23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/1

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/3

(1)

Skupnost je na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 3179/78 z dne 28. decembra 1978 o Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika, ki jo je sklenila Evropska gospodarska skupnost (2), odobrila omenjeno konvencijo (v nadaljnjem besedilu „Konvencija NAFO“).

(2)

Konvencija NAFO zagotavlja ustrezen okvir za večstransko sodelovanje v zvezi z racionalno ohranitvijo in upravljanjem ribolovnih virov na področju, ki ga opredeljuje.

(3)

Strokovni svet NAFO je na svojem junijskem srečanju leta 2003 sporočil, da stalež grenlandske morske plošče hitro upada, in priporočil izrazito zmanjšanje ravni celotnega dovoljenega ulova (v nadaljnjem besedilu „TAC“).

(4)

Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (v nadaljnjem besedilu „NAFO“) je na svojem 25. letnem srečanju od 15. do 19. septembra 2003 sprejela 15-letni obnovitveni načrt za grenlandsko morsko ploščo v NAFO pod-območju 2 in sektorjih 3KLMNO (v nadaljnjem besedilu „obnovitveni načrt“). Obnovitveni načrt si prizadeva za iste cilje kot načrti za obnovo, ki so določeni v členu 5 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (3).

(5)

Za obnovitev staleža obnovitveni načrt NAFO določa zmanjšanje ravni celotnega dovoljenega ulova do leta 2007 in nadzorne ukrepe za zagotavljanje učinkovitosti tega načrta.

(6)

Do sprejetja Uredbe Sveta o izvajanju večletnih ukrepov za obnovitev staleža grenlandske morske plošče se obnovitveni načrt NAFO začasno izvaja na podlagi uredb (ES) št. 2287/2003 (4) in (ES) št. 27/2005 (5) o določitvi možnosti ribolova in s tem povezanih pogojev za določene staleže rib in skupine staležev rib za leto 2004 in leto 2005, ki se uporablja v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so zahtevane omejitve ulova.

(7)

Zato je obnovitveni načrt NAFO potrebno trajno izvajati na podlagi obnovitvenega načrta, kakor je določen v členu 5 Uredbe (ES) št. 2371/2002. V ta namen je potrebno določiti postopek za posredovanje seznama plovil, ki jim je bilo izdano posebno ribolovno dovoljenje v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi dovoljenji (6).

(8)

Zaradi skladnosti z nadzornimi ukrepi obnovitvenega načrta NAFO bi morala za kapitane plovil Skupnosti veljati obveznosti poročanja, kot tudi obveznost držav članic, da svoje kvote porazdelijo med pooblaščena plovila.

(9)

Za zagotavljanje učinkovitega izvajanja na ravni Skupnosti in za zagotavljanje skladnosti z načrtom za obnovo, ki ga je Svet sprejel na drugih področjih, so potrebni dodatni nadzorni ukrepi. Takšni ukrepi bi morali vsebovati obveznost predhodnega uradnega obveščanja o vstopu v pristanišče, ki ga določijo države članice, in omejevanja dopustnega odstopanja –

1.

„NAFO pod-območje 2“ označuje geografsko področje, opredeljeno v Prilogi III 3(a) Konvencije NAFO;

2.

„Sektorji 3KLMNO“ označuje geografsko področje, opredeljeno v Prilogi III 4(b) Konvencije NAFO.

—

18 500 ton v letu 2006,

—

16 000 ton v letu 2007.

(a)

količinah grenlandske morske plošče na krovu, ko plovilo Skupnosti vstopi na pod-območje 2 in sektorje 3KLMNO. To poročilo je potrebno poslati največ 12 ur in najmanj 6 ur pred vsakim vstopom plovila v to območje;

(b)

tedenskih količinah grenlandske morske plošče. To poročilo je prvič potrebno poslati najkasneje do konca sedmega dne po datumu vstopa plovila v pod-območje 2 in sektorje 3KLMNO, ali, kadar ribolov traja več kot sedem dni, je za ulove, ki so bili izvedeni v pod-območju 2 in sektorjih 3KLMNO v času preteklega tedna, ki se zaključi v nedeljo ob polnoči, potrebno poročilo prvič poslati najkasneje v ponedeljek;

(c)

količinah grenlandske morske plošče na krovu, ko plovilo Skupnosti zapusti pod-območje 2 in sektorje 3KLMNO. To poročilo je potrebno poslati največ 12 ur in najmanj 6 ur pred vsakim odhodom plovila iz tega območja in mora vsebovati število ribolovnih dni in celotne ulove v tem območju;

(d)

natovorjenih in iztovorjenih količinah za vsako pretovarjanje grenlandske morske plošče med nahajanjem plovila v pod-območju 2 in sektorjih 3KLMNO. Ta poročila se pošljejo najkasneje 24 ur po zaključku pretovarjanja.

1.

čas prihoda v določeno pristanišče;

2.

izvod posebnega ribolovnega dovoljenja iz člena 4;

3.

količino grenlandske morske plošče, zadržane na krovu, opredeljeno v kilogramih žive teže;

4.

območje ali območja v NAFO področju, kjer je bil ulov izveden.

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/7

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1480/2003 (2) („prvotna uredba“) je Svet uvedel dokončno izravnalno dajatev v višini 34,8 % („izravnalna dajatev“) pri uvozu nekaterih elektronskih mikrovezij, poznanih kot DRAM (dinamični bralno-pisalni pomnilnik), za vsa podjetja s poreklom iz Republike Koreje, ki jih proizvajajo, razen za podjetje Samsung Electronics Co., Ltd („Samsung“), za katero je bila določena stopnja dajatve 0 %.

(2)

V preiskavi, ki je privedla do uvedbe obstoječih ukrepov („prvotna preiskava“), sta sodelovala dva proizvajalca izvoznika iz Republike Koreje, Samsung ter Hynix Semiconductor Inc., ki ima v lasti tudi proizvodni obrat v Združenih državah Amerike. V prvotni preiskavi sta industrijo Skupnosti sestavljala dva proizvajalca, katerih skupna proizvodnja izdelkov obsega večji delež celotne proizvodnje DRAM-a v Skupnosti, in sicer Infineon Technologies AG, München, Nemčija, ter Micron Europe Ltd, Crowthorne, Združeno kraljestvo.

(3)

V okviru spremljanja ukrepov trgovinske zaščite je bila Komisija obveščena, da se pri uvozu DRAM s poreklom iz Republike Koreje veljavna izravnalna dajatev mogoče ne obračunava za uvoz nekaterih vrst zadevnih DRAM.

(4)

Dne 22. marca 2005 je Komisija z obvestilom („obvestilo“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), napovedala začetek preiskave, ki naj bi ugotovila, v kolikšnem obsegu se lahko sprejmejo posebne določbe v skladu s členom 24(3) osnovne uredbe, da se zagotovi pravilno obračunavanje izravnalne dajatve pri uvozu DRAM-a s poreklom iz Republike Koreje.

(5)

Komisija je z začetkom te preiskave uradno seznanila oblasti države izvoznice in vse znane prizadete strani. Po en izvod obvestila in listin, ki ne nosijo oznake zaupnosti, na podlagi katerih je bilo obvestilo objavljeno, je bil poslan proizvajalcema izvoznikoma v Republiki Koreji kakor tudi uvoznikom, uporabnikom in proizvajalcema v Skupnosti, imenovanim v prvotni preiskavi ali drugače znanim Komisiji. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, ki je naveden v obvestilu.

