21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/3

(1)

V skladu s mednarodnimi obveznosti Skupnosti, sklenjenih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj (2), je Skupnost odločila za uvoz določene količine koruze v Španijo.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1839/95 z dne 26. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe tarifnih kvot pri uvozu koruze in sirka v Španijo ter koruze na Portugalsko (3) uvaja posebna dodatna pravila, potrebna za izvedbo natečaja.

(3)

Zlasti z obzirom na trenutne tržne potrebe v Španiji bi bilo potrebno razpisati natečaj za znižanje uvozne dajatve za koruzo v okviru posebne ureditve za uvoz.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/4

(1)

V skladu s kmetijskim sporazumom, sklenjenim v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj (2), se Skupnost obveže, da bo uvažala v Španijo določeno količino sirka.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1839/95 z dne 26. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko (3) je določila posebna pravila, potrebna za izvedbo tega javnega razpisa.

(3)

Glede na trenutne tržne potrebe trga v Španiji je treba odpreti javni razpis za znižanje carin pri uvozu sirka.

(4)

Uredba Sveta (ES) št. 2286/2002 z dne 10. decembra 2002 o ureditvi, ki se uporablja za kmetijske proizvode in blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških držav (države AKP), ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1706/98 (4) določa predvsem znižanje carin za 60 % pri uvozu sirka v okviru kvote 100 000 ton na koledarsko leto ter za 50 % nad to kvoto. Kumulacija te ugodnosti in ugodnosti, ki izhaja iz javnega razpisa za znižanje carin pri uvozu, povzroča motnjo na španskem trgu za žita. Zato je treba to kumulacijo izključiti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/6

(1)

Da se Komisiji omogoči spremljanje tržnega razvoja v sektorju surovega tobaka, ki ga pokriva skupna ureditev trga, vzpostavljena z Uredbo (EGS) št. 2075/92, se od držav članic zahteva, da sporočajo potrebne informacije.

(2)

V ta namen je bila sprejeta Uredba Komisije (ES) št. 604/2004 z dne 29. marca 2004 o sporočanju podatkov o tobaku od letine 2000 dalje (2).

(3)

Podatki, ki jih je treba sporočiti, morajo zagotavljati splošen pregled nad celotnim trgom Skupnosti za tobak in morajo zlasti upoštevati določbe iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (3) ter njena izvedbena pravila.

(4)

Zaradi učinkovitega upravljanja je treba te podatke razporediti po skupinah sort tobaka in določiti roke za njihovo predložitev.

(5)

Zato je primerno, da se sprejmejo določbe glede podatkov, ki jih je treba sporočiti.

(6)

Zaradi jasnosti in gospodarnosti je treba Uredbo (ES) št. 604/2004 razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za tobak –

21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/13

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 550/2004, mora Komisija določiti skupne zahteve za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa po vsej Skupnosti. Uredba, ki se neposredno uporablja je najustreznejše sredstvo za ta namen.

(2)

Izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa znotraj Skupnosti morajo certificirati države članice. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, ki izpolnjujejo skupne zahteve, morajo prejeti dovoljenje v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 550/2004. Tisti izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, ki lahko obratujejo brez dovoljenja, si morajo prizadevati za zagotovitev največje možne skladnosti s skupnimi zahtevami glede na njihov pravni status.

(3)

Uporaba skupnih zahtev, določenih v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 550/2004, ne sme posegati v suverenost držav članic nad njihovim zračnim prostorom in zahteve držav članic v zvezi z javnim redom, javno varnostjo in obrambnimi zadevami, kot je določeno v členu 13 Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (2). Skupne zahteve ne smejo vključevati vojaških dejavnosti in usposabljanja v okviru področja uporabe člena 1(2) Uredbe (ES) št. 549/2004.

(4)

Opredelitev skupnih zahtev za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa mora ustrezno upoštevati pravni položaj izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v državah članicah. Ob tem, ko dejavnosti organizacije niso le izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, se skupne zahteve, ki se določijo v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 550/2004, ne smejo uporabljati za takšne druge dejavnosti in za sredstva, dodeljena za dejavnosti zunaj izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa, razen če ni določeno drugače.

(5)

Uporaba skupnih zahtev za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa mora biti sorazmerna s tveganjem, povezanim s posebnimi lastnostmi vsake službe, kot sta število ter/ali vrsta in značilnosti postopkov zračnega prometa. Če se nekateri izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa odločijo, da ne izkoristijo priložnosti za izvajanje čezmejnih služb in se zato odpovejo pravici do vzajemnega priznavanja znotraj enotnega evropskega neba, mora biti nacionalni nadzorni organ pooblaščen, da tem izvajalcem na sorazmeren način omogoči upoštevanje nekaterih splošnih zahtev za izvajanje navigacijskih služb oziroma nekaterih posebnih zahtev za izvajanje služb zračnega prometa. Zato morajo pogoji, priloženi dovoljenju, izražati vrsto in obseg odstopanja.

(6)

Da se zagotovi pravilno delovanje sistema certificiranja, morajo države članice Komisiji predložiti vse ustrezne podatke o odstopanjih, ki jih v zvezi z njihovimi letnimi poročili odobri njihov nacionalni nadzorni organ.

(7)

Ni nujno, da za različne vrste navigacijskih služb zračnega prometa veljajo enake zahteve. Zato je treba skupne zahteve prilagoditi posebnim lastnostim vsake vrste službe.

(8)

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa morajo imeti dokazilo skladnosti za čas veljavnosti dovoljenja in za vse obravnavane službe.

(9)

Da se zagotovi učinkovita uporaba skupnih zahtev, se mora vzpostaviti sistem rednega pregledovanja ter nadzorovanja skladnosti s temi skupnimi zahtevami in pogoji iz dovoljenja. Nacionalni nadzorni organ mora letno pred izdajo dovoljenja preučiti ustreznost izvajalca in oceniti stalno skladnost izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih certificira. Zato mora vzpostaviti in vsako leto posodabljati okvirni inšpekcijski program, ki vključuje vse certificirane izvajalce, na podlagi ocenitve tveganja. Program mora omogočati pregled vseh ustreznih delov izvajalcev navigacijskih služb v razumnem časovnem okviru. Pri ocenjevanju skladnosti pooblaščenih izvajalcev služb zračnega prometa in meteoroloških služb mora imeti nacionalni nadzorni organ pravico do preverjanja ustreznih zahtev, ki izvirajo iz mednarodnih obveznosti zadevne države članice.

(10)

Medsebojni pregledi nacionalnih nadzornih organov morajo poglobiti skupni pristop k nadzoru izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa po vsej Skupnosti. Komisija mora, v sodelovanju z državami članicami, poskrbeti za te medsebojne preglede, ki morajo biti usklajeni z dejavnostmi v okviru Eurocontrolovega Programa ESARR za spremljanje in podporo izvajanja (EPSPI) in Revizijskega programa za splošni nadzor varnosti (RPSNV), ki ga izvaja Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO). S tem se bo izognilo podvajanju dela. Da se med medsebojnim pregledom omogoči izmenjava izkušenj in najboljša praksa, morajo državni strokovnjaki po možnosti izhajati iz nacionalnega nadzornega organa ali priznane organizacije.

(11)

Eurocontrol je sestavil varnostne predpise (ESARR), ki so najbolj pomembni za varno izvajanje služb zračnega prometa. V skladu z Uredbo (ES) št. 550/2004 mora Komisija prepoznati in sprejeti ustrezne določbe ESARR 3 o uporabi sistemov obvladovanja varnosti s strani izvajalcev služb vodenja zračnega prometa (VZP), ESARR 4 o oceni in ublažitvi tveganja pri VZP ter ESARR 5 o osebju služb VZP, zahtevah za tehnično vodstvo in osebje, ki izvaja naloge v zvezi z varnostjo obratovanja. V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 550/2004 je Komisija predstavila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dovoljenju Skupnosti za delo kontrolorja zračnega prometa (3), ki pokriva določbe varnostnega predpisa ESARR 5 za kontrolorje zračnega prometa. Zato ni primerno, da se v tej uredbi te določbe ponovijo. Vseeno je treba vključiti določbe, ki zavezujejo nacionalni nadzorni organ, da ta preveri, ali ima osebje izvajalca služb zračnega prometa, še posebno kontrolorji zračnega prometa, ustrezna spričevala, če je to potrebno.

(12)

Ni primerno, da se v tej uredbi ponovijo določbe ESSAR 2 o poročanju in oceni dogodkov v zvezi z varnostjo pri VZP iz Direktive Sveta 94/56/ES z dne 21. novembra 1994 o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč in incidentov v civilnem letalstvu (4) ter Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu (5). Vseeno morajo nove določbe o dogodkih v zvezi z varnostjo uvesti, da nacionalni nadzorni organ preveri, ali izvajalec služb zračnega prometa in tudi izvajalec služb v zvezi s komunikacijo, navigacijo in nadziranjem upoštevata zahtevano ureditev za vključitev poročanja in ocene takšnih dogodkov v zvezi z varnostjo. Ustrezne določbe ESARR 1 o nadzoru varnosti pri VZP in ESARR 6 o programski opremi pri sistemih VZP morajo biti prepoznane in sprejete v posebnih predpisih Skupnosti.

(13)

Še zlasti je treba priznati, da je prvič, obvladovanje varnosti tista funkcija služb zračnega prometa, ki zagotavlja, da so bila prepoznana, ocenjena in zadostno ublažena vsa varnostna tveganja ter drugič, da bo formalen in sistematičen pristop k varnemu upravljanju na viden in sledljiv način čim bolj povečal varnostne koristi. Komisija mora posodobiti in nadalje natančneje določiti varnostne zahteve, ki se uporabljajo za službe zračnega prometa te uredbe, da se zagotovi največja mogoča raven varnosti brez poseganja v prihodnjo vlogo Evropske agencije za varnost v letalstvu na tem področju.

(14)

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa morajo delovati v skladu z ustreznimi standardi ICAO. Za olajšanje čezmejnega izvajanja služb morajo države članice in Komisija, v tesnem sodelovanju z Eurocontrolom, poskušati čim bolj zmanjšati razlike med državami članicami pri uporabi standardov ICAO na področju navigacijskih služb zračnega prometa, da se doseže skupni niz standardov med državami članicami znotraj enotnega evropskega neba in še zlasti za razvoj skupnih pravil zračnega prometa.

