ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 337

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 48
22. december 2005


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 2103/2005 z dne 12. decembra 2005 o spremembah Uredbe (ES) št. 3605/93 glede kakovosti statističnih podatkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem

1

 

*

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2104/2005 z dne 20. decembra 2005 o prilagoditvi prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter ponderjev, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2005

7

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 2105/2005 z dne 21. decembra 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

14

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2106/2005 z dne 21. decembra 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1725/2003 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 39 ( 1 )

16

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2107/2005 z dne 21. decembra 2005 o spremembi Uredb (ES) št. 174/1999, (ES) št. 2771/1999, (ES) št. 2707/2000, (ES) št. 214/2001 in (ES) št. 1898/2005 v sektorju mleka

20

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2108/2005 z dne 21. decembra 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 923/2005 o prenosu in prodaji 80000 ton navadne pšenice, 80000 ton koruze in 40000 ton ječmena na portugalskem trgu iz zalog madžarske intervencijske agencije

23

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2109/2005 z dne 21. decembra 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 716/96 o sprejetju izrednih ukrepov podpore trgu z govejim mesom v Združenem kraljestvu

25

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

Sklep Sveta z dne 2. decembra 2005 o podpisu Protokola o varstvu tal, Protokola o energiji in Protokola o turizmu k Alpski konvenciji v imenu Evropske skupnosti

27

Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju varstva tal

29

Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju energije

36

Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju turizma

43

 

 

Komisija

 

*

Sklep Komisije z dne 21. decembra 2005 o seznamu držav upravičenk, ki so upravičene do posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje, kakor je predvideno v členu 26(e) Uredbe Sveta (ES) št. 980/2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov

50

 

*

Priporočilo Komisije z dne 14. decembra 2005 o usklajenem programu nadzora na področju prehrane živali za leto 2006 v skladu z Direktivo Sveta 95/53/ES

51

 

*

Odločba Komisije z dne 21. decembra 2005 o uvedbi dopolnilnih ukrepov za obvladovanje okužb z nizko patogeno aviarno influenco v Italiji in o razveljavitvi Odločbe 2004/666/ES (notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 5566)  ( 1 )

60

 

 

Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

 

*

Sklep Sveta 2005/927/SZVP z dne 21. decembra 2005 o izvajanju Skupnega stališča 2004/694/SZVP o nadaljnjih ukrepih v podporo učinkovitemu izvajanju mandata Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ)

71

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

22.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/1


UREDBA SVETA (ES) št. 2103/2005

z dne 12. decembra 2005

o spremembah Uredbe (ES) št. 3605/93 glede kakovosti statističnih podatkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 104(14) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Statistične podatke, potrebne za uporabo Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, mora zagotoviti Komisija. Komisija teh podatkov ne zbira neposredno, ampak se zanaša na podatke, ki jih v skladu s členom 3 navedenega protokola zberejo in o njih poročajo nacionalni organi.

(2)

Vlogo Komisije kot statističnega organa v tem okviru v imenu Komisije izrecno izvaja Eurostat. Eurostat mora kot oddelek Komisije, odgovoren za izvajanje nalog – naloženih Komisiji – v zvezi s pripravo statističnih podatkov Skupnosti, izvajati naloge v skladu z načeli nepristranskosti, zanesljivosti, relevantnosti, stroškovne učinkovitosti, statistične zaupnosti in preglednosti, kakor to določa Sklep Komisije 97/281/ES z dne 21. aprila 1997 o vlogi Eurostata pri pripravi statističnih podatkov Skupnosti (3). Izvajanje Priporočila Komisije z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, integriteti in odgovornosti nacionalnih statističnih organov in statističnih organov Skupnosti s strani nacionalnih statističnih organov in statističnih organov Skupnosti bi moralo spodbuditi načelo strokovne neodvisnosti, ustreznosti virov in kakovosti statističnih podatkov.

(3)

Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem (4), ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, vsebuje ustrezne opredelitve za postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem in določa časovni razpored za poročanje Komisiji o letnem javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu ter o drugih letnih državnih podatkih. Sedanje besedilo Uredbe ne vsebuje določb o ocenjevanju kakovosti podatkov v poročilu države članice ali podatkov, ki jih zagotovi Komisija.

(4)

Svet (Ecofin) je 18. februarja 2003 na predlog Komisije sprejel Kodeks najboljše prakse o zbiranju in poročanju podatkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da se tako na ravni držav članic kot na ravni Komisije razjasnijo in poenostavijo postopki, ki se uporabljajo za zbiranje in poročanje podatkov o državnih računih v skladu z Evropskim sistemom računov 1995 (ESR 95) (5) in zlasti podatkov o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(5)

Pri spremembi rokov za poročanje podatkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem je treba v celoti zagotoviti skladnost z roki iz programov za posredovanje ESR (6) o odhodkih in prihodkih države, finančni bilanci stanja, finančnih transakcijah ter četrtletnimi in letnimi podatki o dolgu. S spremembo rokov za poročanje bi se poenostavile obveznosti držav članic glede poročanja, kar v prihodnje zahteva nekatere spremembe programa za poročanje ESR 95, ki jih je treba izvajati z uredbo Komisije.

(6)

Verodostojnost proračunskega nadzora je zelo odvisna od zanesljive proračunske statistike. Izredno pomembno je, da so podatki v poročilu držav članic v skladu z Uredbo (ES) št. 3605/93 in podatki, ki jih Komisija posreduje Svetu v skladu s Protokolom, visoko kakovostni.

(7)

Treba je določiti ukrepe za izboljšanje kakovosti dejanskih podatkov v poročilu glede javnih financ v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki gradijo na najboljših obstoječih praksah in ki bi omogočili Svetu in Komisiji izvajanje njunih nalog v skladu s Pogodbo. Temeljni elementi za oceno kakovosti so določeni v izjavi o kakovosti evropskega statističnega sistema, ki ga je septembra 2001 sprejel Odbor za statistični program.

(8)

V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ukrepi iz te uredbe, potrebni za doseganje cilja okrepitve statističnega spremljanja kakovosti sporočanih podatkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ne presegajo tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja.

(9)

Zbiranje proračunskih statističnih podatkov urejajo načela iz Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (7), zlasti načela nepristranskosti, zanesljivosti, relevantnosti in preglednosti.

(10)

Eurostat je v imenu Komisije odgovoren za ocenjevanje kakovosti podatkov in zagotovitev podatkov, ki se v skladu s Sklepom Komisije 97/281/ES uporabljajo v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(11)

Med Komisijo in statističnimi organi držav članic je treba vzpostaviti stalen dialog, da se zagotovi kakovost dejanskih podatkov v poročilu držav članic in podatkov o temeljnih računih sektorja država, zbranih v skladu z ESR 95. V ta namen lahko Komisija redno izvaja obiske za dialog in morebitne metodološke obiske ter tako krepi spremljanje podatkov v poročilu in še naprej zagotavlja zanesljivost kakovosti podatkov. Države članice morajo Komisiji nemudoma zagotoviti dostop do informacij. Obiski za dialog bi morali biti pravilo. Metodološki obiski se izvajajo le v primerih, kadar Komisija (Eurostat) ugotovi precejšnja tveganja ali morebitne probleme v zvezi s kakovostjo podatkov, zlasti, če se nanašajo na metode, koncepte in klasifikacije, uporabljene pri podatkih, ki so jih države članice dolžne sporočati. Ti morebitni metodološki obiski se izvajajo na podlagi izmenjave informacij med vsemi pristojnimi telesi, zlasti Ekonomsko-finančnim odborom.

(12)

Države članice morajo Komisiji zagotoviti natančen popis metodologije, postopkov in virov, ki se uporabljajo za zbiranje dejanskih podatkov o primanjkljaju in dolgu ter temeljnih računih sektorja država, zbranih v skladu z ESR 95; države članice ta popis posodabljajo in objavljajo.

(13)

Takojšne odločitve Komisije (Eurostat) glede pravilne računovodske obravnave transakcije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/96 so potrebne v dvomljivih primerih glede pravilne računovodske obravnave transakcije države ali v primerih, ki so bodisi zapleteni bodisi v splošnem interesu.

(14)

Pravila, ki urejajo zagotavljanje podatkov s strani Komisije (Eurostat), je treba pojasniti v smislu časovnih rokov za zagotavljanje podatkov ter kakršnih koli zadržkov in sprememb.

(15)

Obseg poročanja je treba uskladiti s podatki, ki jih trenutno poročajo države članice. Na splošno je treba Uredbo (ES) št. 3605/93 posodobiti v luči izkušenj, pridobljenih med izvajanjem Kodeksa najboljše prakse.

(16)

Uredbo (ES) št. 3605/93 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 3605/93 se spremeni, kakor sledi:

1.

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

1.   Zneski načrtovanega javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga so zneski, ki jih države članice določijo za tekoče leto. To so najnovejše uradne napovedi, v katerih so upoštevane najnovejše odločitve za proračun, gospodarski razvoj in napovedi. Pripraviti jih je treba čim prej pred rokom za poročanje.

2.   Zneski dejanskega javnofinančnega primanjkljaja in dejanska višina javnega dolga so ocenjeni, začasni, nedokončni ali dokončni rezultati za preteklo leto. Načrtovani in dejanski podatki morajo glede opredelitev in konceptov tvoriti koherentno časovno zaporedje.“;

2.

v členu 4 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

„1.   Države članice od začetka leta 1994 poročajo Komisiji o načrtovanih in dejanskih javnofinančnih primanjkljajih ter o višini javnega dolga dvakrat na leto, prvič pred 1. aprilom tekočega leta (leto n) in drugič pred 1. oktobrom leta n.

Države članice obvestijo Komisijo, kateri nacionalni organi so pristojni za poročanje o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

2.   Pred 1. aprilom leta n morajo države članice:

sporočiti Komisiji načrtovani javnofinančni primanjkljaj za leto n, aktualno oceno dejanskega javnofinančnega primanjkljaja za leto n-1 in dejanski javnofinančni primanjkljaj za leta n-2, n-3 in n-4,

hkrati zagotoviti Komisiji načrtovane podatke za leto n in dejanske podatke za leta n-1, n-2, n-3 ter n-4 glede ustreznega proračunskega primanjkljaja javnega sektorja v skladu z običajno nacionalno opredelitvijo in zneske, ki določajo preračunavanje med zadevnim proračunskim primanjkljajem javnega sektorja in njihovim javnofinančnim primanjkljajem za podsektor S.1311,

hkrati zagotoviti Komisiji dejanske podatke za leta n-1, n-2, n-3 in n-4 glede ustreznih operativnih sredstev in zneske, ki določajo preračunavanje med operativnimi sredstvi vsakega javnega podsektorja in javnofinančnim primanjkljajem podsektorjev S.1312, S.1313 in S.1314,

Komisiji poročati o načrtovani višini javnega dolga ob koncu leta n in o dejanski višini javnega dolga za leta n-1, n-2, n-3 in n-4,

hkrati zagotoviti Komisiji za leta n-1, n-2, n-3 in n-4 zneske, ki kažejo prispevek javnofinančnega primanjkljaja in drugih dejavnikov pomembnih za spremembe višine njihovega javnega dolga po podsektorjih.

3.   Pred 1. oktobrom leta n morajo države članice poročati Komisiji:

posodobljeni načrtovani javnofinančni primanjkljaj za leto n in dejanski javnofinančni primanjkljaj za leta n-1, n-2, n-3 in n-4 ter izpolniti zahteve iz druge in tretje alinee odstavka 2,

posodobljeno načrtovano višino javnega dolga ob koncu leta n in dejansko višino javnega dolga ob koncu let n-1, n-2, n-3 in n-4 ter upoštevati zahteve iz pete alinee odstavka 2.“;

3.

člena 7 in 8 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 7

1.   Države članice obvestijo Komisijo o kakršni koli večji spremembi zneskov dejanskih in načrtovanih javnofinančnih primanjkljajev ter o že sporočenih zneskih dolgov, takoj ko so ti spremenjeni zneski na voljo.

2.   Večje spremembe že sporočenih dejanskih zneskov javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja se ustrezno dokumentirajo. V vsakem primeru se spremembe, ki imajo za posledico prekoračitev referenčnih vrednosti, določenih v ustreznem protokolu Pogodbe, ali spremembe, zaradi katerih država članica referenčnih vrednosti ne presega več, morajo posredovati v poročilu in ustrezno dokumentirati.

Člen 8

Države članice objavijo dejanske podatke o primanjkljaju in dolgu za pretekla leta, sporočenim Komisiji, v skladu s členi 4, 5, 6 in 7.“;

4.

za členom 8 se vstavijo naslednji oddelki:

„ODDELEK 2a

KAKOVOST PODATKOV

Člen 8a

1.   Komisija (Eurostat) redno ocenjuje kakovost dejanskih podatkov v poročilu države članice ter temeljnih računov sektorja država v skladu z ESR 95 (v nadaljnjem besedilu „državni računi“). Kakovost dejanskih podatkov pomeni upoštevanje računovodskih pravil, popolnost, zanesljivost, pravočasnost in doslednost statističnih podatkov. Ocenjevanje bo osredotočeno na področja, ki so opredeljena v evidencah držav članic, npr. razmejitev državnega sektorja, klasifikacija državnih transakcij in obveznosti ter čas zbiranja.

2.   Brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 322/97 države članice v najkrajšem možnem času sporočijo Komisiji (Eurostat) relevantne statistične informacije, ki se zahtevajo za oceno kakovosti podatkov.

Statistične informacije iz prejšnjega pododstavka je treba omejiti na informacije, ki so nujno potrebne za preverjanje skladnosti s pravili ESR. Statistične informacije so zlasti:

podatki iz nacionalnih računov,

evidence,

preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem,

dodatni vprašalniki in pojasnila v povezavi z uradnimi obvestili.

Format vprašalnikov določi Komisija (Eurostat) po posvetovanju z Odborom za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko (v nadaljevanju ‚OMFPS‘), ki je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 91/115/EGS (8).

3.   Komisija (Eurostat) redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o kakovosti dejanskih podatkov v poročilu držav članic. Poročilo vključuje skupno oceno dejanskih podatkov iz poročil držav članic glede upoštevanja računovodskih pravil, popolnosti, zanesljivosti, pravočasnosti in doslednosti podatkov.

Člen 8b

1.   Države članice Komisiji (Eurostat) zagotovijo natančen popis metodologij, postopkov in virov, ki se uporabljajo za zbiranje dejanskih podatkov o primanjkljaju in dolgu ter o temeljnih državnih računih.

2.   Popis se pripravi v skladu s smernicami, ki jih sprejme Komisija (Eurostat) po posvetovanju z OMFPS.

3.   Popis se posodablja v skladu s spremembami metodologij, postopkov in virov, ki so jih sprejele države članice za zbiranje statističnih podatkov.

4.   Države članice te popise objavijo.

5.   Zadeve iz odstavkov 1, 2 in 3 se lahko obravnavajo v okviru obiskov iz člena 8d.

Člen 8c

1.   V primeru dvoma glede pravilnega izvajanja računovodskih pravil ESR 95 zadevna država članica zaprosi Komisijo (Eurostat) za pojasnilo. Komisija (Eurostat) nemudoma preuči zadevo ter sporoči pojasnilo zadevni državi članici in, če je potrebno, tudi OMFPS.

2.   Za primere, ki so po mnenju Komisije ali zadevne države članice zahtevni ali se nanašajo na splošni interes, sprejme Komisija (Eurostat) po posvetovanju z OMFPS odločitev. Brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 322/97 Komisija (Eurostat) objavi odločitev skupaj z mnenjem OMFPS.

Člen 8d

Komisija (Eurostat) zagotovi stalen dialog s statističnimi organi držav članic. V ta namen bo Komisija (Eurostat) v vseh državah članicah redno izvajala obiske za dialog in morebitne metodološke obiske. Metodološki obiski se izvajajo le v primerih, kadar se ugotovijo precejšnja tveganja ali morebitni problemi v zvezi s kakovostjo podatkov, zlasti, če se nanašajo na metode, koncepte in klasifikacije, uporabljene pri podatkih, ki so jih države članice dolžne sporočati.

Obiski za dialog so namenjeni pregledu podatkov v poročilu, preučitvi metodoloških vprašanj, razpravam o statističnih postopkih in virih, zajetih v popisu, ter oceni skladnosti z računovodskimi pravili. Obiski za dialog naj bi se uporabljali za ugotavljanje nevarnosti in morebitnih problemov glede kakovosti podatkov iz poročila. Metodološki obiski so namenjeni spremljanju postopkov in državnih računov, ki upravičujejo dejanske podatke v poročilu, in pripravi natančnih sklepov glede kakovosti teh podatkov, kakor to opredeljuje člen 8a(1). Metodološki obiski ne presegajo izključno statističnega področja. To se mora odražati v sestavi delegacij iz člena 8e.

Ko Komisija (Eurostat) pripravlja obiske za dialog in metodološke obiske, posreduje svoje začasne ugotovitve zadevni državi članici v mnenje.

Člen 8e

1.   Pri izvajanju metodoloških obiskov v državah članicah lahko Komisija (Eurostat) zaprosi za pomoč strokovnjake na področju nacionalnih računov, ki jih prostovoljno predlagajo države članice, in uradnike iz drugih oddelkov Komisije.

Seznam strokovnjakov na področju nacionalnih računov, ki jih Komisija lahko zaprosi za pomoč, bo sestavljen na podlagi predlogov, ki jih Komisiji pošljejo nacionalni organi, pristojni za poročanje o čezmernem primanjkljaju.

2.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da omogočijo metodološke obiske. Te obiske je treba omejiti na nacionalne organe, ki so vključeni v poročanje o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Vendar pa države članice zagotovijo, da službe, ki so neposredno ali posredno povezane s pripravo državnih računov in dolgov, ter – kadar je potrebno – nacionalni organi, ki so po svoji dolžnosti odgovorni za nadzor državnih računov, zagotovijo uradnikom Komisije ali drugim strokovnjakom iz odstavka 1 pomoč, ki jo potrebujejo pri opravljanju svojih nalog, vključno s tem, da zagotovijo, da so na voljo dokumenti za utemeljitev dejanskih sporočenih podatkov o primanjkljaju in dolgu ter o temeljnih državnih računih. Zaupne evidence o nacionalnih statističnih sistemih se sporočijo samo Komisiji (Eurostat).

Brez poseganja v splošno obveznost držav članic, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za omogočanje metodoloških obiskov, so sogovorniki Eurostata za metodološke obiske iz prejšnjega pododstavka v vsaki državi članici službe, ki so pristojne za poročanje o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

3.   Komisija (Eurostat) zagotovi, da uradniki in strokovnjaki, ki sodelujejo pri teh obiskih, izpolnjujejo merila tehnične usposobljenosti, poklicne neodvisnosti in varovanja zaupnosti.

Člen 8f

Komisija (Eurostat) poroča Ekonomsko-finančnemu odboru o ugotovitvah obiskov za dialog in metodoloških obiskov, vključno s kakršnimi koli pripombami zadevne države članice glede teh ugotovitev. Brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 322/97 se ta poročila po posredovanju Ekonomsko-finančnemu odboru objavijo skupaj s kakršnimi koli pripombami zadevne države članice.

ODDELEK 2b

ZAGOTAVLJANJE PODATKOV S STRANI KOMISIJE

Člen 8g

1.   Komisija (Eurostat) zagotovi dejanske podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu za uporabo Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v treh tednih po rokih za poročanje iz člena 4(1) ali po spremembah iz člena 7(1). Podatki se zagotovijo z objavo.

2.   Komisija (Eurostat) ne odlaša z zagotavljanjem dejanskih podatkov o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu držav članic, če država članica ne sporoči svojih podatkov.

Člen 8h

1.   Komisija (Eurostat) lahko izrazi pridržke o kakovosti dejanskih podatkov v poročilu države članice. Komisija (Eurostat) najpozneje v treh delovnih dneh pred načrtovano objavo podatkov posreduje zadevni državi članici in predsedniku Ekonomsko-finančnega odbora zadržke, ki jih namerava izraziti in objaviti. Kadar se po objavi podatkov in pridržkov zadeva razreši, se takoj za tem objavi umik pridržkov.

2.   Komisija (Eurostat) lahko spremeni dejanske podatke v poročilu države članice in zagotovi spremenjene podatke in obrazložitev sprememb, če obstajajo dokazi, da dejanski podatki v poročilu države članice niso v skladu z zahtevami člena 8a(1). Komisija (Eurostat) najpozneje v treh delovnih dneh pred načrtovano objavo podatkov posreduje zadevni državi članici in predsedniku Ekonomsko-finančnega odbora spremenjene podatke in obrazložitev sprememb.

ODDELEK 2c

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 8i

1.   Države članice zagotovijo, da so dejanski podatki, sporočeni Komisiji, v skladu z načeli iz člena 10 Uredbe (ES) št. 322/97. V tem okviru morajo nacionalni statistični organi zagotoviti, da so sporočeni podatki skladni s členoma 1 in 2 ter s temeljnimi računovodskimi pravili ESR 95.

2.   Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da uradniki, odgovorni za poročanje o dejanskih podatkih in temeljnih državnih računih Komisiji, delujejo v skladu z načeli iz člena 10 Uredbe (ES) št. 322/97.

Člen 8j

V primeru spremembe ESR 95 ali njegovih metodologij, o katerih odločata Evropski parlament in Svet ali Komisija v skladu s pravili o pristojnosti in postopkih iz Pogodbe in Uredbe (ES) št. 2223/96, Komisija v člene 1, 2 in 4 uvede nova sklicevanja na ESR 95.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. decembra 2005

Za Svet

Predsednik

J. STRAW


(1)  Mnenje z dne 23. junija 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 116, 18.5.2005, str. 11.

