ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 275

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 48
20. oktober 2005


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Direktiva 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih ( 1 )

1

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

20.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/1


DIREKTIVA 2005/55/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 28. septembra 2005

o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko – socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 88/77/EGS z dne 3. decembra 1987 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih snovi in delcev, ki onesnažujejo iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih snovi, ki onesnažujejo iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih (3), je ena od posebnih direktiv po homologacijskem postopku iz Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (4). Direktiva 88/77/EGS je bila večkrat bistveno spremenjena zaradi postopnega uvajanja strožjih omejitev za emisije onesnaževal. Ker so predvidene nadaljnje spremembe, jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Direktiva Sveta 91/542/EGS (5) o spremembi Direktive 88/77/EGS, Direktiva 1999/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, in emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih, ter o spremembah Direktive Sveta 88/77/EGS (6), in Direktiva Komisije 2001/27/ES (7) o prilagajanju tehničnemu napredku Direktive Sveta 88/77/EGS so uvedle določbe, ki so kljub svoji avtonomnosti tesno povezane s programom iz Direktive 88/77/EGS. Zaradi jasnosti in pravne varnosti je treba te avtonomne določbe v celoti vključiti v prenovljeno besedilo Direktive 88/77/EGS.

(3)

Vse države članice morajo sprejeti iste zahteve, predvsem zato, da se za vsak tip vozila omogoči uvedba ES-homologacijskega sistema po Direktivi 70/156/EGS.

(4)

Program Komisije o kakovosti zraka, emisijah cestnega prevoza, gorivih in tehnologijah za znižanje emisij, v nadaljevanju „prvi program avtomobilskih goriv“, je pokazal, da je za doseganje prihodnjih standardov kakovosti zraka treba dodatno zniževati emisije onesnaževal iz težkih vozil.

(5)

Znižanja omejitev emisij, ki se uporabljajo od leta 2000 in ustrezajo znižanju emisij za 30 % za ogljikov monoksid, skupne ogljikovodike, dušikove okside in delce, so v prvem programu avtomobilskih goriv opredeljena kot ključni ukrepi za doseganje srednjeročne kakovosti zraka. Znižanje za 30 % v motnosti izpušnih dimov bi moralo dodatno prispevati k znižanju delcev. Dodatna znižanja omejitev emisij, ki se uporabljajo od leta 2005 in ustrezajo dodatnim znižanjem za 30 % za ogljikov monoksid, skupne ogljikovodike in dušikove okside ter za 80 % za delce, bi morala srednje- in dolgoročno bistveno prispevati k izboljšanju kakovosti zraka. Dodatna omejitev za dušikove okside, ki se bo uporabljala v letu 2008, bi morala doseči še dodatno 43 % znižanje omejitve emisij za to onesnaževalo.

(6)

Homologacijski preskusi za plinasta in trdna onesnaževala ter motnost dima se uporabljajo za pravilnejšo oceno emisij motorjev v preskusnih razmerah, ki so bolj podobne tistim med dejansko uporabo vozila. Od leta 2000 se konvencionalni motorji na kompresijski vžig in tisti motorji na kompresijski vžig, ki imajo določeno opremo za uravnavanje emisij, preskušajo s preskusnim ciklom v ustaljenem stanju in z novim preskusom odzivnosti za motnost dima med obremenitvijo. Motorji na kompresijski vžig, opremljeni z izpopolnjenimi sistemi za uravnavanje emisij, se dodatno preskušajo z novim prehodnim preskusnim ciklom. Od leta 2005 je treba vse motorje na kompresijski vžig preskusiti z vsemi temi preskusnimi cikli. Motorji na plinasto gorivo se preskušajo samo z novim prehodnim preskusnim ciklom.

(7)

Mejne vrednosti pri naključno izbranih obremenitvenih pogojih znotraj določenega območja delovanja ne smejo presegati ustreznega odstotka.

(8)

Pri določanju novih standardov in preskusnih postopkov je treba upoštevati učinek prihodnje rasti prometa v Skupnosti na kakovost zraka. Delo, ki ga je na tem področju opravila Komisija, kaže, da je avtomobilska industrija v Skupnosti zelo napredovala pri izpopolnjevanju tehnologije, ki omogoča precejšnje znižanje emisij plinastih in trdnih onesnaževal. Vendar si je treba zaradi zaščite okolja in javnega zdravja še vedno prizadevati za dodatne izboljšave na področju omejitev emisij in drugih tehničnih zahtev. Prihodnji ukrepi morajo zlasti upoštevati rezultate stalnih raziskav o značilnostih ultra-finih delcev.

(9)

Za zagotavljanje učinkovitosti in vzdržljivosti uporabljenih sistemov za uravnavanje emisij je treba poskrbeti za dodatne izboljšave kakovosti motornih goriv.

(10)

Od leta 2005 je treba uvesti nove določbe za vgrajen sistem za diagnostiko na vozilu (OBD) zaradi lažjega takojšnjega odkrivanja slabšega delovanja ali zatajitve opreme za uravnavanje emisij motorja. To bi moralo povečati zmožnost diagnostike in popravil, kar bi bistveno izboljšalo trajnostne emisijske značilnosti težkih vozil v uporabi. Ker je OBD za težke dizelske motorje v svetovnem merilu še v povojih, ga je v Skupnosti treba uvesti v dveh stopnjah, da se omogoči razvoj sistema, tako da sistem OBD ne bi sporočal napačnih podatkov. Za pomoč državam članicam pri zagotavljanju, da lastniki in upravljavci težkih vozil dejansko odpravljajo okvare, na katere jih je opozoril sistem OBD, je treba zabeležiti prevoženo razdaljo ali pretekli čas od takrat, ko je bil voznik opozorjen na okvaro.

(11)

Motorji na kompresijski vžig so že sami po sebi vzdržljivi in so dokazali, da lahko ob pravilnem in učinkovitem vzdrževanju ohranijo nizko raven emisij pri bistveno daljših razdaljah, ki jih prevozijo težka vozila v komercialne namene. Vendar bodo prihodnji standardi emisij uvedli sisteme za uravnavanje emisij po izhodu iz motorja, kot so na primer sistemi za odstranjevanje NOx, filtri za dizelske delce in sistemi, ki so kombinacija obojega, ter mogoče še druge sisteme, ki jih je treba še opredeliti. Zato je treba uvesti zahtevo o življenjski dobi, ki se bo uporabljala kot podlaga za postopke zagotavljanja ustreznosti sistema za uravnavanje emisij motorja v vsem referenčnem obdobju. Pri oblikovanju take zahteve je treba ustrezno upoštevati precejšnje razdalje, ki jih prevozijo težka vozila, potrebo po vključitvi ustreznega in pravočasnega vzdrževanja ter možnosti homologacije vozil kategorije N1 skladno bodisi s to direktivo bodisi z Direktivo Sveta 70/220/EGS z dne 20. marca 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka z emisijami iz motornih vozil (8).

(12)

Državam članicam je treba z davčnimi spodbudami omogočiti, da pospešijo uvedbo vozil, ki izpolnjujejo zahteve, sprejete na ravni Skupnosti, na trg, če so take spodbude skladne z določbami Pogodbe in izpolnjujejo določene pogoje za preprečevanje izkrivljanja notranjega trga. Ta direktiva ne vpliva na pravico držav članic do vključitve emisij onesnaževal in drugih snovi v osnovo za izračun cestnih prometnih davkov na motorna vozila.

(13)

Ker nekatere teh davčnih spodbud po členu 87(1) Pogodbe veljajo za državno pomoč, je po členu 88(3) Pogodbe o njih treba obvestiti Komisijo, da jih preveri v skladu z ustreznimi merili združljivosti. Obveščanje o tovrstnih ukrepih v skladu s to direktivo ne vpliva na obveznost obveščanja po členu 88(3) Pogodbe.

(14)

Za poenostavitev in pospešitev postopka je Komisiji treba zaupati nalogo sprejetja ukrepov za izvajanje temeljnih določb iz te direktive ter ukrepov za prilagajanje prilog k tej direktivi znanstvenemu in tehničnemu napredku.

(15)

Potrebni ukrepi za izvajanje te direktive in njenega prilagajanja znanstvenemu in tehničnemu napredku se morajo sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9).

(16)

Komisija mora preverjati potrebo po uvedbi omejitev emisij za onesnaževala, ki še niso regulirana in ki nastanejo kot posledica širše uporabe novih alternativnih goriv in novih sistemov za nadzor izpušnih emisij.

(17)

Komisija mora čim hitreje podati ustrezne predloge za naslednjo stopnjo mejnih vrednosti za NOx in emisije delcev.

(18)

Ker cilja te direktive, in sicer uresničitve notranjega trga z uvedbo skupnih tehničnih zahtev glede emisij plinov in delcev za vse tipe vozil, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvira, ki je potreben za doseganje navedenega cilja.

(19)

Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo se mora omejiti na določbe, ki bistveno spreminjajo predhodne direktive. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv.

(20)

Ta direktiva ne sme vplivati na obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v državno zakonodajo in uporabo direktiv iz dela B Priloge IX –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„vozilo“ pomeni katero koli vozilo, kakor je opredeljeno v členu 2 Direktive 70/156/EGS, ki ga poganja motor na kompresijski vžig ali plinski motor, razen vozil kategorije M1 z največjo tehnično dovoljeno maso 3,5 tone ali manj;

(b)

„motor na kompresijski vžig ali plinski motor“ pomeni pogonski vir vozila, za katerega se lahko podeli homologacija kot samostojni tehnični enoti, kakor je opredeljena v členu 2 Direktive 70/156/EGS;

(c)

„do okolja bolj prijazno vozilo (EEV)“ pomeni vozilo, ki ga poganja motor, ki ustreza dopustnim mejnim vrednostim emisij iz vrstice C tabel v točki 6.2.1 Priloge I.

Člen 2

Obveznosti držav članic

1.   Za tipe motorjev na kompresijski vžig ali plinske motorje ter tipe vozil, ki jih poganjajo motorji na kompresijski vžig ali plinski motorji, kadar niso izpolnjene zahteve iz Prilog I do VIII in zlasti kadar emisije plinastih in trdnih onesnaževal ter motnost dima iz motorja ne ustreza predpisanim mejnim vrednostim iz vrstice A tabel v točki 6.2.1 Priloge I, države članice:

(a)

zavrnejo podelitev ES-homologacije na podlagi člena 4(1) Direktive 70/156/EGS; in

(b)

zavrnejo nacionalno homologacijo.

2.   Razen pri vozilih in motorjih, namenjenih za izvoz v tretje države, ali nadomestnih motorjih za vozila v uporabi države članice, kadar niso izpolnjene zahteve iz Prilog I do VIII in zlasti kadar emisije plinastih in trdnih onesnaževal ter motnost dima iz motorja ne ustrezajo predpisanim mejnim vrednostim iz vrstice A tabel v točki 6.2.1 Priloge I:

(a)

štejejo, da potrdila o skladnosti, ki so priložena novim vozilom ali novim motorjem na podlagi Direktive 70/156/EGS, niso več veljavna za namene člena 7(1) navedene direktive; in

(b)

prepovejo registracijo, prodajo, začetek uporabe ali uporabo novih vozil, ki jih poganja motor na kompresijski vžig ali plinski motor, ter prodajo ali uporabo novih motorjev na kompresijski vžig ali plinskih motorjev.

3.   Brez vpliva na odstavka 1 in 2 države članice od 1. oktobra 2003, razen za vozila in motorje, namenjene za izvoz v tretje države, ali nadomestne motorje za vozila v uporabi za tipe plinskih motorjev in tipe vozil, ki jih poganja motor na kompresijski vžig ali plinski motor, ki ne izpolnjujejo zahtev iz Prilog I do VIII:

(a)

štejejo, da potrdila o skladnosti, ki so priložena novim vozilom ali novim motorjem na podlagi Direktive 70/156/EGS, niso več veljavna za namene člena 7(1) navedene direktive; in

(b)

prepovejo registracijo, prodajo, začetek uporabe ali uporabo novih vozil ter prodajo ali uporabo novih motorjev.

4.   Če so izpolnjene zahteve iz Prilog I do VIII ter členov 3 in 4, zlasti kadar emisije plinastih in trdnih onesnaževal ter motnost dima iz motorja ustrezajo predpisanim mejnim vrednostim iz vrstice B1 ali vrstice B2 ali dopustnim mejnim vrednostim iz vrstice C tabel v točki 6.2.1 Priloge I, ne sme nobena država članica zaradi razlogov, povezanih s plinskimi in trdnimi onesnaževali ter motnostjo emisij dima iz motorja:

(a)

zavrniti podelitev ES-homologacije na podlagi člena 4(1) Direktive 70/156/EGS ali podelitev nacionalne homologacije za tip vozila, ki ga poganja motor na kompresijski vžig ali plinski motor;

(b)

prepovedati registracije, prodaje, začetek uporabe ali uporabe novih vozil, ki jih poganja motor na kompresijski vžig ali plinski motor;

(c)

zavrniti podelitev ES-homologacije za tip motorja na kompresijski vžig ali plinski motor;

(d)

prepovedati prodajo ali uporabo novih motorjev na kompresijski vžig ali plinskih motorjev.

5.   Z učinkom od 1. oktobra 2005 in zlasti kadar emisije plinastih snovi in delcev ter motnost dima iz motorja ne ustrezajo predpisanim mejnim vrednostim iz vrstice B1 tabel v točki 6.2.1 Priloge I, države članice za tipe motorjev na kompresijski vžig ali plinske motorje ter tipe vozil, ki jih poganjajo motorji na kompresijski vžig ali plinski motorji, ki ne izpolnjujejo zahtev iz Prilog I do VIII ter členov 3 in 4:

(a)

zavrnejo podelitev ES-homologacije na podlagi člena 4(1) Direktive 70/156/EGS; in

(b)

zavrnejo nacionalno homologacijo.

6.   Z učinkom od 1. oktobra 2006, razen za vozila in motorje, namenjene za izvoz v tretje države, ali nadomestne motorje za vozila v uporabi države članice, kadar niso izpolnjene zahteve iz Prilog I do VIII ter členov 3 in 4 in zlasti kadar emisije plinastih in trdnih onesnaževal ter motnost dima iz motorja ne ustrezajo predpisanim mejnim vrednostim iz vrstice B1 tabel v točki 6.2.1 Priloge I:

(a)

štejejo, da potrdila o skladnosti, ki so priložena novim vozilom ali novim motorjem na podlagi Direktive 70/156/EGS, niso več veljavna za namene člena 7(1) navedene direktive; in

(b)

prepovejo registracijo, prodajo, začetek uporabe ali uporabo novih vozil, ki jih poganja motor na kompresijski vžig ali plinski motor, ter prodajo ali uporabo novih motorjev na kompresijski vžig ali plinskih motorjev.

7.   Z učinkom od 1. oktobra 2008, zlasti kadar emisije plinastih onesnaževal ter motnost dima iz motorja ne ustrezajo predpisanim mejnim vrednostim iz vrstice B2 tabel v točki 6.2.1 Priloge I, države članice za tipe motorjev na kompresijski vžig ali plinske motorje ter tipe vozil, ki jih poganjajo motorji na kompresijski vžig ali plinski motorji, ki ne izpolnjujejo zahtev iz Prilog I do VIII ter členov 3 in 4:

(a)

zavrnejo podelitev ES-homologacije na podlagi člena 4(1) Direktive 70/156/EGS; in

(b)

zavrnejo nacionalno homologacijo.

8.   Z učinkom od 1. oktobra 2009, zlasti kadar emisije plinastih in trdnih onesnaževal ter motnost dima iz motorja ne ustrezajo predpisanim mejnim vrednostim iz vrstice B2 tabel v točki 6.2.1 Priloge I, države članice, kadar niso izpolnjene zahteve iz Prilog I do VIII ter členov 3 in 4, razen za vozila in motorje, namenjene za izvoz v tretje države, ali nadomestne motorje za vozila v uporabi:

(a)

štejejo, da potrdila o skladnosti, ki so priložena novim vozilom ali novim motorjem na podlagi Direktive 70/156/EGS, niso več veljavna za namene člena 7(1) navedene direktive; in

(b)

prepovejo registracijo, prodajo, začetek uporabe ali uporabo novih vozil, ki jih poganja motor na kompresijski vžig ali plinski motor, ter prodajo ali uporabo novih motorjev na kompresijski vžig ali plinskih motorjev.

9.   V skladu z odstavkom 4 se šteje, da motor, ki izpolnjuje pogoje iz Prilog I do VIII, in zlasti tisti, ki ustreza predpisanim mejnim vrednostim iz vrstice C tabel v točki 6.2.1 Priloge I, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 3.

Skladno z odstavkom 4 se šteje, da motor, ki izpolnjuje zahteve iz Prilog I do VIII ter členov 3 in 4, in zlasti tisti, ki ustreza predpisanim mejnim vrednostim iz vrstice C tabel v točki 6.2.1 Priloge I, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 3 ter 5 do 8.

10.   Za motorje na kompresijski vžig ali plinske motorje, ki morajo ustrezati mejnim vrednostim, določenim v točki 6.2.1 Priloge I pod homologacijskim sistemom, velja naslednje:

emisije, vzorčene v časovnem intervalu 30 sekund, pri naključno izbranih obremenitvenih pogojih, ki sodijo v določeno nadzorovano območje, z izjemo specifičnih pogojev delovanja motorja, ki niso podvrženi temu predpisu, ne smejo presegati mejnih vrednosti iz vrstic B2 in C tabel v točki 6.2.1 Priloge I za več kot 100 %. Nadzorovano območje, na katerega se nanaša odstotni delež, ki se ne sme prekoračiti, iz njega izvzeti pogoji delovanja motorja in drugi ustrezni pogoji se opredelijo v skladu s postopkom iz člena 7(1).

Člen 3

Vzdržljivost sistemov za uravnavanje emisij

1.   Od 1. oktobra 2005 za nove homologacije in od 1. oktobra 2006 za vse homologacije proizvajalec dokaže, da bo motor na kompresijski vžig ali plinski motor s homologacijo po sklicu na mejne vrednosti iz vrstice B1, B2 ali C tabel v točki 6.2.1 Priloge I s svojo življenjsko dobo ustrezal tem mejnim vrednostim:

(a)

100 000 km ali pet let, kar nastopi prej, za motorje, ki se vgradijo v vozila kategorije N1 in M2;

(b)

200 000 km ali šest let, kar nastopi prej, za motorje, ki se vgradijo v vozila kategorij N2,N3 z največjo tehnično dovoljeno maso, ki ne presega 16 ton, in vozila kategorije M3 razreda I, razreda II ter razreda A in razreda B z največjo tehnično dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 ton;

(c)

500 000 km ali sedem let, kar nastopi prej, za motorje, ki se vgradijo v vozila kategorij N3 z največjo tehnično dovoljeno maso, ki ne presega 16 ton, in vozila kategorije M3 razreda III ter razreda B z največjo tehnično dovoljeno maso, ki presega 7,5 ton.

