29.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 346/1

UREDBA SVETA (ES) št. 2169/2005

z dne 21. decembra 2005

o spremembah Uredbe (ES) št. 974/98 o uvedbi eura

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega stavka člena 123(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (3) omogoča, da se z eurom zamenjajo valute tistih držav članic, ki so izpolnile zahtevane pogoje za sprejetje enotne valute takrat, ko je Skupnost vstopila v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije. Ta uredba vključuje tudi pravila, ki se uporabljajo za enote nacionalnih valut teh držav članic v prehodnem obdobju, ki se konča 31. decembra 2001, in pravila o bankovcih in kovancih.

(2)	Uredba (ES) št. 2596/2000 o spremembah Uredbe (ES) št. 974/98 omogoča, da se z eurom zamenja valuta Grčije.

(3)

Uredba (ES) št. 974/98 določa razpored prehoda na euro v sedaj sodelujočih državah članicah. Za zagotovitev jasnosti in gotovosti v zvezi s pravili, ki urejajo uvedbo eura v drugih državah članicah, je treba sprejeti splošne določbe, ki bodo opredelile, kako določiti različna obdobja prehoda na euro v prihodnosti.

(4)	Ustrezno je zagotoviti seznam sodelujočih držav članic, ki se lahko dopolni, ko države članice sprejmejo euro kot svojo edino valuto.

(5)	Za pripravo nemotenega prehoda na euro Uredba (ES) št. 974/98 predvideva prehodno obdobje med zamenjavo valute sodelujoče države članice z eurom in uvedbo eurobankovcev in eurokovancev. Prehodno obdobje naj traja največ tri leta, mora pa biti čim krajše.

(6)

Prehodno obdobje se lahko zmanjša na nič, pri čemer datum sprejetja eura in datum prehoda na eurogotovino sovpadata, če država članica meni, da ni potrebno daljše prehodno obdobje. V tem primeru postanejo v tej državi članici eurobankovci in eurokovanci zakonito plačilno sredstvo na datum sprejetja eura. Vendar pa je treba takšni državi članici omogočiti, da izkoristi enoletno obdobje „opuščanja“, med katerim bi bilo mogoče nadaljevati s sklicevanjem na enoto nacionalne valute v novih pravnih instrumentih. Gospodarski subjekti takšne države članice bi s tem pridobili več časa za prilagoditev na uvedbo eura in si olajšali prehod.

(7)	Javnost bi morala imeti možnost, da v obdobju dvojnega obtoka denarja bankovce in kovance, izražene v enotah nacionalne valute, do določene zgornje meje brezplačno menja v eurobankovce in eurokovance.

(8)	Uredbo (ES) št. 974/98 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 974/98 se spremeni, kakor sledi:

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Za namene te uredbe:

(a)	‚sodelujoče države članice’ pomenijo države članice, naštete v tabeli v Prilogi;

(b)	‚pravni instrumenti’ pomenijo zakonske predpise, upravne akte, sodne odločbe, pogodbe, enostranske pravne akte, plačilna sredstva, ki niso bankovci in kovanci, in druge instrumente s pravnim učinkom;

(c)	‚menjalno razmerje’ pomeni nepreklicno določeno menjalno razmerje, ki ga je Svet sprejel za valute vseh sodelujočih držav članic v skladu s prvim stavkom člena 123(4) Pogodbe ali v skladu z odstavkom 5 navedenega člena;

(d)	‚datum sprejetja eura’ pomeni bodisi datum, ko zadevna država članica vstopi v tretjo fazo iz člena 121(3) Pogodbe, ali datum, ko začne veljati odprava odstopanja zadevne države članice iz člena 122(2) Pogodbe, kakor je ustrezno;

(e)	‚datum prehoda na eurogotovino’ pomeni datum, ko dobijo eurobankovci in eurokovanci v sodelujoči državi članici status zakonitega plačilnega sredstva;

(f)	‚enota eura’ pomeni enoto valute iz drugega stavka člena 2;

(g)	‚enote nacionalnih valut’ pomenijo enote valute sodelujoče države članice, kakor so te enote opredeljene na dan pred sprejetjem eura v tej državi članici;

(h)	‚prehodno obdobje’ pomeni obdobje največ treh let, ki se začne ob 00.00 na datum sprejetja eura in izteče ob 00.00 na datum prehoda na eurogotovino;

(i)	‚obdobje opuščanja’ pomeni obdobje največ enega leta, začenši z datumom sprejetja eura, ki se lahko uporablja le za države članice, kjer datum sprejetja eura in datum prehoda na eurogotovino sovpadata;

(j)	‚preimenovati’ pomeni zamenjati enoto, v kateri je imenovan znesek neporavnanega dolga, iz enote nacionalne valute v enoto eura; to preimenovanje pa ne spreminja drugih pogojev dolga, ker se za to uporablja ustrezna nacionalna zakonodaja;

(k)

‚kreditne institucije’ pomenijo kreditne institucije, kakor so opredeljene v členu 1(1) Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (4). V tej uredbi se institucije, navedene v členu 2(3) omenjene direktive, z izjemo poštnih institucij, ki opravljajo storitev brezgotovinskega nakazovanja, ne obravnavajo kot kreditne institucije.

2.	Vstavi se naslednji člen: „Člen 1a Datum sprejetja eura, datum prehoda na eurogotovino in obdobje opuščanja, če se uporabljajo, so za vsako sodelujočo državo članico določeni v Prilogi.“

3.	Člen 2 se nadomesti z naslednjim: „Člen 2 Od datumov sprejetja eura postane valuta sodelujočih držav članic euro. Enota valute je en euro. En euro se deli na sto centov.“

4.	Člen 9 se nadomesti z naslednjim: „Člen 9 Bankovci in kovanci, izraženi v enoti nacionalne valute, obdržijo status zakonitega plačilnega sredstva znotraj teritorialnega območja do dne pred datumom uvedbe eura v sodelujoči državi članici.“

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 9a

V državi članici z obdobjem ‚opuščanja’ se uporablja naslednja ureditev. Sklicevanje na enoto nacionalne valute se lahko nadaljuje v pravnih instrumentih, ki so nastali v obdobju opuščanja in ki se bodo uporabljali v tej državi članici. Ta sklicevanja pomenijo sklicevanja na enoto eura v skladu z ustreznimi menjalnimi razmerji. Brez poseganja v člen 15 se akti, izvedeni v skladu s temi pravnimi instrumenti, izvedejo samo v enoti eura. Uporabljajo se pravila zaokroževanja, določena v Uredbi (ES) št. 1103/97.

Zadevna država članica omeji uporabo prvega pododstavka na nekatere vrste pravnih instrumentov ali na pravne instrumente, sprejete na nekaterih področjih.

Zadevna država članica lahko obdobje skrajša.“

Člena 10 in 11 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 10

Z začetkom veljavnosti od ustreznih datumov prehoda na eurogotovino dajo ECB in centralne banke sodelujočih držav članic v teh državah v obtok bankovce, izražene v eurih.

Brez poseganja v člen 15 so ti bankovci, izraženi v eurih, edini bankovci, ki imajo status zakonitega plačilnega sredstva v sodelujočih državah članicah.

Člen 11

Z datumom prehoda na eurogotovino sodelujoče države članice izdajo kovance, izražene v eurih ali centih in skladne z apoeni in tehničnimi specifikacijami, ki jih lahko določi Svet v skladu z drugim stavkom člena 106(2) Pogodbe. Brez poseganja v člen 15 in določbe katerega koli sporazuma iz člena 111(3) Pogodbe v zvezi z denarnimi zadevami so ti kovanci edini, ki imajo status zakonitega plačilnega sredstva v sodelujočih državah članicah. Razen organa, pristojnega za izdajo, in tistih oseb, ki so posebej določene v nacionalni zakonodaji države članice izdaje, ni nobena stran zavezana sprejeti več kot 50 kovancev pri vsakem posameznem plačilu.“

Člena 13 in 14 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 13

Členi 10, 11, 14, 15 in 16 se uporabljajo od datuma prehoda na eurogotovino v vsaki sodelujoči državi članici.

Člen 14

Sklicevanja na enote nacionalnih valut v pravnih instrumentih na dan pred datumom prehoda na eurogotovino pomenijo sklicevanja na enoto eura v skladu s posameznimi menjalnimi razmerji. Uporabljajo se pravila zaokroževanja, določena v Uredbi (ES) št. 1103/97.“

Člen 15 se spremeni, kakor sledi:

(a)	v odstavkih 1 in 2 se besede „po koncu prehodnega obdobja“ nadomestijo z „od ustreznega datuma prehoda na eurogotovino“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„3. Kreditne institucije sodelujočih držav članic, ki sprejmejo euro po 1. januarju 2002, menjajo bankovce in kovance – izražene v enoti nacionalne valute države članice – svojih komitentov v obdobju iz odstavka 1 za eurobankovce in eurokovance brezplačno in do zgornje meje, ki se lahko določi na podlagi nacionalne zakonodaje. Kreditne institucije lahko zahtevajo predhodno obvestilo, če menjavi namenjen znesek presega zgornjo mejo, ki je bila določena na podlagi nacionalne zakonodaje, ali mejo – če takšne zakonodaje ni – ki so jo določile same, ali mejo, ki je v skladu z zneskom, običajnim za enoto gospodinjstva.

Kreditne institucije iz prvega pododstavka menjajo bankovce in kovance – izražene v enoti nacionalne valute države članice – oseb, ki niso njihovi komitenti, za eurobankovce in eurokovance brezplačno in do zgornje meje, ki se določi na podlagi nacionalne zakonodaje; če pa takšne zakonodaje ni, določijo zgornjo mejo kreditne institucije same.

Z nacionalno zakonodajo se lahko omeji obveznost, ki izhaja iz prejšnjih dveh pododstavkov, na posebne oblike kreditnih institucij. Z nacionalno zakonodajo se lahko ta obveznost tudi razširi na druge osebe.“

9.	Besedilo iz Priloge k tej uredbi se doda kot Priloga.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, ob upoštevanju protokolov 25 in 26 ter člena 122(1) Pogodbe.

V Bruslju, 21. decembra 2005

Za Svet

Predsednik

B. BRADSHAW

(1) Mnenje z dne 1. decembra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL C 316, 13.12.2005, str. 25.

(3) UL L 139, 11.5.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2596/2000 (UL L 300, 29.11.2000, str. 2).

(4) UL L 126, 26.5.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES (UL L 79, 24.3.2005, str. 9).“

PRILOGA

„PRILOGA

Država članica	Datum sprejetja eura	Datum prehoda na eurogotovino	Država članica z obdobjem ‚opuščanja’
Belgija	1. januar 1999	1. januar 2002	Ni podatkov
Nemčija	1. januar 1999	1. januar 2002	Ni podatkov
Grčija	1. januar 2001	1. januar 2002	Ni podatkov
Španija	1. januar 1999	1. januar 2002	Ni podatkov
Francija	1. januar 1999	1. januar 2002	Ni podatkov
Irska	1. januar 1999	1. januar 2002	Ni podatkov
Italija	1. januar 1999	1. januar 2002	Ni podatkov
Luksemburg	1. januar 1999	1. januar 2002	Ni podatkov
Nizozemska	1. januar 1999	1. januar 2002	Ni podatkov
Avstrija	1. januar 1999	1. januar 2002	Ni podatkov
Portugalska	1. januar 1999	1. januar 2002	Ni podatkov
Finska	1. januar 1999	1. januar 2002	Ni podatkov“

29.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 346/7

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2171/2005

z dne 23. decembra 2005

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987, o tarifni in statistični nomenklaturi ter o skupni carinski tarifi (1), in zlasti člena 9(1)(a) uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrščanjem blaga, navedenega v prilogi k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali dodaja kombinirani nomenklaturi dodatne pododdelke in je določena s posebnimi določbami Skupnosti, z namenom uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)	V skladu z navedenimi splošnimi pravili je treba blago, opisano v stolpcu 1 preglednice iz priloge, uvrstiti pod oznako KN, navedeno v stolpcu 2, zaradi utemeljitev, navedenih v stolpcu 3.