(3)  UL L 112, 29.4.1997, str. 56.

(4)  UL L 332, 31.12.1993, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 351/2002 (UL L 55, 26.2.2002, str. 23).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu računov v Skupnosti (UL L 310, 30.11.1996, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1267/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 180, 18.7.2003, str. 1).

(6)  

Uredba Komisije (ES) št. 264/2000 z dne 3. februarja 2000 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 glede kratkoročne statistike javnih financ (UL L 29, 4.2.2000, str. 4).

Uredba (ES) št. 1221/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o četrtletnih nefinančnih računih sektorja država (UL L 179, 9.7.2002, str. 1).

Uredba (ES) št. 501/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o četrtletnih finančnih računih sektorja država (UL L 81, 19.3.2004, str. 1).

Uredba Sveta (ES) št. 1222/2004 z dne 28. junija 2004 o zbiranju in posredovanju podatkov o četrtletnem javnem dolgu (UL L 233, 2.7.2004, str. 1).

Uredba Komisije (ES) št. 1500/2000 z dne 10. julija 2000 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 glede odhodkov in prihodkov države (UL L 172, 12.7.2000, str. 3).

Uredba Sveta (ES) št. 2223/96.

(7)  UL L 52, 22.2.1997, str. 1.

(8)  UL L 59, 6.3.1991, str. 19.“


22.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/7


UREDBA SVETA (ES, EURATOM) št. 2104/2005

z dne 20. decembra 2005

o prilagoditvi prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter ponderjev, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2005

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti in zlasti člena 13 Protokola,

ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, določenih z Uredbo (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (1), in zlasti členov 63, 64, 65, 82 ter prilog VII, XI in XIII Kadrovskih predpisov ter prvega pododstavka člena 20, člena 64 ter člena 92 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju, da naj bi uradnikom in drugim uslužbencem Evropskih skupnosti zagotovili vzporedno gibanje kupne moči s kupno močjo državnih uradnikov v državnih upravah držav članic, je treba prejemke in pokojnine uradnikov ter prejemke iz dela drugih uslužbencev Evropskih skupnosti prilagoditi v okviru letnega pregleda za leto 2005 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Z učinkom od 1. julija 2005 se datum 1. julija 2004 iz drugega odstavka člena 63 Kadrovskih predpisov nadomesti z datumom 1. julija 2005.

Člen 2

Z učinkom od 1. julija 2005 se tabela osnovnih mesečnih plač iz člena 66 Kadrovskih predpisov, ki se uporablja za izračun osebnih prejemkov in pokojnin, nadomesti z naslednjo tabelo:

1.7.2005

Stopnja

Razred

1

2

3

4

5

16

15 255,00

15 896,04

16 564,01

 

 

15

13 482,88

14 049,45

14 639,82

15 047,12

15 255,00

14

11 916,61

12 417,36

12 939,16

13 299,15

13 482,88

13

10 532,30

10 974,88

11 436,06

11 754,22

11 916,61

12

9 308,79

9 699,96

10 107,56

10 388,77

10 532,30

11

8 227,42

8 573,15

8 933,40

9 181,94

9 308,79

10

7 271,67

7 577,23

7 895,64

8 115,30

8 227,42

9

6 426,94

6 697,01

6 978,42

7 172,57

7 271,67

8

5 680,34

5 919,04

6 167,76

6 339,36

6 426,94

7

5 020,47

5 231,44

5 451,27

5 602,93

5 680,34

6

4 437,26

4 623,72

4 818,01

4 952,06

5 020,47

5

3 921,80

4 086,60

4 258,32

4 376,79

4 437,26

4

3 466,22

3 611,87

3 763,65

3 868,36

3 921,80

3

3 063,56

3 192,29

3 326,43

3 418,98

3 466,22

2

2 707,67

2 821,45

2 940,01

3 021,81

3 063,56

1

2 393,13

2 493,69

2 598,48

2 670,77

2 707,67

Člen 3

Z učinkom od 1. julija 2005 se v skladu s členom 64 Kadrovskih predpisov za osebne prejemke uradnikov in drugih uslužbencev uporabljajo ponderji, kakor so določeni v stolpcu 2 spodnje tabele.

Z učinkom od 1. januarja 2006 se v skladu z odstavkom 3 člena 17 Priloge VII h Kadrovskim predpisom za nakazila, ki jih izvršijo uradniki in drugi uslužbenci, uporabijo ponderji, kakor so določeni v stolpcu 3 spodnje tabele.

Z učinkom od 1. julija 2005 se v skladu z odstavkom 2 člena 20 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom za pokojnine uporabijo ponderji, kakor so določeni v stolpcu 4 spodnje tabele.

Z učinkom od 1. maja 2006 se v skladu z odstavkom 2 člena 20 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom za pokojnine uporabijo ponderji, kakor so določeni v stolpcu 5 spodnje tabele.

1

2

3

4

5

Država/Mesto

Prejemek

1.7.2005

Nakazilo

1.1.2006

Pokojnina

1.7.2005

Pokojnina

1.5.2006

Češka

90,6

78,6

100,0

100,0

Danska

135,9

130,8

133,9

132,8

Nemčija

100,2

102,1

101,0

101,3

Bonn

96,0

 

 

 

Karlsruhe

95,0

 

 

 

München

106,4

 

 

 

Estonija

80,3

78,1

100,0

100,0

Grčija

93,0

91,2

100,0

100,0

Španija

101,2

95,3

100,0

100,0

Francija

119,0

106,3

113,9

111,4

Irska

122,4

116,3

120,0

118,7

Italija

111,8

107,6

110,1

109,3

Varese

99,0

 

 

 

Ciper

92,0

97,2

100,0

100,0

Latvija

76,1

72,9

100,0

100,0

Litva

77,1

73,6

100,0

100,0

Madžarska

90,0

73,0

100,0

100,0

Malta

89,6

92,3

100,0

100,0

Nizozemska

109,7

101,3

106,3

104,7

Avstrija

107,1

107,0

107,1

107,0

Poljska

81,4

74,9

100,0

100,0

Portugalska

91,5

90,1

100,0

100,0

Slovenija

83,0

80,8

100,0

100,0

Slovaška

92,9

82,1

100,0

100,0

Finska

117,7

112,8

115,7

114,8

Švedska

112,4

105,1

109,5

108,0

Združeno kraljestvo

143,8

117,4

133,2

128,0

Culham

115,4

 

 

 

Člen 4

Z učinkom od 1. julija 2005 znaša znesek nadomestila med starševskim dopustom iz člena 42a Kadrovskih predpisov 822,06 EUR in 1 096,07 EUR za starše samohranilce.

Člen 5

Z učinkom od 1. julija 2005 znaša osnovni znesek gospodinjskega dodatka iz člena 1(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 153,75 EUR.

Z učinkom od 1. julija 2005 znaša znesek dodatka za vzdrževanega otroka iz člena 2(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 335,96 EUR.

Z učinkom od 1. julija 2005 znaša znesek dodatka za šolanje iz člena 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 227,96 EUR.

Z učinkom od 1. julija 2005 znaša znesek dodatka za šolanje iz člena 3(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 82,07 EUR.

Z učinkom od 1. julija 2005 znaša minimalni znesek izselitvenega dodatka iz člena 69 Kadrovskih predpisov in iz pododstavka 2 člena 4(1) Priloge VII 455,69 EUR.

Člen 6

Z učinkom od 1. januarja 2006 se kilometrina iz člena 8 Priloge VII h Kadrovskim predpisom prilagodi, kakor sledi:

:

0 EUR za vsak kilometer od

:

0 do 200 km

:

0,3417 EUR za vsak kilometer od

:

201 do 1 000 km

:

0,5695 EUR za vsak kilometer od

:

1 001 do 2 000 km

:

0,3417 EUR za vsak kilometer od

:

2 001 do 3 000 km

:

0,1139 EUR za vsak kilometer od

:

3 001 do 4 000 km

:

0,0548 EUR za vsak kilometer od

:

4 001 do 10 000 km

:

0 EUR za vsak kilometer nad

:

10 000 km.

Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni znesek:

170,84 EUR, če je razdalja z vlakom med krajem zaposlitve in matičnim krajem med 725 km in 1 450 km,

341,66 EUR, če je razdalja z vlakom med krajem zaposlitve in matičnim krajem enaka ali več kakor 1 450 km.

Člen 7

Z učinkom od 1. julija 2005 znaša znesek hranarine iz člena 10(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom:

35,31 EUR za uradnika, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka,

28,47 EUR za uradnika, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

Člen 8

Z učinkom od 1. julija 2005 znaša najnižji znesek nadomestila za nastanitev iz člena 24(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev:

1 005,33 EUR za uradnika, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka,

597,77 EUR za uradnika, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

Člen 9

Z učinkom od 1. julija 2005 je spodnja meja nadomestila za primer brezposelnosti iz drugega pododstavka člena 28a(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev 1 205,67 EUR, zgornja meja znaša 2 411,35 EUR, in standardni dodatek znaša 1 096,07 EUR.

Člen 10

Z učinkom od 1. julija 2005 se tabela osnovnih mesečnih plač iz člena 63 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev nadomesti z naslednjo tabelo:

1.7.2005

Stopnja

Razred

Skupina

1

2

3

4

A

I

6 144,76

6 905,90

7 667,04

8 428,18

II

4 459,77

4 894,34

5 328,91

5 763,48

III

3 747,74

3 914,68

4 081,62

4 248,56

B

IV

3 600,20

3 952,65

4 305,10

4 657,55

V

2 827,89

3 014,30

3 200,71

3 387,12

C

VI

2 689,53

2 847,87

3 006,21

3 164,55

VII

2 407,22

2 489,13

2 571,04

2 652,95

D

VIII

2 175,76

2 303,90

2 432,04

2 560,18

IX

2 095,34

2 124,53

2 153,72

2 182,91

Člen 11

Z učinkom od 1. julija 2005 se tabela osnovnih mesečnih plač iz člena 93 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev nadomesti z naslednjo tabelo:

Skupina delovnih nalog

1.7.2005

Stopnja

Razred

1

2

3

4

5

6

7

IV

18

5 258,78

5 368,14

5 479,78

5 593,73

5 710,06

5 828,81

5 950,02

17

4 647,85

4 744,50

4 843,17

4 943,89

5 046,70

5 151,65

5 258,78

16

4 107,89

4 193,31

4 280,52

4 369,53

4 460,40

4 553,16

4 647,85

15

3 630,66

3 706,16

3 783,23

3 861,91

3 942,22

4 024,20

4 107,89

14

3 208,87

3 275,60

3 343,72

3 413,25

3 484,23

3 556,69

3 630,66

13

2 836,08

2 895,06

2 955,26

3 016,72

3 079,46

3 143,50

3 208,87

III

12

3 630,61

3 706,10

3 783,17

3 861,84

3 942,14

4 024,12

4 107,80

11

3 208,85

3 275,57

3 343,69

3 413,22

3 484,19

3 556,65

3 630,61

10

2 836,08

2 895,06

2 955,26

3 016,71

3 079,44

3 143,48

3 208,85

9

2 506,62

2 558,74

2 611,95

2 666,27

2 721,71

2 778,31

2 836,08

8

2 215,43

2 261,50

2 308,53

2 356,53

2 405,53

2 455,56

2 506,62

II

7

2 506,55

2 558,69

2 611,90

2 666,23

2 721,69

2 778,29

2 836,08

6

2 215,31

2 261,39

2 308,42

2 356,44

2 405,45

2 455,48

2 506,55

5

1 957,91

1 998,64

2 040,21

2 082,64

2 125,96

2 170,17

2 215,31

4

1 730,42

1 766,41

1 803,15

1 840,66

1 878,94

1 918,02

1 957,91

I

3

2 131,74

2 175,98

2 221,14

2 267,24

2 314,29

2 362,32

2 411,35

2

1 884,55

1 923,66

1 963,58

2 004,33

2 045,93

2 088,39

2 131,74

1

1 666,02

1 700,60

1 735,89

1 771,92

1 808,69

1 846,23

1 884,55

Člen 12

Z učinkom od 1. julija 2005 je spodnja meja nadomestila za nastanitev iz člena 94 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev:

756,18 EUR za uradnika, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka,

448,32 EUR za uradnika, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

Člen 13

Z učinkom od 1. julija 2005 je spodnja meja nadomestila za primer brezposelnosti iz drugega pododstavka člena 96(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev 904,26 EUR, zgornja meja znaša 1 808,51 EUR, in standardni dodatek znaša 822,06 EUR.

Člen 14

Z učinkom od 1. julija 2005 dodatki za izmensko delo iz člena 1 Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 (2) znašajo 344,58, 520,10, 568,66 in 775,27 EUR.

Člen 15

Z učinkom od 1. julija 2005 se za zneske iz člena 4 Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 (3), uporablja ponder 4,974173.

Člen 16

Z učinkom od 1. julija 2005 se tabela veljavnih zneskov iz člena 8 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom nadomesti z naslednjo tabelo:

1.7.2005

Stopnja

Razred

1

2

3

4

5

6

7

8

16

15 255,00

15 896,04

16 564,01

16 564,01

16 564,01

16 564,01

 

 

15

13 482,88

14 049,45

14 639,82

15 047,12

15 255,00

15 896,04

 

 

14

11 916,61

12 417,36

12 939,16

13 299,15

13 482,88

14 049,45

14 639,82

15 255,00

13

10 532,30

10 974,88

11 436,06

11 754,22

11 916,61

 

 

 

12

9 308,79

9 699,96

10 107,56

10 388,77

10 532,30

10 974,88

11 436,06

11 916,61

11

8 227,42

8 573,15

8 933,40

9 181,94

9 308,79

9 699,96

10 107,56

10 532,30

10

7 271,67

7 577,23

7 895,64

8 115,30

8 227,42

8 573,15

8 933,40

9 308,79

9

6 426,94

6 697,01

6 978,42

7 172,57

7 271,67

 

 

 

8

5 680,34

5 919,04

6 167,76

6 339,36

6 426,94

6 697,01

6 978,42

7 271,67

7

5 020,47

5 231,44

5 451,27

5 602,93

5 680,34

5 919,04

6 167,76

6 426,94

6

4 437,26

4 623,72

4 818,01

4 952,06

5 020,47

5 231,44

5 451,27

5 680,34

5

3 921,80

4 086,60

4 258,32

4 376,79

4 437,26

4 623,72

4 818,01

5 020,47

4

3 466,22

3 611,87

3 763,65

3 868,36

3 921,80

4 086,60

4 258,32

4 437,26

3

3 063,56

3 192,29

3 326,43

3 418,98

3 466,22

3 611,87

3 763,65

3 921,80

2

2 707,67

2 821,45

2 940,01

3 021,81

3 063,56

3 192,29

3 326,43

3 466,22

1

2 393,13

2 493,69

2 598,48

2 670,77

2 707,67

 

 

 

Člen 17

Z učinkom od 1. julija 2005 so zneski otroškega dodatka iz člena 14 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom naslednji:

1.7.2005–31.12.2005

:

282,04 EUR

1.1.2006–31.12.2006

:

295,52 EUR

1.1.2007–31.12.2007

:

309,00 EUR

1.1.2008–31.12.2008

:

322,47 EUR.

Člen 18

Z učinkom od 1. julija 2005 so zneski dodatka za šolanje iz člena 15 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom naslednji:

1.7.2005–31.8.2005

:

16,41 EUR

1.9.2005–31.8.2006

:

32,83 EUR

1.9.2006–31.8.2007

:

49,23 EUR

1.9.2007–31.8.2008

:

65,65 EUR.

Člen 19

Z učinkom od 1. julija 2005 je za namen uporabe člena 18 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom znesek fiksnega dodatka iz člena 4a Priloge VII h Kadrovskim predpisom, v veljavi pred 1. majem 2004:

118,88 EUR mesečno za uradnike, ki so v razredih C4 ali C5,

182,26 EUR mesečno za uradnike, ki so v razredih C1 ali C2.

Člen 20

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. decembra 2005

Za Svet

Predsednica

M. BECKETT


(1)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 723/2004 (UL L 124, 27.4.2004, str. 1).

(2)  Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 z dne 9. februarja 1976 o kategorijah uradnikov, upravičenih do dodatkov za izmensko delo, ter stopnje in pogoji dodeljevanja dodatkov (UL L 38, 13.2.1976, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 860/2004/UL (UL L 161, 30.4.2004, str. 26).

(3)  Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti (UL L 56, 4.3.1968, str. 8). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (Euratom, ES) št. 1750/2002 (UL L 264, 2.10.2002, str. 15).


22.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/14


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2105/2005

z dne 21. decembra 2005

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 22. decembra 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 21. decembra 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

71,2

204

51,0

212

87,2

999

69,8

0707 00 05

052

128,1

204

59,9

220

196,3

628

155,5

999

135,0

0709 90 70

052

109,0

204

112,3

999

110,7

0805 10 20

052

59,8

204

62,5

220

65,0

388

22,5

624

59,8

999

53,9

0805 20 10

052

60,4

204

53,0

999

56,7

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

052

77,0

220

36,7

400

81,3

464

143,9

624

83,2

999

84,4

0805 50 10

052

44,9

999

44,9

0808 10 80

096

18,3

400

87,8

404

96,7

528

48,0

720

74,2

999

65,0

0808 20 50

052

125,5

400

103,9

720

63,3

999

97,6


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


22.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/16


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2106/2005

z dne 21. decembra 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 1725/2003 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 39

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1), in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1725/2003 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali na dan 14. septembra 2002.

(2)

Komisija je sprejela Mednarodni računovodski standard (MRS) 39 z izključitvijo nekaterih določb o neomejeni možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti in o obračunavanju varovanja pred tveganjem („hedge accounting“) z Uredbo Komisije (ES) št. 2086/2004 z dne 19. novembra 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1725/2003 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1606/2002 glede vključitve MRS 39 (3). Komisija je sprejela izboljšani standard MRS 39 za omejeno možnost vrednotenja po pošteni vrednosti z Uredbo Komisije (ES) št. 1864/2005 (4).

(3)

Dne 14. aprila 2005 je Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) objavil spremembo MRS 39, s katero je zlasti podjetjem omogočil, da v skupinskih računovodskih izkazih v nekaterih okoliščinah določijo napovedani notranji posel v skupini, denominiran v tuji valuti, kot postavko, varovano pred tveganjem. Določitev valutnega tveganja za napovedani notranji posel v skupini kot postavko, varovano pred tveganjem, je splošna praksa upravljanja s tveganji, vendar pa sedanji MRS 39 za to ni omogočal obračunavanja varovanja pred tveganjem. Po sedanjem MRS 39 se kot postavka, varovana pred tveganjem, lahko določi samo zunanji posel podjetja.

(4)

Posvetovanje s tehničnimi strokovnjaki s tega področja je potrdilo, da spremembe MRS 39 izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3 Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(5)

Uredbo (ES) št. 1725/2003 je treba zato ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so skladni z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Mednarodni računovodski standard (MRS) 39 v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1725/2003 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Vse gospodarske družbe začnejo uporabljati spremembe MRS 39, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi, najpozneje z datumom začetka svojega finančnega leta 2006.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2005

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 261, 13.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1910/2005 (UL L 305, 24.11.2005, str. 4).

(3)  UL L 363, 9.12.2004, str. 1.

(4)  UL L 299, 16.11.2005, str. 45.


PRILOGA

Mednarodni računovodski standard (MRS) 39 se spremeni:

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

MRS št.

Naslov

MRS 39

Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje

Razmnoževanje je dovoljeno v Evropskem gospodarskem prostoru. Vse obstoječe pravice pridržane zunaj EGS z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno uporabo ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani IASB, www.iasb.org

1.

Odstavek 80 se nadomesti z naslednjim:

„80.

Za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem je le sredstva, obveznosti, trdne obveze ali zelo verjetne napovedane posle, ki vključujejo stranko zunaj podjetja, mogoče določiti kot postavke, varovane pred tveganjem. Iz tega sledi, da se obračunavanje varovanja pred tveganji uporablja za posle med podjetji ali odseki v isti skupini le v posameznih ali ločenih računovodskih izkazih teh podjetij ali odsekov, in ne za skupinske računovodske izkaze skupine. Le izjemoma je valutno tveganje za notranjo denarno postavko v skupini (npr. obveznost/terjatev med dvema odvisnima podjetjema) v skupinskih računovodskih izkazih lahko postavka, varovana pred tveganjem, če ima kot posledico izpostavljenost tečajnim razlikam, ki niso povsem odpravljene ob uskupinjevanju v skladu z MRS 21 Učinki sprememb deviznih tečajev na valutna tveganja. V skladu z MRS 21 devizne tečajne razlike za notranje denarne postavke v skupini niso povsem odpravljene ob uskupinjevanju, če se s takšno notranjo denarno postavko opravljajo posli med dvema podjetjema v skupini, ki imata različne funkcijske valute. Poleg tega je valutno tveganje zelo verjetnega napovedanega notranjega posla v skupini lahko postavka, varovana pred tveganjem v skupinskih računovodskih izkazih, če je navedeni posel denominiran v valuti, ki ni funkcijska valuta podjetja, ki sklepa posel, in bo valutno tveganje vplivalo na skupinski dobiček ali izgubo.“

2.

Vstavita se naslednja odstavka 108A in 108B:

„108A.