(6)

Listine so predložili oba proizvajalca izvoznika v Republiki Koreji ter oba proizvajalca in en uporabnik v Skupnosti. Zaradi dostopnosti vseh potrebnih informacij in podatkov se je zdelo nepotrebno izvesti preveritvene obiske v prostorih gospodarskih družb, ki so predložile izpolnjene zgoraj navedene listine.

(7)

Zadevni izdelek v tej preiskavi je enak izdelku, obravnavanemu v prvotni preiskavi, tj. nekatera elektronska mikrovezja, poznana kot DRAM (dinamični-bralno pisalni pomnilnik), vseh vrst, gostot in različic, sestavljenih na rezinah ali čipih (matricah), proizvedenih z uporabo različic procesne tehnologije kovinskooksidnih polprevodnikov („MOS“), vključno z dopolnilnimi vrstami MOS (CMOS), vseh gostot (vključno s prihodnjimi gostotami), ne glede na hitrost dostopa, konfiguracijo, paket ali okvir itd., s poreklom iz Republike Koreje. Zadevni izdelek vključuje tudi DRAM, predstavljen v (neprirejenih) pomnilniških modulih ali (neprirejenih) pomnilniških ploščah ali v drugačni skupni obliki, če je njegov glavni namen pomnjenje.

(8)

Zadevni izdelek se trenutno uvršča v oznake KN 8542 21 11, 8542 21 13, 8542 21 15, 8542 21 17, ex 8542 21 01, ex 8542 21 05, ex 8548 90 10, ex 8473 30 10 in ex 8473 50 10.

(9)

Ker je bil cilj preiskave ugotoviti, v kolikšnem obsegu naj se sprejmejo posebne določbe, da se zagotovi pravilno obračunavanje izravnalne dajatve, je bila preiskava usmerjena v naslednje elemente: opis zadevnega izdelka in njegov prenos v kombinirano nomenklaturo (KN)/nomenklaturo TARIC ter (2) nepravilnosti, ki izhajajo iz analize trgovinskih tokov zadevnega izdelka, ki se uvaža v Skupnost.

(10)

Člen 1(1) prvotne uredbe opredeljuje zadevni izdelek, za katerega se uporablja izravnalna dajatev, kot nekatera elektronska mikrovezja, znana kot DRAM vseh vrst, s poreklom iz Republike Koreje. Zadevni izdelek je tak ne glede na gostoto, hitrost dostopa, konfiguracijo, paket ali okvir itn. Poleg tega je naveden tudi proizvodni postopek (različice tehnologije kovinskooksidnih polprevodnikov (MOS), vključno z dopolnilnimi vrstami MOS (CMOS)).

(11)

Po eni strani člen 1(1) prvotne uredbe opredeljuje oznake KN/TARIC, v katere se lahko uvrsti zadevni izdelek. Te oznake KN/TARIC zajemajo naslednje vrste DRAM-a: rezine ali čipe (matrice), pomnilnike (vdelane čipe, tj. s svojimi priključnimi napravami ali priključki, s keramičnim, kovinskim ali plastičnim ohišjem ali ohišjem iz drugih materialov ali brez ohišja, v nadaljevanju „vdelani DRAM-i“), na komercialnem področju znane kot komponente DRAM) in module DRAM, pomnilniške plošče ali druge skupne oblike (v nadaljevanju „večkombinacijske oblike DRAM-a“).

(12)

Vdelani DRAM izhaja iz tako imenovane zadnje faze procesa, kar pomeni, da so to čipi, ki so šli skozi postopke sestavljanja (priključitev pomnilniške celice na čipu z žico na priključke zunaj ohišja), testiranja (preverjanja, ali zaprti čipi delujejo) in označevanja.

(13)

Po drugi strani so vrste zadevnega izdelka, izrecno navedene v členu 1(1) prvotne uredbe, rezine ali čipi (matrice), sestavljeni DRAM (kar pomeni vdelani DRAM-i in večkombinacijske oblike DRAM-a) in DRAM, predstavljen v (neprirejenih) pomnilniških modulih ali pomnilniških ploščah, ali v drugačni skupni obliki (v nadaljevanju „čipi DRAM-a in/ali vdelani DRAM-i, vgrajeni v večkombinacijske oblike DRAM-a“).

(14)

Zgoraj navedeni elementi kažejo, da opis izdelka in oznake KN/TARIC niso povsem v skladu z zahtevami. Po eni strani se v opisu zadevnega izdelka za vdelani DRAM, čeprav očitno sodi v opredelitev zadevnega izdelka – ki vključuje vse vrste DRAM-a – in je posebej naveden v opisu oznak KN/TARIC, navedenih v členu 1(1) prvotne uredbe, uporablja dvoumen izraz „sestavljen“, ki se nanaša tudi na večkombinacijske oblike DRAM-a. Po drugi strani pa čipi DRAM-a in/ali vdelani DRAM-i, vgrajeni v večkombinacijske oblike DRAM-a, čeprav so v opisu zadevnega izdelka izrecno navedeni, niso zajeti v opisu nobene od oznak KN/TARIC, navedenih v členu 1(1) prvotne uredbe. Pravzaprav slednja zajema bodisi DRAM v večkombinacijskih oblikah ali čipe in vdelani DRAM, uvožen kot tak – iz česar izhaja, da za to vrsto DRAM-a izravnalna dajatev doslej še ni bila obračunana.

(15)

Iz tega sledi, da se vdelani DRAM razlikuje tako od čipov DRAM kakor tudi od večkombinacijskih oblik DRAM-a. Zdi se torej, da je zaradi skladnosti in pravne gotovosti primerno, da opis izdelka vsebuje izrecen sklic na zgoraj navedeno.

(16)

V zvezi s čipi DRAM-a in/ali vdelanimi DRAM-i, vgrajenimi v večkombinacijske oblike DRAM-a, dejstvo, da ti niso posebej navedeni v oznakah KN/TARIC, postane pomembno, če večkombinacijske oblike DRAM-a ne izvirajo iz Republike Koreje in se zato zanje ob uvozu v Skupnost ne uporablja izravnalna dajatev, čeprav vsebujejo čipe DRAM-a in/ali vdelane DRAM-e s korejskim poreklom.

(17)

Pravzaprav v skladu z uveljavljeno prakso v državah članicah EU pri uporabi pogajalskega izhodišča ES v usklajevalnem delovnem programu STO kot podlage za tolmačenje člena 24 Carinskega zakonika Skupnosti (4) nepreferencialna pravila o poreklu blaga, ki se v Skupnosti uporabljajo za večkombinacijske oblike DRAM-a, uvrščene v oznake KN ex 8473 30 10, ex 8473 50 10 in ex 8548 90 10, določajo, da je država porekla zadnja država proizvodnje, v kateri povečanje vrednosti, pridobljeno kot posledica obdelave in predelave ter v nekaterih primerih vgradnje delov s poreklom iz te države, obsega najmanj 45 % cene franko tovarna večkombinacijske oblike DRAM-a. Če to pravilo ni izpolnjeno, se šteje, da DRAM izvira iz države, iz katere izvira večji del uporabljenih materialov.