(15)

Različni državni sporazumi v zvezi z odgovornostjo izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa ne smejo preprečiti sodelovanja v sporazumih o izvajanju čezmejnih služb, potem ko so uredili kritje izgub pri škodi, ki izvira iz odgovornosti v skladu z veljavnim pravom. Uporabljena metoda mora biti v skladu z nacionalnimi pravnimi zahtevami. Države članice, ki omogočajo izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v vsem ali delnem zračnem prostoru, za katerega so odgovorne, brez certificiranja v skladu z Uredbo (ES) št. 550/2004, morajo kriti odgovornosti teh izvajalcev.

(16)

Medtem ko varnostni predpis ESARR 4 opredeljuje najvišjo sprejemljivo verjetnost za neposredno prispevanje VZP k nesrečam v regiji, ki jo pokriva Evropska konferenca civilnega letalstva, najvišje sprejemljive verjetnosti za vse stopnje resnosti še niso bile določene. Države članice in Komisija morajo, skupaj z Eurocontrolom, dopolniti in posodobiti te verjetnosti ter razviti mehanizme za njihovo uporabo v različnih okoljih.

(17)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno nebo, ustanovljenega s členom 5 Uredbe (ES) št. 549/2004 –

(a)

druge dejavnosti, razen izvajanja služb zračnega prometa, ki jih opravlja izvajalec;

(b)

sredstva, dodeljena za dejavnosti zunaj izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa.

(a)

ESARR 3 o uporabi sistemov obvladovanja varnosti s strani izvajalcev služb vodenja zračnega prometa (VZP) z dne 17. julija 2000;

(b)

ESARR 4 o oceni in ublažitvi tveganja pri vodenju zračnega prometa z dne 5. aprila 2001;

(c)

ESARR 5 o osebju služb VZP, zahtevah za tehnično vodstvo in osebje, ki izvaja naloge v zvezi z varnostjo obratovanja, z dne 11. aprila 2002.

(a)

„delo v zraku“ pomeni dejavnost zrakoplova, v kateri se zrakoplov uporablja za specializirane storitve, na primer za kmetijstvo, gradbeništvo, fotografiranje, geodetske storitve, opazovanje in patruljiranje, iskanje in reševanje ali oglaševanje v zraku;

(b)

„komercialni zračni promet“ pomeni kakršno koli dejavnost zrakoplova, ki vključuje prevoz potnikov, tovora ali pošte za najem ali plačilo;

(c)

„funkcionalni sistem“ pomeni združitev sistemov, postopkov in človeških virov za izvajanje funkcij v zvezi z vodenjem zračnega prometa;

(d)

„splošno letalstvo“ pomeni kakršno koli dejavnost civilnega letalstva, razen rednega zračnega prevoza in čarterskega zračnega prevoza za najem ali plačilo;

(e)

„nacionalni nadzorni organ“ pomeni organ ali organe, ki jih imenujejo ali ustanovijo države članice kot svoj nacionalni organ v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 549/2004;

(f)

„nevarnost“ pomeni vsako stanje, dogodek ali okoliščino, ki bi lahko povzročili nesrečo;

(g)

„izvajalska organizacija“ pomeni organizacijo, ki je odgovorna za izvajanje tehničnega vodstva in služb, ki podpirajo zračni promet, komunikacijo, navigacijo ali nadziranje;

(h)

„tveganje“ pomeni združitev skupne verjetnosti ali pogostnosti pojavljanja škodljivih učinkov, ki so posledica nevarnosti, in resnosti teh učinkov;

(i)

„zagotavljanje varnosti“ pomeni vse načrtovane in sistematične dejavnosti, potrebne za zagotovitev ustreznega zaupanja, da dosegajo izdelek, služba, organizacija ali funkcionalni sistem zadovoljivo ali sprejemljivo varnost;

(j)

„varnostni cilj“ pomeni kakovostno ali količinsko navedbo, ki opredeljuje največjo pogostnost ali verjetnost, pri kateri se lahko pričakuje nevarnost;

(k)

„varnostna zahteva“ pomeni sredstva za ublažitev tveganja, opredeljena s strategijo ublažitve tveganja, ki dosega poseben varnostni cilj, vključno z organizacijskimi, operativnimi, funkcijskimi zahtevami, zahtevami za zmogljivost in medoperativnost ali okoljskimi značilnostmi;

(l)

„službe“ pomenijo navigacijsko službo zračnega prometa ali niz navigacijskih služb zračnega prometa.

(a)

splošno letalstvo;

(b)

delo v zraku;

(c)

komercialni zračni promet, omejen na zrakoplove z manj kot 10 tonami najvišje vzletne mase ali manj kot 20 sedeži;

(d)

komercialni zračni promet z manj kot 10 000 premikov na leto, ne glede na najvišjo vzletno maso in število letalskih sedežev, pri čemer se „premiki“ štejejo kot vsota vzletov in pristankov in se izračuna kot povprečje preteklih treh let.

(a)

del 1 tehnična in operativna usposobljenost in zmogljivost;

(b)

del 3.1 obvladovanje varnosti;

(c)

del 5 človeški viri;

(d)

del 8.1 odprto in pregledno izvajanje služb.

(a)

odgovornost za obvladovanje varnosti ter zunanje službe in oskrbo (iz dela 3.1.2);

(b)

varnostni pregledi (iz dela 3.1.3);

(c)

varnostne zahteve za oceno in ublažitev tveganja v zvezi s spremembami (del 3.2).

(a)

določi vrsto in obseg odstopanja z navedbo pravne podlage v pogojih, priloženih dovoljenju;

(b)

omeji časovno veljavnost dovoljenja in

(c)

spremlja, ali so izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa še vedno upravičeni do odstopanja.

(a)

da pregledajo ustrezno dokumentacijo, podatke, postopke in kakršen koli drug material, ustrezen za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa;

(b)

da naredijo kopije ali izvlečke takšne dokumentacije, podatkov, postopkov in drugega materiala;

(c)

da na kraju samem zahtevajo ustno pojasnilo;

(d)

da vstopijo v ustrezne prostore, zemljišča in transportna sredstva.

(a)

izda ustrezne varnostne predpise za tehnično vodstvo in osebje, ki izvaja naloge v zvezi z varnostjo obratovanja;

(b)

zagotovi ustrezen in primeren nadzor varnosti v zvezi s tehničnim vodstvom in osebjem, ki ga določi katera koli izvajalska organizacija za izvajanje nalog v zvezi z varnostjo obratovanja;

(c)

upravičeno in po ustrezni poizvedbi sprejme primerne ukrepe v zvezi z izvajalsko organizacijo ter/ali njenim tehničnim vodstvom in osebjem, ki ne ravna v skladu z določbami iz dela 3.3 Priloge II;

(d)

preveri, da so zagotovljene ustrezne metode, s katerimi se zagotovi, da tretje stranke, katerim so dodeljene naloge v zvezi z varnostjo obratovanja, izpolnjujejo določbe iz dela 3.3 Priloge II.

21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/31

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 27/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2005 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2005.

(2)

Litva je 6. junija 2005 v coni NAFO 3L prenehala z ribolovom na severno kozico s plovili, ki plujejo pod njeno zastavo.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 1170/2005 (4) prepoveduje ribolov na severno kozico v coni NAFO 3L za plovila, ki plujejo pod litovsko zastavo ali so registrirana v Litvi.

(4)

30. oktobra 2005 je Japonska odstopila Litvi 144 ton kvote za severno kozico v vodah cone NAFO 3L. Zato je treba dovoliti ribolov na severno kozico v vodah cone NAFO 3L s plovili, ki plujejo pod litovsko zastavo ali so registrirana v Litvi. Uredbo (ES) št. 1170/2005 je zato treba razveljaviti –

21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/32

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 27/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2005 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2005.

(2)

Danska je 9. oktobra 2005 v območju ICES IIIa prenehala z ribolovom na papalino s plovili, ki plujejo pod njeno zastavo.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 1779/2005 (4) prepoveduje ribolov na papalino v območju ICES IIIa s plovili, ki plujejo pod dansko zastavo ali so registrirana na Danskem.

(4)

15. novembra 2005 je Švedska odstopila Danski ribolovno kvoto za 1 000 ton papaline v vodah območja ICES IIIa. Zato je treba dovoliti ribolov na papalino v vodah območja ICES IIIa s plovili, ki plujejo pod dansko zastavo ali so registrirana na Danskem. Uredbo (ES) št. 1779/2005 je zato treba razveljaviti –

21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/33

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 27/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2005 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2005.

(2)

Španija je 4. novembra 2005 v območjih ICES V b (vode ES), VI, VII, XII in XIV prenehala z ribolovom na osliča s plovili, ki plujejo pod špansko zastavo.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 1894/2005 (4) prepoveduje ribolov na osliča v območjih ICES V b (vode ES), VI, VII, XII in XIV s plovili, ki plujejo pod špansko zastavo ali so registrirana v Španiji.

(4)

28. novembra 2005 je Združeno kraljestvo prerazporedilo Španiji ribolovno kvoto za 300 ton osliča v vodah območja ICES V b (vode ES), VI, VII, XII in XIV. Zato je treba dovoliti ribolov na osliča v vodah območja ICES V b (vode ES), VI, VII, XII in XIV s plovili, ki plujejo pod špansko zastavo ali so registrirana v Španiji. Uredbo Komisije (ES) št. 1894/2005 je zato treba razveljaviti –

21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/34

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in ekonomskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije varnostnega sveta združenih narodov je 15. decembra 2005 sklenil spremeniti seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in ekonomskih virov. Priloga I se skladno s tem zato spremeni.