(4)

Primerno je zagotoviti, da se po določbah iz člena 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, z dne 12. oktobra 1992, o Carinskem zakoniku Skupnosti (2), imetnik lahko za obdobje treh mesecev še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in ki niso v skladu z določbami te uredbe.

(5)	Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 preglednice iz priloge, je uvrščeno v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 navedene preglednice.

Člen 2

Na podlagi člena 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 se je za obdobje treh mesecev mogoče še naprej sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in ki niso v skladu s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2005

Za Komisijo

László KOVÁCS

Član Komisije

(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1719/2005 (UL L 286, 28.10.2005, str. 1).

(2) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).

PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Barvni monitor s tekočimi kristali (LCD) z diagonalno izmero zaslona 38,1 cm (15″) in splošnimi dimenzijami 34,5 (Š) × 35,3 (V) × 16,5 (G) cm (razmerje med širino in višino 5:4) z:

—	največjo ločljivostjo 1 024 × 768 točk pri 75 Hz,

—	velikostjo točke 0,279 mm.

Izdelek ima samo mini 15-pinski vmesnik D-sub.

Uporablja se skupaj z izdelkom, uvrščenim pod tarifno številko 8471.

8471 60 80

Uvrščanje je določeno s splošnima praviloma 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opombo 5(B) k poglavju 84 in besedilom oznak KN 8471, 8471 60 in 8471 60 80.

Izdelek ne more biti uvrščen pod tarifno številko 8531, saj ni namenjen vizualni signalizaciji (glej pojasnila harmoniziranega sistema k tarifni številki 8531, točka D).

Monitor se uporablja za sprejemanje signalov centralne procesne enote sistema za avtomatsko obdelavo podatkov.

Izdelek lahko tudi reproducira video in zvočne signale. Vendar zaradi svoje velikosti in omejene sposobnosti sprejemanja signalov iz vira, ki ni naprava za avtomatsko obdelavo podatkov preko kartice, ki ne omogoča obdelave videa, spada med izdelke, ki se uporabljajo izključno ali večinoma v sistemih za avtomatsko obdelavo podatkov.

Barvni monitor s tekočimi kristali (LCD) z diagonalno izmero zaslona 50,8 cm (20″) s splošnimi dimenzijami 47,1 (Š) × 40,4 (V) × 17,4 (G) cm (razmerje med širino in višino 16:10) z:

—	ločljivostjo zaslona 100 dpi,

—	velikostjo točke 0,25 mm,

—	ločljivostjo 1 680 × 1 050 točk,

—	fiksno pasovno širino 120 MHz.

Izdelek se uporablja pri oblikovanju zahtevne grafike (sistemov CAD/CAM) ter montiranju in izdelavi videofilmov.

Izdelek je opremljen z vmesnikom DVI, ki omogoča izdelku prikazovanje signalov, prejetih iz naprave za avtomatsko obdelavo podatkov preko grafične kartice, ki omogoča obdelavo videosignalov (na primer za montiranje in izdelavo videofilmov).

Izdelek lahko prikazuje tudi besedilo, preglednice, predstavitve in podobno.

8528 21 90

Uvrščanje je določeno s splošnima praviloma 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opombama 5(B) in 5(E) k poglavju 84 in besedilom oznak KN 8528, 8528 21 in 8528 21 90.

Uvrščanje pod tarifno podštevilko 8471 60 je izključeno, saj monitor ni izdelek, ki se izključno ali večinoma uporablja v sistemu za avtomatsko obdelavo podatkov (glej opombo 5(B) k poglavju 84).

Izdelek ne more biti uvrščen pod tarifno številko 8531, saj njegova funkcija ni omogočanje vizualnega prikaza za namene signalizacije (glej pojasnila harmoniziranega sistema k tarifni številki 8531, točka D).

Izdelek je namenjen prikazovanju videosignalov za oblikovanje grafik ali montiranju videofilmov in izdelavi v sistemu CAD/CAM ali sistemu za montiranje videa (glej opombo 5(E) k poglavju 84).

Barvni monitor s tekočimi kristali (LCD) z diagonalno izmero zaslona 54 cm (21″) in splošnimi dimenzijami 46,7 (Š) × 39,1 (V) × 20 (G) cm (razmerje med širino in višino 4:3) z:

—	največjo ločljivostjo 1 600 × 1 200 točk pri 60 Hz,

—	velikostjo točke 0,27 mm.

Izdelek ima naslednje vmesnike:

—	mini 15-pinski D-sub,

—

DVI-D,

—

DVI-I,

—	avdio vhod in izhod.

Izdelek lahko prikaže signale, sprejete iz različnih virov, kakor so zaprti sistem CCTV, predvajalnik digitalnih vsestranskih diskov (DVD), videokamera ali naprava za avtomatsko obdelavo podatkov.

8528 21 90

Uvrščanje je določeno s splošnima praviloma 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opombo 5 k poglavju 84, in besedilom oznak KN 8528, 8528 21 in 8528 21 90.

Izdelek ne more biti uvrščen pod tarifno številko 8531, saj ni namenjen vizualni signalizaciji (glej pojasnila harmoniziranega sistema k tarifni številki 8531, točka D).

Barvni monitor s tekočimi kristali (LCD) z diagonalno izmero zaslona 76 cm (30″) in splošnimi dimenzijami 71 (Š) × 45 (V) × 11 (G) cm (razmerje med širino in višino 15:9) z:

—	največjo ločljivostjo 1 024 × 768 točk,

—	velikostjo točke 0,50 mm.

Izdelek ima naslednje vmesnike:

—	15-pinski mini DIN,

—

BNC,

—	4-pinski mini DIN,

—

RS 232 C,

—

DVI-D,

—	stereo in PC avdio.

Izdelek lahko prikaže signale, sprejete iz različnih virov, kot so naprava za avtomatsko obdelavo podatkov, sistem CCTV, predvajalnik digitalnih vsestranskih diskov (DVD) ali videokamera.

8528 21 90

Uvrščanje je določeno s splošnima praviloma 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opombo 5 k poglavju 84, in besedilom oznak KN 8528, 8528 21 in 8528 21 90.

Izdelek ne more biti uvrščen pod tarifno številko 8531, saj ni namenjen vizualni signalizaciji (glej pojasnila harmoniziranega sistema k tarifni številki 8531, točka D).

29.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 346/10

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2172/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi podrobnih pravil za uporabo uvozne tarifne kvote za živo govedo s težo, ki presega 160 kg in s poreklom iz Švice, določenih s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1), in zlasti prvega pododstavka člena 32(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji sta se Evropska skupnost in Švicarska konfederacija dogovorili o nadaljevanju prilagajanja tarifnih koncesij v okviru Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (2) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“). Prilagajanje teh tarifnih koncesij z Odločbo 3/2005 Skupnega odbora za kmetijstvo (3), ki spreminja prilogi I in II k Sporazumu, določa odprtje dajatev proste tarifne kvote Skupnosti za uvoz 4 600 glav živega goveda, težjega več kot 160 kg s poreklom iz Švice. Podrobna pravila bodo sprejeta za odpiranje in upravljanje te tarifne kvote na večletni osnovi.

(2)	Za dodelitev tarifne kvote je glede na zadevne proizvode primerno uporabljati metodo istočasnega pregleda iz druge alinee člena 32(2) Uredbe (ES) št. 1254/1999.

(3)	Za upravičenost do ugodnosti te tarifne kvote, mora živo govedo izvirati iz Švice v skladu s pravili iz člena 4 Sporazuma.

(4)

Da bi se preprečile špekulacije, morajo biti razpoložljive količine v okviru kvote dostopne tržnim udeležencem, ki lahko dokažejo, da se dejansko v pomembnem obsegu ukvarjajo s trgovino s tretjimi državami. Glede na to in da bi se zagotovilo učinkovito upravljanje, se mora od zadevnih trgovcev zahtevati, da so v letu, pred navedenim obdobjem letne kvote, uvozili najmanj 50 živali, saj pošiljka 50 živali predstavlja normalen tovor. Izkušnje so pokazale, da nabava ene same pošiljke predstavlja najmanjšo zahtevo, da posel velja za realnega in donosnega.

(5)	Da bi se lahko preverjalo upoštevanje teh meril, je treba zahtevke predložiti v državi članici, v kateri je uvoznik vpisan v register DDV.

(6)

Da bi preprečili špekulacije, je treba uvoznikom, ki od 1. januarja pred začetkom navedenega obdobja letne kvote ne trgujejo več z živim govedom, zavrniti dostop do kvote. Zagotoviti je treba varstvo uvoznih pravic, dovoljenja ne smejo biti prenosljiva, uvozna dovoljenja pa je treba izdajati trgovcem izključno za količine, za katere so jim bile dodeljene uvozne pravice.

(7)	Da bi omogočili bolj enakovreden dostop do kvote, obenem pa zagotovili gospodarsko primerno število živali na zahtevek, je treba določiti največje in najmanjše število glav na zahtevek.

(8)	Treba je določiti, da se uvozne pravice dodelijo po času za presojo in po potrebi z določenim koeficientom dodeljevanja.

(9)

V skladu členom 29(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999, se mora upravljati s kontingenti ob uporabi uvoznih dovoljenj. V ta namen je treba določiti pravila za predložitev zahtevkov in podatke, ki jih je treba navesti v zahtevkih in dovoljenjih, po potrebi z dopolnilom ali odstopanjem od nekaterih določb Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (4) in Uredbe Komisije (ES) št. 1445/95 z dne 26. junija 1995 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2377/80 (5).

(10)

Da bi tržne udeležence prisilili, da vložijo zahtevek za uvozna dovoljenja za vse dodeljene uvozne pravice, je treba določiti, da taki zahtevki glede varovanja uvoznih pravic predstavljajo glavno zahtevo v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (6).

(11)

Izkušnje kažejo, da pravilno upravljanje kvot prav tako zahteva, da je imetnik dovoljenja tudi resnični uvoznik. Zato mora tak uvoznik dejavno sodelovati pri nabavi, prevozu in uvozu zadevnih živali. Predložitev dokaza o navedenih dejavnostih mora torej biti osnovna zahteva v zvezi z varščino za dovoljenja.

(12)	Da bi zagotovili strog statistični nadzor nad živalmi, ki so bile uvožene v okviru kvote, se ne sme uporabljati dovoljeno odstopanje iz člena 8(4) Uredbe (ES) št. 1291/2000.

(13)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za goveje in telečje meso –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Dajatev prosta tarifna kvota Skupnosti je s tem odprta na večletni podlagi za obdobja od 1. januarja do 31. decembra za uvoz 4 600 glav živega goveda s poreklom iz Švice, ki je težje od 160 kg, z oznakami KN 0102 90 41, 0102 90 49, 0102 90 51, 0102 90 59, 0102 90 61, 0102 90 69, 0102 90 71 ali 0102 90 79.