Od 1. oktobra 2005 je za podelitev homologacije za nove tipe vozil ter od 1. oktobra 2006 za vse tipe vozil potrebno potrdilo o pravilnem delovanju naprav za uravnavanje emisij med normalno življenjsko dobo vozila pri normalni uporabi (skladnost primerno vzdrževanih in uporabljanih vozil v prometu).

2.   Ukrepi za izvajanje odstavka 1 se sprejmejo najkasneje do 28. decembra 2005.

Člen 4

Vgrajeni sistemi za diagnostiko na vozilu

1.   Od 1. oktobra 2005 za vse nove homologacije vozil in od 1. oktobra 2006 za vse homologacije se motor na kompresijski vžig s homologacijo po sklicu na mejne vrednosti emisij iz vrstice B1 ali vrstice C tabel v točki 6.2.1 Priloge I, ali vozilo, ki ga poganja tak motor, opremi z vgrajenim sistemom za diagnostiko (OBD), ki voznika pri preseženih mejnih vrednostih praga OBD iz vrstice B1 ali vrstice C tabel v odstavku 3 opozarja na okvaro.

Pri sistemih za naknadno čiščenje izpušnih plinov sistem OBD lahko nadzoruje večjo okvaro funkcionalnosti naslednjega:

(a)

katalizatorja, kadar je vgrajen kot ločena enota, ne glede na to, ali je ali ni del sistema za odstranjevanje NOx ali dizel filtra za delce;

(b)

sistema za odstranjevanje NOx, kadar je vgrajen;

(c)

dizelskega filtra za delce, kadar je vgrajen;

(d)

kombiniranega sistema za odstranjevanje NOx in dizelskega filtra za delce.

2.   Od 1. oktobra 2008 za nove homologacije in od 1. oktobra 2009 za vse homologacije se motor na kompresijski vžig ali plinski motor s homologacijo po sklicu na mejne vrednosti emisij iz vrstice B2 ali vrstice C tabel v točki 6.2.1 Priloge I ali vozilo, ki ga poganja tak motor, opremi s sistemom OBD, ki voznika pri preseženih mejnih vrednostih praga OBD iz vrstice B2 ali vrstice C tabel v odstavku 3 opozarja na okvaro.

Sistem OBD prav tako vsebuje vmesnik med enoto za elektronsko krmiljenje motorja (EECU) ter katerim koli drugim električnim ali elektronskim sistemom za motorje ali vozila, ki dajejo vhodne podatke za ali prejemajo izhodne podatke iz EECU in ki vplivajo na pravilnost delovanja sistema za uravnavanje emisij, kot je na primer vmesnik med EECU in elektronsko krmilno enoto za prenos moči.

3.   Mejne vrednosti praga OBD so naslednje:

Vrstica

Motorji na kompresijski vžig

Masa dušikovih oksidov

(NOx) g/kWh

Masa delcev

(PT) g/kWh

B1 (2005)

7,0

0,1

B2 (2008)

7,0

0,1

C (EEV)

7,0

0,1

4.   Za namene testiranja, diagnoze, servisiranja in popravil, v skladu z ustreznimi določbami Direktive 70/220/EGS in določbami, ki se nanašajo na skladnost rezervnih delov s sistemi OBD, mora biti zagotovljen popoln in enoten dostop do informacij v zvezi s sistemi OBD.

5.   Ukrepi za izvajanje odstavkov 1 do 3 se sprejmejo najpozneje do 28. decembra 2005.

Člen 5

Sistemi za uravnavanje emisij, ki uporabljajo potrošne reagente

Pri določitvi ukrepov, ki so potrebni za izvajanje člena 4, kakor je predvideno v členu 7(1), bo Komisija po potrebi vključila tehnične ukrepe za zmanjšanje tveganja pri neprimernem vzdrževanju in servisiranju sistemov za uravnavanje emisij, ki uporabljajo potrošne reagente. Ob tem se po potrebi vključijo tudi ukrepi, ki zagotovijo zmanjšanje emisije amonijaka zaradi uporabe potrošnih reagentov.

Člen 6

Davčne spodbude

1.   Države članice lahko predvidijo davčne spodbude samo za vozila, ki so skladna z določbami te direktive. Take spodbude morajo biti skladne z določbami Pogodbe ter bodisi z odstavkom 2 bodisi odstavkom 3 tega člena.

2.   Spodbude se uporabijo za vsa nova vozila, ki so naprodaj na trgu države članice, ki predhodno ustrezajo mejni vrednosti iz vrstice B1 ali vrstice B2 tabel v točki 6.2.1 Priloge I.

Ukinejo se po obvezni uporabi mejnih vrednosti iz vrstice B1, kakor je določeno v členu 2(6), ali po obvezni uporabi mejnih vrednosti iz vrstice B2, kakor je določeno v členu 2(8).

3.   Spodbude se uporabijo za vsa nova vozila naprodaj na trgu države članice, ki predhodno ustrezajo dopustnim mejnim vrednostim iz vrstice C tabel v točki 6.2.1 Priloge I.

4.   Poleg pogojev iz odstavka 1, za vsak tip vozila, spodbude ne smejo preseči dodatnih stroškov tehničnih rešitev, uvedenih za zagotavljanje ustreznosti mejnim vrednostim iz vrstice B1 ali vrstice B2 ali dopustnim mejnim vrednostim iz vrstice C tabel v točki 6.2.1 Priloge I, ter njihove vgradnje v vozilo.

5.   Države članice pravočasno obvestijo Komisijo o načrtih za uvedbo ali spremembo davčnih spodbud iz tega člena, da lahko ta predloži svoje pripombe.

Člen 7

Izvedbeni ukrepi in spremembe

1.   Ukrepe, potrebne za izvajanje členov 2(10), 3 in 4 te direktive, sprejme Komisija s pomočjo odbora, ustanovljenega v skladu s členom 13(1) Direktive 70/156/EGS, skladno s postopkom iz člena 13(3) navedene direktive.

2.   Spremembe te direktive, ki so potrebne za njeno prilagoditev znanstvenemu in tehničnemu napredku, sprejme Komisija s pomočjo odbora, ustanovljenega po členu 13(1) Direktive 70/156/EGS, skladno s postopkom iz člena 13(3) navedene direktive.

Člen 8

Pregledi in poročila

1.   Komisija preuči potrebo po uvedbi novih omejitev emisij, ki se uporabljajo za težka vozila in motorje za onesnaževala, ki še niso regulirana. Presoja temelji na širši uvedbi na trg novih alternativnih goriv in uvedbi novih sistemov za nadzor izpušnih emisij z dodatki zaradi izpolnjevanja prihodnjih standardov iz te direktive. Komisija po potrebi predloži predlog Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu zakonodajne predloge o nadaljnjih omejitvah emisije NOx in emisije delcev za težka vozila.

Po potrebi preuči, ali je potrebna postavitev dodatne omejitve za stopnje in velikost delcev, in če je temu tako, dodatno omejitev vključi v predlog.

3.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o napredku pri pogajanjih o svetovno harmoniziranem delovnem ciklu (WHDC).

4.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o zahtevah za delovanje merilnega (OBM) sistema na vozilu. Na podlagi tega poročila Komisija, kadar je to primerno, predlaga ukrepe za vključitev tehničnih zahtev in ustreznih prilog za predpisano homologacijo sistemov OBM, ki zagotavljajo najmanj enako ustrezne ravni nadzora kot sistemi OBD in ki so kompatibilni z njimi.

Člen 9

Prenos

1.   Države članice sprejmejo in objavijo potrebne zakone in druge predpise za uskladitev s to direktivo najpozneje pred 9. novembrom 2006. Če se sprejetje izvedbenih ukrepov iz člena 7 zavleče preko 28. decembra 2005 države članice izpolnijo to obveznost do datuma prenosa, ki izhaja iz direktive s temi izvedbenimi ukrepi. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo teh predpisov ter korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo.

Te predpise uporabljajo od 9. novembra 2006 ali, če se sprejetje izvedbenih ukrepov iz člena 7 nadalje zavleče preko 28. decembra 2005 od datuma prenosa, določenega v direktivi s temi izvedbenimi ukrepi.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da v predpisih sklici na direktive, ki so s to direktivo preklicane, pomenijo sklice na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo glavnih predpisov državne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga pokriva ta direktiva.

Člen 10

Preklic

Direktive iz dela A Priloge IX se prekličejo z učinkom od 9. novembra 2006, kar ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v državno zakonodajo ter uporabo direktiv iz dela B Priloge IX.

Sklici na preklicane direktive se razumejo kot sklici na to direktivo in se berejo skladno s korelacijsko tabelo v Prilogi X.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 12

Naslovljenci

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 28. septembra 2005

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednik

D. ALEXANDER


(1)  UL C 108, 30.4.2004, str. 32.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2004 (UL C 102 E, 28.4.2004, str. 272) in Sklep Sveta z dne 19. septembra 2005.

(3)  UL L 36, 9.2.1988, str. 33. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(4)  UL L 42, 23.2.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2005/49/ES (UL L 194, 26.7.2005, str. 12).

(5)  UL L 295, 25.10.1991, str. 1.

(6)  UL L 44, 16.2.2000, str. 1.

(7)  UL L 107, 18.4.2001, str. 10.

(8)  UL L 76, 6.4.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/76/ES (UL L 206, 15.8.2003, str. 29).

(9)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


PRILOGA I

PODROČJE UPORABE, OPREDELITVE IN OKRAJŠAVE, VLOGA ZA PODELITEV ES-HOMOLOGACIJE, TEHNIČNE ZAHTEVE IN PRESKUSI TER SKLADNOST PROIZVODNJE

1.   PODROČJE UPORABE

Ta direktiva se uporablja za emisije plinastih in trdnih onesnaževal iz vseh motornih vozil, opremljenih z motorji na kompresijski vžig, in za plinasta onesnaževala iz vseh motornih vozil, opremljenih z motorji na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin LPG, ter za motorje na kompresijski vžig in motorje na prisilni vžig iz člena 1 razen tistih vozil kategorij N1, N2 in M2,za katere je bila homologacija podeljena v skladu z Direktivo Sveta 70/220/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka s plini iz motornih vozil z motorjem na prisilni vžig (1).

2.   OPREDELITVE IN OKRAJŠAVE

V tej direktivi:

2.1   „preskusni cikel“ pomeni zaporedje preskusnih točk, od katerih ima vsaka opredeljeno vrtilno frekvenco in navor in ki jim mora motor slediti v ustaljenem stanju (preskus ESC) ali v prehodnih pogojih delovanja (preskus ETC, ELR);

2.2   „homologacija motorja (družine motorjev)“ pomeni homologacijo tipa motorja (družine motorjev) glede na raven emisij plinastih in trdnih onesnaževal;

2.3   „dizelski motor“ pomeni motor, ki deluje po načelu kompresijskega vžiga;

2.4   „plinski motor“ pomeni motor, ki za gorivo uporablja zemeljski plin (NG) ali utekočinjeni naftni plin (LPG);

2.5   „tip motorja“ pomeni kategorijo motorjev, ki se ne razlikujejo v takšnih bistvenih vidikih, kot so značilnosti motorja, kakor so opredeljene v Prilogi II k tej direktivi;

2.6   „družina motorjev“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev motorjev v skupine, ki imajo po svoji konstrukciji, kakor je opredeljena v Dodatku 2 k Prilogi II k tej direktivi, podobne značilnosti emisij izpuha; vsi člani družine morajo ustrezati veljavnim mejnim vrednostim emisij;

2.7   „osnovni motor“ pomeni motor, izbran iz družine motorjev tako, da so njegove emisijske značilnosti reprezentativne za to družino motorjev;

2.8   „plinasta onesnaževala“ pomenijo ogljikov monoksid, ogljikovodike (ob upoštevanju razmerja CH1,85 za dizel, CH2,525 za LPG in CH2,93 za NG (NMHC) ter ob upoštevanju molekule CH3O0,5 za dizelske motorje, ki za gorivo uporabljajo etanol), metan (predpostavlja se razmerje CH4 za NG) in dušikove okside, kjer so slednji izraženi kot ekvivalent dušikovega dioksida (NO2);

2.9   „trdna onesnaževala“ pomenijo vsako snov, ki se nabere na specificiranem filtru, ko se izpušni plini razredčijo s čistim filtriranim zrakom tako, da temperatura ne preseže 325 K (52 °C);

2.10   „saje“ pomenijo delce, ki so v obliki suspenzije razporejeni v toku izpušnih plinov in dizelskega motorja in ki absorbirajo, odbijajo ali lomijo svetlobo;

2.11   „izhodna moč“ pomeni moč v ES kW, izmerjeno na preskusni napravi na koncu ročične gredi, ali enakovredno moč, izmerjeno po ES-metodi za merjenje moči iz Direktive Sveta 80/1269/EGS z dne 16. decembra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na moč motorja motornih vozil (2);

2.12   „največja deklarirana moč (Pmax)“ pomeni največjo moč v ES kW (neto moč), kakor jo je navedel proizvajalec v svoji vlogi za homologacijo;

2.13   „odstotek obremenitve“ pomeni delež največjega razpoložljivega navora pri določeni vrtilni frekvenci motorja;

2.14   „preskus ESC“ pomeni preskusni cikel, sestavljen iz 13 faz delovanja v ustaljenem stanju, izvedenih skladno s točko 6.2 te priloge;

2.15   „preskus ELR“ pomeni preskusni cikel, sestavljen iz zaporedja korakov obremenitve pri konstantni vrtilni frekvenci motorja, izvedenih skladno s točko 6.2 te priloge;

2.16   „preskus ETC“ pomeni preskusni cikel, sestavljen iz 1 800 prehodnih faz delovanja od sekunde do sekunde, izvedenih skladno s točko 6.2 te priloge;

2.17   „območje vrtilnih frekvenc obratovanja motorja“ pomeni tisto območje vrtilnih frekvenc motorja, ki se najpogosteje uporablja med delovanjem motorja na terenu in ki leži med nizko in visoko vrtilno frekvenco, kakor sta določeni v Prilogi III k tej direktivi;

2.18   „nizka vrtilna frekvenca (nlo)“ pomeni najnižjo vrtilno frekvenco motorja, pri kateri se doseže 50 % največje deklarirane moči;

2.19   „visoka vrtilna frekvenca (nhi)“ pomeni najvišjo vrtilno frekvenco motorja, pri katerem se doseže 70 % največje deklarirane moči;

2.20   „vrtilne frekvence motorja A, B in C“ pomenijo vrtilne frekvence motorja za preskus znotraj območja vrtilnih frekvenc delovanja motorja, ki se uporablja za preskus ESC in preskus ELR, kakor sta določena v Dodatku 1 k Prilogi III k tej direktivi;

2.21   „upravljano območje“ pomeni območje med vrtilno frekvenco motorja A in C ter pri 25- do 100-odstotni obremenitvi;

2.22   „referenčna vrtilna frekvenca (nref)“ pomeni 100-odstotno vrednost vrtilne frekvence, ki se uporablja za denormalizacijo vrednosti relativne vrtilne frekvence preskusa ETC, kakor je določena v Dodatku 2 k Prilogi III k tej direktivi;

2.23   „merilnik motnosti“ pomeni napravo za merjenje motnosti zaradi dimnih delcev po načelu slabljenja svetlobe;

2.24   „območje zemeljskega plina (NG)“ pomeni eno od območij (visoko – H ali nizko – L), opredeljenih v evropskem standardu EN 437 iz novembra 1993;

2.25   „samoprilagodljivost“ pomeni katero koli napravo motorja, ki omogoča ohranjanje konstantnega razmerja zrak/gorivo;

2.26   „ponovna kalibracija“ pomeni fino nastavitev motorja na NG, da se zagotovi enaka zmogljivost (moč, poraba goriva) v različnem območju zemeljskega plina;

2.27   „Wobbejev indeks (spodnji Wl ali zgornji Wu)“ pomeni razmerje med ustrezno kalorično vrednostjo plina na enoto prostornine in kvadratnim korenom njegove relativne gostote pod enakimi referenčnimi pogoji:

Formula

2.28   „faktor λ-premika (Sλ)“ pomeni izraz, ki opisuje potrebno prožnost sistema za upravljanje motorja glede spremembe razmerja presežnega zraka λ, če uporablja motor za gorivo plinasto spojino, ki se razlikuje od čistega metana (za izračun Sλ glej Prilogo VII);

2.29   „odklopna naprava“ pomeni napravo, ki meri, zaznava ali se odziva na delovne spremenljivke (npr. hitrost vozila, vrtilna frekvenca motorja, uporabljena prestava, temperatura, tlak v polnilnem zbiralniku ali kateri koli drug parameter) za aktiviranje, modulacijo, zakasnitev ali izključitev delovanja katere koli komponente ali funkcije sistema za uravnavanje emisij tako, da se učinkovitost sistema za uravnavanje emisij zmanjša pod pogoji, ki so prisotni med normalno uporabo vozila, razen če se taka naprava veliko uporablja v postopkih uporabljenega preskusa za certificiranje emisij.

Image

2.30   „pomožna krmilna naprava“ pomeni sistem, funkcijo ali strategijo nadzora, priključeno na motor ali vozilo, ki se uporablja za zaščito motorja in/ali njegove pomožne opreme pred delovnimi pogoji, ki bi lahko privedli do poškodbe ali okvare, ali se uporablja za lažji zagon motorja. Pomožna krmilna naprava je lahko tudi strategija ali ukrep, za katerega se zadovoljivo dokaže, da ni odklopna naprava;

2.31   „iracionalna strategija za uravnavanje emisij“ pomeni katero koli strategijo ali ukrep, ki pri obratovanju vozila v normalnih pogojih uporabe zmanjša učinkovitost sistema za uravnavanje emisij pod pričakovano raven na uporabljanih postopkih preskusa emisij.

