vrste oblike ponudbe:

:

cel, neočiščen

:

proizvod, ki ni bil obdelan

:

očiščen

:

proizvod, kateremu je bilo odstranjeno vsaj drobovje

:

trup

:

trup lignja, kateremu je bilo odstranjeno vsaj drobovje in glava


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/21


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2178/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi referenčnih cen za nekatere ribiške proizvode za ribolovno leto 2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupnih tržnih ureditvah za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (1), in zlasti člena 29(1) in (5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 104/2000 določa, da se referenčne cene, ki veljajo za Skupnost, lahko vsako leto glede na kategorijo proizvoda določijo za proizvode, za katere velja tarifna opustitev v skladu s členom 28(1). Isto velja za proizvode, ki morajo zaradi tega, ker zanje velja zavezujoče tarifno znižanje v skladu z WTO ali kakšne druge preferencialne ureditve, biti usklajeni z referenčno ceno.

(2)

Za proizvode iz Priloge I, dela A in B Uredbe (ES) št. 104/2000, je referenčna cena ista kot cena za umik s trga, določena v skladu s členom 20(1) navedene urebe.

(3)

Cene za umik s trga in prodajne cene Skupnosti za zadevne proizvode so za ribolovno leto 2006 določene z Uredbo Komisije (ES) št. 2176/2005 (2).

(4)

Referenčna cena za proizvode, ki niso našteti v Prilogah I in II k Uredbi (ES) št. 104/2000, je oblikovana na podlagi tehtanega povprečja carinskih vrednosti, zabeleženih na uvoznih trgih ali v pristaniščih uvoza v zadnjih treh letih pred dnevom določitve referenčne cene.

(5)

Referenčnih cen ni treba določiti za vse vrste, za katere veljajo merila iz Uredbe (ES) št. 104/2000, in zlasti ne za tiste, uvožene iz tretjih držav v velikih količinah.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribiške proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priporočene cene za ribolovno leto 2006 za ribiške proizvode, kot so opredeljene v skladu s členom 29 Uredbe (ES) št. 104/2000, so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2005

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2)  Glej str. 11 tega Uradnega lista.


PRILOGA (1)

1.   Referenčne cene za proizvode iz člena 29(3)(a) Uredbe (ES) št. 104/2000

Vrsta

Velikost (2)

Referenčna cena (EUR/tono)

Brez drobovja, z glavo (2)

Cela riba (2)

Dodatna oznaka TARIC

Extra, A (2)

Dodatna oznaka TARIC

Extra, A (2)

Sled vrste Clupea harengu

ex 0302 40 00

1

 

F011

125

2

F012

191

3

F013

180

4a

F016

114

4b

F017

114

4c

F018

239

5

F015

212

6

F019

106

7a

F025

106

7b

F026

95

8

F027

80

Rdeči okuni (Sebastes spp.)

ex 0302 69 31 in ex 0302 69 33

1

 

F067

920

2

F068

920

3

F069

772

Trska vrste Gadus morhua

ex 0302 50 10

1

F073

1 180

F083

852

2

F074

1 180

F084

852

3

F075

1 115

F085

656

4

F076

885

F086

492

5

F077

623

F087

361

 

 

Kuhane v vodi

Sveže ali zamrznjene

Dodatna oznaka TARIC

Extra, A (2)

Dodatna oznaka TARIC

Extra, A (2)

Severne kozice (Pandalus borealis)

ex 0306 23 10

1

F317

4 911

F321

1 087

2

F318

1 722

2.   Referenčne cene za ribiške proizvode iz člena 29(3)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000

Proizvod

Dodatna oznaka TARIC

Oblika ponudbe

Referenčna cena

(EUR/tono)

1.   

Rdeči okuni (Sebastes spp.)

 

 

Cela:

 

ex 0303 79 35

ex 0303 79 37

F411

z glavo ali brez glave

941

ex 0304 20 35

ex 0304 20 37

 

Fileti:

 

F412

s kostmi („standardni“)

1 915

F413

brez kosti

2 075

F414

kosi v izvirnem pakiranju, ki niso težji od 4 kg

2 262

2.   

Trska (Gadus morhua, Gadus ogac in Gadus macrocephalus) in riba vrste Boreogadus saida

ex 0303 60 11, ex 0303 60 19, ex 0303 60 90, ex 0303 79 41

F416

Cela, z glavo ali brez glave

1 095

ex 0304 20 29

 

Fileti:

 

F417

ločeni s folijo ali v industrijskih kosih, s kostmi („standardni“)

2 428

F418

ločeni s folijo ali v industrijskih kosih, brez kosti

2 664

F419

posamezni fileti ali ločeni s folijo, s kožo

2 602

F420

posamezni fileti ali ločeni s folijo, brez kože

2 943

F421

kosi v izvirnem pakiranju, ki niso težji od 4 kg

2 903

ex 0304 90 38

F422

Kosi in drugo meso, razen zmletih kosov

1 406

3.   

Saj (Pollachius virens)

ex 0304 20 31

 

Fileti:

 

F424

ločeni s folijo ali v industrijskih kosih, s kostmi („standardni“)

1 488

F425

ločeni s folijo ali v industrijskih kosih, brez kosti

1 639

F426

posamezni fileti ali ločeni s folijo, s kožo

1 476

F427

posamezni fileti ali ločeni s folijo, brez kože

1 647

F428

kosi v izvirnem pakiranju, ki niso težji od 4 kg

1 733

ex 0304 90 41

F429

Kosi in drugo meso, razen zmletih kosov

967

4.   

Vahnja (Melanogrammus aeglefinus)

ex 0304 20 33

 

Fileti:

 

F431

ločeni s folijo ali v industrijskih kosih, s kostmi („standardni“)

2 264

F432

ločeni s folijo ali v industrijskih kosih, brez kosti

2 632

F433

posamezni fileti ali ločeni s folijo, s kožo

2 512

F434

posamezni fileti ali ločeni s folijo, brez kože

2 683

F435

kosi v izvirnem pakiranju, ki niso težji od 4 kg

2 960

5.   

Aljaški polak (Theragra chalcogramma)

 

 

Fileti:

 

ex 0304 20 85

F441

ločeni s folijo ali v industrijskih kosih, s kostmi („standardni“)

1 136

F442

ločeni s folijo ali v industrijskih kosih, brez kosti

1 298

6.   

Sled (Clupea harengus, Clupea pallasii)

 

 

Rezine sledu

 

ex 0304 10 97

ex 0304 90 22

F450

kosi, težji od 80 g

510

F450

kosi, težji od 80 g

464


(1)  Dodatna oznaka, ki jo je treba navesti za vse kategorije razen tiste, ki so izrecno navedene v točkah 1 in 2 Priloge, je „F499: Drugo“.

(2)  Kategorije svežosti, velikosti in oblike ponudbe so določene v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 104/2000.


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/25


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2179/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi zneska pomoči za prenos in pavšalne pomoči za nekatere ribiške proizvode za ribolovno leto 2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupnih tržnih ureditvah za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2814/2000 z dne 21. decembra 2000 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 v zvezi dodelitvijo pomoči za prenos za nekatere ribiške proizvode (2), in zlasti člena 5 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 939/2001 z dne 14. maja 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 v zvezi dodelitvijo pomoči za prenos za nekatere ribiške proizvode (3), in zlasti člena 5 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 104/2000 določa, da se pomoč lahko dodeli za količine nekaterih svežih proizvodov, umaknjenih s trga, ter proizvodov, bodisi predelanih zaradi stabilizacije ter skladiščenih bodisi konzerviranih.

(2)

Namen navedene pomoči je spodbuditi proizvodne organizacije, da predelajo ali konzervirajo proizvode, umaknjene s trga, v izogib njihovemu uničenju.

(3)

Obseg pomoči ne sme biti tolikšen, da bi ogrožal ravnotežje trga zadevnih proizvodov ali izkrivljal konkurenco.

(4)

Obseg pomoči ne sme preseči tehničnih in finančnih stroškov, povezanih s postopki, ki so bistveni za stabilizacijo in skladiščenje, v Skupnosti zabeleženimi v ribolovnem letu pred zadevnim letom.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribiške proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ribolovno leto 2006 so zneski pomoči za prenos iz člena 23 Uredbe (ES) št. 104/2000 in zneski pavšalne pomoči iz člena 24(4) navedene uredbe določeni v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2005

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2)  UL L 326, 22.12.2000, str. 34.

(3)  UL L 132, 15.5.2001, str. 10.


PRILOGA

1.   Znesek pomoči za prenos za proizvode iz Priloge I(A) in (B) ter za morske liste (Solea spp.) iz Priloge I(C) k Uredbi (ES) št. 104/2000

Načini predelave iz člena 23 Uredbe (ES) št. 104/2000

Pomoč

(EUR/tono)

1

2

I.   

Zamrzovanje in skladiščenje celih proizvodov, brez drobovja, z glavo, ali razrezanih proizvodov

— Sardele vrste Sardina pilchardus

330

— druge vrste

270

II.

Filetiranje, zamrzovanje in skladiščenje

350

III.

Soljenje in/ali sušenje in skladiščenje celih proizvodov, brez drobovja, z glavo, ali razrezanih ali filetiranih proizvodov

260

IV.

Mariniranje in skladiščenje

240

2.   Znesek pomoči za prenos za druge proizvode iz Priloge I(C) k Uredbi (ES) št. 104/2000

Načini predelave in/ali konzerviranja iz člena 23 Uredbe (ES) št. 104/2000

Proizvodi

Pomoč

(EUR/tono)

1

2

3

I.

Zamrzovanje in skladiščenje

škamp

Nephrops norvegicus

300

repki škampa

Nephrops norvegicus

225

II.

Odstranjevanje glav, zamrzovanje in skladiščenje

škamp

Nephrops norvegicus

280

III.

Kuhanje, zamrzovanje in skladiščenje

škamp

Nephrops norvegicus

300

velika rakovica

Cancer pagurus

225

IV.

Pasterizacija in skladiščenje

velika rakovica

Cancer pagurus

360

V.

Shranjevanje živih živali v fiksnih bazenih ali kletkah

velika rakovica

Cancer pagurus

210

3.   Znesek pavšalne pomoči za proizvode iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 104/2000

Načini predelave

Pomoč

(EUR/tono)

I.

Zamrzovanje in skladiščenje celih proizvodov, brez drobovja, z glavo, ali razrezanih proizvodov

270

II.

Filetiranje, zamrzovanje in skladiščenje

350


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/27


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2180/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi zneska pomoči za zasebno skladiščenje določenih ribiških proizvodov za ribolovno leto 2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupnih tržnih ureditvah za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2813/2000 z dne 21. decembra 2000 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 v zvezi z dodelitvijo pomoči za zasebno skladiščenje za določene ribiške proizvode (2), in zlasti člena 1 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pomoč ne sme presegati vsote tehničnih in finančnih stroškov, ki so bili zabeleženi v Skupnosti med ribolovnim letom pred zadevnim letom.

(2)

Za zaviranje dolgoročnega skladiščenja, za skrajšanje plačilnih rokov in zmanjšanje bremena nadzora bi morala biti pomoč za zasebno skladiščenje izplačana v enem samem obroku.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribiške proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ribolovno leto 2006 je znesek pomoči za zasebno skladiščenje iz člena 25 Uredbe (ES) št. 104/2000 za proizvode iz Priloge II k Uredbi naslednji:

:

Prvi mesec

:

200 EUR na tono

:

Drugi mesec

:

0 EUR na tono

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2005

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2)  UL L 326, 22.12.2000, str. 30.


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/28


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2181/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi standardnih vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izračunavanju finančnih nadomestil in pripadajočih predplačil, v zvezi z ribiškimi proizvodi, umaknjenimi s trga v ribolovnem letu 2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupnih tržnih ureditvah za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (1), in zlasti členov 21(5) in (8) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št 104/2000 določa finančna nadomestila, ki jih je treba plačati organizacijam proizvajalcev, ki pod določenimi pogoji s trga umaknejo proizvode iz Priloge I(A) in (B) k navedeni uredbi. Znesek takšnega finančnega nadomestila za proizvode, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, je treba zmanjšati za standardne vrednosti.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 2493/2001 z dne 19. decembra 2001 o namenski uporabi nekaterih ribiških proizvodov, ki so bili umaknjeni s trga (2) podrobno opredeljuje načine namenske uporabe proizvodov, umaknjenih s trga. Vrednost takšnih proizvodov je treba določiti pri standardni ravni posameznih načinov namenske uporabe in pri tem upoštevati povprečne prihodke, ki se jih lahko pridobi s takšno namensko uporabo v različnih državah članicah.

(3)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 2509/2000 z dne 15. novembra 2000 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Direktive Sveta (ES) št. 104/2000 v zvezi s finančnimi nadomestili za umik nekaterih ribiških proizvodov (3), posebni predpisi zagotavljajo, da mora organizacija proizvajalcev ali eden od njenih članov, ki da svoje proizvode v prodajo v državi članici, ki ni država, kjer ima sedež, o tem obvestiti organ, odgovoren za dodeljevanje finančnih nadomestil. Ta organ je v državi članici, kjer ima organizacija proizvajalcev sedež. Standardna vrednost, ki se odšteje, mora zato biti vrednost, ki se uporablja v tej državi članici.

(4)

Enako metodo izračunavanja je treba uporabiti za predplačila finančnih nadomestil, kot je določeno v členu 6 Uredbe (ES) št. 2509/2000.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribiške proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne vrednosti za ribolovno leto 2006, ki jih je treba uporabiti pri izračunavanju finančnih nadomestil in pripadajočih predplačil za ribiške proizvode, ki so jih organizacije proizvajalcev umaknile s trga in ki niso bili namenjeni za prehrano ljudi, iz člena 21(5) Uredbe (ES) št. 104/2000 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Standardna vrednost, ki jo je treba odšteti od finančnih nadomestil in pripadajočih predplačil, se uporablja v državi članici, v kateri ima organizacija proizvajalcev sedež.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2005

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2)  UL L 337, 20.12.2001, str. 20.

(3)  UL L 289, 16.11.2000, str. 11.


PRILOGA

Standardne vrednosti

Uporaba proizvodov, umaknjenih s trga

EUR/tono

1.   

Uporaba po predelavi v moko (krma za živali):

(a)   

Sled vrste Clupea harengus in skuša vrst Scomber scombrus in Scomber japonicus:

Danska in Švedska

70

Združeno kraljestvo

50

druge države članice

17

Francija

1

(b)   

Kozice vrste Crangon crangon in severne kozice (Pandalus borealis):

Danska in Švedska

0

druge države članice

10

(c)   

Drugi proizvodi:

Danska

40

Švedska, Portugalska in Irska

17

Združeno kraljestvo

28

druge države članice

1

2.   

Uporabiti sveže ali konzervirane (krma za živali):

(a)   

Sardele vrste Sardina pilchardus in sardoni (Engraulis spp.):

vse države članice

8

(b)   

Drugi proizvodi:

Švedska

0

Francija

30

druge države članice

38

3.   

Namenjeni za vabo

Francija

45

druge države članice

10

4.

Niso namenjeni za krmljenje živali

0


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/31


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2182/2005

z dne 22. decembra 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 1973/2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslovov IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (1) ter zlasti členov 145 in 155 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 99(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa, da znesek pomoči za seme, za katerega se zaprosi, ne sme presegati zgornje meje, ki jo določi Komisija. Kadar celotni znesek pomoči, za katero se zaprosi, prekorači določeno zgornjo mero, se pomoč na kmeta sorazmerno zmanjša.

(2)

Poglavje 10 Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 (2) določa pogoje za prejemanje pomoči za seme. Člen 49 navedene uredbe določa, da se pomoč za seme dodeli samo pod pogojem, da je prejemnik seme dejansko tržil za setev, najpozneje do 15. junija leta po žetvi.

(3)

Potreba po uporabi morebitnega koeficienta znižanja v istem letu zelo otežuje izvajanje nove sheme. Edina druga možnost, da se izognemo uporabi takega koeficienta znižanja, bi bila, da se vsa plačila dodelijo načeloma takrat, ko se vsa semena dajo na trg, tj. ko je znana skupna količina semen. Vendar bi to občutno odložilo datum plačila kmetom in jim končno povzročilo finančne težave. Da bi se izognili takemu položaju, je treba uvesti sistem predplačil za pomoč za seme.

(4)

Uredba (ES) št. 1782/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 864/2004 (3), opredeljuje pravila za vezano podporo za bombaž, oljčno olje in surovi tobak.

(5)

Zlasti poglavje 10a naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvideva možnost, da se neposredna pomoč dodeli za proizvodnjo bombaža. Zato je treba določiti podrobna pravila v zvezi z dodeljevanjem navedene pomoči.

(6)

Člen 110b(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa, da za upravičenost do pomoči na hektar za bombaž velja obveznost, da kmet uporablja odobrene sorte in bombaž goji na zemljiščih, ki jih odobrijo države članice. Zato je treba določiti merila za odobritev sort in kmetijskih zemljišč, primernih za proizvodnjo bombaža.

(7)

Da lahko kmetje dobijo pomoč na hektar za bombaž, morajo zasejati odobrena zemljišča. Zato je treba določiti merilo, ki opredeljuje setev. Najmanjša gostota nasada na teh zemljiščih, ki jo določijo države članice glede na pedoklimatske razmere in regionalne značilnosti, mora biti objektivno merilo za določitev, ali se je setev izvedla pravilno.

(8)

Preseganje nacionalnih osnovnih površin, določenih za bombaž v členu 110c(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, zajema zmanjšanje zneska pomoči na hektar, ki izpolnjuje pogoje za pomoč. Za Grčijo pa je treba določiti način za izračunavanje zmanjšanega zneska ob upoštevanju razčlenitve nacionalne površine v podosnovne površine, za katere veljajo različni zneski pomoči.

(9)

Države članice morajo odobriti medpanožne organizacije za proizvodnjo bombaža na podlagi objektivnih meril glede velikosti medpanožnih organizacij, njihovih nalog in njihove notranje organizacije. Velikost medpanožne organizacije se mora določiti ob upoštevanju potrebe, da lahko obrat za odzrnjevanje, ki je njen član, sprejme ustrezne količine neodzrnjenega bombaža. Medpanožna organizacija, katere glavni cilj je izboljšanje kakovosti dostavljenega bombaža, mora v korist svojih članov izvajati ukrepe, ki sodijo v ta okvir.

(10)

Da bi se izognili zapletom na ravni upravljanja sistema pomoči, je lahko isti proizvajalec član samo ene medpanožne organizacije. In kadar želi proizvajalec, ki je član medpanožne organizacije, dostaviti svoj proizvedeni bombaž, ga lahko dostavi samo obratu za odzrnjevanje, ki je član iste organizacije.

(11)

V skladu s členom 110e Uredbe (ES) št. 1782/2003 lahko medpanožne organizacije sklenejo, da bodo porazdelile pomoč, do katere so upravičeni proizvajalci, ki so njeni člani. Lestvica porazdelitve mora upoštevati merila, zlasti glede kakovosti dostavljenega bombaža, in izključiti merila o povečanju proizvodnje. V ta namen morajo medpanožne organizacije določiti kategorije enot rabe, zlasti glede na merila o kakovosti proizvedenega bombaža na teh enotah rabe.

(12)

Da bi določili znesek pomoči za izplačilo kmetom, ki so člani medpanožnih organizacij za proizvodnjo bombaža, mora lestvica predvidevati način razdelitve skupnega zneska porazdeljene pomoči med različne kategorije enot rabe, postopke za ovrednotenje in razvrstitev vsake enote rabe v eno od teh kategorij, izračun zneska pomoči na upravičeni hektar glede na razpoložljiva sredstva za vsako kategorijo ter skupno število hektarjev, ki so v vsaki kategoriji.

(13)

Da bi enote rabe razvrstili v eno od določenih kategorij v skladu z lestvico, se lahko dostavljeni bombaž analizira ob prisotnosti vseh zadevnih strank.

(14)

Proizvajalcu, ki je član medpanožne organizacije, svojega bombaža ni treba dostaviti, mora pa imeti v tem primeru pravico do najmanj neporazdeljenega deleža pomoči. Lestvica porazdelitve mora ta položaj predvideti in določiti najmanjši znesek pomoči na upravičeni hektar v primeru nedostave.

(15)

Za uporabo lestvice in z namenom poenostavitve je treba vse enote rabe istega proizvajalca obravnavati, kot da pripadajo isti kategoriji enot rabe, ki dajejo isto kakovost bombaža.

(16)

Organ plačnik mora po prejemu obvestila od medpanožne organizacije o zneskih pomoči, ki jih je treba plačati kmetom, ki so njeni člani, opraviti potrebna preverjanja in izplačilo pomoči.

(17)

Lestvico mora potrditi država članica. Da bi pravočasno obvestili proizvajalce, ki so člani, je treba določiti rok, do katerega se mora država članica odločiti, ali bo potrdila lestvico medpanožne organizacije in njene morebitne naknadne spremembe ali ne. Ker medpanožna organizacija ni dolžna sprejeti lestvice porazdelitve, se mora sama odločiti, da ne bo več uporabljala lestvice, in o tem obvestiti državo članico.

(18)

Shema pomoči za bombaž zahteva, da morajo države članice svojim proizvajalcem sporočiti nekatere informacije o gojenju bombaža, kot so odobrene sorte, objektivna merila za odobritev zemljišč in najmanjša gostota sadik. Da bi bili kmete pravočasno obveščeni, jim mora država članica te informacije sporočiti pred določenim datumom.

(19)

Ker je Komisija zadolžena za nadzor nad pravilno uporabo določb o uporabi posebne pomoči za bombaž, ji morajo države članice pravočasno poslati iste informacije in informacije o medpanožnih organizacijah.

(20)

Z uporabo sheme pomoči za bombaž, določene v Uredbi (ES) št. 1782/2003, so določbe Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 o podrobnih pravilih za uporabo programa pomoči za bombaž (4) brezpredmetne. Zato je treba navedeno uredbo razveljaviti.

(21)

Poglavje 10b naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa možnost, da se neposredna pomoč dodeli za oljčne nasade. Zato je treba določiti podrobna pravila v zvezi z dodeljevanjem pomoči.

(22)

Člen 110i Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa, da države članice opredelijo največ pet kategorij oljčnih nasadov in določijo pomoč na hektar GIS za oljke za vsako od teh kategorij. Zato mora Komisija opredeliti skupni okvir okoljskih in družbenih meril, povezanih s krajino za proizvodnjo oljk in družbeno tradicijo.

(23)

Da bi izboljšali nadzor, je nujno, da se informacije, v katere kategorije oljčnih nasadov sodi posamezni kmet, vpišejo v geografski informacijski sistem (GIS) za proizvodnjo oljk. V primeru spremembe okoljskih in družbenih razmer je treba predvideti možnost, da se kategorije enkrat na leto prilagodijo.

(24)

Pomoč za oljčne nasade se dodeli na hektar GIS za oljke. Zato je treba za vsakega kmeta izračunati površino, upravičeno do pomoči, po skupni metodi, pri kateri je površinska enota izražena v hektarjih GIS za oljke. Da bi se pospešili upravni postopki, je treba določiti ukrepe odstopanja za enote rabe, ki imajo najmanjšo velikost, ki jo določi država članica, in za enote rabe za proizvodnjo oljk v upravni enoti, v kateri je država članica vzpostavila alternativni sistem poleg sistema GIS za proizvodnjo oljk.

(25)

Za plačilo pomoči na hektar GIS za oljke je primerno, da država članica zaradi pravočasnega obveščanja kmetov najprej na začetku vsakega leta določi okvirni znesek pomoči na hektar GIS za oljke za vsako kategorijo oljčnih nasadov. Ta okvirni znesek se mora izračunati na podlagi podatkov, ki so na voljo v zvezi s številom kmetov in površinami, upravičenimi do pomoči za oljčne nasade; na podlagi natančnejših podatkov država članica kasneje določi dokončni znesek pomoči.

(26)

V skladu z enim od pogojev za upravičenost, določenih za pomoč za oljčne nasade, se število oljčnih dreves v oljčnem nasadu ne sme razlikovati za več kakor 10 % od števila, evidentiranega na dan 1. januarja 2005. Države članice morajo zaradi nadzora izpolnjevanja tega mehanizma pred tem datumom določiti potrebne informacije za opredelitev zadevne enote rabe. Za Francijo in Portugalsko je treba določiti, da se bo določitev informacij o zadevnih enotah rabe sporočila pozneje, da se upoštevajo površine, zasajene z oljčnimi drevesi v okviru programov, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1638/98 z dne 20. julija 1998 o spremembi Uredbe št. 136/66/EGS o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti (5).