(3)

Da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov, predvidenih s to uredbo, mora ta uredba začeti veljati takoj –

21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/36

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2005/2006, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1011/2005 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 2019/2005 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 1423/95 –

21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/38

(1)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi občasno na podlagi cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu, z upoštevanjem zgodovinskega odnosa med ceno prečiščenega bombaža na svetovnem trgu in ceno, preračunano za neprečiščen bombaž. Navedeni zgodovinski odnos je opredeljen v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 (3), o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za bombaž. Če cene na svetovnem trgu ni mogoče preračunati na ta način, mora temeljiti na zadnji določeni ceni.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi na osnovi proizvoda s posebnimi lastnostmi in z upoštevanjem najugodnejših ponudb in kotacij na svetovnem trgu med tistimi, ki se štejejo kot reprezentativne za realno tržno ceno. V ta namen se izračuna povprečje ponudb in kotacij na eni ali več evropskih borz za proizvod, dobavljen cif v pristanišče v Skupnosti iz različnih držav dobaviteljic, ki se štejejo kot najbolj reprezentativne v mednarodni trgovini. Vendar obstaja tudi možnost prilagoditve meril za določanje cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu zaradi razlik v kakovosti dobavljenega proizvoda glede na zadevne ponudbe in kotacije. Te prilagoditve so določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril je podlaga za ceno neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določene v tej uredbi –

21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/39

(1)

Italija je sprejela Zakonski odlok št. 269 z dne 30. septembra 2003 o določitvi nujnih ukrepov za spodbujanje razvoja in popravek trenda v javnih financah („DL 269/2003“), objavljenega v Uradnem listu Republike Italije št. 229 z dne 2. oktobra 2003. Člen 1(1)(b) DL 269/2003 določa posebne davčne spodbude za udeležbo na sejmih v tujini in je bil pozneje brez sprememb pretvorjen v Zakon št. 326 z dne 24. novembra 2003 („L 326/2003“), objavljen v Uradnem listu Republike Italije št. 274 z dne 25. novembra 2003.

(2)

Z dopisom z dne 22. oktobra 2003 (D/56756) je Komisija pozvala italijanske organe, da zagotovijo informacije o zadevnih spodbudah in njihovem začetku veljavnosti, da bi tako ugotovila, ali pomenijo pomoč v smislu člena 87 Pogodbe ES. S tem dopisom je Komisija opozorila Italijo na njeno obveznost iz člena 88(3) Pogodbe ES, da Komisijo uradno obvesti o vseh ukrepih, ki pomenijo pomoč, pred njihovim izvajanjem.

(3)

Z dopisoma z dne 11. novembra 2003 (A/37737) in 26. novembra 2003 (A/38138) so italijanski organi predložili zahtevane informacije. Z dopisom z dne 19. decembra 2003 (D/58192) je Komisija Italijo znova opozorila na njene obveznosti iz člena 88(3) Pogodbe ES ter italijanske organe pozvala, da morebitne upravičence do zadevnih davčnih spodbud obvestijo o posledicah, ki jih predvidevata Pogodba in člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (2), če bi se ugotovilo, da zadevne spodbude pomenijo pomoč, izvršeno brez predhodne odobritve Komisije.

(4)

Z dopisom z dne 18. marca 2004 (SG 2004 D/201066) je Komisija Italijo obvestila, da je sklenila v zvezi z davčnimi spodbudami Italije v korist podjetij, ki sodelujejo na sejmih v tujini, sprožiti postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe ES. Z dopisom z dne 1. junija 2004 (A/35042) so italijanski organi predložili svoje pripombe.

(5)

Sklep Komisije, da bo sprožila formalni postopek preiskave, je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti s pozivom zainteresiranim strankam, da predložijo svoje pripombe (3).

(6)

Člen 1(1)(b) DL 269/2003 določa, da lahko vsa podjetja, ki so zavezana davku od dobička pravnih oseb v Italiji in ki poslujejo na dan, ko je program začel veljati, svoj obdavčljivi dohodek zmanjšajo za znesek stroškov, nastalih neposredno z njihovo udeležbo na sejmih v tujini. Določba se uporablja izključno za stroške, ki so jih upravičenci imeli v prvem davčnem letu po letu, ko je začel veljati DL 269/2003 (2. oktober 2003); torej za podjetja, katerih poslovni ciklus sledi koledarskemu letu, ukrep vpliva na določitev njihovega obdavčljivega dohodka v letu 2004. Člen 1(1)(b) DL 269/2003 določa, da znižanje obdavčljivega dohodka obstaja poleg običajnega odbitja stroškov, povezanih z udeležbo na sejmih v tujini, od prijavljenega dohodka upravičenca.

(7)

Kar zadeva splošna pravila za odbitje poslovnih stroškov, povezanih z udeležbo na sejmih v tujini, člen 108(2) italijanskega zakona o dohodnini (TUIR) razlikuje med stroški za oglaševanje in promocijo, vključno s stroški sejmov, na eni strani in agencijskimi stroški na drugi. Medtem ko se stroški za oglaševanje in promocijo lahko odbijejo v celoti v davčnem letu, v katerem so nastali, ali v enakih obrokih v tem in naslednjih štirih letih, pa se lahko agencijski stroški odbijejo le do ene tretjine njihovega zneska v enakih obrokih v obdobju petih let.

(8)

V zvezi z možnimi različnimi kategorijami stroškov, povezanih z udeležbo na sejmih, besedilo člena 1(1)(b) DL 269/2003 navaja, da so spodbude, določene v okviru programa, omejene na stroške razstavljanja proizvodov in da v znesek, upravičen do pomoči na podlagi programa, niso vključeni nobeni drugi stroški, nastali v zvezi z udeležbo na sejmih.

(9)

Italijanski organi so navedli, da se ugodnost uporablja ne glede na razvrstitev stroškov, ki so po navadi predmet različne davčne obravnave, kot je razvidno zgoraj. Italija je pojasnila, da se vsi stroški, povezani z udeležbo na sejmih, obravnavajo enako, da bi se izognili težavam pri razvrščanju stroškovnih postavk v različne kategorije. Vendar pa člen 1(1)(b) DL 269/2003 iz upravičenega zneska izrecno izključuje stroške sponzoriranja, ki so del stroškov oglaševanja in se v skladu s členom 108(2) TUIR po navadi odbijejo v celoti.

(10)

Komisija je v svojem dopisu z dne 18. marca 2004 o sprožitvi formalnega postopka preiskave menila, da ukrep izpolnjuje merila za to, da se ga na podlagi člena 87(1) Pogodbe ES opredeli kot državno pomoč.

(11)

Zlasti je Komisija menila, da je program dodelil selektivno prednost upravičencem, saj je bilo videti, da koristi samo podjetjem, ki se ukvarjajo z razstavljanjem proizvodov za izvoz, in izključuje druge poslovne dejavnosti. Na primer, italijanska podjetja, ki tržijo svoje blago izključno na italijanskem trgu, podjetja, ki opravljajo storitve, podjetja, ki trgujejo z blagom, ki ni primerno za razstavljanje na sejmih, in podjetja, ki sodelujejo na sejmih v Italiji, so izključena iz programa.

(12)

Komisija je tudi menila, da je program dajal prednost italijanskim podjetjem, ki sodelujejo na sejmih v tujini, in s tem okrepil njihov položaj glede na tuje tekmece, tj. tuje trgovce, ki z zadevnimi podjetji tekmujejo na italijanskem in tujih trgih, ter tudi tuje tekmece s sedežem v Italiji, ki z upravičenci tekmujejo na italijanskem trgu.

(13)

Komisija je nazadnje menila, da selektivnega značaja zadevnih davčnih ugodnosti ni mogoče upravičiti z naravo ali splošno shemo italijanskega davčnega sistema, niti ni bilo videti, da bi te nadomestile morebitne stroške, nastale v tujini zaradi udeležbe na takih sejmih, saj pomoč ni odvisna od uvedbe nobenega posebnega tujega davčnega ali finančnega bremena. Ne zdi se tudi, da bi se uporabljala katera koli od izjem, določenih v členu 87(2) in (3) Pogodbe ES. Ugodnosti so bile povezane s stroški, ki niso upravičeni do pomoči na podlagi nobene od uredb o skupinskih izjemah ali smernic Skupnosti; zlasti v skladu z uredbo o skupinskih izjemah za mala in srednja podjetja je pomoč za udeležbo na sejmih dopustna samo, če ne presega 50 odstotkov upravičenih stroškov in za prvo udeležbo malega ali srednjega podjetja na določenem sejmu ali razstavi, medtem ko se zadevna davčna spodbuda nanaša na vsa podjetja in vse stroške, povezane z udeležbo na kakršnih koli sejmih v tujini.

(14)

Italijanski organi so kot odgovor na presojo Komisije iz njenega dopisa z dne 18. marca 2004 o sprožitvi formalne preiskave predložili tri glavne pripombe, ki naj bi dokazale, da zadevni program ne razlikuje med morebitnimi upravičenci v različnih panogah trgovine, ampak pomeni splošen ukrep, ki je na voljo vsem podjetjem, ki se ukvarjajo s trgovinskimi dejavnostmi.

(15)

Prvič, italijanski organi menijo, da se ukrep uporablja brez razlikovanja za vse sektorje gospodarstva in je na voljo vsem podjetjem, ki so zavezana italijanski obdavčitvi ustvarjenega dohodka, če imajo stroške v zvezi z udeležbo na sejmih v tujini. Italijanski organi tudi poudarjajo, da se zadevna davčna spodbuda uporablja tudi za podjetja, ki imajo stalno poslovno enoto v tujini. Dodajajo, da je davčna spodbuda strogo povezana s stroški, nastalimi pri udeležbi na sejmih v tujini, in ne zagotavlja nobenih nesorazmernih davčnih ugodnosti. Italijanski organi menijo, da program ne spodbuja udeležbe na sejmih v tujini kot ločene poslovne dejavnosti, ampak kot naložbo, ki je na voljo vsem podjetjem in ki jo italijanska vlada namerava spodbujati kot splošni cilj gospodarske politike. Italijanski organi nazadnje pojasnjujejo, da se ugodnost uporablja za podjetja s stalno poslovno enoto v tujini, če se izdatki, nastali z udeležbo na sejmih, zaračunajo sedežu podjetja v Italiji.

(16)

Drugič, italijanski organi trdijo, da ukrep ne postavlja neizvoznih podjetij v slabši položaj, ampak da jih nasprotno spodbuja, da se jim izplača sodelovati na takih sejmih. Če bi podjetje delovalo v sektorju, ki proizvaja blago ali storitve, ki jih ni mogoče tržiti ali izvažati, ne bi konkuriralo drugim podjetjem v sektorjih, ki proizvajajo enako blago ali storitve.

(17)

Tretjič, italijanski organi poudarjajo, da ukrep velja samo eno leto, in da torej ugodnost, odobrena podjetjem, ki sodelujejo na sejmih v tujini, ne izkrivlja pomembno delovanja skupnega trga.