(18)

Iz listin in posameznih dokazil, predloženih med preiskavo, je bilo mogoče ugotoviti, da bi večkombinacijske oblike DRAM-a nekorejskega porekla lahko vsebovale čipe DRAM-a in/ali vdelane DRAM-e korejskega porekla. Zgoraj navedena ugotovitev je bila oblikovana na podlagi treh dokazov. Kot prvo, predložen je bil prima facie dokaz, da nekatere večkombinacijske oblike DRAM-a, prijavljene, kot da je njihovo poreklo iz drugih držav, in ne iz Republike Koreje, vsebujejo vdelani DRAM s poreklom iz Republike Koreje, ki ga proizvajajo podjetja, za katera se uporablja izravnalna dajatev. Kot drugo, zavezujoče informacije o poreklu blaga, izdane leta 2003, se nanašajo na večkombinacijske oblike DRAM-a, uvrščene v oznako KN ex 8548 90 10 (oznaka TARIC 85489010*10), ki so bile proizvedene delno v ZDA in delno v Republiki Koreji. Kot tretje, predložena sta bila časopisna članka, v katerih se avtorja sklicujeta na dejstvo, da nepreferencialna pravila o poreklu blaga, ki veljajo v Skupnosti, dopuščajo korejskim podjetjem, da v Skupnost izvažajo čipe DRAM-a ali vdelani DRAM, ki jih proizvajajo korejska podjetja, za katera se uporablja izravnalna dajatev, in sicer z vgradnjo v module DRAM-a, ki so bili prijavljeni, kakor da izvirajo iz drugih držav, in ne iz Republike Koreje.

(19)

Glede na zgoraj navedeno je bila oblikovana ugotovitev, da je treba sprejeti posebne določbe, ki bodo zagotovile obračunavanje izravnalne dajatve za čipe DRAM-a ali vdelani DRAM, ki jih proizvajajo podjetja, za katera se uporablja izravnalna dajatev, in ki so vgrajeni v večkombinacijske oblike DRAM-a s poreklom iz vseh držav razen Republike Koreje.

(20)

Eno od podjetij, za katero se uporablja izravnalna dajatev, je zagovarjalo stališče, da se za čipe DRAM ali vdelani DRAM po vgradnji v večkombinacijske oblike DRAM-a ne more več šteti, da so izdelek, za katerega bi lahko potencialno veljala izravnalna dajatev. V zvezi s tem se šteje, da po vgradnji v večkombinacijsko obliko DRAM-a čipi DRAM-a ali vdelani DRAM ohranijo svoje lastnosti in funkcije. Dejstvo, da je DRAM vgrajen v večkombinacijsko obliko DRAM-a, ne spremeni njegovih osnovnih fizičnih in tehničnih značilnosti. Nadalje je funkcija, ki jo opravlja večkombinacijska oblika DRAM-a, to je pomnjenje, povsem enaka, četudi v večjem obsegu, funkciji čipov DRAM ali vdelanega DRAM-a, kadar se obravnavajo posamezno. Zato je bilo sklenjeno, da vgradnja čipov DRAM ali vdelanega DRAM-a v večkombinacijsko obliko DRAM-a ne spremeni njihove narave in ne more biti razlog za njihovo izključitev iz uporabe izravnalne dajatve. Iz teh razlogov je bila zahteva zavrnjena.

(21)

Ista stranka in Vlada Republike Koreje sta zagovarjali stališče, da čipi DRAM-a in vdelani DRAM-i, predstavljeni v večkombinacijski obliki DRAM-a, niso navedeni v členu 1(1) prvotne uredbe, ker drugače ne bi bili zajeti v prvotni preiskavi. Kakor je bilo že navedeno v uvodni izjavi (13) zgoraj, člen 1(1) prvotne uredbe jasno določa, da se izravnalna dajatev uporablja tudi za čipe DRAM in vdelani DRAM, predstavljene v večkombinacijski obliki. Kar zadeva trditev, da vdelani DRAM, predstavljen v večkombinacijskih oblikah DRAM-a, ni bil preiskovan v prvotni preiskavi, ni bilo predloženih nikakršnih dokazov, da je bilo res tako. Nasprotno, glede na naravo prejetih subvencij je bila v prvotni preiskavi pri ocenjevanju stopnje prejemanja subvencij upoštevana celotna prodaja preiskovanih podjetij. Iz teh razlogov je bila zahteva zavrnjena.

(22)

Z vidika nepreferencialnih pravil o poreklu blaga, ki se v Skupnosti uporabljajo za DRAM, so bili analizirani trgovinski tokovi v zvezi z glavnima kategorijama zadevnega izdelka: na eni strani rezine DRAM, čipi in vdelani DRAM-i s poreklom iz države, v kateri se izvaja postopek difuzije (5), na drugi strani pa večkombinacijske oblike DRAM-a s poreklom iz države, ki izpolnjuje merila iz uvodne izjave (17). Analiza se je nanašala na obdobje od maja 2003 do maja 2005 in je temeljila na statističnih podatkih Comext na ravni oznak TARIC.

(23)

V zvezi s prvo kategorijo zadevnega izdelka je bilo na podlagi informacij, ki jih je predložila industrija Skupnosti, ugotovljeno, da se postopek difuzije trenutno opravlja izključno v naslednjih državah zunaj Skupnosti (v padajočem vrstnem redu proizvodnih zmogljivosti): Republika Koreja, Tajvan, ZDA, Japonska, Singapur in Ljudska republika Kitajska. Iz tega sledi, da je uvoz, prijavljen, kakor da izvira iz držav, ki ne sodijo v skupino zgoraj naštetih držav, nepravilno prijavljen. Zdi se, da je to dejstvo zlasti očitno pri uvozu, prijavljenem, kakor da izvira iz Malezije, Hongkonga in deloma Ljudske republike Kitajske, ki ima omejene difuzijske zmogljivosti. Poleg teh držav je statistika Comext vsebovala poročilo o uvozu DRAM-a tudi iz drugih držav.

(24)

Ker so veljavna nepreferencialna pravila o poreklu blaga dovolj jasna in lahko carinski organi kakršno koli napačno navedbo porekla blaga v carinski deklaraciji rešujejo v skladu z veljavno zakonodajo, prevladuje mnenje, da se zadevna težava lahko najprimerneje reši tako, da carinski organi redno prejemajo informacije o državah, v katerih se opravlja postopek difuzije, kar bi omogočilo vzpostavitev ustreznih preverjanj.

(25)

V zvezi z drugo kategorijo zadevnega izdelka je bilo ugotovljeno, da obsega večino uvoza vseh vrst DRAM-a v Skupnost (73 %). Zlasti uvoz, prijavljen, kakor da izvira iz Malezije, obsega 78 % vseh vrst uvoza iz te države, 95 % pri Hongkongu in 93 % pri Ljudski republiki Kitajski.

(26)

Kakor je razloženo zgoraj, v državah, navedenih v uvodni izjavi (25), postopek difuzije sploh ne poteka ali poteka v omejenem obsegu. S tega vidika so bili predloženi dokazi, po katerih je verjetno, da je bila največja vrednost, ki bi bila lahko dodana v teh državah, nezadostna, da bi dosegla vrednost 45 %, ki jo zahtevajo obstoječa pravila o poreklu blaga, in da je zato še manj verjetno, da bi lahko obsegala večji del skupnega proizvodnega procesa.

(27)

Glede na zgoraj navedeno prevladuje mnenje, da je treba sprejeti posebne določbe, ki bodo zagotovile pravilno prijavljanje porekla večkombinacijskih oblik DRAM-a, carinskim organom pa omogočile, da opravljajo ustrezna preverjanja.

(28)

Glede na zgornje ugotovitve je bilo sklenjeno, da je treba posebne določbe sprejeti:

(29)

Posebna določba, navedena v točki (a) uvodne izjave (28), naj vsebuje jasnejši opis zadevnega izdelka, s posameznimi opredelitvami različnih oblik DRAM-a in izrecno navedbo vdelanega DRAM-a.