(27)

Da bi se Komisiji omogočil nadzor nad pravilno uporabo dokončnih določb o plačilu pomoči za oljčne nasade, morajo države članice redno sporočati informacije o območjih proizvajanja oljk, upravičenih do pomoči, in o višini pomoči, ki jo je treba dodeliti za vsako kategorijo oljčnih nasadov.

(28)

Poglavje 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa možnost, da se neposredna pomoč dodeli za proizvodnjo tobaka. Zato je treba določiti podrobna pravila v zvezi z dodeljevanjem navedene pomoči.

(29)

Zaradi jasnosti je treba opredeliti nekatere pojme.

(30)

Sorte tobaka je treba razvrstiti v skupine glede na način sušenja in proizvodne stroške ob upoštevanju opisov, ki se uporabljajo v mednarodni trgovini.

(31)

Glede na njihovo vlogo pogodbenega partnerja je treba odobriti podjetja za prvo predelavo, pooblaščena za podpis pogodb o pridelavi. Tako odobritev je treba ob neupoštevanju pravil umakniti, države članice pa morajo določiti posebne pogoje, ki urejajo predelavo tobaka.

(32)

V skladu s členom 110k Uredbe (ES) št. 1782/2003 je treba zaradi dodelitve pomoči na podlagi tradicionalnih proizvodnih območij določiti priznana proizvodna območja za vsako skupino sort tobaka. Državam članicam je treba dovoliti, da omejijo proizvodna območja, zlasti zaradi izboljšanja kakovosti.

(33)

Da bi se omogočili nadzori in učinkovito upravljanje izplačila pomoči, se mora tobak proizvajati v skladu s pogodbami o pridelavi, sklenjenimi med kmeti in prvi predelovalci. Treba je opredeliti glavne sestavne dele, ki jih morajo vključevati pogodbe o pridelavi za vsako letino. Roke za sklenitev in registracijo pogodb je treba določiti dovolj zgodaj, da se od samega začetka leta posamezne letine kmetom zagotovi stabilno tržišče za prihajajočo letino, podjetjem za predelavo pa redno dostavo.

(34)

Ob sklenitvi pogodbe o pridelavi z združenjem proizvajalcev je treba zaradi učinkovitega nadzora sporočiti tudi bistvene podrobnosti o vsakem posameznem kmetu. Da bi preprečili izkrivljanje konkurence in težave pri nadzoru, morajo biti združenja proizvajalcev izključena iz sodelovanja pri prvi predelavi. Zaradi upoštevanja tržne strukture je treba določiti, da sme biti kmet član samo enega združenja proizvajalcev.

(35)

Surovi tobak, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, mora biti brez napak, dobre tržne kakovosti in brez nekaterih značilnosti, ki preprečujejo normalno trženje.

(36)

Glede na posebnosti sheme pomoči je treba določiti, da se morebitni spori rešujejo prek skupnih odborov.

(37)

Da bodo države članice lahko ustrezno upravljale finančna sredstva za surovi tobak, morajo določiti okvirni znesek pomoči po sorti ali skupini sort dovolj zgodaj v letu posamezne letine in končni znesek pomoči po vseh opravljenih dostavah. Končni znesek ne sme presegati višine premije za leto 2005.

(38)

Da bi spodbudili izboljšanje kakovosti in vrednost proizvodnje tobaka, se lahko državam članicam dovoli, da porazdelijo znesek pomoči, določen za vsako sorto ali skupino sort glede na kakovost dostavljenega tobaka.

(39)

Pomoč se mora plačati za količino tobaka v listih, ki ga kmetje dostavijo prvim predelovalcem, pod pogojem da so izpolnjene minimalne zahteve glede kakovosti. Pomoč se mora prilagoditi, kadar se delež vlage v dostavljenem tobaku razlikuje od deleža vlage, določenega za vsako skupino sort na podlagi zahtev glede primerne kakovosti. Zaradi poenostavitve pregledov ob dostavi je treba določiti obseg in pogostnost vzorčenja, skupaj z metodo za izračun prilagojene teže za določitev deleža vlage.

(40)

Obdobje za dostavo tobaka podjetjem za predelavo je treba omejiti, da se prepreči prenos iz ene letine v drugo z namenom goljufije. V več državah članicah se tobak ne pregleda na kraju predelave, pač pa na kraju dostave. Treba je opredeliti mesta, kamor je treba dostaviti tobak in kjer se izvedejo pregledi; države članice morajo odobriti take odkupne centre.

(41)

Treba je določiti pogoje za izplačila pomoči zaradi preprečevanja goljufij. Vendarle pa je dolžnost držav članic, da določijo nadaljnji način upravljanja in nadzora.

(42)

Pomoč se lahko izplača šele po pregledu vsega dostavljenega tobaka, proizvedenega v državi članici, da se zagotovi, da so bili zadevni postopki dejansko izvedeni. Vendar pa je treba pod pogojem, da se položi ustrezna varščina, za proizvajalce predvideti izplačilo okvirnega zneska v višini 50 % pomoči.

(43)

Iz upravnih razlogov se pomoč v vsaki državi članici dodeli samo za proizvode, proizvedene na ozemlju navedene države članice. Treba je sprejeti določbe za primere, ko se tobak predela v drugih državah članicah kot v državi članici proizvajalki. V takih primerih se količina obravnavanega surovega tobaka prevzame v državi članici, v kateri je bil proizveden, v korist proizvajalcev v navedeni državi članici.

(44)

Zaradi reforme tobačne politike bo prenehal veljati program odkupa kvot tobaka. Vendar pa bodo proizvajalci, ki so sodelovali v programu v letih 2002 in 2003, še naprej prejemali izplačila odkupne cene do leta 2007 oziroma 2008. Trenutno je odkupna cena določena kot odstotek premije za tobak v letu zadevne letine. Trenutni sistem premij za tobak ne bo več obstajal od 1. januarja 2006, zato je treba kot prehodni ukrep določiti novo podlago za izračunavanje prihodnje odkupne cene kvot. Višine premij za surovi tobak se med letinama 2002 do 2005 niso spremenile. V interesu stalnosti je zato treba kot podlago za izračun odkupne cene uporabiti višini premije za leto 2005.

(45)

Uredba Komisije (ES) št. 2848/98 z dne 22. decembra 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 glede sheme premij, proizvodnih kvot in posebne pomoči za skupine proizvajalcev v sektorju surovega tobaka (6) se lahko razveljavi, ko bosta odpravljena jamstveni prag in sistem premij, določena v Uredbi (EGS) št. 2075/92 (7). Določbe Uredbe Komisije (EGS) 85/93 z dne 19. januarja 1993 o agencijah za nadzor v tobačnem sektorju (8) so postale zastarele in se zato lahko razveljavijo.

(46)

Uredbo (ES) št. 1973/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(47)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1973/2004 se spremeni:

1.

V členu 1(1) se dodajo naslednje točke:

„(q)

posebno plačilo za bombaž iz poglavja 10a naslova IV navedene uredbe;

(r)

pomoč za oljčne nasade iz poglavja 10b naslova IV navedene uredbe;

(s)

pomoč za tobak iz poglavja 10c naslova IV navedene uredbe.“

2.

V prvem odstavku člena 3 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

najpozneje do 15. septembra zadevnega leta: razpoložljive podatke o površinah oziroma o količinah v primeru mlečne premije, dodatnega plačila, semen in tobaka iz členov 95, 96, 99 in 110k Uredbe (ES) št. 1782/2003, za katere se je zahtevala pomoč za zadevno koledarsko leto, kadar je površina razdeljena na podosnovne površine;“

3.

V členu 21 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Brez vpliva na člen 28 Uredbe (ES) št. 1782/2003 plača pomoč za škrobni krompir tista država članica, na ozemlju katere leži kmetijsko gospodarstvo, ki dostavlja krompir za predelavo v škrobni krompir, in sicer na kmeta, ko se vse njegove količine za tržno leto dostavijo v podjetje za proizvodnjo škroba v štirih mesecih od datuma, ko se predloži dokaz iz člena 20 te uredbe in ko se izpolnijo pogoji iz člena 19 te uredbe.“

4.

Vstavi se naslednji člen 49a:

„Člen 49a

Predplačila

Države članice lahko dodelijo predplačila gojiteljem semen od 1. decembra tržnega leta. Taka plačila so sorazmerna s količino semena za setev, ki se je že dala na trg, v smislu člena 49, če so izpolnjeni vsi pogoji iz poglavja 10.“

5.

Vstavi se naslednje poglavje 17a:

„POGLAVJE 17a

POSEBNA PLAČILA ZA BOMBAŽ

Člen 171a

Odobritev kmetijskih zemljišč za proizvodnjo bombaža

Države članice določijo objektivna merila, na podlagi katerih se zemljišča odobrijo za posebno pomoč za bombaž iz člena 110a Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Ta merila temeljijo na enem ali več naslednjih elementov:

(a)

kmetijsko gospodarstvo regij, za katera je proizvodnja bombaža pomembna;

(b)

pedoklimatske razmere zadevnih površin;

(c)

upravljanje z namakalnimi vodami;

(d)

okolju prijazno kolobarjenje in tehnike gojenja.

Člen 171aa

Odobritev sort za setev

Države članice odobrijo sorte, vpisane v katalog Skupnosti, ki so prilagojene potrebam trga.

Člen 171ab

Pogoji za upravičenost

Setev na površinah iz člena 110b(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se opravi z zagotovitvijo najmanjše gostote sadik, ki jo določi država članica glede na pedoklimatske razmere in morebitne regionalne posebnosti.

Člen 171ac

Agronomske prakse

Države članice so pooblaščene, da določijo posebna pravila glede agronomskih praks, potrebnih za vzdrževanje kultur v normalnih razmerah rasti, z izjemo postopkov žetve.

Člen 171ad

Izračun zneska pomoči na upravičeni hektar

1.   Brez vpliva na člen 171ag te uredbe se v Španiji in na Portugalskem, kadar površina bombaža, upravičena do pomoči, presega nacionalno osnovno površino, določeno v členu 110c(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, znesek pomoči iz odstavka 2 navedenega člena pomnoži s koeficientom znižanja, dobljenega tako, da se osnovna površina deli s površino, ki izpolnjuje pogoje za pomoč.

2.   Brez vpliva na člen 171ag te uredbe se v Grčiji, kadar je površina bombaža, upravičena do pomoči, večja od 300 000 hektarjev, znesek pomoči na hektar dobi tako, da se vsota 594 EUR, pomnoženih s 300 000 hektarji, in dodatnega zneska pomnoži s površino, ki presega 300 000, ta vsota pa se nato deli s skupno površino, ki izpolnjuje pogoje za pomoč.

Dodatni znesek iz prvega pododstavka je enak:

342,85 EUR, če je upravičena površina večja od 300 000 hektarjev in manjša ali enaka 370 000 hektarjem;

342,85 EUR, pomnoženo s koeficientom znižanja v višini 70 000, ki se deli s številom upravičenih hektarjev nad 300 000, če je upravičena površina večja od 370 000 hektarjev.

Člen 171ae

Potrditev medpanožnih organizacij

Države članice vsako leto pred 31. decembrom za setev v naslednjem letu odobrijo vsako medpanožno organizacijo za proizvodnjo bombaža, ki je vložila zahtevek in ki:

(a)

pokriva skupno površino vsaj 10 000 hektarjev, kot določi država članica, izpolnjuje merila za potrditev iz člena 171a in ima najmanj en obrat za odzrnjevanje;

(b)

izvaja dobro opredeljene dejavnosti, katerih namen je zlasti:

izboljšanje tržne vrednosti proizvedenega neodzrnjenega bombaža,

izboljšanje kakovosti neodzrnjenega bombaža, ki pokriva potrebe obrata za odzrnjevanje,

uporaba okolju prijaznih proizvodnih metod;

(c)

je sprejela pravila notranjega delovanja, zlasti:

glede pogojev pristopa in članarin v skladu z nacionalnimi predpisi in predpisi Skupnosti,

po potrebi glede lestvice porazdelitve pomoči po kategorijah parcel, določene zlasti glede na kakovost neodzrnjenega bombaža, ki ga je treba dostaviti.

Vendar pa za leto 2006 države članice medpanožne organizacije za proizvodnjo bombaža potrdijo do 28. februarja 2006.

Člen 171af

Obveznosti proizvajalcev

1.   Isti proizvajalec ne more biti član več medpanožnih organizacij.

2.   Proizvajalec, ki je član ene medpanožne organizacije, mora proizvedeni bombaž dostaviti obratu za odzrnjevanje, ki pripada tej isti organizaciji.

3.   Sodelovanje proizvajalcev v odobreni medpanožni organizaciji mora biti posledica prostovoljnega pristopa.

Člen 171ag

Porazdelitev pomoči

1.   Z vključitvijo povečanja iz člena 110f(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 lestvica iz člena 110e navedene uredbe (v nadaljevanju: lestvica) določa:

(a)

zneske pomoči na upravičeni hektar, ki se dodelijo proizvajalcu, ki je član medpanožne organizacije, glede na razvrstitev njegovih enot rabe v določene kategorije iz odstavka 2;

(b)

način razdelitve celotne vsote, namenjene za porazdelitev pomoči, po kategoriji enote rabe v skladu z odstavkom 2.

Za namene uporabe točke (a) je osnovni znesek najmanj enak neporazdeljenemu deležu pomoči na upravičeni hektar iz člena 110c(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, po potrebi prilagojenemu v skladu z odstavkom 3 navedenega člena.

Izračun iz točke (a) prav tako predvideva primer nedostave bombaža v obrat za odzrnjevanje. V tem primeru je najnižji znesek pomoči na upravičeni hektar, ki jo prejme zadevni proizvajalec, ki je član, najmanj enak neporazdeljenemu deležu pomoči na upravičeni hektar iz člena 110c(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, po potrebi prilagojenemu v skladu z odstavkom 3 navedenega člena.

2.   Enote rabe so razvrščene v več kategorij, ki jih določijo medpanožne organizacije, ob upoštevanju najmanj enega od naslednjih kvalitativnih meril:

(a)

dolžina vlakna proizvedenega bombaža;

(b)

vsebnost vlage proizvedenega bombaža;

(c)

povprečna vsebnost nečistoče proizvedenega bombaža.

Lestvica določa postopke, ki omogočajo ocenitev vsake enote rabe glede na ta merila in njeno uvrstitev v določene kategorije.

Lestvica v nobenem primeru ne more vsebovati meril, povezanih s povečanjem proizvodnje in dajanjem bombaža na trg.

Za uporabo te lestvice se lahko za vse enote rabe istega proizvajalca šteje, kot da gre za isto povprečno kategorijo enot rabe in dajejo enako kakovosten bombaž.

3.   Kadar je to potrebno za razvrstitev v okviru lestvice po kategorijah parcel, se neodzrnjeni bombaž ob dostavi v obrat za odzrnjevanje v prisotnosti vseh zadevnih strank analizira na podlagi reprezentativnih vzorcev.

4.   Medpanožna organizacija sporoči plačilnemu organu znesek, ki se ga dobi z uporabo lestvice in ki ga mora plačati vsakemu od svojih proizvajalcev. Plačilni organ plačilo izvrši po preverjanju skladnosti in upravičenosti zadevnih zneskov pomoči.

Člen 171ah

Odobritev in spremembe lestvice

1.   Lestvica se zadevni državi članici prvič sporoči v potrditev do 28. februarja 2006 za setev v letu 2006.

Država članica se v enem mesecu po sporočilu odloči, ali bo potrdila lestvico ali ne.

2.   Odobrene medpanožne organizacije zadevni državi članici do 31. januarja sporočijo spremembe lestvice za setev v tekočem letu.

Spremembe lestvice se štejejo za odobrene, razen če zadevna država članica ne vloži ugovorov v enem mesecu po datumu iz prvega pododstavka.

V primeru neodobritve sprememb lestvice se izplača pomoč, ki se izračuna na podlagi odobrene lestvice brez upoštevanja neodobrenih sprememb.

3.   Če se medpanožna organizacija odloči, da bo prekinila z uporabo lestvice, o tem obvesti državo članico. Prekinitev velja za setev v naslednjem letu.

Člen 171ai

Obvestila proizvajalcem in Komisiji

1.   Države članice pred 31. januarjem zadevnega leta obvestijo kmete, ki proizvajajo bombaž, in Komisijo o:

(a)

odobrenih sortah; vendar pa je treba o sortah, odobrenih v skladu s členom 171aa po tem datumu, kmete obvestiti pred 15. marcem istega leta;

(b)

merilih za odobritev zemljišč;

(c)

zahtevanih agronomskih praksah.

(d)

zahtevanih agronomskih praksah.

2.   V primeru umika odobritve za določeno sorto države članice o tem obvestijo kmete najpozneje do 31. januarja za setev v naslednjem letu.

3.   Države članice sporočijo Komisiji naslednje podatke:

(a)

najpozneje do 30. aprila zadevnega leta imena odobrenih medpanožnih organizacij in njihove glavne značilnosti, kar zadeva njihovo površino, proizvodno zmogljivost, število proizvajalcev, število obratov za odzrnjevanje in njihove zmogljivosti odzrnjevanja;

(b)

najpozneje do 15. septembra zadevnega leta posejane površine, za katere so bili vloženi zahtevki za posebno pomoč za bombaž;

(c)

najpozneje do 31. julija naslednjega leta končne podatke, ki ustrezajo posejanim površinam, za katere je bila posebna pomoč za bombaž za zadevno leto dejansko že plačana, po odbitku, kadar je to primerno, zmanjšanja površin iz poglavja I naslova IV dela II Uredbe (ES) št. 796/2004.“

6.

Vstavi se naslednje poglavje 17b:

„POGLAVJE 17b

POMOČ ZA OLJČNE NASADE

Člen 171b

Kategorije oljčnih nasadov

1.   Države članice določijo oljčne nasade, upravičene do pomoči iz člena 110g Uredbe (ES) št. 1782/2003, in jih razvrstijo v največ pet kategorij na podlagi izbora med naslednjimi merili:

(a)

okoljska merila:

(i)

otežen dostop do parcel;

(ii)

nevarnost fizične degradacije zemljišč;

(iii)

posebna značilnost oljčnih nasadov: stara oljčna drevesa, kulturne in krajinske vrednosti, na pobočju, tradicionalne ali redke sorte oziroma sorte, ki rastejo na zaščitenih naravnih območjih;

(b)

družbena merila:

(i)

območja, ki so močno odvisna od gojenja oljčnih dreves;

(ii)

območja s tradicijo gojenja oljk;

(iii)

območja z neugodnimi gospodarskimi kazalniki;

(iv)

kmetijska gospodarstva, na katerih obstaja tveganje za opustitev oljčnih nasadov;

(v)

velikost oljčnih nasadov na kmetijskem gospodarstvu;

(vi)

območja z značilnimi elementi, kot so proizvodnja ZOP in ZGO, ekološka in integrirana proizvodnja.

2.   Države članice za vsakega zadevnega kmeta določijo, v katere kategorije iz odstavka 1 sodi posamezna parcela za proizvodnjo oljk, upravičena do pomoči. Te informacije se zabeležijo v geografski informacijski sistem za proizvodnjo oljk (‚GIS za proizvodnjo oljk‘).

3.   Države članice lahko enkrat na leto prilagodijo kategorije oljčnih nasadov, opredeljene z uporabo odstavka 1.

Kadar prilagoditev kategorij pripelje do ponovne razvrstitve oljčnih nasadov, nova razvrstitev velja od leta, ki sledi letu prilagoditve.

Člen 171ba

Izračun površin

1.   Države članice za vsakega proizvajalca izračunajo površino, upravičeno do pomoči, po skupni metodi, določeni v Prilogi XXIV.

Površine so izražene v hektarjih GIS za oljke na dve decimalki natančno.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se skupna metoda, določena v Prilogi XXIV, ne uporablja, kadar:

(a)

je parcela za proizvodnjo oljk minimalne velikosti, ki jo določi država članica, a ki ne presega 0,1 hektarja;

(b)

leži parcela za proizvodnjo oljk v upravni enoti, ki ni vključena v grafično referenčno podatkovno bazo geografskega informacijskega sistema za proizvodnjo oljk.

V teh primerih država članica določi območje z oljčnimi drevesi po objektivnih merilih in tako, da se zagotovi enakopravna obravnava kmetov.

Člen 171bb

Znesek pomoči

1.   Države članice pred 31. januarjem vsakega leta določijo okvirni znesek pomoči na hektar GIS za oljke za vsako kategorijo oljčnih nasadov.

2.   Države članice pred 31. oktobrom zadevnega leta določijo znesek pomoči na hektar GIS za oljke za vsako kategorijo oljčnih nasadov.

Ta znesek se izračuna tako, da se okvirni znesek iz odstavka 1 pomnoži s koeficientom, ki ustreza najvišjemu znesku pomoči, določenemu v členu 110i(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ob upoštevanju, kadar je to primerno, znižanja iz odstavka 4 navedenega člena, in se deli z vsoto zneskov, ki so rezultat množenja okvirnega zneska pomoči iz odstavka 1 tega člena, določenega za vsako kategorijo, s pripadajočo površino.

3.   Države članice lahko odstavka 1 in 2 uporabijo na regionalni ravni.

Člen 171bc

Določitev osnovnih podatkov

1.   Države članice na podlagi podatkov iz GIS za proizvodnjo oljk in prijav kmetov določijo na dan 1. januarja 2005 za vsako parcelo za proizvodnjo oljk z uporabo člena 110h(c) Uredbe (ES) št. 1782/2003 število in lokacijo oljčnih dreves, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč, število in lokacijo dreves, ki ne izpolnjujejo pogojev za pomoč, območje proizvajanja oljk in površino na parceli za proizvodnjo oljk, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, ter njeno kategorijo v skladu s členom 182.

2.   Na območjih, zasajenih z oljčnimi drevesi v okviru programov novih nasadov v Franciji in na Portugalskem, ki jih Komisija odobri z uporabo člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1638/98 (9) in ki so v GIS za proizvodnjo oljk vpisani pred 1. januarjem 2007, države članice določijo podatke iz odstavka 1 tega člena na dan 1. januarja 2006 za enote rabe, zasajene leta 2005, in na dan 1. januarja 2007 za enote rabe, zasajene leta 2006. Ti podatki se kmetom sporočijo najpozneje v enotnem zahtevku za leto 2007.

Člen 171bd

Obvestila

Države članice vsako leto Komisijo obvestijo:

(a)

najpozneje do 15. septembra: o podatkih o površinah oljčnih nasadov, razčlenjenih po kategorijah, za katere se je zahtevala pomoč za tekoče leto;

(b)

najpozneje do 31. oktobra:

(i)

o podatkih o površinah iz točke (a), ki se obravnavajo kot upravičene do pomoči, ob upoštevanju znižanj ali popravkov iz člena 51 Uredbe (ES) št. 796/2004;

(ii)

o višini pomoči, ki jo je treba dodeliti za vsako kategorijo oljčnih nasadov;

(c)

najpozneje do 31. julija: o končnih podatkih o površinah oljčnih nasadov, razčlenjenih po kategorijah, za katere se je dejansko izplačala pomoč za predhodnje leto.

7.

Vstavi se naslednje poglavje 17c:

„POGLAVJE 17c

POMOČ ZA TOBAK

Člen 171c

Opredelitve

V tem poglavju:

(a)

‚dostava‘ pomeni vsak postopek, opravljen na določen dan in obsegajoč predajo surovega tobaka, ki ga preda kmet ali združenje proizvajalcev podjetju za predelavo po pogodbi o pridelavi;

(b)

‚kontrolno potrdilo‘ pomeni dokument, ki ga izda pristojni nadzorni organ, ki potrjuje, da je količino zadevnega tobaka prevzelo podjetje za prvo predelavo, da je bila ta količina dostavljena v okviru registrirane pogodbe in da so bili posli opravljeni v skladu s členoma 197 in 198 te uredbe;

(c)

‚prvi predelovalec‘ pomeni vsako odobreno fizično ali pravno osebo, ki opravlja prvo predelavo surovega tobaka z vodenjem v svojem imenu in na svoj račun enega ali več podjetij za prvo predelavo tobaka, ki so primerno opremljena v ta namen;

(d)

‚prva predelava‘ pomeni predelavo surovega tobaka, ki ga dostavi kmet, v obstojen proizvod, primeren za skladiščenje, zapakiran v enotne bale ali embalažo, katerega kakovost izpolnjuje zahteve končnega uporabnika (proizvajalca);

(e)

‚združenje proizvajalcev‘ pomeni združenje, ki zastopa kmete, ki proizvajajo tobak.