(18)

Ob upoštevanju pripomb, ki so jih predložili italijanski organi, Komisija ostaja pri stališču, ki ga je izrazila v dopisu z dne 18. marca 2004 o sprožitvi formalnega postopka preiskave, namreč, da obravnavani program pomeni državno pomoč, saj hkrati izpolnjuje vsa ustrezna merila, določena v členu 87(1) Pogodbe ES.

(19)

Da ukrep pomeni pomoč, mora ta upravičencem najprej zagotoviti ugodnost, ki zmanjša stroške, ki bi jih po navadi nosili pri svojem poslovanju. Vsa podjetja v Italiji so zavezana davku od dobička pravnih oseb, ki se zaračuna na njihov čisti dobiček, ki izhaja iz razlike med njihovimi bruto prihodki in tekočimi stroški poslovanja, kakor so navedeni v njihovih knjigah. Program zagotavlja upravičencem gospodarsko prednost, ki vključuje znižanje njihovega obdavčljivega dobička za znesek, ki ustreza stroškom, nastalim z udeležbo na sejmih v tujini, poleg običajnega odbitja od bruto prihodkov, dovoljenega za davčne namene. Podjetje upravičenec, ki ima take stroške, v svoje knjige vknjiži ustrezen negativen popravek, ki povzroči znižanje bremena davka od dobička pravnih oseb za zadevno davčno leto. Ta ugodnost nazadnje pripelje do nižjih plačil davka, ki ga je treba plačati v letu, kar pomeni finančno korist za upravičenca.

(20)

V svojih pripombah je Italija navedla, da zadevni program njegovim upravičencem ne zagotavlja nobenih pomembnih konkurenčnih prednosti, saj so njegovi učinki omejeni na dejansko nastale stroške, in da se uporabljajo enaki mehanizmi kot za druga odbitja, ki jih dovoljuje italijanski zakon o dohodnini (TUIR).

(21)

Vendar pa Komisija meni, da je, kot so priznali italijanski organi, zadevno odbitje glede na običajno odbitje, dovoljeno za davčne namene, izjemno in ga je torej treba obravnavati kot ugodnost, ki znižuje stroške, ki jih po navadi nosijo podjetja, zavezana davku od dobička pravnih oseb v Italiji. Komisija torej potrjuje svojo presojo, da zadevni program svojim upravičencem zagotavlja gospodarsko in finančno ugodnost v obliki znižanja obdavčljivega dobička v Italiji.

(22)

Drugič, ugodnost mora dodeliti država ali mora biti dodeljena iz državnih sredstev. Ker italijanski organi niso predložili nobenih ugovorov, Komisija potrjuje presojo, ki jo je opravila, ko je sprožila formalni postopek preiskave, po kateri je pomoč mogoče pripisati državi, saj vključuje odpoved davčnim prihodkom, ki jih po navadi pobere italijansko finančno ministrstvo.

(23)

Tretjič, ukrep mora biti poseben ali selektiven, tako da daje prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“. Italijanski organi trdijo, da je ukrep na voljo vsem podjetjem, ki so obdavčljiva v Italiji in ki opravljajo določene naložbe, ki jim italijanska vlada daje prednost v skladu s cilji gospodarske politike, katerim sledi zadevni program.

(24)

Po pozorni preučitvi Komisija potrjuje svoje mnenje, da je program izjemnih davčnih olajšav, ki ga je sprejela Italija, poseben program, ki daje prednost samo podjetjem z določenimi upravičenimi stroški, povezanimi z udeležbo na sejmih v tujini, in izključuje druga podjetja, ki na takih sejmih ne sodelujejo. Četudi je program načelno na voljo vsem podjetjem, ki prostovoljno sodelujejo na sejmih v tujini, pa dejansko daje prednost samo podjetjem, ki se ukvarjajo z izvozom, in ni na voljo drugim poslovnim sektorjem. Glede na sodno prakso Sodišča so ugodnosti, dodeljene podjetjem, ki opravljajo izvozne dejavnosti in imajo določene stroške, povezane s temi dejavnostmi, selektivne po naravi (4).

(25)

Komisija ne more sprejeti argumenta, ki so ga predložili italijanski organi, da podjetij, ki niso vključena v trgovanje in izvažanje, ni mogoče primerjati s podjetji, ki so vključena v trgovanje, ter da je torej program splošen. Komisija meni, da, ker je ugodnost, dodeljena z izključitvijo določenih posebnih stroškov iz davčne osnove, omejena samo na podjetja, ki opravljajo izvozne dejavnosti, in obstaja poleg običajne davčne olajšave, te ni mogoče obravnavati kot splošen ukrep. Komisija nadalje navaja, da italijanski organi niso dokazali, da ukrep upravičuje narava ali splošna shema davčnega sistema. V vsakem primeru ugodnosti za upravičence niso v skladu z notranjo logiko italijanskega davčnega sistema ter so izjemne in začasne.

(26)

Komisija torej potrjuje svoje mnenje, da je program poseben, ker, na primer, daje prednost samo podjetjem, ki se ukvarjajo z izvozom in torej „razstavljajo proizvode“ na sejmih v tujini, v nasprotju s storitvenimi podjetji, podjetji, ki trgujejo z blagom, ki ni primerno za razstavljanje na sejmih, in podjetji, ki sodelujejo na sejmih v Italiji.

(27)

Komisija tudi potrjuje svoje začetne dvome o tem, ali so vsa podjetja, zavezana davku v Italiji, upravičena do iste ravni ugodnosti v zvezi s sejmi, na katerih sodelujejo v tujini. Italijanski organi so potrdili, da stroški, upravičeni do zadevne spodbude, vključujejo tudi stroške, ki jih ima stalna poslovna enota italijanskega podjetja v tujini, ki od svojega sedeža prevzame določeno stopnjo samostojnosti, kakor je določeno v členu 162 TUIR ali v ustreznih veljavnih davčnih konvencijah z državo, v kateri je stalna poslovna enota.

(28)

Vendar pa Italija trdi, da se zadevna ugodnost uporablja samo, če ima v skladu s členom 1(1)(b) DL 269/2003 zadevne stroške neposredno italijanski upravičenec. Zato morajo tuje poslovne enote ali podružnice italijanskih podjetij zadevne stroške zaračunati neposredno italijanskemu sedežu, da bi lahko uporabljale zadevno znižanje davka, kar tuje poslovne enote podjetij s sedežem v Italiji dejansko izključuje iz zadevne ugodnosti. Komisija tudi zaradi tega razloga ugotavlja, da se program ne zdi na voljo vsem podjetjem na enaki osnovi.

(29)

Nazadnje mora ukrep vplivati na konkurenco in trgovino med državami članicami. Italija trdi, da ukrep sploh ne vpliva na konkurenco oziroma da so njegovi učinki na konkurenco neznatni glede na kratko trajanje zadevnega ukrepa.

(30)

Glede na učinke ukrepa Komisija potrjuje presojo, ki jo je opravila, ko je sprožila formalno preiskavo. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča (5) je za to, da ukrep izkrivlja konkurenco, dovolj, da prejemnik pomoči tekmuje z drugimi podjetji na trgih, odprtih za konkurenco. Zlasti Komisija potrjuje, da ukrep izkrivlja konkurenco in trgovino med državami članicami, ker se njegovi cilji in učinki posebej nanašajo na izboljšanje pogojev poslovanja upravičencev pri izvozu svojega blaga na tuje trge, in torej neposredno vpliva na podjetja, dejavna v mednarodni trgovini, vključno s trgovino v Skupnosti. Poleg tega lahko celo pomoč za izvozne dejavnosti zunaj Skupnosti vpliva na trgovino v Skupnosti in izkrivi konkurenco v njej (6).

(31)

Komisija ne more sprejeti argumenta o omejenih učinkih programa na konkurenco, saj dejstvo, da ukrep velja samo eno leto, ne izključuje možnosti, da so vpletene količine lahko dovolj velike, da imajo pomembne učinke na nekatere trge. To zlasti drži, kadar so upravičenci velika podjetja, ki se po navadi udeležujejo številnih sejmov. Poleg tega je lahko glede na to, da pomoč ni omejena v absolutnem smislu, njen znesek precejšen. V vsakem primeru omejen znesek pomoči ne bi zadostoval, da bi izključil možnost izkrivljanja konkurence in trgovine med državami članicami.

(32)

Poleg tega se zdi smiselno domnevati, da kratko obdobje veljavnosti ukrepa ne bo omogočilo podjetjem, ki po navadi ne sodelujejo na sejmih, da bi izkoristila ponujeno ugodnost, zlasti če morajo ta podjetja sprejeti odločitve, kot je, ali vstopiti na nov trg ali ne. Namen ukrepa se torej zdi bolj koristiti podjetjem, ki že po navadi uporabljajo sejme, vključno s podjetji, katerih glavni poslovni cilj je zlasti organizirati in voditi razstavljanje proizvodov na sejmih, in ki bi imela nesorazmerne koristi iz zadevne spodbude, saj niso izrecno izključena iz področja uporabe člena 1(1)(b) DL 269/2003.

(33)

Italijanski organi so program začeli izvajati, ne da bi o tem predhodno uradno obvestili Komisijo, in torej niso izpolnili svoje obveznosti iz člena 88(3) Pogodbe ES. Če ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in se je začel izvajati brez predhodne odobritve Komisije, ga je treba opredeliti kot nezakonito pomoč.

(34)

Če ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, je treba njegovo združljivost oceniti ob upoštevanju izjem, določenih v členu 87(2) in (3) Pogodbe ES.

(35)

Italijanski organi niso izrecno izpodbijali presoje Komisije iz njenega dopisa z dne 18. marca 2004 o sprožitvi formalne preiskave, da se v tem primeru ne uporablja nobena od izjem iz člena 87(2) in (3) Pogodbe ES, na podlagi katerih je mogoče državno pomoč obravnavati kot združljivo s skupnim trgom. Komisija torej potrjuje svojo presojo, kot je razložena v točkah 25 do 32 njenega dopisa z dne 18. marca 2004.

(36)

Zadevne ugodnosti so povezane s stroški, ki niso upravičeni do pomoči na podlagi nobene od uredb o skupinskih izjemah ali smernic Skupnosti. S posebnim sklicevanjem na udeležbo na sejmih člen 5(b) Uredbe Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (7)  (8) določa, da je pomoč za udeležbo na sejmih dopustna samo, če ne presega 50 odstotkov upravičenih stroškov in za prvo udeležbo malega ali srednjega podjetja na določenem sejmu ali razstavi, medtem ko se zadevna davčna spodbuda nanaša na vsa podjetja in vse stroške, povezane z udeležbo na kakršnih koli sejmih v tujini.