2.32   Simboli in okrajšave

2.32.1   Simboli preskusnih parametrov

Simbol

Enota

Izraz

AP

m2

površina preseka izokinetične sonde za vzorčenje

AT

m2

površina preseka izpušne cevi

CEE

učinkovitost etana

CEM

učinkovitost metana

C1

ogljikovodik, ekvivalenten ogljiku 1

conc

ppm/vol-%

spodnji indeks, ki označuje koncentracijo

D0

m3/s

odsek na osi za kalibracijsko funkcijo PDP

DF

faktor redčenja

D

konstanta Besselove funkcije

E

konstanta Besselove funkcije

EZ

g/kWh

interpolirana emisija NOx kontrolne točke

fa

laboratorijski atmosferski faktor

fc

s-1

mejna frekvenca Besselovega filtra

FFH

specifičen faktor goriva za preračun vlažne koncentracije za suho koncentracijo

FS

stehiometrični faktor

GAIRW

kg/h

masni pretok vlažnega polnilnega zraka

GAIRD

kg/h

masni pretok suhega polnilnega zraka

GDILW

kg/h

masni pretok vlažnega zraka za redčenje

GEDFW

kg/h

ekvivalent masnega pretoka razredčenih vlažnih izpušnih plinov

GEXHW

kg/h

masni pretok vlažnih izpušnih plinov

GFUEL

kg/h

masni pretok goriva

GTOTW

kg/h

masni pretok vlažnih razredčenih izpušnih plinov

H

MJ/m3

kalorična vrednost

HREF

g/kg

referenčna vrednost absolutne vlage (10,7 g/kg)

Ha

g/kg

absolutna vlaga polnilnega zraka

Hd

g/kg

absolutna vlaga zraka za redčenje

HTCRAT

mol/mol

razmerje vodik : ogljik

i

spodnji indeks, ki označuje posamezno fazo

K

Besselova konstanta

k

m-1

absorpcijski koeficient svetlobe

KH,D

korekcijski faktor zaradi vlažnosti NOx za dizelske motorje

KH,G

korekcijski faktor zaradi vlažnosti NOx za plinske motorje

KV

 

kalibracijska funkcija CFV

KW,a

korekcijski faktor polnilnega zraka iz suhega v vlažnega

KW,d

korekcijski faktor zraka za redčenje iz suhega v vlažnega

KW,e

korekcijski faktor razredčenih izpušnih plinov iz suhih v vlažne

KW,r

korekcijski faktor nerazredčenih izpušnih plinov iz suhih v vlažne

L

%

odstotek navora glede na največji navor pri preskusnem motorju

La

m

dejanska dolžina optične poti

m

 

naklon kalibracijske funkcije PDP

mass

g/h oder g

spodnji indeks, ki označuje masni pretok (oz. njegovo razmerje)

MDIL

kg

masa vzorca zraka za redčenje, ki gre skozi filtre za vzorčenje delcev

Md

mg

masa vzorca zbranih delcev zraka za redčenje

Mf

mg

masa vzorca zbranih delcev

Mf,p

mg

masa vzorca delcev, zbranih na primarnem filtru

Mf,b

mg

masa vzorca delcev, zbranih na sekundarnem filtru

MSAM

 

masa vzorca razredčenih izpušnih plinov, ki gre skozi filtre za vzorčenje delcev

MSEC

kg

masa sekundarnega zraka za redčenje

MTOTW

kg

skupna masa CVS v ciklu na vlažni osnovi

MTOTW,i

kg

trenutna masa CVS na vlažni osnovi

N

%

motnost

NP

skupno število obratov PDP v ciklu

NP,i

število obratov PDP v enem časovnem intervalu

n

min-1

vrtilna frekvenca motorja

np

s-1

vrtilna frekvenca PDP

nhi

min-1

visoka vrtilna frekvenca motorja

nlo

min-1

nizka vrtilna frekvenca motorja

nref

min-1

referenčna vrtilna frekvenca motorja za preskus ETC

pa

kPa

tlak nasičene pare polnilnega zraka motorja

pA

kPa

absolutni tlak

pB

kPa

skupni atmosferski tlak

pd

kPa

tlak nasičene pare zraka za redčenje

ps

kPa

suh atmosferski tlak

p1

kPa

podtlak pri vstopu v črpalko

P(a)

kW

moč, ki jo absorbira dodatna oprema, ki se namesti za preskus

P(b)

kW

moč, ki jo absorbira dodatna oprema, ki se odstrani za preskus

P(n)

kW

nekorigirana izhodna moč

P(m)

kW

moč, izmerjena na preskusni napravi

Ω

Besselova konstanta

Qs

m3/s

stopnja prostorninskega pretoka v sistemu CVS

q

razmerje redčenja

r

razmerje presekov izokinetične sonde in izpušne cevi

Ra

%

relativna vlaga polnilnega zraka

Rd

%

relativna vlaga zraka za redčenje

Rf

faktor odzivnosti FID

ρ

kg/m3

gostota

S

kW

nastavitev dinamometra

Si

m-1

trenutna stopnja dimljenja

Sλ

 

faktor λ-premika

T

K

absolutna temperatura

Ta

K

absolutna temperatura polnilnega zraka

t

s

čas merjenja

te

s

električni odzivni čas

tF

s

odzivni čas filtra za Besselovo funkcijo

tp

s

fizični odzivni čas

Δt

s

časovni interval med zaporednimi podatki o dimljenju (=1/frekvenca vzorčenja)

Δti

s

časovni interval za trenutni pretok skozi sistem CFV

τ

%

prepustnost svetlobe v dimu

V0

m3/rev

stopnja prostorninskega pretoka v sistemu PDP pri dejanskih pogojih

W

Wobbejev indeks

Wact

kWh

dejansko delo cikla ETC

Wref

kWh

referenčno delo cikla ETC

WF

vplivni faktor (utežni faktor)

WFE

efektivni vplivni faktor (utežni faktor)

X0

m3/rev

kalibracijska funkcija prostorninskega pretoka v sistemu PDP

Yi

m-1

1 s izračunane povprečne vrednosti dimljenja po Besselu

2.32.2   Simboli kemičnih sestavin

CH4

metan

C2H6

etan

C2H5OH

etanol

C3H8

propan

CO

ogljikov monoksid

DOP

dioktilftalat

CO2

ogljikov dioksid

HC

ogljikovodiki

NMHC

ne-metanski ogljikovodiki

NOx

dušikovi oksidi

NO

dušikov oksid

NO2

dušikov dioksid

PT

delci

2.32.3   Okrajšave

CFV

venturijeva cev s kritičnim pretokom (Critical flow venturi)

CLD

kemiluminescenčni detektor (Chemiluminiscent detector)

ELR

Evropski preskus odzivnosti na obremenitev (European load response test)

ESC

Evropski cikel ustaljenega stanja (European steady state cycle)

ETC

Evropski prehodni cikel (European transient cycle)

FID

plamensko-ionizacijski detektor (Flame ionisation detector)

GC

plinski kromatograf (Gas chromatograph)

HCLD

ogrevani kemiluminescenčni detektor (Heated chemiluminescent detector)

HFID

ogrevani plamensko-ionizacijski detektor (Heated flame ionisation detector)

LPG

utekočinjeni naftni plin (Liquefied petroleum gas)

NDIR

analizator CO in CO2 po nedisperzni infrardeči spektroskopski metodi (Non-dispersive infrared analyser)

NG

zemeljski plin (Natural gas)

NMC

izločevalnik ne-metanov (Non-methane cutter)

3.   VLOGA ZA ES-HOMOLOGACIJO

3.1   Vloga za ES-homologacijo za določen tip motorja oziroma družino motorjev kot samostojne tehnične enote

3.1.1   Vlogo za homologacijo tipa motorja oziroma družine motorjev glede na raven emisij plinastih in trdnih onesnaževal, za dizelske motorje ter glede na raven emisij plinastih onesnaževal za plinske motorje vloži proizvajalec motorja ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.1.2   Vlogi morajo biti priloženi spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki:

3.1.2.1   Opis tipa motorja oziroma družine motorjev, če je ustrezno, s podatki iz Priloge II k tej direktivi, ki so v skladu z zahtevami iz členov 3 in 4 Direktive 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (3).

3.1.3   Motor, katerega značilnosti ustrezajo „tipu motorja“ oziroma „osnovnemu motorju“ iz Priloge II, se predloži tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, opredeljenih v točki 6.

3.2   Vloga za ES-homologacijo za določen tip vozila glede na njegov motor

3.2.1   Vlogo za homologacijo vozila glede na raven emisij plinastih in trdnih onesnaževal za dizelske motorje oziroma družino motorjev ter glede na raven emisij plinastih onesnaževal za plinske motorje oziroma družino motorjev vloži proizvajalec motorja ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2.2   Vlogi morajo biti priloženi spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki:

3.2.2.1   Opis tipa vozila, delov vozila, ki so povezani z motorjem, ter tipa motorja, če je ustrezno, ki vsebuje podatke iz Priloge II, skupaj s potrebno dokumentacijo za uporabo člena 3 Direktive 70/156/EGS.

3.3   Vloga za ES-homologacijo za tip vozila s homologiranim motorjem

3.3.1   Vlogo za homologacijo vozila glede na raven emisij plinastih in trdnih onesnaževal iz njegovega homologiranega dizelskega motorja oziroma družine motorjev ter glede na raven emisij plinastih onesnaževal iz njegovega homologiranega plinskega motorja oziroma družine motorjev vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.3.2   Vlogi morajo biti priloženi spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki:

3.3.2.1   Opis tipa vozila in delov vozila, povezanih z motorjem, ki vsebuje podatke iz Priloge II, kot je ustrezno, ter kopijo certifikata o ES-homologaciji (Priloga VI) za motor oziroma družino motorjev, če je ustrezno, kot samostojne tehnične enote, ki je vgrajena v tip vozila, skupaj s potrebno dokumentacijo za uporabo člena 3 Direktive 70/156/EGS.

4.   ES-HOMOLOGACIJA

4.1   Podelitev ES-homologacije za univerzalno gorivo

ES-homologacija za večgorivni motor (ki lahko uporablja različna goriva) se podeli na podlagi naslednjih zahtev:

4.1.1   Za dizelsko gorivo, če osnovni motor izpolnjuje zahteve te direktive za referenčno gorivo iz Priloge IV.

4.1.2   Za zemeljski plin, če se osnovni motor dokazano lahko prilagodi na katero koli sestavo goriva, ki se lahko pojavi na trgu. Pri zemeljskem plinu v splošnem obstajata dve vrsti goriv, visokokalorično gorivo (H-plin) in nizkokalorično gorivo (L-plin), vendar s precejšnjim razponom znotraj obeh območij; bistveno se razlikujeta po svoji energijski vsebnosti, izraženi z Wobbejevim indeksom, in po svojem faktorju λ-premika (Sλ). Formule za izračun Wobbejevega indeksa ter Sλ so podane v točkah 2.27 in 2.28. Za zemeljske pline s faktorjem λ-premika med 0,89 in 1,08 (0,89 ≤ Sλ ≤ 1,08) velja, da sodijo v območje H, medtem ko za zemeljske pline s faktorjem λ-premika med 1,08 in 1,19 (1,08 ≤ Sλ ≤ 1,19) velja, da sodijo v območje L. Sestava referenčnih goriv upošteva skrajne variacije vrednosti Sλ.

Osnovni motor mora izpolnjevati zahteve te direktive za referenčni gorivi GR (gorivo 1) in G25 (gorivo 2), kakor je opredeljeno v Prilogi IV, brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med obema preskusoma. Vendar pa je po menjavi goriva dovoljen en prilagoditveni tek v enem ciklu ETC brez merjenja. Pred preskusom se osnovni motor uteče po postopku, podanem v odstavku 3 Dodatka 2 k Prilogi III.

4.1.2.1   Na zahtevo proizvajalca se motor lahko preskusi s tretjim gorivom (gorivo 3), če je faktor λ-premika (Sλ) med 0,89 (tj. spodnjim območjem GR) in 1,19 (tj. gornjim območjem G25), na primer kadar je gorivo 3 komercialno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

4.1.3   Za motor, ki za gorivo uporablja zemeljski plin in je samoprilagodljiv tako za območje H-plinov kot za območje L-plinov in ki s stikalom preklaplja med območjem H ter območjem L, se osnovni motor pri vsakem položaju stikala preskusi na ustrezno referenčno gorivo, kot je za vsako območje posebej opredeljeno v Prilogi IV. Goriva so GR (gorivo 1) in G23 (gorivo 3) za H-območje plinov ter G25 (gorivo 2) in G23 (gorivo 3) za L-območje plinov. Osnovni motor mora izpolnjevati zahteve te direktive za oba položaja stikala brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med obema preskusoma na vsakem položaju stikala. Vendar pa je po menjavi goriva dovoljen en prilagoditveni tek v enem ciklu ETC brez merjenja. Pred preskusom se osnovni motor uteče po postopku, podanem v odstavku 3 Dodatka 2 k Prilogi III.

4.1.3.1   4.1.3.1 Na zahtevo proizvajalca se motor lahko preskusi s tretjim gorivom namesto G23 (gorivo 3), če je faktor λ-premika (Sλ) med 0,89 (tj. spodnjim območjem GR) in 1,19 (tj. gornjim območjem G25), na primer kadar je gorivo 3 komercialno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

4.1.4   Za motorje, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin, se razmerje med rezultati emisij „r“ določi za vsako onesnaževalo takole:

Formula

ali

Formula

in

Formula

4.1.5   Za LPG je treba za osnovni motor dokazati, da se lahko prilagodi na katero koli sestavo goriva, ki se lahko pojavi na trgu. Pri LPG se spreminja sestava C3/C4. Te spremembe se izražajo v referenčnih gorivih. Osnovni motor mora izpolnjevati emisijske zahteve glede referenčnih goriv A in B, kakor je opredeljeno v Prilogi IV, brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med obema preskusoma. Vendar pa je po menjavi goriva dovoljen en prilagoditveni tek v enem ciklu ETC brez merjenja. Pred preskusom se osnovni motor uteče po postopku, podanem v točki 3 Dodatka 2 k Prilogi III.

4.1.5.1   Razmerje med rezultati emisij „r“ se določi za vsako onesnaževalo takole:

Formula

4.2   Izdaja ES-homologacije, omejene na vrsto goriva

ES-homologacija, omejena na vrsto goriva, se izda na podlagi naslednjih zahtev:

4.2.1   Homologacija emisij izpuha iz motorja, ki za gorivo uporablja zemeljski plin in je prirejen za delovanje bodisi v območju H-plinov bodisi v območju L-plinov

Osnovni motor se preskusi na ustrezno referenčno gorivo, kot je opredeljeno v Prilogi IV, za ustrezno območje. Gorivi sta GR (gorivo 1) in G23 (gorivo 3) za H-območje plinov ter G25 (gorivo 2) in G23 (gorivo 3) za L-območje plinov. Osnovni motor mora izpolnjevati zahteve te direktive, kot je določeno v prilogi IV, brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med obema preskusoma. Vendar pa je po menjavi goriva dovoljen en prilagoditveni tek v enem ciklu ETC brez merjenja. Pred preskusom se osnovni motor uteče po postopku, podanem v točki 3 Dodatka 2 k Prilogi III.

4.2.1.1   Na zahtevo proizvajalca se motor lahko preskusi s tretjim gorivom namesto G23 (gorivo 3), če faktor λ-premika (Sλ) leži med 0,89 (tj. spodnjim območjem GR) in 1,19 (tj. gornjim območjem G25), na primer kadar je gorivo 3 komercialno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

4.2.1.2   Razmerje med rezultati emisij „r“ se določi za vsako onesnaževalo takole:

Formula

ali

Formula

in

Formula

4.2.1.3   Ob dobavi naročniku mora biti motor opremljen z napisno tablico (glej odstavek 5.1.5), ki navaja, za katero območje plinov je motor homologiran.

4.2.2   Homologacija emisij izpuha iz motorja, ki za gorivo uporablja LPG in je prirejen za delovanje na eno samo, specifično sestavo goriva

4.2.2.1   Osnovni motor mora izpolnjevati zahteve te direktive za referenčni gorivi GR in G25 za zemeljski plin ali za referenčni gorivi A in B za LPG, kakor je opredeljeno v Prilogi IV. Med preskusoma je dovoljeno fino uravnavanje sistema dovajanja goriva. Fino uravnavanje obsega ponovno kalibracijo podatkovne baze dovajanja goriva, ne da bi se pri tem kakor koli spreminjala bodisi osnovna strategija krmiljenja bodisi osnovna struktura podatkovne baze. Po potrebi se dovoli zamenjava delov, ki so neposredno povezani s količino pretoka goriva (kakor na primer vbrizgalne šobe).

4.2.2.2   Na zahtevo proizvajalca se motor lahko preskusi na referenčni gorivi GR in G23 ali na referenčni gorivi G25 in G23, in v tem primeru homologacija velja samo za H-območje ali pa samo za L-območje plinov, kot je ustrezno.

4.2.2.3   Ob dobavi naročniku mora biti motor opremljen z napisno tablico (glej točko 5.1.5), ki navaja, za katero območje plinov je motor kalibriran.

4.3   Homologacija emisij izpuha za motor iz družine motorjev

4.3.1   Razen v primeru iz točke 4.3.2 se homologacija osnovnega motorja brez nadaljnjega preskušanja razširi na vso družino, za katero koli sestavo goriva v območju, za katerega je homologiran osnovni motor (za motorje iz točke 4.2.2), ali za isti razpon goriv (za motorje iz točke 4.1 ali 4.2), za katerega je homologiran osnovni motor.

4.3.2   Sekundarni preskusni motor

Pri vlogi za homologacijo motorja ali vozila glede na njegov motor, če ta motor pripada družini motorjev, lahko tehnična služba, ki ugotovi, da predložena vloga glede na izbrani osnovni motor ne predstavlja celotne družine motorjev, opredeljene v Dodatku 1 k Prilogi I, izbere in preskusi alternativen in po potrebi dodaten referenčni preskusni motor.

4.4   Certifikat o homologaciji

Za homologacijo iz točk 3.1, 3.2 in 3.3 se izda certifikat, skladno z vzorcem iz Priloge VI.

5.   OZNAKE MOTORJA

5.1   Na motorju, ki je homologiran kot tehnična enota, morajo biti naslednje oznake:

5.1.1   blagovna znamka ali tovarniška znamka proizvajalca motorja;

5.1.2   trgovska oznaka proizvajalca;

5.1.3   številka ES-homologacije, pred njo pa črkovna ali številčna oznaka države izdaje ES-homologacije (4).

5.1.4   pri motorju na zemeljski plin se za številko ES-homologacije navede ena od naslednjih oznak:

H, kadar je motor homologiran in kalibriran za H-območje plinov,

L, kadar je motor homologiran in kalibriran za L-območje plinov,

HL, kadar je motor homologiran in kalibriran za H-območje in L-območje plinov,

Ht, kadar je motor homologiran in kalibriran za specifično sestavo plina v H-območju plinov in ga je mogoče s fino nastavitvijo dovajanja goriva motorju nastaviti na drug specifičen plin iz območja H,

Lt, kadar je motor homologiran in kalibriran za specifično sestavo plina v L-območju plinov in ga je mogoče s fino nastavitvijo dovajanja goriva motorju nastaviti na drug specifičen plin iz območja L,

HLt, kadar je motor homologiran in kalibriran za specifično sestavo plina v H-območju ali L-območju plinov in ga je mogoče s fino nastavitvijo dovajanja goriva motorju nastaviti na drug specifičen plin iz območja H ali L.

5.1.5   Napisne tablice

Za motorje, ki za gorivo uporabljajo NG ali LPG in je njihova homologacija omejena na vrsto goriva, se uporabljajo naslednje napisne tablice:

5.1.5.1   Vsebina

Treba je navesti naslednje informacije:

V primeru iz odstavka 4.2.1.3 naj bo na napisni tablici navedeno „SAMO ZA UPORABO Z ZEMELJSKIM PLINOM OBMOČJA H“. Če je ustrezno, se „H“ nadomesti z „L“.