Člen 171ca

Skupine sort surovega tobaka

Sorte surovega tobaka so razvrščene v naslednje skupine:

(a)

flue-cured (sušen z zračnim tokom): tobak, sušen v peči s kontroliranim pretokom zraka, pri kontrolirani temperaturi in vlažnosti;

(b)

light air-cured (lahki zračno sušeni): tobak, sušen na zraku pod streho;

(c)

dark air-cured (temni zračno sušeni): tobak, sušen na zraku pod streho, ki pred trženjem fermentira;

(d)

fire-cured (na dimu sušeni): tobak, sušen na dimu;

(e)

sun-cured (na soncu sušeni): tobak, sušen na soncu;

(f)

Basmas (sušen na soncu);

(g)

Katerini (sušen na soncu);

(h)

Kaba-Koulak (klasični) in podobne sorte (sušene na soncu).

Sorte iz vsake skupine so navedene v Prilogi XXV.

Člen 171cb

Prvi predelovalci

1.   Države članice odobrijo prve predelovalce na svojem ozemlju in določijo ustrezne pogoje za njihovo odobritev.

Odobreni prvi predelovalec je pooblaščen, da podpiše pogodbe o pridelavi, če najmanj 60 % od svojega trženega tobaka s poreklom iz Skupnosti proda podjetjem za proizvodnjo tobaka bodisi neposredno bodisi posredno brez nadaljnje predelave.

2.   Država članica odvzame odobritev, če predelovalec namenoma ali zaradi hude malomarnosti ne izpolnjuje določb o surovem tobaku na ravni Skupnosti ali na nacionalni ravni.

Člen 171cc

Proizvodna območja

Za vsako skupino sort so proizvodna območja iz člena 110k(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003 tista, ki so določena v Prilogi XXVI k tej uredbi.

Države članice lahko opredelijo bolj omejena proizvodna območja, zlasti zaradi zagotavljanja kakovosti. Omejena proizvodna območja ne smejo presegati površine upravne enote, v Franciji pa kantona.

Člen 171cd

Pogodbe o pridelavi

1.   Pogodbe o pridelavi iz točke člena 110k(c) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se sklepajo med prvim predelovalcem na eni strani in kmetom ali združenjem proizvajalcev, ki ga zastopa, na drugi, če združenje proizvajalcev priznava zadevna država članica.

2.   Pogodbe o pridelavi se sklepajo po sorti ali skupini sort. Prvega predelovalca zavezujejo k prevzemu pogodbeno določene količine tobaka v listih, kmeta ali združenje proizvajalcev, ki ga zastopa, pa k dostavi navedene količine prvemu predelovalcu, kolikor to omogoča njihova dejanska proizvodnja.

3.   Za vsako letino morajo pogodbe o pridelavi vsebovati najmanj naslednje navedbe:

(a)

nazive in naslove pogodbenih strank;

(b)

sorto in skupino sort tobaka, ki sta predmet pogodbe;

(c)

največjo količino za dostavo;

(d)

natančno lokacijo, na kateri je tobak proizveden: proizvodno območje iz člena 171cc, pokrajino, občino, opredelitev enote rabe na podlagi integriranega nadzornega sistema;

(e)

površino zadevne enote rabe brez služnostnih poti in ograd;

(f)

nakupno ceno, skladno s kakovostnim razredom, brez pomoči, stroškov storitev in davkov;

(g)

minimalne dogovorjene zahteve glede kakovosti po posameznem kakovostnem razredu, z najmanj tremi razredi glede na položaj na stebelcu, in obveznost kmeta, da predelovalcu dostavi surovi tobak po kakovostnih razredih, ki ustreza najmanj tem zahtevam glede kakovosti;

(h)

obveznost prvega predelovalca, da izplača kmetu odkupno ceno glede na razred kakovosti;

(i)

rok za plačilo odkupne cene, ki ne sme biti daljši kakor 30 dni od dneva dostave;

(j)

obveznost kmeta, da do 20. junija v letu posamezne letine ponovno zasadi tobak na zadevni parceli.

4.   Če se datum 20. junij za ponovno zasaditev prekorači, mora kmet predelovalca in pristojno službo te države članice obvestiti s priporočenim pismom pred tem datumom in navesti razlog za zamudo ter podrobne podatke o kakršni koli spremembi enote rabe.

5.   Pogodbene stranke v pogodbah o pridelavi lahko s pisno spremembo povečajo količine, prvotno določene v pogodbi. Spremembo je treba najpozneje 40. dan po roku za sklenitev pogodb o pridelavi iz člena 171ce(1) predložiti pristojni službi v registracijo.

Člen 171ce

Sklenitev in registracija pogodb

1.   Pogodbe o pridelavi se sklenejo do 30. aprila v letu posamezne letine, razen v primerih višje sile. Države članice lahko določijo zgodnejši datum.

2.   Razen v primerih višje sile je treba že sklenjene pogodbe o pridelavi predložiti v registracijo pristojnemu organu najpozneje v 15 dneh po roku za sklenitev pogodb iz odstavka 1.

Pristojni organ je organ iz države članice, v kateri poteka predelava.

Kadar predelava ne poteka v državi članici, v kateri je bil tobak proizveden, pristojni organ države članice, v kateri bo potekala predelava, takoj pošlje izvod registrirane pogodbe pristojni službi države članice proizvajalke. Če ta organ sam ne opravlja nadzora nad shemo premij, pošlje izvod registrirane pogodbe pristojnemu nadzornemu organu.

3.   Če se rok za sklenitev pogodb iz odstavka 1 ali predložitev pogodb o pridelavi iz odstavka 2 prekorači za največ 15 dni, se pomoč zmanjša za 20 %.

Člen 171cf

Pogodbe z združenjem proizvajalcev

1.   Kadar se pogodba o pridelavi sklene med prvim predelovalcem in združenjem proizvajalcev, se ji priloži seznam, na katerem so navedena imena zadevnih kmetov in njihova največja količina za dostavo, natančna lokacija enote rabe in površina zadevnih parcel, kot je navedeno v členu 1cd(3)(c), (d) in (e).

Seznam se pristojnemu organu predloži v registracijo najpozneje 15. maja v letu posamezne letine.

2.   Združenja proizvajalcev iz odstavka 1 ne smejo opravljati prve predelave tobaka.

3.   Kmetje, ki proizvajajo tobak, ne smejo pripadati več kot enemu združenju proizvajalcev.

Člen 171cg

Minimalne zahteve glede kakovosti

Tobak, dostavljen podjetjem za predelavo, mora biti brez napak, dobre tržne kakovosti in brez katerih koli značilnosti, navedenih v Prilogi XXVII. Država članica lahko določi strožje zahteve glede kakovosti, lahko pa se za njih dogovorijo pogodbene stranke.

Člen 171ch

Spori

Države članice lahko določijo, da se spori glede kakovosti tobaka, dostavljenega prvemu predelovalcu, predložijo arbitražnemu organu. Države članice določijo pravila glede članstva in postopkov odločanja v takih organih. Arbitražni organ je sestavljen iz enega ali več predstavnikov proizvajalcev in predelovalcev v enakem številu.

Člen 171ci

Višina pomoči

Z uporabo člena 110k(d) Uredbe (ES) št. 1782/2003 države članice določijo okvirni znesek pomoči na kilogram po sorti ali skupini sort tobaka pred 15. marcem v letu posamezne letine. Države članice lahko znesek pomoči porazdelijo glede na kakovost dostavljenega tobaka. Za vsako sorto ali skupino sort tobaka višina pomoči ne sme presegati zneska premije po skupini sort, določenega za letino 2005 v Uredbi Sveta (ES) št. 546/2002 (10).

Države članice določijo končni znesek pomoči na kilogram po sorti ali skupini sort tobaka v 15 delovnih dneh po datumu, na katerega je bil dostavljen ves tobak za zadevno letino. Če skupni znesek pomoči, za katero se zaprosi v državi članici, presega nacionalni najvišji znesek, določen v členu 110l Uredbe (ES) št. 1782/2003, kot je bil prilagojen v skladu s členom 110m navedene uredbe, država članica linearno zniža zneske, plačane posameznemu kmetu.

Člen 171cj

Izračun izplačil pomoči

1.   Pomoč, ki se izplača kmetom, se izračuna na podlagi teže tobaka v listih zadevne sorte ali skupine sort, ki ustreza minimalnim zahtevam glede kakovosti in jo prevzame prvi predelovalec.

2.   Kadar se delež vlage razlikuje od višine pomoči, določene v Prilogi XXVIII za zadevno sorto, se teža prilagodi za vsako odstotno točko razlike v okviru dovoljenih odstopanj, določenih v navedeni prilogi.

3.   Postopek za določanje deleža vlage, obseg in pogostost vzorčenja ter metoda za izračunavanje prilagojene teže so določeni v Prilogi XXIX.

Člen 171ck

Dostava

1.   Razen v primerih višje sile kmetje izgubijo pravico do pomoči, če svoje celotne proizvodnje ne dostavijo prvemu predelovalcu do 30. aprila v letu, ki sledi letu posamezne letine. Države članice lahko določijo zgodnejši datum.

2.   Dostavo je treba izvesti bodisi neposredno do mesta, kjer se bo tobak predelal, bodisi, če država članica to odobri, do odobrenega odkupnega centra. Pristojni nadzorni organ odobri takšne odkupne centre, ki morajo imeti primerno opremo, tehtnice in prostore.

3.   Če se nepredelani tobak ne dostavi na mesta iz odstavka 2 ali če prevoznik, ki prevaža določene količine tobaka iz odkupnega centra do predelovalnega obrata, nima odobritve za prevoz, mora podjetje za prvo predelavo, ki je prevzelo zadevni tobak, plačati državi članici denarno vsoto v višini pomoči za zadevno količino tobaka. Ta znesek se knjiži v korist Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS).

Člen 171cl

Izplačilo

Pristojni organ države članice izplača pomoč kmetu na podlagi kontrolnega potrdila, ki ga izda pristojni nadzorni oggan in ki potrjuje, da je bil tobak dostavljen.

Člen 271cm

Predplačila

1.   Z odstopanjem od člena 10(1) Uredbe (ES) št. 796/2004 države članice lahko uporabijo sistem predplačil na pomoč za tobak za kmete.

2.   Zahtevki kmetov za predplačilo se lahko predložijo po 16. septembru v letu posamezne letine. Zahtevkom za predplačilo se priloži naslednje dokumente, razen kadar država članica dokumente že ima in zato določi drugače:

(a)

izvod pogodbe o pridelavi ali njeno registrsko številko;

(b)

pisna izjava zadevnega kmeta z navedbo količin tobaka, ki jih lahko dostavi med letino tekočega leta.

3.   Plačilo predplačila, ki znaša največ 50 % izplačljive pomoči, na podlagi okvirne višine pomoči, določene v skladu s členom 171ci, je pogojeno s pologom varščine, ki je enaka znesku predplačila, povečanega za 15 %.

Varščina se sprosti, ko se izplača celotni znesek pomoči v skladu s členom 19 Uredbe (EGS) št. 2220/85.

4.   Predplačilo se izplača od 16. oktobra v letu posamezne letine in se mora izplačati v 30 dneh po vložitvi zahtevka iz odstavka 2 in dokazila o pologu varščine iz odstavka 3.

Izplačano predplačilo se odšteje od zneska pomoči za tobak, ki se izplača v skladu s členom 171cl.

5.   Države članice določijo dopolnilne pogoje glede dodeljevanja predplačil in zlasti končni rok za vložitev zahtevkov. Potem, ko kmetje že začnejo z dostavami, ne morejo več vlagati zahtevkov za predplačilo.

Člen 171cn

Čezmejna predelava

1.   Pomoč izplačajo ali dajo zanjo predplačilo države članice, v kateri je bil tobak proizveden.

2.   Kadar se tobak ne predela v državi članici proizvajalki, država članica predelovalka po opravljenih zahtevanih pregledih državi članici proizvajalki posreduje vse podatke, potrebne za izplačilo pomoči ali sprostitev varščine.

Člen 171co

Obvestila Komisiji

1.   Vsaka zadevna država članica obvesti Komisijo najpozneje do 31. januarja v letu posamezne letine o:

(a)

nazivih in naslovih organov, pristojnih za registracijo pogodb o pridelavi;

(b)

nazivih in naslovih odobrenih podjetij za prvo predelavo.

Komisija objavi seznam služb, pristojnih za registracijo pogodb o pridelavi, in odobrenih podjetij za prvo predelavo v seriji „C“Uradnega lista Evropske unije.

2.   Vsaka zadevna država članica nemudoma obvesti Komisijo o nacionalnih ukrepih, sprejetih za uporabo tega poglavja.

Člen 171cp

Prehodni ukrep

Brez poseganja v prihodnje spremembe so proizvajalci, katerih proizvodne kvote tobaka so bile odkupljene v letinah 2002 in 2003 v skladu s členom 14 Uredbe (EGS) št. 2075/92, od 1. januarja 2006 za preostalih pet let posameznih letin po letu, v katerem se njihova kvota odkupi, upravičeni do prejema zneska, ki je enak odstotku dodeljene premije za letino 2005, kot je prikazano v tabelah v Prilogi XXX. Ti zneski se izplačajo pred 31. majem vsako leto.

8.

Člen 172 se spremeni:

(a)

Vstavita se naslednja odstavka 3a in 3b:

„3a   Uredba (ES) št. 1591/2001 se razveljavi. Vendar pa se še uporablja za tržno leto 2005/2006.

3b   Uredbi (EGS) št. 85/93 in (ES) št. 2848/98 se s 1. januarjem 2006 razveljavita. Vendar pa se uporabljata še naprej za letino 2005.“

(b)

Odstavek 4 se nadomesti z:

„4.   Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo za sklicevanja na to uredbo, z izjemo Uredbe (EGS) št. 85/93.“

9.

Besedilo v Prilogi k tej uredbi se doda kot Prilogi XXIV in XXX.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006, razen člena 1(4), ki se uporablja od 1. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 118/2005 (UL L 24, 27.1.2005, str. 15).

(2)  UL L 345, 20.11.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1044/2005 (UL L 172, 5.7.2005, str. 76).

(3)  UL L 161, 30.4.2004, str. 48. Popravek v UL L 206, 9.6.2004, str. 20.

(4)  UL L 210, 3.8.2001, str. 10. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1486/2002 (UL L 223, 20.8.2002, str. 3).

(5)  UL L 210, 28.7.1998, str. 32. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 97, popravek v UL L 206, 9.6.2004, str. 37).

(6)  UL L 358, 31.12.1998, str. 17. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1809/2004 (UL L 318, 19.10.2004, str. 18).

(7)  UL L 215, 30.7.1992, str. 70. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1679/2005 (UL L 271, 15.10.2005, str. 1).

(8)  UL L 12, 20.1.1993, str. 9.

(9)  UL L 210, 28.7.1998, str. 32. Uredba, ki je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 865/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 97, popravek v UL L 206, 9.6.2004, str. 37).“

(10)  UL L 84, 28.3.2002, str. 4.“


PRILOGA

PRILOGA XXIV

Skupna metoda izračuna območja proizvajanja oljk v hektarjih po GIS za oljke

Skupna metoda temelji na algoritmu (1), ki določa območje proizvajanja oljk glede na lego upravičenih oljčnih dreves z uporabo avtomatizirane obdelave, ki se opira na GIS (geografski informacijski sistem).

1.   OPREDELITVE

V tej prilogi:

(a)

‚parcela za proizvodnjo oljk‘ pomeni nepretrgan kos zemljišča, prekritega z upravičenimi oljčnimi drevesi v rodnosti, od katerih je vsako oddaljeno od drugega upravičenega oljčnega drevesa za največjo določeno razdaljo;

(b)

‚upravičeno oljčno drevo‘ pomeni oljčno drevo, zasajeno pred 1. majem 1998 ali za Ciper in Malto pred 31. decembrom 2001, ali nadomestno oljčno drevo ali vsako oljčno drevo, posajeno v okviru programa, ki ga je Komisija odobrila v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1638/98 in katerega obstoj je zabeležen v GIS;

(c)

‚izolirano upravičeno oljčno drevo‘ pomeni upravičeno oljčno drevo v rodnosti, ki ne izpolnjujejo pogojev, da bi spadalo v skupino oljčnih dreves na parceli za proizvodnjo oljk;

(d)

‚upravičeno oljčno drevo v rodnosti‘ pomeni upravičeno živo oljčno drevo vrste, razvrščene kot domača, trajno posajeno, ne glede na njegovo stanje, lahko z več debli, ki so pri tleh oddaljeni drugo od drugega za manj kot dva metra.

2.   FAZE ALGORITMA ZA POMOČ ZA OLJČNE NASADE

Faza 1: analiza bližnje okolice

Parameter analize bližnje okolice (P1) opredeljuje največjo oddaljenost med upravičenimi oljčnimi drevesi in navaja, ali so izolirana ali del iste enote rabe za proizvodnjo oljk. P1 je polmer, ki izhaja iz upravičenega oljčnega drevesa in določa krog, v katerem morajo biti druga upravičena oljčna drevesa, da se lahko obravnavajo kot del istega ‚področja proizvodnje oljk‘

P1 je določen na 20 metrov, kar ustreza največji agronomski vrednosti za večino regij. V nekaterih regijah ekstenzivnega gojenja, ki jih določi država članica, v kateri je povprečna razdalja zasaditve večja od 20 metrov, se lahko država članica odloči, da bo za P1 določila dvojno povprečno regionalno razdaljo saditve. V tem primeru država članica shrani dokumente, ki utemeljujejo uporabo te izjeme.

Upravičena oljčna drevesa, ki so del oljčnih nasadov in so med seboj oddaljena za več kot P1, se obravnavajo kot izolirana upravičena oljčna drevesa.

Najprej se z uporabo parametra P1 določi bližino upravičenih oljčnih dreves. Okoli vseh točk (baricentrov oljčnih dreves) se postavi varovalni pas, tako nastali mnogokotniki se združijo, nato pa se z raziskavo velikosti teh mnogokotnikih določi, katera so izolirana upravičena oljčna drevesa.

Faza 2: dodelitev standardne površine za izolirana upravičena oljčna drevesa

Po uporabi P1 se upravičena oljčna drevesa razdelijo v dva razreda:

upravičena oljčna drevesa, ki so del področja za proizvodnjo oljk,

izolirana upravičena oljčna drevesa.

Površina, dodeljena izoliranemu upravičenemu oljčnemu drevesu, P2, je določena na 100 m2, kar je krog polmera velikosti 5,64 m s središčem v izoliranem upravičenem oljčnem drevesu.

Faza 3: uporaba notranjega varovalnega pasu P3

Področju za proizvodnjo oljk je treba dodeliti območje in določiti je treba mnogokotnik, katerega oblika predstavlja oljčni nasad.

Najprej se naredi mreža črt, ki povezujejo vsa upravičena oljčna drevesa skupine, pri čemer je dolžina medsebojne oddaljenosti dreves manjša od razdalje P1.

Nato se na vsako od teh črt postavi površina, opredeljena kot ‚notranji varovalni pas‘. Notranji varovalni pas je opredeljen kot niz točk, katerih razdalja je glede na črte mreže enaka ali manjša od vrednosti, opredeljene kot ‚širina notranjega varovalnega pasu‘. Da bi se izognili nastanku otokov, ki bi bili v enotnem oljčnem nasadu razvrščeni kot ‚neprimerni za proizvodnjo oljk‘, mora biti širina notranjega varovalnega pasu enaka polovici razdalje P1.

Skupek vseh notranjih varovalnih pasov tvori predhodno približno vrednost površine, ki se dodeli skupini oljčnih dreves, tj. površina oljčnega nasada.

Faza 4: uporaba zunanjega varovalnega pasu P4

Končna površina oljčnega nasada in končna oblika mnogokotnika, ki predstavlja navedeno površino, se dodelita z uporabo drugega varovalnega pasu, imenovanega ‚zunanji varovalni pas‘.

‚Zunanji varovalni pas‘ se uporabi na zunanjem delu mreže črt, ki povezujejo vsa upravičena oljčna drevesa vzdolž meja oljčnega nasada. Zunanji varovalni pas je niz točk, katerih razdalja je glede na črto, ki leži na robu mreže, enaka ali manjša od vrednosti, opredeljene kot ‚širina zunanjega varovalnega pasu‘. Zunanji varovalni pas se uporabi izključno na zunanji strani vsake črte, ki leži na robu mreže, medtem ko se notranji varovalni pas nato nadaljuje na notranji strani.

‚Zunanji‘ varovalni pas je opredeljen kot polovica povprečne razdalje zasaditve na parceli za proizvodnjo oljk (δ) z najmanjšim pragom 2,5 m.

Ta povprečna razdalja med upravičenimi oljčnimi drevesi se izračuna z uporabo naslednje formule:

Povprečna razdalja saditve Formula

kjer je A = površina skupine oljčnih dreves in N = število oljčnih dreves.

Povprečna razdalja saditve se bo izračunala z zaporednimi ponovitvami:

prva povprečna razdalja nasada δ1 se bo izračunala z uporabo površine (A1) dobljene samo z uporabo P3 (notranji varovalni pas).

nova površina A2 izračunala tako, da se bo kot zunanji varovalni pas uporabil δ2 = δ1/2.

na ta način se bo dobil An ko razdalja med An-1 in An ni več pomembna.

Tako P4 postane:

P4 = max [2,5 m; 1/2 δn]

kjer je Formula

Faza 5: določitev površine proizvodnje oljk

—   Faza 5a: določitev Voronojevega mnogokotnika

Da bi dobili končni rezultat, se poveže notranji in zunanji varovalni pas (P3 in P4). Rezultat je grafična podlaga, katere področje in površina za proizvodnjo oljk morata biti vpisana v podatkovno zbirko GIS za proizvodnjo oljk.

Lahko se pretvori v Voronojeve mnogokotnike, ki vsakemu upravičenemu oljčnemu drevesu dodelijo določeno območje. Voronojev mnogokotnik je opredeljen kot ‚mnogokotnik, katerega notranji del sestavljajo vse točke ravnine, ki so bližje posamezni točki mreže kot vse druge‘.

—   Faza 5b: izključitev delov, ki presegajo mejo referenčne enote rabe

Najprej je treba področja za proizvodnjo oljk postaviti na meje referenčnih parcel.

Nato se odstranijo deli področja za proizvodnjo oljk, ki presegajo meje referenčne enote rabe.

—   Faza 5c: vljučitev otokov, manjših od 100 m2

Za prag velikosti ‚otokov‘ (tj. delov enote rabe, na katerih, po uporabi te metode, ni upravičenih oljčnih dreves) se uporabi dovoljeno odstopanje, in sicer zato, da se prepreči nastanek nepomembnih ‚otokov‘. Vključijo se lahko vsi ‚otoki‘, manjši od 100 m2. ‚Otoki‘, ki se upoštevajo, so:

‚notranji otoki‘ (znotraj področja za proizvodnjo oljk, ki ga ustvari OLIAREA), ki so posledica uporabe parametrov P1 in P3,

‚zunanji otoki‘ (znotraj referenčne enote rabe, vendar zunaj enote rabe za proizvodnjo oljk), ki so posledica uporabe P4 in preseka med referenčnimi parcelami in področji za proizvodnjo oljk.

Faza 6: izključitev neupravičenih oljčnih dreves

Če so na parceli za proizvodnjo oljk prisotna neupravičena oljčna drevesa, se mora površina, dobljena po fazi 5, pomnožiti s številom upravičenih oljčnih dreves in deliti s skupnim številom oljčnih dreves na parceli za proizvodnjo oljk. Tako izračunana površina je površina proizvodnje oljk, upravičena do pomoči za oljčne nasade.