Ta tarifna kvota ima zaporedno številko 09.4203.

2. Pravila o poreklu, ki se uporabljajo za proizvode iz prvega odstavka, so tista, ki so navedena v členu 4 Sporazuma.

Člen 2

1. Upravičenci do kvote iz člena 1 so vlagatelji, ki morajo biti fizične ali pravne osebe, in morajo ob predložitvi svojih zahtevkov pristojnim organom zadevne države članice na zadovoljiv način dokazati, da so 12 mesecev pred rokom za predložitev zahtevka v skladu s členom 3(3) uvozili najmanj 50 živali z oznakami KN 0102 10 in 0102 90.

Vlagatelji morajo biti vpisani v državni register davčnih zavezancev.

2. Za dokaz o uvozu veljajo izključno carinski dokumenti o sprostitvi v prosti promet, ki so jih carinski organi ustrezno potrdili in vsebujejo sklicevanje na zadevnega vlagatelja.

Države članice lahko sprejmejo kopije dokumentov iz prvega pododstavka, ki so jih potrdili pristojni organi. Kadar se take kopije sprejmejo, je treba o tem glede vsakega zadevnega vlagatelja obvestiti države članice iz člena 3(5).

3. Tržni udeleženci, ki 1. januarja pred navedenim obdobjem letne kvote niso opravljali trgovinske dejavnosti s tretjimi državami v sektorju govejega in telečjega mesa, niso upravičeni do dodelitve.

4. Podjetje, ki je nastalo z združitvijo podjetij, od katerih ima vsako referenčni uvoz v višini najnižje količine v skladu z odstavkom 1, lahko uporabi ta referenčni uvoz kot podlago za svoj zahtevek.

Člen 3

1. Zahtevki za uvozne pravice se lahko vložijo le v državi članici, kjer je vlagatelj registriran za plačevanje davka na dodano vrednost.

2. Vsak zahtevek za uvozne pravice se mora nanašati vsaj na 50 živali in ne sme predstavljati več kot 5 % razpoložljive količine.

Kjer zahtevki presegajo odstotek iz prvega pododstavka, se presežka ne upošteva.

3. Zahtevki za uvozne pravice se vložijo najpozneje 1. decembra pred navedenim obdobjem letne kvote do 13. ure po bruseljskem času.

Vendar morajo biti za obdobje kvote od datuma začetka veljavnosti te uredbe do 31. decembra 2006 zahtevki za uvozne pravice predloženi najpozneje do 13. ure po bruseljskem času 10. delovni dan po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropske unije.

4. Vlagatelji lahko za vsako kvoto iz člena 1(1) vložijo samo en zahtevek. Če isti vlagatelj vloži več kot en zahtevek, veljajo vsi zahtevki tega vlagatelja za nesprejemljive.

5. Po preverjanju predloženih dokumentov pošljejo države članice Komisiji najkasneje 10. delovni dan po koncu obdobja za predložitev zahtevkov seznam vlagateljev in njihove naslove ter zahtevane količine.

Vsa obvestila, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, se pošljejo po telefaksu ali elektronski pošti, pri čemer se, vkolikor so bili zahtevki dejansko predloženi, uporabi vzorec iz Priloge I.

Člen 4

1. Po obvestilu iz člena 3(5) se Komisija čim prej odloči, v kolikšnem obsegu se zahtevkom lahko ugodi.

2. Če količine, navedene v zahtevkih iz člena 3, presegajo razpoložljive količine, Komisija določi enotni koeficient dodeljevanja, ki se uporabi za zahtevane količine.

Če zaradi uporabe koeficienta dodeljevanja v skladu s prvim pododstavkom količina na zahtevek znaša manj kot 50 živali, zadevne države članice razpoložljivo količino dodelijo z žrebanjem partij za uvozne pravice, od katerih se vsaka nanaša na 50 živali. Če znaša preostanek manj kot 50 živali, se posamezna uvozna pravica podeli za to količino.

Člen 5

1. Varščina v zvezi z uvoznim dovoljenjem znaša 3 EUR na žival. Deponira se pri pristojnemu organu skupaj z zahtevkom za uvozne pravice.

2. Vloge za izdajo uvoznih dovoljenj morajo biti izdelane za dodeljene količine. Ta obveza predstavlja osnovno zahtevo v smislu člena 20(2) Uredbe (EGS) št. 2220/85.

3. Če je zaradi uporabe koeficienta dodeljevanja v skladu s členom 4(2) za dodelitev na voljo manj uvoznih pravic, kot je bilo zahtevanih, se položena varščina sprosti sorazmerno brez odloga.

Člen 6

1. Za uvoz dodeljenih količin je treba predložiti eno ali več uvoznih dovoljenj.

2. Zahtevki za dovoljenja se lahko vložijo izključno v državi članici, kjer je vlagatelj zaprosil in pridobil uvozne pravice v okviru kvote.

Vsako izdajanje uvoznih dovoljenj ima za posledico ustrezno zmanjšanje pridobljenih uvoznih pravic.

3. Uvozna dovoljenja se izdajo na zahtevek in na ime tržnega udeleženca, ki je pridobil uvozne pravice.

4. Zahtevki za dovoljenja in dovoljenja vsebujejo naslednje podatke:

(a)	v polju 8 državo izvora;

(b)	v polju 16 eno ali več od naslednjih oznak KN: 0102 90 41, 0102 90 49, 0102 90 51, 0102 90 59, 0102 90 61, 0102 90 69, 0102 90 71 ali 0102 90 79;

(c)	v polju 20 zaporedno številko kvote (09.4203) in vsaj eno od navedb, predvidenih v Prilogi II.

Dovoljenja vsebujejo tudi obveznost, da se uvaža iz države, navedene v polju 8.

Člen 7

1. Z odstopanjem od člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000 uvozna dovoljenja, izdana na podlagi te uredbe, niso prenosljiva in podeljujejo pravico do tarifnih kvot samo, če se glasijo na isto ime in naslov, kot sta ime in naslov prejemnika v priloženi carinski deklaraciji o sprostitvi v prosti promet.

2. Nobeno uvozno dovoljenje za navedeno obdobje letne kvote ni veljavno po 31. decembru.

3. Odobritev uvoznih dovoljenj je pogojena s plačilom varščine v višini 20 EUR na glavo živali, ki jo sestavlja:

(a)	varščina 3 EUR v skladu s členom 5(1); in

(b)	znesek 17 EUR, ki ga predlagatelj položi skupaj z zahtevkom za dovoljenje.

4. Izdana dovoljenja veljajo povsod v Skupnosti.

5. Na podlagi člena 50(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000 bo dajatev skupne carinske tarife, veljavne na datum sprejetja carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet, zbrana glede na vso uvoženo količino, ki presega količino na uvoznem dovoljenju.

6. Ne glede na določbe oddelka 4 naslova III Uredbe (ES) št. 1291/2000 se varščina sprosti šele, ko se dokaže, da je imetnik dovoljenja komercialno in logistično odgovoren za nabavo, prevoz in odpremo zadevnih živali v prosti promet. Tak dokaz vsebuje vsaj:

(a)	originalni komercialni račun ali overjeno kopijo, ki jo je na ime imetnika izstavil prodajalec ali njegov predstavnik, ki morata oba imeti sedež v tretji državi izvoza, in dokazilo o plačilu s strani imetnika ali odprtje s strani imetnika nepreklicnega dokumentarnega akreditiva v korist prodajalca;

(b)	dokument o prevozu, izdan na ime imetnika za zadevne živali;

(c)	dokazilo, da je blago dovoljeno dati v prosti promet z navedbo imena in naslova imetnika dovoljenja kot prejemnika.

Člen 8

Uredbi (ES) št. 1291/2000 in (ES) št. 1445/95 se uporabljata ob upoštevanju te uredbe.

Člen 9

Ta uredba začne veljati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2) UL L 114, 30.4.2002, str. 132.

(3) UL L 346, 29.12.2005, str. 33.

(4) UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1856/2005 (UL L 297, 15.11.2005, str. 7).

(5) UL L 143, 27.6.1995, str. 35. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1118/2004 (UL L 217, 17.6.2004, str. 10).

(6) UL L 205, 3.8.1985, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 673/2004 (UL L 105, 14.4.2004, str. 17).

PRILOGA I

Telefaks ES: (32-2) 292 17 34

E-naslov: AGRI-IMP-BOVINE@cec.eu.int

Uporaba Uredbe (ES) št. 2172/2005

PRILOGA II

Navedbe iz člena 6(4)(c)

—	:	v španščini	:	Reglamento (CE) no 2172/2005
—	:	v češčini	:	Nařízení (ES) č. 2172/2005
—	:	v danščini	:	Forordning (EF) nr. 2172/2005
—	:	v nemščini	:	Verordnung (EG) Nr. 2172/2005
—	:	v estonščini	:	Määrus (EÜ) nr 2172/2005
—	:	v grščini	:	Κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 2172/2005
—	:	v angleščini	:	Regulation (EC) No 2172/2005
—	:	v francoščini	:	Règlement (CE) no 2172/2005
—	:	v italijanščini	:	Regolamento (CE) n. 2172/2005
—	:	v latvijščini	:	Regula (EK) Nr. 2172/2005
—	:	v litovščini	:	Reglamentas (EB) Nr. 2172/2005
—	:	v madžarščini	:	2172/2005/EK rendelet
—	:	v malteščini	:	Regolament (KE) Nru 2172/2005
—	:	v nizozemščini	:	Verordening (EG) nr. 2172/2005
—	:	v poljščini	:	Rozporządzenie (WE) nr 2172/2005
—	:	v portugalščini	:	Regulamento (CE) n.o 2172/2005
—	:	v slovaščini	:	Nariadenie (ES) č. 2172/2005
—	:	v slovenščini	:	Uredba (ES) št. 2172/2005
—	:	v finščini	:	Asetus (EY) N:o 2172/2005
—	:	v švedščini	:	Förordning (EG) nr 2172/2005

29.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 346/18

SKLEP SVETA

z dne 20. decembra 2005

o spremembi Sklepa 2001/264/ES o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti

(2005/952/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 207(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2004/338/ES, Euratom, z dne 22. marca 2004 o sprejetju poslovnika Sveta (1), in zlasti člena 24 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 2(1) Sklepa 2001/264/ES (2) določa, da bi generalni sekretar/visoki predstavnik moral sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se v generalnem sekretariatu Sveta (GSS), med drugim tudi s strani zunanjih pogodbenih partnerjev GSS, pri delu s tajnimi podatki EU spoštujejo varnostni predpisi Sveta.

(2)

Člen 2(2) Sklepa 2001/264/ES določa, da bi države članice morale sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z nacionalnimi predpisi, da bi zagotovile, da se pri delu s tajnimi podatki EU znotraj njihovih služb in prostorov spoštujejo varnostni predpisi Sveta, med drugim tudi s strani zunanjih pogodbenih partnerjev držav članic.

(3)	Sklep 2001/264/ES trenutno ne vsebuje predpisov o tem, kako naj se uporabljajo temeljna načela in minimalni standardi v primeru, da generalni sekretariat Sveta pogodbeno prenese na zunanje subjekte naloge, ki vključujejo, imajo za posledico in/ali vsebujejo tajne podatke EU.

(4)	Zato je nujno, da se v Sklep 2001/264/ES vključi posebne skupne minimalne standarde.