V primeru iz odstavka 4.2.2.3 naj bo na napisni tablici navedeno „SAMO ZA UPORABO Z ZEMELJSKIM PLINOM SPECIFIKACIJE …“ ali „SAMO ZA UPORABO Z UTEKOČINJENIM NAFTNIM PLINOM SPECIFIKACIJE …“, kot je ustrezno. Vse informacije v ustreznih tabelah v Prilogi IV se podajo s posamičnimi sestavinami in mejnimi vrednostmi, ki jih navede proizvajalec motorja.

Črke in številke morajo biti visoke najmanj 4 mm.

Opomba:

Če zaradi pomanjkanja prostora tako označevanje ni mogoče, se lahko uporabi poenostavljena koda. V tem primeru morajo biti vsaki osebi, ki polni rezervoar za gorivo ali izvaja vzdrževanje ali popravilo motorja in njegove dodatne opreme, ter pristojnim organom na voljo lahko dostopne ustrezne razlage, ki vsebujejo vse gornje informacije. Mesto in vsebina teh razlag se opredelita z dogovorom med proizvajalcem in homologacijskim organom.

5.1.5.2   Lastnosti

Napisne tablice morajo trajati celotno življenjsko dobo motorja. Napisne tablice morajo biti jasno berljive, uporabljene črke in številke pa morajo biti neizbrisne. Poleg tega morajo biti napisne tablice pritrjene tako, da bodo ostale pritrjene življenjsko dobo motorja, in ne sme jih biti mogoče odstraniti, ne da bi se pri tem uničile ali poškodovale.

5.1.5.3   Namestitev

Napisne tablice morajo biti pritrjene na del motorja, ki je potreben za normalno delovanje motorja in ga med življenjsko dobo motorja običajno ni treba zamenjati. Poleg tega morajo biti napisne tablice nameščene tako, da so povprečni osebi jasno vidne potem, ko je motor opremljen z vsem priborom za njegovo delovanje.

5.2   V primeru vloge za ES-homologacijo za tip vozila glede na njegov motor se oznake iz točke 5.1.5 namestijo tudi v bližino odprtine za polnjenje goriva.

5.3   V primeru vloge za ES-homologacijo za tip vozila s homologiranim motorjem se oznake iz točke 5.1.5 namestijo tudi v bližino odprtine za polnjenje goriva.

6.   TEHNIČNE ZAHTEVE IN PRESKUSI

6.1   Splošno

6.1.1   Oprema za uravnavanje emisij

6.1.1.1   Sestavni deli, ki bi lahko vplivali na emisije plinastih in trdnih onesnaževal iz dizelskih motorjev ter emisije plinastih onesnaževal iz plinskih motorjev, morajo biti zasnovani, konstruirani, sestavljeni in vgrajeni tako, da motor v normalni uporabi ustreza določbam te direktive.

6.1.2   Funkcije opreme za uravnavanje emisij

6.1.2.1   Prepovedana je uporaba odklopne naprave in/ali iracionalne strategije za uravnavanje emisij.

6.1.2.2   Pomožna krmilna naprava se lahko vgradi na motor ali na vozilo, če:

zadevna naprava nikakor ne deluje pod pogoji, navedenimi v odstavku 6.1.2.4, ali

se zadevna naprava vključi samo začasno v pogojih, navedenih v odstavku 6.1.2.4, za namene, kot so zaščita motorja pred poškodbo, zaščita naprave za upravljanje zraka, upravljanje dimljenja, hladni zagon ali ogrevanje, ali

zadevno napravo vključijo samo signali opreme na vozilu za namene, kot so varnost obratovanja in strategije za zasilno delovanje.

6.1.2.3   Dovoli se naprava, funkcija, sistem ali ukrep za krmiljenje motorja, ki deluje v pogojih, navedenih v točki 6.1.2.4, in ki ima za posledico uporabo drugačne ali spremenjene strategije krmiljenja motorja v primerjavi s tisto, ki se normalno uporablja med veljavnimi cikli preskusa emisij, če se pri izpolnjevanju zahtev točk 6.1.3 in/ali 6.1.4 v celoti izkaže, da ukrep ne zmanjšuje učinkovitosti sistema za uravnavanje emisij. V vseh drugih primerih se take naprave obravnavajo kot odklopne naprave.

6.1.2.4   Za namene točke 6.1.2.2 so opredeljeni naslednji pogoji uporabe v pogojih ustaljenega stanja in prehodnih pogojih:

nadmorska višina, ki ne presega 1 000 metrov (oziroma atmosferski tlak ni nižji od 90 kPa),

temperatura okolice v območju 283 do 303 K (10-30 °C),

temperatura hladilne tekočine motorja v območju 343 do 368 K (70 do 95 °C).

6.1.3   Posebne zahteve za elektronske sisteme za uravnavanje emisij

6.1.3.1   Zahteve v zvezi z dokumentacijo

Proizvajalec predloži komplet dokumentacije, iz katere je razvidna osnovna zasnova sistema in način uravnavanja izhodnih spremenljivk, če je uravnavanje direktno ali indirektno.

Dokumentacija se predloži v dveh delih:

(a)

formalni komplet dokumentacije, ki se predloži tehnični službi ob predložitvi vloge za homologacijo, vključuje popoln opis sistema. Ta dokumentacija je lahko jedrnata, če so iz nje razvidne vse izhodne veličine, ki jih dovoljuje matrika, sestavljena iz razpona krmiljenja posamičnih vhodnih veličin enote. Te informacije se priložijo dokumentaciji, ki se zahteva v točki 3 Priloge I;

(b)

dodatno gradivo, ki prikazuje parametre, ki se spreminjajo s katero koli pomožno krmilno napravo, in robne pogoje, v katerih naprava obratuje. Dodatno gradivo vsebuje opis logike sistema za upravljanje z gorivom, strategije krmiljenja in točke preklopa v vseh načinih delovanja.

Dodatno gradivo vsebuje tudi razlago upravičenosti uporabe morebitne pomožne krmilne naprave ter vključuje dodatno gradivo in preskusne podatke, ki prikazujejo učinek na emisije izpuha, ki ga ima pomožna krmilna naprava, vgrajena na motorju ali na vozilu.

Ta dodatni material ostane strogo zaupen in ga obdrži proizvajalec, vendar ga je treba predložiti na vpogled za pregled ob homologaciji ali kadar koli med veljavnostjo homologacije.

6.1.4   Za preverjanje, ali je treba neko strategijo ali ukrep obravnavati kot odklopno napravo ali iracionalno strategijo za uravnavanje emisij skladno z opredelitvami v točkah 2.29 in 2.31, lahko homologacijski organ in/ali tehnična služba dodatno zahteva preskus za ugotavljanje NOx z uporabo ETC, ki se lahko opravi v kombinaciji s homologacijskim preskusom ali postopki za preverjanje skladnosti proizvodnje.

6.1.4.1   Kot alternativa zahtevam Dodatka 4 k Prilogi III se med ETC preskusom za ugotavljanje emisij NOx, le-te lahko vzorčijo iz nerazredčenih izpušnih plinov in ob upoštevanju tehničnih predpisov ISO DIS 16183 z dne 15. oktobra 2000.

6.1.4.2   Pri preverjanju, ali je treba neko strategijo ali ukrep obravnavati kot odklopno napravo ali iracionalno strategijo za uravnavanje emisij skladno z opredelitvami v točkah 2.29 in 2.31, je sprejemljiv dodatni presežek za 10 % glede na ustrezno mejno vrednost NOx.

6.1.5   Prehodne določbe za razširitev homologacije

6.1.5.1   Te določbe se uporabljajo izključno za nove motorje na kompresijski vžig in nova vozila, ki jih poganja motor na kompresijski vžig, za katere je bila izdana homologacija skladno z zahtevami vrstice A tabel v točki 6.2.1.

6.1.5.2   Alternativno določbam točk 6.1.3 in 6.1.4 lahko proizvajalec tehnični službi predloži rezultate preskusa ugotavljanja NOx z uporabo ETC na motorju, ki ustreza značilnostim osnovnega motorja, opisanih v Prilogi II, in ob upoštevanju določb točk 6.1.4.1 in 6.1.4.2. Proizvajalec predloži tudi pisno izjavo, da motor ne uporablja nobene odklopne naprave ali iracionalne strategije za uravnavanje emisij skladno z opredelitvami v točki 2 te priloge.

6.1.5.3   Proizvajalec predloži tudi pisno izjavo, da rezultati preskusa ugotavljanja NOx in izjava za osnovni motor iz točke 6.1.4 veljajo tudi za vse tipe motorjev iz družine motorjev skladno s Prilogo II.

6.2   Zahteve glede emisij plinastih in trdnih onesnaževal ter dimljenja

Za homologacijo v skladu z vrstico A tabel v točki 6.2.1 se emisije določijo na podlagi preskusov ESC in ELR pri običajnih dizelskih motorjih, vključno z motorji, ki so opremljeni z elektronsko opremo za vbrizgavanje goriva, vračanjem izpušnih plinov v valj (EGR) in/ali oksidacijskimi katalizatorji. Dizelski motorji, opremljeni s sodobnimi sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov, vključno s katalizatorji NOx in/ali filtri za delce, se dodatno preskusijo s preskusom ETC.

Za homologacijsko preskušanje v skladu z vrstico B1 ali B2 ali vrstico C tabel v točki 6.2.1 se emisije ugotovijo s preskusi ESC, ELR in ETC.

Za plinske motorje se plinaste emisije ugotovijo s preskusom ETC.

Preskusna postopka ESC in ELR sta opisana v Dodatku 1 k Prilogi III, preskusni postopek ETC pa v Dodatkih 2 in 3 k Prilogi III.

Emisije plinastih in trdnih onesnaževal, če je ustrezno, ter dimljenje, če je ustrezno, iz motorja, ki je bil predložen v preskušanje, se merijo z metodami, opisanimi v Dodatku 4 k Prilogi III. Priloga V opisuje priporočene analizne sisteme plinastih onesnaževal, priporočene sisteme za vzorčenje delcev in priporočeni sistem za merjenje dimljenja.

Tehnična služba lahko odobri tudi druge sisteme oziroma analizatorje, če ugotovi, da v ustreznem preskusnem ciklu dajejo enakovredne rezultate. Ugotavljanje enakovrednosti sistema temelji na korelacijski študiji med parom 7 (ali več) vzorcev obravnavanega sistema in enega od referenčnih sistemov te direktive. Za emisije delcev se kot referenčni sistem priznava samo sistem redčenja s celotnim tokom. „Rezultati“ se nanašajo na vrednost emisij konkretnega cikla. Preverjanje korelacije se opravi v istem laboratoriju, na isti preskusni napravi in na istem motorju ter se po možnosti izvaja hkrati. Merilo enakovrednosti je opredeljeno kot ± 5-odstotno ujemanje med povprečji para vzorcev. Za uvedbo novega sistema v direktivo mora ugotavljanje enakovrednosti temeljiti na izračunu ponovljivosti in obnovljivosti, skladno z opisom v ISO 5725.

6.2.1   Mejne vrednosti

Specifična masa ogljikovega monoksida, skupnih ogljikovodikov, dušikovih oksidov in delcev, ugotovljena pri preskusu ESC, ter motnosti dima, ugotovljena pri preskusu ELR, ne sme presegati vrednosti iz tabele 1.

Tabela 1

Mejne vrednosti – preskusa ESC in ELR

Vrstica

Masa ogljikovega monoksida

(CO) g/kWh

Masa ogljikovodikov

(HC) g/kWh

Masa dušikovih oksidov

(NOx) g/kWh

Masa delcev

(PT) g/kWh

Dimljenjem

m–1

A (2000)

2,1

0,66

5,0

0,10

0,13 (5)

0,8

B 1 (2005)

1,5

0,46

3,5

0,02

0,5

B 2 (2008)

1,5

0,46

2,0

0,02

0,5

C (EEV)

1,5

0,25

2,0

0,02

0,15

Pri dizelskih motorjih, ki se dodatno preskusijo s preskusom ETC, in zlasti pri plinskih motorjih specifične mase ogljikovega monoksida, ne-metanskih ogljikovodikov, metana (kadar je ustrezno), dušikovih oksidov in delcev (kadar je ustrezno) ne smejo presegati vrednosti iz tabele 2.

Tabela 2

Mejne vrednosti – preskusi ETC

Vrstica

Masa ogljikovega monoksida

(CO) g/kWh

Masa ne-metanskih ogljikovodikov

(NMHC) g/kWh

Masa metana

(CH4) (6) g/kWh

Masa dušikovih oksidov

(NOx) g/kWh

Masa delcev

(PT) (7) g/kWh

A (2000)

5,45

0,78

1,6

5,0

0,16

0,21 (8)

B 1 (2005)

4,0

0,55

1,1

3,5

0,03

B 2 (2008)

4,0

0,55

1,1

2,0

0,03

C (EEV)

3,0

0,40

0,65

2,0

0,02

6.2.2   Merjenje ogljikovodikov pri dizelskih in plinskih motorjih

6.2.2.1   Proizvajalec se lahko na preskusu ETC odloči za merjenje mase skupnih ogljikovodikov (THC) namesto merjenja mase ne-metanskih ogljikovodikov. V tem primeru je meja za maso skupnih ogljikovodikov ista kot za maso ne-metanskih ogljikovodikov v tabeli 2.

6.2.3   Specifične zahteve za dizelske motorje

6.2.3.1   Specifična masa dušikovih oksidov, izmerjena v naključnih kontrolnih točkah v upravljanem območju preskusa ESC, ne sme za več kot 10 odstotkov presegati vrednosti, interpoliranih iz sosednjih faz preskusa (glej točki 4.6.2 in 4.6.3 Dodatka 1 k Prilogi III).

6.2.3.2   Stopnja dimljenja pri naključni vrtilni frekvenci pri preskusu ELR ne sme presegati največje stopnje dimljenja dveh sosednjih vrtilnih frekvenc pri preskusu za več kot 20 odstotkov ali za več kot 5 odstotkov od mejne vrednosti, kar je več.

7.   VGRADNJA V VOZILO

7.1   Pri vgradnji motorja v vozilo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji glede na homologacijo motorja:

7.1.1   podtlak v sesalni cevi ne sme biti višji od tistega, ki je za homologirani motor naveden v Prilogi VI;

7.1.2   protitlak v izpušnem sistemu ne sme biti višji od tistega, ki je za homologirani motor naveden v Prilogi VI;

7.1.3   prostornina izpušne naprave sme odstopati za največ 40 % od vrednosti, navedene v Prilogi VI za homologiran motor;

7.1.4   moč, ki jo absorbira dodatna oprema, potrebna za delovanje motorja, ne sme biti višja od tiste, ki je za homologirani motor navedena v Prilogi VI.

8.   DRUŽINA MOTORJEV

8.1   Parametri, ki opredeljujejo družino motorjev

Družina motorjev, kot jo opredeli proizvajalec motorjev, je lahko opredeljena z osnovnimi značilnostmi, ki morajo biti skupne vsem motorjem v družini. V nekaterih primerih lahko obstaja medsebojni vpliv parametrov. Zaradi zagotovitve, da so v neko družino motorjev vključeni samo motorji s podobnimi značilnostmi glede emisije izpušnih plinov, je treba upoštevati tudi te vplive.

Da lahko motorji pripadajo isti družini motorjev, morajo imeti skupne spodaj naštete osnovne parametre:

8.1.1   Način delovanja:

dvotaktni

štiritaktni

8.1.2   Hladilno sredstvo:

zrak

voda

olje

8.1.3   Pri plinskih motorjih in motorjih z naknadno obdelavo izpušnih plinov:

število valjev

(za druge dizelske motorje, ki imajo manj valjev kot osnovni motor, se lahko šteje, da sodijo v isto družino motorjev, če sistem za dovajanje goriva odmerja gorivo za vsak valj posebej).

8.1.4   Gibna prostornina posameznega valja:

motorji morajo biti v razponu 15 %

8.1.5   Način polnjenja z zrakom:

naravno polnjenje

tlačno polnjenje

tlačno polnjenje s hladilnikom polnilnega (stisnjenega) zraka

8.1.6   Tip/konstrukcija zgorevalne komore:

predkomora

vrtinčna komora

neposredno vbrizgavanje

8.1.7   Ventili in odprtine – konfiguracija, velikost in število:

glava valja

stena valja

okrov ročične gredi

8.1.8   Sistem za vbrizgavanje goriva (dizelski motorji):

vbrizgavanje prek skupnega voda

vrstna tlačilka

razdelilna tlačilka

enojni element

sistem tlačilka-šoba

8.1.9   Sistem za dovajanje goriva (plinski motorji):

mešalna enota

uvajanje/vbrizgavanje plina (enotočkovno, večtočkovno)

vbrizgavanje tekočine (enotočkovno, večtočkovno)

8.1.10   Sistem vžiga (plinski motorji)

8.1.11   Razne značilnosti:

vračanje izpušnih plinov v valj

vbrizgavanje vode/emulzije

vpihavanje sekundarnega zraka

sistem za hlajenje polnilnega zraka

8.1.12   Naknadna obdelava izpušnih plinov:

tristezni katalizator

oksidacijski katalizator

redukcijski katalizator

toplotni reaktor

filter za delce

8.2   Izbira osnovnega motorja

8.2.1   Dizelski motorji

Za izbor osnovnega motorja iz družine se kot primarno merilo uporabi največja dobava goriva na gib pri navedeni vrtilni frekvenci pri največjem deklariranem navoru. Če dva ali več motorjev izpolnjujeta to primarno merilo, se osnovni motor izbere z uporabo sekundarnega merila, to je največje dobave goriva na gib pri nazivni vrtilni frekvenci. V določenih okoliščinah lahko homologacijski organ odloči, da je najslabši možni primer emisije za družino motorjev najbolje določiti s preskusom še enega motorja. Tako lahko homologacijski organ izbere še dodaten motor za preskus na podlagi značilnosti, ki kažejo, da bi lahko imel najvišjo raven emisije med motorji v tej družini.

Če imajo motorji znotraj družine še druge spremenljive značilnosti, za katere se lahko smatra, da vplivajo na emisije izpuha, jih je treba tudi prepoznati in upoštevati pri izbiri osnovnega motorja.

8.2.2   Plinski motorji

Primarno merilo za izbor osnovnega motorja iz družine je največja gibna prostornina. Če to primarno merilo izpolnjujeta dva ali več motorjev, se osnovni motor izbere z uporabo sekundarnih meril po naslednjem vrstnem redu:

največja dobava goriva na gib pri vrtilni frekvenci pri deklarirani nazivni moči,

največji predvžig,

najnižja stopnja vračanja izpušnih plinov (EGR),

brez zračne črpalke oziroma s črpalko z najmanjšim dejanskim zračnim pretokom.

V nekaterih okoliščinah lahko homologacijski organ odloči, da je najslabši možni primer emisije za družino motorjev najbolje določiti s preskusom še enega motorja. Tako lahko homologacijski organ izbere še dodaten motor za preskus na podlagi značilnosti, ki kažejo, da bi lahko imel najvišjo raven emisije med motorji v tej družini.