Podjetje uporablja zadnji stavek odstavka 80 ter odstavka AG99A in AG99B za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2006 ali pozneje. Spodbuja se uporaba že pred datumom. Če podjetje določi kot varovano postavko zunanji napovedani posel, ki

(a)

je denominiran v funkcijski valuti podjetja, ki sklepa posel;

(b)

povzroči izpostavljenost, ki bo vplivala na skupinski dobiček ali izgubo (če je denominirana v valuti, ki ni predstavitvena valuta skupine); in

(c)

bi bil primeren za obračunavanje varovanja pred tveganjem, če ne bi bil denominiran v funkcijski valuti podjetja, ki ga sklepa,

lahko uporablja obračunavanje varovanja pred tveganjem v skupinskih računovodskih izkazih v obdobjih pred datumom začetka uporabe zadnjega stavka odstavka 80 ter odstavkov AG99A in AG99B.

108B.

Podjetju ni treba uporabljati odstavka AG99B za primerjalne informacije v zvezi z obdobji pred datumom začetka uporabe zadnjega stavka odstavka 80 in odstavka AG99A.“

3.

V Dodatku A, Napotki za uporabo, sta odstavka AG99A in AG99B preštevilčena v AG99C in AG99D, vstavljeni pa so naslednji odstavki AG99A, AG99B in AG133:

„AG99A.

Odstavek 80 navaja, da je v skupinskih računovodskih izkazih valutno tveganje zelo verjetnega napovedanega notranjega posla v skupini lahko postavka, varovana pred tveganjem v obračunavanju varovanja denarnega toka pred tveganjem, če je posel denominiran v valuti, ki ni funkcijska valuta podjetja, ki sklepa posel, in bo valutno tveganje vplivalo na skupinski dobiček ali izgubo. V ta namen je lahko podjetje matična družba, odvisna družba, pridružena družba, mešana družba ali podružnica. Če valutno tveganje napovedanega notranjega posla v skupini ne vpliva na skupinski dobiček ali izgubo, notranji posel v skupini ne more biti postavka, varovana pred tveganjem. Ponavadi so to izplačila licenčnine, obresti ali stroškov upravljanja med člani iste skupine, razen če ne gre za povezan zunanji posel. Če pa valutno tveganje napovedanega notranjega posla v skupini vpliva na skupinski dobiček ali izgubo, se notranji posel v skupini lahko opredeli kot postavka, varovana pred tveganjem. Primer tega je napovedana prodaja ali nakup zalog med člani iste skupine, če poteka prodaja zalog stranki, ki je zunaj skupine. Podobno lahko na skupinski dobiček ali izgubo vpliva napovedana notranja prodaja naprav in opreme podjetja v skupini, ki jih je proizvedlo, podjetju v skupini, ki bo naprave in opremo uporabljalo pri svojem poslovanju. To bi se na primer lahko zgodilo, ker bi lahko kupec izvedel amortizacijo naprav in opreme, tako da bi se prvotno priznani znesek za naprave in opremo lahko spremenil, če je napovedani notranji posel v skupini denominiran v valuti, ki ni funkcijska valuta kupca.

AG99B.

Če je varovanje napovedanega notranjega posla v skupini upravičeno do obračunavanja varovanja pred tveganjem, se vsi dobički ali izgube, priznane neposredno v kapitalu v skladu z odstavkom 95(a), prerazporedijo v dobiček ali izgubo v istem obdobju ali obdobjih, v katerem valutno tveganje posla, varovanega pred tveganjem, vpliva na skupinski dobiček ali izgubo.

AG133.

Podjetje, ki lahko določi napovedani notranji posel v skupini kot postavko, varovano pred tveganjem, na začetku letnega obračunskega obdobja, ki se začenja dne 1. januarja 2005 ali pozneje (ali, za namen prevrednotenja primerjalnih informacij, na začetku zgodnejšega obdobja) v varovanju pred tveganjem, ki je upravičeno do obračunavanja varovanja pred tveganjem v skladu s tem standardom (kakor je spremenjen z zadnjim stavkom odstavka 80). Tako podjetje lahko uporablja tako opredelitev za uporabo obračunavanja varovanja pred tveganjem v skupinskih računovodskih izkazih od začetka letnega obračunskega obdobja, ki se začne 1. januarja 2005 ali pozneje (ali od začetka zgodnejšega primerjalnega obdobja). Tako podjetje uporablja tudi odstavka AG99A in AG99B od začetka letnega obračunskega obdobja, ki se začne 1. januarja 2005 ali pozneje. V skladu z odstavkom 108B pa mu ni treba uporabljati odstavka AG99B za primerjalne informacije za prejšnja obdobja.“


22.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/20


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2107/2005

z dne 21. decembra 2005

o spremembi Uredb (ES) št. 174/1999, (ES) št. 2771/1999, (ES) št. 2707/2000, (ES) št. 214/2001 in (ES) št. 1898/2005 v sektorju mleka

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (1), in zlasti členov 10, 15, 31(14) in 40 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

S 1. januarjem 2006 je Direktiva Sveta 92/46/EGS z dne 16. junija 1992 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in izdelkov na osnovi mleka (2) razveljavljena z Direktivo 2004/41/ES (3) Evropskega parlamenta in Sveta in nadomeščena z Uredbo (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (4) in z Uredbo (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (5).

(2)

Zaradi jasnosti je primerno ustrezno spremeniti sklice na Direktivo 92/46/EGS v Uredbi Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (6), v Uredbi Komisije (ES) št. 2771/1999 z dne 16. decembra 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu masla in smetane (7), v Uredbi Komisije (ES) št. 2707/2000 z dne 11. decembra 2000 o pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi proizvodi (8), v Uredbi Komisije (ES) št. 214/2001 z dne 12. januarja 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu posnetega mleka v prahu (9) in v Uredbi Komisije (ES) št. 1898/2005 z dne 9. novembra 2005 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 o ukrepih za prodajo smetane, masla in zgoščenega masla na trgu Skupnosti (10).

(3)

V skladu s členom 1(a) Uredbe (ES) št. 1898/2005, mora biti intervencijsko maslo, kupljeno v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 1255/1999 za prodajo po znižanih cenah, uskladiščeno pred 1. januarjem 2003. Zaradi razpoložljive količine in razmer na trgu je treba ta datum spremeniti na 1. januar 2004. Zato je treba spremeniti člen 1(a) zgoraj navedene uredbe.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Odstavek 4 v členu 1 Uredbe (ES) št. 174/1999 se nadomesti z:

„4.   Za odobritev nadomestila morajo proizvodi navedeni v členu 1 Uredbe (ES) št. 1255/1999 izpolnjevati ustrezne zahteve iz Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (11) in Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (12) zlasti pripravo v odobrenem obratu in usklajenost z zahtevami identifikacijske oznake, opredeljenimi v oddelku I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 2

Točka (a) v členu 5(1) Uredbe (ES) št. 2771/1999 se nadomesti z:

„(a)

so odobreni v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (13) in imajo primerno tehnično opremo;

Člen 3

Odstavek 6 v členu 3 Uredbe (ES) št. 2707/2000 se nadomesti z:

„6.   Pomoč se odobri samo za proizvode, navedene v Prilogi I k tej uredbi, če ti izdelki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (14) in Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter zlasti zahteve glede priprave v odobrenem obratu ter zahteve identifikacijskih oznak, opredeljene v oddelku I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 4

Uredba (ES) št. 214/2001 se spremeni:

1.

Točka (a) v členu 3(1) se nadomesti z:

„(a)

so odobreni v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (16) in imajo primerno tehnično opremo;

2.

Opomba (5) v Prilogi I se nadomesti z:

„(5)

Surovo mleko, ki se uporablja za proizvodnjo posnetega mleka v prahu, mora izpolnjevati zahteve, podrobno določene v oddelku IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.“

Člen 5

Uredba (ES) št. 1898/2005 se spremeni:

1.

V točki (a) člena 1 se „1. januarja 2003“ nadomesti s „1. januarja 2004“.

2.

Drugi pododstavek člena 5(1) se nadomesti z:

„Maslo, zgoščeno maslo, smetana in vmesni proizvodi iz prvega pododstavka morajo izpolnjevati zahteve Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (17) in Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (18) in zlasti zahteve glede priprave v odobrenem obratu ter zahteve identifikacijskih oznak, opredeljene v oddelku I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

3.

Točka (b) v členu 13(1) se nadomesti z:

„(b)

kjer je primerno, so odobreni v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004;“.

4.

Drugi pododstavek v členu 47(1) se nadomesti z:

„Izpolnjevati mora zahteve uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 zlasti glede zahtev v zvezi s pripravo v odobrenih obratih in skladnostjo z zahtevami identifikacijskih oznak, podrobneje določenimi v oddelku I Priloge II k Uredbi št. 853/2004.“

5.

Točka (a) v členu 63(2) se nadomesti z:

„(a)

so odobreni v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004;“.

6.

Točka (ii) v členu 72(b) se nadomesti z:

„(ii)

zahteve uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 zlasti glede zahtev v zvezi s pripravo v odobrenih obratih in skladnostjo z zahtevami identifikacijskih oznak, podrobneje določenimi v oddelku I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.“

7.

Odstavek 1 v členu 81 se nadomesti z:

„1.   Maslo se dostavi upravičencu v zavitkih,na katerih so jasno in neizbrisno označeni nacionalni kakovostni razred, identifikacijske oznake v skladu s členom 72(b) ter ena ali več navedb iz Priloge XVI(1).“

Člen 6

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006, z izjemo člena 5(1), ki se uporablja od 16. decembra 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 268, 14.9.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(3)  UL L 157, 30.4.2004, str. 33.

(4)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 3.

(5)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22.

(6)  UL L 20, 27.1.1999, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1513/2005 (UL L 241, 17.9.2005, str. 45).

(7)  UL L 333, 24.12.1999, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1802/2005 (UL L 290, 4.11.2005, str. 3).

(8)  UL L 311, 12.12.2000, str. 37. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2005 (UL L 144, 8.6.2005, str. 41).

(9)  UL L 37, 7.2.2001, str. 100. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1195/2005 (UL L 194, 26.7.2005, str. 8).

(10)  UL L 308, 25.11.2005, str. 1.

(11)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 3.

(12)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22.“

(13)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22.“

(14)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 3.

(15)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22.“

(16)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22.“

(17)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 3.

(18)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22.“


22.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/23


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2108/2005

z dne 21. decembra 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 923/2005 o prenosu in prodaji 80 000 ton navadne pšenice, 80 000 ton koruze in 40 000 ton ječmena na portugalskem trgu iz zalog madžarske intervencijske agencije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ob upoštevanju podnebnih razmer med tržnim letom 2004/2005, ki so povzročile hudo sušo na Portugalskem, je Komisija sprejela Uredbo (ES) št. 923/2005 (2), ki dovoljuje prenos in prodajo določene količine žit iz zalog madžarske intervencijske agencije na portugalskem trgu.

(2)

Člen 1 Uredbe (ES) št. 923/2005 določa, da se prevoz do Portugalske in prodaja proizvodov za prehrano živali opravita pred 31. decembrom 2005.

(3)

Člen 7 Uredbe (ES) št. 923/2005 daje izključno pravico do prodaje žit združenjem ali zadrugam rejcev goveda, ovc in koz ali predelovalnim obratom, ki imajo s temi združenji ali zadrugami sklenjene pogodbe o sodelovanju.

(4)

Zaradi upravnih zamud, povezanih s pripravo pogodbe o prenosu, so portugalski organi prosili za prestavitev roka za prenos in prodajo proizvodov na portugalskem trgu na 30. april 2006. Po drugi strani zaradi suše, ki je prizadela portugalsko kmetijstvo, prosijo za možnost razširitve prodaje na vse zadevne sektorje.

(5)

Ob upoštevanju razmer na portugalskem trgu, zlasti dolgotrajnih učinkov suše na portugalsko kmetijstvo in težav z zadovoljivo preskrbo gospodarskih subjektov z žiti, je treba ugodno odgovoriti na zahtevo portugalskih organov in dovoliti dobavo žit vsem zadevnim gospodarskim subjektom.

(6)

Uredbo (ES) št. 923/2005 je zato treba spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 923/2005 se spremeni:

1.

V členu 1(2) se datum „31. december 2005“ nadomesti z datumom „30. april 2006“.

2.

V členu 7 se drugi pododstavek nadomesti z:

„Na podlagi člena 4 Uredbe (EGS) št. 2131/93 se prodaja izvrši izključno za potrebe uporabe žit na Portugalskem.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 156, 18.6.2005, str. 8.


22.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/25


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2109/2005

z dne 21. decembra 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 716/96 o sprejetju izrednih ukrepov podpore trgu z govejim mesom v Združenem kraljestvu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1), in zlasti člena 39 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 716/96 (2) je določila shemo, ki jo sofinancira Skupnost in ki dovoljuje Združenemu kraljestvu nakup goveda, starega več kot 30 mesecev, ter njegov zakol v posebej pooblaščenih klavnicah.

(2)

Znanstveni odbor za biološke škodljivosti pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) v svojem mnenju z dne 21. aprila 2004 o znanstveni utemeljitvi predlagane spremembe za izvozno shemo na podlagi datuma Združenega kraljestva in pravilo „nad trideset mesecev“ ugotavlja, da mora govedo, rojeno ali rejeno v Združenem kraljestvu pred 1. avgustom 1996, ostati zunaj prehranske verige ljudi in živali zaradi povečane pojavnosti goveje spongiformne encefalopatije (BSE) v tej skupini. Za govedo, rojeno po tem datumu, je v mnenju navedeno, da je stopnja tveganja BSE za porabnike primerljiva s stopnjo v drugih državah članicah.

(3)

Glede na to mnenje Odločba Komisije 2005/598/ES z dne 2. avgusta 2005 o prepovedi dajanja v promet proizvodov, pridobljenih iz goveda, rojenega ali rejenega v Združenem kraljestvu pred 1. avgustom 1996 za kakršen koli namen in izvzetju živali iz določenih ukrepov za nadzor in izkoreninjenje, ki so določeni v Uredbi (ES) št. 999/2001 (3), določa, da se ne sme dati v promet noben proizvod, ki je sestavljen ali vsebuje snovi, pridobljene iz goveda, rojenega ali rejenega v Združenem kraljestvu pred 1. avgustom 1996, razen mleka.

(4)

Člen 2(1) in člen 2(3) Uredbe (ES) št. 716/96 določata ceno, ki jo je treba plačati za kilogram živali v okviru sheme iz navedene uredbe, ter stopnjo na žival, po kateri nakupe živali sofinancira Skupnost. Glede na Odločbo 2005/598/ES je treba omejiti nakupe in sofinanciranje Skupnosti iz Uredbe (ES) št. 716/96 na živali, rojene ali rejene v Združenem kraljestvu pred 1. avgustom 1996.

(5)

Zaradi poenostavitve je treba uvesti pavšalno nakupno ceno na glavo za vse živali, kupljene v okviru sheme. Da bi spodbudili proizvajalce, da ne bi zavlačevali s prodajo teh živali, je treba nakupno ceno v naslednjih letih postopoma zmanjšati.

(6)

Skupnost bo sofinancirala 50 % nakupov v okviru sheme.

(7)

Da bi zagotovili neoviran prehod s trenutne sheme „nad trideset mesecev“ na shemo, omejeno na živali, rojene in rejene v Združenem kraljestvu pred 1. avgustom 1996, je treba določiti datum, s katerim se bo začela uporabljati slednja.

(8)

Zaradi sklepa organov Združenega kraljestva, da se od 1. januarja 2005 uporablja shema enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (4), določbe člena 2(4) Uredbe (ES) št. 716/96 zastarajo in jih je treba črtati.

(9)

Uredbo (ES) št. 716/96 je treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za govedino in teletino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 716/96 se spremeni:

1.

V členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Pristojni organ Združenega kraljestva se pooblasti za nakup katerega koli goveda, rojenega ali rejenega v Združenem kraljestvu pred 1. avgustom 1996, ki ne kaže nobenih kliničnih znakov BSE in mu ga ponudi kateri koli proizvajalec ali njegov zastopnik, ter je v obdobju najmanj šest mesecev pred prodajo na gospodarstvu bivalo na ozemlju Združenega kraljestva.“

2.

Člen 2 se spremeni:

(a)

Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Cena, ki jo plača pristojni organ Združenega kraljestva proizvajalcem ali njihovim zastopnikom v skladu s členom 1(1), je:

360 EUR na žival za nakupe do 31. decembra 2006,

324 EUR na žival za nakupe med obdobjem od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007,

292 EUR na žival za nakupe med obdobjem od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008.“

(b)

Odstavek 2 se črta.

(c)

Prvi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Za vsako kupljeno žival, uničeno v skladu z določbami iz člena 1, Skupnost sofinancira izdatke Združenega kraljestva za nakupe iz člena 1(1) po naslednjih stopnjah:

180 EUR na žival za nakupe do 31. decembra 2006,

162 EUR na žival za nakupe med obdobjem od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007,

146 EUR na žival za nakupe med obdobjem od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008.“

(d)

Odstavek 4 se črta.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne 23. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 99, 20.4.1996, str. 14. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 667/2003 (UL L 96, 12.4.2003, str. 13).

(3)  UL L 204, 5.8.2005, str. 22.

(4)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 118/2005 (UL L 24, 27.1.2005, str. 15).


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

22.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/27


SKLEP SVETA

z dne 2. decembra 2005

o podpisu Protokola o varstvu tal, Protokola o energiji in Protokola o turizmu k Alpski konvenciji v imenu Evropske skupnosti

(2005/923/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 175(1) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Konvencija o varstvu Alp (Alpska konvencija) je bila sklenjena v imenu Evropske skupnosti s Sklepom 96/191/ES (1).

(2)

Protokol o varstvu tal, Protokol o energiji in Protokol o turizmu so pomemben korak pri izvajanju Alpske konvencije, Skupnost pa je zavezana ciljem te konvencije.

(3)

Čezmejni gospodarski, socialni in ekološki problemi Alp ostajajo velik izziv, s katerim se je potrebno spoprijeti na tem zelo občutljivem območju.

(4)

Politike Skupnosti, še posebej na prednostnih področjih Šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti (2) je na območju Alp treba pospešiti in okrepiti.

(5)

Te protokole bi bilo treba podpisati in priložene izjave bi bilo treba odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Podpis Protokola o varstvu tal, Protokola o energiji in Protokola o turizmu se odobri v imenu Skupnosti, s pridržkom njihove sklenitve.

Besedilo protokolov in spremljajočih izjav je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis protokolov iz člena 1 v imenu Skupnosti, s pridržkom njihove sklenitve, ter da deponira spremljajoče izjave.

V Bruslju, 2. decembra 2005

Za Svet

Predsednica

M. BECKETT


(1)  UL L 61, 12.3.1996, str. 31.

(2)  UL L 242, 10.9.2002, str. 1.


IZJAVE EVROPSKE SKUPNOSTI

Izjava Evropske skupnosti o členu 12(3) Protokola o varstvu tal k Alpski konvenciji

Evropska poudarja, da bi bilo člen 12(3) Protokola o varstvu tal treba razlagati v skladu z obstoječo zakonodajo ES in še posebej z Direktivo Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (1). Evropska skupnost meni, da ima blato lahko koristne agronomske lastnosti in se lahko uporablja v kmetijstvu pod pogojem, da je uporaba pravilna. Uporaba blata ne sme ogrožati kakovosti tal in kmetijskih proizvodov, kakor je navedeno v uvodni izjavi 7 te direktive, niti imeti škodljivih učinkov za človeka (neposrednih ali posrednih posledic za zdravje ljudi), živali, rastline in okolje, kakor je navedeno v uvodni izjavi 5 in členu 1 navedene direktive. Blato se lahko uporablja v primerih, ko koristi zemlji, ali za gnojenje pridelka in rastlin.

Izjava Evropske skupnosti o členu 17(2) Protokola o varstvu tal k Alpski konvenciji

Člen 17(2) Protokola o varstvu tal je treba razlagati v skladu z zakonodajo ES na način, ki bo zagotavljal izdelavo načrtov za ravnanje z odpadki pri predobdelavi, obdelavi in odlaganju odpadkov in preostalih odpadnih snovi ter njihovo izvajanje, da bi tako preprečili onesnaževanje tal in zagotovili združljivost ne samo z okoljem, temveč tudi z zdravjem ljudi.

Izjava Evropske skupnosti o členih 19(2) in 21(2) Protokola o varstvu tal k Alpski konvenciji

Kar zadeva člen 19(2) in člen 21(2) Protokola o varstvu tal bi moral biti skupni sistem opazovanja, kjer je to ustrezno, združljiv z Globalnim sistemom sistemov za opazovanje zemlje (GEOSS) in upoštevati podatkovno bazo, ki so jo vzpostavile države članice v skladu z zakonodajo ES v zvezi z opazovanjem, zbiranjem podatkov in meta podatki.

Izjava o pridržku Evropske skupnosti v zvezi s členom 9 Protokola o energiji k Alpski konvenciji

Člen 9 Protokola o energiji obravnava vprašanja povezana z jedrsko energijo. Kar zadeva Evropsko skupnost, določa zahteve iz člena 9 Pogodba o ustanovitvi skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Sklep, s katerim je bila ratificirana Alpska konvencija, ne temelji na Pogodbi Euratom, temveč samo na Pogodbi ES. Sklep o pooblastilu za podpis Protokola bo imel isto pravno podlago. Tako člen 9 Protokola o energiji Evropske skupnosti ne bo zavezoval, ko bo Protokol začel veljati za Skupnost.


(1)  UL L 181, 4.7.1986, str. 6.