(5)	Te skupne minimalne standarde morajo za ukrepe, ki jih bodo izvedle, v skladu z nacionalnimi predpisi izpolnjevati tudi države članice, ko na zunanje subjekte iz člena 2(2) Sklepa 2001/264/ES pogodbeno prenesejo naloge, ki vključujejo, imajo za posledico in/ali vsebujejo tajne podatke EU.

(6)	Ti skupni minimalni standardi se uporabljajo brez poseganja v ustrezne akte, zlasti Direktivo 2004/18/ES (3), Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (4) in njena izvedbena pravila ter Sporazum o vladnih naročilih (GPA) Svetovne trgovinske organizacije –

SKLENIL:

Člen 1

Delu I(8) Priloge k Sklepu 2001/264/ES se doda naslednji stavek:

„Taki skupni minimalni standardi vključujejo tudi minimalne standarde, ki se uporabljajo, ko generalni sekretariat Sveta na industrijske ali druge subjekte pogodbeno prenese naloge, ki vključujejo, imajo za posledico in/ali vsebujejo tajne podatke EU: ti skupni minimalni standardi so navedeni v oddelku XIII dela II.“

Člen 2

Besedilo iz priloge k temu sklepu se doda kot oddelek XIII dela II Priloge k Sklepu 2001/264/ES.

Člen 3

Ta sklep začne učinkovati z dnem objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 20. decembra 2005

Za Svet

Predsednica

M. BECKETT

(1) UL L 106, 15.4.2004, str. 22. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2004/701/ES, Euratom (UL L 319, 20.10.2004, str. 15).

(2) UL L 101, 11.4.2001, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2005/571/ES (UL L 193, 23.7.2005, str. 31).

(3) Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114).

(4) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

PRILOGA

„ODDELEK XIII

SKUPNI MINIMALNI STANDARDI O INDUSTRIJSKI VARNOSTI

Ta oddelek obravnava varnostne vidike industrijskih dejavnosti, ki so edinstveni za pogajanja v zvezi z naročili in za dodeljevanje naročil, ki poverjajo naloge, ki vključujejo, imajo za posledico in/ali vsebujejo tajne podatke EU, ter za njihovo izvedbo s strani industrijskih in drugih subjektov, vključno z objavo ali dostopom do tajnih podatkov EU med postopkom javnega naročanja (rok za oddajo ponudbe in pogajanja pred dodelitvijo naročila).

OPREDELITVE POJMOV

V teh skupnih minimalnih standardih se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	‚tajno naročilo‘: vsako naročilo za dobavo izdelkov, izvedbo del ali opravljanje storitev, katerega izpolnitev zahteva ali vključuje dostop do tajnih podatkov EU ali njihov nastanek;

(b)	‚tajno podnaročilo‘: naročilo, ki ga sklene izvajalec z drugim izvajalcem (tj. podizvajalcem) za dobavo blaga, izvedbo del ali opravljanje storitev, katerega izpolnitev zahteva ali vključuje dostop do tajnih podatkov EU ali njihov nastanek;

(c)	‚izvajalec‘: posameznik ali pravni subjekt, ki ima poslovno sposobnost za izvajanje naročil;

(d)

‚pristojni varnostni organ (PVO)‘: organ, odgovoren nacionalnemu varnostnemu organu (NVO) države članice EU, ki je zadolžen, da industrijskim ali drugim subjektom sporoča nacionalno politiko glede vseh zadev v zvezi z industrijsko varnostjo in da zagotavlja vodenje in pomoč pri njenem izvajanju. Dolžnost PVO lahko opravlja NVO;

(e)

‚varnostno potrdilo za objekt (VPO)‘: uradna ugotovitev NVO/PVO, da lahko določen objekt z varnostnega vidika nudi ustrezno varnostno zaščito tajnih podatkov EU določene stopnje tajnosti in da je osebje, ki zahteva dostop do tajnih podatkov EU, primerno varnostno preverjeno in obveščeno o ustreznih varnostnih zahtevah, ki so potrebne za dostop do tajnih podatkov EU in njihovo zaščito;

(f)	‚industrijski ali drug subjekt‘: subjekt, ki je vključen v dobavo blaga, izvedbo del ali opravljanje storitev; to lahko vključuje industrijske, trgovske, storitvene, znanstvene, raziskovalne, izobraževalne ali razvojne subjekte;

(g)	‚industrijska varnost‘: uporaba varnostnih ukrepov in postopkov za preprečevanje, odkrivanje in ublažitev izgube ali ogrožanja tajnih dokumentov EU, s katerimi razpolaga izvajalec ali podizvajalec med pogajanji pred dodelitvijo in med izvajanjem naročila;

(h)	‚nacionalni varnostni organ (NVO)‘: vladni organ države članice EU, ki ima končno odgovornost za zaščito tajnih podatkov EU;

(i)

‚splošna stopnja tajnosti naročila‘: določitev stopnje tajnosti celotnega naročila na podlagi določitve stopnje tajnosti podatkov in/ali gradiva, ki bodo ali bi lahko nastali, bili objavljeni ali dostopni v okviru katerega koli elementa celotnega naročila. Splošna stopnja tajnosti naročila ne sme biti nižja od najvišje stopnje tajnosti katerega koli izmed njegovih elementov, vendar je lahko zaradi učinka seštevanja višja;

(j)	‚listina varnostnih vidikov (LVV)‘: skupek posebnih pogodbenih pogojev – ki jih objavi naročnik in so sestavni del tajnega naročila, ki vključuje dostop do tajnih podatkov EU ali njihov nastanek – ki navaja varnostne zahteve ali tiste elemente naročila, ki zahtevajo varnostno zaščito;

(k)

‚vodnik stopenj tajnosti (VST)‘: dokument, ki opisuje elemente programa ali naročila, ki so tajni, in opredeljuje posamezne stopnje tajnosti. Vodnik stopenj tajnosti se lahko tekom celotnega programa ali naročila razširi, elementi podatkov pa se lahko prerazvrstijo ali razvrstijo na nižjo stopnjo. Vodnik stopenj tajnosti mora biti del listine varnostnih vidikov.

ORGANIZACIJA

3.	Generalni sekretariat Sveta (GSS) lahko na industrijske ali druge subjekte, registrirane v eni izmed držav članic, pogodbeno prenese naloge, ki vključujejo, imajo za posledico in/ali vsebujejo tajne podatke EU.

4.	GSS zagotovi, da se pri dodeljevanju tajnih naročil izpolnjujejo vse zahteve, ki izhajajo iz teh minimalnih standardov.

5.	Vsaka država članica zagotovi, da ima njen NVO ustrezne strukture za uporabo teh minimalnih standardov o industrijski varnosti. Te lahko vključujejo enega ali več PVO.

6.	Končno odgovornost za zaščito zaupnih podatkov EU znotraj industrijskih ali drugih subjektov ima njihovo vodstvo.

7.	Kadar koli se dodeli naročilo ali podnaročilo, za katerega veljajo ti minimalni standardi, GSS in/ali NVO/PVO, kakor je ustrezno, takoj obvesti NVO/PVO države članice, v kateri je izvajalec ali podizvajalec registriran.

TAJNA NAROČILA

Pri dodeljevanju stopnje tajnosti tajnim naročilom je treba upoštevati naslednja načela:

(a)	GSS po potrebi določi vidike naročila, ki zahtevajo zaščito in jim je posledično treba dodeliti stopnjo tajnosti; pri tem mora upoštevati prvotno stopnjo tajnosti, ki jo je za podatke, nastale pred dodelitvijo naročila, določil organ izvora;

(b)	splošna stopnja tajnosti posameznega naročila ne sme biti nižja od najvišje stopnje tajnosti katerega koli izmed njegovih elementov;

(c)	tajnim podatkom EU, nastalim v okviru dejavnosti naročila, se dodeli stopnja tajnosti v skladu z VST;

(d)	GSS je, če je to primerno, odgovoren, da po posvetu z organom izvora spremeni splošno stopnjo tajnosti naročila ali stopnjo tajnosti katerega koli izmed njegovih elementov in da obvesti vse zainteresirane strani;

(e)	tajni podatki, ki se sporočijo izvajalcu ali podizvajalcu ali nastanejo v okviru dejavnosti naročila, ne smejo biti uporabljeni za namene, ki niso opredeljeni v pogodbi tajnega naročila, in brez predhodnega pisnega soglasja organa izvora ne smejo biti razkriti tretjim stranem.

NVO/PVO držav članic so odgovorni za zagotovitev, da izvajalci in podizvajalci, ki so jim dodeljena tajna naročila, ki vključujejo tajne podatke EU z oznako CONFIDENTIEL UE ali SECRET UE, sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zavarovanje teh tajnih podatkov EU, ki se jim sporočijo ali jih pri izvajanju tajnega naročila v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi proizvedejo sami. Nespoštovanje varnostnih zahtev lahko pripelje do prekinitve pogodbe.

10.

Vsi industrijski ali drugi subjekti, ki sodelujejo pri tajnih naročilih, ki vključujejo dostop do tajnih podatkov z oznako CONFIDENTIEL UE ali SECRET UE, morajo imeti nacionalno VPO. VPO izda NVO/PVO države članice in z njim potrdi, da objekt lahko nudi in zagotovi ustrezno varnostno zaščito tajnih podatkov EU na ustrezni stopnji tajnosti.

11.

NVO/PVO je v skladu z nacionalnimi predpisi odgovoren za dodelitev varnostnega potrdila za osebje vsem osebam, ki so zaposlene v industrijskih ali drugih subjektih, registriranih v njegovi državi članici, in katerih naloge zahtevajo dostop do tajnih podatkov EU z oznako CONFIDENTIEL UE ali SECRET UE, ob upoštevanju tajnega naročila.

12.	Tajna naročila morajo vsebovati LVV, kakor je opredeljena v točki 2(j). LVV mora vsebovati VST.

13.	Pred začetkom pogajanj o tajnem naročilu GSS naveže stik z NVO/PVO držav članic, v katerih so zadevni industrijski ali drugi subjekti registrirani, da se prepriča, ali imajo ti veljavno varnostno potrdilo za objekt, ki ustreza stopnji tajnosti naročila.

14.	Naročnik ne sme oddati tajnega naročila prednostnemu ponudniku, dokler ne prejme veljavnega varnostnega potrdila za objekt.

15.	Za naročila, ki vključujejo tajne podatke z oznako RESTREINT UE, varnostno potrdilo za objekt ni potrebno, če tega ne zahtevajo nacionalni zakoni in predpisi držav članic.

16.	V primeru ponudb za tajna naročila morajo razpisi vsebovati določbo, ki zahteva, da mora ponudnik, ki ne predloži ponudbe ali ki ni izbran, v določenem roku vrniti vse dokumente.

17.

Od izvajalca se lahko zahteva, da se s podizvajalci pogaja o tajnih podnaročilih na različnih stopnjah. Izvajalec je odgovoren za zagotovitev, da se vse dejavnosti podnaročil izvajajo v skladu s skupnimi minimalnimi standardi iz tega oddelka. Vendar pa izvajalec brez predhodnega pisnega dovoljenja organa izvora podizvajalcu ne sme posredovati tajnih podatkov ali gradiva EU.

18.	Pogoji, pod katerimi lahko izvajalec sklene pogodbo o podnaročilu, morajo biti opredeljeni v ponudbi in v pogodbi. Brez pisnega pooblastila GSS se subjektom, ki so registrirani v državi, ki ni članica EU, ne sme dodeliti podnaročila.

19.