9.   SKLADNOST PROIZVODNJE

9.1   Treba je sprejeti ukrepe za zagotovitev skladnosti proizvodnje v skladu z določbami člena 10 Direktive 70/156/EGS. Skladnost proizvodnje se preverja na podlagi opisa v certifikatih o homologaciji iz Priloge VI k tej direktivi.

Če pristojni organi niso zadovoljni s proizvajalčevim postopkom preverjanja, veljata točki 2.4.2 in 2.4.3 Priloge X k Direktivi 70/156/EGS.

9.1.1   Če se merijo emisije onesnaževal in je bila homologacija motorja enkrat ali večkrat razširjena, se preskusi opravijo na motorju(-jih), opisanem(-ih) v opisni dokumentaciji za ustrezno razširitev.

9.1.1.1   Skladnost motorja, predloženega v preskus na onesnaževala:

Po predložitvi motorja pristojnim organom proizvajalec ne sme napraviti nobenih prilagoditev na izbranih motorjih.

9.1.1.1.1   Iz serije se naključno izberejo trije motorji. Na motorjih za preskušanje samo s preskusoma ESC in ELR ali samo s preskusom ETC za homologacijo v skladu z vrstico A v tabelah iz točke 6.2.1 se opravijo ustrezni preskusi za preverjanje skladnosti proizvodnje. Če se pristojni organ strinja, se na vseh drugih motorjih, homologiranih v skladu z vrsticami A, B1 ali B2 oziroma C v tabelah iz točke 6.2.1, za preverjanje skladnosti proizvodnje opravijo preskusi bodisi s cikli ESC in ELR bodisi s ciklom ETC. Mejne vrednosti so podane v točki 6.2.1 te priloge.

9.1.1.1.2   Preskusi se izvedejo v skladu z Dodatkom 1 k tej prilogi, kadar je pristojni organ zadovoljen s standardnim odstopanjem pri proizvodnji, ki ga navede proizvajalec, skladno s Prilogo X k Direktivi 70/156/EGS, ki se uporablja za motorna vozila in njihove priklopnike.

Kadar pristojni organ ni zadovoljen s standardnim odstopanjem pri proizvodnji, ki ga navede proizvajalec, skladno s Prilogo X k Direktivi 70/156/EGS, ki se uporablja za motorna vozila in njihove priklopnike, se preskusi izvedejo v skladu z Dodatkom 2 k tej prilogi.

Na zahtevo proizvajalca se preskusi lahko izvedejo v skladu z Dodatkom 3 k tej prilogi.

9.1.1.1.3   Na podlagi preskusa naključno izbranega motorja se šteje, da je proizvodna serija skladna, če je sprejeta pozitivna odločitev, da so emisije vseh onesnaževal ustrezne, ter da ni skladna, če je za eno od onesnaževal sprejeta odločitev o zavrnitvi skladno z uporabljenimi merili za preskus iz ustreznega dodatka.

Ko je za eno od onesnaževal sprejeta pozitivna odločitev o ustreznosti, te odločitve ne morejo spremeniti nobeni dodatni preskusi, ki se opravijo za odločanje o drugih onesnaževalih.

Če ni sprejeta pozitivna odločitev o ustreznosti za vsa onesnaževala in če za neko onesnaževalo ni sprejeta odločitev o zavrnitvi, se preskus opravi na drugem motorju (glej sliko 2).

Če ni sprejeta nobena odločitev, se lahko proizvajalec kadar koli odloči, da ustavi preskušanje. V tem primeru se zabeleži odločitev o zavrnitvi.

9.1.1.2   Preskusi se morajo izvajati na novo izdelanih motorjih. Motorji na plinasto gorivo se utečejo po postopku, opredeljenem v točki 3 Dodatka 2 k Prilogi III.

9.1.1.2.1   Vendar se na zahtevo proizvajalca preskusi lahko opravijo tudi na dizelskih ali plinskih motorjih, ki so se utekali daljše obdobje, kot je navedeno v točki 9.1.1.2, vendar največ do 100 ur. V tem primeru mora postopek utekanja motorja opraviti proizvajalec, ki se obveže, da na teh motorjih ne bo napravil nobenih prilagoditev.

9.1.1.2.2   Kadar želi proizvajalec opraviti postopek utekanja skladno s točko 9.1.1.2.1, se le-ta lahko opravi:

na vseh motorjih, ki se preskusijo,

ali

na prvem motorju, ki se preskusi, pri čemer se koeficient naraščanja emisij opredeli takole:

emisije onesnaževal se na prvem motorju, ki se preskusi, izmerijo pri nič in pri „x“ urah,

za vsako onesnaževalo se izračuna koeficient naraščanja emisij od nič do „x“ ur:

emisije pri „x“ urah/emisije pri nič urah;

lahko je manjši kot ena.

Naslednji motorji, ki se preskusijo, se ne utekajo, ampak se njihove emisije pri nič urah popravijo s koeficientom naraščanja emisij.

V tem primeru se upoštevajo naslednje vrednosti:

za prvi motor vrednosti pri „x“ urah,

za druge motorje vrednosti pri nič urah, pomnožene s koeficientom naraščanja emisij.

9.1.1.2.3   Pri dizelskih motorjih in motorjih, ki za gorivo uporabljajo LPG, se lahko vsi ti preskusi opravijo s komercialnim gorivom. Vendar pa se na zahtevo proizvajalca lahko uporabijo referenčna goriva iz Priloge IV. To pomeni, da se preskusi iz točke 4 te priloge pri vsakem plinskem motorju opravijo najmanj z dvema referenčnima gorivoma.

9.1.1.2.4   Pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo NG, se lahko vsi ti preskusi opravijo s komercialnim gorivom, kakor sledi:

za motorje, označene s H, s komercialnim gorivom v območju H (0,89 ≤ Sλ ≤ 1,00);

za motorje, označene z L, s komercialnim gorivom v območju L (1,00 ≤ Sλ ≤ 1,19);

za motorje, označene s HL, s komercialnim gorivom v skrajnem območju faktorja λ-premika (0,89 ≤ Sλ ≤ 1,19).

Vendar pa se na zahtevo proizvajalca lahko uporabijo referenčna goriva iz Priloge IV. To pomeni preskuse, kot so opisani v točki 4 te priloge.

9.1.1.2.5   V primeru spora zaradi neustreznosti motorjev na plinasto gorivo, kadar uporabljajo komercialno gorivo, se preskusi izvedejo z referenčnim gorivom, na katerega je bil preskušen osnovni motor, ali z možnim dodatnim gorivom 3 iz točk 4.1.3.1 in 4.2.1.1, na katero je bil morda preskušen osnovni motor. V tem primeru se rezultat pretvori z izračunom z uporabo ustreznih faktorjev „r“, „ra“ ali „rb“, kot je opisano v točkah 4.1.4, 4.1.5.1 in 4.2.1.2. Če so r, ra ali rb manjši od ena, ni korekcije. Izmerjeni rezultati in izračunani rezultati morajo pokazati, da motor ustreza mejnim vrednostim z vsemi ustreznimi gorivi (gorivi 1, 2 in, če je ustrezno, gorivo 3 za motorje na zemeljski plin ter gorivi A in B za motorje na LPG).

9.1.1.2.6   Preskusi skladnosti proizvodnje za motor na plinasto gorivo, ki je predviden za delovanje na eno samo, specifično sestavo goriva, se izvedejo na gorivu, za katerega je motor kalibriran.

Image


(1)  UL L 76, 6.4.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/76/ES (UL L 206, 15.8.2003, str. 29).

(2)  UL L 375, 31.12.1980, str. 46. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 1999/99/ES (UL L 334, 28.12.1999, str. 32).

(3)  UL L 42, 23.2.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/104/ES (UL L 337, 13.11.2004, str. 13).

(4)  1 = Nemčija, 2 = Francija, 3 = Italija, 4 = Nizozemska, 5 = Švedska, 6 = Belgija, 7 = Madžarska, 8 = Češka republika, 9 = Španija, 11 = Združeno kraljestvo, 12 = Avstrija, 13 = Luksemburg, 17 = Finska, 18 = Danska, 20 = Poljska, 21 = Portugalska, 23 = Grčija, 24 = Irska, 26 = Slovenija, 27 = Slovaška, 29 = Estonija, 32 = Latvija, 36 = Litva, 49 = Ciper, 50 = Malta.

(5)  Za motorje z gibno prostornino, manjšo od 0,75 dm3 na valj, in nazivno vrtilno frekvenco nad 3 000 min-1.

(6)  Samo za motorje na zemeljski plin.

(7)  Se ne uporablja za motorje na plinasto gorivo na stopnji A ter stopnjah B1 in B2.

(8)  Za motorje z gibno prostornino, manjšo od 0,75 dm3 na valj, in nazivno vrtilno frekvenco nad 3 000 min-1.

Dodatek 1

POSTOPEK ZA PRESKUŠANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE, ČE JE STANDARDNO ODSTOPANJE ZADOVOLJIVO

1.

Ta dodatek opisuje postopek, ki se uporablja za preverjanje skladnosti proizvodnje glede emisij onesnaževal, če je standardno odstopanje proizvodnje proizvajalca zadovoljivo.

2.

Pri najmanjši velikosti vzorca treh motorjev je postopek vzorčenja zastavljen tako, da je verjetnost uspešno opravljenega preskusa serije, kadar je 40 % motorjev neustrezne kakovosti, 0,95 (tveganje proizvajalca = 5 %), verjetnost, da bo serija sprejeta, kadar je 65 % motorjev neustrezne kakovosti, pa 0,10 (tveganje potrošnika = 10 %).

3.

Za vsako onesnaževalo, navedeno v točki 6.2.1 Priloge I (glej sliko 2), se uporabi naslednji postopek:

 

Velja:

 

L

=

naravni logaritem mejne vrednosti onesnaževala;

χi

=

naravni logaritem meritve za i-ti motor iz vzorca;

s

=

ocena standardnega odstopanja pri proizvodnji (po izračunu naravnega logaritma meritev);

n

=

številka trenutnega vzorca.

4.

Za vsak vzorec se izračuna vsota standardnih odstopanj od dovoljene meje po naslednji formuli:

Formula

5.

Potem velja:

če je statistični rezultat preskusa večji od vrednosti za odločitev o sprejemu za dano velikost vzorca iz tabele 3, se za tako onesnaževalo sprejme odločitev o sprejemu,

če je statistični rezultat preskusa manjši od vrednosti za odločitev o zavrnitvi za dano velikost vzorca iz tabele 3, se za tako onesnaževalo sprejme odločitev o zavrnitvi,

v drugih primerih se preskusi dodaten motor v skladu s točko 9.1.1.1 Priloge I in postopek izračuna se uporabi za vzorec, povečan za še eno enoto.

Tabela 3

Vrednosti za odločitve o sprejemu in zavrnitvi v načrtu vzorčenja iz Dodatka 1

Najmanjša velikost vzorca: 3

Skupno število preskušenih motorjev (velikost vzorca)

Vrednost za odločitev o sprejemu An

Vrednost za odločitev o zavrnitvi Bn

3

3,327

– 4,724

4

3,261

– 4,790

5

3,195

– 4,856

6

3,129

– 4,922

7

3,063

– 4,988

8

2,997

– 5,054

9

2,931

– 5,120

10

2,865

– 5,185

11

2,799

– 5,251

12

2,733

– 5,317

13

2,667

– 5,383

14

2,601

– 5,449

15

2,535

– 5,515

16

2,469

– 5,581

17

2,403

– 5,647

18

2,337

– 5,713

19

2,271

– 5,779

20

2,205

– 5,845

21

2,139

– 5,911

22

2,073

– 5,977

23

2,007

– 6,043

24

1,941

– 6,109

25

1,875

– 6,175

26

1,809

– 6,241

27

1,743

– 6,307

28

1,677

– 6,373

29

1,611

– 6,439

30

1,545

– 6,505

31

1,479

– 6,571

32

– 2,112

– 2,112

Dodatek 2

POSTOPEK ZA PRESKUŠANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE, ČE JE STANDARDNO ODSTOPANJE NEZADOVOLJIVO ALI PODATEK NI NA VOLJO

1.

Ta dodatek opisuje postopek, ki se uporablja za preverjanje skladnosti proizvodnje glede emisij onesnaževal, kadar standardno odstopanje proizvodnje proizvajalca bodisi ni zadovoljivo bodisi podatek ni na voljo.

2.

Pri najmanjši velikosti vzorca treh motorjev je postopek vzorčenja zastavljen tako, da je verjetnost uspešno opravljenega preskusa serije, kadar je 40 % motorjev neustrezne kakovosti, 0,95 (tveganje proizvajalca = 5 %), verjetnost, da bo serija sprejeta, kadar je 65 % motorjev neustrezne kakovosti, pa 0,10 (tveganje potrošnika = 10 %).

3.

Šteje se, da imajo vrednosti onesnaževal iz točke 6.2.1 Priloge I normalno logaritemsko porazdelitev in da jih je treba pretvoriti z izračunom njihovega naravnega logaritma. Vzemimo, da m0 in m označujeta najmanjšo in največjo velikost vzorca (m0 = 3 in m = 32) in da n označuje tekočo številko vzorca.

4.

Če so naravni logaritmi vrednosti, izmerjenih v seriji, χ1, χ2,… χi in če je L naravni logaritem mejne vrednosti onesnaževala, potem velja:

Formula

in

Formula Formula

5.

Tabela 4 prikazuje vrednosti, pri katerih se glede na tekočo številko vzorca sprejme odločitev o sprejemu (An) oziroma zavrnitvi (Bn). Statistični rezultat preskusa je razmerje:

Formula

in se uporabi za ugotavljanje, ali se serija sprejme ali zavrne takole:

Za m0 ≤ n < m:

serija se sprejme, če je Formula,

serija se zavrne, če je Formula,

če je Formula, se opravi še ena meritev.

6.

Opombe

Za izračun zaporednih vrednosti statistike preskusa se uporabijo naslednje rekurzivne formule:

Formula Formula Formula

Tabela 4

Vrednosti za odločitve o sprejemu in zavrnitvi v načrtu vzorčenja iz Dodatka 2

Najmanjša velikost vzorca: 3

Skupno število preskušenih motorjev (velikost vzorca)

Vrednost za odločitev o sprejemu An

Vrednost za odločitev o zavrnitvi Bn

3

- 0,80381

16,64743

4

- 0,76339

7,68627

5

- 0,72982

4,67136

6

- 0,69962

3,25573

7

- 0,67129

2,45431

8

- 0,64406

1,94369

9

- 0,61750

1,59105

10

- 0,59135

1,33295

11

- 0,56542

1,13566

12

- 0,53960

0,97970

13

- 0,51379

0,85307

14

- 0,48791

0,74801

15

- 0,46191

0,65928

16

- 0,43573

0,58321

17

- 0,40933

0,51718

18

- 0,38266

0,45922

19

- 0,35570

0,40788

20

- 0,32840

0,36203

21

- 0,30072

0,32078

22

- 0,27263

0,28343

23

- 0,24410

0,24943

24

- 0,21509

0,21831

25

- 0,18557

0,18970

26

- 0,15550

0,16328

27

- 0,12483

0,13880

28

- 0,09354

0,11603

29

- 0,06159

0,09480

30

- 0,02892

0,07493

31

- 0,00449

0,05629

32

- 0,03876

0,03876

Dodatek 3

POSTOPEK ZA PRESKUŠANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE NA ZAHTEVO PROIZVAJALCA

1.

Ta dodatek opisuje postopek, ki se uporablja za preverjanje skladnosti proizvodnje glede emisij onesnaževal na zahtevo proizvajalca.

2.

Pri najmanjši velikosti vzorca treh motorjev je postopek vzorčenja zastavljen tako, da je verjetnost uspešno opravljenega preskusa serije, kadar je 30 % motorjev neustrezne kakovosti, 0,90 (tveganje proizvajalca = 10 %), verjetnost, da bo serija sprejeta, kadar je 65 % motorjev neustrezne kakovosti, pa 0,10 (tveganje potrošnika = 10 %).

3.

Za vsako onesnaževalo, navedeno v točki 6.2.1 Priloge I (glej sliko 2), se uporabi naslednji postopek:

 

Velja:

 

L

=

mejna vrednost onesnaževala,

xi

=

vrednost meritve za i-ti motor iz vzorca,

n

=

številka trenutnega vzorca.

4.

Za vzorec se izračuna statistika preskusa, ki opredeli število neskladnih motorjev, tj. xi ≥ L.

5.

Potem velja:

če je statistični rezultat preskusa manjši ali enak vrednosti za odločitev o sprejemu za dano velikost vzorca iz tabele 5, se za tako onesnaževalo sprejme odločitev o sprejemu,

če je statistični rezultat preskusa večji ali enak vrednosti za odločitev o zavrnitvi za dano velikost vzorca iz tabele 5, se za tako onesnaževalo sprejme odločitev o zavrnitvi,

sicer se preskusi dodaten motor v skladu s točko 9.1.1.1 Priloge I in postopek izračuna se uporabi za vzorec, povečan za še eno enoto.

V tabeli 5 so vrednosti za odločitev o sprejemu in neustreznosti izračunane po mednarodnem standardu ISO 8422/1991.

Tabela 5

Vrednosti za odločitve o sprejemu in zavrnitvi v načrtu vzorčenja iz Dodatka 3

Najmanjša velikost vzorca: 3

Skupno število preskušenih motorjev (velikost vzorca)

Vrednost za odločitev o sprejemu

Vrednost za odločitev o zavrnitvi

3

3

4

0

4

5

0

4

6

1

5

7

1

5

8

2

6

9

2

6

10

3

7

11

3

7

12

4

8

13

4

8

14

5

9

15

5

9

16

6

10

17

6

10

18

7

11

19

8

9


PRILOGA II

Image


(1)  Neustrezno prečrtajte.

Dodatek 1

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image


(1)  Za nekonvencionalne motorje in sisteme proizvajalci predložijo ustrezne podatke iz tega dokumenta.

(2)  Neustrezno prečrtajte.

(3)  Navedite dovoljeno odstopanje.

(4)  Neustrezno prečrtajte.

(5)  UL L 375, 31.12.1980, str. 46. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 1999/99/ES (UL L 334, 28.12.1999, str. 32).

(6)  Neustrezno prečrtajte.

(7)  Navedite dovoljeno odstopanje.

(8)  Neustrezno prečrtajte.

(9)  Navedite dovoljeno odstopanje.

(10)  Za drugačne sisteme navedite ekvivalentne informacije (za odstavek 3.2).

(11)  Direktiva 1999/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih snovi in delcev, ki onesnažujejo, iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih snovi, ki onesnažujejo, iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih (UL L 44, 16.2.2000, str. 1).

(12)  Neustrezno prečrtajte.

(13)  Navedite dovoljeno odstopanje.

(14)  Neustrezno prečrtajte.

(15)  Navedite dovoljeno odstopanje.

(16)  Preskus ESC.

(17)  Samo preskus ETC.