3.   FAZE ALGORITMA ZA SISTEM ENOTNIH PLAČIL

Za določitev števila hektarjev, ki se upoštevajo za namene člena 43(1) in točke H Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1782/2003 (določitev pravic do plačila), se uporabljajo faze 1 do 5 zgoraj opisanega algoritma, medtem ko se faza 6 ne uporablja. Vendar pa se površina izoliranih oljčnih dreves iz faze 2 ne more upoštevati.

V tem primeru se lahko države članice po koncu faze 5 odločijo, da bodo v površino proizvodnje oljk vključile otoke kmetijskih zemljišč, ki so večji od 100 m2 in katerih zemljišča v referenčnem obdobju niso bila upravičena do neposrednih plačil, ki so navedena v seznamu v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 1782/2003, z izjemo površin, ki jih zasedajo trajne kulture in gozdovi. Če bo ta določba sprejeta, bo veljala za vse kmete države članice.

Države članice shranijo dokaz tega odstopanja in opravljenih kontrol v GIS za proizvodnjo oljk.

Isti pristop se uporablja med izračunom števila hektarjev, upravičenih v skladu s členom 44 Uredbe (ES) št. 1782/2003 (Uporaba pravic do plačila).

4.   IZVAJANJE

Države članice ta algoritem izvajajo kot funkcionalnost svojega GIS za proizvodnjo oljk in ga prilagodijo svojemu informacijskemu okolju. Za vsako parcelo je treba rezultate vsake faze algoritma vpisati v GIS za proizvodnjo oljk.

PRILOGA XXV

RAZVRSTITEV SORT TOBAKA,

kakor je navedeno v členu 171ca

I.   FLUE-CURED

 

Virginia

 

Virginia D in njeni hibridi

 

Bright

 

Wiślica

 

Virginia SCR IUN

 

Wiktoria

 

Wiecha

 

Wika

 

Wala

 

Wisła

 

Wilia

 

Waleria

 

Watra

 

Wanda

 

Weneda

 

Wenus

 

DH 16

 

DH 17

II.   LIGHT AIR-CURED

 

Burley

 

Badischer Burley in njeni hibridi

 

Maryland

 

Bursan

 

Bachus

 

Bożek

 

Boruta

 

Tennessee 90

 

Baca

 

Bocheński

 

Bonus

 

NC 3

 

Tennessee 86

III.   DARK AIR-CURED

 

Badischer Geudertheimer, Pereg, Korso

 

Paraguay in njeni hibridi

 

Dragon Vert in njeni hibridi

 

Philippin

 

Petit Grammont (Flobecq)

 

Semois

 

Appelterre

 

Nijkerk

 

Misionero in njeni hibridi

 

Rio Grande in njeni hibridi

 

Forchheimer Havanna IIc

 

Nostrano del Brenta

 

Resistente 142

 

Goyano

 

Hibridi Geudertheimer

 

Beneventano

 

Brasile Selvaggio in podobne sorte

 

Fermentirani Burley

 

Havanna

 

Prezydent

 

Mieszko

 

Milenium

 

Małopolanin

 

Makar

 

Mega

IV.   FIRE-CURED

 

Kentucky in hibridi

 

Moro di Cori

 

Salento

 

Kosmos

V.   SUN-CURED

 

Xanti-Yaka

 

Perustitza

 

Samsun

 

Hercegovec in podobne sorte

 

Myrodata Smyrnis, Trapezous in Phi I

 

Kaba Koulak (neklasični)

 

Tsebelia

 

Mavra

VI.   BASMAS

VII.   KATERINI IN PODOBNE SORTE

VIII.   KABA KOULAK (klasični)

 

Elassona

 

Myrodata d'Agrinion

 

Zichnomyrodata

PRILOGA XXVI

PRIZNANA PROIZVODNA OBMOČJA,

kakor je navedeno v členu 171cc

Skupina sort v skladu s Prilogo I

Država članica

Proizvodna območja

I.

Flue cured

Nemčija

Schleswig-Holstein, Spodnja Saška, Bavarska, Rheinland-Pfalz, Baden-Württenberg, Hessen, Saarland, Brandenburg, Mecklenburg-Western Pomerania, Saška, Saška-Anhalt, Turingija

Grčija

 

Francija

Akvitanija, Midi-Pyrénées, Auvergne-Limousin, Šampanja-Ardeni, Alzacija-Lorena, Rhône-Alpes, Franche-Comté, Provansa-Alpe-Azurna obala, Pays-de-la-Loire, Centre, Poitou-Charente, Bretanija, Languedoc-Roussillon, Normandija, Burgundija, Nord-Pas-de-Calais, Pikardija, Île-de-France

Italija

Furlanija, Benečija, Lombardija, Piemont, Toskana, Marke, Umbrija, Lazio, Abruzzi, Molise, Kampanija, Bazilikata, Apulija, Kalabrija

Španija

Extremadura, Andaluzija, Kastilija-Leon, Kastilia-La Mancha

Portugalska

Beira Interior, Ribatejo Oeste, Alentejo, Avtonomna regija Azori

Avstrija

 

II.

Light air-cured

Belgija

 

Nemčija

Bavarska, Rheinland-Pfalz, Baden-Württenberg, Hessen, Saarland, Brandenburg, Mecklenburg-Western Pomerania, Saška, Saška-Anhalt, Turingija

Grčija

 

Francija

Akvitanija, Midi-Pyrénées, Languedoc-Roussillon, Auvergne, Limousin, Poitou-Charentes, Bretanija, Pays-de-la-Loire, Centre, Rhône-Alpes, Provence-Alpes-Côte d'Azur, Franche-Comté, Alzacija, Lorena, Šampanja-Ardeni, Pikardija, Nord-Pas-de-Calais, Zgornja Normandija, Spodnja Normandija, Burgundija, Réunion, Île-de-France

Italija

Benečija, Lombardija, Piemont, Umbrija, Emilja-Romanja, Lazio, Abruzzi, Molise, Kampanija, Bazilikata, Apulija, Sicilija, Furlanija, Toskana, Marke

Španija

Extremadura, Andaluzija, Kastilija-Leon, Kastilija-La Mancha

Portugalska

Beiras, Ribatejo Oeste, Entre Douro e Minho, Trás-os-Montes, Avtonomna regija Azori

Avstrija

 

III.

Dark air-cured

Belgija

 

Nemčija

Rheinland-Pfalz, Baden-Württenberg, Hessen, Saarland, Bavarska, Brandenburg, Mecklenburg-Western Pomerania, Saška, Saška-Anhalt, Turingija

Francija

Akvitanija, Midi-Pyrénées, Languedoc-Roussillon, Auvergne-Limousin, Poitou-Charente, Bretanija, Pays-de-la-Loire, Centre, Rhône-Alpes, Provence-Alpes-Côte d'Azur, Franche-Comté, Alzacija-Lorena, Šampanja-Ardeni, Pikardija, Nord-Pas-de-Calais, Zgornja Normandija, Spodnja Normandija, Burgundija, Réunion

Italija

Furlanija, Trentino, Benečija, Toskana, Lazio, Molise, Kampanija, Sicilija

Španija

Extremadura, Andaluzija, Kastilija-Leon, Kastilija-La Mancha, Valencia (Avtonomna skupnost), Navarra, Rioja, Katalonija, Madrid, Galicija, Asturija, Kantabrija, območje Campezo v deželi Baskiji, La Palma (Kanarski otoki).

Avstrija

 

IV.

Fire-cured

Italija

Benečija, Toskana, Umbrija, Lazio, Kampanija, Marke

Španija

Extremadura, Andaluzija

V.

Sun-cured

Grčija

 

Italija

Lazio, Abruzzi, Molise, Kampanija, Basilicata, Sicilija

VI.

Basmas

Grčija

 

VII.

Katerini in podobne

Grčija

 

Italija

Lazio, Abruzzi, Kampanija, Basilicata,

VIII.

Kaba Koulak klasični

Elassona, Myrodata Agrinion, Zichnomyrodata

Grčija

 

PRILOGA XXVII

MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE KAKOVOSTI,

kakor je navedeno v členu 171cg

Tobak, ki je upravičen do premije iz člena 171ci, mora biti, upoštevajoč tipične značilnosti zadevne sorte, brez napak, dobre tržne kakovosti in ne sme vsebovati ničesar od naslednjega:

(a)

delcev listov;

(b)

listov, močno poškodovanih zaradi toče;

(c)

listov, hudo poškodovanih na več kot eni tretjini površine;

(d)

listov, katerih več kot 25 % površine je obolele ali so jo napadli insekti;

(e)

listov z znaki pesticidov;

(f)

nezrelih ali izrazito zelenih listov;

(g)

listov, poškodovanih zaradi pozebe;

(h)

listov, ki so jih napadle plesni ali gniloba;

(i)

listov z neposušenimi žilami, vlažnih listov ali listov, ki jih je napadla gniloba ali imajo zmečkane ali štrleče peclje;

(j)

listov poganjkov ali stranskih poganjkov;

(k)

listov z nenavadnim vonjem za zadevno sorto;

(l)

listov, ki se jih še drži prst;

(m)

listov z deležem vlage, ki presega odstopanje, določeno v Prilogi XXVIII.

PRILOGA XXVIII

DELEŽ VLAGE,

kakor je navedeno v členu 171cj

Skupina sort

Delež vlage (%)

Odstopanja (%)

I.

Flue-cured

16

4

II.   

Light air-cured

Nemčija, Francija, Belgija, Avstrija, Portugalska – Avtonomna regija Azori

22

4

Druge države članice in druga priznana proizvodna območja na Portugalskem

20

6

III.   

Dark air-cured

Belgija, Nemčija, Francija, Avstrija

 

 

Druge države članice

26

4

IV.

Fire-cured

22

6

V.

Sun-cured

22

4

VI.

Basmas

16

4

VII.

Katerini

16

4

VIII.   

Kaba Koulak klasični,

Elassona, Myrodata

16

4

Agrinion, Zichnomyrodata

16

4

PRILOGA XXIX

METODE SKUPNOSTI ZA DOLOČANJE DELEŽA VLAGE V SUROVEM TOBAKU,

kakor je navedeno v členu 171cj

I.   UPORABLJENE METODE

A.   Beaudessonova metoda 1. Naprave

1.   Naprave

Sušilna peč Beaudesson EM10:

Električni sušilnik s toplim zrakom, v katerem se zrak s posebnim ventilatorjem dovaja nad vzorec, ki se suši. Delež vlage se določi s tehtanjem pred sušenjem in po njem, pri čemer je tehtnica umerjena tako, da odčitki po uporabljeni 10-gramski količini neposredno ustrezajo vrednosti deleža vlage v odstotkih.

2.   Postopek

Količina 10 g se stehta v posodi s perforiranim dnom, nato pa se da v sušilni stolp, v katerem ga nosi spiralni obroč. Peč se vklopi za 5 minut, da topel zrak v tem času suši vzorec pri temperaturi približno 100 °C.

Po petih minutah avtomatsko časovno stikalo ustavi postopek. Temperatura zraka ob koncu sušilnega postopka se odčita z vgrajenega termometra. Vzorec se stehta in njegov delež vlage se neposredno odčita in po potrebi popravi z dodajanjem ali odvzemanjem desetink odstotka glede na odčitek temperature z uporabo lestvice, zagotovljene z aparatom.

B.   Brabenderjeva metoda

1.   Naprave

Pečica Brabender:

Električni sušilnik, sestavljen iz termostatirane cilindrične komore, zračene s prisiljeno konvekcijo in v katero je hkrati nameščenih 10 kovinskih posodic, od katerih vsaka vsebuje 10 g tobaka. Te posodice se položijo na mizo, ki se lahko z ročnim kolesom na sredini obrne v 10 različnih položajev, s čimer se omogoči, da se posodico po sušenju lahko postavi v položaj, v katerem se stehta v samem aparatu: sistem vzvodov omogoči, da se lahko vsako izmed posodic namesti na ročico vgrajene tehtnice, ne da bi bilo treba vzorec jemati iz komore. Tehtnica ima optično lestvico za odčitavanje in neposredno pokaže odčitek deleža vlage.

Napravi je dodana druga tehtnica, ki se uporablja le za tehtanje začetnih količin.

2.   Postopek

Termostat se nastavi na 110 °C.

Komora se vključi na predgretje za najmanj 15 minut.

Odtehta se 10 količin po 10 g.

Pečica se napolni.

Vzorci se sušijo 50 minut.

Odčitajo se teže za določitev bruto deleža vlage.

C.   Druge metode

Države članice lahko uporabijo druge merilne metode, ki zlasti temeljijo na določanju električne upornosti ali dielektričnih lastnosti zadevne serije, pod pogojem da se rezultati umerijo na podlagi pregleda reprezentativnega vzorca, pri čemer se uporabi ena od metod iz točk A in B.

II.   VZORČENJE

Za določitev deleža vlage je treba pri vzorčenju tobaka v listih uporabiti naslednji postopek, pri čemer se uporabi ena od metod iz točk I.A in B:

1.   Izbira vzorcev

Iz vsake bale se izbere nekaj listov v sorazmerju s težo bale. Število izbranih listov naj zadošča, da pravilno predstavlja balo kot celoto.

Vzorec mora vključevati enake količine listov z zunanje strani bale, iz sredine in iz vmesnega položaja.

2.   Homogenizacija

Vsi izbrani listi se v plastični vreči pomešajo, več kilogramov listov pa se zreže (širina reza od 0,4 do 2 mm).

3.   Podvzorčenje

Po razrezu se razrezani tobačni listi temeljito zmešajo in odvzeme se reprezentativni vzorec.

4.   Meritev

Meritev je treba opraviti na celotnem vzorcu, zmanjšanem na tak način, paziti pa je treba, da se zagotovi:

da se delež vlage ne spreminja (vreča ali posoda, nepropustna za vodo in zrak),

da na homogenost vzorca ne vplivajo usedline.

III.   OBSEG IN POGOSTOST VZORČENJA TER METODA ZA IZRAČUN PRILAGOJENE TEŽE

Vzorci, ki se odvzamejo za določanje deleža vlage v surovem tobaku, morajo biti najmanj trije na dostavo za vsako skupino sort. Kmetje in prvi predelovalci lahko pri dostavi zahtevajo, da se število odvzetih vzorcev poveča.

Teža tobaka, dostavljenega na skupino sort v istem dnevu, se uskladi glede na povprečni izmerjeni delež vlage. Če je povprečni delež vlage manj kakor ena točka nad referenčnim deležem vlage ali pod njim, teže tobaka, ki je upravičen do premije, ni treba prilagajati.

Prilagojena teža je: celotna neto teža tobaka, dostavljenega na skupino sort v istem dnevu × (100 – povprečni delež vlage)/(100 – referenčni delež vlage za zadevno sorto). Povprečni delež vlage mora biti celo število, zaokroženo navzdol za decimalke med 0,01 in 0,49 ter zaokroženo navzgor za decimalke med 0,50 in 0,99.

PRILOGA XXX

ODKUP KVOT ZA LETINI 2002 IN 2003,

kakor je navedeno v členu 171cp

Proizvajalci s proizvodno kvoto, manjšo od 10 ton

Skupina sort

Leto

1.

2.

3.

4.

5.

Kvote skupine I

25 %

25 %

25 %

15 %

10 %

Kvote skupine II

25 %

25 %

25 %

15 %

10 %

Kvote skupine III

— Letina 2002

40 %

40 %

25 %

25 %

20 %

— Letina 2003

75 %

75 %

50 %

25 %

25 %

Kvote skupine IV

25 %

25 %

25 %

15 %

10 %

Kvote skupine V

100 %

100 %

75 %

50 %

50 %

Kvote skupine VI

25 %

25 %

25 %

15 %

10 %

Kvote skupine VII

25 %

25 %

25 %

15 %

10 %

Kvote skupine VIII

25 %

25 %

25 %

15 %

10 %


Proizvajalci s proizvodno kvoto od 10 ton do 40 ton

Skupina sort

Leto

1.

2.

3.

4.

5.

Kvote skupine I

25 %

25 %

20 %

10 %

10 %

Kvote skupine II

25 %

25 %

20 %

10 %

10 %

Kvote skupine III

— Letina 2002

35 %

35 %

20 %

20 %

20 %

— Letina 2003

75 %

50 %

40 %

20 %

20 %

Kvote skupine IV

25 %

25 %

20 %

10 %

10 %

Kvote skupine V

90 %

90 %

50 %

50 %

50 %

Kvote skupine VI

25 %

25 %

20 %

10 %

10 %

Kvote skupine VII

25 %

25 %

20 %

10 %

10 %

Kvote skupine VIII

25 %

25 %

20 %

10 %

10 %


Proizvajalci s proizvodno kvoto 40 ton ali več

Skupina sort

Leto

1.

2.

3.

4.

5.

Kvote skupine I

20 %

20 %

20 %

10 %

10 %

Kvote skupine II

20 %

20 %

20 %

10 %

10 %

Kvote skupine III

— Letina 2002

30 %

30 %

20 %

15 %

15 %

— Letina 2003

65 %

65 %

20 %

20 %

20 %

Kvote skupine IV

20 %

20 %

20 %

10 %

10 %

Kvote skupine V

75 %

75 %

40 %

40 %

40 %

Kvote skupine VI

20 %

20 %

20 %

10 %

10 %

Kvote skupine VII

20 %

20 %

20 %

10 %

10 %

Kvote skupine VIII

20 %

20 %

20 %

10 %

10 %


(1)  Metoda, imenovana OLIAREA, ki jo je razvilo Skupno raziskovalno središče Evropske komisije.


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/56


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2183/2005

z dne 22. decembra 2005

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete in o spremembi Uredbe (ES) št. 795/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (1), in zlasti členov 145(c), (h), (i), (s) in 155 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 795/2004 (2) uvaja pravila za izvajanje sheme enotnega plačila od leta 2005.

(2)

Uredba (ES) št. 1782/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 864/2004 (3), določa pravila za vezano podporo za bombaž, oljčno olje, surovi tobak in hmelj kot tudi nevezano podporo in vključitev teh sektorjev v shemo enotnega plačila.

(3)

Zaradi določitve zneska in pravic do plačila v okviru vključevanja plačil za tobak, oljčno olje, bombaž in hmelj v shemo enotnega plačila, je treba določiti posebna pravila glede nacionalnih zgornjih mej iz člena 41 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in različne vidike nacionalnih rezerv iz člen 42(1) in (8) navedene uredbe.

(4)

V državah članicah, ki so shemo enotnega plačila uvedle leta 2005, je treba za kmete, ki so jim bile pravice do plačila dodeljene, so jih kupili ali prejeli do zadnjega datuma za oddajo vlog za določitev pravic do plačila za leto 2006, ponovno izračunati vrednost in število njihovih pravic do plačila na podlagi referenčnih zneskov in hektarov, ki so posledica vključitve plačil za tobak, oljčno olje in bombaž. Pri tem izračunu se ne sme upoštevati pravic do plačila za praho.

(5)

Treba je dovoliti, da se v zakupno pogodbo vključi ali v njej spremeni klavzula o zasebni pogodbi iz člena 27 Uredbe (ES) št. 795/2004 do zadnjega datuma za predložitev vlog v okviru sheme enotnega plačila za leto 2006.

(6)

Za države članice, ki uporabljajo regionalni model iz člena 59(1) in (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, je treba vse pravice do plačila povečati za dodatni znesek na podlagi referenčnih zneskov, ki so posledica vključitve plačil za tobak, oljčno olje, bombaž in hmelj.

(7)

Malta in Slovenija sta se v s skladu s členom 71(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 odločili, da shemo enotnega plačila uporabita v letu 2007. Tretji pododstavek člena 71(1) navedene uredbe določa, da se prehodno obdobje ne uporablja za bombaž, oljčno olje in namizne oljke ter tobak in da se za hmelj uporablja le do 31. decembra 2005. Malta in Slovenija bi bili tako obvezani shemo enotnega plačila uvesti le za te sektorje in ostale sektorje vključiti leta 2007. Za lažji prehod na shemo enotnega plačila je zato primerno predvideti prehodne določbe, ki bodo navedenima državama tudi v letu 2006 dopuščale uporabo trenutnih shem za oljčne nasade na Malti in v Sloveniji ter za hmelj v Sloveniji, ki sta edina sektorja, ki jih v teh dveh državah članicah shema zadeva. Malta in Slovenija bi tako lahko shemo enotnega plačila v letu 2007 začeli uporabljati za vse sektorje.

(8)

Člen 37 Uredbe (ES) št. 1782/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 846/2004, določa, da je za sektor oljčnega olja referenčni znesek za posamezne kmete enak štiriletnemu povprečju skupnega zneska plačil, ki so bila kmetu odobrena v okviru pomoči za proizvodnjo oljčnega olja, izračunanemu in prilagojenemu v skladu s Prilogo VII k navedeni uredbi, v tržnih letih 1999/2000, 2000/2001, 2001/2002 in 2002/2003. V času sprejetja Uredbe (ES) št. 864/2004 Komisija še ni določila končnega zneska pomoči za tržno leto 2002/2003. Zaradi upoštevanja višine enotne pomoči za pridelavo oljk za tržno leto 2002/2003, ki je določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1299/2004 (4), je treba spremeniti točko H Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1782/2003.

(9)

Člen 43 Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa, da je skupno število pravic do plačila enako povprečnemu številu hektarov, za katere so bila v referenčnem obdobju odobrena neposredna plačila. Za sektor oljčnega olja se število hektarov izračuna na podlagi skupne metode iz točke H Priloge VII k navedeni uredbi. Treba je opredeliti skupno metodo za določitev števila hektarov kot tudi pravice do plačila in uporabo pravic do plačila v sektorju oljčnega olja.

(10)

V skladu s členoma 44 in 51 Uredbe (ES) št. 1782/2003 so do sheme enotnega plačila upravičena območja, kjer so bile oljke zasajene po 1. maju 1998 v okviru odobrenih programov zasajevanja. Ti nasadi se lahko štejejo za naložbe v okviru člena 21 Uredbe (ES) št. 795/2004. Zadnji datum za odobrene nasade v okviru teh programov je 31. december 2006. Treba je določiti kasnejši datum za naložbe, ki zadevajo oljčne nasade.

(11)

Uredbi (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 795/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1782/2003 se spremeni:

1.

Priloga I se spremeni:

(a)

Vrstica „Oljčno olje“ se nadomesti z:

Sektor

Pravna podlaga

Opombe

„Oljčno olje

Naslov IV, poglavje 10b te uredbe

Pomoč na površino

Člen 48a(10) Uredbe Komisije (ES) št. 795/2004 (5)

Za Malto in Slovenijo v letu 2006

(b)

Vrstica „Hmelj“ se nadomesti z:

Sektor

Pravna podlaga

Opombe

„Hmelj

Naslov IV, poglavje 10d te uredbe (***) (*****)

Pomoč na površino

Člen 48a(11) Uredbe (ES) št. 795/2004

Za Slovenijo v letu 2006“

2.

V Prilogi VII se v prvem odstavku točke H „(ES) št. 1794/2003“ in ustrezna opomba nadomestita z:

„(ES) št. 1299/2004 (6)

Člen 2

Uredba (ES) št. 795/2004 se spremeni:

1.

V členu 21(1) se doda naslednji pododstavek:

„Za naložbe, ki obsegajo oljčne nasade v okviru programov, ki jih je odobrila Komisija, je datum iz prvega pododstavka 31. december 2006.“

2.

V členu 21(2) se doda naslednji pododstavek:

„Za naložbe iz drugega pododstavka odstavka 1 se mora izvajanje načrta ali programa zaključiti najpozneje 31. decembra 2006.“

3.

Poglavju 4 se doda člen 31b:

„Člen 31b

Določitev in uporaba pravic v sektorju oljčnega olja

1.   Število hektarov, ki se jih upošteva pri določitvi števila pravic do plačila iz člena 43 in iz točke H Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1782/2003, izračunajo države članice v hektarih GIS za oljke z uporabo skupne metode, določene v Prilogi XXIV k Uredbi (ES) št. 1973/2004.