Tekom celotnega naročila zadevni NVO/PVO v sodelovanju z GSS nadzoruje, ali se spoštujejo vse varnostne določbe. Uradno obvestilo o incidentih v zvezi z varnostjo se sporoči v skladu z določbami iz dela II oddelka X teh varnostnih predpisov. Spremembo ali odvzem varnostnega potrdila za objekt se takoj posreduje generalnemu sekretariatu Sveta in vsem drugim NVO/PVO, ki so bili o tem potrdilu obveščeni.

20.	Kadar se tajno naročilo ali tajno podnaročilo prekine, GSS in/ali NVO/PVO, kakor je ustrezno, takoj obvesti NVO/PVO držav članic, v katerih je izvajalec ali podizvajalec registriran.

21.	Po prekinitvi ali izvršitvi pogodbe o tajnem naročilu ali podnaročilu se skupni minimalni standardi iz tega oddelka še naprej izpolnjujejo, izvajalci in podizvajalci pa še naprej ohranjajo zaupnost tajnih podatkov.

22.	Posebne določbe za uničenje tajnih podatkov ob izteku pogodbe o naročilu so opredeljene v LVV ali drugih ustreznih predpisih, ki določajo varnostne zahteve.

OBISKI

23.

O obiskih industrijskih in drugih subjektov v državah članicah, ki izvajajo tajna naročila EU, s strani osebja GSS, se je treba dogovoriti z ustreznim NVO/PVO. Obiski uslužbencev industrijskih ali drugih subjektov v okviru tajnega naročila EU morajo biti dogovorjeni med zadevnimi NVO/PVO. Vendar pa se lahko NVO/PVO, ki sodelujejo pri tajnem naročilu EU, sporazumejo o postopku, na podlagi katerega se je mogoče o obiskih uslužbencev industrijskih ali drugih subjektov dogovoriti neposredno.

PRENOS IN PREVOZ TAJNIH PODATKOV EU

24.	V zvezi s prenosom tajnih podatkov EU se uporabljajo določbe poglavja II oddelka VII dela II in, kjer je ustrezno, oddelka XI teh varnostnih predpisov. Za dopolnitev teh določb se uporabljajo vsi obstoječi veljavni postopki med državami članicami.

25.

Mednarodni prevoz zaupnega gradiva EU, ki se nanaša na tajna naročila, se izvrši v skladu z nacionalnimi postopki držav članic. Pri preverjanju varnostnih dogovorov za mednarodne prevoze se uporabljajo naslednja načela:

(a)	varnost je zagotovljena v vseh fazah prevoza in v vseh okoliščinah, od kraja izvora do končne namembne lokacije;

(b)	stopnja zaščite, dodeljena pošiljki, se določi na podlagi gradiva z najvišjo stopnjo tajnosti, ki je vsebovano v pošiljki;

(c)	po potrebi se pridobi varnostno potrdilo za objekt za družbe, ki opravljajo prevoz. V teh primerih se osebje, ki upravlja s pošiljko, varnostno preveri v skladu s skupnimi minimalnimi standardi iz tega oddelka;

(d)	prevozi so, če je le mogoče, brez postanka in se opravijo v najhitrejšem možnem času, ki ga dovoljujejo okoliščine;

(e)	če je le mogoče, se uporablja izključno poti skozi države članice EU. Poti skozi države, ki niso članice EU, se sme uporabiti le z dovoljenjem NVO/PVO države pošiljatelja in države prejemnika;

(f)	pred vsako premestitvijo tajnega gradiva EU pošiljatelj izdela načrt prevoza, ki ga odobri zadevni NVO/PVO.“

29.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 346/24

SKLEP SVETA

z dne 20. decembra 2005

o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Tajsko v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu CXL ES, priloženemu GATT 1994

(2005/953/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	26. junija 2003 je Svet pooblastil Komisijo, da začne pogajanja v skladu s členom XXVIII GATT 1994 za spremembo nekaterih koncesij za riž. Skladno s tem je Evropska skupnost 2. julija 2003 obvestila STO o svoji nameri, da spremeni nekatere koncesije na seznamu CXL ES.

(2)	Pogajanja je vodila Komisija ob posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 133 Pogodbe, in v skladu s pogajalskimi smernicami, ki jih je izdal Svet.

(3)

Komisija se je pogajala z Združenimi državami Amerike, ki so zainteresirane kot največji dobavitelj proizvoda pod oznako HS 1006 20 (oluščen riž) in kot pomemben dobavitelj proizvoda pod oznako HS 1006 30 (brušen riž); Tajsko, ki je zainteresirana kot največji dobavitelj proizvoda pod oznako HS 1006 30 (brušen riž) in kot pomemben dobavitelj proizvodov pod oznako HS 1006 20 (oluščen riž); ter z Indijo in Pakistanom, ki sta zainteresirana kot pomembna dobavitelja proizvoda pod oznako HS 1006 20 (oluščen riž).

(4)

Sporazuma z Indijo in Pakistanom sta bila v imenu Skupnosti odobrena s sklepoma Sveta 2004/617/ES (1) in 2004/618/ES (2). Sklep Sveta 2004/619/ES (3) je določil novo tarifno stopnjo za oluščen riž (oznaka HS 1006 20) in brušen riž (oznaka HS 1006 30). Sporazum z Združenimi državami je bil odobren s Sklepom Sveta 2005/476/ES (4).

(5)	Komisija je uspešno sklenila sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Tajsko, ki ga je zato treba odobriti.

(6)	Za zagotovitev polne uporabe sporazuma od 1. septembra 2005 in do uvedbe spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (5) je treba pooblastiti Komisijo, da sprejme začasna odstopanja od navedene uredbe in izvedbene ukrepe.

(7)	Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6) –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Tajsko v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu CXL ES, priloženemu GATT 1994, se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

1. V obsegu, ki je potreben za polno uporabo navedenega sporazuma od 1. septembra 2005, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 3(2) tega sklepa odstopa od Uredbe (ES) št. 1785/2003 dokler se navedena uredba ne spremeni, vendar najpozneje do 30. junija 2006.

2. Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje sporazuma v skladu s postopkom iz člena 3(2) tega sklepa.

Člen 3

1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za žita, ustanovljen s členom 25 Uredbe (ES) št. 1784/2003 (7).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok, predviden v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec.

Člen 4

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma, ki je za Skupnost zavezujoč (8).

V Bruslju, 20. decembra 2005

Za Svet

Predsednica

M. BECKETT

(1) UL L 279, 28.8.2004, str. 17.

(2) UL L 279, 28.8.2004, str. 23.

(3) UL L 279, 28.8.2004, str. 29.

(4) UL L 170, 1.7.2005, str. 67.

(5) UL L 270, 21.10.2003, str. 96.

(6) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(7) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(8) Datum začetka veljavnosti Sporazuma bo v Uradnem listu Evropske unije objavil Generalni sekretariat Sveta.

SPORAZUM V OBLIKI IZMENJAVE PISEM

med Evropsko skupnostjo in Tajsko v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu CXL ES, priloženemu GATT 1994

V Bruslju, 20. decembra 2005

Spoštovani,

po pogajanjih med Evropsko skupnostjo (ES) in Kraljevino Tajsko (Tajsko) v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu CXL ES, priloženemu Splošnemu sporazumu o carinah in trgovini 1994 (GATT 1994), se ES in Tajska strinjata s sklepi, opisanimi v nadaljevanju.

1.	Pogodbene stopnje dajatve za oluščen riž (oznaka HS 1006 20), za manj brušen in brušen riž (oznaka HS 1006 30) in lomljen riž (oznaka HS 1006 40) bodo 65 EUR/t, 175 EUR/t in 128 EUR/t, v tem zaporedju.

2.	ES v skladu z odstavki 3 do 6 določi stopnjo dajatve za manj brušen in brušen riž (oznaka HS 1006 30).

3.	Letna referenčna višina uvoza se izračuna kot povprečna količina celotnega uvoza manj brušenega in brušenega riža v ES-25 od vseh virov v tržnih letih (od 1. septembra do 31. avgusta) 2001/02–2003/04 in povečana za 10 % (tj. 337 168 ton).

4.	Šestmesečna referenčna višina uvoza: v vsakem tržnem letu se izračuna šestmesečna referenčna višina uvoza, ki znaša 47 % letne referenčne višine uvoza, izračunane na podlagi odstavka 3 (tj. 158 469 ton).

Prilagoditev tarifne stopnje na polovici tržnega leta: v desetih dneh po koncu prvih šestih mesecev vsakega tržnega leta ES preuči in po potrebi prilagodi tarifno stopnjo na naslednji način:

(a)	če je dejanska količina uvoženega manj brušenega in brušenega riža v pravkar končanem šestmesečnem obdobju za več kot 15 % večja od šestmesečne referenčne višine uvoza za navedeno obdobje, izračunane po odstavku 4 (tj. več kot 182 239 ton), ES uporablja tarifno stopnjo 175 EUR/t;

(b)	če je dejanska količina uvoženega manj brušenega in brušenega riža v pravkar končanem šestmesečnem obdobju manjša ali enaka šestmesečni referenčni višini uvoza za navedeno obdobje, izračunani po odstavku 4, povečana za 15 % (tj. 182 239 ton ali manj), ES uporablja tarifno stopnjo 145 EUR/t.

Za namene točk (a) in (b) dejanska količina uvoženega manj brušenega in brušenega riža pomeni celotni uvoz tega riža v ES-25 iz vseh virov pod oznako HS 1006 30.

Prilagoditev tarifne stopnje ob koncu tržnega leta: v desetih dneh po koncu tržnega leta ES preuči in po potrebi prilagodi tarifno stopnjo na naslednji način:

(a)	če je dejanska količina uvoženega manj brušenega in brušenega riža v pravkar končanem tržnem letu za več kot 15 % večja od letne referenčne višine uvoza za navedeno 12 mesečno obdobje, izračunane po odstavku 3 (tj. več kot 387 743 ton), ES uporablja tarifno stopnjo 175 EUR/t;

(b)	če je dejanska količina uvoženega manj brušenega in brušenega riža v pravkar končanem tržnem letu manjša ali enaka letni referenčni višini uvoza za navedeno 12 mesečno obdobje, izračunani po odstavku 3, povečana za 15 % (tj. 387 743 ton ali manj), ES uporablja tarifno stopnjo 145 EUR/t.

Za namene točk (a) in (b) dejanska količina uvoženega manj brušenega in brušenega riža pomeni celotni uvoz tega riža v ES-25 iz vseh virov pod oznako HS 1006 30.

7.	Kvota tarifne stopnje: ES določi novo letno kvoto tarifne stopnje v višini 13 500 ton manj brušenega in brušenega riža, od katerih se 4 313 ton dodeli Tajski. Tarifna stopnja v okviru kvote je enaka nič.

8.	Lomljeni riž: za riž z oznako HS 1006 40 ES uporabi uvozno dajatev 65 EUR/t.

9.	Količina trenutne kvote tarifne stopnje za lomljeni riž se poveča na 100 000 ton. Tarifna stopnja v okviru kvote je enaka dajatvi iz odstavka 8, zmanjšani za 30,77 %.

10.	Podatki: dejanska letna in šestmesečna višina uvoza iz odstavkov 5 in 6 se izračunata na podlagi podatkov uvoznih dovoljenj ES za riž. ES te podatke tedensko objavlja na spletu.

11.	Preglednost: ES vsako prilagoditev tarifne stopnje takoj javno objavi.

12.	Posvetovanja: na zahtevo katere koli pogodbenice začneta pogodbenici v 30 dneh po prejemu zahteve po posvetovanju o zadevah, ki jih zajema ta sporazum.