PROTOKOL

o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju varstva tal

Protokol o varstvu tal

Preambula

REPUBLIKA AVSTRIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

KNEŽEVINA LIHTENŠTAJN,

KNEŽEVINA MONAKO,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA

in

EVROPSKA SKUPNOST SO SE

V SKLADU s svojimi nalogami po Konvenciji o varstvu Alp (Alpska konvencija) z dne 7. novembra 1991 in da bi zagotovile celovito politiko varstva in trajnostnega razvoja alpskega prostora,

ZARADI izpolnjevanja svojih obveznosti iz člena 2(2) in (3) Alpske konvencije,

S CILJEM, da zmanjšajo količinsko in kakovostno razvrednotenje tal, zlasti z uporabo tlom neškodljivih kmetijskih in gozdarskih proizvodnih postopkov, varčnim ravnanjem z zemljišči in tlemi, preprečevanjem erozije ter omejevanjem pozidave tal,

ZAVEDAJOČ SE, da so varstvo alpskih tal, trajnostno gospodarjenje z njimi in obnova njihovih naravnih funkcij na prizadetih krajih v splošnem interesu,

OB SPOZNANJU, da so za Alpe kot enega največjih strnjenih naravnih prostorov Evrope značilni ekološka raznovrstnost in zelo občutljivi ekosistemi, katerih funkcijsko sposobnost je treba ohraniti,

PREPRIČANE, da mora imeti tamkajšnje prebivalstvo možnost opredeliti svoje lastne zamisli o družbenem, kulturnem in gospodarskem razvoju in sodelovati pri njihovem uresničevanju v okviru veljavne ureditve,

ZAVEDAJOČ SE, da so Alpe po eni strani pomemben življenjski in gospodarski prostor za tamkajšnje prebivalstvo in prostor za oddih za ljudi z drugih območij, po drugi strani pa je ohranitev funkcij tal ogrožena zaradi različnih potreb po rabi, ki se srečujejo v tem zelo omejenem alpskem prostoru, in je zato treba gospodarske interese uskladiti z ekološkimi zahtevami,

ZAVEDAJOČ SE, da zavzemajo tla v ekosistemih posebno mesto, da potekata novo nastajanje in regeneracija prizadetih tal le zelo počasi, da je zaradi topografskih danosti v alpskem prostoru pričakovati močnejšo erozijo tal, da se tu po eni strani nabirajo škodljive snovi, po drugi strani pa se lahko iz onesnaženih tal prenašajo škodljive snovi v sosednje ekosisteme in lahko ogrožajo ljudi, živali in rastline,

ZAVEDAJOČ SE, da lahko raba tal zlasti zaradi poseljevanja, industrije in obrti, infrastrukture, izkoriščanja rudnega bogastva, turizma, kmetijstva in gozdarstva ter prometa povzroči količinsko in kakovostno razvrednotenje tal in da je zaradi tega treba za preventivo in za omejevanje in odpravljanje škode skupaj z drugimi področji predlagati ukrepe, primerne za varstvo tal,

UPOŠTEVAJOČ, da varstvo tal raznovrstno vpliva na politiko drugih področij v alpskem prostoru in ga je treba zato usklajevati z drugimi strokami in področji,

PREPRIČANE, da se določeni problemi lahko razrešijo le čezmejno in s skupnim ukrepanjem alpskih držav, ki jih bodo v posameznih podpisnicah uresničevali v skladu z razpoložljivimi sredstvi,

SPORAZUMELE, KOT SLEDI:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilji

1.   Ta protokol je namenjen uresničevanju obveznosti glede varstva tal, o katerih so se pogodbenice dogovorile v Alpski konvenciji.

2.   Tla je treba:

1.

v njihovih naravnih funkcijah kot:

(a)

podlago za življenje in življenjski prostor za ljudi, živali, rastline in mikroorganizme;

(b)

prvino, ki značilno zaznamuje naravo in krajino;

(c)

del naravnega ravnovesja, predvsem z njihovimi vodnimi krogotoki in krogotoki hranilnih snovi;

(d)

medij preobrazbe in izravnavanja za snovno delovanje, zlasti zaradi njihovih filtrirnih, pufrskih in zadrževalnih sposobnosti, predvsem za varovanje podtalnice;

(e)

genetski zbiralnik;

2.

v njihovi funkciji arhiva naravne in kulturne zgodovine; kot tudi

3.

z vidika zagotavljanja njihovih vrst rabe kot:

(a)

prostora za kmetijstvo, vključno s pašništvom in gozdarstvom;

(b)

površine za naselitev in turistične dejavnosti;

(c)

prostora za druge gospodarske rabe, promet, preskrbo ter gospodarjenje z odpadki;

(d)

nahajališča surovin,

ohraniti trajnostno učinkovita.

Zlasti ekološke funkcije tal je treba dolgoročno kakovostno in količinsko zavarovati in ohraniti kot bistveni sestavni del naravnega ravnovesja. Podpirati je treba obnovo razvrednotenih tal.

3.   Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, so zlasti usmerjeni v kraju primerno rabo tal, varčno ravnanje s površinami, preprečevanje erozije in negativnih sprememb strukture tal ter zmanjševanje vnašanja snovi v tla, ki jih obremenjujejo, na najmanjšo možno mero.

4.   Zlasti je treba ohranjati in podpirati za alpski prostor tipično raznolikost tal in značilne kraje.

5.   Pri tem je posebej pomembno načelo preventive, ki zagotavlja varovanje funkcijskih sposobnosti in možnosti rabe tal v različne namene ter njihovo razpoložljivost za prihodnje rodove v smislu trajnostnega razvoja.

Člen 2

Temeljne obveznosti

1.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo sprejele potrebne pravne in upravne ukrepe za zagotavljanje varstva tal v alpskem prostoru. Za nadzorovanje teh ukrepov so odgovorni organi posameznih držav.

2.   Če obstaja nevarnost težje in trajne prizadetosti funkcijske sposobnosti tal, imajo vidiki varovanja načeloma prednost pred vidiki rabe.

3.   Pogodbenice proučijo možnosti, da bi ukrepe za varstvo tal v alpskem prostoru, zastavljene s tem protokolom, podprle z davčnimi in/ali finančnimi ukrepi. Posebej je treba podpreti ukrepe, ki so v skladu z varstvom tal in cilji varčne in okolju prijazne rabe tal.

Člen 3

Upoštevanje ciljev v politiki na drugih področjih

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo cilje tega protokola upoštevale tudi v svoji politiki na drugih področjih. V alpskem prostoru to velja zlasti za urejanje prostora, poseljevanje in promet, energetiko, kmetijstvo in gozdarstvo, pridobivanje surovin, industrijo, obrt, turizem, varstvo narave in urejanje krajine, vodno gospodarstvo in gospodarjenje z odpadki ter ohranjanje čistega zraka.

Člen 4

Sodelovanje teritorialnih skupnosti

1.   V okviru veljavne ureditve vsaka pogodbenica določi najboljšo raven usklajevanja in sodelovanja med institucijami in teritorialnimi skupnostmi, ki jih to neposredno zadeva, z namenom, da pospešuje skupno odgovornost, zlasti da izkoristi in razvija sinergijo pri izvajanju politike varstva tal ter iz tega izhajajočih ukrepov.

2.   Teritorialne skupnosti, ki jih to neposredno zadeva, sodelujejo v različnih fazah priprave in uresničevanja te politike in ukrepov ob upoštevanju svojih pristojnosti v okviru veljavne ureditve.

Člen 5

Mednarodno sodelovanje

1.   Pogodbenice podpirajo okrepljeno mednarodno sodelovanje med ustreznimi pristojnimi institucijami, zlasti pri sestavljanju katastrov tal, pri opazovanju tal, pri opredelitvi in nadzorovanju območij varstva tal in obremenjenih tal ter območij ogroženosti, pri pripravi in usklajevanju podatkovnih baz, usklajevanju raziskav o varstvu tal v alpskem prostoru in pri medsebojnem poročanju.

2.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo odpravile ovire za mednarodno sodelovanje med teritorialnimi skupnostmi v alpskem prostoru in da bodo podpirale reševanje skupnih problemov na najprimernejši ravni.

3.   Če je določitev ukrepov za varstvo tal v državni ali mednarodni pristojnosti, je treba dati teritorialnim skupnostim možnosti, da učinkovito predstavijo interese prebivalstva.

POGLAVJE II

POSEBNI UKREPI

Člen 6

Določitev zavarovanih območij

Pogodbenice skrbijo za to, da se pri določitvi zavarovanih območij upoštevajo tudi tla, ki jih je vredno varovati. Zlasti je treba ohraniti pedološke in skalnate tvorbe z izredno značilnimi posebnostmi ali posebnim pomenom za dokumentiranje zgodovine zemlje.

Člen 7

Varčno in neškodljivo ravnanje s tlemi

1.   Pri izdelavi in uresničevanju načrtov in/ali programov po členu 9(3) Protokola o urejanju prostora in trajnostnem razvoju je treba upoštevati potrebe varstva tal, zlasti varčno ravnanje z zemljišči in tlemi.

2.   Zaradi omejevanja pozidave tal in rabe tal bodo pogodbenice skrbele za gradnjo, ki varčuje s površinami in ne škoduje tlom. Razvoj naselij bodo usmerjale predvsem v notranjost naselij in omejevale širitev naselij navzven.

3.   Pri presoji vplivov na prostor in okolje pri velikih projektih v industriji, gradbeništvu in infrastrukturi, zlasti prometu, energiji in turizmu, je treba v okviru državnih postopkov upoštevati varstvo tal in omejeno ponudbo površin v alpskem prostoru.

4.   Če naravne danosti to dopuščajo, je treba opuščena ali razvrednotena tla, zlasti odlagališča odpadkov, rudniška jalovišča, infrastrukturne objekte, smučarske proge renaturirati ali rekultivirati.

Člen 8

Varčna uporaba in tlom neškodljiv izkop rudnega bogastva

1.   Pogodbenice skrbijo za varčno ravnanje z rudnim bogastvom. Prizadevajo si, da se prednostno uporabljajo nadomestki in izčrpajo možnosti predelave odpadnih snovi za ponovno uporabo ali da se podpira razvoj v tej smeri.

2.   Pri izkopu, predelavi in uporabi surovin je treba čim manj obremenjevati druge funkcije tal. Na območjih, ki so posebno pomembna za varstvo funkcij tal, in na območjih, ki so opredeljena kot nahajališča pitne vode, se je treba odpovedati izkopu rudnega bogastva.

Člen 9

Ohranjanje tal na mokriščih in barjih

1.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo ohranile visoka in nizka barja. Zato si je treba srednjeročno prizadevati, da bi uporabo šote povsem nadomestili.

2.   Na mokriščih in barjih je treba izsuševalne ukrepe, razen v utemeljenih izjemnih primerih, omejiti na vzdrževanje obstoječih omrežij. Na že izsušenih območjih naj bi spodbudili ukrepe za vzpostavitev prvotnega stanja.

3.   Načeloma naj ne bi uporabljali barjanskih tal ali pa naj bi z njimi v primeru kmetijske rabe gospodarili tako, da se ohrani njihova svojevrstnost.

Člen 10

Določitev in obravnavanje ogroženih območij

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da bodo kartirale alpska območja, ki jih ogrožajo geološke, hidrogeološke in hidrološke nevarnosti, zlasti premiki mas (premikanje pobočij, hudourniški nanosi, zemeljski usadi), plazovi in poplave, jih vnesle v katastre ogroženih območij in po potrebi določile območja ogroženosti. V danem primeru je treba upoštevati tudi potresne nevarnosti.

2.   Pogodbenice skrbijo za to, da se na ogroženih območjih uporabljajo čim bolj sonaravne inženirske tehnike ter lokalni in tradicionalni, krajinskim danostim prilagojeni gradbeni material. Te ukrepe je treba podpreti s primernimi gozdnogojitvenimi ukrepi.

Člen 11

Določitev in obravnavanje alpskih območij, ogroženih zaradi erozije

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da bodo na podlagi primerljivih meril za določitev obsega erozije tal kartirale alpska območja, prizadeta zaradi večje erozije, in jih vnesle v katastre tal, če je to potrebno za zaščito materialnih dobrin.

2.   Erozijo tal je treba omejiti na najmanjšo možno mero. površine, prizadete zaradi erozije in plazenja, je treba sanirati, če je to potrebno za zaščito ljudi in dobrin.

3.   Za zaščito ljudi in dobrin je treba pri ukrepih za zajezitev erozije zaradi voda in za zmanjševanje površinskega odtekanja prednostno uporabljati sonaravne vodnogospodarske, inženirskogradbene in gozdarske tehnike.

Člen 12

Kmetijstvo, pašništvo in gozdarstvo

1.   Za varstvo pred erozijo in škodljivim zbijanjem tal se pogodbenice zavezujejo, da bodo uporabljale dobro, krajevnim razmeram prilagojeno poljedelsko, pašniško in gozdarsko prakso.

2.   Glede vnašanja snovi z uporabo gnojil in sredstev za zaščito rastlin si pogodbenice prizadevajo izdelati skupna merila za dobro strokovno prakso in jih uresničevati. Vrsto, količino in čas gnojenja je treba prilagoditi potrebam rastlin ob upoštevanju v tleh razpoložljivih hranilnih in organskih snovi ter krajevnim razmeram in pogojem pridelave. Temu sta namenjena uporaba ekoloških/bioloških in integriranih metod pridelave ter prilagajanje staleža živine naravnim krajevnim in rastnim razmeram.

3.   Na alpskih pašnikih je treba zlasti zmanjšati uporabo mineralnih gnojil in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin na najmanjšo možno mero. Odpovedati se je treba uporabi gošče iz čistilnih naprav.

Člen 13

Gozdnogojitveni in drugi ukrepi

1.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo varovalnemu učinku gorskih gozdov, ki v veliki meri varujejo svoje lastno rastišče ali predvsem naselja, prometno infrastrukturo, kmetijske obdelovalne površine ipd., priznale prednostni položaj in da bo ravnanje s temi gozdovi usmerjeno k varovalnemu cilju. Te gorske gozdove je treba ohranjati tam, kjer so.

2.   Zlasti je treba gozd izkoriščati in negovati tako, da se preprečujeta erozija in škodljivo zbijanje tal. V ta namen je treba pospeševati kraju primerno gojitev gozdov in njihovo naravno pomlajevanje.

Člen 14

Učinki turistične infrastrukture

1.   Pogodbenice si na najprimernejši način prizadevajo, da:

se preprečijo negativni učinki turističnih dejavnosti na alpska tla,

se stabilizirajo tla, ki so že prizadeta zaradi intenzivne rabe v turistične namene, zlasti in kolikor je le mogoče z obnovo rastlinske odeje in uporabo sonaravnih inženirskih tehnik; nadaljnjo rabo je treba usmerjati tako, da tovrstna škoda ne bo več nastajala,

se izdajo dovoljenja za gradnjo in izravnavanje smučarskih prog v gozdovih z varovalno funkcijo samo izjemoma in ob izvajanju kompenzacijskih ukrepov, na labilnih območjih pa sploh ne.

2.   Kemični in biološki dodatki za pripravo smučišč so dopustni le, če so dokazano sprejemljivi za okolje.

3.   Če se ugotovijo pomembne poškodbe tal in vegetacije, bodo pogodbenice čim prej sprejele potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev prejšnjega stanja.

Člen 15

Omejevanje vnašanja škodljivih snovi

1.   Pogodbenice bodo storile vse, da v čim večji meri in preventivno zmanjšajo vnašanje škodljivih snovi v tla po zraku, z vodo, odpadki in snovmi, ki obremenjujejo okolje. Prednost imajo ukrepi, ki omejujejo emisije na njihovem izvoru.

2.   Za preprečevanje onesnaževanja tal pri ravnanju z nevarnimi snovmi sprejmejo pogodbenice tehnične predpise, predvidijo kontrole ter izvajajo raziskovalne programe in ukrepe za obveščanje.

Člen 16

Okoljsko sprejemljiva uporaba sredstev za posipanje

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo zmanjšale uporabo soli za posipanje na najmanjšo možno mero in po možnosti uporabljale ustrezna sredstva proti drsenju, ki manj onesnažujejo, kot sta na primer drobljenec in pesek.

Člen 17

Onesnažena tla, stara ekološka bremena, koncepti za ravnanje z odpadki

1.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo ugotavljale in dokumentirale svoja stara ekološka bremena in površine, za katere sumijo, da so ekološko obremenjene (kataster starih ekoloških bremen), stanje teh površin preiskale in ocenile po primerljivih metodah njihov potencial ogrožanja.

2.   Za preprečevanje onesnaževanja tal ter za okoljsko sprejemljivo predhodno obdelavo, obdelavo in odlaganje odpadkov in ostankov je treba izdelati in uresničevati ustrezne programe za ravnanje z odpadki.

Člen 18

Dopolnilni ukrepi

Pogodbenice lahko za varstvo tal sprejmejo poleg ukrepov, predvidenih v tem protokolu, tudi dopolnilne ukrepe.

POGLAVJE III

RAZISKAVE, IZOBRAŽEVANJE IN OBVEŠČANJE

Člen 19

Raziskave in opazovanje

1.   Pogodbenice spodbujajo in s tesnim sodelovanjem usklajujejo raziskave in sistematično opazovanje, da bi uresničile cilje tega protokola.

2.   Pogodbenice poskrbijo, da se rezultati nacionalnih raziskav in sistematičnega opazovanja zbirajo v skupni sistem za stalno opazovanje in informiranje in so na voljo javnosti v okviru veljavne ureditve.

3.   Pogodbenice se dogovorijo, da bodo usklajevale svoje raziskovalne projekte o varstvu tal v alpskem prostoru ob upoštevanju razvoja drugih državnih in mednarodnih raziskav in načrtovale skupne raziskovalne dejavnosti.

4.   Posebna pozornost se posveča vrednotenju ranljivosti tal glede na različne človekove dejavnosti, vrednotenju sposobnosti obnavljanja tal ter preverjanju najustreznejših tehnologij.

Člen 20

Izdelava usklajenih podatkovnih baz

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da bodo v okviru sistema za opazovanje in informiranje o Alpah izdelale primerljive podatkovne baze (talni parametri, vzorčenje, analitika, ovrednotenje) in zagotovile možnosti za izmenjavo podatkov.

2.   Pogodbenice se obveščajo o snoveh, ki ogrožajo tla in jih je treba prednostno preiskati, in si prizadevajo oblikovati primerljiva merila za vrednotenje.

3.   Pogodbenice si prizadevajo ob upoštevanju geoloških in hidrogeoloških razmer zbrati podatke o stanju tal v alpskem prostoru na podlagi enakih meril za vrednotenje in usklajenih metod.

Člen 21

Ureditev površin za trajno opazovanje in usklajevanje opazovanja okolja

1.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo uredile površine za trajno opazovanje (monitoring) alpskega prostora in jih vključile v vsealpsko omrežje za opazovanje tal.

2.   Pogodbenice se dogovorijo, da bodo opazovanje tal v svoji državi usklajevale z ustanovami za opazovanje okolja na področju zraka, vode, rastlinstva in živalstva.

3.   V okviru teh raziskav bodo pogodbenice na podlagi primerljivih meril uredile banke vzorcev tal.

Člen 22

Izobraževanje in obveščanje

Pogodbenice spodbujajo izobraževanje in izpopolnjevanje ter obveščanje javnosti o ciljih, ukrepih in izvajanju tega protokola.

POGLAVJE IV

IZVAJANJE, NADZOR IN PRESOJANJE

Člen 23

Izvajanje

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo s primernimi ukrepi v okviru veljavne ureditve zagotovile izvajanje tega protokola.

Člen 24

Nadzor spoštovanja obveznosti

1.   Pogodbenice redno poročajo Stalnemu odboru o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi tega protokola. V poročilih se navede tudi učinkovitost sprejetih ukrepov. Alpska konferenca določi časovno zaporedje poročanja.

2.   Stalni odbor pregleda poročila zaradi preverjanja, ali so pogodbenice izpolnile obveznosti iz tega protokola. Od pogodbenic lahko zahteva tudi dodatne informacije ali pa si pridobi informacije iz drugih virov.

3.   Stalni odbor sestavi za Alpsko konferenco poročilo o spoštovanju obveznosti pogodbenic po tem protokolu.

4.   Alpska konferenca se seznani s tem poročilom. Če ugotovi, da se obveznosti ne spoštujejo, lahko sprejme priporočila.

Člen 25

Presojanje učinkovitosti določb

1.   Pogodbenice redno preverjajo in presojajo učinkovitost določb tega protokola. Če je za uresničevanje njegovih ciljev potrebno, predvidijo sprejem ustreznih sprememb tega protokola.

2.   V okviru veljavne ureditve tudi teritorialne skupnosti sodelujejo pri tem presojanju. Posvetujejo se lahko tudi z nevladnimi organizacijami, ki so dejavne na tem področju.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 26

Odnos med Alpsko konvencijo in protokolom

1.   Ta protokol je protokol Alpske konvencije v smislu člena 2 in drugih členov konvencije, na katere se nanaša.

2.   Pogodbenice tega protokola so lahko samo pogodbenice Alpske konvencije. Vsaka odpoved Alpske konvencije velja tudi kot odpoved tega protokola.

3.   Kadar Alpska konferenca odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na ta protokol, lahko o njih glasujejo samo pogodbenice tega protokola.

Člen 27

Podpis in ratifikacija

1.   Ta protokol je na voljo za podpis vsem državam podpisnicam Alpske konvencije in Evropski skupnosti dne 16. oktobra 1998 in pri Republiki Avstriji kot depozitarju od 16. novembra 1998.

2.   Za pogodbenice, ki so izrazile soglasje, da jih ta protokol zavezuje, začne protokol veljati tri mesece po datumu, ko so tri države deponirale svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

3.   Za pogodbenice, ki kasneje izrazijo soglasje, da jih ta protokol zavezuje, začne protokol veljati tri mesece po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Po začetku veljavnosti spremembe protokola postane vsaka nova pogodbenica tega protokola pogodbenica protokola v spremenjenem besedilu.