(37)

Izjeme, določene v členu 87(2) Pogodbe ES, ki se nanašajo na pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim potrošnikom, pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in pomoč, dodeljeno nekaterim območjem Zvezne republike Nemčije, se v tem primeru ne uporabljajo.

(38)

Prav tako program ni upravičen do izjeme, ki jo dovoljuje člen 87(3)(a) Pogodbe ES za pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika.

(39)

Programa tudi ni mogoče obravnavati kot projekt skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu Italije, kot to določa člen 87(3)(b) Pogodbe ES, niti ni njegov cilj pospeševanje kulture in ohranjanje kulturne dediščine, kot je to določeno členu 87(3)(d) Pogodbe ES.

(40)

Nazadnje je treba zadevni program preučiti na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES. Ta člen predvideva odobritev pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Davčne ugodnosti, ki jih dodeljuje program, niso povezane s posebnimi naložbami, ustvarjanjem delovnih mest ali posebnimi projekti. Preprosto pomenijo zmanjšanje stroškov, ki bi jih zadevna podjetja po navadi morala nositi pri svojem izvoznem poslovanju, in jih je zato treba obravnavati kot pomoč za tekoče poslovanje, povezano z izvozom. V skladu s standardno prakso Komisije se taka pomoč šteje za nezdružljivo s skupnim trgom.

(41)

Komisija nadalje navaja, da četudi bi bilo ugotovljeno, da ukrep pospešuje razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, kot je internacionalizacija italijanskih podjetij, kar bi torej povečalo obseg trgovanja, Komisija ne more izključiti možnosti, da bi bil obseg relativnih učinkov na trgovino v Skupnosti v nasprotju s skupnimi interesi.

(42)

Komisija ugotavlja, da davčne spodbude, dodeljene na podlagi tega ukrepa, pomenijo pomoč za tekoče poslovanje, ki ni upravičena do nobene od izjem glede prepovedi in je torej nezdružljiva s skupnim trgom. Komisija tudi ugotavlja, da je Italija zadevni ukrep uveljavila nezakonito.

(43)

Kadar se za nezakonito dodeljeno državno pomoč ugotovi, da je nezdružljiva s skupnim trgom, je smiselna posledica take ugotovitve, da morajo upravičenci pomoč vrniti. Z vračilom pomoči se konkurenčno stanje, ki je obstajalo pred dodelitvijo pomoči, obnovi v čim večji možni meri.

(44)

Čeprav je bil ta postopek zaključen pred koncem davčnega leta, v katerem velja program, in torej preden je davčna obveznost večine upravičencev postala dokončna, Komisija ne more izključiti možnosti, da so podjetja že morda koristila pomoč v smislu, na primer, nižjih delnih plačil davkov, ki se nanašajo na tekoče davčno leto. Komisija navaja, da so po sprožitvi formalne preiskave italijanski organi uradno opozorili potencialne upravičence programa na morebitne posledice, če bi Komisija ugotovila, da zadevni ukrep pomeni nezdružljivo pomoč. Vendar Komisija vseeno meni, da je za vračilo kakršne koli pomoči, ki je upravičencem že bila dana na razpolago, nujno, da Italija v dveh mesecih od sprejetja te odločbe prejemnikom ukaže, da povrnejo pomoč z obrestmi v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (9). Zlasti mora Italija tam, kjer je bila pomoč že dana na razpolago z znižanji plačil davkov za tekoče davčno leto, pobrati celotni zapadli davek z zadnjim odmerjenim plačilom za leto 2004. Vsekakor je treba celotno vračilo končati najpozneje do konca prvega davčnega leta po datumu uradnega obvestila o tej odločbi.

(45)

Italija mora Komisiji predložiti seznam zadevnih prejemnikov ter jasno navesti načrtovane in že sprejete ukrepe za zagotovitev takojšnjega in učinkovitega vračila nezakonite državne pomoči, pri čemer uporabi vprašalnik iz Priloge k tej odločbi. V dveh mesecih od sprejetja te odločbe je treba Komisiji poslati tudi vse dokumente, ki dokazujejo, da so bili zoper prejemnike nezakonite pomoči uvedeni postopki za vračilo (kot so okrožnice, nalogi za povračilo itd.).

(46)

Ta odločba se nanaša na program kot tak in jo je treba izvršiti nemudoma, vključno z vračilom pomoči, dodeljene na podlagi programa. Vendar pa ne vpliva na možnost, da se lahko celotna pomoč ali del pomoči, dodeljene v posameznih primerih, šteje za združljivo, zlasti na podlagi člena 5(b) uredbe o skupinskih izjemah za mala in srednja podjetja –

(a)

ukaže vsem prejemnikom pomoči iz člena 1, da povrnejo nezakonito pomoč z obrestmi;

(b)

pošlje vse dokumente, ki dokazujejo, da so bili zoper prejemnike nezakonite pomoči uvedeni postopki za vračilo.

21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/48

(1)

Ukrep je bil priglašen z dopisom z dne 6. novembra 1997, sklicujoč se na člen 88(3) Pogodbe ES. Upravičenec je podobno pomoč očitno prejel že v preteklosti. Zato je bil ukrep vključen na seznam pomoči, ki niso priglašene. Z dopisi z dne 4. februarja 1998, 10. junija 1998 in 4. februarja 1999 je Nemčija Komisiji posredovala dodatne informacije.

(2)

Z dopisom z dne 7. junija 1999 je Komisija Nemčiji sporočila, da bo zaradi zadevne pomoči sprožila postopek po členu 88(2) Pogodbe ES.

(3)

Odločba Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (2). Komisija je zainteresirane stranke pozvala, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Prispele pripombe so bile posredovane Nemčiji s prošnjo za odgovor. Pripombe Nemčije so prispele z dopisom z dne 23. februarja 2000.

(5)

Z dopisom z dne 18. maja 2005, prispelim dne 23. maja 2005, je Nemčija, sklicujoč se na člen 7(7) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (3), Komisijo zaprosila, naj sprejme odločbo na podlagi informacij, ki jih ima na razpolago.

(6)

Upravičeno podjetje, Greußener Salamifabrik GmbH, je bilo mesnopredelovalni obrat, ki je proizvajalo in tržilo različne salame in mesne izdelke. Podjetje ni klalo živine, temveč je predelovalo zaklano meso. Po informacijah, ki jih je posredovala Nemčija, je bil 1. oktobra 1999 sprožen stečajni postopek o premoženju podjetja Greußener Salamifabrik GmbH. Komisija o rezultatih postopka ni bila obveščena. Zdi pa se, da so vsaj obrati podjetja, pod imenom „Greußener Salami- und Schinkenfabrik GmbH“, še naprej delovali. Pripombe v obravnavani odločbi pa se nanašajo na podjetje Greußener Salamifabrik GmbH, ki je pozneje šlo v stečaj.

(7)

Nenehno upadanje prihodka je pripeljalo do tega, da je imelo podjetje od leta 1995 izgubo in da je bil denarni tok od leta 1995 negativen. Iz poročila, ki ga je septembra 1996 izdelalo podjetje Dr. Zimmermann & Partner, je mogoče sklepati, da je bila situacija z denarnim tokom podjetja takrat skrajno kritična. Dejstvo, da se je podjetje nahajalo v finančnih težavah, je navedeno v sklepu Komisije o sprožitvi postopka (4), in med preiskovalnim postopkom ni bilo vprašljivo. Prestrukturiranje podjetja Greußener Salamifabrik, zaradi katerega je podjetje v zadnji četrtini leta 1996 najelo dodatna posojila (v višini 375 000 DEM pri Dresdner Bank AG in v višini 725 000 DEM pri Sparkasse Erfurt), je bilo potrebno. Za obe posojili je banka Thüringer Aufbaubank prevzela izjemno jamstvo v višini 80 %, s čimer je torej pokrit znesek v višini 880 000 DEM. To jamstvo ni bilo priglašeno Komisiji, kar je v nasprotju z določbami Dopisa Komisije državam članicam SG(89) D/4328 z dne 5. aprila 1989; ta pomoč je v nadaljevanju označena kot pomoč 1.

(8)

8. januarja 1997 je Ergewa GmbH prevzel 75 % delež upravičenega podjetja. Nov lastnik je opravil popravek vrednosti na terjatve za nezavarovane izvozne posle v Rusijo in razvrednotenje zalog v višini 1,2 mio DEM. To je skupaj z upadanjem prodaje vodilo k poslabšanju bilance, zaradi česar je ponovno prestrukturiranje postalo nujno.

(9)

Nemčija je v svojem obvestilu z dne 6. novembra 1997 jasno navedla, da podjetje Greußener Salamifabrik GmbH v letu 1997 ni doseglo svojih ciljev glede prometa in prihodka, da je podjetje nenehno v nevarnosti stečaja in da iz tega sledi, da podjetje ni več zmožno poplačati svojih obveznosti do bank. Zato je avgusta 1997 družba Schitag, Ernst & Young Deutsche Allgemeine Treuhand AG pripravila novo zasnovo za sanacijo za Greußener Salamifabrik GmbH. Nova zasnova za sanacijo je predvidevala tri vrste ukrepov:

(10)

Kot del prestrukturiranja se je Sparkasse Erfurt odpovedal terjatvi v višini 1,7 mio DEM. Za izravnavo je bilo delno izterjano jamstvo, ki ga je pred tem prevzela banka Thüringer Aufbaubank (državna banka) za posojilo v višini 725 000 DEM (glej uvodno izjavo 7); 370 000 DEM (64 % zneska jamstva) je bilo v okviru prestrukturiranja plačanih Sparkasse Erfurt. Poleg tega je bilo za izravnavo delno izterjano jamstvo, ki ga je leta 1993 za posojilo v višini 1 mio DEM prevzela banka Thüringen GmbH (zasebna banka): 590 000 DEM (74 % zneska jamstva) je bilo plačanih Sparkasse Erfurt.

(11)

Poleg tega je banka Dresdner Bank Erfurt refinancirala posojilo v višini 2,5 mio DEM, ki ga je odobril Sparkasse Erfurt. Dresdner Bank je dodelila to posojilo le pod pogojem poroštva banke Thüringen Aufbaubank za 80 % posojila.