(18)  Navedite dovoljeno odstopanje; biti mora znotraj ± 3 % navedene vrednosti proizvajalca.

(19)  Preskus ESC.

(20)  Samo preskus ETC.

Dodatek 2

BISTVENE ZNAČILNOSTI DRUŽINE MOTORJEV

Image

Image


(1)  Če se ne uporablja, označi N.U.

Dodatek 3

Image

Image

Image

Image

Image

Image


(1)  Predložiti za vsak motor iz družine.

(2)  Neustrezno prečrtajte.

(3)  Navedite dovoljeno odstopanje.

(4)  Neustrezno prečrtajte.

(5)  Neustrezno prečrtajte.

(6)  Navedite dovoljeno odstopanje.

(7)  Za drugačne sisteme navedite ekvivalentne informacije (za odstavek 3.2).

(8)  Neustrezno prečrtajte.

(9)  Navedite dovoljeno odstopanje.

(10)  Neustrezno prečrtajte.

(11)  Navedite dovoljeno odstopanje.

(12)  Neustrezno prečrtajte.

(13)  Navedite dovoljeno odstopanje.

Dodatek 4

ZNAČILNOSTI Z MOTORJEM POVEZANIH DELOV VOZILA

Image


(1)  Preskus ESC.

(2)  Samo preskus ETC.


PRILOGA III

POSTOPEK PRESKUSA

1.   UVOD

1.1

Ta priloga opisuje metode ugotavljanja emisij plinastih sestavin, delcev in dima iz motorjev, ki se preskušajo. Opisani so trije preskusni cikli, ki se uporabijo skladno z določbami točke 6.2 Priloge I:

ESC, ki ga sestavlja cikel 13 ustaljenih preskusnih faz,

ELR, sestavljen iz faz prehodnih stopenj obremenitve pri različnih vrtilnih frekvencah motorja, ki so sestavni del enega preskusnega postopka in se izvajajo zaporedno,

ETC, ki sestoji iz sekundnega zaporedja prehodnih stanj.

1.2

Preskus se izvaja na motorju, ki je pritrjen na preskusno napravo in priključen na dinamometer.

1.3   Princip merjenja

Emisije iz izpuha motorja, ki se merijo, obsegajo plinaste sestavine (ogljikov monoksid, skupne ogljikovodike za dizelske motorje samo pri preskusu ESC; ne-metanske ogljikovodike za dizelske in plinske motorje samo pri preskusu ETC; metan za plinske motorje samo pri preskusu ETC ter dušikove okside), delce (samo dizelski motorji) in dimljenje (dizelski motorji samo pri preskusu ELR). Poleg tega se ogljikov dioksid pogosto uporablja kot sledilni plin za ugotavljanje razmerja redčenja v sistemih redčenja z delnim in celotnim tokom. V skladu z dobro inženirsko prakso je priporočljivo splošno merjenje ogljikovega dioksida, saj je to odličen način za odkrivanje težav pri merjenju med potekom preskusa.

1.3.1   Preskus ESC

Na motorju, ki se pred preskusom ogreje na delovno temperaturo, se v predpisanem zaporedju z odvzemanjem vzorca nerazredčenih izpušnih plinov neprekinjeno merijo količine emisij gornjih izpušnih plinov. Preskusni cikel obsega več različnih faz vrtilnih frekvenc in moči v tipičnem delovnem območju dizelskih motorjev. V vsaki fazi se izmeri koncentracija vsakega plinastega onesnaževala, pretok izpušnih plinov in izhodna moč, izmerjene vrednosti pa se ovrednotijo (utežijo). Vzorec delcev se razredči s kondicioniranim okoliškim zrakom. Za celoten preskusni postopek se vzame en sam vzorec, ki se nabere na ustreznih filtrih. Za vsako onesnaževalo se izračuna emisija v gramih na kilovatno uro, skladno z opisom v Dodatku 1 k tej prilogi. Poleg tega se v upravljanem območju na treh preskusnih točkah, ki jih izbere tehnična služba (1), izmerijo NOx, izmerjene vrednosti pa se primerjajo z vrednostmi, izračunanimi iz tistih faz preskusnega cikla, ki zajemajo izbrane preskusne točke. S kontrolnim preverjanjem NOx se zagotovi učinkovitost nadzora nad emisijami motorja v njegovem tipičnem delovnem območju.

1.3.2   Preskus ELR

Med predpisanim preskusom odzivnosti na obremenitev se z merilnikom motnosti meri dimljenje ogretega motorja. Preskus sestoji iz obremenjevanja motorja pri konstantni vrtilni frekvenci pri obremenitvi 10 % do 100 % pri treh različnih vrtilnih frekvencah. Dodatno se izvede še četrta stopnja obremenitve, ki jo izbere tehnična služba (1), dobljena vrednost pa se primerja z vrednostmi prejšnjih stopenj obremenitve. Največja vrednost dimljenja se ugotovi z uporabo algoritma za izračun povprečja, skladno z opisom v Dodatku 1 k tej prilogi.

1.3.3   Preskus ETC

Med predpisanim prehodnim ciklom motorja, ogretega na delovno temperaturo, ki temelji na cestno-specifičnih vzorcih vožnje za težke motorje, vgrajene v tovornjake in avtobuse, se po redčenju izpušnih plinov s kondicioniranim okoliškim zrakom merijo zgoraj navedena onesnaževala. Z uporabo povratnih signalov dinamometra o navoru in vrtilni frekvenci se integrira moč glede na čas cikla, rezultat pa je delo, ki ga opravi motor v tem ciklu. Koncentracija NOx in HC za cikel se ugotovi z integriranjem signala analizatorja. Koncentracije CO, CO2, in NMHC se lahko ugotovijo z integriranjem signala analizatorja ali z vzorčenjem v vreče. Za delce se na ustreznih filtrih zbere sorazmeren vzorec. Ugotovi se stopnja pretoka razredčenih izpušnih plinov v ciklu za izračun vrednosti masnih emisij onesnaževal. Vrednosti masnih emisij se povežejo z delom motorja za izračun emisij v gramih na kilovatno uro za vsako onesnaževalo, skladno z opisom v Dodatku 2 k tej prilogi.

2.   PRESKUSNI POGOJI

2.1   Preskusni pogoji za motorje

2.1.1

Izmeri se absolutna temperatura (Ta) zraka motorja pri vstopu v motor, izražena v kelvinih, in suh atmosferski tlak (ps), izražen v kPa, ter določi parameter F, v skladu z naslednjimi določbami:

(a)

za dizelske motorje:

 

Motorji, polnjeni pri tlaku okolice, in mehansko tlačno polnjeni motorji:

Formula

 

Tlačno polnjeni motorji s turbopuhalom na izpušne pline, s hlajenjem polnilnega zraka ali brez njega:

Formula

(b)

za plinske motorje:

Formula

2.1.2   Veljavnost preskusa

Za priznanje veljavnosti preskusa je parameter F:

Formula

2.2   Motorji s hlajenjem polnilnega (stisnjenega) zraka

Temperatura polnilnega zraka se zabeleži in mora biti, pri vrtilni frekvenci ob največji deklarirani moči in polni obremenitvi, v območju ± 5 K od najvišje temperature polnilnega zraka, opredeljene v točki 1.16.3 Dodatka 1 k Prilogi II. Temperatura hladilnega sredstva naj bo najmanj 293 K (20 °C).

Če se uporabi sistem, ki je del preskuševališča, ali zunanje puhalo, mora biti temperatura polnilnega zraka pri vrtilni frekvenci ob največji deklarirani moči in polni obremenitvi v območju ± 5 K od najvišje temperature polnilnega zraka, opredeljene v točki 1.16.3 Dodatka 1 k Prilogi II. Nastavitev hladilnika polnilnega zraka mora izpolnjevati gornje pogoje med celotnim preskusnim ciklom.

2.3   Sesalni sistem

Uporabi se tak sesalni sistem za dovajanje zraka v motor, katerega sesalni upor je v območju ± 100 Pa zgornje meje pri delovanju motorja pri vrtilni frekvenci pri največji deklarirani moči ter polni obremenitvi.

2.4   Izpušni sistem motorja

Uporabi se tak izpušni sistem, katerega protitlak je v območju ± 1 000 Pa zgornje meje za motor, ki deluje pri vrtilni frekvenci pri največji deklarirani moči in pri polni obremenitvi ter ima prostornino v območju ± 40 % tiste, ki jo navede proizvajalec. Lahko se uporabi sistem, ki je del preskuševališča, če predstavlja dejanske pogoje delovanja motorja. Izpušni sistem mora biti v skladu z zahtevami za vzorčenje izpušnih plinov, skladno s točko 3.4 Dodatka 4 k Prilogi III ter točko 2.2.1, EP in točko 2.3.1, EP Priloge V.

Če je motor opremljen z napravo za naknadno obdelavo izpušnih plinov, mora imeti izpušna cev enak premer, kot se dejansko uporablja na motorju, še najmanj 4 premere cevi v smeri proti toku od začetka razširjenega dela, ki vsebuje napravo za naknadno obdelavo. Razdalja od prirobnice izpušnega kolektorja ali izstopa iz turbopuhala do naprave za naknadno obdelavo izpušnih plinov mora biti enaka kot pri konfiguraciji vozila ali v okviru proizvajalčevih tehničnih zahtev glede razdalje. Protitlak v izpušnem sistemu oziroma njegova omejitev naj sledi istim merilom kot zgoraj in je lahko nastavljiv z ventilom. Posoda za naknadno obdelavo se lahko med navideznimi preskusi in med ugotavljanjem karakterističnega diagrama motorja odstrani in zamenja z enakovredno posodo s katalitično neaktivno podlago.

2.5.   Hladilni sistem

Uporabi se hladilni sistem z zadostno zmogljivostjo, da ohranja motor na normalni delovni temperaturi, ki jo predpiše proizvajalec.

2.6   Mazalno olje

Tehnični podatki o uporabljenem mazalnem olju se zabeležijo in predstavijo skupaj z rezultati preskusa, kakor je opredeljeno v točki 7.1 Dodatka k 1 Prilogi II.

2.7   Gorivo

Uporabi se referenčno gorivo, opredeljeno v Prilogi IV.

Temperaturo goriva in merilno točko opredeli proizvajalec v mejah iz točke 1.16.5 Dodatka 1 k Prilogi II. Temperatura goriva ne sme biti nižja od 306 K (33 °C). Če temperatura ni opredeljena, naj bo ob vstopu v napajanje z gorivom 311 K ± 5 K (38 ± 5 °C).

Za motorje, ki za gorivo uporabljajo NG ali LPG, naj bosta temperatura goriva in merilna točka v mejah, navedenih v točki 1.16.5 Dodatka 1 k Prilogi II oziroma v točki 1.16.5 Dodatka 3 k Prilogi II, če motor ni osnovni motor.

2.8   Preskušanje sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov

Če je motor opremljen s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, morajo biti emisije, izmerjene v preskusnem(-ih) ciklu(-ih), reprezentativne za emisije med uporabo. Če tega ni mogoče doseči z enim samim preskusnim ciklom (npr. za filtre za delce s periodično regeneracijo), se izvede več preskusnih ciklov, izračuna se povprečna vrednost rezultatov in/ali se ti ovrednotijo (utežijo). O točnem postopku se dogovorita proizvajalec motorja in tehnična služba na podlagi dobre inženirske presoje.


(1)  Preskusne točke se izberejo z uporabo odobrenih statističnih metod za naključno izbiranje.

Dodatek 1

PRESKUSNA CIKLA ESC IN ELR

1.   NASTAVITVE MOTORJA IN DINAMOMETRA

1.1   Določanje vrtilnih frekvenc motorja A, B in C

Proizvajalec deklarira vrtljaje motorja A, B in C skladno z naslednjimi določbami:

Visoka vrtilna frekvenca nhi se določa z izračunom 70 % največje deklarirane izhodne moči P(n), kakor je opredeljeno v točki 8.2 Dodatka 1 k Prilogi II. Najvišja vrtilna frekvenca motorja za to vrednost izhodne moči je na krivulji moči označeno z nhi.

Nizka vrtilna frekvenca nhi se določa z izračunom 50 % največje deklarirane izhodne moči P(n), kakor je opredeljeno v točki 8.2 Dodatka 1 k Prilogi II. Najnižja vrtilna frekvenca motorja za to vrednost izhodne moči je na krivulji moči označeno z nlo.

Vrtilne frekvence motorja A, B in C se izračunajo takole:

Formula

Formula

Formula

Vrtilne frekvence A, B in C se lahko preverijo po kateri koli od naslednjih metod:

(a)

Za točno opredelitev nhi in nlo se med homologacijo moči motorja izmerijo dodatne preskusne točke v skladu z Direktivo 80/1269/EGS. Največja moč, nhi in nlo se razberejo s krivulje moči, vrtilne frekvence motorja A, B in C pa se izračunajo skladno z gornjimi določbami.

(b)

Karakteristični diagram motorja se izriše po krivulji pri polni obremenitvi, od največje vrtilne frekvence brez obremenitve do vrtilne frekvence v prostem teku, z uporabo najmanj 5 merilnih točk v presledkih 1 000 vrt/min ter merilnih točk v območju ± 50 vrt./min pri največji deklarirani moči. Največja moč, nhi in nlo se razberejo s te krivulje karakterističnega diagrama, vrtljaji motorja A, B in C pa se izračunajo skladno z gornjimi določbami.

Če so izmerjene vrtilne frekvence motorja A, B in C v mejah ± 3 % vrtilnih frekvenc motorja, kot jih je deklariral proizvajalec, se za preskus emisij uporabijo deklarirane vrtilne frekvence. Če je za katero koli vrtilno frekvenco prekoračeno dovoljeno odstopanje, se za preskus emisij uporabijo izmerjene vrtilne frekvence.

1.2   Določanje nastavitev dinamometra

S preskusi se določi krivulja navora pri polni obremenitvi, na podlagi katere se izračunajo vrednosti navora za navedene faze preskušanja pri dejanskih pogojih, kakor je opredeljeno v točki 8.2 Dodatka 1 k Prilogi II. Če je ustrezno, se pri tem upošteva moč, ki jo absorbira oprema, ki jo poganja motor. Nastavitev dinamometra za posamezno fazo preskušanja se izračuna po naslednji formuli:

Formula, če je preskus opravljen v neto pogojih

Formula, če preskus ni opravljen v neto pogojih

kjer je:

s

=

nastavitev dinamometra, v kW

P(n)

=

izhodna moč motorja, kakor je opredeljena v točki 8.2 Dodatka 1 k Prilogi II, v kW

L

=

odstotek obremenitve, kakor je opredeljeno v točki 2.7.1, v %

P(a)

=

moč, ki jo absorbira dodatna oprema, ki se namesti, kakor je opredeljeno v točki 6.1 Dodatka 1 k Prilogi II

P(b)

=

moč, ki jo absorbira dodatna oprema, ki se odstrani, kakor je opredeljeno v točki 6.2 Dodatka 1 k Prilogi II

2.   POTEK PRESKUSA ESC

Na zahtevo proizvajalca se lahko pred ciklom merjenja izvede navidezni preskus za kondicioniranje motorja in izpušnega sistema.

2.1   Priprava filtrov za vzorčenje

Najmanj eno uro pred preskusom se vsak filter (par filtrov) položi v zaprto, vendar nezatesnjeno petrijevko in postavi v tehtalno komoro, da se stabilizira. Po končanem času stabilizacije se vsak filter (par filtrov) stehta in zabeleži se tara teža. Filter (par filtrov) se nato shrani v zaprto petrijevko ali v zatesnjeno posodo za filtre, dokler ni potreben za preskušanje. Če se filter (par filtrov) ne uporabi v osmih urah po odstranitvi iz tehtalne komore, ga je treba pred uporabo znova kondicionirati in stehtati.

2.2   Namestitev merilne opreme

Merila in sonde za odvzem vzorcev se namestijo v skladu z zahtevami. Kadar se za redčenje izpušnih plinov uporablja sistem redčenja s celotnim tokom, se na sistem priključi zadnji (izstopni) del izpušne cevi.

2.3   Zagon sistema redčenja in motorja

Sistem redčenja in motor se zaženeta in ogrevata, dokler niso vse temperature in tlaki stabilizirani pri največji moči skladno s priporočilom proizvajalca in dobro inženirsko prakso.

2.4   Zagon sistema za vzorčenje delcev

Sistem za vzorčenje delcev se zažene in poteka na obvodu. Količina delcev v zraku za redčenje se lahko opredeli s pošiljanjem zraka za redčenje skozi filtre za delce. Če se uporablja filtriran zrak za redčenje, se lahko opravi ena meritev pred preskusom ali po njem. Če zrak za redčenje ni filtriran, se lahko opravita meritvi na začetku in na koncu cikla ter izračuna povprečje vrednosti.

2.5   Nastavitev razmerja redčenja

Zrak za redčenje se nastavi tako, da temperatura razredčenih izpušnih plinov, izmerjena tik pred primarnim filtrom, v nobeni fazi ne presega 325 K (52 °C). Razmerje redčenja (q) ne sme biti manjše od 4.

Pri sistemih, ki za nadzor razmerja redčenja uporabljajo merjenje koncentracije CO2 ali NOx, je treba vsebnost CO2 ali NOx v zraku za redčenje izmeriti na začetku in na koncu vsakega preskusa. Meritve koncentracije ozadja CO2 ali NOx v zraku za redčenje pred preskusom in po njem morajo biti v medsebojnem odnosu 100 ppm oziroma 5 ppm.

2.6   Preverjanje analizatorjev

Analizatorji emisij se nastavijo na ničlo in kalibrirajo.

2.7   Preskusni cikel

2.7.1   Pri preskusu motorja na dinamometru se upošteva naslednji delovni cikel, ki ga sestavlja 13 faz:

Faza št.

Vrtilna frekvenca motorja

Odstotek obremenitve

Utežni faktor

Trajanje faze

1

prosti tek

0,15

4 minute

2

A

100

0,08

2 minuti

3

B

50

0,10

2 minuti

4

B

75

0,10

2 minuti

5

A

50

0,05

2 minuti

6

A

75

0,05

2 minuti

7

A

25

0,05

2 minuti

8

B

100

0,09

2 minuti

9

B

25

0,10

2 minuti

10

C

100

0,08

2 minuti

11

C

25

0,05

2 minuti

12

C

75

0,05

2 minuti

13

C

50

0,05

2 minuti

2.7.2   Zaporedje preskusov

Sproži se zaporedje preskusov. Preskus se izvede po vrstnem redu številk faz iz točke 2.7.1.

V vsaki fazi deluje motor predpisani čas, s tem da se celotna sprememba vrtilne frekvence motorja in obremenitve izvede v prvih 20 sekundah. Predpisana vrtilna frekvenca se vzdržuje v območju ± 50 vrt./min, predpisani navor pa v območju ± 2 % največjega navora pri preskusni vrtilni frekvenci.