(30)

Posebne določbe, navedene v točkah (b) in (c) uvodne izjave (28), naj se pripravijo v obliki referenčne številke, ki jo deklarant navede v polju 44 enotne upravne listine (EUL) oziroma zdaj carinske deklaracije, za sprostitev uvoženega DRAM-a v prosti promet. Taka številka naj ustreza opisu večkombinacijskih oblik DRAM-a, ki upošteva (1) njegovo obliko, (2) njegovo poreklo („Republika Koreja“ ali „vse države razen Republike Koreje“), (3) korejsko podjetje („Samsung“ ali „vsa podjetja razen Samsunga“), če obstaja, ki sodeluje v proizvodnem procesu, in (4) pri večkombinacijskih oblikah DRAM-a s poreklom iz vseh držav razen Republike Koreje, ki vgrajujejo čipe DRAM in/ali vdelani DRAM, ki izvirajo iz Republike Koreje in jih proizvajajo vsa podjetja razen Samsunga, delež vrednosti čipov DRAM in/ali vdelanega DRAM-a v skupni vrednosti večkombinacijskih oblik DRAM-a. Uporabljajo naj se naslednje referenčne številke, ki ustrezajo spodaj navedenim opisom izdelka/porekla:

(31)

Opisa izdelka/porekla, ki spada pod številko 1, naj ne spremljajo nikakršna dodatna dokazila. Pravzaprav se šteje, da je navedba referenčne številke sama po sebi dovolj, da pozornost deklaranta usmeri v skrbno preverjanje porekla in lokacije vseh sodelujočih proizvajalcev. Poleg tega bi morebitni dodatni dokumenti naložili deklarantu nepotrebno breme pri uvozu DRAM-a, v proizvodnjo katerega ni poseglo nobeno podjetje, za katero se uporablja izravnalna dajatev.

(32)

Opise izdelka/porekla pod številkami 2 do 7 naj v nasprotju s tem spremlja izjava, ki jo je izdal zadnji proizvajalec DRAM-a in predložil deklarant skupaj z EUL oziroma trenutno carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet, v skladu z besedilom v prilogi. V taki izjavi mora biti omenjen med drugim delež vrednosti proizvodnega procesa, ki ga izvajajo podjetja, za katera se uporablja izravnalna dajatev, v skupni vrednosti uvoženega DRAM-a.

(33)

V zvezi s stopnjo izravnalne dajatve, ki se uporablja za večkombinacijske oblike DRAM-a pod številkami 2 do 7, se ta podatek izračuna sorazmerno z deležem vrednosti, ki ga obsega vgrajeni čip DRAM in/ali vdelani DRAM s poreklom iz Republike Koreje v skupni vrednosti večkombinacijske oblike DRAM-a. Zaradi poenostavitve carinskega postopka in uporabe ustreznih stopenj dajatve, ki ustrezajo tej vrednosti, naj se vzpostavi naslednjih šest stopenj dajatve, pri čemer vsaka ustreza naslednjim številkam opisov izdelka/porekla:

(34)

Vsaka stopnja dajatve, določena v uvodni izjavi (33), ustreza najnižjemu odstotku (predvidenemu za ustrezen obseg večkombinacijskih oblik DRAM-a), ki je bil uporabljen za izravnalno dajatev (na primer, 10 % od 34,8 % za večkombinacijske oblike DRAM-a pod številko 3, tj. 3,4 %), za zagotovitev uravnotežene uporabe določbe in za preprečitev naložitve nesorazmernega bremena gospodarskim subjektom, ki uvažajo in prodajajo zadevni izdelek v Skupnosti.

(35)

Navsezadnje se v zvezi s posebno določbo iz točke (d) uvodne izjave (28) šteje, da bi moralo pomanjkanje tako navedbe referenčne številke v polju 44 EUL, kakor je določeno v uvodni izjavi (30), kakor izjave v primerih iz uvodne izjave (32) sprožiti uporabo izravnalne dajatve v višini 34,8 %, ker je treba domnevati – razen če se ne dokaže nasprotno – da ima večkombinacijska oblika DRAM-a poreklo iz Republike Koreje in so jo proizvedla podjetja, za katera se uporablja izravnalna dajatev.

(36)

Poleg tega je treba v primerih, navedenih v uvodni izjavi (32), če določeni čipi DRAM-a in/ali vdelani DRAM, vgrajeni v večkombinacijske oblike DRAM-a, ne bi bili jasno označeni in njihovi proizvajalci jasno navedeni v zahtevani izjavi, predpostaviti – razen v primerih, ko se dokaže nasprotno – da imajo taki čipi DRAM-a in/ali vdelan DRAM poreklo v Republiki Koreji in da jih proizvajajo podjetja, za katera se uporablja izravnalna dajatev. To bi moralo sprožiti uporabo izravnalne dajatve v višini 34,8 % v primerih, kadar ima zaradi zgoraj navedenega večkombinacijska oblika DRAM-a poreklo iz Republike Koreje. V vseh drugih primerih bi morala biti veljavna izravnalna dajatev enaka stopnji, predvideni v uvodni izjavi (33), ki ustreza obsegu vrednosti, določenemu v uvodni izjavi (30).

(37)

V zvezi s posebno določbo in z okoliščinami, določenimi v navedbah (35) in (36) zgoraj, je bilo ugotovljeno, da imajo dobavitelji DRAM-a pogodbene obveznosti do svojih strank, da vzdržujejo nekatere specifikacije, ki jih narekujejo standardi industrije, vključno s sklicem na imena podjetij, kjer potekata postopek difuzije in sestavljanje. Iz tega sledi, da informacije in dokazila, ki jih je treba zagotoviti, deklarantu ne nalagajo nepotrebnega bremena –

1.

Člen 1(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Uvede se dokončna izravnalna dajatev pri uvozu nekaterih elektronskih integriranih vezij, poznanih kot dinamični pomnilniki za branje in pisanje (DRAM), proizvedenih z uporabo različic procesne tehnologije kovinskooksidnih polprevodnikov (MOS), vključno z dopolnilnimi vrstami MOS (CMOS), vseh vrst, gostot, različic, hitrost dostopa, konfiguracijo, paket ali okvir itd., s poreklom iz Republike Koreje.

DRAM, opredeljen v prejšnjem odstavku, ima naslednje oblike:

2.

Člen 1(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Stopnja dokončne izravnalne dajatve, ki se uporablja na neto ceno franko meja Skupnosti, pred dajatvami, je naslednja:

3.

Člen 1(3) se preštevilči v člen 1(7);

4.

V člen 1 se vstavi nov odstavek 3:

„3.   Ob predložitvi carinske deklaracije za sprostitev večkombinacijskih oblik DRAM-a v prosti promet carinskim organom držav članic deklarant v polju 44 enotne upravne listine (‚EUL’) navede referenčno številko, ki ustreza opisom izdelka/porekla, navedenim v spodnji tabeli. Stopnja dokončne izravnalne dajatve, ki se uporablja na neto ceno franko meja Skupnosti, pred dajatvami, je naslednja:

5.

V člen 1 se vstavi nov odstavek 4:

„4.   Glede odstavka 3 se šteje, da je navedba referenčne številke v polju 44 EUL pri opisu izdelka/porekla pod številko 1 zadostno dokazilo. Za vse preostale opise izdelka/porekla deklarant predloži izjavo zadnjega proizvajalca, ki potrjuje poreklo, proizvajalce in vrednost vseh komponent večkombinacijskih oblik DRAM-a, v skladu z zahtevami iz priloge. Izjava se sestavi na papirju z glavo podjetja in potrdi z žigom podjetja.“;

6.