(12)

Novo jamstvo v višini 2 mio DEM in delno uveljavljanje (370 000 DEM) prejšnjega jamstva sta bila Komisiji priglašena z dopisom z dne 6. novembra 1997 v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES ter v skladu s Dopisom Komisije državam članicam SG(89) D/4328 z dne 5. aprila 1989. Oba ukrepa sta v nadaljevanju označena kot pomoč 2. Nemčija je v svojem dopisu z dne 4. februarja 1999 in ponovno v dopisu z dne 18. maja 2005 sporočila, da bo jamstvo banke Thüringer Aufbaubank v višini 2 mio DEM dodeljeno le pod pogojem odobritve s strani Komisije.

(13)

Posojilo banke Dresdner Bank Erfurt v višini 2,5 mio DEM je bilo izplačano podjetju Greußener Salamifabrik GmbH.

(14)

Ergewa GmbH, ki je 75 % lastnik, je podjetju dodelil še podrejeno posojilo v višini 1,5 mio DEM.

(15)

Strategija trženja vsebuje naslednje tri cilje: razvoj izdelkov, politika izdelkov in spodbujanje prodaje. V splošnem naj bi se tako dosegla močnejša usmerjenost na trgu.

(16)

Najlažje uresničeni prihranki so bili izvedeni že v okviru prejšnjega prestrukturiranja. Zasnova sanacije je predvidevala nadaljnje prihranke pri stroških, zlasti zmanjšanje porabe električne energije in zmanjšanje stroškov transporta.

(17)

Po informacijah, predloženih Komisiji, naj bi ti ukrepi skupaj ponovno vzpostavili sposobnost preživetja podjetja in njegovo rentabilnost. Za to pa bi se morali prihodki v višini 6 845 000 DEM v letu 1996 zvišati na 7 mio DEM v letu 1998 in na 8 mio DEM v letu 1999.

(18)

Komisija je sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES glede navedenih ukrepov za Greußener Salamifabrik GmbH, ki jih je mogoče strniti kot sledi:

(19)

Ker so bila jamstva za podjetje v finančnih težavah prevzeta, mora Komisija izhajati iz dejstva, da element pomoči v času dodelitve ustreza 100 % zajamčenega zneska, namreč 880 000 DEM leta 1996 in 2 mio leta 1997, skupaj torej 2,88 mio DEM.

(20)

Komisija je sprožila postopek po členu 88(2) Pogodbe ES glede navedenih ukrepov, ker je dvomila, da je ukrep v skladu z Dopisom Komisije SG(89) D/4328 z dne 5. aprila 1989 o državnih jamstvih in s Smernicami za oceno državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 1994 in 1997 (5). Z ozirom na Smernice je Komisija podvomila, da se lahko s prestrukturiranjem ponovno vzpostavi rentabilnost podjetja, da se je načelo, da je pomoč za prestrukturiranje dovoljeno dodeliti le enkrat, upoštevalo in da se je upoštevala zahteva po popolni pretvorbi načrta za prestrukturiranje.

(21)

Pomoč 1 je bila dodeljena v obliki državnih jamstev, kar pomeni, da mora biti v skladu z Dopisom Komisije državam članicam SG(89) D/4328 z dne 5. aprila 1989. V tem dopisu je Komisija pojasnila, da bo jamstva odobrila le pod pogojem, da bo uveljavljanje pogodbeno vezano na posebne pogoje, ki lahko vsebujejo celo predlog izjave o stečaju upravičenega podjetja. Iz predloženih informacij ni razvidno, ali je bilo uveljavljanje omenjenih jamstev vezano na posebne pogoje.

(22)

Pomoč je bila dodeljena, ker se je podjetje znašlo v finančnih težavah in ker ga je bilo treba sanirati. Zato je bilo treba pomoč preveriti v okviru Smernic Skupnosti za oceno državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki so veljale v času dodelitve jamstva. Glede pomoči 1 Komisija nima informacij, na podlagi katerih bi lahko preverila združljivost z zgoraj navedenimi smernicami. Za pomoč 2 očitno niso bili izpolnjeni trije od pogojev iz smernic za prestrukturiranje. S to pomočjo rentabilnost podjetja očitno ni bila ponovno vzpostavljena. Poleg tega je podjetje rentabilnost očitno poskušalo vzpostaviti tako, da bi težave premagalo s širitvijo. S takšno širitvijo bi se lahko na neupravičen način izkrivljala konkurenca. Končno ni bilo jasno, če je bil načrt za prestrukturiranje izveden v celoti.

(23)

Komisija je prejela pripombe podjetja Kemper Fleischwarenfabrik (Nortrup), Zveznega združenja nemške mesne industrije (Bundesverband der Deutschen Fleischwarenindustrie e.V.) (Bonn) in še tretje zainteresirane stranke, ki je želela ostati neimenovana. Vse tri zainteresirane stranke so mnenja, da bi do povečanja prihodka lahko prišlo le z zniževanjem cen, kar pa bi bilo lahko za ta sektor škodljivo. Zvezno združenje mesne industrije je opozorilo na dejstvo, da na trgu letno propade 1 % nemških mesnopredelovalnih obratov. Na tem zelo konkurenčnem trgu lahko preživijo samo najboljši. Če se podjetje umetno drži pri življenju, to škodi interesom sektorja. Poleg tega skoraj vsa podjetja v tem sektorju sledijo predlagani strategiji trženja. Po mnenju zveznega združenja takšna strategija brez znatnih sredstev – ki pa niso bila na razpolago – ne more biti uspešna.

(24)

Poleg prošnje za podaljšanje roka za odgovor je Nemčija z dopisi z dne 22. julija 1999, 28. julija 1999, 6. avgusta 1999 in 23. februarja 2000 predložila svoje pripombe.

(25)

V svojem prvem dopisu je Nemčija sporočila, da je bilo podjetje delno prevzeto.

(26)

V svojem drugem dopisu je Nemčija napovedala, da želi posredovati poroštveno pogodbo s pogoji za zagotovitev jamstva, predložila je načrt za prestrukturiranje za prvo prestrukturiranje in sporočila, da želi posredovati tudi finančne rezultate, pričakovane po drugem prestrukturiranju. Končno je napovedala tudi nadaljnje informacije o vprašanju, zakaj cilji glede prihodkov po drugi sanaciji niso bili doseženi.

(27)

V dopisu z dne 28. julija 1999 je Nemčija tudi opozorila na to, da podjetje ne načrtuje širitve proizvodnih kapacitet, temveč bo proizvajalo v podobnih količinah kot v preteklosti (1994/1995). Težave podjetja gre iskati v zunanjih dejavnikih, kot npr. v izbruhih prašičje kuge, propadu ruskega trga in krizi BSE. Končno naj bi bilo malo verjetno, da bo pomoč vodila k izkrivljanju konkurence, saj je upravičeno podjetje MPS in je dejavno le v Thüringenu.

(28)

Tretjemu dopisu z dne 6. avgusta 1999 je Nemčija priložila poroštveno pogodbo in zasnovo sanacije za prvo prestrukturiranje.

(29)

V svojem dopisu z dne 23. februarja 2000 je Nemčija sporočila, da je bil sprožen stečajni postopek o premoženju podjetja Greußener Salamifabrik GmbH in da so banke odpovedale svoje kreditne linije. Dopisu je bil priložen dopis glavne banke podjetja, banke Dresdner Bank, v katerem banka ugotavlja, da se bodo konkurenti zagotovo izrekli proti pomoči.

(30)

Z ukrepi je mesnopredelovalnemu obratu dodeljena pomoč. V skladu s členom 40 Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (6) in v skladu s členom 21 Uredbe Sveta (EGS) št. 2759/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za prašičje meso (7) veljajo za izdelke, zajete v teh uredbah, členi 87, 88 in 89 Pogodbe ES. Sektorji, ki jih zadevajo ukrepi pomoči, so torej zajeti v določbah Skupnosti za državne pomoči.

(31)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES so državne pomoči ali kakršne koli vrste pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivljajo ali bi lahko izkrivljale konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljive s skupnim trgom, v kolikor prizadenejo trgovino med državami članicami.

(32)

Pomoč je bila dodeljena v obliki državnih jamstev. Zahvaljujoč tem jamstvom je upravičeno podjetje lahko dobilo denar, da bi preživelo, namesto da bi šlo v stečaj ali se prestrukturiralo.

(33)

Pomoč 1 je bila dodeljena leta 1996. Državne pomoči, ki niso priglašene, morajo biti ocenjene na podlagi zakonskih določb, ki veljajo v času dodelitve. Pravna osnova za presojo državnih jamstev je bil leta 1996 Dopis Komisije državam članicam SG(89) D/4328 z dne 5. aprila 1989. V tem dopisu je Komisija pojasnila, da so vsa državna jamstva zajeta v členu 87(1) Pogodbe ES. Iz tega sledi, da v skladu s točko 2.3 Smernic za oceno državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (smernice iz leta 1994) pri državnih kreditnih jamstvih za podjetje, ki je v težavah, obstaja domneva, da finančni transferji vsebujejo državne pomoči. Kot je opisano v odstavku 7, je bilo upravičeno podjetje v času dodelitve pomoči 1 v finančnih težavah. V skladu s točko 2.1 smernic iz leta 1994 so upadajoča rentabilnost, upadajoči prihodki in zmanjšan denarni tok tipični simptomi, ki kažejo na to, da je podjetje v težavah.

(34)

Pomoč 2 je bila priglašena leta 1997. Priglašene pomoči morajo biti ocenjene na podlagi zakonskih določb, ki veljajo v času dodelitve. V odstavku 4 Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (8) so navedeni štirje pogoji, pod katerimi posamezna državna poroštva ne predstavljajo pomoči, zajete v členu 87(1) Pogodbe ES. Ker je Nemčija jasno izrazila, da je kreditojemalec, podjetje Greußener Salamifabrik GmbH, v času dodelitve drugega jamstva moral veljati za podjetje v težavah (glej uvodno izjavo 9), prvi izmed zgoraj navedenih pogojev ni izpolnjen.

(35)

Zato gre pri ukrepu za pomoč, dodeljeno iz državnih sredstev (preko banke Thüringer Aufbaubank).

(36)

Ker so bila jamstva za podjetje v finančnih težavah prevzeta, Komisija izhaja iz dejstva, da element pomoči ustreza 100 % zajamčenega zneska v višini 880 000 DEM za prvo jamstvo in 2 mio DEM za drugo jamstvo, skupaj torej 2,88 mio DEM.