Na zahtevo proizvajalca se lahko zaporedje preskusov ponovi tolikokrat, kot je potrebno, da se nabere večja masa delcev na filtru. Proizvajalec mora predložiti podroben opis postopkov ovrednotenja podatkov in izračunavanja. Plinaste emisije se ugotavljajo samo v prvem ciklu.

2.7.3   Odziv analizatorja

Izstopni podatki iz analizatorjev se zapisujejo na tračnem zapisovalniku ali pa merijo z enakovrednim sistemom za zbiranje podatkov, pri čemer izpušni plini med preskusnim ciklom stalno tečejo skozi analizatorje.

2.7.4   Vzorčenje delcev

Za celotni postopek preskušanja se uporabi en par filtrov (primarni in dodatni filter, glej Dodatek 4 k Prilogi III). Pri jemanju vzorca, sorazmernega masnemu pretoku izpušnih plinov v posamezni fazi cikla, se upoštevajo utežni (vplivni) faktorji za posamezno fazo, ki so opredeljeni v postopku preskusnega cikla. To se lahko doseže z ustreznim prilagajanjem pretoka vzorca, časa vzorčenja in/ali razmerja redčenja, tako da je izpolnjeno merilo za učinkovite utežne faktorje iz točke 5.6.

Čas vzorčenja v posamezni fazi mora biti najmanj 4 sekunde na utežni faktor 0,01. Vzorčenje se mora izvajati čim bolj na koncu vsake faze. Vzorčenje delcev se ne sme končati prej kot 5 sekund pred koncem posamezne faze.

2.7.5   Stanja motorja

Za vsako fazo se zapiše vrtilna frekvenca in obremenitev motorja, temperatura in podtlak polnilnega zraka, temperatura in protitlak izpušnih plinov, pretok goriva in pretok zraka oziroma izpušnih plinov, temperatura polnilnega zraka, temperatura goriva in vlažnost, s tem da morajo biti med vzorčenjem delcev, vsekakor pa zadnjo minuto v vsaki fazi, izpolnjene zahteve glede vrtilne frekvence in obremenitve (glej točko 2.7.2).

Zapišejo se tudi vsi morebitni dodatni podatki, potrebni za izračun (glej točki 4 in 5).

2.7.6   Preverjanje NOx v upravljanem območju

Preverjanje NOx v upravljanem območju se izvede neposredno po koncu faze 13.

Pred začetkom meritev se motor za tri minute kondicionira v 13. fazi. Meritve se v upravljanem območju opravijo na različnih mestih, ki jih izbere tehnična služba (1). Posamezna meritev traja 2 minuti.

Postopek merjenja je enak merjenju NOx v 13-faznem ciklu, izvaja pa se v skladu s točkami 2.7.3, 2.7.5 in 4.1 te priloge ter točko 3 Dodatka 4 k Prilogi III.

Izračun se izvede v skladu s točko 4.

2.7.7   Ponovno preverjanje analizatorjev

Po preskusu emisij se za ponovno preverjanje uporabi ničelni plin in enak kalibrirni plin. Velja, da je preskus sprejemljiv, če je razlika med rezultati predhodnega in naknadnega preskusa manj kot 2 % vrednosti kalibrirnega plina.

3.   POTEK PRESKUSA ELR

3.1   Namestitev merilne opreme

Merilnik motnosti in sonde za vzorčenje, če je ustrezno, se namestijo za izpušnim glušnikom oziroma za napravo za naknadno obdelavo izpušnih plinov, če je nameščena, skladno s splošnimi postopki za montažo, ki jih navede proizvajalec instrumenta. Poleg tega se po potrebi upoštevajo zahteve iz točke 10 standarda ISO DIS 11614.

Pred kakršno koli kontrolo ničle in obsega skale se merilnik motnosti ogreje in stabilizira skladno s priporočili proizvajalca instrumenta. Če je merilnik motnosti opremljen s sistemom za splakovanje z zrakom za preprečevanje nanašanja saj na optiko merila, mora biti tudi ta sistem vklopljen in nastavljen skladno s priporočili proizvajalca.

3.2   Preverjanje merilnika motnosti

Opravijo se pregledi ničle in obsega skale v načinu prikazovanja motnosti, saj ima skala motnosti dve jasno opredeljivi kalibracijski točki, in sicer motnost 0 % in motnost 100 %. Ko se merilnik vrne v stanje za preskušanje v načinu prikazovanja absorpcijskega koeficienta, se koeficient absorpcije svetlobe nato pravilno izračuna na podlagi izmerjene motnosti in LA, kot jo navede proizvajalec merilnika motnosti.

Brez blokade svetlobnega žarka merilnika motnosti se prikaz naravna na motnost 0,0 % ± 1,0 %. S preprečitvijo svetlobi, da doseže sprejemnik, pa se prikaz naravna na motnost 100,0 % ± 1,0 %.

3.3   Preskusni cikel

3.3.1   Kondicioniranje motorja

Motor in sistem se ogrevata pri največji moči, da se parametri motorja stabilizirajo skladno s priporočilom proizvajalca. Faza predkondicioniranja mora tudi preprečiti, da bi obloge v izpušnem sistemu, ki so ostale tam od prejšnjega preskusa, vplivale na dejansko meritev.

Ko je motor stabiliziran, se v času 20 ± 2 s po fazi kondicioniranja zažene cikel. Na zahtevo proizvajalca se za dodatno kondicioniranje lahko izvede navidezni preskus pred ciklom merjenja.

3.3.2   Zaporedje preskusov

Preskus sestavlja zaporedje treh faz obremenitve pri vsaki od treh skupin vrtilnih frekvenc, A (cikel 1), B (cikel 2) in C (cikel 3), ki se opredelijo skladno s točko 1.1 Priloge III, temu pa sledi cikel 4 pri vrtilni frekvenci v upravljanem območju in obremenitvi med 10 % in 100 %, ki jih izbere tehnična služba (2). Pri delovanju dinamometra na preskušanem motorju je treba upoštevati zaporedje na sliki 3.

Image

(a)

Motor naj 20 ± 2 s deluje pri vrtilni frekvenci A in 10-odstotni obremenitvi. Predpisana vrtilna frekvenca se vzdržuje v območju ± 20 vrt./min, predpisani navor pa v območju ± 2 % največjega navora pri preskusni vrtilni frekvenci.

(b)

Na koncu prejšnjega segmenta se ročica za upravljanje vrtilčne frekvence hitro prestavi v široko odprt položaj in se v njem obdrži 10 ± 1 s. Za ohranjanje vrtilne frekvence motorja v območju ± 150 vrt./min prve 3 s in v območju ± 20 vrt./min v preostalem času segmenta se motor ustrezno obremeni z dinamometrom.

(c)

Zaporedje, opisano pod (a) in (b), se dvakrat ponovi.

(d)

Na koncu tretje faze obremenitve se motor za 20 ± 2 s naravna na vrtilno frekvenco B in 10-odstotno obremenitev.

(e)

Med delovanjem motorja pri vrtljajih B se izvede zaporedje (a) do (c).

(f)

Na koncu tretje faze obremenitve se motor za 20 ± 2 s naravna na vrtilno frekvenco C in 10-odstotno obremenitev.

(g)

Med delovanjem motorja pri vrtljajih C se izvede zaporedje (a) do (c).

(h)

Na koncu tretje faze obremenitve se motor za 20 ± 2 s naravna na izbrano vrtilno frekvenco in katero koli obremenitev, večjo od 10 odstotkov.

(i)

Med delovanjem motorja pri izbrani vrtilni frekvenci se izvede zaporedje (a) do (c).

3.4   Validacija cikla

Relativna standardna odstopanja srednjih stopenj dimljenja pri vsaki preskusni vrtilni frekvenci (SVA, SVB, SVC, izračunano skladno s točko 6.3.3 tega dodatka iz treh zaporednih faz obremenitve pri vsaki preskusni vrtilni frekvenci) morajo biti manjša od 15 % od srednje vrednosti, oziroma 10 % od mejne vrednosti iz tabele 1 v Prilogi I, in sicer od vrednosti, ki je večja. Če je razlika večja, se zaporedje ponavlja, dokler meril validacije ne izpolnjujejo 3 zaporedne faze obremenitve.

3.5   Ponovno preverjanje merilnika motnosti

Premik ničlišča merilnika motnosti po preskusu ne sme presegati ± 5,0 % mejne vrednosti iz tabele 1 v Prilogi I.

4.   IZRAČUN PLINASTIH EMISIJ

4.1   Ovrednotenje podatkov

Plinaste emisije se ovrednotijo tako, da se izračuna povprečje zapisov na traku zadnjih 30 sekund vsake faze, iz povprečnih zapisov na traku in ustreznih podatkov kalibracije pa se ugotovijo povprečne koncentracije (conc) HC, CO in NOx med posamezno fazo. Uporabi se lahko tudi drugačna vrsta zapisa, če zagotavlja enakovredno pridobivanje podatkov.

Pri preverjanju NOx v upravljanem območju veljajo zgornje zahteve samo za NOx.

Pretok izpušnih plinov GEXHV ali pretok razredčenih plinov GTOTW, če se izbere za uporabo, se ugotovi skladno s točko 2.3 Dodatka 4 k Prilogi III.

4.2   Korekcija iz suhega v vlažno stanje

Če koncentracija ni že izmerjena na vlažni osnovi, se pretvori na vlažno osnovo po naslednjih formulah.

Formula

Za nerazredčene izpušne pline:

Formula

in,

Formula

Za razredčene izpušne pline:

Formula

ali,

Formula

Za zrak za redčenje

Za polnilni zrak (če se razlikuje od zraka za redčenje)

Formula

Formula

Formula

Formula

Formula

Formula

kjer je:

Ha, Hd

=

g vode na kg suhega zraka

Rd, Ra

=

relativna vlaga zraka za redčenje oz. polnilnega zraka, v %

pd, pa

=

tlak nasičene pare zraka za redčenje oz. polnilnega zraka, v kPa

pB

=

skupni zračni tlak, v kPa

4.3   Korekcija NOx na vlažnost in temperaturo

Ker je emisija NOx odvisna od pogojev okoliškega zraka, se koncentracija NOx korigira na temperaturo in vlažnost okoliškega zraka s faktorji, podanimi v naslednjih formulah:

Formula

kjer je:

A

=

0,309 GFUEL/GAIRD - 0,0266

B

=

- 0,209 GFUEL/GAIRD + 0,00954

Ta

=

temperatura zraka v K

Ha

=

vlaga polnilnega zraka, v g vode na kg suhega zraka

Ha

=

Formula

kjer je:

Ra

=

relativna vlaga polnilnega zraka, v %

pa

=

tlak nasičene pare polnilnega zraka, v kPa

pB

=

skupni zračni tlak, v kPa

4.4   Izračun masnih pretokov emisij

Masni pretoki emisij (g/h) za posamezno fazo se ob predpostavki, da je gostota izpušnih plinov 1,293 kg/m3 pri 273 K (0 °C) in 101,3 kPa, izračunajo takole:

 

Formula

 

Formula

 

Formula

kjer so NOx conc, COconc, HCconc  (3) povprečne koncentracije (ppm) v nerazredčenih izpušnih plinih, kakor je opredeljeno v oddelku 4.1.

Če se, po izbiri, plinaste emisije ugotavljajo s sistemom redčenja s celotnim tokom, se uporabijo naslednje formule:

 

Formula

 

Formula

 

Formula

kjer so NOx conc, COconc, HCconc  (3) povprečne koncentracije, korigirane glede na ozadje (ppm) v razredčenih izpušnih plinih posamezne faze, kakor je opredeljeno v točki 4.3.1.1 Dodatka 2 k Prilogi III.

4.5   Izračun specifičnih emisij

Emisije (g/kWh) se za vse posamične sestavine izračunajo takole:

Formula

Formula

Formula

Vplivni (utežni) faktorji (WF), uporabljeni v zgornjem izračunu, so iz točke 2.7.1.

4.6   Izračun vrednosti upravljanega območja

Za vse tri kontrolne točke, izbrane v skladu s točko 2.7.6, se emisija NOx izmeri in izračuna skladno s točko 4.6.1 ter tudi ugotovi z interpolacijo iz tistih faz preskusnega cikla, ki so najbliže ustrezni kontrolni točki iz točke 4.6.2. Izmerjene vrednosti se nato primerjajo z interpoliranimi vrednostmi iz točke 4.6.3.

4.6.1   Izračun specifične emisije

Emisija NOx za vsako posamezno kontrolno točko (Z) se izračuna takole:

Formula

Formula

4.6.2   Ugotavljanje vrednosti emisije iz preskusnega cikla

Emisija NOx se za vsako kontrolno točko interpolira iz vseh štirih najbližjih faz preskusnega cikla, ki obdajajo izbrano kontrolno točko Z, kot je prikazano na sliki 4. Za te faze (R, S, T, U) se uporabijo naslednje opredelitve:

Vrtilna frekvenca (R)

=

Vrtilna frekvenca (T) = nRT

Vrtilna frekvenca (S)

=

Vrtilna frekvenca (U) = nSU

Odstotek obremenitve (R):

=

Odstotek obremenitve (S)

Odstotek obremenitve (T):

=

Odstotek obremenitve (U)

Emisija NOx izbrane kontrolne točke (Z) se izračuna takole:

Formula

in:

Formula

Formula

Formula

Formula

kjer je:

ER, ES, ET, EU

=

specifična emisija NOx v fazah, ki obdajajo določeno kontrolno točko, izračunana skladno s točko 4.6.1.

MR, MS, MT, MU

=

navor motorja v fazah, ki obdajajo določeno kontrolno točko

Image

4.6.3   Primerjava emisijskih vrednosti NOx

Izmerjena specifična emisija NOx kontrolne točke Z (NOx,Z) se primerja z interpolirano vrednostjo (EZ) takole:

Formula

5.   IZRAČUN EMISIJE DELCEV

5.1   Ovrednotenje podatkov

Za ovrednotenje delcev se za vsako fazo zapiše skupna masa pretečenega vzorca (MSAM,i) skozi filtre.

Filtri se vrnejo v tehtalno komoro in kondicionirajo najmanj eno uro, vendar ne več kot 80 ur, in se nato stehtajo. Zapiše se bruto teža filtrov, tara teža (glej točko 1 tega dodatka) pa se odšteje. Masa delcev Mf je vsota mas delcev, zbranih na primarnih in sekundarnih filtrih.

Če je treba uporabiti korekcijo glede na ozadje, se zabeleži masa zraka za redčenje (MDIL) skozi filtre in masa delcev (Md). Če se izvede več meritev, se za vsako meritev izračuna količnik Md/MDIL in povprečje vrednosti.

5.2   Sistem redčenja z delnim tokom

Končni rezultati emisij delcev za poročilo o preskusu se ugotovijo na naslednji način. Glede na to, da je mogoče uporabiti različne vrste krmiljenja stopnje redčenja, se uporabljajo različne metode za izračun GEDFW. Vsi izračuni naj temeljijo na povprečnih vrednostih posameznih faz med vzorčenjem.

5.2.1   Izokinetični sistemi:

Formula

Formula

kjer r ustreza razmerju med presekoma izokinetične sonde in izpušne cevi:

Formula

5.2.2   Sistemi z merjenjem koncentracije CO2 ali NOx

Formula

Formula

kjer je:

concE

=

vlažna koncentracija sledilnega plina v nerazredčenih izpušnih plinih

concD

=

vlažna koncentracija sledilnega plina v razredčenih izpušnih plinih

concA

=

vlažna koncentracija sledilnega plina v zraku za redčenje

Koncentracije, izmerjene na suhi osnovi, se pretvorijo na vlažno osnovo skladno s točko 4.2 tega dodatka.

5.2.3   Sistemi z merjenjem CO2 in metoda ravnotežja ogljika (4)

Formula

kjer je:

CO2D

=

koncentracija CO2 v razredčenih izpušnih plinih

CO2A

=

koncentracija CO2 v zraku za redčenje

(koncentracija v prostorninskih % na vlažni osnovi)

Ta enačba temelji na domnevnem ravnotežju ogljika (atomi ogljika, ki se dovajajo v motor, izhajajo kot CO2) in se določi v naslednjih dveh korakih:

Formula

in

Formula

5.2.4   Sistemi z merjenjem pretoka

Formula

Formula

5.3   Sistem redčenja s celotnim tokom

Končni rezultati emisij delcev za poročilo o preskusu se ugotovijo na naslednji način. Vsi izračuni naj temeljijo na povprečnih vrednostih posameznih faz med vzorčenjem.

Formula

5.4   Izračun stopnje masnega pretoka delcev

Stopnja masnega pretoka delcev se izračuna takole:

Formula

kjer se vrednosti

Formula

= Formula

MSAM=

Formula

i=

Formula

v preskusnem ciklu določijo s seštevanjem povprečnih vrednosti v posameznih fazah med vzorčenjem.

Stopnja masnega pretoka delcev se glede na ozadje lahko korigira takole:

Formula

Če se izvede več meritev, se Formula nadomesti z Formula.

Formula za posamezne faze.

ali,

Formula za posamezne faze.

5.5   Izračun specifične emisije

Emisija delcev se izračuna takole:

Formula

5.6   Efektivni vplivni (utežni) faktor

Efektivni vplivni (utežni) faktor WFE,i se za vsako fazo izračuna takole:

Formula

Vrednost efektivnega vplivnega (utežnega) faktorja mora biti v območju ± 0,003 (± 0,005 za prosti tek) vplivnih (utežnih) faktorjev iz točke 2.7.1.

6.   IZRAČUN VREDNOSTI DIMLJENJA

6.1   Besselov algoritem

Za izračun 1 s (eno sekundnih) povprečnih vrednosti trenutnih odčitkov dimljenja, ki se pretvorijo skladno s točko 6.3.1, se uporabi Besselov algoritem. Algoritem posnema nizkopretočni filter drugega razreda in zahteva uporabo iterativnih izračunov za določanje koeficientov. Ti koeficienti so odvisni od odzivnega časa sistema merjenja motnosti in frekvence vzorčenja. Zato je treba točko 6.1.1 ponoviti vsakokrat, ko se spremeni odzivni čas sistema in/ali frekvenca vzorčenja.