V člen 1 se vstavi nov odstavek 5:

„5.   Če v EUL ni navedena referenčna številka, določena v odstavku 3, ali če carinske deklaracije ne spremlja izjava, kadar se to zahteva v odstavku 4, se šteje, da večkombinacijska oblika DRAM-a – razen če se ne dokaže nasprotno – izvira iz Republike Koreje in da so jo proizvedla vsa podjetja razen Samsunga, pri čemer se uporabi stopnja izravnalne dajatve 34,8 %.

Kadar določeni čipi DRAM-a in/ali vdelani DRAM-i, vgrajeni v večkombinacijske oblike DRAM-a, niso jasno označeni in njihovi proizvajalci jasno navedeni v izjavi, zahtevani v odstavku 4, je treba predpostaviti – razen v primerih, ko se dokaže nasprotno – da imajo taki čipi DRAM-a in/ali vdelani DRAM-i poreklo iz Republike Koreje in da jih proizvajajo podjetja, za katera se uporablja izravnalna dajatev. V takih primerih se stopnja izravnalne dajatve, ki se uporablja za večkombinacijske oblike DRAM-a izračuna na podlagi odstotka neto cene franko meja Skupnosti čipov DRAM-a in/ali vdelanega DRAM-a s poreklom iz Republike Koreje v neto ceni franko meja Skupnosti večkombinacijskih oblik DRAM-a, določeni v tabeli iz odstavka 3, številke 2 do 7. Če pa bi bila vrednost zgoraj navedenih čipov DRAM in/ali vdelanega DRAM-a taka, da je možno ugotoviti, da so večkombinacijske oblike DRAM-a, v katere so vgrajeni, korejskega porekla, se za večkombinacijske oblike DRAM-a uporabi stopnja izravnalne dajatve v višini 34,8 %.“;

7.

V člen 1 se vstavi nov odstavek 6:

„6.   Za preverjanje podatkov carinski organi držav članic smiselno uporabljajo člen 28(1), 28(3), 28(4) in 28(6) Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97.“.

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/17

(1)

Z Uredbo (ES) št. 384/96 (1) je Svet sprejel skupna pravila za zaščito proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti.

(2)

Ob upoštevanju zelo velikega napredka Ukrajine pri vzpostavljanju razmer tržnega gospodarstva, ki je bil priznan v sklepih vrha Ukrajina–Evropska unija 1. decembra 2005, je primerno za ukrajinske izvoznike in proizvajalce določiti normalno vrednost v skladu z določbami člena 2(1) do (6) Uredbe (ES) št. 384/96 –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/18

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/20

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2958/93 (2) določa skupna podrobna pravila za uporabo Uredbe (EGS) št. 2019/93 glede posebnih režimov oskrbe z nekaterimi kmetijskimi proizvodi manjših egejskih otokov in na podlagi člena 3 Uredbe (EGS) št. 2019/93 znesek pomoči za to oskrbo.

(2)

Uredba Komisije št. 3175/94 (3) na podlagi člena 2 Uredbe (EGS) št. 2019/93 določa predvidene bilance oskrbe z žitnimi proizvodi in posušene krme

(3)

Treba je določiti te predvideno bilanco oskrbe za leto 2006.

(4)

Uredbo (ES) št. 3175/94 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Skupnega odbora za upravljalne odbore zadevnih sektorjev –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/22

(1)

Uredba (ES) št. 2286/2002 določa režime uvoza iz držav AKP, ki so nastali s podpisom partnerskega sporazuma AKP-ES v Cotonouju z dne 23. junija 2000.

(2)

Sklep 2001/822/ES predvideva, da je kumulacija porekla v državah AKP/ČDO v smislu člena 6(1) in (5) Priloge III navedenega sklepa dovoljena v skupni letni količini 160 000 ton riža, izraženi v protivrednosti oluščenega riža za proizvode pod oznako KN 1006.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 638/2003 (4) predvideva izdajo uvoznih dovoljenj po časovnih razmikih, ki zagotavljajo uravnoteženo upravljanje trga. Ta cilj pod sedanjimi pogoji upravljanja zaradi upoštevanja letin v zadevnih državah AKP in ČDO ni popolnoma dosežen. Za izboljšanje tega stanja ter boljšo prilagoditev uvoznih dovoljenj na letine v zadevnih državah AKP in ČDO, je treba za en mesec preložiti serijo, ki je sedaj predvidena za mesec januar in zato spremeniti Uredbo (ES) št. 638/2003.

(4)

Da bi omogočili optimalno upravljanje zadevnih tarifnih kvot, je treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2006.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(a)

v členu 3(1) se beseda „januar“ nadomesti z besedo „februar“;

(b)

v členu 5(1) se beseda „januar“ nadomesti z besedo „februar“;

(c)

člen 10(1) se spremeni:

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/24

(1)

V primeru razlikovanja izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja Uredba Komisije (ES) št. 2255/2004 z dne 27. decembra 2004 o dokazilu zaključka carinskih formalnosti za uvoz sladkorja v tretje države, kakor je določeno v členu 16 Uredbe (ES) št. 800/1999 (2) predvideva poenostavitev dokazila o opravljenih carinskih formalnostih do 31. decembra 2005.

(2)

Glede na to, da upravne težave, ki izhajajo iz tega odstopanja, in njihov vpliv na trg še niso odpravljene, je treba podaljšati obdobje uporabe navedene uredbe za eno leto.

(3)

Uredbo (ES) št. 2255/2004 je zato treba spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/25

(1)

Količine limon, grenivk, pomelov in pomaranč, ki so zajete v zahtevkih za pomoč za tržno leto 2004/2005, in so jih države članice uradno sporočile v skladu s členom 39(1)(c) Uredbe Komisije (ES) št. 2111/2003 z dne 1. decembra 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2202/96 o uvedbi sheme pomoči za proizvajalce določenih agrumov (2), ne presegajo praga Skupnosti. Cipru se po tržnem letu 2004/2005 zato plača dodatni znesek.

(2)

Države članice so v skladu s členom 39(1)(c) Uredbe (ES) št. 2111/2003 sporočile količine malih agrumov, predelanih v okviru sheme pomoči. Na podlagi teh podatkov je bila ugotovljena prekoračitev mejnih količin Skupnosti za predelavo v višini 49 220 ton. V okviru te prekoračitve je Ciper prekoračil svoj prag. Zato je treba zneske pomoči za mandarine, klementine in mandarine satsuma iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 2202/96 za tržno leto 2004/2005 za Ciper znižati za 17,83 %.

(3)

Za tržno leto 2004/2005 proizvajalci Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške niso predložili nobenega zahtevka za pomoč glede agrumov za predelavo. Zato za navedeno tržno leto v teh državah članicah ni treba plačati dodatnega zneska –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/27

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1555/96, z dne 30. julija 1996 o predpisih, ki se nanašajo za vloge dodatnih uvoznih dajatev v sektorju sadje in zelenjava in predvideva nadzor uvoza proizvodov (2), navedenih v Prilogi k Uredbi. Ta nadzor naj se izvaja v skladu s pravili o nadzoru preferencialnega uvoza, določenega v členu 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93, z dne 2. julija 1993 opredeljuje posamezne določbe za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)

V členu 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na najnovejše razpoložljive podatke za 2002, 2003 in 2004 je treba spremeniti sprožitvene ravni za dodatne carinske dajatve za. hruške, limone, jabolka in bučke.