13.	Določbe tega sporazuma se uporabljajo od 1. septembra 2005.

Hvaležen bi vam bil, če bi potrdili, da se vaša vlada strinja z vsebino tega pisma.

Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja.

V imenu Evropske skupnosti

V Bangkoku, 21. decembra 2005

Spoštovani,

V čast mi je potrditi prejem vašega pisma z današnjim datumom, ki se glasi:

„Po pogajanjih med Evropsko skupnostjo (ES) in Kraljevino Tajsko (Tajsko) v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu CXL ES, priloženemu Splošnemu sporazumu o carinah in trgovini 1994 (GATT 1994), se ES in Tajska strinjata s sklepi, opisanimi v nadaljevanju.

1.	Pogodbene stopnje dajatve za oluščen riž (oznaka HS 1006 20), za manj brušen in brušen riž (oznaka HS 1006 30) in lomljen riž (oznaka HS 1006 40) bodo 65 EUR/t, 175 EUR/t in 128 EUR/t, v tem zaporedju.

2.	ES v skladu z odstavki 3 do 6 določi stopnjo dajatve za manj brušen in brušen riž (oznaka HS 1006 30).

3.	Letna referenčna višina uvoza se izračuna kot povprečna količina celotnega uvoza manj brušenega in brušenega riža v ES-25 od vseh virov v tržnih letih (od 1. septembra do 31. avgusta) 2001/02–2003/04 in povečana za 10 % (tj. 337 168 ton).

4.	Šestmesečna referenčna višina uvoza: v vsakem tržnem letu se izračuna šestmesečna referenčna višina uvoza, ki znaša 47 % letne referenčne višine uvoza, izračunane na podlagi odstavka 3 (tj. 158 469 ton).

Prilagoditev tarifne stopnje na polovici tržnega leta: v desetih dneh po koncu prvih šestih mesecev vsakega tržnega leta ES preuči in po potrebi prilagodi tarifno stopnjo na naslednji način:

(a)	če je dejanska količina uvoženega manj brušenega in brušenega riža v pravkar končanem šestmesečnem obdobju za več kot 15 % večja od šestmesečne referenčne višine uvoza za navedeno obdobje, izračunane po odstavku 4 (tj. več kot 182 239 ton), ES uporablja tarifno stopnjo 175 EUR/t;

(b)	če je dejanska količina uvoženega manj brušenega in brušenega riža v pravkar končanem šestmesečnem obdobju manjša ali enaka šestmesečni referenčni višini uvoza za navedeno obdobje, izračunani po odstavku 4, povečana za 15 % (tj. 182 239 ton ali manj), ES uporablja tarifno stopnjo 145 EUR/t.

Za namene točk (a) in (b) dejanska količina uvoženega manj brušenega in brušenega riža pomeni celotni uvoz tega riža v ES-25 iz vseh virov pod oznako HS 1006 30.

Prilagoditev tarifne stopnje ob koncu tržnega leta: v desetih dneh po koncu tržnega leta ES preuči in po potrebi prilagodi tarifno stopnjo na naslednji način:

(a)	če je dejanska količina uvoženega manj brušenega in brušenega riža v pravkar končanem tržnem letu za več kot 15 % večja od letne referenčne višine uvoza za navedeno 12 mesečno obdobje, izračunane po odstavku 3 (tj. več kot 387 743 ton), ES uporablja tarifno stopnjo 175 EUR/t;

(b)	če je dejanska količina uvoženega manj brušenega in brušenega riža v pravkar končanem tržnem letu manjša ali enaka letni referenčni višini uvoza za navedeno 12 mesečno obdobje, izračunani po odstavku 3, povečana za 15 % (tj. 387 743 ton ali manj), ES uporablja tarifno stopnjo 145 EUR/t.

Za namene točk (a) in (b) dejanska količina uvoženega manj brušenega in brušenega riža pomeni celotni uvoz tega riža v ES-25 iz vseh virov pod oznako HS 1006 30.

7.	Kvota tarifne stopnje: ES določi novo letno kvoto tarifne stopnje v višini 13 500 ton manj brušenega in brušenega riža, od katerih se 4 313 ton dodeli Tajski. Tarifna stopnja v okviru kvote je enaka nič.

8.	Lomljeni riž: za riž z oznako HS 1006 40 ES uporabi uvozno dajatev 65 EUR/t.

9.	Količina trenutne kvote tarifne stopnje za lomljeni riž se poveča na 100 000 ton. Tarifna stopnja v okviru kvote je enaka dajatvi iz odstavka 8, zmanjšani za 30,77 %.

10.	Podatki: dejanska letna in šestmesečna višina uvoza iz odstavkov 5 in 6 se izračunata na podlagi podatkov uvoznih dovoljenj ES za riž. ES te podatke tedensko objavlja na spletu.

11.	Preglednost: ES vsako prilagoditev tarifne stopnje takoj javno objavi.

12.	Posvetovanja: na zahtevo katere koli pogodbenice začneta pogodbenici v 30 dneh po prejemu zahteve po posvetovanju o zadevah, ki jih zajema ta sporazum.

13.	Določbe tega sporazuma se uporabljajo od 1. septembra 2005.

Hvaležen bi vam bil, če bi potrdili, da se vaša vlada strinja z vsebino tega pisma.

Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja.“

Tajski je v čast potrditi, da se strinja z vsebino tega pisma.

Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja.

Za Kraljevino Tajsko

29.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 346/33

ODLOČBA 3/2005 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO USTANOVLJENEGA NA PODLAGI SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO

z dne 19. decembra 2005

o trgovini s kmetijskimi proizvodi, o prilagajanju Prilog 1 in 2 po širitvi Evropske unije

(2005/955/ES)

SKUPNI ODBOR ZA KMETIJSTVO JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo (v nadaljevanju „ES“) na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani o trgovini s kmetijskimi proizvodi (v nadaljevanju „Sporazum“) in zlasti člena 11 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum je začel veljati 1. junija 2002 in med drugim vsebuje Prilogi 1 in 2 o dvostranskih trgovinskih koncesijah, ki jih odobrita pogodbenici.

(2)	1. maja 2004 se je Evropska unija razširila s pristopom Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike.

(3)

Pogodbenici sta se na Evropsko-švicarskem vrhu z dne 19. maja 2004 dogovorili, da prilagodita dvostranske trgovinske koncesije po načelu, da je trgovinske tokove v skladu s preferencami, sprejetimi na dvostranskih sporazumih med novimi državami članicami v Evropski uniji in Švico, treba obojestransko vzdrževati z začetkom veljavnosti od datuma širitve EU dalje.

(4)	Pogodbenici sta na avtonomni in prehodni osnovi sprejeli ukrepe za zagotavljanje kontinuitete trgovinskih tokov od 1. maja 2004 dalje –

SKLENIL:

Člen 1

Prilogi 1 in 2 k Sporazumu se nadomestita s Prilogama 1 in 2 k tej odločbi.

Člen 2

Švicarska konfederacija potrjuje, da je švicarski izvoz govejega mesa v Evropsko skupnost v skladu s sistemom za identifikacijo in registracijo, tako kot to predvideva Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

Člen 3

Ta odločba začne veljati 1. januarja 2006.

V Bruslju, 19. decembra 2005

Za Skupni odbor za kmetijstvo

Vodja delegacije Evropske skupnosti

Aldo LONGO

Vodja švicarske delegacije

Christian HÄBERLI

Sekretar Skupnega odbora za kmetijstvo

Remigi WINZAP

(1) UL L 204, 11.8.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

PRILOGA 1

Koncesije Švice

Švica podeli za proizvode s poreklom iz Skupnosti, ki so navedeni v tabeli, naslednje tarifne koncesije, če je to primerno, pri čemer se upoštevajo določene letne količine:

Tarifna številka Švice	Poimenovanje	Veljavne carinske dajatve (CHF/100 kg bruto)	Letna količina v neto teži (tone)
0101 90 95	Živi konji (razen živali za razmnoževanje čistih pasem in živali za zakol) (število glav)	0	100 glav
0207 14 81	Prsi domačih petelinov in kokoši, zamrznjene	15	2 000
0207 14 91	Kosi in užitni klavnični odpadki domačih petelinov in kokoši, vključno z jetri (razen prsi), zamrznjeni	15	1 200
0207 27 81	Prsi domačih puranov in pur, zamrznjene	15	800
0207 27 91	Kosi in užitni klavnični odpadki domačih puranov in pur, vključno z jetri (razen prsi), zamrznjeni	15	600
0207 33 11	Domače race, nerazrezane, v kosu, zamrznjene	15	700
0207 34 00	Jetra domačih rac, gosi ali pegatk, sveža ali ohlajena	9,5	20
0207 36 91	Kosi in užitni klavnični odpadki domačih rac, gosi ali pegatk, zamrznjeni (razen jeter)	15	100
0208 10 00	Meso in užitni klavnični odpadki kuncev ali zajcev, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni	11	1 700
0208 90 10	Meso in užitni klavnični odpadki divjadi, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni (razen mesa in odpadkov zajcev ter divjih svinj)	0	100
ex ex 0210 11 91	Šunke in njihovi kosi, s kostmi, domačih prašičev (razen divjih svinj), nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni	oproščeno	1 000 (1)
ex ex 0210 19 91	Šunke in njihovi kosi, brez kosti, domačih prašičev (razen divjih svinj), nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni	oproščeno	1 000 (1)
0210 20 10	Posušeno goveje meso	oproščeno	200 (2)
ex ex 0407 00 10	Užitna ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana	47	150
ex ex 0409 00 00	Naravni akacijev med	8	200
ex ex 0409 00 00	Drugi naravni med (razen akacijevega)	26	50
0602 10 00	Neukoreninjeni potaknjenci in cepiči	oproščeno	neomejeno
	Rastline v obliki podlag pečkatega sadja (sejanci ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem):	oproščeno	(3)
0602 20 11	— cepljene, z golimi koreninami
0602 20 19	— cepljene, s koreninsko grudo
0602 20 21	— necepljene, z golimi koreninami
0602 20 29	— necepljene, s koreninsko grudo
	Rastline v obliki podlag koščičastega sadja (sejanci ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem):	oproščeno	(3)
0602 20 31	— cepljene, z golimi koreninami
0602 20 39	— cepljene, s koreninsko grudo
0602 20 41	— necepljene, z golimi koreninami
0602 20 49	— necepljene, s koreninsko grudo
	Druge rastline, razen v obliki podlag pečkatega ali koščičastega sadja (sejanci ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem), ki rodijo užitno sadje:	oproščeno	neomejeno
0602 20 51	— z golimi koreninami
0602 20 59	— razen z golimi koreninami
	Drevje, grmičevje in grmovje, ki rodi užitno sadje, z golimi koreninami:
0602 20 71	— vrste, ki rodijo pečkato sadje
0602 20 72	— vrste, ki rodijo koščičasto sadje	oproščeno	(3)
0602 20 79	— razen vrst, ki rodijo pečkato ali koščičasto sadje	oproščeno	neomejeno
	Drevje, grmičevje in grmovje, ki rodi užitno sadje, s koreninsko grudo:
0602 20 81	— vrste, ki rodijo pečkato sadje
0602 20 82	— vrste, ki rodijo koščičasto sadje	oproščeno	(3)
0602 20 89	— razen vrst, ki rodijo pečkato ali koščičasto sadje	oproščeno	neomejeno
0602 30 00	Rododendroni in azaleje, cepljeni ali necepljeni	oproščeno	neomejeno
	Vrtnice, cepljene ali necepljene:	oproščeno	neomejeno
0602 40 10	— divje vrtnice in stebla divjih vrtnic
	— razen divjih vrtnic ali stebel divjih vrtnic:
0602 40 91	— z golimi koreninami
0602 40 99	— razen z golimi koreninami, s koreninsko grudo
	Rastline (iz sejancev ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem), kulturnih vrst; gobji micelij:	oproščeno	neomejeno
0602 90 11	— sadike zelenjave in umetna trava
0602 90 12	— gobji micelij
0602 90 19	— razen sadik zelenjave, umetne trave ali gobjih micelijev
	Druge žive rastline (vključno z njihovimi koreninami):	oproščeno	neomejeno
0602 90 91	— z golimi koreninami
0602 90 99	— razen z golimi koreninami, s koreninsko grudo
0603 10 31	Rezani nageljni, primerni za šopke ali za okras, sveži, od 1. maja do 25. oktobra	oproščeno	1 000
0603 10 41	Rezane vrtnice, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 1. maja do 25. oktobra
	Rezano cvetje in cvetni brsti (razen nageljnov in vrtnic), primerni za šopke ali za okras, sveži, od 1. maja do 25. oktobra:
0603 10 51	— oleseneli
0603 10 59	— razen olesenelih
0603 10 71	Rezani tulipani, primerni za šopke ali za okras, sveži, od 26. oktobra do 30. aprila	oproščeno	neomejeno
	Rezano cvetje in cvetni brsti (razen tulipanov in vrtnic), primerni za šopke ali za okras, sveži, od 26. oktobra do 30. aprila:	oproščeno	neomejeno
0603 10 91	— oleseneli
0603 10 99	— razen olesenelih
	Paradižnik, svež ali ohlajen:	oproščeno	10 000
	— češnjev paradižnik:
0702 00 10	— od 21. oktobra do 30. aprila
	— paradižnik Peretti (podolgovate oblike):
0702 00 20	— od 21. oktobra do 30. aprila
	— drug paradižnik, premera 80 mm ali več (mesnati paradižnik):
0702 00 30	— od 21. oktobra do 30. aprila
	— drugi:
0702 00 90	— od 21. oktobra do 30. aprila
	Solata ledenka, brez zunanjih listov:	oproščeno	2 000
0705 11 11	— od 1. januarja do konca februarja	oproščeno	2 000
	Radič za siljenje, svež ali ohlajen:	oproščeno	2 000
0705 21 10	— od 21. maja do 30. septembra	oproščeno	2 000
0707 00 30	Kumare za vlaganje, dolžine od 6 do 12 cm, sveže ali ohlajene, od 21. oktobra do 14. aprila	5	100
0707 00 31	Kumare za vlaganje, dolžine od 6 do 12 cm, sveže ali ohlajene, od 15. aprila do 20. oktobra	5	100
0707 00 50	Kumarice, sveže ali ohlajene	3,5	300
	Jajčevci, sveži ali ohlajeni:	oproščeno	1 000
0709 30 10	— od 16. oktobra do 31. maja	oproščeno	1 000
0709 51 00 0709 59 00	Gobe, sveže ali ohlajene, iz rodu Agaricus ali druge, razen gomoljik	oproščeno	neomejeno
	Sladka paprika, sveža ali ohlajena:	2,5	neomejeno
0709 60 11	— od 1. novembra do 31. marca	2,5	neomejeno
0709 60 12	Sladka paprika, sveža ali ohlajena, od 1. aprila do 31. oktobra	5	1 300
	Bučke (vključno z bučnimi cvetovi), sveže ali ohlajene:	oproščeno	2 000
0709 90 50	— od 31. oktobra do 19. aprila	oproščeno	2 000
ex ex 0710 80 90	Gobe, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene	oproščeno	neomejeno
0711 90 90	Vrtnine in mešanice vrtnin, začasno konzervirane (na primer z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo	0	150
0712 20 00	Čebula, suha, tudi narezana na koščke ali na rezine, dobro zmleta ali zdrobljena, toda ne drugače pripravljena	0	100
0713 10 11	Grah (Pisum sativum), suh, oluščen, s celimi zrni, neobdelan, primeren za prehrano živali	Popust 0,9 na uporabljeno dajatev	1 000
0713 10 19	Grah (Pisum sativum), suh, oluščen, s celimi zrni, neobdelan (razen graha za prehrano živali, za tehnično rabo ali za izdelavo piva)	0	1 000
	Lešniki (Corylus spp.), sveži ali suhi:	oproščeno	neomejeno
0802 21 90	— neoluščeni, razen tistih za prehrano živali ali za izdelavo olja
0802 22 90	— oluščeni, razen tistih za prehrano živali ali za izdelavo olja
ex ex 0802 90 90	Pinjole, sveže ali suhe	oproščeno	neomejeno
0805 10 00	Pomaranče, sveže ali suhe	oproščeno	neomejeno
0805 20 00	Mandarine (vključno s tangerinami in mandarinami satsuma); klementine, mandarine wilking in drugi podobni hibridi agrumov, sveži ali suhi	oproščeno	neomejeno
0807 11 00	Lubenice, sveže	oproščeno	neomejeno
0807 19 00	Melone, sveže, razen lubenic	oproščeno	neomejeno
	Marelice, sveže, v odprti embalaži:	oproščeno	2 000
0809 10 11	— od 1. septembra do 30. junija
	drugače pakirane:
0809 10 91	— od 1. septembra do 30. junija
0809 40 13	Slive, sveže, v odprti embalaži, od 1. julija do 30. septembra	0	600
0810 10 10	Jagode, sveže, od 1. septembra do 14. maja	oproščeno	10 000
0810 10 11	Jagode, sveže, od 15. maja do 31. avgusta	0	200
0810 20 11	Maline, sveže, od 1. junija do 14. septembra	0	250
0810 50 00	Kivi, svež	oproščeno	neomejeno
ex ex 0811 10 00	Jagode, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, nepakirane za prodajo v trgovinah na drobno, namenjene za industrijsko uporabo	10	1 000
ex ex 0811 20 90	Maline, robide, murve, rubus ursinus, črni, beli in rdeči ribez ter kosmulje, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, nepakirane za prodajo v trgovinah na drobno, namenjene za industrijsko uporabo	10	1 000
0811 90 10	Borovnice, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili	0	200
0811 90 90	Užitno sadje, nekuhano ali kuhano v vodi ali sopari, zamrznjeno, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili (razen jagod, malin, robid, murv, rubus ursinus, črnega, belega in rdečega ribeza ter kosmulj, borovnic in tropskega sadja)	0	1 000
0904 20 90	Paprika iz rodu Capiscum ali rodu Pimenta, posušena, dobro zmleta ali zdrobljena, obdelana	0	150
0910 20 00	Žafran	oproščeno	neomejeno
1001 90 40	Pšenica in mešano žito (razen trde pšenice), denaturirana, za prehrano živali	Popust 0,6 na uporabljeno dajatev	50 000
1005 90 30	Koruza za prehrano živali	Popust 0,5 za uporabljeno dajatev	13 000
	Oljčno olje, deviško, razen za prehrano živali:
1509 10 91	— v steklenih kozarcih s prostornino manj kot 2 litra	60,60 (4)	neomejeno
1509 10 99	— v steklenih kozarcih s prostornino več kot 2 litra ali v drugih posodah	86,70 (4)	neomejeno
	Oljčno olje in njegove frakcije, tudi rafinirano, toda kemijsko nespremenjeno, razen tistega za prehrano živali:
1509 90 91	— v steklenih kozarcih s prostornino manj kot 2 litra	60,60 (4)	neomejeno
1509 90 99	— v steklenih kozarcih s prostornino več kot 2 litra ali v drugih posodah	86,70 (4)	neomejeno
	Paradižnik, cel ali v kosih, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini:
2002 10 10	— v posodah s prostornino več kot 5 kg	2,50	neomejeno
2002 10 20	— v posodah s prostornino manj kot 5 kg	4,50	neomejeno
	Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, razen celega paradižnika in paradižnika v kosih:	oproščeno	neomejeno
2002 90 10	— v posodah s prostornino več kot 5 kg	oproščeno	neomejeno
2002 90 21	Paradižnikova pulpa, mezga ali koncentrat, v hermetično zaprtih posodah, z več kot 25 % suhe snovi in ki so sestavljeni iz paradižnika in vode, lahko so dodane tudi sol ali začimbe, v posodah s prostornino manj kot 5 kg	oproščeno	neomejeno
2002 90 29	Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, razen celega paradižnika in paradižnika v kosih in razen paradižnikove pulpe, mezge ali koncentrata:	oproščeno	neomejeno
2002 90 29	— v posodah s prostornino manj kot 5 kg	oproščeno	neomejeno
2003 10 00	Gobe iz rodu Agaricus, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini	0	1 700
	Artičoke, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, zamrznjene, razen izdelkov pod št. 2006:
ex ex 2004 90 18	— v posodah s prostornino več kot 5 kg	17,5	neomejeno
ex ex 2004 90 49	— v posodah s prostornino manj kot 5 kg	24,5	neomejeno
	Beluši, pripravljeni ali konzervirani drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, zamrznjeni, nezamrznjeni, razen izdelkov pod št. 2006:	oproščeno	neomejeno
2005 60 10	— v posodah s prostornino več kot 5 kg
2005 60 90	— v posodah s prostornino manj kot 5 kg
	Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače kot s kisom ali z ocetno kislino, nezamrznjene, razen izdelkov št. 2006:	oproščeno	neomejeno
2005 70 10	— v posodah s prostornino več kot 5 kg
2005 70 90	— v posodah s prostornino manj kot 5 kg
	Kapre in artičoke, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, nezamrznjene, razen izdelkov pod št. 2006:
ex ex 2005 90 11	— v posodah s prostornino več kot 5 kg	17,5	neomejeno
ex ex 2005 90 40	— v posodah s prostornino manj kot 5 kg	24,5	neomejeno
2008 30 90	Agrumi, pripravljeni ali konzervirani drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključeni ali zajeti na drugem mestu	oproščeno	neomejeno
2008 50 10	Marelična kaša, pripravljena ali konzervirana drugače, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, ki ni vključena ali zajeta na drugem mestu	10	neomejeno
2008 50 90	Marelice, pripravljene ali konzervirane drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključene ali zajete na drugem mestu	15	neomejeno
2008 70 10	Breskova kaša, pripravljena ali konzervirana drugače, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, ki ni vključena ali zajeta na drugem mestu	oproščeno	neomejeno
2008 70 90	Breskve, pripravljene ali konzervirane drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključene ali zajete na drugem mestu	oproščeno	neomejeno
ex ex 2009 39 19 ex ex 2009 39 20	Sok iz vseh drugih agrumov, razen iz pomaranč ali grenivk, nefermentiran, brez dodanega alkohola:
	— brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, koncentrat	6	neomejeno
	— z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili, koncentrat	14	neomejeno
	Sladko vino, specialitete in mistela v posodah:
2204 21 50	— s prostornino manj kot 2 litra (5)	8,5	neomejeno
2204 29 50	— s prostornino več kot 2 litra (5)	8,5	neomejeno
ex ex 2204 21 50	Portovec, v posodah s prostornino manj kot 2 litra, kot je opisano (6)	oproščeno	1 000 hl
ex ex 2204 21 21	Retsina (grško belo vino) v posodah, s prostornino manj kot 2 litra, kot je opisano (7)	oproščeno	500 hl
	Retsina (grško belo vino) v posodah s prostornino več kot 2 litra, kot je opisano (7), z alkoholno močjo:
ex ex 2204 29 21	— več kot 13 % vol
ex ex 2204 29 22	— manj kot 13 % vol

(1) Vključno s 480 t šunke iz Parme in San Daniela, po izmenjavi pisem med Švico in ES z dne 25. januarja 1972.