(37)

Do pomoči so upravičena določena podjetja, v zadevnem primeru le podjetje Greußener Salamifabrik GmbH.

(38)

Po sodni praksi Evropskega sodišča izboljšanje konkurenčnega položaja podjetja na osnovi državne pomoči na splošno nakazuje izkrivljanje konkurence nasproti konkurenčnim podjetjem, ki niso prejela takšne podpore (9). Niti sorazmerno majhen obseg pomoči niti sorazmerno majhna velikost upravičenega podjetja vnaprej ne izključujeta možnosti oviranja trgovine med državami članicami (10).

(39)

Ukrep ovira trgovino med državami članicami takrat, ko otežuje uvoz iz drugih držav članic ali olajša izvoz v druge države članice. Odločilno pri tem je, da se promet znotraj Skupnosti na podlagi vprašljivega ukrepa različno razvija ali bi se lahko različno razvijal.

(40)

Izdelki, ki so podprti s programom pomoči, so predmet trgovine med državami članicami (11) in so torej izpostavljeni konkurenci. Zato obstaja bojazen, da se je zaradi ukrepa promet znotraj Skupnosti razvil drugače.

(41)

Zadevni ukrep zato predstavlja pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(42)

Prepovedi državnih pomoči v členu 87(1) Pogodbe ES v odstavkih 2 in 3 sledi dejansko stanje izjem.

(43)

Pogoji za izjeme od pravil v skladu s členom 87(2) Pogodbe ES na podlagi vrste ukrepa pomoči in njegove ciljne naravnanosti niso podani. Sicer pa Nemčija ni uveljavila uporabe člena 87(2).

(44)

V členu 87(3) Pogodbe ES so navedene pomoči, ki jih je mogoče obravnavati kot združljive s skupnim trgom. Njihovo združljivost s Pogodbo je potrebno preveriti tako z nacionalnega stališča kot tudi z vidika Skupnosti. Da bi se zagotovilo nemoteno delovanje skupnega trga, je potrebno natančno upoštevati dejansko stanje izjem, ki je oblikovano v členu 87(3).

(45)

V zvezi s členom 87(3)(a) Pogodbe ES je potrebno opozoriti na dejstvo, da ima upravičeno podjetje sedež v regiji, katere gospodarsko stanje je mogoče v skladu s Smernicami za državne pomoči z regionalno naravnanostjo (12), merjeno na ravni Skupnosti, v celoti gledano obravnavati kot skrajno neugodno (BDP na prebivalca – merjeno na kupni moči – je pod 75 % evropskega povprečja). Po navedenih Smernicah za državne pomoči z regionalno naravnanostjo (in po prejšnji različici teh smernic (13) predpisi glede dodelitve državnih pomoči v regijah v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES za kmetijski sektor ne veljajo. Zato člena 87(3)(a) Pogodbe ES ni mogoče uporabiti za utemeljitev pomoči za proizvodnjo, predelavo in trženje izdelkov Priloge I.

(46)

V zvezi s členom 87(3)(b) Pogodbe ES je mogoče ugotoviti, da zadevni ukrep ne služi niti pospeševanju pomembnega načrta skupnega evropskega interesa niti ne odpravlja znatne motnje gospodarskega življenja v Nemčiji.

(47)

Poleg tega ukrep ni niti določen niti primeren za uresničevanje ciljev v skladu s členom 87(3)(d) Pogodbe ES.

(48)

Pomoči, ki pospešujejo razvoj določene gospodarske panoge ali gospodarskega območja, lahko Komisija v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES obravnava za združljive s skupnim trgom, dokler olajšujejo razvoj določene gospodarske panoge ali gospodarskega območja in pogojev trgovanja ne spreminjajo na način, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(49)

Običajno bi Komisija združljivost pomoči za podjetja, ki so v finančnih težavah, presojala v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES na podlagi Smernic Skupnosti za državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (14) iz leta 2004 (smernice iz leta 2004). Komisija pa v skladu s točkama 103 in 104 Smernic presoja tako pomoči, priglašene pred 10. oktobrom 2004, kot tudi pomoči za reševanje in prestrukturiranje, ki so bile dodeljene v celoti pred objavo smernic iz leta 2004 in niso priglašene, na podlagi smernic, veljavnih v času priglasitve oz. v času dodelitve pomoči. Pomoč 1 je bila dodeljena leta 1996, pomoč 2 je bila priglašena novembra 1997. V tem času so veljale smernice iz leta 1994. Po točki 2.2 smernic iz leta 1994 je v presoji držav članic za kmetijski sektor zapisano, naj se v tem sektorju še naprej uporabljajo posebni predpisi Komisije glede pomoči za reševanje in prestrukturiranje za posamezne prejemnike pomoči, ki veljajo pred začetkom veljavnosti istih smernic. Nemčija ni zaprosila za uveljavljanje te možnosti. Zato se bo ukrep presojal na podlagi določb smernic iz leta 1994.

(50)

Pomoč 1 zadeva 80 % državnega jamstva za posojilo v vrednosti 1,1 mio DEM. Komisija je sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES iz naslednjih razlogov:

(51)

Nemčija je posredovala kopijo jamstvene pogodbe. Po slednji pride jamstvo v poštev le v primeru, če je upravičeno podjetje v finančnih težavah (stečajni postopek ali podobno) in če zajamčenega posojila ni mogoče vrniti s prodajo drugega premoženja podjetja. Tako je bil pogoj, naveden v Dopisu Komisije državam članicam SG (89) D/4328 z dne 5. aprila 1989 (15), izpolnjen. To pomeni, da je bilo jamstvo v skladu s posebnimi pogoji za državna jamstva.

(52)

Ker je bilo upravičeno podjetje, Greußener Salamifabrik GmbH, v času dodelitve jamstva označeno kot podjetje v težavah, pa je treba pomoč preveriti v okviru določb Skupnosti za oceno državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki so veljale v času dodelitve jamstva (glej uvodno izjavo 49). Jamstvo je bilo dodeljeno v okviru sanacije upravičenega podjetja.

(53)

Nemčija je posredovala poročilo podjetja Dr. Zimmermann & Partner z dne 9. septembra 1996. Po podatkih Nemčije gre pri tem poročilu za zasnovo sanacije, ki je bila predložena v času dodelitve prve državne pomoči. Poročilo pa kot zasnova sanacije v dveh pogledih ni primerno: status poročila ni jasen in v poročilu ni omenjeno prestrukturiranje.

(54)

Nasprotno, zdi se, da je poročilo opis podjetja z datumom 9. septembra 1996. Po tem datumu je imelo podjetje težave zaradi krize BSE in zaradi izgube izvoznih trgov v Vzhodni Evropi. Toda poročilo je vsebovalo – domnevno pozneje – ročno spremenjene številke. Status teh popravkov ni jasen. Nadalje ni jasno, ali je bil načrt sprejet s strani lastnikov podjetja.

(55)

V poročilu so podatki o strukturi stroškov in potrebi po kapitalu podjetja v septembru 1996. Če odmislimo opis okrepitev obstoječega vodstva, ni jasno, kako naj bi se podjetje prestrukturiralo. Če je bilo poročilo v času svojega nastanka mišljeno kot načrt za prestrukturiranje, kar pa ni gotovo, ga je mogoče razumeti tako, da bi lahko podjetje težave premagalo s širitvijo in brez kakršnega koli prestrukturiranja.

(56)

Po smernicah iz leta 1994 je pomoč združljiva s skupnim trgom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(57)

Po poročilu podjetja Dr. Zimmermann & Partner se je prihodek upravičenega podjetja od leta 1994 nenehno zmanjševal. Vendar naj bi se prihodek, tako poročilo, v naslednjem letu povečal. Razlaga za pričakovan razvoj ni podana, čeprav je ponovna vzpostavitev rentabilnosti odvisna od obrata tega trenda. Po točki 3.2.2 (i) smernic iz leta 1994 mora „izboljšanje gospodarnosti podjetja (…) biti doseženo predvsem z ustreznimi ukrepi v podjetju, ki so navedeni v načrtu za prestrukturiranje. Zunanji dejavniki, kot so višje cene (…), se smejo upoštevati le, ko so zadevne napovedi za trg splošno priznane.“ Ker ta pogoj ni izpolnjen, Komisija ni mnenja, da pomoč v obliki jamstva vodi k ponovni vzpostavitvi rentabilnosti.

(58)

Rentabilnost naj bi se ponovno vzpostavila s povečanjem prihodka. Čeprav bi bilo mogoče povečanje prihodka doseči z obstoječo proizvodno kapaciteto, bi se lahko rentabilnost ponovno vzpostavila le tako, da bi konkurenčna podjetja izgubila svoje tržne deleže (če bi bil trg stabilen, kot je ugotovljeno v poročilu o prestrukturiranju, bi se povpraševanje zmanjšalo). Zato Komisija tudi ugotavlja, da pomoč ni namenjena izogibanju nesprejemljivemu izkrivljanju konkurence, saj bi se zaradi ponovne vzpostavitve rentabilnosti konkurenčna podjetja znašla v neugodnem položaju.

(59)

Težko je presoditi, ali je zahteva po sorazmernosti stroškov in koristi prestrukturiranja izpolnjena. Od podjetij, upravičenih do pomoči, se praviloma pričakuje, da k prestrukturiranju prispevajo znaten prispevek iz lastnih sredstev ali iz zunanjih poslovnih virov financiranja. Po poročilu podjetja Dr. Zimmermann & Partner naj bi lastnik podjetju dovajal nov kapital, vendar ni bilo jasno, ali se je to res zgodilo. Zato Komisija ne more zaključiti, ali je pomoč v tej točki usklajena z navedenimi smernicami iz leta 1994.

(60)

Končno ni jasno, kako naj bi se prestrukturiranje nadzorovalo. Zato tudi ta, v Smernicah naveden pogoj, ni izpolnjen.

(61)

Greußener Salamifabrik GmbH izpolnjuje pogoje za uvrstitev med mala in srednje velika podjetja (MSP). V skladu s točko 3.2.4 Smernic iz leta 1994 Komisija za pomoči za prestrukturiranje za MSP ne bo postavila enako strogih zahtev kot za pomoči za prestrukturiranje za velika podjetja, saj takšne pomoči pogoje trgovanja praviloma spreminjajo v manjšem obsegu. Ta blag pristop k oceni pomoči za prestrukturiranje za MSP še posebej zadeva obvezo zmanjšanja kapacitet v gospodarskih panogah s strukturnim presežkom kapacitet in obveznost poročanja. Ne glede na blag pristop, veljaven za MSP, je bilo ugotovljeno, da pomoč ne vodi k ponovni vzpostavitvi rentabilnosti upravičenega podjetja (glej uvodno izjavo 57) in da na neupravičen način izkrivlja konkurenco.