Člen 28

Notifikacije

Depozitar obvesti v zvezi s tem protokolom vsako državo, navedeno v preambuli, in Evropsko skupnost o:

(a)

vsakem podpisu;

(b)

deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi;

(c)

vsakem datumu začetka veljavnosti;

(d)

vsaki izjavi katere od pogodbenic ali podpisnic;

(e)

vsakem obvestilu pogodbenice o odpovedi vključno z datumom, ko začne veljati.

Da bi to potrdili, so podpisniki, pravilno pooblaščeni v ta namen, podpisali ta protokol.

Sestavljeno na Bledu dne 16. oktobra 1998 v slovenskem, francoskem, italijanskem in nemškem jeziku, pri čemer so vsa štiri besedila enako obvezujoča, v enem samem originalu, ki je deponiran v arhivu Republike Avstrije. Depozitar posreduje vsaki podpisnici overjeno kopijo.


PROTOKOL

o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju energije

Protokol o energiji

Preambula

REPUBLIKA AVSTRIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

KNEŽEVINA LIHTENŠTAJN,

KNEŽEVINA MONAKO,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA

in

EVROPSKA SKUPNOST SO SE

V SKLADU s svojimi nalogami po Konvenciji o varstvu Alp (Alpska konvencija) z dne 7. novembra 1991 in da bi zagotovile celovito politiko varstva in trajnostnega razvoja alpskega prostora,

ZARADI izpolnjevanja svojih obveznosti iz člena 2(2) in (3) Alpske konvencije,

S CILJEM, da udejanjajo načine pridobivanja, distribucije in rabe energije, ki prizanašajo naravi in krajini, so sprejemljivi za okolje in spodbujajo ukrepe za varčevanje z energijo,

UPOŠTEVAJOČ potrebo po znižanju emisij plinov energetskega izvora, ki povzročajo učinek tople grede tudi v alpskem prostoru, ter s tem izpolnijo tudi obveznosti iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja,

PREPRIČANE, da morajo biti gospodarski interesi usklajeni z ekološkimi zahtevami,

ZAVEDAJOČ SE, da je alpski prostor pomemben za vso Evropo in je po geomorfologiji, podnebju, vodah, rastlinstvu, živalstvu, krajini in kulturi edinstvena kot tudi raznovrstna dediščina ter da njen visokogorski svet, doline in predalpski svet sestavljajo okoljske enote, katerih ohranitev ne more biti zgolj naloga alpskih držav,

ZAVEDAJOČ SE, da so Alpe življenjski in gospodarski prostor za tam živeče prebivalstvo, hkrati pa so izjemnega pomena za zunajalpska območja, med drugim kot tranzitno območje, ne samo za čezevropski potniški in blagovni promet, temveč tudi za mednarodna omrežja za distribucijo energije,

UPOŠTEVAJOČ okoljsko ranljivost alpskega prostora tudi zaradi proizvodnje, prenosa in rabe energije, ki jo je treba upoštevati pri varstvu narave, prostorskem planiranju in rabi tal,

V SPOZNANJU, da je treba glede na nevarnosti za okolje, med katerimi so lahko tudi spremembe podnebja, ki jih povzroča človek, posvetiti posebno pozornost tesni medsebojni povezanosti med človekovimi družbenimi in gospodarskimi dejavnostmi ter ohranjevanjem ekosistemov, ki se zlasti v alpskem prostoru zahtevajo primerne in različne ukrepe, sprejete v dogovoru s tamkajšnjim prebivalstvom, političnimi institucijami ter gospodarskimi in družbenimi organizacijami,

PREPRIČANE, da mora imeti tamkajšnje prebivalstvo možnost opredeliti svoje lastne zamisli o družbenem, kulturnem in gospodarskem razvoju in sodelovati pri njihovem uresničevanju v okviru veljavne ureditve,

PREPRIČANE, da se določeni problemi lahko razrešijo le čezmejno in s skupnim ukrepanjem alpskih držav in teritorialnih skupnosti, ki jih to neposredno zadeva,

PREPRIČANE, da je zadovoljevanje energetskih potreb pomemben dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja v alpskem prostoru in zunaj njega,

PREPRIČANE, da sta bistvenega pomena uporaba in nadaljnji razvoj ekonomskih instrumentov, s katerimi je možno v izračun stroškov energije bolj vključiti dejanske stroške,

PREPRIČANE, da alpski prostor trajno prispeva k zadovoljevanju potreb po energiji in po zadostni oskrbi s pitno vodo na evropski ravni in tudi sam potrebuje zadostno preskrbo z energijo za izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva in možnosti gospodarstva,

PREPRIČANE, da ima alpski prostor se posebej pomembno vlogo pri povezovanju energetskih sistemov evropskih držav,

PREPRIČANE, da lahko v alpskem prostoru ukrepi za racionalno rabo energije kot tudi trajnostna raba vodnih virov ter lesnega bogastva v okviru narodnega gospodarstva bistveno prispevajo k oskrbi z energijo in da postajata raba biomase in sončne energije vedno pomembnejši,

SPORAZUMELE, KOT SLEDI:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilji

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo na območju izvajanja Alpske konvencije ustvarjale okvirne razmere in sprejemale konkretne ukrepe za varčevanje z energijo, za njeno proizvodnjo, prenos, distribucijo in rabo, da bi ustvarile energetske razmere za trajnostni razvoj v skladu z obremenitvami, ki so sprejemljive za alpski prostor; s tem bodo pogodbenice pomembno prispevale k varstvu prebivalstva in okolja ter varovanju virov in podnebja.

Člen 2

Temeljne obveznosti

1.   V skladu s tem protokolom si pogodbenice prizadevajo zlasti za:

(a)

usklajevanje načrtovanja v energetiki s splošnim prostorskim planiranjem v alpskem prostoru;

(b)

usmerjanje sistemov za proizvodnjo, prenos in distribucijo energije v splošno optimiranje celotnega infrastrukturnega sistema v alpskem prostoru ob upoštevanju zahtev varstva okolja;

(c)

zmanjševanje obremenitev okolja, ki so energetskega izvora, z optimiranjem energetskih storitev za končnega porabnika med drugim po možnosti z:

zmanjševanjem potrebe po energiji z uporabo učinkovitejših tehnologij,

večjim zadovoljevanjem preostale potrebe po energiji iz obnovljivih virov,

optimiranjem obstoječih objektov za proizvodnjo energije iz neobnovljivih virov;

(d)

omejevanje negativnih vplivov energetskih infrastruktur na okolje in krajino, vključno z ravnanjem z njihovimi odpadki, in sicer z uvajanjem preventivnih ukrepov pri novih in po potrebi z uvajanjem sanacijskih ukrepov na obstoječih objektih in napravah.

2.   Pogodbenice pri gradnji velikih novih energetskih infrastruktur ter obsežnejših širitvah obstoječih v okviru veljavne ureditve poskrbijo za presojo vplivov na okolje v alpskem prostoru in analizo njihovih prostorskih in družbenogospodarskih učinkov v skladu s členom 12, vključno s pravico, da izrazijo svoje mnenje na mednarodni ravni, kadar lahko pride do čezmejnih učinkov.

3.   V svoji energetski politiki upoštevajo, da je alpski prostor primeren za rabo obnovljivih virov energije, in zato spodbujajo medsebojno sodelovanje pri razvojnih programih na tem področju.

4.   Ohranjajo zavarovana območja z njihovimi tamponskimi območji, varovana območja in območja miru ter neokrnjena območja narave in krajine ter optimirajo energetske infrastrukture glede na različne stopnje ranljivosti, obremenljivosti in obstoječe poškodovanosti alpskih ekosistemov.

5.   Pogodbenice se zavedajo, da lahko ustrezna raziskovalna in razvojna politika s preventivnimi in sanacijskimi ukrepi bistveno prispevata k varovanju Alp pred vplivi energetskih infrastruktur na okolje. Zato spodbujajo raziskovalne in razvojne projekte na ustreznih področjih ter izmenjavo njihovih pomembnih rezultatov.

6.   Pogodbenice na področju energetike sodelujejo pri razvijanju metod, ki najbolj upoštevajo dejanske stroške.

Člen 3

Skladnost z mednarodnim pravom in s politiko na drugih področjih

1.   Protokol se izvaja v skladu z veljavnimi mednarodnimi pravnimi normami, zlasti z določbami Alpske konvencije in njenih izvedbenih protokolov kot tudi veljavnih mednarodnih sporazumov.

2.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo cilje tega protokola upoštevale tudi v svoji politiki na drugih področjih, se posebej pri urejanju prostora in regionalnem razvoju, v prometu, kmetijstvu, gozdarstvu in turizmu, da bi se izognile morebitnim negativnim ali nasprotujočim si vplivom v alpskem prostoru.

Člen 4

Sodelovanje teritorialnih skupnosti

1.   V okviru veljavne ureditve vsaka pogodbenica določi najboljšo raven usklajevanja in sodelovanja med institucijami in teritorialnimi skupnostmi, ki jih to neposredno zadeva, z namenom, da pospešuje skupno odgovornost, zlasti da izkoristi in razvija sinergijo pri izvajanju energetske politike v alpskem prostoru ter iz tega izhajajočih ukrepov.

2.   Teritorialne skupnosti, ki jih to neposredno zadeva, sodelujejo v različnih fazah priprave in uresničevanja te politike in ukrepov ob upoštevanju svojih pristojnosti v okviru veljavne ureditve.

3.   Pogodbenice spodbujajo mednarodno sodelovanje med institucijami, pristojnimi za energetska in okoljska vprašanja, da bi tako lažje sporazumno reševale skupne probleme.

POGLAVJE II

POSEBNI UKREPI

Člen 5

Prihranek energije in racionalna raba energije

1.   Alpski prostor zahteva ustrezne ukrepe za varčevanje z energijo, njeno distribucijo in racionalno rabo, ki upoštevajo:

(a)

potrebo po energiji, ki je prostorsko razpršena in možno niha glede na nadmorsko višino, letni čas in turistično dejavnost;

(b)

krajevno razpoložljivost obnovljivih virov energije;

(c)

poseben vpliv imisij zraka na kotline in doline zaradi njihove geomorfoloske konfiguracije.

2.   Pogodbenice skrbijo za okolju prijaznejšo rabo energije, prednostno spodbujajo varčevanje z energijo in njeno racionalno rabo, predvsem pri proizvodnih procesih, javnih storitvah, velikih hotelskih obratih kot tudi v prometu ter pri objektih za šport in prosti čas.

3.   Sprejmejo ukrepe in predpise predvsem na naslednjih področjih:

(a)

izboljšanje toplotne izolacije pri stavbah in učinkovitosti sistemov za distribucijo toplote;

(b)

optimiranje učinkovitosti naprav za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo;

(c)

reden nadzor in morebitno zmanjšanje okolju škodljivih emisij pri termoenergetskih napravah;

(d)

prihranek energije s tehnološko naprednimi procesi za rabo in pretvorbo energije;

(e)

obračun stroškov za toploto in toplo vodo po porabi;

(f)

projektiranje in spodbujanje novogradenj z uporabo tehnologij z nizko porabo energije;

(g)

spodbujanje in udejanjanje občinskih/lokalnih energetskih zasnov in zasnov za varovanje podnebja ob upoštevanju ukrepov iz pododstavka (c) odstavka (1) člena 1;

(h)

energetska sanacija stavb pri rekonstrukcijah in spodbujanje okolju prijaznih sistemov ogrevanja.

Člen 6

Obnovljivi viri energije

1.   Pogodbenice se zavezujejo, da v okviru svojih finančnih možnosti spodbujajo in prednostno uporabljajo obnovljive vire energije po pogojih, sprejemljivih za okolje in krajino.

2.   Spodbujajo uporabo decentraliziranih objektov in naprav za rabo energije iz obnovljivih virov, kot so voda, sonce in biomasa.

3.   Podpirajo rabo energije iz obnovljivih virov tudi v kombinaciji z obstoječo konvencionalno oskrbo z energijo.

4.   Pogodbenice za proizvodnjo energije se posebej spodbujajo racionalno rabo vodnih virov in lesa iz gorskih gozdov, s katerimi trajnostno gospodarijo.

Člen 7

Vodna energija

1.   Pogodbenice pri novih in v okviru možnosti tudi pri že obstoječih hidroenergetskih objektih zagotovijo ekološko funkcionalnost vodotokov in celovitost krajin s primernimi ukrepi, kot so določanje minimalnih pretočnih količin, izvajanje predpisov za zmanjševanje umetnih nihanj vodne gladine in zagotavljanje prehodnosti za živali.

2.   Pogodbenice lahko ob spoštovanju svojih varnostnih in okoljskih predpisov uvedejo ukrepe za krepitev konkurenčnosti obstoječih hidroelektrarn.

3.   Zavezujejo se tudi, da bodo varovale vodne režime v vodozaščitnih območjih za pitno vodo, zavarovanih območjih z njihovimi tamponskimi območji, varovanih območjih in območjih miru kot tudi v neokrnjenih območjih narave in krajine.

4.   Pogodbenice priporočajo ponovno obratovanje opuščenih hidroelektrarn namesto novogradenj. Tudi pri ponovnem obratovanju veljajo določila prvega odstavka glede ohranjanja funkcionalnosti vodnih ekosistemov in drugih prizadetih sistemov.

5.   Pogodbenice lahko v okviru notranje zakonodaje preverijo možnosti, kako bi se lahko od končnih porabnikov alpskih virov zahtevalo plačilo po tržnih cenah in na kakšen način ter v kakšnem obsegu je možno tamkajšnjemu prebivalstvu dati pravično nadomestilo za storitve, ki jih opravlja v interesu javnosti.

Člen 8

Energija iz fosilnih goriv

1.   Pogodbenice zagotavljajo, da bodo pri novih termoenergetskih objektih in napravah za proizvodnjo električne in/ali toplotne energije na fosilna goriva uporabljale najboljše razpoložljive tehnologije. Pri obstoječih objektih in napravah v alpskem prostoru bodo čim bolj omejevale emisije z uporabo primernih tehnologij in/ali goriv.

2.   Pogodbenice preverijo tehnično in ekonomsko izvedljivost ter okoljsko primernost zamenjave termoenergetskih naprav na fosilna goriva z napravami, ki uporabljajo obnovljive vire energije, in z decentraliziranimi napravami.

3.   Pogodbenice sprejemajo ukrepe za spodbujanje sočasne proizvodnje elektrike in toplote s ciljem učinkovitejše rabe energije.

4.   Na obmejnih območjih skrbijo, če je to izvedljivo, za harmonizacijo in povezavo svojih sistemov za nadzor emisij in imisij.

Člen 9

Jedrska energija

1.   Pogodbenice se zavezujejo, da si bodo v okviru mednarodnih sporazumov izmenjavale vse informacije o jedrskih elektrarnah in drugih jedrskih objektih in napravah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na alpski prostor, s ciljem, da bodo zagotovile trajno varovanje zdravja ljudi, živalstva in rastlinstva, njihovih združb in habitatov, vključno z njihovimi medsebojnimi vplivi.

2.   Pogodbenice v okviru možnosti poskrbijo za uskladitev in povezavo svojih sistemov za nadzor radioaktivnosti v okolju.

Člen 10

Prenos in distribucija energije

1.   Pogodbenice si pri vseh obstoječih infrastrukturah prizadevajo za njihovo racionalizacijo in optimizacijo, upoštevaje zahteve varstva okolja, predvsem potrebno ohranitev zelo občutljivih ekosistemov in krajine, ter po potrebi sprejemajo ukrepe za varovanje prebivalstva in alpskega prostora.

2.   Pri gradnji električnih vodov in ustreznih omrežnih postaj, plinovodov in naftovodov vključno s črpalnimi in kompresijskimi postajami ter drugih naprav, ki pomembno vplivajo na okolje, sprejmejo pogodbenice vse potrebne ukrepe, da se zmanjša obremenitev prebivalstva in okolja, pri čemer je treba čim bolj uporabljati obstoječe objekte in trase.

3.   Pogodbenice pri energetskih vodih posebej upoštevajo pomen zavarovanih območij z njihovimi tamponskimi območji, varovanih območij in območij miru ter neokrnjena območja narave in krajine kot tudi ptic.

Člen 11

Renaturacija in sonaravne gradbene metode

Pogodbenice pri idejnih projektih oziroma pri predvidenih presojah vplivov na okolje v okviru veljavne zakonodaje opredelijo pogoje, pod katerimi morata potekati renaturacija lokacij in ponovna vzpostavitev vodnega režima po dokončanju gradnje javnih in zasebnih energetskogospodarskih objektov, ki vplivajo na okolje in ekosisteme v alpskem prostoru, pri čemer je treba čim bolj uporabljati sonaravne gradbene metode.

Člen 12

Presoja vplivov na okolje

1.   Pogodbenice pri projektiranju energetskogospodarskih naprav, navedenih v členih 7, 8, 9 in 10 tega protokola, kot tudi pri pomembnejših spremembah teh objektov in naprav predhodno izdelajo presojo vplivov na okolje v skladu z veljavno notranjo zakonodajo ter mednarodnimi sporazumi in dogovori.

2.   Pogodbenice soglašajo, da je treba čim bolj uporabljati najboljše razpoložljive tehnologije za odpravljanje ali zmanjševanje obremenitev okolja, pri čemer se predvideva kot možna alternativa tudi morebitna odstranitev objektov in naprav, ki se ne uporabljajo in niso sprejemljive za okolje.

Člen 13

Usklajevanje

1.   Pogodbenice se zavezujejo, da se bodo pri projektih z morebitnimi čezmejnimi učinki predhodno posvetovale o njihovih vplivih.

2.   Pri projektih z morebitnimi čezmejnimi učinki morajo imeti prizadete pogodbenice možnost, da pravočasno sporočijo svoja stališča, ki se bodo ustrezno upoštevala pri postopku za dodeljevanje dovoljenj.

Člen 14

Dopolnilni ukrepi

Pogodbenice lahko za področje energije in trajnostnega razvoja sprejmejo poleg ukrepov, predvidenih v tem protokolu, tudi dopolnilne ukrepe.

POGLAVJE III

RAZISKAVE, IZOBRAŽEVANJE IN OBVEŠČANJE

Člen 15

Raziskave in opazovanje

1.   Pogodbenice spodbujajo in s tesnim sodelovanjem usklajujejo raziskave in sistematično opazovanje za izvajanje tega protokola, se zlasti o metodah in merilih za analizo in presojo vplivov na okolje in podnebje kot tudi o posebnih tehnologijah za varčevanje z energijo in njeno racionalno rabo v alpskem prostoru.

2.   Pri opredelitvi in preverjanju energetskopoliticnih ciljev in ukrepov kot tudi pri izobraževanju in svetovanju prebivalstvu, gospodarstvu in teritorialnim skupnostim na lokalni ravni upoštevajo rezultate raziskav.

3.   Pogodbenice poskrbijo, da se rezultati nacionalnih raziskav in sistematičnega opazovanja zbirajo v skupni sistem za stalno opazovanje in informiranje in so na voljo javnosti v okviru veljavne ureditve.

Člen 16

Izobraževanje in obveščanje

1.   Pogodbenice spodbujajo izobraževanje in izpopolnjevanje ter obveščanje javnosti o ciljih, ukrepih in izvajanju tega protokola.

2.   Zavzemajo se predvsem za nadaljnji razvoj izobraževanja in izpopolnjevanja ter svetovanja na področju energetike in v to vključujejo varstvo okolja, narave in podnebja.

POGLAVJE IV

IZVAJANJE, NADZOR IN PRESOJANJE

Člen 17

Izvajanje

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo s primernimi ukrepi v okviru veljavne ureditve zagotovile izvajanje tega protokola.

Člen 18

Nadzor spoštovanja obveznosti

1.   Pogodbenice redno poročajo Stalnemu odboru o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi tega protokola. V poročilih se navede tudi učinkovitost sprejetih ukrepov. Alpska konferenca določi časovno zaporedje poročanja.

2.   Stalni odbor pregleda poročila zaradi preverjanja, ali so pogodbenice izpolnile obveznosti iz tega protokola. Od pogodbenic lahko zahteva tudi dodatne informacije ali pa si pridobi informacije iz drugih virov.

3.   Stalni odbor sestavi za Alpsko konferenco poročilo o spoštovanju obveznosti pogodbenic po tem protokolu.

4.   Alpska konferenca se seznani s tem poročilom. Če ugotovi, da se obveznosti ne spoštujejo, lahko sprejme priporočila.

Člen 19

Presojanje učinkovitosti določb

1.   Pogodbenice redno preverjajo in presojajo učinkovitost določb tega protokola. Če je za uresničevanje njegovih ciljev potrebno, predvidijo sprejem ustreznih sprememb tega protokola.

2.   V okviru veljavne ureditve tudi teritorialne skupnosti sodelujejo pri tem presojanju. Posvetujejo se lahko tudi z nevladnimi organizacijami, ki so dejavne na tem področju.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Odnos med Alpsko konvencijo in protokolom

1.   Ta protokol je protokol Alpske konvencije v smislu člena 2 in drugih členov konvencije, na katere se nanaša.

2.   Pogodbenice tega protokola so lahko samo pogodbenice Alpske konvencije. Vsaka odpoved Alpske konvencije velja tudi kot odpoved tega protokola.

3.   Kadar Alpska konferenca odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na ta protokol, lahko o njih glasujejo samo pogodbenice tega protokola.

Člen 21

Podpis in ratifikacija

1.   Ta protokol je na voljo za podpis vsem državam podpisnicam Alpske konvencije in Evropski skupnosti dne 16. oktobra 1998 in pri Republiki Avstriji kot depozitarju od 16. novembra 1998.