2.   Za zemljišča, ki so delno zasajena z oljkami in delno z drugimi kulturami, vključenimi v shemo enotnega plačila, vključno z zemljišči v prahi, je za izračun površine, zasejane z oljkami, treba uporabiti metodo iz odstavka 1. Površina dela zemljišča, zasajenega z drugimi kulturami, ki so vključene v shemo enotnega plačila, se določi v skladu z integriranim sistemom iz naslova II poglavja 4 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Površina, izračunana z uporabo teh dveh metod izračuna, ne sme biti večja od kmetijske površine zemljišča.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se skupna metoda, določena v Prilogi XXIV, ne uporablja, kadar:

(a)

je zemljišče z oljkami najmanjše velikosti, ki jo določi država članica in ne sme presegati 0,1 ha;

(b)

je zemljišče z oljkami v administrativni enoti, za katero je država članica uvedla alternativen sistem GIS za pridelavo oljk.

V teh primerih država članica površino, upravičeno do pomoči, določi z uporabo objektivnih meril in na način, da zagotovi enako obravnavanje vseh kmetov.

4.   Površina, ki se upošteva pri uporabi pravic do plačila v smislu člena 44 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se izračuna v skladu z odstavki 1, 2 in 3 tega člena.“

4.

V členu 48a se dodata naslednja odstavka:

„10.   Malta in Slovenija lahko v letu 2006 odobrita pomoč za oljčne nasade na hektar GIS za oljke največ petim kategorijam površin z oljčnimi nasadi, kot je določeno v členu 110i(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, in največ v višini zneska, določenega v tretjem odstavku navedenega člena, z uporabo objektivnih meril in na način, da se zagotovi enako obravnavanje vseh kmetov.

11.   Za Slovenijo se še naprej uporabljata člena 12 in 13 Uredb Sveta (EGS) št. 1696/71 (7) in (ES) št. 1098/98 (8) za pridelek v letu 2006 in do 31. decembra 2006.

5.

Vstavi se naslednje poglavje:

„POGLAVJE 6 b

VKLJUČITEV PLAČIL ZA TOBAK, OLJČNO OLJE, BOMBAŽ IN HMELJ V SHEMO ENOTNEGA PLAČILA

Člen 48c

Splošna pravila

1.   Če je država članica uporabila možnost, predvideno v členu 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in se je odločila, da bo shemo enotnega plačila uporabila v letu 2006, se uporabljajo pravila, določena v naslovu III Uredbe (ES) št. 1782/2003 in v poglavjih 1–6 te uredbe.

2.   Če je država članica shemo enotnega plačila uporabila v letu 2005 in brez poseganja v tretji pododstavek člena 71(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se za namene določitve zneska in pravic do plačil za leto 2006 v okviru vključitve plačil za tobak, oljčno olje in bombaž v shemo enotnega plačila uporabljata člena 37 in 43 navedene uredbe, v skladu s pravili iz člena 48d te uredbe oziroma iz člena 48e te uredbe, če je država članica uporabila možnost iz člena 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

3.   Če je država članica shemo enotnega plačila uporabila v letu 2005, mora zagotoviti spoštovanje nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi VIII k Uredbi (ES) št. 1782/2003.

4.   Po potrebi se člen 41(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 uporablja pri vrednosti vseh obstoječih pravic do plačila v letu 2006 pred vključitvijo plačil za tobak, oljčno olje, bombaž in/ali mleko ter pri referenčnih zneskih za plačila za tobak, oljčno olje, bombaž in/ali mleko.

5.   Če je država članica shemo enotnega plačila uporabila v letu 2005, se odstotek znižanja, ki ga države članice določijo v skladu s členom 42(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, uporablja v letu 2006 za referenčne zneske za tobak, oljčno olje in bombaž, ki bodo vključeni v shemo enotnega plačila.

6.   Petletno obdobje iz člena 42(8) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se ne začne znova uporabljati za pravice do plačila iz nacionalne rezerve, katerih znesek je bil ponovno izračunan ali povečan v skladu s členoma 48d in 48e te uredbe.

7.   Zaradi določitve pravic do plačila glede tobaka, oljčnega olja in bombaža se shema enotnega plačila iz členov 7(1), 12 do 17 in 20 začne uporabljati v letu 2006.

Člen 48d

Posebna pravila

1.   Če kmetu do zadnjega datuma za oddajo vlog za določitev pravic do plačila za leto 2006 niso bile dodeljene pravice do plačila ali slednjih ni kupil, bo prejel pravice do plačila, izračunane v skladu s členoma 37 in 43 Uredbe (ES) št. 1782/20003 za plačila za tobak, oljčno olje in bombaž.

Prvi pododstavek se uporablja tudi, kadar je kmet zakupil pravice do plačila za leto 2005 in/ali za leto 2006.

2.   Če so bile kmetu do zadnjega datuma za oddajo vlog za določitev pravic do plačila za leto 2006 dodeljene pravice do plačila ali je slednje kupil ali prejel, se vrednost in število njegovih pravic do plačila ponovno izračunata na način:

(a)

število pravic do plačila je enako številu pravic do plačila, ki jih že ima, katerim se prišteje število hektarov, določenih v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1782/2003 za plačila za tobak, oljčno olje in bombaž, dodeljena v referenčnem obdobju.

(b)

vrednost dobimo tako, da seštevek vrednosti pravic do plačila, ki jih ima, in referenčnega zneska, izračunanega v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1782/2003 za območja, za katera so bila dodeljena plačila za tobak, oljčno olje in bombaž v referenčnem obdobju, delimo s številom, dobljenim v skladu s točko (a) tega odstavka.

Pri izračunu iz prvega pododstavka se ne upoštevajo pravice do plačila za praho.

3.   Z odstopanjem od člena 27 se pogodbena klavzula iz navedenega člena lahko v zakupno pogodbo vključi ali v njej spremeni najpozneje do datuma za predložitev vlog v okviru sheme enotnega plačila za leto 2006.

4.   Pravice do plačila, dane v zakup pred datumom za predložitev vlog v okviru sheme enotnega plačila za leto 2006, se upoštevajo pri izračunu iz odstavka 2. Vendar se pravice do plačila, dane v zakup pred 15. majem 2004 z uporabo pogodbene klavzule iz člena 27, pri izračunu iz odstavka 2 tega člena upoštevajo samo, če je pogoje zakupa možno prilagoditi.

Člen 48e

Regionalno izvajanje

1.   Če je država članica uporabila možnost iz člena 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se vse pravice do plačila povečajo za dodatni znesek, ki ustreza povečanju regionalne zgornje meje v letu 2006, deljenemu s skupnim številom dodeljenih pravic za leto 2005.

2.   Če je država članica uporabila možnost iz člena 59(1) in (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in brez poseganja v člen 48 navedene uredbe, prejme kmet dodatni znesek na posamezno pravico do plačila.

Dodatni znesek je seštevek:

(a)

ustreznega dela povečanja regionalne zgornje meje, deljenega s skupnim številom dodeljenih pravic do plačila za leto 2005;

(b)

referenčnega zneska, ki za posameznega kmeta ustreza preostalemu delu povečanja regionalne zgornje meje, deljenega s številom pravic do plačila, ki jih ima kmet najpozneje do datuma za predložitev vlog za shemo enotnega plačila za leto 2006.

V primeru pravic za praho pa kmet prejme samo dodatni znesek, izračunan v skladu s točko (a), na posamezno pravico za praho.“

6.

Vstavi se naslednji člen 49a:

„Člen 49a

Vključitev tobaka, bombaža, oljčnega olja in hmelja

1.   Če je država članica uporabila možnost iz člena 59(1) in (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, mora Komisiji najpozneje do 1. oktobra 2005 sporočiti utemeljitev delne delitve povečanja zgornje meje.

2.   Država članica mora Komisiji najpozneje do 1. oktobra 2005 sporočiti svojo odločitev, ki jo je sprejela do 1. avgusta, glede možnosti, predvidenih v členu 68a Uredbe (ES) št. 1782/2003, v točkah H in I Priloge VII k navedeni uredbi ter v členu 69 navedene uredbe kar zadeva bombaž, tobak, oljčno olje in hmelj.“

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006.

Člen 2(6) te uredbe in člen 48c(7) Uredbe (ES) št. 795/2004, kakor je bil dodan s členom 2(5) te uredbe, pa se uporabljata od 1. oktobra 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 118/2005 (UL L 24, 27.1.2005, str. 15).

(2)  UL L 141, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1701/2005 (UL L 273, 19.10.2005, str. 6).

(3)  UL L 161, 30.4.2004, str. 48. Popravljeno z UL L 206, 9.6.2004, str. 20.

(4)  UL L 244, 16.7.2004, str. 16.

(5)  UL L 141, 30.4.2004, str. 1.“

(6)  UL L 244, 16.7.2004, str. 16.“

(7)  UL L 175, 4.8.1971, str. 1.

(8)  UL L 157, 30.5.1998, str. 7.“


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/61


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2184/2005

z dne 23. decembra 2005

o spremembi uredb (ES) št. 796/2004 in (ES) št. 1973/2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (1) in zlasti členov 7(1), 24(1), 145(c), (l), (m), (n), (p) in (r) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po vključitvi shem podpor za bombaž, oljčno olje in tobak v shemo enotnega plačila je treba Uredbo Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (2) v več pogledih spremeniti, zlasti glede postopka za predložitev zahtevkov in nadzornih ukrepov, ki jih je treba izvajati v zvezi s temi shemami pomoči. Poleg tega je treba določbe navedene uredbe razjasniti v zvezi z nekaterimi vidiki.

(2)

Za namene uporabe Uredbe (ES) št. 796/2004 je treba pojem „enota rabe oziroma poljina“ opredeliti kot strnjeno površino kmetijskega zemljišča, kjer en proizvajalec goji eno skupino posevkov. Ta opredelitev pa mora v povezavi s členom 49(3) navedene uredbe pojasniti, da se lahko, kjer to dopuščajo različne sheme pomoči, na isti strnjeni površini goji različne skupine posevkov. V takšnih primerih bi bilo treba isto površino upoštevati kot več enot rabe oziroma poljin.

(3)

Zaradi posebnosti enot rabe oziroma poljin z oljkami je treba v ta namen podati posebno opredelitev.

(4)

V skladu s členom 66(2) Uredbe (ES) št. 796/2004 se neupoštevanje različnih obveznosti navzkrižne skladnosti, ki sodijo v isto območje navzkrižne skladnosti v smislu točke 31 člena 2 navedene uredbe, pri določitvi ustreznih sankcij šteje za eno neskladnost. Pojasniti je treba, da neupoštevanje obveznosti posameznih kmetov v okviru ohranjanja trajnih pašnikov iz člena 4 navedene uredbe sodi v isto območje navzkrižne skladnosti kot upoštevanje „dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja“. Zadevne opredelitve je treba ustrezno prilagoditi.

(5)

Vsako posebno informacijo v zvezi s proizvodnjo bombaža, oljčnega olja in tobaka je treba zahtevati v okviru enotnega zahtevka.

(6)

Kmetom se zagotovi vnaprej natisnjene obrazce za zahtevke in grafični material. Kmetje morajo sicer navesti pravo površino območja, če je vnaprej natisnjeni material nepravilen, vendar je to težko izvedljivo, saj zaradi sprememb lokacije oljk prihaja do odstopanj pri površini območja. Ta obveznost kmeta, da navede vsako spremembo lokacije oljk, mora zadoščati, da pristojni organ dobi potrebne informacije za ponovni izračun točne površine območja.

(7)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 796/2004 lahko države članice v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila odstopajo od nekaterih določb glede enotnega zahtevka. To odstopanje je treba prav tako uporabiti, kadar se v shemo enotnega zahtevka vključi nove elemente.

(8)

Navzkrižne kontrole, ki se izvajajo nad enotnim zahtevkom, je treba razširiti na nekatere posebne preglede glede različnih pogojev, ki jih mora kmet izpolnjevati, ko vloži zahtevek za posebno plačilo za bombaž.

(9)

Pogosta napaka pri navzkrižnih kontrolah je nekoliko prevelika prijava skupne kmetijske površine v okviru referenčne enote rabe. Če dva ali več kmetov vloži zahtevek za pomoč za isto referenčno enoto rabe v okviru iste sheme pomoči in če je celotna prijavljena površina večja od enote rabe oziroma poljine za razliko, ki spada v okvir odstopanja, določenega v skladu s členom 30(1) Uredbe (ES) št. 796/2004, se zaradi poenostavitve državam članicam dovoli, da določijo sorazmerno znižanje zadevnih površin. Vendar pa se v nekaterih primerih zadevni kmetje lahko pritožijo zoper takšne odločitve.

(10)

Da bi zagotovili učinkovite kontrole shem pomoči za tobak iz poglavja 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, je treba za preglede na kraju samem določiti posebni kontrolni vzorec.

(11)

Izkušnje kažejo, da se nekatere prilagoditve lahko opravijo na za preglede na kraju samem izbranemu minimalnemu vzorcu kmetov, ki zaprosijo za pomoč za orehe, predvideno v poglavju 4 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(12)

V zvezi s plačili pomoči za tobak iz poglavja 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 je treba določiti posebni kontrolni vzorec za izbiro prvih predelovalcev, ki naj bi bili pregledani na kraju samem med prvo predelavo in pripravo za trg.

(13)

Ker določbe v zvezi z vzorčenjem iz Uredbe (ES) št. 796/2004 ne veljajo le za kmete, je treba člen 27 navedene uredbe ustrezno spremeniti.

(14)

Elemente, ki jih je treba upoštevati za analizo tveganja pri izbiranju kontrolnih vzorcev za preglede na kraju samem, je treba razširiti za namene novih shem pomoči, ki jih je treba nadzirati v skladu z Uredbo (ES) št. 796/2004.

(15)

Poročilo o kontroli, ki se pripravi po vsakem pregledu na kraju samem, mora vsebovati ustrezne informacije v zvezi z oljkami.

(16)

Glede na posebnosti shem pomoči za bombaž, oljčno olje in tobak v skladu s poglavji 10a, 10b in 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 je treba uvesti posebne določbe za nadzor.

(17)

Po uvedbi odobrenih medpanožnih organizacij v okviru proizvodnje bombaža je treba določiti posebne pogoje za preglede na kraju samem.

(18)

V skladu s členom 110k(a) in (c) Uredbe (ES) št. 1782/2003 za dodeljevanje pomoči za tobak velja pogoj, da surovi tobak prihaja iz določenega proizvodnega območja in da je dostavljen na podlagi pogodbe o pridelavi. Pomoč za proizvodnjo tobaka se lahko izplača le po pregledu dostave, da se zagotovi, da so bile zadevne dejavnosti dejansko izvedene. V številnih državah članicah se pregledi izvajajo na kraju, kamor je bil tobak dostavljen, in ne na kraju, kjer je bil predelan. Da bi preprečili nepravilnosti, je treba opredeliti preglede, ki se bodo izvajali na teh krajih, in pogoje za prevoz surovega tobaka.

(19)

Za zagotovitev učinkovitih pregledov med prvo predelavo in pripravo za trg je treba surovi tobak dati pod nadzor v trenutku, ko ga kmet dostavi podjetju za prvo predelavo. Iz tega razloga mora tobak iz Skupnosti in tretjih držav ostati pod nadzorom do zaključka prve predelave in priprave za trg.

(20)

V zvezi s podlago za izračun prijavljenih površin ter znižanj in izključitev so potrebne posebne določbe, da bi se upoštevale posebnosti zahtevkov za pomoč v okviru shem pomoči za tobak in bombaž.

(21)

Potrebne so posebne določbe v zvezi z dodatnimi plačili, ki se dodelijo v primeru neobveznega izvajanja za posebne vrste kmetovanja in kakovostno proizvodnjo.

(22)

Sheme pomoči, ki niso zajete v naslovu III ali IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, vendar so navedene v Prilogi I k navedeni uredbi, prav tako predstavljajo del shem neposrednih plačil. Navzkrižna skladnost je zato prav tako pomembna, zahtevki za pomoč v okviru takšnih shem pomoči pa morajo biti tudi predmet vzorčenja.

(23)

Glede na posebnosti shem pomoči za bombaž in tobak iz poglavij 10a in 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 je treba uvesti posebne kazni.

(24)

Pridobljene izkušnje kažejo, da sta potrebni pojasnitev in podrobna opredelitev informacij, ki jih je treba sporočiti Komisiji.

(25)

Člen 171ae Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin (3) določa postopek za odobritev medpanožnih organizacij kmetov, ki proizvajajo bombaž, iz člena 110d Uredbe (ES) št. 1782/2003. Oblikovati je treba določbe za primer, da odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje več ustreznih meril.

(26)

Uredbi (ES) št. 796/2004 in (ES) št. 1973/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(27)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 796/2004 se spremeni:

1.

Člen 2 se spremeni:

(a)

za točko (1) se vstavita naslednji točki:

„1(a)

‚enota rabe oziroma poljina‘: pomeni strnjeno površino kmetijskega zemljišča, kjer en proizvajalec goji eno skupino posevkov;

1(b)

‚enota rabe oziroma poljina z oljkami‘: pomeni enoto rabe oziroma poljino z oljkami, kot je določena v točki 1(a) Priloge XXIV k Uredbi Komisije (ES) št. 1973/2004 (4);

(b)

točka (31) se nadomesti z:

„(31)

‚območja navzkrižne skladnosti‘: pomeni različna območja, za katera veljajo z zakonom predpisane zahteve o upravljanju v smislu člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in načela dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja v skladu s členom 5 navedene uredbe;“;

(c)

točka (33) se nadomesti z:

„(33)

‚standardi‘: pomeni standarde, kakor so jih opredelile države članice v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in Prilogo IV k navedeni uredbi, ter obveznosti v zvezi s trajnimi pašniki iz člena 4 navedene uredbe;“;

(d)

točka (35) se nadomesti z:

„(35)

‚neskladnost‘: pomeni vsako neskladnost z zahtevami in standardi;“.

2.

Člen 12 se spremeni:

(a)

točka (e) odstavka 1 se nadomesti z:

„(e)

kjer je to primerno, območje oljk, izraženo v GIS-ha za oljke v skladu s točkama 2 in 3 Priloge XXIV k Uredbi (ES) št. 1973/2004;

(f)

izjavo kmeta, da je seznanjen s pogoji, ki zadevajo zadevne sheme pomoči.“;

(b)

v odstavku 2 se drugi pododstavek črta;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z:

„3.   Za namene identifikacije vseh enot rabe oziroma poljin na kmetijskem gospodarstvu iz odstavka 1(d) je na vnaprej natisnjenih obrazcih, ki jih dobi kmet v skladu s členom 22(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, navedena največja upravičena površina na referenčno enoto rabe za namene sheme enotnega plačila. Grafični material, ki ga dobi kmet v skladu z isto določbo, mora prikazovati meje referenčnih enot rabe oziroma poljin in njihovo enotno identifikacijsko oznako, kmet pa navede lokacijo vsake enote rabe oziroma poljine.

V primeru enot rabe oziroma poljin z oljkami mora grafični material, ki ga dobi kmet, za vsako enoto rabe oziroma poljino z oljkami vsebovati število upravičenih oljk in njihovo lokacijo na enoti rabe ter območje oljk, izraženo v GIS-ha za oljke v skladu s točko 3 Priloge XXIV k Uredbi (ES) št. 1973/2004.

Pri zahtevku za pomoč za oljčne nasade, predvidenem v poglavju 10b naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, mora grafični material, ki ga dobi kmet, za vsako enoto rabe oziroma poljino z oljkami vsebovati:

(a)

število neupravičenih oljk in njihovo lokacijo na enoti rabe;

(b)

območje oljk, izraženo v GIS-ha za oljke v skladu s točko 2 Priloge XXIV k Uredbi (ES) št. 1973/2004;

(c)

kategorijo, v okviru katere se zahteva pomoč, v skladu s členom 110i(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(d)

kjer je to primerno, navedbo, da je enota rabe zajeta v programu, ki ga je odobrila Komisija v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1638/98 (5), ter število zadevnih oljk in njihovo lokacijo na enoti rabe.

4.   Pri predložitvi obrazca za zahtevek kmet popravi vnaprej natisnjeni obrazec iz odstavkov 2 in 3, če je prišlo do kakršnih koli sprememb, zlasti prenosov pravic do plačil v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1782/2003, ali če je katera od informacij, navedenih v vnaprej natisnjenih obrazcih, nepravilna.

Če se popravek nanaša na površino območja, kmet navede dejansko površino zadevnega območja. V primeru, da je lokacija oljk v grafičnem materialu nepravilna, kmetu ni treba navesti pravilne površine območja oljk, izražene v GIS-ha za oljke, temveč le dejansko lokacijo dreves.

3.

V členu 13 se dodajo naslednji odstavki:

„10.   Pri zahtevku za posebno plačilo za bombaž, predvidenem v poglavju 10a naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, vsebuje enotni zahtevek naslednje:

(a)

ime uporabljene vrste semen bombaža;

(b)

kjer je to primerno, ime in naslov odobrene medpanožne organizacije, v katero je kmet včlanjen.

11.   Pri zahtevku za pomoč za oljčne nasade, predvidenem v poglavju 10b naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, enotni zahtevek za vsako enoto rabe oziroma poljino z oljkami vsebuje število in lokacijo na enoti rabe:

(a)

izkrčenih in nadomeščenih oljk;

(b)

izkrčenih oljk, ki niso bile nadomeščene;

(c)

dodatno posajenih oljk.

12.   Pri zahtevku za pomoč za tobak, predvidenem v poglavju 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, enotni zahtevek vsebuje:

(a)

kopijo pogodbe o pridelavi iz člena 110k(c) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali sklic na njeno številko registracije;

(b)

navedbo sorte tobaka, posajenega na vsaki enoti rabe oziroma poljini;

(c)

kopijo spremnega kontrolnega potrdila, ki ga je izdal pristojni organ in ki navaja količino posušenih listov tobaka, izraženo v kilogramih, ki je bila dostavljena prvemu predelovalcu.

Države članice lahko določijo, da se informacije iz točke (c) lahko posebej predložijo pozneje, vendar najpozneje 15. maja v letu po obiranju.“

4.

V členu 14(2) se doda naslednji pododstavek:

„Odstopanje iz prvega pododstavka se uporablja tudi glede prvega leta, ko se novi sektorji vključijo v shemo enotnega plačila in ko pravice do plačil za kmete, ki jih ta vključitev zadeva, še niso dokončno določene.“

5.

Člen 24 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se dodata naslednji točki:

„(i)

med enotami rabe oziroma poljinami, kakor so prijavljene v enotnem zahtevku, in enotami rabe, ki jih je država članica odobrila za proizvodnjo bombaža v skladu s členom 110b Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(j)

med izjavami kmetov v enotnem zahtevku, da so člani odobrene medpanožne organizacije, informacijami iz člena 13(10)(b) navedene uredbe in informacijami, ki jih predložijo zadevne odobrene medpanožne organizacije, da se preveri upravičenost do povečanja pomoči iz člena 110f(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.“;

(b)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Če dva ali več kmetov vloži zahtevek za pomoč za isto referenčno enoto rabe v okviru iste sheme pomoči in če je celotna prijavljena površina večja od enote rabe oziroma poljine za razliko, ki spada v okvir odstopanja pri meritvah, določenega v skladu s členom 30(1), države članice lahko določijo sorazmerno znižanje zadevnih površin. V tem primeru se zadevni kmetje lahko pritožijo zoper odločitev o znižanju, če je kdo od drugih zadevnih kmetov prijavil površino, ki presega navedeno odstopanje v njihovo škodo.“

6.

V členu 26 se odstavek 1 spremeni:

(a)

točka (c) se nadomesti z:

„(c)

5 % vseh kmetov, ki zaprosijo za pomoč za tobak, predvideno v poglavju 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(d)

10 % vseh kmetov, ki zaprosijo za pomoč za orehe, predvideno v poglavju 4 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, če država članica uporabi možnost, da v skladu s členom 6(3) navedene uredbe ne uvede dodatnega obsega informacij GIS;

V zvezi z vsemi drugimi državami članicami za leto 2006, najmanj 10 % vseh kmetov, ki zaprosijo za pomoč za orehe, predvideno v poglavju 4 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, če dodatni obseg informacij GIS iz člena 6(3) navedene uredbe ne omogoča ravni zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje zadevnih shem pomoči.“;

(b)

zadnji pododstavek se nadomesti z:

„Kadar kontrolni vzorec, ki je bil vzet v skladu s prvim pododstavkom, že vsebuje vlagatelje zahtevkov za pomoči iz točk (a) do (d) drugega pododstavka, se lahko ti vlagatelji prištejejo zahtevanim stopnjam kontrole.“;

(c)

v odstavku 2 se dodata naslednji točki:

„(f)

pri zahtevkih za pomoč za posebno plačilo za bombaž v skladu s poglavjem 10a naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 20 % medpanožnih organizacij, odobrenih v skladu s členom 110d navedene uredbe, katerih člani so kmetje, glede na izjavo v njihovih enotnih zahtevkih;

(g)

pri zahtevkih za pomoč za tobak v skladu s poglavjem 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 5 % prvih predelovalcev v zvezi s pregledi med prvo predelavo in pripravo za trg.“

7.