(62)

Iz navedenih razlogov je Komisija prvo pomoč, ki je bila dodeljena Greußener Salamifabrik GmbH v obliki državnih jamstev za znesek do višine 880 000 DEM, označila za nezdružljivo s členoma 87 in 88 Pogodbe ES. Ker je bila pomoč dodeljena neupravičeno in ni združljiva s Pogodbo, jo je potrebno vrniti.

(63)

Druga pomoč zadeva delno uveljavljanje in izplačilo 370 000 DEM banki Sparkasse Erfurt v okviru prvega jamstva pri reprogramiranju/prestrukturiranju iz leta 1997 ter 80 % državno jamstvo za posojilo v višini 2,5 mio DEM, ki ga je leta 1997 zagotovila banka Dresdner Bank.

(64)

Ker prvo državno jamstvo, kot je navedeno v odstavku 62, predstavlja pomoč za Greußener Salamifabrik GmbH, ki je bila dodeljena neupravičeno in ni združljiva s členoma 87 in 88 Pogodbe ES, veljajo te ugotovitve tudi za delno uveljavljanje prvega jamstva v okviru drugega načrta za prestrukturiranje.

(65)

80 % državno jamstvo za posojilo v višini 2,5 mio DEM mora biti ocenjeno po določbah Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (glej uvodno izjavo 34). Po splošnih pogojih za jamstva, ki so bili predloženi Komisiji in jih uporablja banka Thüringer Aufbaubank, je razvidno, da je mogoče za jamstvo zaprositi le v primeru, če je upravičeno podjetje v finančnih težavah (stečajni postopek in podobno) ter če zajamčenega posojila ni mogoče vrniti s prodajo drugega premoženja podjetja (glej tudi uvodno izjavo 51). Posebni pogoji, navedeni v točki 5.3 navedenega obvestila Komisije, so tako izpolnjeni.

(66)

V skladu s točko 2.1 Smernic iz leta 1994 spadajo k značilnim simptomom, ki kažejo, da je podjetje v težavah, zmanjšana rentabilnost, povečanje izgub, zmanjšani prihodki, povečane zaloge, prevelike kapacitete, zmanjšan denarni tok, povečana zadolženost in obremenitev z obrestmi ter nižja neto knjižna vrednost.

(67)

Ker je Nemčija jasno izrazila, da podjetju nenehno grozi nevarnost stečaja, je bilo ugotovljeno, da je bilo Greußener Salamifabrik GmbH v času dodelitve jamstva podjetje v težavah (glej uvodni izjavi 9 in 34). Zato je pomoč treba preveriti po veljavnih določbah Skupnosti za oceno državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah. Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 49, v tem primeru veljajo smernice iz leta 1994. Komisija je zaradi te pomoči sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES, ker je dvomila, da so izpolnjeni naslednji pogoji smernic iz leta 1994:

(68)

Po točki 3.2.2 (i) Smernic iz leta 1994 se pomoči za prestrukturiranje običajno dodelijo le enkrat. Nemčija se glede te točke ni izrazila.

(69)

Dejstvo, da je bila v okviru drugega prestrukturiranja dodeljena nadaljnja pomoč, je v nasprotju z osnovnim načelom, po katerem se lahko pomoči za prestrukturiranje dodelijo samo enkrat.

(70)

Komisija je podvomila, da bo načrt za prestrukturiranje, ki je bil predložen zaradi utemeljitve druge pomoči za prestrukturiranje (v obliki drugega jamstva), privedel k ponovni vzpostavitvi rentabilnosti podjetja. Za to bi bilo potrebno znatno zvišanje prihodkov. Toda zdelo se je malo verjetno, da se bo to dejansko zgodilo, predvsem zato, ker so se prve napovedi že v času sprožitve postopka izkazale za preveč optimistične. Nemčija ni posredovala nikakršne utemeljitve ali pojasnila za posredovane napovedi prihodka. Zato je Komisija še naprej dvomila, da je pogoj, da se z načrtom za prestrukturiranje lahko ponovno vzpostavi dolgoročna rentabilnost podjetja, izpolnjen.

(71)

K merilu izogibanja nesprejemljivemu izkrivljanju konkurence je Nemčija predložila dva argumenta. Prvič, zadevno podjetje je premajhno, da bi izkrivljalo konkurenco ali da bi vplivalo na promet znotraj Skupnosti. Drugič, podjetje ne bo razširilo svojih proizvodnih kapacitet, temveč jih bo zgolj bolje izrabilo.

(72)

Prvi argument izpodbija sodna praksa Evropskega sodišča (glej uvodno izjavo 38). Glede drugega argumenta je mogoče reči, da Komisija v skladu s točko 3.2.2 (ii) Smernic iz leta 1994 zahteva zmanjšanje kapacitet le v primeru, če obstaja strukturni presežek kapacitet znotraj Skupnosti. V času sprožitve postopka je Komisija ugotovila, da v zadevnem sektorju ni presežnih kapacitet. Kljub temu si je Komisija zastavila vprašanje, kako je mogoče ukrep označiti kot ukrep skupnega interesa, če je bil njegov cilj povečanje proizvodnje, povečanja proizvodnje pa samodejno vodijo k zmanjšanju tržnih deležev konkurenčnih podjetij.

(73)

Nemčija ni razložila, na kakšen način večja proizvodnja ne bi imela negativnih posledic na konkurenčna podjetja. Poleg tega Nemčija ni navedla podatkov o razmerju med koristjo za zadevno podjetje in stroški za sektor na splošno. Zato Komisija ne more presoditi, ali se pomoč izogiba nesprejemljivemu izkrivljanju konkurence.

(74)

Nemčija ni posredovala informacij o nadzoru izvajanja načrta za prestrukturiranje.

(75)

8. januarja 1997 je Ergewa GmbH prevzel 75 % delež upravičenega podjetja. Ni jasno, ali se lahko Ergewa uvrsti med MSP v smislu Smernic iz leta 1994 in ali je zaradi tega prišlo do kakšnih sprememb v statusu podjetja Greußener Salamifabrik GmbH, v katerem ima Ergewa GmbH več kot 25 % delež. Tudi če se kot osnova upošteva blag pristop k ocenjevanju pomoči za prestrukturiranje za MSP (točka 3.2.4 Smernic iz leta 1994), se ugotovi, da v sektorju, kot je navedeno v odstavku 72, ni presežnih kapacitet in da zaradi nezadostnih podatkov ni bilo mogoče izvesti kontrolnih zahtev. Dejstvo, da bi se lahko upravičeno podjetje verjetno tudi leta 1997 še uvrstilo med MSP, pri oceni obravnavane pomoči ničesar ne spremeni.

(76)

Iz navedenih razlogov je Komisija mnenja, da druga pomoč, ki je bila podjetju Greußener Salamifabrik GmbH dodeljena v obliki državnega jamstva za znesek v višini do 2 mio DEM, ni združljiva s členoma 87 in 88 Pogodbe ES. Nemčija je v svojem dopisu z dne 4. februarja 1999 in ponovno v dopisu z dne 18. maja 2005 sporočila, da je bilo jamstvo dodeljeno le pod pogojem odobritve s strani Komisije. Ker v okviru tega jamstva ni prišlo do izplačil, vračilo te pomoči, ki ni združljiva s Pogodbo, ni potrebno.

(77)

Komisija ugotavlja, da državna pomoč, ki je bila dodeljena v obliki državnih jamstev v višini 880 000 DEM (pomoč 1) oz. 2 mio DEM (pomoč 2), skupaj torej 2,88 mio DEM, za posojilo v vrednosti 1,1 mio DEM oz. 2,5 mio DEM, skupaj torej 3,6 mio DEM, ni združljiva s skupnim trgom.

(78)

Pomoči, ki so bile dodeljene neupravičeno in so nezdružljive s Pogodbo, je treba vrniti. Komisija ugotavlja, da je bil 1. oktobra 1999 sprožen stečajni postopek o premoženju podjetja Greußener Salamifabrik GmbH. Ker Komisiji ni znano, ali po stečajnem postopku podjetje še obstaja, je vračilo morda primerno tudi v prihodnje.

(79)

Komisija opozarja Nemčijo, da je potrebno v skladu z odstavkoma 6.4 in 6.5 Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev z nacionalno zakonodajo preveriti, če protipravnost pomoči zadeva pravno razmerje med državo in tretjo osebo. Nacionalna sodišča morajo v določenih okoliščinah preveriti, če je nacionalna zakonodaja v nasprotju z upoštevanjem garancijskih pogodb; pri preverjanju tega vprašanja je treba upoštevati kršitve prava Skupnosti –

21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/57

(1)

Politični in varnostni odbor je 9. decembra 2004 sprejel Sklep EUPOL Kinshasa/1/2004 (2) o imenovanju g. Adília Custódia za vodjo misije EUPOL „Kinshasa“.

(2)

Navedeni sklep preneha veljati 31. decembra 2005.

(3)

Svet se je 7. novembra 2005 strinjal s podaljšanjem misije EUPOL „Kinshasa“ za nadaljnjih 12 mesecev.

(4)

Generalni sekretar/visoki predstavnik je predlagal, da se mandat g. Adília Custódia, vodje misije EUPOL „Kinshasa“, podaljša do konca misije.

(5)

Mandat vodje misije EUPOL „Kinshasa“ je zato treba podaljšati do konca misije –

21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/58

(1)

Člen 9(1) Skupnega ukrepa 2005/824/SZVP določa, da Svet pooblasti Politični in varnostni odbor za sprejemanje ustreznih odločitev v skladu s členom 25 Pogodbe, vključno z odločitvijo, da na predlog generalnega sekretarja/visokega predstavnika imenuje vodjo misije/policijskega komisarja.

(2)

Generalni sekretar/visoki predstavnik je predlagal, da se imenuje g. Vicenza Coppolo –

21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/59

„—

34 t s poreklom iz Bocvane“,

„—

34,1 t s poreklom iz Bocvane“.