2.   Za pogodbenice, ki so izrazile soglasje, da jih ta protokol zavezuje, začne protokol veljati tri mesece po datumu, ko so tri države deponirale svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

3.   Za pogodbenice, ki kasneje izrazijo soglasje, da jih ta protokol zavezuje, začne protokol veljati tri mesece po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Po začetku veljavnosti spremembe protokola postane vsaka nova pogodbenica tega protokola pogodbenica protokola v spremenjenem besedilu.

Člen 22

Notifikacije

Depozitar obvesti v zvezi s tem protokolom vsako državo, navedeno v preambuli, in Evropsko skupnost o:

(a)

vsakem podpisu;

(b)

deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi;

(c)

vsakem datumu začetka veljavnosti;

(d)

vsaki izjavi katere od pogodbenic ali podpisnic;

(e)

vsakem obvestilu pogodbenice o odpovedi vključno z datumom, ko začne veljati.

Da bi to potrdili, so podpisniki, pravilno pooblaščeni v ta namen, podpisali ta protokol.

Sestavljeno na Bledu dne 16. oktobra 1998 v slovenskem, francoskem, italijanskem in nemškem jeziku, pri čemer so vsa štiri besedila enako obvezujoča, v enem samem originalu, ki je deponiran v arhivu Republike Avstrije. Depozitar posreduje vsaki podpisnici overjeno kopijo.


PROTOKOL

o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju turizma

Protokol o turizmu

Preambula

REPUBLIKA AVSTRIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

KNEŽEVINA LIHTENŠTAJN,

KNEŽEVINA MONAKO,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA

in

EVROPSKA SKUPNOST SO SE

V SKLADU s svojimi nalogami po Konvenciji o varstvu Alp (Alpska konvencija) z dne 7. novembra 1991 in da bi zagotovile celovito politiko varstva in trajnostnega razvoja alpskega prostora,

ZARADI izpolnjevanja svojih obveznosti iz člena 2(2) in (3) Alpske konvencije,

OB UPOŠTEVANJU volje pogodbenic, da uskladijo gospodarske interese z ekološkimi zahtevami in zagotovijo trajnostni razvoj,

ZAVEDAJOČ SE, da so Alpe življenjski prostor tamkajšnjega prebivalstva in okvir za njegov gospodarski razvoj,

PREPRIČANE, da mora imeti tamkajšnje prebivalstvo možnost opredeliti svoje lastne zamisli o družbenem, kulturnem in gospodarskem razvoju in sodelovati pri njihovem uresničevanju v okviru veljavne ureditve,

OB SPOZNANJU, da ima današnji človek v urbani civilizaciji čedalje večje potrebe po turizmu in različnih prostočasnih dejavnostih,

OB SPOZNANJU, da so Alpe zaradi velikih možnosti za prostočasne dejavnosti, bogastva njihovih krajin in raznolikosti ekoloških razmer eno velikih območij za turizem in preživljanje prostega časa v Evropi in da je treba njihov pomen obravnavati tudi čez državne okvire,

OB SPOZNANJU, da pomemben delež prebivalstva nekaterih pogodbenic živi v Alpah in da je alpski turizem v javnem interesu, ker prispeva k ohranjanju trajne poseljenosti,

OB SPOZNANJU, da se gorski turizem razvija ob vedno večji svetovni konkurenci in pomembno prispeva h gospodarski uspešnosti alpskega prostora,

GLEDE NA TO, da se v zadnjem času kažejo težnje po vedno večji usklajenosti med turizmom in okoljem, kar se izraza v naraščajočem zanimanju gostov za poleti in pozimi privlačno in ohranjeno naravno okolje in v prizadevanjih številnih lokalnih nosilcev odločanja za izboljšanje kakovosti turističnih območij v smislu varovanja okolja,

GLEDE NA TO, da je treba v alpskem prostoru se posebej upoštevati meje ekološke sprejemljivosti vsakega kraja in ga oceniti po njegovih posebnostih,

KER SE ZAVEDAJO, da so naravna in kulturna dediščina ter krajina bistveni temelji za turizem v Alpah,

KER SE ZAVEDAJO, da so naravne, kulturne, gospodarske in institucionalne razlike, značilne za alpske države, privedle do samostojnega razvoja in raznolikosti turistične ponudbe, ki je ne sme spodriniti enoličnost na mednarodni ravni, ampak naj bo vir raznovrstnih in dopolnjujočih se oblik turizma,

KER SE ZAVEDAJO, da je potreben trajnostni razvoj turističnega gospodarstva, ki temelji na dviganju vrednosti naravne dediščine in na kakovosti ponudbe in storitev, upoštevajoč, da je večina alpskih območij gospodarsko odvisna od turizma, ki daje tudi možnost za preživetje tamkajšnjega prebivalstva,

KER SE ZAVEDAJO, da je treba turiste, ki obiskujejo ta območja, spodbujati k spoštovanju narave in jim pomagati k boljšemu razumevanju prebivalstva, ki tam živi in dela, ter ustvarjati kar najboljše razmere za pristno spoznavanje narave v alpskem prostoru v vsej njeni raznolikosti,

KER SE ZAVEDAJO, da je naloga organizacij, ki opravljajo turistične storitve, in teritorialnih skupnosti, da v alpskem prostoru usklajeno poskrbijo za izboljšanje oblikovanja turistične ponudbe in njenega načina delovanja,

V ŽELJI, da se zagotovi trajnostni razvoj alpskega prostora s turizmom, ki je sprejemljiv za okolje in je tudi bistveni temelj za življenjske in gospodarske razmere tamkajšnjega prebivalstva,

PREPRIČANE, da se določeni problemi lahko razrešijo le čezmejno in s skupnim ukrepanjem alpskih držav,

SPORAZUMELE, KOT SLEDI:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilj

Cilj tega protokola je v okviru veljavne ureditve prispevati k trajnostnemu razvoju alpskega prostora s turizmom, ki je sprejemljiv za okolje, in s posebnimi ukrepi in priporočili, ki upoštevajo interese tamkajšnjega prebivalstva in turistov.

Člen 2

Mednarodno sodelovanje

1.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo odpravile ovire za mednarodno sodelovanje med teritorialnimi skupnostmi alpskega prostora in spodbujale reševanje skupnih problemov s sodelovanjem na ustrezni teritorialni ravni.

2.   Pogodbenice podpirajo okrepljeno mednarodno sodelovanje med posameznimi pristojnimi institucijami. Predvsem skrbijo za večjo veljavo obmejnih območij z usklajevanjem turističnih in prostočasnih dejavnosti, ki so sprejemljive za okolje.

3.   Kadar ukrepov ne morejo izvajati teritorialne skupnosti, ker so v državni ali mednarodni pristojnosti, jim je treba dati možnost, da učinkovito zastopajo interese svojega prebivalstva.

Člen 3

Upoštevanje ciljev v politiki na drugih področjih

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo cilje tega protokola upoštevale tudi v svoji politiki na drugih področjih, zlasti pri urejanju prostora, v prometu, kmetijstvu, gozdarstvu, varstvu okolja in narave kot tudi pri oskrbi z vodo in energijo, da bi zmanjšale morebitne negativne ali tem ciljem nasprotujoče učinke.

Člen 4

Sodelovanje teritorialnih skupnosti

1.   V okviru veljavne ureditve vsaka pogodbenica določi najboljšo raven usklajevanja in sodelovanja med institucijami in teritorialnimi skupnostmi, ki jih to neposredno zadeva, z namenom, da pospešuje skupno odgovornost, zlasti da izkoristi in razvija sinergijo pri izvajanju turistične politike ter iz tega izhajajočih ukrepov.

2.   Teritorialne skupnosti, ki jih to neposredno zadeva, sodelujejo v različnih fazah priprave in uresničevanja te politike in ukrepov ob upoštevanju svojih pristojnosti v okviru veljavne ureditve.

POGLAVJE II

POSEBNI UKREPI

Člen 5

Obvladovanje ponudbe

1.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo skrbele za trajnosten in okolju sprejemljiv razvoj turizma. V ta namen podpirajo oblikovanje in uresničevanje smernic, razvojnih programov in sektorskih načrtov na pobudo pristojnih organov na najustreznejši ravni, ki upoštevajo cilje tega protokola.

2.   Ti ukrepi bodo omogočili presojo in primerjavo prednosti in slabosti načrtovanega razvoja, zlasti z vidika:

(a)

družbenogospodarskih posledic za tamkajšnje prebivalstvo;

(b)

posledic za tla, vodo, zrak, naravno ravnovesje in krajino ob upoštevanju posebnih ekoloških danosti, naravnih virov in meja sprejemljivosti ekosistemov;

(c)

posledic za javne finance.

Člen 6

Usmeritve razvoja turizma

1.   Pogodbenice pri razvoju turizma upoštevajo načela varstva narave in ohranjanja krajine. Zavezujejo se, da bodo, kolikor je mogoče, spodbujale projekte, ki varujejo krajino in so sprejemljivi za okolje.

2.   Zavzemale se bodo za politiko trajnostnega razvoja, ki krepi konkurenčno sposobnost sonaravnega turizma v alpskem prostoru in tako pomembno prispeva k družbenogospodarskemu razvoju alpskega prostora. Dajale bodo prednost ukrepom v korist inovativnosti in uvajanja novih oblik ponudbe.

3.   Pogodbenice na območjih z močnim turističnim prometom skrbijo za uravnoteženost med intenzivnimi in ekstenzivnimi oblikami turizma.

4.   Pri spodbujevalnih ukrepih je treba upoštevati naštete vidike:

(a)

pri intenzivnem turizmu prilagoditev obstoječih turističnih objektov in njihove opreme ekološkim zahtevam ter razvoj novih objektov v skladu s cilji tega protokola;

(b)

pri ekstenzivnem turizmu ohranjanje ali razvoj sonaravne in za okolje sprejemljive turistične ponudbe ter dviganja vrednosti naravne in kulturne dediščine turističnih območij.

Člen 7

Pospeševanje kakovosti

1.   Pogodbenice izvajajo politiko, ki je stalno in dosledno usmerjena v kakovostno turistično ponudbo v celotnem alpskem prostoru, pri čemer je treba zlasti upoštevati ekološke zahteve.

2.   Spodbujajo izmenjavo izkušenj in izvajanje skupnih programov za izboljšanje kakovosti predvsem pri:

(a)

vključitvi objektov in naprav v krajino in v naravno okolje;

(b)

urbanizmu, arhitekturi (novogradnje in prenove vasi);

(c)

nastanitvenih objektih in ponudbi turističnih storitev;

(d)

uvajanju novih oblik turistične ponudbe alpskega prostora z večjim poudarkom na kulturnih prireditvah na posameznih območjih.

Člen 8

Usmerjanje turističnih tokov

Pogodbenice podpirajo usmerjanje turističnih tokov, se zlasti na zavarovanih območjih, z organiziranjem razporeda in sprejema turistov, tako da zagotavljajo nadaljnji obstoj teh območij.

Člen 9

Omejitve razvoja zaradi naravnega okolja

Pogodbenice skrbijo, da bo razvoj turizma prilagojen posebnostim okolja in razpoložljivim virom kraja ali regije. Če bi določeni projekti lahko zelo vplivali na okolje, jih je treba v okviru veljavne ureditve predhodno ovrednotiti in izsledke upoštevati pri odločanju.

Člen 10

Območja miru

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo v skladu s svojimi predpisi in ekološkimi merili določile območja miru, na katerih se odpovedujejo urejanju prostora v turistične namene.

Člen 11

Politika razvoja nastanitvenih zmogljivosti

Pogodbenice pri politiki razvoja nastanitvenih zmogljivosti ob upoštevanju omejenosti razpoložljivega prostora dajejo prednost komercialnim nastanitvenim enotam, obnovi in uporabi obstoječih objektov ter posodabljanju in izboljšanju kakovosti obstoječih nastanitvenih zmogljivosti.

Člen 12

Žičnice

1.   Pogodbenice se strinjajo, da v okviru svojih nacionalnih postopkov za izdajanje dovoljenj za žičnice uveljavljajo politiko, ki poleg varnostnih zahtev in gospodarskih potreb upošteva tudi ekološke in krajinske zahteve.

2.   Pogoj za izdajo novih obratovalnih dovoljenj in koncesij za žičnice je razstavitev in odstranitev naprav, ki se ne uporabljajo več, in zasaditev sproščenih površin predvsem s samoniklimi rastlinskimi vrstami.

Člen 13

Promet in prevoz turistov

1.   Pogodbenice spodbujajo ukrepe za omejevanje prometa z motornimi vozili v turističnih krajih.

2.   Poleg tega podpirajo zasebne ali javne pobude za boljšo dostopnost turističnih krajev in središč z javnimi prevoznimi sredstvi in spodbujajo turiste k uporabi takega prevoza.

Člen 14

Posebne tehnike urejanja površin

1.   Pogodbenice skrbijo za tako ureditev, vzdrževanje in uporabo smučarskih prog, ki se najbolje vključujejo v krajino ob upoštevanju naravnega ravnovesja in občutljivosti biotopov.

2.   Čim bolj je treba omejiti spreminjanje terena in preurejene površine zazeleniti predvsem s samoniklimi rastlinskimi vrstami, če naravne danosti to dopuščajo.

Zakonodaje posameznih držav lahko dovolijo zasneževanje v obdobjih nizkih temperatur, značilnih za posamezne kraje, predvsem za zavarovanje izpostavljenih delov smučišč, če to dovoljujejo krajevne vodne, podnebne in ekološke razmere.

Člen 15

Športne dejavnosti

1.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo določile politiko usmerjanja športnih dejavnosti na prostem, zlasti na zavarovanih območjih, da bi preprečile negativne vplive na okolje. Če je potrebno, jih lahko tudi prepovejo.

2.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo skrajno omejile, in če bo potrebno, prepovedale motorizirani šport, razen v območjih, ki jih za to določijo pristojni organi.

Člen 16

Dovoz z zračnimi plovili

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo zunaj letališč skrajno omejile ali po potrebi prepovedale dovoze z zračnimi plovili v športne namene.

Člen 17

Razvoj gospodarsko manj razvitih območij

Pogodbenicam se priporoča, da na ustrezni teritorialni ravni proučijo rešitve, ki omogočajo uravnotežen razvoj gospodarsko manj razvitih območij.

Člen 18

Razporejanje počitnic

1.   Pogodbenice si prizadevajo za boljšo prostorsko in časovno razporeditev turističnega povpraševanja na turističnih območjih.

2.   V ta namen je treba podpreti meddržavno sodelovanje pri razporejanju počitnic in izmenjavo izkušenj o podaljšanju sezone.

Člen 19

Spodbujanje inovacij

Pogodbenicam se priporoča, da razvijajo primerne spodbude za uresničevanje usmeritev tega protokola. V ta namen bodo zlasti proučile organizacijo natečaja alpskih držav za nagrajevanje inovativnih turističnih rešitev in proizvodov, ki upoštevajo cilje tega protokola.

Člen 20

Sodelovanje med turizmom, kmetijstvom, gozdarstvom in obrtjo

Pogodbenice podpirajo sodelovanje med turizmom, kmetijstvom, gozdarstvom in obrtjo. Spodbujajo predvsem povezave dejavnosti, ki ustvarjajo delovna mesta v smislu trajnostnega razvoja.

Člen 21

Dopolnilni ukrepi

Pogodbenice lahko za trajnostni razvoj turizma sprejmejo poleg ukrepov, predvidenih v tem protokolu, tudi dopolnilne ukrepe.

POGLAVJE III

RAZISKAVE, IZOBRAŽEVANJE IN OBVEŠČANJE

Člen 22

Raziskave in opazovanje

1.   Pogodbenice spodbujajo in s tesnim sodelovanjem usklajujejo raziskave in sistematično opazovanje, ki koristi boljšemu poznavanju medsebojnih vplivov med turizmom in okoljem v Alpah kot tudi analizi prihodnjega razvoja.

2.   Pogodbenice poskrbijo, da se rezultati nacionalnih raziskav in sistematičnega opazovanja zbirajo v skupni sistem za stalno opazovanje in informiranje in so na voljo javnosti v okviru veljavne ureditve.

3.   Pogodbenice se zavezujejo, da si bodo izmenjevale informacije o svojih izkušnjah, ki so koristne za uresničevanje ukrepov in priporočil tega protokola, in zbirale pomembne podatke o kakovostnem razvoju turizma.

Člen 23

Izobraževanje in obveščanje

1.   Pogodbenice spodbujajo izobraževanje in izpopolnjevanje ter obveščanje javnosti o ciljih, ukrepih in izvajanju tega protokola.

2.   Pogodbenicam se priporoča, da v izobraževanje za poklice, ki so neposredno ali posredno povezani s turizmom, vključijo znanje o naravi in okolju. Lahko bi izvajali izvirne programe izobraževanja, ki povezujejo turizem in okolje, kot na primer:

„animator narave“,

„pospeševalec kakovosti turističnih središč“,

„turistični spremljevalec invalidnih oseb“.

POGLAVJE IV

IZVAJANJE, NADZOR IN PRESOJANJE

Člen 24

Izvajanje

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo s primernimi ukrepi v okviru veljavne ureditve zagotovile izvajanje tega protokola.

Člen 25

Nadzor spoštovanja obveznosti

1.   Pogodbenice redno poročajo Stalnemu odboru o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi tega protokola. V poročilih se navede tudi učinkovitost sprejetih ukrepov. Alpska konferenca določi časovno zaporedje poročanja.

2.   Stalni odbor pregleda poročila zaradi preverjanja, ali so pogodbenice izpolnile obveznosti iz tega protokola. Od pogodbenic lahko zahteva tudi dodatne informacije ali pa si pridobi informacije iz drugih virov.

3.   Stalni odbor sestavi za Alpsko konferenco poročilo o spoštovanju obveznosti pogodbenic po tem protokolu.

4.   Alpska konferenca se seznani s tem poročilom. Če ugotovi, da se obveznosti ne spoštujejo, lahko sprejme priporočila.

Člen 26

Presojanje učinkovitosti določb

1.   Pogodbenice redno preverjajo in presojajo učinkovitost določb tega protokola. Če je za uresničevanje njegovih ciljev potrebno, predvidijo sprejem ustreznih sprememb tega protokola.

2.   V okviru veljavne ureditve tudi teritorialne skupnosti sodelujejo pri tem presojanju. Posvetujejo se lahko tudi z nevladnimi organizacijami, ki so dejavne na tem področju.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 27

Odnos med Alpsko konvencijo in protokolom

1.   Ta protokol je protokol Alpske konvencije v smislu člena 2 in drugih členov konvencije, na katere se nanaša.

2.   Pogodbenice tega protokola so lahko samo pogodbenice Alpske konvencije. Vsaka odpoved Alpske konvencije velja tudi kot odpoved tega protokola.

3.   Kadar Alpska konferenca odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na ta protokol, lahko o njih glasujejo samo pogodbenice tega protokola.

Člen 28

Podpis in ratifikacija

1.   Ta protokol je na voljo za podpis vsem državam podpisnicam Alpske konvencije in Evropski skupnosti dne 16. oktobra 1998 in pri Republiki Avstriji kot depozitarju od 16. novembra 1998.

2.   Za pogodbenice, ki so izrazile soglasje, da jih ta protokol zavezuje, začne protokol veljati tri mesece po datumu, ko so tri države deponirale svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

3.   Za pogodbenice, ki kasneje izrazijo soglasje, da jih ta protokol zavezuje, začne protokol veljati tri mesece po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Po začetku veljavnosti spremembe protokola postane vsaka nova pogodbenica tega protokola pogodbenica protokola v spremenjenem besedilu.

Člen 29

Notifikacije

Depozitar obvesti v zvezi s tem protokolom vsako državo, navedeno v preambuli, in Evropsko skupnost o:

(a)

vsakem podpisu;

(b)

deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi;

(c)

vsakem datumu začetka veljavnosti;

(d)

vsaki izjavi katere od pogodbenic ali podpisnic;

(e)

vsakem obvestilu pogodbenice o odpovedi vključno z datumom, ko začne veljati.

Da bi to potrdili, so podpisniki, pravilno pooblaščeni v ta namen, podpisali ta protokol.

Sestavljeno na Bledu dne 16. oktobra 1998 v slovenskem, francoskem, italijanskem in nemškem jeziku, pri čemer so vsa štiri besedila enako obvezujoča, v enem samem originalu, ki je deponiran v arhivu Republike Avstrije. Depozitar posreduje vsaki podpisnici overjeno kopijo.


Komisija

22.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/50


SKLEP KOMISIJE

z dne 21. decembra 2005

o seznamu držav upravičenk, ki so upravičene do posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje, kakor je predvideno v členu 26(e) Uredbe Sveta (ES) št. 980/2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov

(2005/924/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (1), in zlasti členov 11 in 26 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 980/2005 predvideva dodelitev posebnega spodbujevalnega režima državam v razvoju, ki izpolnjujejo določene zahteve za trajnostni razvoj in dobro upravljanje.

(2)

Vse države v razvoju, ki želijo koristiti posebni spodbujevalni režim, so do 31. oktobra 2005 predložile prošnjo v pisni obliki z izčrpnimi informacijami o ratifikaciji zadevnih konvencij, zakonodaji in ukrepih za dejansko izvajanje določb konvencij ter svojo zavezo, da bodo dopustile in spoštovale spremljanje in preglede izvajanja, ki so predvideni v zadevnih konvencijah in v z njimi povezanih instrumentih.