(2) Vključno s 170 t iz Bresaola, po izmenjavi pisem med Švico in ES z dne 25. januarja 1972.

(3) Za katere velja skupna letna kvota 60 000 rastlin.

(4) Vključno s prispevki v jamstveni sklad za obvezno skladiščenje.

(5) Zajema samo izdelke, določene v Prilogi 7 Sporazuma.

(6) Opis: „Portovec“ pomeni kakovostno vino, pridelano v določeni portugalski regiji s tem imenom v skladu z Uredbo ES št. 1493/1999.

(7) Opis: „Retsina“ pomeni namizno vino v skladu z določbami Skupnosti, navedenimi v točki A.2 Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1493/1999.

PRILOGA 2

Koncesije skupnosti

Skupnost podeli za proizvode s poreklom iz Švice, ki so navedeni v tabeli, naslednje tarifne koncesije, če je to primerno, pri čemer se upoštevajo določene letne količine:

Oznaka KN	Poimenovanje	Veljavne carinske dajatve (EUR/100 kg neto)	Letna količina v neto teži (tone)
0102 90 41 0102 90 49 0102 90 51 0102 90 59 0102 90 61 0102 90 69 0102 90 71 0102 90 79	Žive goveje živali teže, s težo, ki presega 160 kg	0	4 600 glav
ex 0210 20 90	Suho goveje meso, brez kosti	oproščeno	1 200
ex 0401 30	Smetana, ki vsebuje več kot 6 % maščob	oproščeno	2 000
0403 10	Jogurt	oproščeno	2 000
0402 29 11 ex 0404 90 83	Posebne vrste mleka za dojenčke, v nepredušno zaprtih posodah z neto vsebino, ki ne presega 500 g in vsebuje nad 10 % maščob (1)	43,8	neomejeno
0602	Druge žive rastline (vključno z njihovimi koreninami), podtaknjenci in cepiči, gobji micelij	oproščeno	neomejeno
0603 10	Rezano cvetje in cvetni brsti, za šopke ali za okras, sveži	oproščeno	neomejeno
0701 10 00	Semenski krompir, svež ali ohlajen	oproščeno	4 000
0702 00	Paradižnik, svež ali ohlajen	oproščeno (2)	1 000
0703 10 19 0703 90 00	Čebula, razen semenske čebule, por in druge čebulnice, sveži ali ohlajeni	oproščeno	5 000
0704 10 0704 90	Zelje, cvetača, kolerabica, ohrovt in druge užitne kapusnice iz rodu Brassica, razen brstičnega ohrovta, sveže ali ohlajene	oproščeno	5 500
0705 11 0705 19 00 0705 21 00 0705 29 00	Solata (Lactuca sativa) in radič (Chicorium spp.), vključno z radičem za siljenje (Chicorum intybus var. Foliosum), sveži ali ohlajeni	oproščeno	3 000
0706 10 00	Korenje in repa, sveža ali ohlajena	oproščeno	5 000
0706 90 10 0706 90 90	Rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, razen hrena (Cochlearia armoracia), sveže ali ohlajene	oproščeno	3 000
0707 00 05	Kumare, sveže ali ohlajene	oproščeno (2)	1 000
0708 20	Fižol (Viena app, Phaseolus spp.), svež ali ohlajen	oproščeno	1 000
0709 30 00	Jajčevci, sveži ali ohlajeni	oproščeno	500
0709 40 00	Zelena, razen gomoljne zelene, sveža ali ohlajena	oproščeno	500
0709 51 00	Gobe iz rodu Agaricus, sveže ali ohlajene	oproščeno	neomejeno
0709 52 00	Gomoljike, sveže ali ohlajene	oproščeno	neomejeno
0709 59 10 0709 59 30 0709 59 90	Druge gobe, razen iz rodu Agaricus, sveže ali ohlajene	oproščeno	neomejeno
0709 70 00	Špinača, novozelandska špinača in vrtna loboda, sveža ali ohlajena	oproščeno	1 000
0709 90 10	Solatna zelenjava, razen solate (Lactuca sativa) in radiča (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena	oproščeno	1 000
0709 90 50	Komarček, svež ali ohlajen	oproščeno	1 000
0709 90 70	Bučke, sveže ali ohlajene	oproščeno (2)	1 000
0709 90 90	Druge vrtnine, sveže ali ohlajene	oproščeno	1 000
0710 80 61 0710 80 69	Gobe, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene	oproščeno	neomejeno
0712 90	Suha zelenjava, lahko tudi narezana na koščke ali rezine, dobro zmleta ali zdrobljena, pripravljena lahko tudi iz predhodno kuhane zelenjave, toda ne drugače pripravljena, razen čebule, gob, bezgove uhljevke (Auricularia spp.), drhtavke (Tremella spp.) in gomoljik	oproščeno	neomejeno
ex 0808 10 80	Jabolka, razen jabolk za mošt, sveža	oproščeno (2)	3 000
0808 20	Hruške in kutine, sveže	oproščeno (2)	3 000
0809 10 00	Marelice, sveže	oproščeno (2)	500
0809 20 95	Češnje, razen višenj, sveže	oproščeno (2)	1 500 (3)
0809 40	Slive in trnulje, sveže	oproščeno (2)	1 000
0810 20 10	Maline, sveže	oproščeno	100
0810 20 90	Robidnice, murve in rubus ursinus, sveže	oproščeno	100
1106 30 10	Moka, zdrob ali prah iz banan	oproščeno	5
1106 30 90	Moka, zdrob ali prah iz drugega sadja v poglavju 8	oproščeno	neomejeno
ex 2002 90 91 ex 2002 90 99	Paradižnik v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)	oproščeno	neomejeno
2003 90 00	Gobe, razen iz rodu Agaricus, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini	oproščeno	neomejeno
0710 10 00	Krompir, nekuhan ali kuhan v vodi ali sopari, zamrznjen	oproščeno	3 000
2004 10 10 2004 10 99	Krompir, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, zamrznjen, razen izdelkov pod št. 2006, razen moke, zdroba ali kosmičev
2005 20 80	Krompir, pripravljen in konzerviran drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, nezamrznjen, razen izdelkov pod št. 2006, razen pripravkov v obliki moke, zdroba, kosmičev in pripravkov, ki so narezani na tanke rezine, ocvrti, soljeni ali aromatizirani, v hermetično zaprti embalaži, primerni za takojšnjo uporabo
ex 2005 90	Izdelki v prahu, pripravljeni iz zelenjave ali zelenjavne mešanice, z dodanim sladkorjem ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)	oproščeno	neomejeno
ex 2008 30	Agrumi v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)	oproščeno	neomejeno
ex 2008 40	Hruške v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)	oproščeno	neomejeno
ex 2008 50	Marelice v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)	oproščeno	neomejeno
2008 60	Češnje, pripravljene ali konzervirane drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključene ali zajete na drugem mestu	oproščeno	500
ex 0811 90 19 ex 0811 90 39	Češnje, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili
0811 90 80	Češnje, razen višenj, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili
ex 2008 70	Breskve v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)	oproščeno	neomejeno
ex 2008 80	Jagode v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)	oproščeno	neomejeno
ex 2008 99	Drugo sadje v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)	oproščeno	neomejeno
ex 2009 19	Pomarančni sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja in drugih sladil	oproščeno	neomejeno
ex 2009 21 ex 2009 29	Sok grenivke v prahu, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil	oproščeno	neomejeno
ex 2009 31 ex 2009 39	Sok v prahu iz vseh drugih vrst agrumov, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil	oproščeno	neomejeno
ex 2009 41 ex 2009 49	Ananasov sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil	oproščeno	neomejeno
ex 2009 71 ex 2009 79	Jabolčni sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil	oproščeno	neomejeno
ex 2009 80	Hruškov sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil	oproščeno	neomejeno
ex 2009 80	Sok v prahu iz vseh drugih vrst sadja ali zelenjave, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil	oproščeno	neomejeno

(1) Za proizvode iz te podštevilke „posebno mleko za dojenčke“ pomeni proizvode, ki ne vsebujejo patogenih ali toksikogenih klic in ki vsebujejo manj kot 10 000 revivifiabilnih aerobnih bakterij in manj kot dve koliformni bakteriji na gram.

(2) Če je to primerno, se mora uporabiti posebna dajatev in ne minimalna dajatev.

(3) Vključno s 1 000 t na podlagi izmenjave pisem z dne 14. julija 1986.

(4) Glej Skupno deklaracijo o tarifni uvrstitvi zelenjave v prahu in sadja v prahu.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 346

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 48 29. december 2005

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
	*	Uredba Sveta (ES) št. 2169/2005 z dne 21. decembra 2005 o spremembah Uredbe (ES) št. 974/98 o uvedbi eura	1
		Uredba Komisije (ES) št. 2170/2005 z dne 28. decembra 2005 o določitvi uvoznih dajatev za manj brušen in dobro brušen riž od 1. septembra 2005 dalje	6
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2171/2005 z dne 23. decembra 2005 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	7
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2172/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za uporabo uvozne tarifne kvote za živo govedo s težo, ki presega 160 kg in s poreklom iz Švice, določenih s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi	10
	*	Direktiva Sveta 2005/93/ES z dne 21. decembra 2005 o spremembi Direktive 69/169/EGS v zvezi z začasnimi količinskimi omejitvami uvoza piva na Finsko	16

	II Akti, katerih objava ni obvezna
	Svet
*	Sklep Sveta z dne 20. decembra 2005 o spremembi Sklepa 2001/264/ES o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti	18
*	Sklep Sveta z dne 20. decembra 2005 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Tajsko v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu CXL ES, priloženemu GATT 1994	24
	Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Tajsko v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu CXL ES, priloženemu GATT 1994	26
*	Informacije o začetku veljavnosti Sklepa Sveta 2005/953/ES o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Tajsko v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu CXL ES, priloženemu GATT 1994	30
*	Sklep Sveta z dne 21. decembra 2005 o spremembi Sporazuma o ustanovitvi Evropske banke za obnovo in razvoj (EBOR), ki omogoča Banki financiranje dejavnosti v Mongoliji	31
	Komisija
*	Odločba 3/2005 Skupnega odbora za kmetijstvo ustanovljenega na podlagi sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 19. decembra 2005 o trgovini s kmetijskimi proizvodi, o prilagajanju Prilog 1 in 2 po širitvi Evropske unije	33
*	Sklep Skupnega odbora za kmetijstvo št. 4/2005 z dne 19. decembra 2005 o spremembi Dodatka 1 k Prilogi 9 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi	44

		Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji
	*	Sklep Političnega in varnostnega odbora EUPAT/1/2005 z dne 7. decembra 2005 o imenovanju vodje policijske svetovalne skupine EU (EUPAT) v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji	46

		Popravki
	*	Popravek informacij glede dne začetka veljavnosti Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani o Okvirnem sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Albanijo o splošnih načelih sodelovanja Republike Albanije v programih Skupnosti (To besedilo razveljavlja in nadomešča besedilo, objavljeno v Uradnem listu L 208 z dne 11. avgusta 2005)	47