Člen 27 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z:

„Pristojni organ na podlagi analize tveganja in reprezentativnosti vloženih zahtevkov za pomoč izbere kontrolne vzorce za preglede na kraju samem v skladu s to uredbo. Vsako leto se oceni učinkovitost parametrov analize tveganja, uporabljenih v predhodnih letih.“;

(b)

točka (k) odstavka 2 se nadomesti z:

„(k)

pri zahtevkih za pomoč za tobak, predvidenih v poglavju 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, količine surovega tobaka glede na sorto, ki jih zajemajo pogodbe o pridelavi glede na prijavljene površine s tobakom;

(l)

pri pregledih podjetij prve predelave v okviru zahtevkov za pomoč za tobak, predvidenih v poglavju 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, različna velikost podjetij;

(m)

drugi dejavniki, ki jih določijo države članice.“

8.

V členu 28(1) se točka (c) nadomesti z:

„(c)

pregledane enote rabe oziroma poljine, izmerjene enote rabe oziroma poljine, po potrebi vključno s številom oljk in njihovo lokacijo na enoti rabe, rezultate merjenj za izmerjene enote rabe oziroma poljine in uporabljene metode merjenja;“.

9.

V členu 30 se odstavek 1 nadomesti z:

„1.   Površine enot rabe oziroma poljin se določijo s kakršnimi koli primernimi sredstvi, ki jih določi pristojni organ in ki zagotavljajo meritve z natančnostjo, vsaj enakovredno natančnosti, potrebni za uradne meritve v skladu z nacionalnimi predpisi. Pristojni organ lahko določi odstopanje pri meritvah, ki ne presegajo:

(a)

za enote rabe, manjše od 0,1 ha, 1,5 m varovalnega pasu, ki se uporablja za obseg enote rabe oziroma poljine;

(b)

za druge enote rabe, 5 % površine enote rabe oziroma poljine ali 1,5 m varovalnega pasu, ki se uporablja za obseg enote rabe oziroma poljine. Največje odstopanje glede vsake enote rabe oziroma poljine pa ne sme preseči absolutnega števila 1,0 ha.

Odstopanje iz prvega pododstavka se ne uporablja za enote rabe oziroma poljine z oljkami, katerih površina je izražena v GIS-ha za oljke v skladu s točkama 2 in 3 Priloge XXIV k Uredbi (ES) št. 1973/2004.“

10.

Za členom 31 se vstavi naslednji člen:

„Člen 31a

Pregledi odobrenih medpanožnih organizacij na kraju samem

S pregledi odobrenih medpanožnih organizacij na kraju samem v okviru zahtevkov za pomoč za posebno plačilo za bombaž iz poglavja 10a naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 se preveri izpolnjevanje meril za odobritev navedenih organizacij, seznam njihovih članov in lestvico iz člena 110e navedene uredbe.“

11.

V oddelek II poglavja II naslova III se vstavi naslednji pododdelek:

„Pododdelek IIb

Pregledi na kraju samem v zvezi z zahtevki za pomoč za tobak

Člen 33b

Pregledi dostave

1.   Pri zahtevkih za pomoč za tobak, predvidenih v poglavju 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, se preveri vsako dostavo. Vsako dostavo odobri pristojni organ, ki se ga vnaprej obvesti, da lahko določi datum dostave. Med pregledom pristojni organ preveri, da je dostavo odobril vnaprej.

2.   Če se dostava izvrši odobrenemu odkupnemu centru v skladu s členom 171ck(2) Uredbe (ES) št. 1973/2004, nepredelani tobak lahko po pregledu zapusti odkupni center izključno za namene prevoza v predelovalni obrat. Po pregledih se tobak zbere v ločenih količinah.

Prevoz teh količin v predelovalni obrat pisno odobri pristojni organ, ki se ga vnaprej obvesti, da lahko natančno opredeli prevozno sredstvo, ki se ga uporabi, pot, čas odhoda in prihoda ter količine tobaka, ki se jih prepelje v vsak posamezni obrat.

3.   Ko tobak prispe v predelovalni obrat, pristojni nadzorni organ zlasti s tehtanjem preveri, ali pregledane ločene količine v odkupnih centrih ustrezajo dejansko dostavljenim količinam.

Pristojni organ lahko določi posebne pogoje, za katere meni, da so potrebni za preverjanje dejavnosti.

Člen 33c

Nadzor in pregledi med prvo predelavo in pripravo za trg

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se da surovi tobak pod nadzor v trenutku, ko ga kmet dostavi podjetju za prvo predelavo.

Z nadzorom se zagotovi, da se surovi tobak ne more sprostiti pred zaključkom dejavnosti prve predelave in priprave za trg ter da je pregledan le enkrat.

2.   S pregledi tobaka med prvo predelavo in pripravo za trg se preveri skladnost s členom 171cb Uredbe (ES) št. 1973/2004, zlasti glede količin surovega tobaka v vsakem pregledanem podjetju, pri čemer se razlikuje med surovim tobakom, proizvedenim v Skupnosti, in surovim tobakom, ki izvira ali prihaja iz tretjih držav. V ta namen ti pregledi vključujejo:

(a)

preglede zalog predelovalnih podjetij;

(b)

preglede, ko tobak po prvi predelavi in pripravi za trg zapusti kraj, kjer je bil pod nadzorom;

(c)

vse dodatne nadzorne ukrepe, ki jih države članice štejejo za potrebne zlasti za zagotovitev, da se za surovi tobak, ki izvira ali prihaja iz tretjih držav, ne plača nobena premija.

3.   Pregledi iz tega člena se izvajajo v kraju, kjer se surovi tobak predeluje. Udeležena podjetja v roku, ki ga določi država članica, pisno obvestijo svoje pristojne organe o krajih, kjer bo potekala predelava. V ta namen lahko države članice določijo informacije, ki jih morajo podjetja za prvo predelavo predložiti pristojnim organom.

4.   Pregledi iz tega člena so v vseh primerih nenapovedani.“

12.

Člen 38 se nadomesti z:

„Člen 38

Posebne določbe glede dodatnih plačil

Glede dodatnega plačila, ki se ga dodeli za posebne vrste kmetovanja ali za kakovostno proizvodnjo, kot je predvideno v členu 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003, in dodatnega plačila, predvidenega v členih 119 in 133 navedene uredbe, države članice, kadar je to primerno, uporabijo določbe tega naslova. Če to ni primerno zaradi strukture zadevne sheme, države članice zagotovijo kontrole, ki so na ravni, enakovredni tisti, določeni v tem naslovu.“

13.

V členu 44(1) se prvi pododstavek nadomesti z:

„Pristojni nadzorni organ izvaja preglede v zvezi z zahtevami ali standardi, za katere je odgovoren, pri vsaj 1 % vseh kmetov, ki predložijo zahtevke za dodelitev pomoči v skladu s shemami podpore za neposredna plačila v smislu člena 2(d) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in za katere je zadevni pristojni nadzorni organ odgovoren.“

14.

Člen 50 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z:

„1.   Če se pri zahtevkih za pomoč v skladu s shemami pomoči na površino, razen za škrobni krompir, seme in tobak, kakor je predvideno v poglavjih 6, 9 in 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, ugotovi, da je določena površina skupine posevkov večja od tiste, ki je prijavljena v zahtevku za pomoč, se za izračun pomoči uporabi prijavljena površina.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z:

„3.   Brez poseganja v znižanja in izključitve v skladu s členoma 51 in 53 se pri zahtevkih za pomoč v skladu s shemami pomoči na površino, razen za škrobni krompir, seme in tobak, kakor je predvideno v poglavjih 6, 9 in 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, pomoč izračuna na podlagi površine, določene za to skupino posevkov, če površina, prijavljena v enotnem zahtevku, presega površino, določeno za to skupino posevkov.“;

15.

Člen 51 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z:

„Če je v zvezi s skupino posevkov površina, prijavljena za namene shem pomoči na površino, razen tistih za škrobni krompir, seme in tobak, kakor je predvideno v poglavjih 6, 9 in 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, večja od površine, določene v skladu s členom 50(3), (4) in (5) navedene uredbe, se pomoč izračuna na podlagi določene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika več kakor bodisi 3 % bodisi dva hektara, vendar ne več kakor 20 % določene površine.“

(b)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z:

„Če je v zvezi s skupno določeno površino, ki je zajeta v enotnem zahtevku, razen za škrobni krompir, seme in tobak, kakor je predvideno v poglavjih 6, 9 in 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, prijavljena površina večja od površine, določene v skladu s členom 50(3), (4) in (5) navedene uredbe, za več kakor 30 %, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi člena 50(3), (4) in (5) navedene uredbe, zavrne za zadevno koledarsko leto v skladu s temi shemami pomoči.“

16.

Člen 52 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z:

„Člen 52

Znižanja v primeru nepravilnosti glede velikosti prijavljenih površin za plačilo pomoči za škrobni krompir, seme in tobak“;

(b)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z:

„1.   Če se ugotovi, da je površina, dejansko obdelana s krompirjem ali tobakom, več kakor 10 % manjša od površine, prijavljene za plačilo pomoči za škrobni krompir ali tobak, kakor je predvideno v poglavjih 6 in 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, se pomoč, ki jo je treba plačati, zniža za dvakratno ugotovljeno razliko.

2.   Če se ugotovi, da je površina, dejansko obdelana s semenom, več kakor 10 % večja od površine, prijavljene za plačilo pomoči za seme, kakor je predvideno v poglavju 9 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, se pomoč, ki jo je treba plačati, zniža za dvakratno ugotovljeno razliko.“

17.

Za členom 54 se vstavita naslednja člena:

„Člen 54a

Znižanja in izključitve v zvezi z zahtevki za pomoč za tobak

Brez poseganja v znižanja in izključitve, ki se uporabljajo v skladu s členom 51 ali 53, kadar se ugotovi, da tobak do 20. junija v letu obiranja ni bil ponovno zasajen na enoti rabe, navedeni v pogodbi o pridelavi, se:

(a)

zavrne 50 % pomoči za tekoči pridelek, če se ponovna zasaditev izvrši najpozneje do 30. junija;

(b)

zavrne upravičenost do pomoči za tekoči pridelek, če se ponovna zasaditev izvrši po 30. juniju.

Vendar se znižanja ali izključitve iz točk (a) in (b) prvega pododstavka ne uporabljajo v primeru, ko lahko kmet v skladu s členom 171cd(4) Uredbe (ES) št. 1973/2004 pristojnemu organu zamudo ustrezno utemelji.

Kadar se ugotovi, da se enota rabe, kjer se goji tobak, razlikuje od enote rabe, navedene v pogodbi o pridelavi, se zadevnemu kmetu pomoč za trenutni pridelek zmanjša za 5 %.

Člen 54b

Znižanja in izključitve v zvezi s posebnim plačilom za bombaž

Brez poseganja v znižanja in izključitve, ki se uporabljajo v skladu s členom 51 ali 53, kadar se ugotovi, da kmet ne upošteva obveznosti iz člena 171af(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1973/2004, slednji izgubi pravico do povečanja pomoči iz člena 110f(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Poleg tega se pomoč za bombaž na upravičen hektar navedenemu kmetu v skladu s členom 110c zniža za znesek povečanja iz člena 110f(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.“

18.

Člen 63 se nadomesti z:

„Člen 63

Ugotovitve v zvezi z dodatnim plačilom

Glede dodatnega plačila, ki se ga dodeli za posebne vrste kmetovanja ali za kakovostno proizvodnjo, kot je predvideno v členu 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003, in dodatnega plačila, predvidenega v členih 119 in 133 navedene uredbe, države članice predvidijo znižanja in izključitve, ki so vsebinsko enakovredna tistim, predvidenim v tem naslovu.“

19.

V členu 64 se drugi odstavek nadomesti z:

„Kadar v primeru iz člena 22 Uredbe (ES) št. 1973/2004 zadevna oseba ne začne s proizvodnjo do skrajnega roka za vložitev zahtevka, se šteje, da je ugotovljena individualna referenčna količina nič. V tem primeru se zahtevek za pomoč zadevne osebe za zadevno leto zavrne. Znesek, ki je enak znesku, zajetemu v zavrnjenemu zahtevku, se izravna pri izplačilih pomoči v skladu s katero koli od shem pomoči iz naslovov III in IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, do katerih je oseba upravičena v okviru zahtevkov, ki jih vloži v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu ugotovitve.“

20.

V členu 76 se odstavek 1 spremeni:

(a)

točki (b) in (c) se nadomestita z:

„(b)

število zahtevkov kakor tudi skupno površino, skupno število živali in skupno količino po posamičnih shemah pomoči;

(c)

število zahtevkov kakor tudi skupno površino, skupno število živali in skupno količino, zajetih v pregledih;“;

(b)

drugi pododstavek se nadomesti z:

„Ko se Komisiji pošljejo sporočila iz prvega pododstavka v zvezi s premijami za živali, države članice hkrati sporočijo skupno število prejemnikov pomoči v skladu s shemami pomoči v okviru integriranega sistema in rezultate pregledov v zvezi z navzkrižno skladnostjo iz poglavja III naslova III.“

Člen 2

V Uredbi (ES) št. 1973/2004 se člen 171ae nadomesti z:

„Člen 171ae

Odobritev medpanožnih organizacij

1.   Države članice vsako leto pred 31. decembrom za setev v naslednjem letu odobrijo vsako medpanožno organizacijo za proizvodnjo bombaža, ki je vložila zahtevek in ki:

(a)

pokriva skupno površino vsaj 10 000 ha, kot določi država članica, izpolnjuje merila za odobritev iz člena 171a in ima najmanj en obrat za odzrnjevanje;

(b)

izvaja dobro opredeljene dejavnosti, katerih namen je zlasti:

izboljšanje tržne vrednosti proizvedenega neodzrnjenega bombaža,

izboljšanje kakovosti neodzrnjenega bombaža, ki pokriva potrebe obrata za odzrnjevanje,

uporaba okolju prijaznih proizvodnih metod;

(c)

je sprejela pravila notranjega delovanja, zlasti:

glede pogojev pristopa in članarin v skladu z nacionalnimi predpisi in predpisi Skupnosti,

kjer je to primerno, glede lestvice porazdelitve pomoči po kategorijah enot rabe, določene zlasti glede na kakovost neodzrnjenega bombaža, ki ga je treba dostaviti.

Vendar pa za leto 2006 države članice medpanožne organizacije za proizvodnjo bombaža potrdijo do 28. februarja 2006.

2.   Kadar se ugotovi, da odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje meril za odobritev iz odstavka 1, države članice odvzamejo odobritev, razen če se neizpolnjevanje zadevnih meril odpravi v primernem roku. Kadar se namerava odobritev odvzeti, države članice o tem obvestijo odobreno medpanožno organizacijo in navedejo razloge za odvzem. Države članice medpanožni organizaciji omogočijo, da v določenem roku predloži svoje pripombe. V primeru odvzema države članice predvidijo uporabo ustreznih sankcij.

Kmetje, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, katere odobritev je odvzeta v skladu s prvim pododstavkom, izgubijo pravico do povečanja pomoči iz člena 110f(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.“

Člen 3

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na leta ali premijska obdobja z začetkom 1. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 118/2005 (UL L 24, 27.1.2005, str. 15).

(2)  UL L 141, 30.4.2004, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1954/2005 (UL L 314, 30.11.2005, str. 10).

(3)  UL L 345, 20.11.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2182/2005 (Glej stran 31 tega Uradnega lista).

(4)  UL L 345, 20.11.2004, str. 1.“

(5)  UL L 210, 28.7.1998, str. 32.“


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/70


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2185/2005

z dne 27. decembra 2005

o odprtju tarifnih kvot Skupnosti za leto 2006 za ovce, koze, ovčje meso in kozje meso

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2529/2001 z dne 19. decembra 2001 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso (1), in zlasti člena 16(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odpreti je treba tarifne kvote Skupnosti za ovčje in kozje meso za leto 2006. Dajatve in količine iz Uredbe (ES) št. 2529/2001 je treba določiti v skladu z ustreznimi mednarodnimi sporazumi, veljavnimi v letu 2006.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 312/2003 z dne 18. februarja 2003 o izvajanju, za Skupnost, tarifnih določb Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani (2) določa, da se s 1. februarjem 2003 odpre za oznako proizvoda 0204 dodatna dvostranska tarifna kvota v višini 2 000 ton z 10 % letnim povečanjem prvotne količine. Ta kvota je bila dodana kvoti GATT/STO za Čile in obe kvoti je treba tudi v letu 2006 upravljati na enak način. Poleg tega se je pri navedeni kvoti zgodila računska napaka, ko so se dodeljevale kvote za leto 2005 v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2202/2004 z dne 21. decembra 2004 o odprtju tarifnih kvot Skupnosti za 2005 za ovce, koze, ovčje meso in kozje meso (3) in je bilo dodeljenih 5 417 ton namesto 5 400 ton. Preostalih 17 ton je zato treba odšteti od razpoložljive količine za leto 2006.

(3)

Uredba Sveta (ES) št. 992/95 z dne 10. aprila 1995 o odpiranju in upravljanju tarifnih kvot Skupnosti za nekatere kmetijske in ribiške proizvode s poreklom z Norveške (4), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1329/2003 (5) podeljuje dodatne dvostranske trgovinske koncesije glede kmetijskih proizvodov.

(4)

Uredba Sveta (ES) št. 2175/2005 z dne 21. decembra 2005 glede izvajanja sporazumov, ki jih je ES sklenila po pogajanjih v okviru člena XXIV.6 GATT 1994 in o spremembi Priloge I k Uredbi (EGS) št 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (6) podeljuje za Novo Zelandijo s 1. januarjem 2006 dodatno tarifno kvoto v višini 1 154 ton, ki se prišteje k razpoložljivi količini za leto 2006.

(5)

Nekatere tarifne kvote za proizvode iz ovčjega in kozjega mesa so bile dodeljene državam AKP v skladu s sporazumom iz Cotonouja (7).

(6)

Nekatere kvote so določene za obdobje od 1. julija danega leta do 30. junija naslednjega leta. Ker se uvoz v skladu s to uredbo upravlja na podlagi koledarskega leta, velja, da so ustrezne količine, ki jih je treba določiti za leto 2006 glede na zadevne kvote, seštevek polovice količine za obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 in polovice količine za obdobje od 1. julija 2006 do 30. junija 2007.

(7)

Da bi zagotovili pravilno delovanje tarifnih kvot Skupnosti, je treba določiti ekvivalent mase trupa. Ker nekatere tarifne kvote predvidevajo možnost uvoza živih živali ali njihovega mesa, je potreben tudi pretvorbeni količnik.

(8)

Izkušnje pri upravljanju tarifnih kvot Skupnosti s sistemom „prvi prispe – prvi dobi“ pri proizvodih iz ovčjega in kozjega mesa so bile v letu 2005 pozitivne. Zato je treba kvote za navedene proizvode z odstopanjem od Uredbe Komisije (ES) št. 1439/95 z dne 26. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 3013/89 glede uvoza in izvoza proizvodov v sektorju ovčjega in kozjega mesa (8) upravljati v skladu s členom 16(2)(a) Uredbe (ES) št. 2529/2001. To je treba narediti v skladu s členi 308a, 308b in 308c(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (9).

(9)

Da bi se izognili diskriminaciji med državami izvoznicami in ker ustrezne tarifne kvote v zadnjih dveh letih niso bile hitro izrabljene, se tarifne kvote v okviru te uredbe od začetka štejejo za nekritične v smislu člena 308c Uredbe (EGS) št. 2454/93, če se kvote upravljajo po sistemu „prvi prispe – prvi dobi“. Zato je treba carinske organe pooblastiti, da odstopijo od zahteve glede varščine za blago, ki je bilo prvotno uvoženo v okviru teh kvot skladno s členoma 308c(1) in 248(4) Uredbe (EGS) št. 2454/93. Zaradi posebnosti prehoda sistema upravljanja na drugega, se člen 308c(2) in (3) navedene uredbe ne uporabljata.

(10)

Za uporabo tarifnih kvot v okviru sistema „prvi prispe – prvi dobi“ je treba natančno določiti, kakšno potrdilo morajo predložiti izvajalci za potrditev porekla proizvodov.

(11)

Če se carinskim organom za uvoz predložijo proizvodi iz ovčjega mesa, je tem organom težko ugotoviti, ali izvirajo od domačih ali drugih ovc, pri čemer se uporabljajo različne carinske stopnje. Zato je treba določiti, da mora to biti jasno razvidno iz potrdila o tem.

(12)

V skladu s poglavjem II Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (10) in v skladu z Direktivo Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (11), se lahko dovoli le uvoz proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve glede veljavnih postopkov prehranjevalne verige, pravil in pregledov v Skupnosti.

(13)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ovčje in kozje meso –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ta uredba odpira tarifne kvote Skupnosti za ovce, koze, ovčje meso in kozje meso za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2006.

Člen 2

Carinske dajatve, ki se uporabljajo za uvoz ovc, koz, ovčjega mesa in kozjega mesa v Skupnost in ki se uvrščajo v oznake KN 0104 10 30, 0104 10 80, 0104 20 90, 0210 99 21, 0210 99 29 in 0204 s poreklom iz držav v Prilogi, se ukinejo ali znižajo skladno s to uredbo.

Člen 3

1.   Količine, izražene kot ekvivalenti mase trupa, za uvoz mesa, ki se uvršča v oznako KN 0204, ter živih živali, ki se uvrščajo v oznake 0104 10 30, 0104 10 80 in 0104 20 90, in ustrezne carinske dajatve so določene v Prilogi.

2.   Za izračun količin, izraženih kot „ekvivalenti mase trupa“ iz odstavka 1, se neto masa proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa pomnoži s spodaj navedenimi koeficienti:

(a)

za žive živali: 0,47;

(b)

za jagnječje meso brez kosti in meso kozlička brez kosti: 1,67;

(c)

za meso koštrunov in ovc brez kosti, za kozje meso brez kosti, razen za meso kozlička in mešanice navedenih: 1,81;

(d)

za proizvode iz mesa s kostmi: 1,00.

„Kozlički“ so koze do starosti enega leta.

Člen 4

Z odstopanjem od naslova II A. in B. Uredbe (ES) št. 1439/95 se tarifne kvote iz Priloge k tej uredbi upravljajo po sistemu „prvi prispe – prvi dobi“ skladno s členi 308a, 308b in 308c(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93 od 1. januarja do 31. decembra 2006. Člen 308c(2) in (3) navedene Uredbe se ne uporablja. Uvozna dovoljenja se ne zahtevajo.

Člen 5

1.   Da bi lahko izkoristili tarifne kvote iz Priloge, je treba carinskim organom Skupnosti za blago predložiti veljavno potrdilo o poreklu, ki so ga izdali pristojni organi zadevne tretje države, skupaj s carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet. Poreklo blaga, za katerega se uporabljajo druge tarifne kvote kot tiste, ki so posledica preferencialnih tarifnih sporazumov, se določi skladno z veljavnimi določbami Skupnosti.

2.   Dokazilo iz odstavka 1 je:

(a)

pri tarifni kvoti, ki je del preferencialnega tarifnega sporazuma, se predloži dokazilo o poreklu, predpisano v navedenem sporazumu;

(b)

pri drugih tarifnih kvotah se predloži dokazilo, izdano v skladu s členom 47 Uredbe (EGS) št. 2454/93 in poleg elementov, predpisanih v navedenem členu, še naslednji podatki:

oznaka KN (vsaj prve štiri številke),

zaporedna številka ali zaporedne številke zadevne tarifne kvote,

skupna neto masa po kategorijah koeficientov, kakor je določena v členu 3(2) te uredbe;

(c)

pri državi, katere kvota spada pod točki (a) in (b) in se združuje, se predloži dokazilo iz točke (a).