(3)

Komisija je te prošnje preučila v skladu z določbami člena 11 Uredbe (ES) št. 980/2005 in oblikovala končni seznam držav upravičenk, ki izpolnjujejo ustrezna merila. V skladu s tem je treba tem državam od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2008 dodeliti posebni spodbujevalni režim.

(4)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za splošne preferenciale –

SKLENILA:

Edini člen

Do ugodnosti posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 980/2005, so od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2008 upravičene naslednje države v razvoju:

(BO)

Bolivija

(CO)

Kolumbija

(CR)

Kostarika

(EC)

Ekvador

(GE)

Gruzija

(GT)

Gvatemala

(HN)

Honduras

(LK)

Šrilanka

(MD)

Republika Moldavija

(MN)

Mongolija

(NI)

Nikaragva

(PA)

Panama

(PE)

Peru

(SV)

Salvador

(VE)

Venezuela

V Bruslju, 21. decembra 2005

Za Komisijo

Peter MANDELSON

Član Komisije


(1)  UL L 169, 30.6.2005, str. 1.


22.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/51


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 14. decembra 2005

o usklajenem programu nadzora na področju prehrane živali za leto 2006 v skladu z Direktivo Sveta 95/53/ES

(2005/925/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 95/53/ES z dne 25. oktobra 1995 o določitvi načel izvajanja uradnega nadzora na področju prehrane živali (1), in zlasti člena 22(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Leta 2005 so države članice opredelile nekatere zadeve, primerne za usklajen program nadzora, ki ga je treba izvesti v letu 2006.

(2)

Čeprav določa Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/32/ES z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (2) največjo vsebnost aflatoksina B1 v krmi, ne obstajajo predpisi Skupnosti za druge mikotoksine, kot so ohratoksin A, zearalenon, deoksinivalenol, fumonizini in toksini T-2 in HT-2. Zbiranje podatkov o prisotnosti navedenih mikotoksinov na podlagi naključnega vzorčenja lahko zagotovi koristne podatke za oceno stanja in nadalje za razvoj zakonodaje. Poleg tega so nekatera posamična krmila, na primer žita in oljna semena, zaradi pogojev spravila, skladiščenja in prevoza pridelka posebno izpostavljena kontaminaciji z mikotoksini. Ker koncentracija mikotoksinov iz leta v leto niha, je primerno zbrati podatke za vse navedene mikotoksine iz nekaj zaporednih let.

(3)

Prejšnji rezultati pregledov za ugotavljanje prisotnosti antibiotikov in kokcidiostatikov v posameznih krmilih, namenjenih živalskim vrstam ali kategorijam, za katere navedene snovi niso dovoljene, so pokazali, da še vedno prihaja do tovrstnih kršitev. Poleg tega je v skladu z določbami člena 11(2) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (3) pomembno zagotoviti, da se učinkovito izvaja postopno opuščanje antibiotikov kot krmnih dodatkov.

(4)

Pomembno je zagotoviti, da se učinkovito izvajajo omejitve uporabe posamičnih krmil živalskega izvora v krmi, kakor določa ustrezna zakonodaja Skupnosti.

(5)

Primerno je zagotoviti, da vsebnost bakra in cinka, ki sta elementa v sledovih, v krmni mešanici za prašiče ne presega zgornje mejne vrednosti, določene z Uredbo Komisije (ES) št. 1334/2003 z dne 25. julija 2003 o spremembi pogojev za dovoljenje več dodatkov v krmi, ki spadajo v skupino elementov v sledovih (4).

(6)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

PRIPOROČA, DA DRŽAVE ČLANICE:

1.

V letu 2006 izvedejo usklajeni program nadzora, katerega namen je preveriti:

(a)

koncentracijo mikotoksinov (aflatoksina B1, ohratoksina A, zearalenona, deoksinivalenola, fumonizinov in toksinov T2 in HT-2) v krmi z navedbo analiznih metod; metoda vzorčenja mora vsebovati naključno in ciljno vzorčenje; pri ciljnem vzorčenju se jemljejo vzorci posamičnih krmil, za katera se sumi, da vsebujejo višje koncentracije mikotoksinov, na primer žitnih zrn, oljnih semen in plodov, njihovih proizvodov in stranskih proizvodov, ter posamičnih krmil, ki se dlje časa skladiščijo ali prevažajo po morju na velike razdalje; v primeru aflatoksina B1 je posebna pozornost potrebna zlasti pri krmnih mešanicah za molznice, ki niso krave molznice; o rezultatih pregledov je treba poročati na podlagi vzorca, navedenega v Prilogi I;

(b)

kokcidiostatike in/ali histomonostatike, ne glede na to ali so dovoljeni kot krmni dodatki za nekatere živalske vrste in kategorije, ki so pogosti v nemediciranih premiksih in krmnih mešanicah, v katerih te snovi niso dovoljene; pregledi morajo biti usmerjeni na navedene snovi v premiksih in krmnih mešanicah, kadar pristojni organ meni, da obstaja večja verjetnost za odkritje nepravilnosti; o rezultatih pregledov je treba poročati na podlagi vzorca, navedenega v Prilogi II;

(c)

postopno opuščanje antibiotikov kot krmnih dodatkov, kakor je določeno v Prilogi II;

(d)

upoštevanje omejitev proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora, kakor je navedeno v Prilogi III;

(e)

vsebnosti bakra in cinka v krmnih mešanicah za prašiče, kakor je navedeno v Prilogi IV.

2.

Vključijo rezultate usklajenega programa nadzora, predvidenega v odstavku 1, v posebno poglavje v letnem poročilu o inšpekcijskih dejavnostih, ki ga je treba predložiti do 1. aprila 2007 in v najnovejšo različico usklajenega vzorca za poročanje.

V Bruslju, 14. decembra 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 265, 8.11.1995, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/46/ES (UL L 234, 1.9.2001, str. 55).

(2)  UL L 140, 30.5.2002, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2005/8/ES (UL L 27, 29.1.2005, str. 44).

(3)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 378/2005 (UL L 59, 5.3.2005, str. 8).

(4)  UL L 187, 26.7.2003, str. 11. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2003 (UL L 317, 2.12.2003, str. 22).


PRILOGA I

Koncentracija nekaterih mikotoksinov (aflatoksina B1, ohratoksina A, zearalenona, deoksinivalenola, fumonizinov in toksinov T-2 in HT-2) v krmi

Posamezni rezultati vseh testiranih vzorcev; vzorec za poročila iz odstavka 1(a)

Krma

Vzorčenje

(naključno ali ciljno)

Vrsta in koncentracija mikotoksinov (μg/kg pri krmi z deležem vlage 12 %)

Razred (1)

Vrsta (2)

Država porekla

Aflatoksin B1

Ohratoksin A

Zearalenon

Deoksinivalenol

Fumonizini (3)

toksini T-2 in HT-2 (4)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pristojni organ mora navesti tudi:

ukrepe, ki so bili izvedeni ob prekoračitvi zgornje mejne vrednosti aflatoksina B1,

uporabljene analizne metode,

meje zaznavnosti.


(1)  Izberite enega od naslednjih razredov: posamično krmilo, krmni dodatek, premiks, dopolnilno krmilo, popolno krmilo, krmna mešanica.

(2)  Izberite eno od naslednjih vrst: (a) pri posamičnem krmilu ime posamičnega krmila, kakor je določeno v delu B Priloge k Direktivi Sveta 96/25/ES (UL L 125, 23.5.1996, str. 35.); (b) pri drugih posamičnih krmilih ciljne vrste.

(3)  Namesto koncentracij fumonizinov B1 in B2 se lahko navede vsota obeh.

(4)  Namesto koncentracij toksinov T-2 in HT-2 se lahko navede vsota obeh.


PRILOGA II

Prisotnost nekaterih zdravilnih učinkovin, ki niso dovoljene kot krmni dodatki

Nekatere zdravilne snovi so lahko zakonito prisotne kot dodatki v premiksih in krmnih mešanicah za nekatere živalske vrste in kategorije živali, če izpolnjujejo zahteve iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1831/2003.

Prisotnost nedovoljenih zdravilnih snovi v krmnih mešanicah za nekatere živalske vrste in kategorije živali pomeni kršitev.

Iz naslednjega seznama je treba izbrati zdravilne snovi, nad katerimi se izvaja nadzor:

1.

Zdravilne snovi, ki so dovoljene kot krmni dodatki le za nekatere živalske vrste ali kategorije:

 

dekokvinat (Deccox)

 

diklazuril (Clinacox 0,2 %)

 

halofuginon hidrobromid (Stenorol)

 

lasalocid A natrij (Avatec 15 %)

 

alfa amonijev maduramicin (Cygro 1 %)

 

natrijev monenzin (Elancoban G100, 100, G200, 200)

 

narazin (Monteban)

 

narazin – nikarbazin (Maxiban G160)

 

Robenidin hidroklorid (Cycostat 66 G)

 

Natrijev salinomicin (Sacox 120G, 120)

 

Natrijev semduramicin (Aviax 5 %)

2.

Zdravilne snovi, ki niso več dovoljene kot krmni dodatki:

 

amprol

 

amprol/etopabat

 

arprinocid

 

avilamicin

 

avoparcin

 

karbadoks

 

dimetridazol

 

dinitolmid

 

flavofosfolipol

 

ipronidazol

 

metiklorpindol

 

metiklorpindol/metilbenzokvat

 

nikarbazin

 

nifursol

 

olakvindoks

 

ronidazol

 

spiramicin

 

tetraciklini

 

tilozin fosfat

 

virginiamicin

 

cink bacitracin

 

druge protimikrobne snovi

3.

Zdravilne snovi, ki niso bile nikoli dovoljene kot krmni dodatki:

druge snovi.

Posamezni rezultati vseh vzorcev, ki niso v skladu z zahtevami; vzorec za poročila, kakor je naveden v odstavku 1(b):

Vrsta krme

(živalske vrste in kategorije)

Odkrita snov

Ugotovljena vsebnost

Razlog kršitve a (1)

Izvedeni ukrep

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pristojni organ mora navesti tudi:

skupno število testiranih vzorcev,

imena preiskovanih snovi,

uporabljene analizne metode,

meje zaznavnosti.


(1)  Razlog za prisotnost nedovoljene snovi v krmi, kakor je bilo ugotovljeno po preiskavi, ki jo je opravil pristojni organ.


PRILOGA III

Omejitve proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora

Brez poseganja v člen 3 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 882/2004 (1) morajo države članice v letu 2006 izvesti usklajeni program nadzora, da bi ugotovile, ali so bile omejitve proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora upoštevane.

Zlasti zato, da bi zagotovili učinkovito izvajanje prepovedi krmljenja nekaterih živali s predelanimi živalskimi beljakovinami, kakor določa Priloga IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 (2), morajo države članice izvajati poseben program nadzora, ki temelji na usmerjenem nadzoru. V skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 882/2004 mora navedeni program nadzora temeljiti na strategiji upoštevanja tveganj ter vključevati vse stopnje proizvodnje in vse vrste prostorov, v katerih krmo proizvajajo, z njo rokujejo in upravljajo. Države članice morajo posebno pozornost usmeriti na opredelitev meril, ki jih je mogoče povezati s tveganjem. Ponder, določen za vsako merilo, mora biti sorazmeren s tveganjem. Pogostnost inšpekcijskega nadzora in število vzorcev, analiziranih v prostorih, se mora ujemati z vsoto ponderjev, ki so določeni za navedene prostore.

Kot okvir za oblikovanje programa nadzora se upoštevajo naslednji prostori in merila:

Prostori

Merila

Ponder

Obrati za proizvodnjo krme

Obrati za proizvodnjo krme z dvojno proizvodno linijo, ki proizvajajo krmno mešanico za prežvekovalce in neprežvekovalce z vsebnostjo predelanih živalskih beljakovin, ki so predmet odstopanja

Obrati za proizvodnjo krme, za katera so bile ugotovljene kršitve ali zanje obstaja sum

Obrati za proizvodnjo krme, ki v velikih količinah uvažajo krmo z visoko vsebnostjo beljakovin, na primer ribjo moko, sojino moko, koruzno moko z glutenom in beljakovinske koncentrate

Obrati za proizvodnjo krme z veliko proizvodnjo krmne mešanice

Tveganje navzkrižne kontaminacije zaradi proizvodnih postopkov v obratu (uporaba silosov, nadzor učinkovitosti ločitve proizvodnih linij, nadzor sestavin, notranjega laboratorija, postopkov vzorčenja)

 

Mejne kontrolne točke in druge vstopne točke v Skupnost

Velika/majhna količina uvožene krme

Krma z visoko vsebnostjo beljakovin

 

Kmetije

Domače mešalne naprave za uporabo predelanih živalskih beljakovin, ki so predmet odstopanja

Kmetije s prežvekovalci in drugimi vrstami (tveganje navzkrižnega krmljenja)

Kmetije, ki kupujejo krmo v razsutem stanju

 

Trgovci

Skladišča in vmesno skladiščenje krme z visoko vsebnostjo beljakovin

Velik obseg trgovine s krmo v razsutem stanju

Trgovci s krmno mešanico, proizvedeno v tujini

 

Premične mešalne naprave

Mešalne naprave za proizvodnjo krme hkrati za prežvekovalce in neprežvekovalce

Mešalne naprave, za katera so bile ugotovljene kršitve ali zanje obstaja sum

Mešalne naprave, ki vključujejo krmo z visoko vsebnostjo beljakovin

Mešalne naprave z veliko proizvodnjo krme

Mešalne naprave uporablja večje število kmetij, vključno s kmetijami, ki imajo prežvekovalce

 

Prevozna sredstva

Vozila, ki se uporabljajo za prevoz predelanih živalskih beljakovin in krme

Vozila, za katera so bile ugotovljene kršitve ali zanje obstaja sum

 

Namesto navedenih prostorov in meril lahko države članice do 31. marca 2006 pošljejo Komisiji svojo oceno tveganja.

Vzorčenje mora biti usmerjeno na serije ali primere, pri katerih je najbolj verjetna navzkrižna kontaminacija s prepovedanimi predelanimi beljakovinami (prva serija po prevozu krme, ki vsebuje živalske beljakovine, prepovedane za to serijo, tehnične težave ali spremembe proizvodnih linij, spremembe skladiščnih prostorov ali silosov za snovi v razsutem stanju).

Nadzor je mogoče razširiti na analizo prahu v vozilih, opremi za proizvodnjo in skladiščih.

Najmanjše število inšpekcijskih nadzorov na leto v državi članici mora biti 10 na 100 000 ton proizvedene krmne mešanice. Najmanjše število uradnih vzorcev na leto v državi članici mora biti 20 na 100 000 ton proizvedene krmne mešanice. Do odobritve drugih metod je treba za analizo vzorcev uporabljati mikroskopsko identifikacijo in oceno, kakor je opredeljeno v Direktivi Komisije 2003/126/ES (3). Ugotovljena prisotnost živalskih beljakovin se razlaga v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 999/2001.

Rezultate programov nadzora je treba sporočiti Komisiji in pri tem uporabiti naslednje vzorce.

Zbirni seznam pregledov v zvezi z omejitvami krmljenja s krmo živalskega izvora (krmljenje s prepovedanimi predelanimi živalskimi beljakovinami)

A.   Dokumentirani inšpekcijski nadzor

Stopnja

Število inšpekcijskih nadzorov, vključno s preverjanjem prisotnosti predelanih živalskih beljakovin

Število kršitev na podlagi pregleda dokumentov itd., in ne na podlagi laboratorijskega testiranja

Uvoz posamičnih krmil

 

 

Skladiščenje posamičnih krmil

 

 

Obrati za proizvodnjo krme

 

 

Domače mešalne naprave/premične mešalne naprave

 

 

Posredniki za krmo

 

 

Prevozna sredstva

 

 

Kmetije z neprežvekovalci

 

 

Kmetije s prežvekovalci

 

 

Drugo:…

 

 

B.   Vzorčenje in testiranje posamičnih krmil ter krmnih mešanic na predelane živalske beljakovine

Prostori

Število uradnih vzorcev, testiranih na predelane živalske beljakovine

Število vzorcev, ki niso v skladu z zahtevami

Prisotnost predelanih živalskih beljakovin kopenskih živali

Prisotnost predelanih živalskih beljakovin rib

Posamična krmila

Krmne mešanice

Posamična krmila

Krmne mešanice

Posamična krmila

Krmne mešanice

za prežvekovalce

za neprežvekovalce

za prežvekovalce

za neprežvekovalce

za prežvekovalce

za neprežvekovalce

Ob uvozu

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Obrati za proizvodnjo krme

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Posredniki/skladiščenje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prevozna sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Domače mešalne naprave/premične mešalne naprave

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Na kmetiji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Drugo:…

 

 

 

 

 

 

 

 

 

C.   Zbirni seznam prepovedanih predelanih živalskih beljakovin v vzorcih krme, namenjene za prežvekovalce

 

Mesec odvzema vzorca

Vrsta, stopnja in izvor kontaminacije

Uporabljene sankcije (ali drugi ukrepi)

1

 

 

 

2

 

 

 

3

 

 

 

4

 

 

 

5

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(2)  UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(3)  UL L 339, 24.12.2003, str. 78.


PRILOGA IV

Posamezni rezultati vseh vzorcev (vzorcev, ki so v skladu z zahtevami in vzorcev, ki niso) v zvezi z vsebnostjo bakra in cinka v krmni mešanici za prašiče

Vrsta krmne mešanice

(živalska kategorija)

Element v sledovih

(baker ali cink)

Ugotovljena vsebnost

(mg/kg popolne krmne mešanice)

Razlog za prekoračitev največje vsebnosti (1)

Izvedeni ukrep

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  Kakor je bilo ugotovljeno po preiskavi, ki jo je opravil pristojni organ.


22.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/60


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 21. decembra 2005

o uvedbi dopolnilnih ukrepov za obvladovanje okužb z nizko patogeno aviarno influenco v Italiji in o razveljavitvi Odločbe 2004/666/ES

(notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 5566)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/926/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1), in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), in zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/40/EGS z dne 19. maja 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor aviarne influence (3), in zlasti člena 16 Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (4) in zlasti členov 4(3) in 13(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Odločbo Komisije 2002/975/ES z dne 12. decembra 2002 o uvedbi cepljenja za dopolnitev ukrepov za obvladovanje okužb z nizko patogeno aviarno influenco v Italiji in o posebnih ukrepih za nadzor premikov (5) se je v nekaterih predelih severne Italije izvedel program cepljenja, da bi se obvladalo okužbe z nizko patogeno aviarno influenco sev podtipa H7N3. Uporabljena je bila strategija razlikovanja med okuženimi in cepljenimi živalmi (DIVA) z uporabo heterolognega cepiva podtipa H7N1, ki omogoča razlikovanje med okuženo in cepljeno perutnino.

(2)

V skladu z Odločbo Komisije 2004/666/ES z dne 29. septembra 2004 o uvedbi cepljenja za dopolnitev ukrepov za obvladovanje okužb z nizko patogeno aviarno influenco v Italiji in o posebnih ukrepih za nadzor premikov in o razveljavitvi Odločbe 2002/975/ES (6) je bil odobren novi program cepljenja na manjšem območju Italije v primerjavi s prejšnjo akcijo cepljenja iz Odločbe 2002/975/ES. Ta novi program je bil izveden z bivalentnim cepivom, ki vsebuje oba podtipa aviarne influence, H5 in H7. Ta vrsta cepljenja se izvaja vsaj do 31. decembra 2005. Navedena odločba prav tako določa prepoved trgovine znotraj Skupnosti z živo perutnino in valilnimi jajci, ki prihajajo in/ali izvirajo iz območja cepljenja, ter pogoje za trgovino znotraj Skupnosti s svežim mesom, pridobljenim iz cepljene perutnine v skladu s členom 3 Odločbe 2004/666/ES.

(3)

Rezultati programa cepljenja, določenega v Odločbi 2004/666/ES, o katerih se je poročalo na več sejah Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, so na splošno ugodni.

(4)

Glede na ugodno stanje znotraj območja cepljenja, določenega v Odločbi 2004/666/ES, in ob upoštevanju večjih izkušenj z izvajanjem cepljenja, je treba dovoliti odpošiljanje perutnine za zakol, valilnih jajc in dan starih piščancev iz Italije, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(5)

Ob upoštevanju posebnega tveganja za vnos aviarne influence v zadevna območja Italije in predložitve spremenjenega programa cepljenja s pismom z dne 23. junija 2005 s strani Italije v odobritev je primerno nadaljevati s cepljenjem v območjih z visokim tveganjem za vnos bolezni. Poleg tega je treba v območju cepljenja in njegovi okolici izvajati intenzivno spremljanje in nadzor.

(6)

Pri perutnini za zakol je prav tako treba uporabljati posebne postopke vzorčenja in preskušanja.

(7)

Zaradi jasnosti zakonodaje Skupnosti je primerno Odločbo 2004/666/ES razveljaviti in jo nadomestiti s to odločbo.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odobritev programa cepljenja

1.   Spremenjeni program cepljenja proti aviarni influenci, ki ga je Italija Komisiji predložila dne 23. junija 2005, se odobri („program cepljenja“).

Program cepljenja se izvaja z bivalentnim cepivom v območjih iz Priloge I („območje cepljenja“). Zagotovi se učinkovito izvajanje programa cepljenja.

2.   Intenzivno spremljanje in nadzor, kot je določeno v programu cepljenja, se izvajata v območju cepljenja in v območjih iz Priloge III.

Člen 2

Omejitve premikov žive perutnine, valilnih jajc, dan starih piščancev in svežega mesa perutnine

Omejitve premikov žive perutnine, valilnih jajc, dan starih piščancev in svežega mesa perutnine v, iz in znotraj območja cepljenja ter iz kmetijskih gospodarstev na območju z omejitvami, ki se določi v skladu z določbami programa cepljenja, se uporabljajo v skladu s členi 3 do 9 te odločbe.