(3)

Na podlagi tega se bo spremenila Uredba (ES) št. 1555/96.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/29

(1)

Člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in merilih za določanje višine teh nadomestil (2) določa, da se Uredba Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (3) uporablja v zvezi z izvozom proizvodov v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi.

(2)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 800/1999 določa, da se pravico do izvoznega nadomestila pridobi pri uvozu v določeno tretjo državo, kadar se za to tretjo državo uporablja diferencirano nadomestilo. Členi 14, 15 in 16 navedene uredbe določajo pogoje za plačilo diferenciranega nadomestila, zlasti dokumente, ki jih je treba predložiti kot dokazilo o prispetju blaga v namembni kraj.

(3)

Člen 18(1) in (2) Uredbe (ES) št. 800/1999 določa, da se v primeru diferenciranega nadomestila del nadomestila, izračunan po najnižji stopnji nadomestila, izplača na podlagi zahtevka izvoznika, ko je predloženo dokazilo, da je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti.

(4)

Sklep Sveta št. 3/2005 o pridružitvi ES–Romunija z dne 5. julija 2005 o izboljšavi trgovinskih režimov za predelane kmetijske proizvode iz Protokola 3 Evropskega sporazuma (4) predvideva odpravo nadomestil za predelane kmetijske proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, kadar se izvažajo v Romunijo, s 1 decembrom 2005.

(5)

Romunija se je zavezala, da bo za blago, uvoženo na njeno ozemlje, dodelila preferencialne uvozne režime, samo če je zadevno blago opremljeno z dokumentacijo, ki navaja, da ni upravičeno do plačila izvoznih nadomestil.

(6)

Z vidika teh režimov je primerno, da se kot prehodni ukrep zaradi možnega pristopa Romunije k Evropski uniji in da bi se izognili nepotrebnim stroškom za izvajalce pri trgovanju s tretjimi državami, določi odstopanje od Uredbe (ES) št. 800/1999, kolikor slednja v primeru diferenciranih nadomestil zahteva dokazilo o uvozu. Prav tako je ustrezno, da se za tiste namembne države, za katere izvozna nadomestila niso bila določena, tega dejstva ne upošteva, ko se določa najnižja stopnja nadomestila.

(7)

Ker se bodo ukrepi, določeni v Sklepu Sveta št. 3/2005 o pridružitvi ES–Romunija, uporabljali od 1. decembra 2005, mora ta uredba začeti veljati dan po objavi.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja v zvezi s trgovino s predelanimi kmetijskimi proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/31

(1)

Skupnost je z Romunijo nedavno sklenila trgovinski sporazum za predelane kmetijske proizvode kot pripravo za njen pristop k Skupnosti. Ta sporazum predvideva ugodnosti s strani Skupnosti v obliki odprave izvoznih nadomestil za nekatere predelane kmetijske proizvode.

(2)

Sklep Sveta št. 3/2005 z dne 5. julija 2005 o pridružitvi ES–Romunija o izboljšavi trgovinskih sporazumov za predelane kmetijske proizvode iz Protokola 3 Evropskega sporazuma (2) predvideva odpravo nadomestil za predelane kmetijske proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, kadar se izvažajo v Romunijo, s 1. decembrom 2005.

(3)

V zameno za odpravo izvoznih nadomestil, kot je določeno v Sklepu Sveta št. 3/2005 o pridružitvi ES–Romunija, so se romunske oblasti zavezale, da bodo za blago, uvoženo na njihovo ozemlje, dodelile vzajemne preferencialne uvozne režime, če je tako blago opremljeno s kopijo izvozne deklaracije, ki posebej navaja, da blago ni upravičeno do plačila izvoznih nadomestil. Če take dokumentacije ni, se uporabi polna stopnja dajatve.

(4)

Z začetkom veljavnosti Sklepa Sveta št. 3/2005 o pridružitvi ES–Romunija blago, za katero so izvajalci zaprosili za izvozna nadomestila v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje višine teh nadomestil (3), ne bo več upravičeno do nadomestila ob izvozu v Romunijo.

(5)

Dovoliti je treba znižanje zneska potrdil o nadomestilu in sprostitev sorazmernega deleža ustrezne varščine, kadar izvozniki lahko zadovoljivo dokažejo pristojnemu nacionalnemu organu, da je na njihove zahtevke za nadomestila vplival začetek veljavnosti Sklepa Sveta št. 3/2005 o pridružitvi ES–Romunija. Pri obravnavi zahtevkov za znižanje zneska potrdila o nadomestilu in sorazmerne sprostitve ustrezne varščine mora v primeru dvoma nacionalni pristojni organ zlasti upoštevati dokumentacijo iz člena 1(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 4045/89 z dne 21. decembra 1989 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, s strani držav članic in o razveljavitvi Direktive 77/435/EGS (4), ne da bi to vplivalo na uporabo drugih določb te uredbe. Iz upravnih razlogov je ustrezno zagotoviti, da se zahtevki za znižanje zneska potrdila o nadomestilu in sprostitev varščine oddajo v kratkem času in da se o zneskih, za katere so bila znižanja sprejeta, pravočasno obvesti Komisijo, da se lahko vključijo v določitev zneska, za katerega se izdajo potrdila o nadomestilu z uporabnostjo od 1. februarja 2006 v skladu z Uredbo (ES) št. 1043/2005.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja v zvezi s trgovino s predelanimi kmetijskimi proizvodi, ki niso našteti v Prilogi I k Pogodbi –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/33

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 350/93 z dne 17. februarja 1993 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (2) določa ukrepe glede uvrstitve kratkih hlač v kombinirano nomenklaturo, ki so opisane v točki 8 priloge k tej uredbi (fotografija 509).

(2)

Treba je opredeliti opis žepov zadevnega oblačila in drugi odstavek utemeljitev ustrezno prilagoditi, da se bomo izognili različnim uvrstitvam. Do sedaj je bilo dejstvo, da žepi nimajo zapenjalnega sistema, samo ilustrirano na fotografiji 509.

(3)

Poleg tega se dane utemeljitve za uvrstitev zadevnega oblačila sklicujejo na opombo 8 k poglavju 62 kombinirane nomenklature, ni pa navedeno, kateri odstavek opombe je bil uporabljen, kar bi lahko povzročilo različne uvrstitve.

(4)

Zaradi zagotovitve enotne uporabe kombinirane nomenklature je treba pojasniti, da uvrstitev, določena z uredbo (EGS) št. 350/93, ni temeljila na prvem odstavku opombe 8 in zato ni bila opredeljena z utemeljitvijo, da je iz kroja zadevnega oblačila jasno razvidno, da je namenjeno ženskam.

(5)

Vnesti je treba določbo, da je bil uporabljen drugi odstavek opombe 8 k poglavju 62 in da je bilo zadevno oblačilo uvrščeno pod oznako KN 6204 63 90, ker iz kroja zadevnega oblačila ni popolnoma razvidno, ali je namenjeno moškim ali ženskam, in ga zato ni mogoče opredeliti kot moško oziroma deško oblačilo ali kot žensko oziroma dekliško oblačilo.

(6)

Zaradi tega je treba uredbo (EGS) št. 350/93 ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

1.

V stolpcu 1 (opis) se zadnji stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Oblačilo ima odprt notranji žep na obeh straneh in pletene notranje spodnjice brez hlačnic (65 % poliester, 35 % bombaž), prišite v pas (kot pri kratkih hlačah) (gl. fotografijo št. 509) (*).“

2.