Če se dokazilo o poreklu iz točke (b) predloži kot spremna listina za eno samo deklaracijo za sprostitev v prosti promet, lahko vsebuje več zaporednih številk. V vseh drugih primerih vsebuje eno samo zaporedno številko.

3.   Da bi lahko uporabili tarifno kvoto, predpisano v Prilogi za skupino držav 4, za proizvode, ki se uvrščajo v oznake KN ex 0204, ex 0210 99 21 in ex 0210 99 29, mora dokazilo o poreklu vsebovati v polju za poimenovanje blaga eno od spodnjih navedb:

(a)

„proizvod/-i iz ovc iz vrste domača ovca“;

(b)

„proizvod/-i iz ovc, ki ne spadajo v vrsto domača ovca“.

Navedbe morajo ustrezati navedbam v veterinarskem spričevalu, ki je priloženo proizvodom.

Člen 6

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. decembra 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 341, 22.12.2001, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 46, 20.2.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 305/2005 (UL L 52, 25.2.2005, str. 6).

(3)  UL L 374, 22.12.2004, str. 31.

(4)  UL L 101, 4.5.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1920/2004 (UL L 331, 5.11.2004, str. 1).

(5)  UL L 187, 26.7.2003, str. 1.

(6)  Glej strano 9 tega Uradnega lista.

(7)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(8)  UL L 143, 27.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 272/2001 (UL L 41, 10.2.2001, str. 3).

(9)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 883/2005 (UL L 148, 11.6.2005, str. 5).

(10)  UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(11)  UL L 24, 30.1.1998, str. 9. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 165, 30.4.2004, str. 1. Popravljeno z UL L 191, 28.5.2004, str. 1).


PRILOGA

OVČJE IN KOZJE MESO (v tonah (t) ekvivalenta mase trupa) TARIFNE KVOTE SKUPNOSTI ZA LETO 2006

Številka skupine držav

Oznake KN

Dajatev ad valorem

%

Posebna dajatev

EUR/100 kg

Zaporedna številka „prvi prispe – prvi dobi“

Poreklo

Letna količina (v tonah) ekvivalenta mase trupa

Žive živali

(Koeficient = 0,47)

Jagnječje meso brez kosti1 (1)

(Koeficient = 1,67)

Meso koštrunov/ovc brez kosti (2)

(Koeficient = 1,81)

S kostmi in trupi

(Koeficient = 1,00)

1

0204

Nič

Nič

09.2101

09.2102

09.2011

Argentina

23 000

09.2105

09.2106

09.2012

Avstralija

18 650

09.2109

09.2110

09.2013

Nova Zelandija

227 854

09.2111

09.2112

09.2014

Urugvaj

5 800

09.2115

09.2116

09.1922

Čile

5 600

09.2119

09.2120

09.0790

Islandija

1 350

2

0204

Nič

Nič

09.2121

09.2122

09.0781

Norveška

300

3

0204

Nič

Nič

09.2125

09.2126

09.0693

Grenlandija

100

09.2129

09.2130

09.0690

Faeroes

20

09.2131

09.2132

09.0227

Turčija

200

4

0104 10 30, 0104 10 80 in 0104 20 90.

Samo za vrste „ki ne spadajo v vrsto domača ovca“: ex 0204, ex 0210 99 21 in ex 0210 99 29.

Nič

Nič

09.2141

09.2145

09.2149

09.1622

AKP države

100

Samo za vrste „domača ovca“: ex 0204, ex 0210 99 21 in ex 0210 99 29.

Nič

65 % zmanšanje posebnih dajatev

09.2161

09.2165

09.1626

AKP države

500

5 (3)

0204

Nič

Nič

09.2171

09.2175

09.2015

Drugo

200

0104 10 30

0104 10 80

0104 20 90

10 %

Nič

09.2181

09.2019

Drugo

49


(1)  In meso kozlička.

(2)  Razen za meso kozlička

(3)  „Drugo“ se nanaša na vsa porekla vključno z državami AKP in brez drugih držav, navedenih v tej tabeli.


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/74


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2186/2005

z dne 27. decembra 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 936/97 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot za visokokakovostno sveže, hlajeno in zamrznjeno goveje meso in za zamrznjeno bizonje meso

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/959/ES z dne 21. decembra 2005 o sklenitvi sporazumov v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Japonsko ter Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo (1), in zlasti člena 2 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 936/97 (2) določa odprtje in upravljanje več tarifnih kvot za visokokakovostno goveje meso na večletni osnovi.

(2)

Po pogajanjih med Skupnostjo in Novo Zelandijo na podlagi člena XXIV:6 in člena XXVIII GATT 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške v okviru njihovega pristopa k Evropski uniji se je Skupnost strinjala, da bo v svoj seznam za vse države vključila zvišanje letne tarifne kvote za visokokakovostno goveje meso za 1 000 ton.

(3)

Uredbo (ES) št. 936/97 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za govedino in teletino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 936/97 se spremeni:

1.

Člen 1(1) se spremeni:

(a)

v prvi alinei prvega pododstavka se „59 100 ton“ nadomesti s „60 100 ton“;

(b)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Vendar je v uvoznem letu 2005/2006 skupni obseg tarifnih kvot 59 600 ton.“

2.

V členu 2 se spremeni točka (e):

(a)

v prvem pododstavku se „300 ton“ nadomesti s „1 300 ton“;

(b)

doda se tretji pododstavek:

„Vendar znaša za uvozno leto 2005/2006 tarifna kvota 800 ton teže proizvoda za meso, ki ustreza oznakam KN in opredelitvam v prvem in drugem pododstavku.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne 1. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. decembra 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  Glej stran 78 tega Uradnega lista.

(2)  UL L 137, 28.5.1997, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1118/2004 (UL L 217, 17.6.2004, str. 10).


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/75


SKLEP SVETA

z dne 21. decembra 2005

o sklenitvi sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Japonsko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994

(2005/958/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 v zvezi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 22. marca 2004 pooblastil Komisijo, da v skladu s členom XXIV:6 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v času pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji začne pogajanja z nekaterimi drugimi državami članicami STO.

(2)

Komisija je pogajanja vodila ob posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 133 Pogodbe, in v skladu s pogajalskimi direktivami, ki jih je izdal Svet.

(3)

Komisija je zaključila pogajanja glede sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Japonsko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII GATT 1994. Navedeni sporazum je treba odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Japonsko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede ukinitve posebnih ugodnosti v zvezi z ukinitvijo seznamov ugodnosti Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v času pristopa k Evropski uniji se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo sporazuma v obliki izmenjave pisem je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis sporazuma, ki je za Skupnost zavezujoč (1).

V Bruslju, 21. decembra 2005

Za Svet

Predsednik

B. BRADSHAW


(1)  Datum začetka veljavnosti sporazuma bo objavljen v Uradnem listu Evropske unije.


PREVOD

Pogajanja med Evropsko skupnostjo in Japonsko v skladu s členom XXIV:6 GATT glede spremembe ugodnosti na seznamih Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v času pristopa k Evropski uniji.

Bruselj, 21. decembra 2005

Spoštovani,

V čast mi je sklicevati se na nedavna pogajanja med Evropsko Skupnostjo (ES) in Vlado Japonske v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII GATT 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v času njihovega pristopa k ES, ki so se začela po uradnem obvestilu ES z dne 19. januarja 2004 v skladu s členom XXIV:6 (GATT).

Nadalje mi je v čast sporočiti vam naslednje, ki je bilo po mnenju Evropske skupnosti doseženo na navedenih pogajanjih:

 

85254099: nižja stopnja v višini 12,5 %,

 

37023219: nižja stopnja v višini 1,3 %,

 

85254019: nižja stopnja v višini 1,2 %.

Nižje stopnje navedene zgoraj je treba glede na to, kar nastopi prej, uporabljati štiri leta oziroma dokler izvajanje Razvojne agende iz Dohe ne doseže zgornjih tarifnih stopenj. Zgoraj navedeno obdobje štirih let se bo začelo z dnevom, ko se bodo začeli izvajati ukrepi opisani v tem pismu.

ES bo v svoj seznam za carinsko območje EU 25 vključila ugodnosti, ki so že bile vključene v prejšnji seznam.

Ko bosta ES in Vlada Japonske, po premisleku v skladu z njunimi notranjimi postopki, potrdili strinjanje z zgoraj navedenim zaključkom pogajanj, bo ES začela izvajati zgoraj dogovorjeno takoj ko bo to mogoče v skladu z njenimi notranjimi postopki, v nobenem primeru pa ne kasneje kot 1. januarja 2006.

Hvaležen bi vam bil, če bi potrdili strinjanje Vlade Japonske z zgoraj navedeno vsebino.

Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja.

V imenu Evropske skupnosti

Bruselj, 21. decembra 2005

Spoštovani,

V čast mi je potrditi prejem vašega pisma, ki se glasi:

„V čast mi je sklicevati se na nedavna pogajanja med Evropsko Skupnostjo (ES) in Vlado Japonske v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII GATT 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v času njihovega pristopa k ES, ki so se začela po uradnem obvestilu ES z dne 19. januarja 2004 v skladu s členom XXIV:6 (GATT).

Nadalje mi je v čast sporočiti vam naslednje, ki je bilo po mnenju Evropske skupnosti doseženo na navedenih pogajanjih:

 

85254099: nižja stopnja v višini 12,5 %,

 

37023219: nižja stopnja v višini 1,3 %,

 

85254019: nižja stopnja v višini 1,2 %.

Nižje stopnje navedene zgoraj je treba glede na to, kar nastopi prej, uporabljati štiri leta oziroma dokler izvajanje Razvojne agende iz Dohe ne doseže zgornjih tarifnih stopenj. Zgoraj navedeno obdobje štirih let se bo začelo z dnevom, ko se bodo začeli izvajati ukrepi opisani v tem pismu.

ES bo v svoj seznam za carinsko območje EU 25 vključila ugodnosti, ki so že bile vključene v prejšnji seznam.

Ko bosta ES in Vlada Japonske, po premisleku v skladu z njunimi notranjimi postopki, potrdili strinjanje z zgoraj navedenim zaključkom pogajanj, bo ES začela izvajati zgoraj dogovorjeno takoj ko bo to mogoče v skladu z njenimi notranjimi postopki, v nobenem primeru pa ne kasneje kot 1. januarja 2006.“

V čast mi je potrditi, da se moja vlada strinja z mnenjem Evropske skupnosti.

Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja.

V imenu Vlade Japonske


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/78


SKLEP SVETA

z dne 21. decembra 2005

o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembah ugodnosti na seznamih Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v času pristopa k Evropski uniji

(2005/959/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 v zvezi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) te pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 22. marca 2004 pooblastil Komisijo, da v skladu s členom XXIV:6 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v času pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji začne pogajanja z nekaterimi drugimi državami članicami STO.

(2)

Komisija je pogajanja vodila ob posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 133 Pogodbe, in v skladu s pogajalskimi direktivami, ki jih je izdal Svet.

(3)

Komisija je zaključila pogajanja glede Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII GATT 1994. Navedeni sporazum je treba odobriti.

(4)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (1)

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembah ugodnosti na seznamih Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v času pristopa k Evropski uniji glede ukinitve posebnih ugodnosti v zvezi z ukinitvijo seznamov ugodnosti Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v času pristopa k Evropski uniji se v imenu Skupnosti odobri.

Besedilo Sporazuma v obliki izmenjave pisem je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje Sporazuma v obliki izmenjave pisem v skladu s postopkom, določenim v členu 3 tega sklepa.

Člen 3

1.   Komisiji bo pomagal Upravljalni odbor za žita, ustanovljen s členom 25 Uredbe (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (2), ali ustrezni odbor, ustanovljen z ustreznim členom uredbe za skupno ureditev trga za zadevni izdelek.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, določeno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 4

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma, ki je za Skupnost zavezujoč (3).

V Bruslju, 21. decembra 2005

Za Svet

Predsednik

B. BRADSHAW


(1)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(2)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(3)  Datum začetka veljavnosti Sporazuma, bo objavljen v Uradnem listu Evropske unije.


SPORAZUM V OBLIKI IZMENJAVE PISEM

med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede ukinitve posebnih ugodnosti v zvezi z ukinitvijo seznama ugodnosti Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v času pristopa k Evropski uniji

Bruselj,

Spoštovani,

Po začetku pogajanj med Evropskimi skupnostmi (ES) in Novo Zelandijo v skladu s členoma XXIV:6 in XXVIII GATT 1994 o spremembah ugodnosti na seznamih Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v času njihovega pristopa k ES, je bilo z namenom sklenitve pogajanj, ki so se začela po obvestilu ES z dne 19. januarja 2004, v skladu s členom XXIV:6 (GATT), dogovorjeno naslednje:

 

ES se strinja, da bo v svoj seznam za carinsko območje ES 25, vključila ugodnosti, ki so bile vključene v prejšnji seznam.

 

ES se strinja, da bo v svoj seznam za ES 25 vključila ugodnosti, vsebovane v prilogi k temu sporazumu.

 

Nova Zelandija sprejema osnovne značilnosti pristopa ES k prilagajanju obveznosti ES-15 iz GATT in obveznosti Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike, ki izhajajo iz nedavne širitve ES: neto izračun izvoznih obveznosti; neto izračun tarifnih kvot, in združitev zavez glede podpore domačim proizvajalcem. Pravni načini, ki se uporabljajo za izvajanje tega sporazuma temeljijo na ravnanju iz prejšnje širitve EU.

Sporazum začne veljati z dnem, ko Nova Zelandija s svojim pismom potrdi sporazum, ki sledi presoji strank, ki jo v skladu z lastnimi postopki izvedeta obe strani. ES si po najboljših močeh in v najkrajšem roku prizadeva zagotoviti ustrezne izvedbene ukrepe, vsekakor pa ne pozneje kot 1. januarja 2006.

Pogodbenici se na zahtevo ene izmed njiju lahko kadar koli posvetujeta o zadevah iz tega sporazuma.

Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja.

V imenu Evropske skupnosti

Image

PRILOGA

k dodeljeni količini za Novo Zelandijo se doda 1 154 ton (masa trupov) v skladu s tarifno kvoto ES za ovčje meso; „ovčje ali kozje meso, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno“,

k dodeljeni količini za Novo Zelandijo se doda 735 ton v skladu s tarifno kvoto ES za maslo; „Maslo s poreklom iz Nove Zelandije, staro najmanj 6 tednov, z vsebnostjo maščob ne manj kot 80 %, vendar manj kot 82 %, proizvedeno neposredno iz mleka ali smetane“,

k dodeljeni količini se doda 1 000 ton k tarifni kvoti za „visoko kakovostno“ goveje meso; „Izbrani, hlajeni ali zamrznjeni prvovrstni kosi govejega mesa živali, ki so bile vzrejene izključno na pašnikih, ki nimajo več kot štiri stalne sekalce, katere teža s kožo ob zakolu ne presega 325 kilogramov; meso je videti kompaktno in je svetle in enakomerne barve s primerno, a ne pretirano plastjo maščobe. Vsi kosi se zrakotesno zapakirajo in veljajo za visoko kakovostno goveje meso“.

Bruselj,

Spoštovani,

Sklicujem se na vaše pismo, ki se glasi:

„Po začetku pogajanj med Evropskimi skupnostmi (ES) in Novo Zelandijo v skladu s členoma XXIV:6 in XXVIII GATT 1994 o spremembah ugodnosti v seznamih Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v času njihovega pristopa k ES, je bilo z namenom sklenitve pogajanj, ki so se začela po obvestilu ES z dne 19. januarja 2004, v skladu s členom XXIV:6 (GATT), dogovorjeno naslednje:

 

ES se strinja, da bo v svoj razpored za carinsko območje ES 25, vključila ugodnosti, ki so bile vključene v prejšnji razpored.

 

ES se strinja, da bo v svoj razpored za ES 25 vključila ugodnosti, vsebovane v prilogi k temu sporazumu.

 

Nova Zelandija sprejema osnovne značilnosti pristopa ES k prilagajanju obveznosti ES-15 iz GATT in obveznosti Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike, ki izhajajo iz nedavne širitve ES: neto izračun izvoznih obveznosti; neto izračun tarifnih kvot, in združitev zavez glede podpore domačim proizvajalcem. Pravni načini, ki se uporabljajo za izvajanje tega sporazuma temeljijo na ravnanju iz prejšnje širitve EU.

Sporazum začne veljati z dnem, ko Nova Zelandija s svojim pismom potrdi sporazum, ki sledi presoji strank, ki jo v skladu z lastnimi postopki izvedeta obe strani. ES si po najboljših močeh in v najkrajšem roku prizadeva zagotoviti ustrezne izvedbene ukrepe, vsekakor pa ne pozneje kot 1. januarja 2006.

Pogodbenici se na zahtevo ene izmed njiju lahko kadar koli posvetujeta o zadevah iz tega sporazuma.“

V čast mi je potrditi, da se moja vlada strinja z vsebino vašega pisma.

Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja.

V imenu vlade Nove Zelandije

Image


Komisija

30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/83


SKLEP KOMISIJE

z dne 15. novembra 2005

o spremembi svojega poslovnika

(2005/960/ES, Euratom)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 218(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 131 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti členov 28(1) in 41(1) Pogodbe –

SKLENILA:

Člen 1

Členi 1 do 28 poslovnika Komisije (1) se nadomestijo z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2006.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 15. novembra 2005

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 308, 8.12.2000, str. 26. Poslovnik, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Komisije 2004/563/ES, Euratom (UL L 251, 27.7.2004, str. 9).


PRILOGA

„POGLAVJE I

KOMISIJA

ODDELEK 1

Splošne določbe

Člen 1

Kolegijski organ

Komisija deluje kot kolegijski organ v skladu z določbami tega poslovnika ter v skladu s političnimi smernicami, ki jih določi predsednik.

Člen 2

Prednostne naloge in delovni program

V skladu s političnimi smernicami, ki jih določi predsednik, Komisija določa svoje strateške prednostne naloge, na podlagi katerih vsako leto sprejme svoj delovni program in predhodni predlog proračuna za naslednje leto.

Člen 3

Predsednik

1.   Predsednik lahko članom Komisije dodeli posebna področja delovanja, glede katerih so posebej pristojni za pripravo dela Komisije in izvajanje njenih odločitev.

Predsednik lahko dodelitev teh nalog kadarkoli spremeni.

2.   Predsednik lahko ustanovi stalne skupine ali skupine ad hoc, ki jih sestavljajo člani Komisije, in imenuje njihove predsednike ter določi sestavo. Predsednik določi mandat teh skupin in potrdi njihov način delovanja.

3.   Predsednik predstavlja Komisijo. Predsednik imenuje člane Komisije, ki mu pri tej nalogi pomagajo.

Člen 4

Postopki odločanja

Komisija odloča:

(a)

na sejah Komisije po ustnem postopku; ali

(b)

po pisnem postopku v skladu z določbami člena 12; ali

(c)

po postopku pooblastitve v skladu z določbami člena 13; ali

(d)

po postopku prenosa v skladu z določbami člena 14.

ODDELEK 2

Seje Komisije

Člen 5

Sklic

1.   Seje Komisije sklicuje predsednik.

2.   Komisija se praviloma sestaja najmanj enkrat na teden. Po potrebi se sestane tudi na dodatnih sejah.

3.   Člani Komisije se morajo udeleževati vseh sej. Predsednik presodi, ali so v nekaterih okoliščinah člani lahko oproščeni te dolžnosti.

Člen 6

Dnevni red sej Komisije

1.   Predsednik sprejme dnevni red vsake seje Komisije.

2.   Brez poseganja v pravico predsednika, da sprejme dnevni red, mora biti vsak predlog, ki vključuje občutno porabo predložen v dogovoru s članom Komisije, odgovornim za proračun.

3.   Kadar član Komisije predlaga uvrstitev točke na dnevni red, mora o tem predsednika obvestiti pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s pravili za izvajanje, predvidenimi v členu 28, v nadaljevanju poimenovanimi ‚pravila za izvajanje’.

4.   Dnevni red in potrebni dokumenti se članom Komisije razdelijo pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s pravili za izvajanje.

5.   Kadar član Komisije zahteva umik točke z dnevnega reda, se točka s soglasjem predsednika preloži na naslednjo sejo.

6.   Na predlog predsednika lahko Komisija obravnava vprašanje, ki ni na dnevnem redu ali za katero je bilo potrebno delovno gradivo prepozno razdeljeno. Komisija lahko sklene, da točke na dnevnem redu ne bo obravnavala.

Člen 7

Sklepčnost

Za sklepčnost Komisije je potrebna prisotnost večine števila članov, ki je določeno v Pogodbi.

Člen 8

Odločanje

1.   Komisija odloča na podlagi predlogov enega ali več svojih članov.

2.   Glasuje se, če tako zahteva eden izmed članov. Glasuje se o izvirnem osnutku besedila ali o spremenjenem osnutku besedila, kakor ga je spremenil član ali člani, pristojni za pobudo, ali predsednik.

3.   Odločitve Komisije se sprejmejo, kadar zanje glasuje večina števila članov, ki je določeno v Pogodbi.

4.   Predsednik ugotovi izid razprav, ki se vnese v zapisnik seje, kakor predvideva člen 11 tega poslovnika.

Člen 9

Zaupnost

Seje Komisije niso javne. Razprave so zaupne.

Člen 10

Udeležba uradnikov in drugih oseb

1.   Če Komisija ne odloči drugače, se generalni sekretar in vodja kabineta predsednika udeležujeta sej. Pravila za izvajanje določajo pogoje, pod katerimi so na sejah lahko navzoče druge osebe.

2.   Kadar eden izmed članov Komisije ni navzoč, se seje lahko udeleži vodja njegovega kabineta in na povabilo predsednika pojasni stališče odsotnega člana.

3.   Komisija lahko odloči, da bo poslušala katero koli drugo osebo.

Člen 11

Zapisniki

1.   O vseh sejah Komisije se piše zapisnik.

2.   Osnutki zapisnikov se Komisiji predložijo v odobritev na eni izmed naslednjih sej. Odobreni zapisniki se overovijo s podpisom predsednika in generalnega sekretarja.

ODDELEK 3

Drugi postopki odločanja

Člen 12

Odločitve po pisnem postopku

1.   Soglasje članov Komisije v zvezi z osnutkom besedila enega ali več njenih članov se lahko dobi po pisnem postopku, če ga je predhodno odobrila pravna služba in z njim po ustreznem posvetovanju v skladu s pogoji, določenimi v členu 23 tega poslovnika, soglašajo službe.

Ta odobritev in/ali soglasja lahko nadomesti soglasje med vodji kabineta v okviru ‚zaključka’ pisnega postopka, kakor je določeno s pravili za izvajanje.

2.   Besedilo osnutka se v pisni obliki razpošlje vsem članom Komisije pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s pravili za izvajanje, skupaj z rokom, predvidenim za sporočanje morebitnih pridržkov ali sprememb glede osnutka.

3.   Kateri koli član Komisije lahko med pisnim postopkom zahteva, da se o osnutku razpravlja. Predsedniku pošlje v tem smislu obrazloženo zahtevo.

4.   Če nihče izmed članov Komisije ni izrazil ali vztrajal pri zahtevi za odložitev do konca roka, ki je predviden za pisni postopek, se šteje, da je Komisija osnutek sprejela.

Člen 13

Odločitve po postopku pooblastitve

1.   Komisija lahko ob polnem upoštevanju načela svoje kolektivne odgovornosti enega ali več svojih članov pooblasti, da v njenem imenu sprejmejo upravljalne ali administrativne ukrepe v okviru omejitev in pogojev, ki jih določi.

2.   Poleg tega lahko Komisija s soglasjem predsednika naroči enemu ali več svojim članom, naj sprejmejo končno besedilo akta ali predloga, ki bo predložen drugim institucijam, in katerega vsebino je Komisija že določila v svoji razpravi.

3.   Tako podeljena pooblastila se lahko nadalje prenesejo na generalne direktorje in vodje služb, če tega izrecno ne prepoveduje odločitev o pooblastitvi.

4.   Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka ne posegajo v predpise, ki se nanašajo na prenose v zvezi s finančnimi zadevami in pooblastila, podeljena organu za imenovanja ter organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodb o zaposlitvi.

Člen 14

Odločitve po postopku prenosa

Komisija lahko ob polnem upoštevanju načela kolektivne odgovornosti prenese sprejetje upravljalnih ali administrativnih ukrepov na generalne direktorje in vodje služb, ki delujejo v njenem imenu v okviru omejitev in pogojev, ki jih določi.