Člen 3

Omejitve odpošiljanja žive perutnine, valilnih jajc in dan starih piščancev

Živa perutnina, valilna jajca in dan stari piščanci, ki prihajajo in/ali izvirajo iz kmetijskih gospodarstev na območju cepljenja ter iz kmetijskih gospodarstev na območju z omejitvami, ki se določi v skladu z določbami programa cepljenja, se ne odpošiljajo iz Italije.

Člen 4

Odstopanje od omejitev odpošiljanja perutnine za zakol

1.   Z odstopanjem od člena 3 se perutnina za zakol, ki prihaja in/ali izvira iz kmetijskih gospodarstev na območju cepljenja, lahko odpošilja iz Italije, če perutnina:

(a)

prihaja iz kmetijskih gospodarstev, ki ne ležijo na območju z omejitvami, ki se določi v skladu z določbami programa cepljenja;

(b)

izvira iz jat, ki so bile redno pregledovane in katerih rezultati preskusov na aviarno influenco so bili negativni, pri čemer je bila posebna pozornost posvečena dovzetnim pticam;

(c)

izvira iz jat, ki jih je klinično pregledal uradni veterinar v 48 urah pred natovarjanjem, pri čemer je bila posebna pozornost posvečena dovzetnim pticam;

(d)

izvira iz jat, ki so bile na podlagi postopka vzorčenja in preskušanja iz Priloge II k tej odločbi v nacionalnem laboratoriju za aviarno influenco serološko pregledane in so bili njihovi rezultati negativni;

(e)

se pošlje neposredno v klavnico in se zakolje takoj po prispetju.

2.   Za preskus jat, kot je določeno v točki (b) prvega odstavka, se uporabijo naslednji testi:

(a)

za cepljene ptic razvita indirektna imunofluorescenca („test iIFA“);

(b)

za necepljene ptice:

(i)

test inhibicije hemaglutinacije (IH);

(ii)

test AGID;

(iii)

test ELISA; ali

(iv)

po potrebi test iIFA.

Člen 5

Odstopanje od omejitev odpošiljanja valilnih jajc

Z odstopanjem od člena 3 se valilna jajca, ki prihajajo in/ali izvirajo iz kmetijskih gospodarstev na območju cepljenja, lahko odpošiljajo iz Italije, če:

(a)

prihajajo iz kmetijskih gospodarstev, ki ne ležijo na območju z omejitvami, ki se določi v skladu z določbami programa cepljenja;

(b)

prihajajo iz jat, ki so bile na podlagi uporabe testov iz člena 4(2) redno pregledovane in katerih rezultati preskusov na aviarno influenco so bili negativni;

(c)

so bila pred odhodom s kmetijskega gospodarstva razkužena;

(d)

so bila prepeljana neposredno v namembno valilnico;

(e)

namembna valilnica lahko zagotovi sledljivost valilnih jajc z evidenco kmetijskega gospodarstva, od koder valilna jajca izvirajo, in namembnega kmetijskega gospodarstva dan starih piščancev, izvaljenih iz takšnih jajc.

Člen 6

Odstopanje od omejitev odpošiljanja dan starih piščancev

Z odstopanjem od člena 3 se dan stari piščanci, ki prihajajo in/ali izvirajo iz kmetijskih gospodarstev na območju cepljenja, lahko odpošiljajo iz Italije, če izvirajo iz valilnih jajc, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 5.

Člen 7

Veterinarska spričevala, ki spremljajo pošiljke žive perutnine, valilnih jajc in dan starih piščancev

Veterinarska spričevala, ki spremljajo pošiljke žive perutnine, valilnih jajc in dan starih piščancev iz Italije, vsebujejo navedbo: „Pogoji zdravstvenega varstva živali te pošiljke so v skladu z Odločbo Komisije 2005/926/ES“.

Člen 8

Omejitve odpošiljanja in posebno označevanje svežega mesa perutnine

1.   Sveže meso perutnine iz člena 2 se označi v skladu z odstavkom 2 in se ne odpošilja iz Italije, če izvira iz:

(a)

perutnine, ki izvira iz kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju z omejitvami, ki se določi v skladu z določbami programa cepljenja;

(b)

perutnine, cepljene proti avirani influenci;

(c)

perutninskih jat, seropozitivnih na aviarno influenco, namenjenih za zakol pod uradnim nadzorom v skladu s programom cepljenja.

2.   Sveže meso perutnine iz odstavka 1 se označi s posebno oznako zdravstvene ustreznosti ali identifikacijsko oznako, ki se jo ne more zamenjati z oznako zdravstvene ustreznosti iz poglavja XII Priloge I k Direktivi Sveta 71/118/EGS (7), in zlasti ne sme biti ovalna. Ta oznaka vsebuje številko odobritve obrata, vendar ne črk C.E.

Člen 9

Odstopanje od omejitev odpošiljanja svežega mesa perutnine

Z odstopanjem od člena 8(1)(b) in odstavka 2 se sveže meso puranov in piščancev, cepljenih proti aviarni influenci s heterolognim cepivom podtipa (H7N1) in (H5N9) lahko odpošlje iz Italije, če meso prihaja od puranov in piščancev, ki:

(a)

izvirajo iz jat, ki so bile redno pregledovane in katerih rezultati preskusov na aviarno influenco so bili negativni, pri čemer je bila posebna pozornost posvečena dovzetnim pticam;

(b)

izvirajo iz jat, ki jih je klinično pregledal uradni veterinar v 48 urah pred natovarjanjem, pri čemer je bila posebna pozornost posvečena dovzetnim pticam;

(c)

izvirajo iz jat, ki so bile na podlagi postopka vzorčenja in preskušanja iz Priloge II k tej odločbi v nacionalnem laboratoriju za aviarno influenco serološko pregledane in so bili njihovi rezultati negativni;

(d)

prihajajo iz jat, ki so bile testirane na podlagi uporabe testov iz člena 4(2) in katerih rezultati preskusov na aviarno influenco so bili negativni;

(e)

so shranjeni ločeno od drugih jat, ki niso v skladu s tem členom;

(f)

se pošljejo neposredno v klavnico in se zakoljejo takoj po prispetju.

Člen 10

Veterinarsko spričevalo za sveže meso puranov in piščancev

Sveže meso puranov in piščancev, ki izpolnjuje pogoje iz člena 9, spremlja veterinarsko spričevalo, določeno v Prilogi VI k Direktivi 71/118/EGS, v katerem je v točki IV(a) navedena naslednja potrditev uradnega veterinarja:

„Zgoraj opisano puranje meso/piščančje meso (8) je v skladu z Odločbo Komisije 2005/926/ES.

Člen 11

Pranje in razkuževanje embalaže ter prevozna sredstva

Italija zagotovi, da se na območju cepljenja, navedenem v Prilogi I:

(a)

za zbiranje, shranjevanje in prevoz valilnih jajc in dan starih piščancev uporablja samo embalaža za enkratno uporabo ali embalaža, ki jo je mogoče učinkovito oprati in razkužiti;

(b)

vsa prevozna sredstva za prevoz žive perutnine, valilnih jajc, dan starih piščancev, svežega perutninskega mesa in perutninske krme očisti in razkuži, tik pred prevozom in takoj po vsakem prevozu, z razkužili v skladu z uporabnimi metodami, ki jih odobri pristojni organ.

Člen 12

Poročila

Italija predloži Komisiji poročilo z informacijami o učinkovitosti programa cepljenja v šestih mesecih od datuma začetka uporabe te odločbe in nato v šestmesečnih časovnih razmikih.

Člen 13

Razveljavitve

Odločba 2004/666/ES se razveljavi.

Člen 14

Uporaba

Ta odločba se začne uporabljati deseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Naslovi

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 21. decembra 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/41/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 33); popravljena različica (UL L 195, 2.6.2004, str. 12).

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/33/ES (UL L 315, 19.11.2002, str. 14).

(3)  UL L 167, 22.6.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(4)  UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(5)  UL L 337, 13.12.2002, str. 87. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/159/ES (UL L 50, 20.2.2004, str. 63).

(6)  UL L 303, 30.9.2004, str. 35. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2005/10/ES (UL L 4, 6.1.2005, str. 15).

(7)  UL L 55, 8.3.1971, str. 23.

(8)  Neustrezno črtajte.“


PRILOGA I

OBMOČJE CEPLJENJA, KJER SE CEPLJENJE IZVAJA Z BIVALENTNIM CEPIVOM

Dežela Veneto

Pokrajina Verona

ALBAREDO D'ADIGE

 

ANGIARI

 

ARCOLE

 

BELFIORE

 

BONAVIGO

 

BOVOLONE

 

BUTTAPIETRA

 

CALDIERO

območje južno od avtoceste A4

CASALEONE

 

CASTEL D'AZZANO

 

CASTELNUOVO DEL GARDA

območje južno od avtoceste A4

CEREA

 

COLOGNA VENETA

 

COLOGNOLA AI COLLI

območje južno od avtoceste A4

CONCAMARISE

 

ERBÈ

 

GAZZO VERONESE

 

ISOLA DELLA SCALA

 

ISOLA RIZZA

 

LAVAGNO

območje južno od avtoceste A4

MINERBE

 

MONTEFORTE D'ALPONE

območje južno od avtoceste A4

MOZZECANE

 

NOGARA

 

NOGAROLE ROCCA

 

OPPEANO

 

PALÙ

 

PESCHIERA DEL GARDA

območje južno od avtoceste A4

POVEGLIANO VERONESE

 

PRESSANA

 

RONCO ALL'ADIGE

 

ROVERCHIARA

 

ROVEREDO DI GUÀ

 

SALIZZOLE

 

SAN BONIFACIO

območje južno od avtoceste A4

SAN GIOVANNI LUPATOTO

območje južno od avtoceste A4

SANGUINETTO

 

SAN MARTINO BUON ALBERGO

območje južno od avtoceste A4

SAN PIETRO DI MORUBIO

 

SOAVE

območje južno od avtoceste A4

SOMMACAMPAGNA

območje južno od avtoceste A4

SONA

območje južno od avtoceste A4

SORGÀ

 

TREVENZUOLO

 

VALEGGIO SUL MINCIO

 

VERONA

območje južno od avtoceste A4

VERONELLA

 

VIGASIO

 

VILLAFRANCA DI VERONA

 

ZEVIO

 

ZIMELLA

 


Dežela Lombardia

Pokrajina Brescia

ACQUAFREDDA

 

ALFIANELLO

 

BAGNOLO MELLA

 

BASSANO BRESCIANO

 

BORGOSATOLLO

 

BRESCIA

območje južno od avtoceste A4

CALCINATO

območje južno od avtoceste A4

CALVISANO

 

CAPRIANO DEL COLLE

 

CARPENEDOLO

 

CASTENEDOLO

območje južno od avtoceste A4

CIGOLE

 

DELLO

 

DESENZANO DEL GARDA

območje južno od avtoceste A4

FIESSE

 

FLERO

 

GAMBARA

 

GHEDI

 

GOTTOLENGO

 

ISORELLA

 

LENO

 

LONATO

območje južno od avtoceste A4

MANERBIO

 

MILZANO

 

MONTICHIARI

 

MONTIRONE

 

OFFLAGA

 

PAVONE DEL MELLA

 

PONCARALE

 

PONTEVICO

 

POZZOLENGO

območje južno od avtoceste A4

PRALBOINO

 

QUINZANO D'OGLIO

 

REMEDELLO

 

REZZATO

območje južno od avtoceste A4

SAN GERVASIO BRESCIANO

 

SAN ZENO NAVIGLIO

 

SENIGA

 

VEROLANUOVA

 

VEROLAVECCHIA

 

VISANO

 

Pokrajina Mantova

CASTIGLIONE DELLE STIVIERE

 

CAVRIANA

 

CERESARA

 

GOITO

 

GUIDIZZOLO

 

MARMIROLO

 

MEDOLE

 

MONZAMBANO

 

PONTI SUL MINCIO

 

ROVERBELLA

 

SOLFERINO

 

VOLTA MANTOVANA

 


PRILOGA II

POSTOPEK VZORČENJA IN PRESKUŠANJA

1.   Uvod in splošna uporaba

Razvita indirektna imunofluorescenca (test iIFA) je namenjena razlikovanju med purani in piščanci, ki so bili cepljeni/prekuženi s terenskim (divjim) izolatom virusa in cepljeni/neizpostavljeni terenskemu (divjemu) izolatu virusa v okviru strategije cepljenja DIVA (razlikovanje med okuženimi in cepljenimi živalmi) s pomočjo heterolognega podtipa cepiva iz podtipa terenskega (divjega) virusa.

2.   Uporaba preskusa zaradi odpošiljanja svežega puranjega in piščančjega mesa iz območja cepljenja v Italiji

Meso, ki izvira iz jat puranov in piščancev, cepljenih proti aviarni influenci, se lahko odpošilja iz Italije, če so vse ptice iz iste zgradbe, če uradni veterinar v sedmih dneh pred zakolom vzame vzorce krvi od vsaj desetih cepljenih puranov ali piščancev, namenjenih za zakol.

Če je perutnina v več skupinah ali kletkah, se odvzame vzorce od vsaj dvajsetih cepljenih ptic, naključno izbranih iz vseh skupin ali kletk na kmetijskemu gospodarstvu.

3.   Uporaba preskusa zaradi odpošiljanja perutnine za zakol iz območja cepljenja v Italiji

Perutnina za zakol, ki izvira iz območja cepljenja, se lahko odpošilja iz Italije, če so vse ptice iz iste zgradbe, če uradni veterinar v sedmih dneh pred odpošiljanjem vzame vzorce krvi od vsaj desetih ptic, namenjenih za zakol. Če je perutnina v več skupinah ali kletkah, se odvzame vzorce od vsaj dvajsetih ptic, naključno izbranih iz vseh skupin ali kletk na kmetijskemu gospodarstvu.


PRILOGA III

OBMOČJA, KI MEJIJO NA OBMOČJE CEPLJENJA, KJER SE IZVAJATA INTENZIVNO SPREMLJANJE IN NADZOR

Dežela Lombardia

Pokrajina Bergamo

ANTEGNATE

 

BAGNATICA

območje južno od avtoceste A4

BARBATA

 

BARIANO

 

BOLGARE

območje južno od avtoceste A4

CALCINATE

 

CALCIO

 

CASTELLI CALEPIO

območje južno od avtoceste A4

CAVERNAGO

 

CIVIDATE AL PIANO

 

COLOGNO AL SERIO

 

CORTENUOVA

 

COSTA DI MEZZATE

območje južno od avtoceste A4

COVO

 

FARA OLIVANA CON SOLA

 

FONTANELLA

 

GHISALBA

 

GRUMELLO DEL MONTE

območje južno od avtoceste A4

ISSO

 

MARTINENGO

 

MORENGO

 

MORNICO AL SERIO

 

PAGAZZANO

 

PALOSCO

 

PUMENENGO

 

ROMANO DI LOMBARDIA

 

SERIATE

območje južno od avtoceste A4

TELGATE

območje južno od avtoceste A4

TORRE PALLAVICINA

 

Pokrajina Brescia

AZZANO MELLA

 

BARBARIGA

 

BASSANO BRESCIANO

 

BERLINGO

 

BORGO SAN GIACOMO

 

BRANDICO

 

CASTEGNATO

območje južno od avtoceste A4

CASTEL MELLA

 

CASTELCOVATI

 

CASTREZZATO

 

CAZZAGO SAN MARTINO

območje južno od avtoceste A4

CHIARI

 

COCCAGLIO

 

COLOGNE

 

COMEZZANO-CIZZAGO

 

CORZANO

 

ERBUSCO

območje južno od avtoceste A4

LOGRATO

 

LONGHENA

 

MACLODIO

 

MAIRANO

 

ORZINUOVI

 

ORZIVECCHI

 

OSPITALETTO

območje južno od avtoceste A4

PALAZZOLO SULL'OGLIO

območje južno od avtoceste A4

POMPIANO

 

PONTOGLIO

 

ROCCAFRANCA

 

RONCADELLE

območje južno od avtoceste A4

ROVATO

območje južno od avtoceste A4

RUDIANO

 

SAN PAOLO

 

TORBOLE CASAGLIA

 

TRAVAGLIATO

 

TRENZANO

 

URAGO D'OGLIO

 

VILLACHIARA

 

Pokrajina Cremona

CAMISANO

 

CASALE CREMASCO-VIDOLASCO

 

CASALETTO DI SOPRA

 

CASTEL GABBIANO

 

SONCINO

 

Pokrajina Mantova

ACQUANEGRA SUL CHIESE

 

ASOLA

 

BIGARELLO

 

CANNETO SULL'OGLIO

 

CASALMORO

 

CASALOLDO

 

CASALROMANO

 

CASTEL D'ARIO

 

CASTEL GOFFREDO

 

CASTELBELFORTE

 

GAZOLDO DEGLI IPPOLITI

 

MARIANA MANTOVANA

 

PIUBEGA

 

PORTO MANTOVANO

 

REDONDESCO

 

RODIGO

 

RONCOFERRARO

 

SAN GIORGIO DI MANTOVA

 

VILLIMPENTA

 


Dežela Veneto

Pokrajina Padova

CARCERI

 

CASALE DI SCODOSIA

 

ESTE

 

LOZZO ATESTINO

 

MEGLIADINO SAN FIDENZIO

 

MEGLIADINO SAN VITALE

 

MONTAGNANA

 

OSPEDALETTO EUGANEO

 

PONSO

 

SALETTO

 

SANTA MARGHERITA D’ADIGE

 

URBANA

 

Pokrajina Verona

BEVILACQUA

 

BOSCHI SANT'ANNA

 

BUSSOLENGO

 

PESCANTINA

 

SOMMACAMPAGNA

območje severno od avtoceste A4

SONA

območje severno od avtoceste A4

Pokrajina Vicenza

AGUGLIARO

 

ALBETTONE

 

ALONTE

 

ASIGLIANO VENETO

 

BARBARANO VICENTINO

 

CAMPIGLIA DEI BERICI

 

CASTEGNERO

 

LONIGO

 

MONTEGALDA

 

MONTEGALDELLA

 

MOSSANO

 

NANTO

 

NOVENTA VICENTINA

 

ORGIANO

 

POIANA MAGGIORE

 

SAN GERMANO DEI BERICI

 

SOSSANO

 

VILLAGA

 


Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

22.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/71


SKLEP SVETA 2005/927/SZVP

z dne 21. decembra 2005

o izvajanju Skupnega stališča 2004/694/SZVP o nadaljnjih ukrepih v podporo učinkovitemu izvajanju mandata Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Skupnega stališča 2004/694/SZVP (1) in zlasti člena 2 Skupnega stališča v povezavi z drugo alineo člena 23(2) Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet v skladu s Skupnim stališčem 2004/694/SZVP sprejel ukrepe za zamrznitev vseh sredstev in gospodarskih virov, ki pripadajo fizičnim osebam, obtoženim pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ).

(2)

Svet je 6. oktobra sprejel Skupno stališče 2005/689/SZVP, ki podaljšuje veljavnost Skupnega stališča 2004/694/SZVP in spreminja seznam iz Priloge.

(3)

Ker je bil g. Ante GOTOVINA premeščen v pripor v prostore MKSJ, ga je treba črtati s seznama.

(4)

Seznam iz Priloge k Skupnemu stališču 2004/694/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SKLENIL:

Člen 1

Seznam oseb iz Priloge k Skupnemu stališču 2004/694/SZVP se nadomesti z besedilom, navedenim v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 21. decembra 2005

Za Svet

Predsednik

B. BRADSHAW


(1)  UL L 315, 14.10.2004, str. 52. Skupno stališče, kakor je bila nazadnje podaljšano s Skupnim stališčem 2005/689/SZVP (UL L 261, 7.10.2005, str. 29).


PRILOGA

„PRILOGA

SEZNAM OSEB IZ ČLENA 1

1.

Ime: ĐORĐEVIĆ Vlastimir

Datum rojstva: 1948

Kraj rojstva: Vladičin Han, Srbija in Črna gora

Državljanstvo: Srbije in Črne gore

2.

Ime: HADŽIĆ Goran

Datum rojstva: 7.9.1958

Kraj rojstva: Vinkovci, Republika Hrvaška

Državljanstvo: Srbije in Črne gore

3.

Ime: KARADŽIĆ Radovan

Datum rojstva: 19.6.1945

Kraj rojstva: Petnjica, Savnik, Črna gora, Srbija in Črna gora

Državljanstvo: Bosne in Hercegovine

4.

Ime: LUKIĆ Milan

Datum rojstva: 6.9.1967

Kraj rojstva: Višegrad, Bosna in Hercegovina

Državljanstvo: Bosne in Hercegovine,

verjetno tudi Srbije in Črne gore

5.

Ime: MLADIĆ Ratko

Datum rojstva: 12.3.1942

Kraj rojstva: Božanovići, Občina Kalinovik, Bosna in Hercegovina

Državljanstvo: Bosne in Hercegovine,

verjetno tudi Srbije in Črne gore

6.

Ime: TOLIMIR Zdravko

Datum rojstva: 27.11.1948

Kraj rojstva:

Državljanstvo: Bosne in Hercegovine

7.

Ime: ZELENOVIĆ Dragan

Datum rojstva: 12.2.1961

Kraj rojstva: Foča, Bosna in Hercegovina

Državljanstvo: Bosne in Hercegovine

8.

Ime: ŽUPLJANIN Stojan

Datum rojstva: 22.9.1951

Kraj rojstva: Kotor Varoš, Bosna in Hercegovina

Državljanstvo: Bosne in Hercegovine“