V stolpcu 3 (utemeljitev) se besedilo nadomesti z naslednjim:

„Uvrstitev opredeljujejo določbe splošnih pravil 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, drugi odstavek opombe 8 k poglavju 62 in besedilo k oznakam KN 6204, 6204 63 in 6204 63 90.

Oblačilo se ne more uvrstiti kot kopalke, saj ga zaradi kroja, splošnega videza in stranskih žepov brez trdnega sistema zapenjanja ne moremo nositi izključno ali pretežno kot kopalke.“

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/35

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrščanjem blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali dodaja kombinirani nomenklaturi dodatne pododdelke in je določena s posebnimi določbami Skupnosti, z namenom uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

V skladu s temi splošnimi pravili je treba blago, opisano v stolpcu 1 preglednice iz Priloge, uvrstiti pod oznako KN, navedeno v stolpcu 2, zaradi utemeljitev, navedenih v stolpcu 3.

(4)

Primerno je zagotoviti, da se po določbah iz člena 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (2) imetnik lahko za obdobje treh mesecev še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in ki niso v skladu z določbami te uredbe.

(5)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/37

(1)

Člen 27(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se razlike med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členu 1(1)(a), (c), (d), (f), (g) in (h) navedene uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrijejo z izvoznim nadomestilom, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, navedeno v Prilogi V k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določevanje višine takšnih nadomestil (2), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, našteto v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 1260/2001.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila za 100 kilogramov vsakega zadevnega osnovnega proizvoda določiti vsak mesec.

(4)

Člen 27(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za navedeni proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Nadomestila, določena po tej uredbi, se lahko določijo vnaprej, ker v tem trenutku ni mogoče določiti razmer na trgu v naslednjih nekaj mesecih.

(6)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih razmerah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar se pri tem ne sme preprečiti sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča, da so ti različni cilji izpolnjeni.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/39

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1 obeh navedenih uredb, in cenami v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določitev višine takih nadomestil (3), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvozijo kot blago, navedeno v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih primerih sprejeti previdnostne ukrepe, s katerimi pa se ne sme preprečiti sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča izpolnitev teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju sporazumne ureditve med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o izvozu testenin iz Skupnosti v Združene države, sprejetim s Sklepom Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati med nadomestilom za blago, ki spada pod oznake KN 1902 11 00 in 1902 19 glede na namembno državo.

(6)

V skladu s členom 15(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba ob upoštevanju veljavne višine proizvodnega nadomestila na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 1722/93 (5) za zadevni osnovni proizvod določiti znižano stopnjo izvoznega nadomestila, ki se bo uporabljala v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače štejejo za manj odzivne na ceno žit, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo. Vendar Protokol 19 Akta o pristopu Združenega kraljestva, Irske in Danske določa, da je treba sprejeti potrebne ukrepe za olajšanje uporabe žit Skupnosti pri proizvodnji alkoholnih pijač iz žit. Skladno s tem je treba prilagoditi stopnjo nadomestila, ki se uporablja za žita, izvožena v alkoholnih pijačah.

(8)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/43

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1422/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih pravilih uporabe za uvoz melase v sektorju sladkorja in spremembi Uredbe (EGS) št. 785/68 (2) predvideva, da se cena CIF pri uvozu melase, določena v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 785/68 (3), upošteva kot „reprezentativna cena“. Ta cena velja za standardno kakovost, določeno v členu 1 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(2)

Pri določitvi reprezentativnih cen je treba upoštevati vse razpoložljive podatke iz člena 3 Uredbe (EGS) št. 785/68, razen v primerih iz člena 4 te uredbe ter, če je to primerno, se lahko cene določijo na način iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(3)

Za prilagoditev cen za nestandardno kakovost je treba glede na kakovost ponujene melase cene zvišati ali znižati v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(4)

V primeru razlik med sprožitveno ceno zadevnega proizvoda in reprezentativno ceno je treba določiti dodatne uvozne dajatve pod pogoji, predvidenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 1422/95. V primeru odprave uvoznih dajatev v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 je treba določiti posebne količine za te dajatve.

(5)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za zadevne proizvode je treba določiti v skladu s členom 1(2) ter členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1422/95.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/45

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(a) te uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Uredba (ES) št. 1260/2001 predvideva, da je pri določitvi nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, nedenaturiran in izvožen brez nadaljnje predelave, treba upoštevati položaj na trgu Skupnosti ter na svetovnem trgu za sladkor in zlasti elemente cene in stroškov, določene v členu 28 te uredbe. Isti člen določa, da je treba upoštevati tudi ekonomski vidik predvidenega izvoza.

(3)

Nadomestilo za surovi sladkor je treba določiti glede na standardno kakovost. Slednja je določena v točki II Priloge I Uredbe (ES) št. 1260/2001. Poleg tega je treba to nadomestilo določiti v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001. Kandirani sladkor je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za dodelitev izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2). Tako izračunano nadomestilo za aromatiziran ali obarvan sladkor velja za njegovo vsebnost saharoze in je skladno s tem določeno za 1 % te vsebnosti.

(4)

V posebnih primerih je mogoče višino nadomestila določiti z drugimi pravnimi instrumenti.

(5)

Nadomestilo je treba določiti vsake dva tedna. V vmesnem obdobju ga je mogoče spremeniti.

(6)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(7)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja iz Skupnosti v te dežele velja za zelo umetno.

(8)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom proizvodov, ki jim je bilo dodeljeno izvozno nadomestilo, v Skupnost, se nadomestila za proizvode, zajete v tej uredbi, ne določijo za vse države zahodnega Balkana.

(9)

Ob upoštevanju teh dejavnikov in trenutnega položaja na trgu za sladkor ter zlasti kotacij ali cen za sladkor znotraj Skupnosti in na svetovnem trgu je treba določiti ustrezno višino nadomestil.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/47

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(d) navedene uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2), predvideva, da je izvozno nadomestilo za 100 kg proizvodov, naštetih v členu 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 enako osnovnemu znesku, pomnoženemu z vsebnostjo saharoze, po potrebi vključno z vsebnostjo drugih sladkorjev, izraženimi kot saharoza. Vsebnost saharoze v zadevnih proizvodih se določi v skladu s členom 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95.

(3)

Člen 30(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da je osnovni znesek nadomestila za sorbozo, izvoženo v naravnem stanju, enak osnovni višini nadomestila minus ena stotina veljavnega proizvodnega nadomestila, v skladu z uredbo Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 glede dodeljevanja proizvodnega nadomestila za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (3), za proizvode, naštete v Prilogi k nazadnje omenjeni uredbi.

(4)

V skladu z določili v členu 30(1) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je osnovna višina nadomestila za druge proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe in izvožene v naravnem stanju, enaka eni stotini zneska, ki po eni strani upošteva razliko med intervencijsko ceno belega sladkorja za območja Skupnosti brez primanjkljaja za mesec, za katerega je določena osnovna vsota, in kotacijami ali cenami belega sladkorja na svetovnem trgu, po drugi strani pa upošteva tudi potrebo po vzpostavitvi ravnovesja med uporabo osnovnih proizvodov Skupnosti pri izdelavi predelanega blaga, namenjenega za izvoz v tretje države, ter uporabo proizvodov iz tretjih držav, uvoženih za postopke aktivnega oplemenitenja.

(5)

V skladu z določili člena 30(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je lahko uporaba osnovne količine omejena na nekatere proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe.