Člen 15

Nadaljnji prenos za individualne odločitve glede dodelitve subvencij in oddaje javnih naročil

Generalni direktor ali vodja službe, na katerega so bila za sprejetje finančnih odločitev nadalje prenesena ali prenesena pooblastila v skladu s členoma 13 in 14, se lahko odloči, da nadalje prenese sprejetje nekaterih individualnih odločitev za dodelitev subvencij in oddajo javnih naročil na pristojnega direktorja ali s soglasjem pristojnega člana Komisije na pristojnega vodjo enote v okviru omejitev in pogojev, določenih v pravilih za izvajanje.

Člen 16

Informacija o sprejetih odločitvah

Odločitve, ki se sprejmejo po pisnem postopku, postopku pooblastitve ali postopku prenosa, se zapišejo v dnevno beležko, ki se navede v zapisniku prve naslednje seje Komisije.

ODDELEK 4

Določbe, skupne postopkom odločanja

Člen 17

Overovitev aktov, ki jih sprejme Komisija

1.   Akti, ki jih Komisija sprejme na seji, se v izvirnem jeziku ali jezikih priložijo sklepni beležki, pripravljeni na koncu seje, na kateri so bili sprejeti, in skupaj z njo sestavljajo neločljivo celoto. Overovita jih predsednik in generalni sekretar s podpisom na zadnji strani sklepne beležke.

2.   Akti, ki so bili sprejeti po pisnem postopku in postopku pooblastitve v skladu s členoma 12 ter 13(1) in (2), se v izvirnem jeziku ali jezikih priložijo dnevni beležki iz člena 16 in skupaj z njo sestavljajo neločljivo celoto. Overovi jih generalni sekretar s podpisom na zadnji strani dnevne beležke.

3.   Akti, ki so bili sprejeti po postopku prenosa in nadaljnjega prenosa, se v izvirnem jeziku ali jezikih priložijo dnevni beležki iz člena 16 in skupaj z njo sestavljajo neločljivo celoto. Overovijo se s potrditveno izjavo, ki jo podpiše uradnik z nadalje prenesenimi ali prenesenimi pooblastili v skladu s členi 13(3), 14 in 15.

4.   Za namene tega poslovnika izraz „akti“ pomeni vsak akt iz člena 249 Pogodbe o ES in člena 161 Pogodbe Euratom.

5.   Za namene tega poslovnika izraz ‚izvirni jeziki’ pomeni vse uradne jezike Skupnosti, brez poseganja v uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 930/2004 (1), kadar gre za akte splošne uporabe, in jezik ali jeziki naslovnikov v drugih primerih.

ODDELEK 5

Priprava in izvajanje odločitev Komisije

Člen 18

Skupine, sestavljene iz članov Komisije

Skupine, sestavljene iz članov Komisije, prispevajo h koordinaciji in pripravi dela Komisije v okviru strateških prednostnih nalog, ki jih določi Komisija, in na podlagi mandata ter političnih smernic, ki jih določi predsednik.

Člen 19

Kabineti in odnosi s službami

1.   Člani Komisije imajo svoj kabinet (osebne sodelavce) za pomoč pri svojem delu in pri pripravi odločitev Komisije. Pravila glede sestave kabinetov določi predsednik.

2.   Član Komisije potrdi ureditev dela s službami, za katere je odgovoren. Ta ureditev podrobno opredeli zlasti način dajanja navodil člana Komisije zadevnim službam, od katerih redno dobiva vse informacije, ki so povezane z njegovim področjem dejavnosti, in potrebne za izvajanje njegove pristojnosti.

Člen 20

Generalni sekretar

1.   Generalni sekretar pomaga predsedniku pri pripravi dela in izvedbi sej Komisije. Prav tako pomaga predsednikom skupin, ki jih sestavljajo člani Komisije, ustanovljenih v skladu z drugim odstavkom člena 3, pri pripravi in izvedbi njihovih sej.

2.   Zagotavlja izvajanje postopkov odločanja in skrbi za izvajanje odločitev iz člena 4.

3.   Pomaga pri zagotavljanju potrebne koordinacije med službami v pripravljalnih fazah v skladu z določbami člena 23 in skrbi za kakovost vsebine ter upoštevanje pravil glede oblike dokumentov, predloženih Komisiji.

4.   Razen v izjemnih primerih sprejeme potrebne ukrepe za zagotavljanje, da so akti Komisije uradno sporočeni in objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, ter da se dokumenti Komisije in njenih služb pošljejo drugim institucijam Evropskih skupnosti.

5.   Skrbi za uradne odnose z drugimi institucijami Evropskih skupnosti, ob upoštevanju odločitev Komisije, da katere koli naloge izvaja sama ali jih dodeli svojim članom ali službam. Spremlja delo drugih institucij Evropskih skupnosti in s tem seznanja Komisijo.

POGLAVJE II

SLUŽBE KOMISIJE

Člen 21

Sestava služb

Komisija ima za pripravo in izvedbo svojih ukrepov določeno število služb, razdeljenih v generalne direktorate in enakovredne službe.

Generalni direktorati in enakovredne službe se načeloma delijo na direktorate, direktorati pa na enote.

Člen 22

Sestava posebnih funkcij in začasnih teles

V posebnih primerih lahko Komisija uvede posebne funkcije in začasna telesa za obravnavo posebnih zadev ter določi njihove naloge in način delovanja.

Člen 23

Sodelovanje in koordinacija med službami

1.   Da bi službe zagotovile učinkovitost dela Komisije, tesno sodelujejo in so med seboj usklajene vse od začetka priprav ali izvajanja odločitev.

2.   Služba, pristojna za pripravo pobude, skrbi že od začetka pripravljalnih faz za zagotovitev učinkovite koordinacije med vsemi službami, ki so upravičeno zainteresirane za pobudo zaradi področja pooblastil in pristojnosti ali zaradi narave predmeta.

3.   Pred predložitvijo dokumenta Komisiji se pristojna služba pravočasno posvetuje s službami, ki so upravičeno zainteresirane za osnutek, v skladu s pravili za izvajanje.

4.   Posvetovanje s pravno službo je obvezno pri vseh osnutkih aktov in predlogih pravnih aktov ter vseh dokumentih, ki imajo lahko pravne posledice.

Posvetovanje je vedno potrebno za začetek postopkov odločanja, predvidenih v členih 12, 13 in 14, razen za odločitve glede standardnih aktov, ki so bili že predhodno odobreni (ponavljajoči se akti). Posvetovanje ni potrebno za odločitve iz člena 15.

5.   Posvetovanje z generalnim sekretariatom je potrebno za vse pobude, ki:

(a)

so političnega pomena; ali

(b)

so vključene v letni delovni program Komisije in v veljavni programski instrument; ali

(c)

se nanašajo na institucionalne vidike; ali

(d)

so predmet presoje vpliva ali javne razprave.

6.   Razen pri odločitvah iz člena 15 je posvetovanje z generalnimi direktorati, pristojnimi za proračun, kadrovske zadeve in administracijo, obvezno pri vseh dokumentih, ki imajo lahko proračunske, finančne, kadrovske in administrativne posledice. Enako velja, kadar je to potrebno, za službo, pristojno za boj proti goljufijam.

7.   Pristojna služba si prizadeva sestaviti tak predlog, ki bi dobil soglasje služb, s katerimi se posvetuje. Ne glede na določbe člena 12 tega poslovnika mora v primeru nesoglasja predlogu priložiti različna mnenja teh služb.

POGLAVJE III

NADOMEŠČANJE

Člen 24

Nemoteno delovanje

Člani Komisije in službe zagotovijo vse potrebne ukrepe za zagotovitev nemotenega delovanja v skladu z določbami, ki jih je za ta namen sprejela Komisija ali predsednik.

Člen 25

Nadomeščanje predsednika

Kadar predsednik ne more opravljati svojih funkcij, ga nadomešča eden izmed podpredsednikov ali članov po prednostnem vrstnem redu, ki ga določi predsednik.

Člen 26

Nadomeščanje generalnega sekretarja

Kadar generalni sekretar ne more opravljati svojih funkcij, ga nadomešča navzoči namestnik generalnega sekretarja z najdaljšim stažem in v primeru enakega staža tisti, ki je najstarejši med njimi ali uradnik, ki ga imenuje Komisija.

Kadar namestnik generalnega sekretarja ni navzoč ali Komisija ne imenuje uradnika, nadomeščanje prevzame navzoči podrejeni uradnik z najdaljšim stažem in v primeru enakega staža tisti, ki je najstarejši v najvišji kategoriji in na najvišji stopnji.

Člen 27

Nadomeščanje hierarhično nadrejenih

1.   Kadar generalni direktor ne more opravljati svojih funkcij, ga nadomešča navzoči namestnik generalnega direktorja z najdaljšim stažem in pri enaki dolžini staža tisti, ki je najstarejši, ali uradnik, ki ga imenuje Komisija.

Kadar namestnik generalnega direktorja ni navzoč oziroma Komisija ne imenuje uradnika, nadomeščanje prevzame navzoči podrejeni uradnik z najdaljšim stažem in v primeru enakega staža tisti, ki je najstarejši v najvišji kategoriji in na najvišji stopnji.

2.   Vodjo enote nadomešča namestnik vodje enote ali uradnik, ki ga imenuje generalni direktor.

Kadar namestnik vodje enote ni navzoč ali generalni direktor ne imenuje uradnika, nadomeščanje prevzame navzoči podrejeni uradnik z najdaljšim stažem in v primeru enakega staža tisti, ki je najstarejši v najvišji kategoriji in na najvišji stopnji.

3.   Kadar katera koli druga hierarhično nadrejena oseba ne more opravljati svojih funkcij, jo nadomešča uradnik, ki ga imenuje generalni direktor v dogovoru s pristojnim članom Komisije. Če namestnik ni bil imenovan, nadomeščanje prevzame navzoči podrejeni uradnik z najdaljšim stažem in v primeru enakega staža tisti, ki je najstarejši v najvišji kategoriji in na najvišji stopnji.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Pravila za izvajanje in dodatni ukrepi

Komisija po potrebi določi pravila za izvajanje tega poslovnika. Komisija lahko sprejme dodatne ukrepe v zvezi z delovanjem Komisije in njenih služb, ob upoštevanju tehnološkega in informacijskega napredka.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta poslovnik začne veljati 1. januarja 2006.“


(1)  UL L 169, 1.5.2004, str. 1.


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/91


SKLEP ODBORA SKUPNOSTI IN ŠVICE ZA ZRAČNI PREVOZ št. 2/2005

z dne 25. novembra 2005

o spremembi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu

(2005/961/ES)

ODBOR SKUPNOSTI IN ŠVICE ZA ZRAČNI PREVOZ JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu, v nadaljnjem besedilu „Sporazum“, in zlasti člena 23(4) Sporazuma –

SKLENIL:

Člen 1

1.   Točki 1 (Tretji liberalizacijski paket o zračnem prevozu in druga pravila civilnega letalstva) Priloge k Sporazumu se za sklicem na Direktivo Sveta 93/104/ES, vstavljenem s členom 1(3) Sklepa št. 3/2004 Odbora Skupnosti in Švice za zračni prevoz (1), doda:

„Št. 437/2003

Uredba (ES) št. 437/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2003 o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte“.

2.   Točki 1 (Tretji liberalizacijski paket o zračnem prevozu in druga pravila civilnega letalstva) Priloge k Sporazumu se po vstavljenem besedilu iz člena 1(1) tega sklepa doda:

„Št. 1358/2003

Uredba Komisije (ES) št. 1358/2003 z dne 31. julija o izvajanju Uredbe (ES) št. 437/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte ter o spremembi prilog I in II k Uredbi“.

3.   Točki 1 (Tretji liberalizacijski paket o zračnem prevozu in druga pravila civilnega letalstva) Priloge k Sporazumu se po vstavljenem besedilu iz člena 1(2) tega sklepa doda:

„Št. 785/2004

Uredba (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje“.

Člen 2

1.   Točki 1 (Tretji liberalizacijski paket o zračnem prevozu in druga pravila civilnega letalstva) Priloge k Sporazumu se po sklicu na Uredbo Sveta (EGS) št. 2408/92 doda:

„(Uporabljajo se spremembe k Prilogi I, ki izhajajo iz številke 1 oddelka G (Zračni prevoz) poglavja 8 (Prometna politika) Priloge II k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in o prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija)“.

2.   Točki 3 (Tehnična uskladitev) Priloge k Sporazumu se za sklicem na Direktivo Sveta 93/65/EGS doda:

„(Spremembe k Prilogi I, ki izhajajo iz številke 2 oddelka G (Zračni prevoz) poglavja 8 (Prometna politika) Priloge II k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in o prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija, se uporabljajo)“.

3.   Točki 1 (Tretji liberalizacijski paket o zračnem prevozu in druga pravila civilnega letalstva) Priloge k Sporazumu se za sklicem na Direktivo 2002/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta, vstavljenem s členom 1(1) Sklepa št. 3/2004 Odbora Skupnosti in Švice za zračni prevoz, doda:

„(Uporabljajo se spremembe k Prilogi I, ki izhajajo iz številke 2 oddelka G (Zračni prevoz) poglavja 8 Priloge II k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in o prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija)“.

Člen 3

Točki 4 (Varnost v zračnem prometu) Priloge k Sporazumu se po sklicu na Uredbo Komisije (ES) št. 2042/2003 doda:

„Št. 36/2004

Direktiva 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih Skupnosti

(Členi od 1 do 9 in od 11 do 14)“.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije in Uradni zbirki švicarskega zveznega prava. Veljati začne prvi dan drugega meseca po njegovem sprejetju.

V Bruslju, 25. novembra 2005

Za Skupni odbor

Vodja delegacije Skupnosti

Daniel CALLEJA CRESPO

Vodja švicarske delegacije

Raymond CRON


(1)  UL L 151, 30.4.2004, str. 9, popravljeno v UL L 208, 10.6.2004, str. 7.


30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/93


SKLEP št. 1/2005 SKUPNEGA VETERINARSKEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI,

z dne 21. decembra 2005

o spremembah Dodatka 6 k Prilogi 11 k Sporazumu

(2005/962/ES)

ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (v nadaljevanju „Kmetijski sporazum“) in zlasti člena 19(3) Priloge 11 k Sporazumu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kmetijski sporazum je začel veljati 1. junija 2002.

(2)

Dodatki 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 11 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu so bili prvič spremenjeni s Sklepom št. 2/2003 Skupnega veterinarskega odbora, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, z dne 25. novembra 2003 o spremembah dodatkov 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 11 Priloge 11 k Sporazumu (1).

(3)

Dodatki 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 11 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu so bili nazadnje spremenjeni s Sklepom št. 2/2004 Skupnega veterinarskega odbora, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, z dne 9. decembra 2004 o spremembah dodatkov 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 11 Priloge 11 k Sporazumu (2).

(4)

Švicarska konfederacija se je obvezala, da bo v nacionalno zakonodajo vključila določbe Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3), Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (4), Uredbe (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (5), in Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (6).

(5)

Sanitarni ukrepi, ki jih določa švicarska zakonodaja, so bili za namene trženja mleka in mlečnih proizvodov goveda, namenjenih za prehrano ljudi, priznani za enakovredne.

(6)

Najpozneje eno leto po začetku veljave tega sklepa bo Skupni veterinarski odbor ponovno pregledal določbe Dodatka 6 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu in njihov učinek na nadzor, da se preveri enakovrednost za vse živalske proizvode, namenjene za prehrano ljudi, razen mleka in mlečnih proizvodov goveda, v skladu z določbami poglavja III Dodatka 6 k navedeni prilogi.

(7)

Besedilo Dodatka 6 k Prilogi 11 k navedenemu sporazumu je treba spremeniti, da se upoštevajo spremembe v veljavnih predpisih Skupnosti in Švice na dan 1. januarja 2006 –

SKLENIL:

Člen 1

Prva tabela (Proizvodi: Mleko in mlečni proizvodi goveda, namenjeni za prehrano ljudi) poglavja 1 Dodatka 6 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Skupni veterinarski odbor bo najpozneje eno leto po začetku veljavnosti tega sklepa pregledal enakovrednost sanitarnih ukrepov v švicarski zakonodaji za vse živalske proizvode, namenjene za prehrano ljudi, razen mleka in mlečnih proizvodov goveda, da se jih prizna za tržne namene.

Člen 3

Ta sklep, izdan v dvojniku, podpišejo so-predsedniki ali drugi pooblaščenci pogodbenic.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uveljavi se 1. januarja 2006.

Podpisano v Bruslju, 21. decembra 2005

Za Skupni veterinarski odbor

Vodja delegacije Švicarske konfederacije

Hans WYSS

Vodja delegacije Evropske skupnosti

Jaana HUSU-KALLIO


(1)  UL L 23, 28.1.2004, str. 27.

(2)  UL L 17, 20.1.2005, str. 1.

(3)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1, popravljeno v UL L 226, 25.6.2004, str. 3.

(4)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55, popravljeno v UL L 226, 25.6.2004, str. 22.

(5)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206, popravljeno v UL L 226, 25.6.2004, str. 83.

(6)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1, popravljeno v UL L 191, 28.5.2004, str. 1.


PRILOGA

„Proizvodi: Živalski proizvodi, namenjeni za prehrano ljudi

 

Izvoz Evropske skupnosti v Švico in izvoz Švice v Evropsko skupnost

Pogoji trgovanja

Enakovrednost

Posebni pogoji

Standardi ES

Švicarski standardi

 

Uredbe (ES) št. 852/2004, št. 853/2004, št. 854/2004, št. 882/2004

Zvezni zakon z dne 9. oktobra 1992 o živilih in uporabnih predmetih (Zakon o živilih), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 18. junija 2004 (RS 817.0)

Odlok z dne 27. maja 1981 o zaščiti živali, kakor je bil nazadnje spremenjen dne 27. junija 2001 (RS 455.1)

Odlok z dne 1. marca 1995 o usposabljanju organov, zadolženih za nadzor higiene mesa (OFHV) (RS 817.191.54)

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 18. avgusta 2004 (RS 916.401)

Odlok z dne 23. novembra 2005 o primarni proizvodnji (RS 916.020)

Odlok z dne 23. novembra 2005 o zakolu živali in nadzoru mesa (OAbCV) (RS 817.190)

Odlok z dne 23. novembra 2005 o živilih in uporabnih predmetih (ODAlOUs) (RS 817.02)

Odlok Zveznega ministrstva za notranje zadeve (DFI) z dne 23. novembra 2005 o izvajanju zakonodaje o živilih (RS 817.025.21)

Odlok DFE (Zveznega ministrstva za gospodarstvo) z dne 23. novembra 2005 o higieni v primarni proizvodnji (RS 916.020.1)

Odlok DFI z dne 23. novembra 2005 o higieni (RS 817.024.1)

Odlok DFE z dne 23. novembra 2005 o higieni pri zakolu živali (OHyAb) (RS 817.190.1)

Odlok DFI z dne 23. novembra 2005 o živilih živalskega izvora (RS 817.022.108)

da

s posebnimi pogoji

V okviru tega dodatka in ob upoštevanju razvoja zakonodaje Skupnosti na tem področju (izvedbena besedila) in zakonodaje Skupnosti o nadzoru uvoza iz tretjih držav, se švicarski organi obvezujejo, da bodo spremenili zakonodajo in sprejeli enakovredno trgovinsko zakonodajo. Švicarski organi so izdelali in dali v posvetovanje osnutke odlokov v zvezi s tem.

Najkasneje eno leto po začetku veljave te spremembe bo Skupni veterinarski odbor ponovno pregledal določbe tega dodatka in preveril enakovrednost za vse živalske proizvode, namenjene prehrani ljudi, razen mleka in mlečnih proizvodov goveda, v skladu s poglavjem III tega dodatka.

Do ustrezne spremembe tega dodatka vsi živalski proizvodi razen mleka in mlečnih proizvodov goveda ter stranskih živalskih proizvodov, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi goveda, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, sodijo v poglavje II tega dodatka.

Mleko in mlečni proizvodi goveda

Zdravje živali

Govedo

Direktiva 64/432/EGS

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 23. junija 2004 (RS 916.401), in zlasti členi 47, 61, 65, 101, 155, 163, 169, 173, 177, 224 in 295 Odloka

Da

 

Zdravje ljudi

Govedo

Uredbe (ES) št. 852/2004, št. 853/2004, št. 854/2004, št. 882/2004

Odlok z dne 23. novembra 2005 o živilih in uporabnih predmetih (ODAlOUs) (RS 817.02)

Odlok z dne 23. novembra 2005 o zagotavljanju in nadzoru kakovosti v mlečnem sektorju (Odlok o kakovosti mleka, OQL) (RS 916.351.0)

Odlok DFI z dne 23. novembra 2005 o živilih živalskega izvora (RS 817.022.108)

Odlok DFI z dne 23. novembra 2005 o higieni (RS 817.024.1)

Odlok DFE z dne 23. novembra 2005 o higieni v mlečni proizvodnji (OHyPL) (RS 916.351.021.1)

Da

Trgovanje z mlekom in mlečnimi proizvodi goveda, namenjenimi za prehrano ljudi, med državami članicami in Švico poteka pod istimi pogoji kot trgovanje z mlekom in mlečnimi proizvodi goveda, namenjenimi za prehrano ljudi, med državami članicami in Skupnostjo.

Zahteve švicarske zakonodaje glede toplotnih postopkov in obdelave, ki se uporabljajo za mleko in mlečne proizvode, ter s tem v zvezi glede označevanja, ne veljajo za proizvode, ki so zakonito proizvedeni in/ali trženi v neki državi članici Evropske unije ali zakonito proizvedeni v neki državi podpisnici Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP).

Švica v skladu z določbami člena 31 (registracija/odobritev obratov) Uredbe (ES) št. 882/2004 sestavi seznam odobrenih obratov.“


Dokumenti, priloženi splošnemu proračunu Evropskih skupnosti

30.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/97


Poročilo o prihodkih in odhodkih Evropske agencije za varnost omrežij in informacij za proračunsko leto 2005

(2005/963/ES)

IZKAZ PRIHODKOV ZA LETO 2005

Naslov

Postavka

Odobrena sredstva 2003

EUR

Odobrena sredstva 2004

EUR

Odobrena sredstva 2005

EUR

Opombe

1

subvencija evropskih skupnosti

3 500 000

6 800 000

Skupaj subvencije Evropskih skupnosti

2

prispevki tretjih držav

p.m.

Prispevki tretjih držav

3

drugi prispevki

p.m.

Subvencije s strani grške vlade

4

upravno poslovanje

p.m.

Ostali pričakovani prihodki

 

skupaj prihodki

3 500 000

6 800 000

 


IZKAZ ODHODKOV ZA LETO 2005

Naslov

Postavka

Odobrena sredstva 2003

EUR

Odobrena sredstva 2004

EUR

Odobrena sredstva 2005

EUR

 

1

osebje

1 620 000

3 060 000

Skupni obseg sredstev za pokritje stroškov za osebje

2

stavbe, oprema in drugi odhodki iz poslovanja

1 380 000

2 430 000

Skupni obseg sredstev za pokritje splošnih stroškov poslovanja.

3

odhodki iz poslovanja

500 000

1 310 000

Skupni obseg sredstev za odhodke iz poslovanja.

 

skupaj odhodki

3 500 000

6 800 000

 

1

osebje

 

 

 

 

1 1

aktivno zaposleno osebje

 

 

 

 

 

poglavje 1 1

2 068 307

 

1 2

odhodki v zvezi z zaposlovanjem

 

 

 

 

 

poglavje 1 2

564 804

 

1 3

socialne in zdravstvene storitve ter usposabljanje

 

 

 

 

 

poglavje 1 3

63 000

 

1 4

začasna pomoč

 

 

 

 

 

poglavje 1 4

363 889

 

 

Naslov 1 – Skupaj

3 060 000

 

2

poslovanje agencije

 

 

 

 

2 0

stavbe in z njimi povezani stroški

 

 

 

 

 

poglavje 2 0

804 430

 

2 1

premično premoženje in z njim povezani stroški

 

 

 

 

 

poglavje 2 1

340 000

 

2 2

tekoči odhodki iz poslovanja

 

 

 

 

 

poglavje 2 2

189 436

 

2 3