(6)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva določitev nadomestila za izvoz proizvodov v naravnem stanju v skladu s členom 1 (1)(f) in (g) in (h) te uredbe. Višina nadomestila se določi na 100 kg suhe snovi, ob upoštevanju izvoznega nadomestila za proizvode z oznako KN 1702 30 91 in za proizvode iz člena 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 ter ekonomskih vidikov predvidenega izvoza. V primeru proizvodov v omenjenem členu (1)(f) in (g) se nadomestilo dodeli le za proizvode, ki izpolnjujejo pogoje v členu 5 Uredbe (ES) št. 2135/95. Za proizvode iz člena 1(1)(h) se nadomestilo dodeli le za izdelke, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 6 Uredbe (ES) št. 2135/95.

(7)

Zgoraj omenjena nadomestila je treba določiti vsak mesec. V vmesnem obdobju jih je mogoče spremeniti.

(8)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov to potrebno.

(9)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja v te dežele iz Skupnosti velja za zelo umetno.

(10)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom tistih proizvodov v Skupnost, ki jim je bilo odobreno izvozno nadomestilo, se ne določijo nadomestila za v tej uredbi zajete proizvode za vse države zahodnega Balkana.

(11)

Ob upoštevanju teh dejavnikov je treba določiti ustrezno višino zadevnih nadomestil.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/50

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1138/2005 z dne 15. julija 2005 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali nadomestil za izvoz belega sladkorja (2) za tržno leto 2004/2005 zahteva, da se izda delni razpis za izvoz sladkorja v nekatere tretje države.

(2)

V skladu z določbami člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1138/2005 se po potrebi določi najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis, ob upoštevanju zlasti stanja in predvidenega razvoja na trgu za sladkor v Skupnosti ter na svetovnem trgu.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/51

(1)

Po členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, podanih v členu 1 navedenih uredb, na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 je nadomestila treba določiti ob upoštevanju stanja in prihodnjega gibanja na eni strani razpoložljivosti žit, riža in lomljenega riža ter njihovih cen na trgu Skupnosti, in na drugi strani cen žit, riža, lomljenega riža in žitnih proizvodov na svetovnem trgu. V skladu s temi členi je prav tako treba zagotoviti ravnovesje in naraven razvoj cen in trgovine na trgih žit in riža ter nadalje upoštevati gospodarski vidik predvidenega izvoza in potrebe po izogibanju motnjam na trgu Skupnosti.

(3)

Člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1518/95 (3) o uvoznem in izvoznem režimu za proizvode, predelane iz žit in riža, določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu nadomestil za te proizvode.

(4)

Nadomestilo za nekatere predelane proizvode je treba stopnjevati glede na vsebnost pepela, surovih vlaken, lupin, proteinov, maščob ali škroba v posameznem zadevnem proizvodu, saj je ta vsebnost posebno dober pokazatelj količine osnovnega proizvoda, ki je dejansko vgrajen v predelani proizvod.

(5)

Trenutno ni treba določiti izvoznega nadomestila za manioko, druge tropske korenine in gomolje ali njihovo moko glede na gospodarski vidik morebitnega izvoza in zlasti vrsto in poreklo teh proizvodov. Zaradi zanemarljive udeležbe Skupnosti na svetovnem trgu trenutno ni treba določiti izvoznih nadomestil za nekatera predelana žita.

(6)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(7)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(8)

Nekateri predelani proizvodi iz koruze so lahko toplotno obdelani, kar lahko vodi v odobritev nadomestila, ki ne ustreza kakovosti proizvoda. Poudariti je treba, da ti proizvodi, ki vsebujejo želatiniran škrob, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/54

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, podanih v členu 1 navedene uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1517/95 z dne 29. junija 1995 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede režimov za izvoz in uvoz krmnih mešanic na osnovi žit in o spremembi Uredbe (ES) št. 1162/95 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (2), določa splošna pravila za izračun zneska takih nadomestil.

(3)

Ta izračun mora upoštevati tudi vsebnost žitnih proizvodov. Zaradi poenostavitve se nadomestilo plača za dve kategoriji „žitnih izdelkov“, in sicer na eni strani za koruzo, na splošno najbolj uporabljeno žito za izvožene krmne mešanice in koruzne proizvode, in na drugi strani za „druga žita“, pri slednjih pridejo v poštev žitni proizvodi, razen koruze in koruznih proizvodov. Nadomestilo se odobri glede na količino žitnih proizvodov, vsebovanih v krmni mešanici.

(4)

Višina nadomestila mora upoštevati tudi možnosti in pogoje za prodajo teh proizvodov na svetovnem trgu, potrebo po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti in gospodarski vidik izvoza.

(5)

Zaradi trenutnih razmer na trgu za žita in zlasti pričakovanj glede preskrbe, je treba odpraviti izvozna nadomestila.

(6)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/56

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1722/93 z dne 30. junija 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 in (EGS) št. 1418/76 za proizvodna nadomestila v sektorjih žit in riža (2) določa pogoje za odobritev proizvodnega nadomestila. Člen 3 navedene uredbe določa osnovo za izračun. Nadomestilo, izračunano na ta način, po potrebi ločeno za krompirjev škrob, se določi enkrat mesečno in se lahko spremeni, če se cene koruze in/ali žita bistveno spremenijo.

(2)

Proizvodna nadomestila, ki naj jih določa ta uredba, je treba prilagoditi s koeficienti iz Priloge II Uredbe (EGS) št. 1722/93, zato da se določi natančen znesek za izplačilo.

(3)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(a)

10,08 EUR/t za škrob, pridobljen iz koruze, žita, ječmena in ovsa;

(b)

19,42 EUR/t za krompirjev škrob.

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/57

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1058/2005 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz ječmena v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/58

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1438/2005 je bil razpisan natečaj za izvozno nadomestilo za oves, proizveden na Finskem in Švedskem in namenjen za izvoz iz Finske in Švedske v vse tretje države, razen v Bolgarijo, Norveško, Romunijo in Švico.

(2)

Na podlagi kriterijev, določenih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, ni treba določiti najvišjega nadomestila.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/59

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1059/2005 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz navadne pšenice v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/60

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1809/2005 (2) je bil razpisan natečaja za zbiranje ponudb za največje znižanje dajatve za uvoz koruze na Portugalsko iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1839/95 (3), se Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1784/2003 odloči, da določi največje znižanje uvozne dajatve. Pri določitvi največjega znižanja je treba upoštevati merila iz členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 1839/95. Pogodba se sklene z vsakim ponudnikom, ki ponudi znižanje, ki je enako ali nižje od največjega znižanja dajatve.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril v povezavi s sedanjimi razmerami na trgu zadevne žitarice kaže, da je treba največje znižanje uvozne dajatve določiti v višini navedeni v členu 1.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/61

(1)

Svet je 22. marca pooblastil Komisijo, da v skladu z odstavkom 6 člena XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v času pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji začne pogajanja z nekaterimi drugimi državami članicami Svetovne trgovinske organizacije (STO).

(2)

Komisija je pogajanja vodila ob posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 133 Pogodbe, in v skladu s pogajalskimi direktivami, ki jih je izdal Svet.

(3)

Komisija je zaključila pogajanja glede Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Korejo v skladu z odstavkom 6 člena XXIV in členom XXVIII GATT 1994. Navedeni sporazum je treba odobriti –

23.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/64

(1)

Svet je 29. novembra 2005 sprejel Sklep 2005/848/ES o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in o razveljavitvi Sklepa 2005/722/ES (2).

(2)

Sprejet je bil posodobljen seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001 –