6.1.1   Izračun odzivnega časa filtra in Besselovih konstant

Potrebni odzivni čas filtra za Besselovo funkcijo (tF) je funkcija fizičnega in električnega odzivnega časa sistema za merjenje motnosti, kot je opredeljeno v točki 5.2.4 Dodatka 4 k Prilogi III, in se izračuna z naslednjo enačbo:

Formula

kjer je:

tp

=

fizični odzivni čas, v s

te

=

električni odzivni čas, v s

Izračuni za oceno mejne frekvence filtra (fc) temeljijo na stopničastem vhodnem signalu od 0 do 1 v času ≤ 0,01 s (glej Prilogo VII). Odzivni čas je opredeljen kot čas, ki preteče od takrat, ko Besselov izhod doseže 10 % (t10), do takrat, ko doseže 90 % (t90) te stopničaste funkcije. To je treba doseči s ponavljanjem fc, dokler ni t90 - t10 ≈ tF. Prva ponovitev za fc je podana z naslednjo formulo:

Formula

Besselovi konstanti E in K se izračunata z naslednjima enačbama:

Formula

Formula

kjer je:

D

=

0,618034

Δt

=

Formula

Ω

=

Formula

6.1.2   Izračun Besselovega algoritma

Z uporabo vrednosti E in K se izračuna 1 s povprečni Besselov odziv na trenutno stopnjo dimljenja Si takole:

Formula

kjer je:

Si-2

=

Si-1 = 0

Si

=

1

Yi-2

=

Yi-1 = 0

Časa t10 in t90 se interpolirata. Časovna razlika med t90 in t10 opredeli odzivni čas tF za to vrednost fc. Če ta odzivni čas ni dovolj blizu predpisanemu odzivnemu času, se ponovitve nadaljujejo, dokler dejanski odzivni čas ni v območju 1 % predpisanega odzivnega časa, takole:

Formula

6.2   Ovrednotenje podatkov

Vzorčenje za merjenje stopnje dimljenja se izvaja s frekvenco najmanj 20 Hz.

6.3   Določanje dimljenja

6.3.1   Pretvorba podatkov

Ker je osnovna merska enota vseh merilnikov motnosti presevnost, se vrednosti stopnje dimljenja pretvorijo iz presevnosti (τ) v koeficient absorpcije svetlobe (k) takole:

Formula

in

Formula

kjer je:

k

=

koeficient absorpcije svetlobe, v m-1

LA

=

dejanska dolžina optične poti, ki jo navede proizvajalec instrumenta, v m

N

=

motnost, v %

τ

=

presevnost, v %

Pretvorba se opravi pred kakršno koli nadaljnjo obdelavo podatkov.

6.3.2   Izračun povprečne vrednosti dimljenja po Besselu

Prava mejna frekvenca filtra fc je tista, ki povzroči predpisani odzivni čas filtra rF. Ko se ta frekvenca določi z iterativnim procesom iz točke 6.1.1, se izračunata ustrezni konstanti Besselovega algoritma E in K. Besselov algoritem se nato uporabi za določanje krivulje trenutnega dimljenja (vrednost k), kot je opisano v točki 6.1.2:

Formula

Besselov algoritem je po svoji naravi povraten (rekurziven). Tako za začetek potrebuje nekaj vhodnih vrednosti Si-1 in Si-2 ter začetnih izstopnih vrednosti Yi-1 in Yi-2. Za te vrednosti se lahko predpostavi, da so 0.

Za vsako obremenitev pri vseh treh vrtilnih frekvencah A, B in C se za vsako krivuljo dimljenja iz posameznih vrednosti Yi izbere največja 1 s vrednost Ymax.

6.3.3   Končni rezultat

Srednje vrednosti dimljenja (SV) iz vsakega cikla (preskusne vrtilne frekvence) se izračunajo takole:

Za preskusno vrtilno frekvenco A:

SVA = (Ymax1,A + Ymax2,A + Ymax3,A) / 3

Za preskusno vrtilno frekvenco B:

SVB = (Ymax1,B + Ymax2,B + Ymax3,B) / 3

Za preskusno vrtilno frekvenco C:

SVC = (Ymax1,C + Ymax2,C + Ymax3,C) / 3

kjer je:

Ymax1, Ymax2, Ymax3

=

najvišja povprečna 1 s vrednost dimljenja po Besselu za vsako od treh stopenj obremenitev

Končna vrednost se izračuna takole:

SV = (0,43 × SVA) + (0,56 × SVB) + (0,01 × SVC)


(1)  Preskusne točke se izberejo z uporabo odobrenih statističnih metod za naključno izbiranje.

(2)  Preskusne točke se izberejo z uporabo odobrenih statističnih metod za naključnost.

(3)  Na podlagi ekvivalentne vrednosti C1.

(4)  Vrednost velja samo za referenčno gorivo iz Priloge IV.

Dodatek 2

PRESKUSNI CIKEL ETC

1.   POSTOPEK DOLOČANJA KARAKTERISTIČNEGA DIAGRAMA MOTORJA

1.1   Določanje karakterističnega diagrama območja vrtilne frekvence

Za generiranje ETC na preskusni napravi je treba motorju pred preskusnim ciklom določiti karakteristično krivuljo vrtilne frekvence: navor. Najnižja in najvišja vrtilna frekvenca za določanje karakterističnega diagrama je opredeljena takole:

Najnižja vrtilna frekvenca za določitev karakterističnega diagrama

=

vrtilna frekvenca v prostem teku

Najvišja vrtilna frekvenca za določitev karakterističnega diagrama

=

nhi × 1,02 ali, če je nižje, vrtilna frekvenca, pri kateri navor pri polni obremenitvi pade na nič

1.2   Določanje karakterističnega diagrama moči motorja

Motor se ogreva pri največji moči, da se parametri motorja stabilizirajo skladno s priporočilom proizvajalca in dobro inženirsko prakso. Ko je motor stabiliziran, se karakteristični diagram določi takole:

(a)

motor se razbremeni in obratuje v prostem teku;

(b)

motor obratuje pri nastavitvi tlačilke za vbrizgavanje goriva na polno obremenitev in pri najnižji vrtilni frekvenci za določanje karakterističnega diagrama;

(c)

vrtilna frekvenca motorja se s povprečno hitrostjo 8 ± 1 min-1/s povečuje od najnižje do najvišje vrtilne frekvence za določitev karakterističnega diagrama. Točke vrtilne frekvence motorja in navora se beležijo s frekvenco vzorčenja najmanj ene točke na sekundo.

1.3   Določanje krivulje karakterističnega diagrama

Vse zabeležene podatkovne točke iz točke 1.2 se povežejo z uporabo linearne interpolacije med točkami. Nastala krivulja navora je krivulja karakterističnega diagrama in se uporabi za pretvorbo normiranih vrednosti navora motornega cikla v dejanske vrednosti navora preskusnega cikla, kakor je opisano v točki 2.

1.4   Alternativno določanje karakterističnega diagrama

Če proizvajalec meni, da gornje tehnike določanja karakterističnega diagrama niso varne ali da za določen motor niso reprezentativne, se lahko uporabijo alternativne tehnike določanja karakterističnega diagrama. Te alternativne tehnike morajo ustrezati namenu navedenih postopkov določanja karakterističnega diagrama za ugotavljanje največjega razpoložljivega navora pri vsaki vrtilni frekvenci motorja, doseženih med preskusnimi cikli. Odstopanja od tehnik določanja karakterističnega diagrama iz varnostnih razlogov oziroma zaradi reprezentativnosti, navedenih v tej točki, mora odobriti tehnična služba skupaj z utemeljitvijo njihove uporabe. V nobenem primeru pa se zvezno padajoče spreminjanje vrtilne frekvence motorja ne sme uporabiti za motorje z regulatorjem ali tlačno polnjene motorje s turbopuhalom na izpušne pline.

1.5   Ponovljeni preskusi

Motorju ni treba določati karakterističnega diagrama pred vsakim preskusnim ciklom. Motorju se ponovno določi karakteristični diagram pred preskusnim ciklom:

če je, po oceni inženirjev, od zadnjega določanja karakterističnega diagrama preteklo nerazumno veliko časa

ali

če so bile na motorju izvedene fizične spremembe ali ponovne kalibracije, ki bi lahko vplivale na zmogljivost motorja.

2.   DOLOČANJE REFERENČNEGA PRESKUSNEGA CIKLA

Preskusni cikel prehodnega stanja je opisan v Dodatku 3 k tej prilogi. Normirane vrednosti za navor in vrtilno frekvenco se na naslednji način spremenijo v dejanske vrednosti, rezultat pa je referenčni cikel.

2.1   Dejanska vrtilna frekvenca

Vrtilna frekvenca se destandardizira z naslednjo enačbo:

Formula

Referenčna vrtilna frekvenca (nref) ustreza 100 % vrednostim vrtilne frekvence v časovnem poteku delovanja dinamometra za motor iz Dodatka 3. Opredeli se takole (glej sliko 1 v Prilogi I):

Formula

kjer sta nhi in nlo bodisi določeni skladno s točko 2 Priloge I bodisi opredeljeni skladno s točko 1.1 Dodatka 1 k Prilogi III.

2.2   Dejanski navor

Navor je standardiziran na največji navor pri ustrezni vrtilni frekvenci. Vrednosti navora referenčnega cikla se destandardizirajo z uporabo krivulje karakterističnega diagrama, določene skladno s točko 1.3, takole:

Dejanski navor = (% navora × največji navor/100)

za ustrezno dejansko vrtilno frekvenco iz točke 2.1

Negativne vrednosti navora točk delovanja motorja („m“ prevzamejo, pri določanju referenčnega cikla, destandardizirane vrednosti, ki se določijo na enega od naslednjih načinov:

negativnih 40 % razpoložljivega pozitivnega navora na ustrezni točki vrtilne frekvence,

določanje karakterističnega diagrama negativnega navora, potrebnega za večanje vrtilne frekvence za določanje karakterističnega diagrama motorja od najnižjega do najvišjega,

določanje negativnega navora, potrebnega za poganjanje motorja v prostem teku in pri referenčni vrtilni frekvenci, ter linearna interpolacija med tema dvema točkama.

2.3   Primer postopka destandardizacije

Kot primer se destandardizirajo naslednje preskusne točke:

% vrtilne frekvence

=

43

% navora

=

82

Pri naslednjih vrednostih:

referenčna vrtilna frekvenca

=

2 200 min- 1

vrt. frek. v prostem teku

=

600 min- 1

je rezultat

dejanska vrtilna frekvenca = (43 × (2 200 – 600)/100) + 600 = 1 288 min-1

dejanski navor = (82 × 700/100) = 574 Nm

pri čemer je največji navor, razviden iz krivulje karakterističnega diagrama pri 1 288 min- 1, 700 Nm.

3.   POTEK PRESKUSA ZA DOLOČANJE EMISIJ

Na zahtevo proizvajalca se lahko pred ciklom merjenja izvede navidezni preskus za kondicioniranje motorja in izpušnega sistema.

Motorji na zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin se utečejo z uporabo preskusa ETC. Motor naj teče najmanj dva cikla ETC in dokler izmerjena emisija CO v enem ciklu ETC ne preseže emisije CO, izmerjene v predhodnem ciklusu ETC, za največ 10 %.

3.1   Priprava filtrov za vzorčenje (samo dizelski motorji)

Najmanj eno uro pred preskusom se vsak filter (par filtrov) položi v zaprto, vendar nezatesnjeno petrijevko in postavi v tehtalno komoro, da se stabilizira. Po končanem času stabilizacije se vsak filter (par filtrov) stehta in zabeleži se tara teža. Filter (par filtrov) se nato shrani v zaprto petrijevko ali v zatesnjeno posodo za filtre, dokler ni potreben za preskušanje. Če se filter (par filtrov) ne uporabi v osmih urah po odstranitvi iz tehtalne komore, ga je treba pred uporabo znova kondicionirati in stehtati.

3.2   Namestitev merilne opreme

Merila in sonde za odvzem vzorcev se namestijo v skladu z zahtevami. Na sistem redčenja s celim tokom se priključi zadnji (izstopni) del izpušne cevi.

3.3   Zagon sistema redčenja in motorja

Sistem redčenja in motor se zaženeta in ogrevata, dokler niso vse temperature in tlaki stabilizirani pri največji moči skladno s priporočilom proizvajalca in dobro inženirsko prakso.

3.4   Zagon sistema za vzorčenje delcev (samo dizelski motorji)

Sistem za vzorčenje delcev se zažene in poteka na obvodu. Količina delcev v zraku za redčenje se lahko opredeli s pošiljanjem zraka za redčenje skozi filtre za delce. Če se uporablja filtriran zrak za redčenje, se lahko opravi ena meritev pred preskusom ali po njem. Če zrak za redčenje ni filtriran, se lahko opravita meritvi na začetku in na koncu cikla ter izračuna povprečje vrednosti.

3.5   Nastavitev sistema redčenja s celotnim tokom

Celotni tok razredčenih izpušnih plinov se nastavi za preprečevanje kondenziranja vode v sistemu in doseganje največje temperature 325 K (52 °C) ali manj na dotoku v filter (glej točko 2.3.1 DT Priloge V).

3.6   Preverjanje analizatorjev

Analizatorji emisij se nastavijo na ničlo in kalibrirajo. Če se uporabljajo vreče za vzorce, jih je treba izprazniti.

3.7   Postopek zagona motorja

Stabilizirani motor se zažene v skladu s proizvajalčevim priporočilom za postopek zagona v navodilih lastniku, in sicer z uporabo bodisi serijskega zaganjalnika bodisi dinamometra. Po izbiri se preskus lahko začne neposredno iz faze prekondicioniranja brez zaustavitve motorja, ko je motor dosegel vrtilno frekvenco prostega teka.

3.8   Preskusni cikel

3.8.1   Zaporedje preskusov

Zaporedje preskusov se začne, če je motor dosegel vrtilno frekvenco prostega teka. Preskus se izvede skladno z referenčnim ciklom iz točke 2 tega dodatka. Predvidene vodilne vrednosti za vrtilno frekvenco motorja in navor se določijo pri frekvenci 5 Hz (priporočljivo 10 Hz) ali več. Izmerjeni podatki o vrtilni frekvenci motorja in navoru se med preskusnim ciklom beležijo najmanj enkrat vsako sekundo, signali pa se lahko elektronsko filtrirajo.

3.8.2   Odziv analizatorja

Ob zagonu motorja oziroma zaporedja preskusov, če se cikel začne neposredno iz predkondicioniranja, se hkrati zažene merilna oprema:

začetek zbiranja oziroma analiziranja zraka za redčenje

začetek zbiranja oziroma analiziranja razredčenih izpušnih plinov

začetek merjenja količine razredčenih izpušnih plinov (sistem CVS) in predpisanih temperatur ter tlakov

začetek zapisovanja izmerjenih podatkov o vrtilni frekvenci in navoru dinamometra.

V tunelu za redčenje se neprekinjeno merita HC in NOx s frekvenco 2 Hz. Povprečne koncentracije se določijo z integracijo signalov analizatorja preko celotnega preskusnega cikla. Odzivni čas sistema ne sme biti daljši od 20 s in se po potrebi uskladi z nihanjem pretoka v sistemu CVS in z odstopanjem časa vzorčenja oziroma preskusnega cikla. CO, CO2, NMHC in CH4 se določijo z integracijo ali analizo koncentracij, ki so se med ciklom nabrale v vreči za vzorce. Koncentracije plinastih onesnaževal v zraku za redčenje se določijo z integracijo ali zbiranjem v vrečo za ozadje. Vse druge vrednosti se zabeležijo na podlagi najmanj ene meritve na sekundo (1 Hz).

3.8.3   Vzorčenje delcev (samo dizelski motorji)

Če se cikel začne neposredno iz predkondicioniranja, se ob zagonu motorja oziroma zaporedja preskusov sistem za vzorčenje delcev preklopi z obvoda na zbiranje delcev.

Če se ne uporablja kompenzacija pretoka, se črpalka(-e) za vzorčenje naravna(-jo) tako, da je pretok skozi sondo za vzorčenje delcev ali cev za prenos vzorca stalno v območju ± 5 % nastavljene stopnje pretoka. Če se uporablja kompenzacija pretoka (tj. sorazmerno krmiljenje pretoka vzorcev), je treba dokazati, da se razmerje med pretokom v glavnem tunelu in pretokom vzorca delcev ne spreminja za več kot ± 5 % nastavljene vrednosti (razen v prvih 10 sekundah vzorčenja).

Opomba: Pri delovanju z dvojnim redčenjem je pretok vzorcev dejanska razlika med stopnjo pretoka skozi filtre za vzorčenje in stopnjo pretoka sekundarnega zraka za redčenje.

Na vstopu v plinomer(-e) oziroma v instrumente za merjenje pretoka se beležita povprečna temperatura in tlak . Če nastavljene stopnje pretoka zaradi prevelike obremenitve filtra z delci ni mogoče ohranjati skozi celoten cikel (v območju ± 5 %), se preskus razveljavi. Preskus se ponovi z manjšo stopnjo pretoka in/ali večjim premerom filtra.

3.8.4   Nenamerna zaustavitev (zadušitev) motorja

Če se motor sam zaustavi kadar koli med preskusnim ciklom, ga je treba predkondicionirati in ponovno zagnati, preskus pa ponoviti. Če pride na kateri koli predpisani preskusni opremi med preskusnim ciklom do okvare, se preskus razveljavi.

3.8.5   Postopki po preskusu

Na koncu preskusa se ustavi merjenje prostornine razredčenih izpušnih plinov, dotok plinov v zbiralne vreče in črpalka za vzorčenje delcev. Pri sistemu integracijskega analizatorja se vzorčenje nadaljuje, dokler ne potečejo odzivni časi sistema.

Če se uporabljajo zbiralne vreče, je treba njihove koncentracije čimprej analizirati, najkasneje pa v 20 minutah po koncu preskusnega cikla.

Po preskusu emisij se za ponovno preverjanje analizatorjev uporabita ničelni plin in isti kalibrirni plin. Velja, da je preskus sprejemljiv, če je razlika med rezultati predhodnega in naknadnega preskusa manj kot 2 % vrednosti kalibrirnega plina.

Samo pri dizelskih motorjih se filtri za delce vrnejo v tehtalno komoro najkasneje eno uro po koncu preskusa in se kondicionirajo v zaprti, a nezatesnjeni petrijevki najmanj eno uro, vendar ne več kot 80 ur pred tehtanjem.

3.9   Overjanje poteka preskusa

3.9.1   Zamik podatkov

Za čim večje zmanjšanje učinka popačenja zaradi zakasnitve med izmerjenimi in referenčnimi vrednostmi cikla se lahko celotno zaporedje izmerjenih signalov o vrtilni frekvenci in navoru motorja časovno premakne naprej ali nazaj glede na referenčno zaporedje vrtilne frekvence in navora. Če so izmerjeni signali zamaknjeni, je treba za enak obseg v isto smer zamakniti tudi vrtilno frekvenco in navor.

3.9.2   Izračun dela v ciklu

Dejansko delo cikla Wact (v kWh) se izračuna z uporabo posameznih parov zapisanih povratnih informacij motorja o vrtilni frekvenci in navoru. To se naredi ob vsakokratnem zamiku izmerjenih podatkov, če je izbrana ta možnost. Dejansko delo cikla Wact se uporabi za primerjavo z referenčnim delom cikla Wref in za izračun emisij, specifičnih za zavoro (glej točki 4.4 in 5.2). Ista metodologija se uporabi za integracijo referenčne in dejanske moči motorja. Za določanje vrednosti med sosednjimi referenčnimi oziroma sosednjimi izmerjenimi vrednostmi se uporabi linearna interpolacija.

Pri integraciji referenčnega in dejanskega dela cikla se vse negativne vrednosti navora nastavijo na nič in vključijo. Če se integracija izvaja pri frekvenci, ki je nižja od 5 Hz, in če se, v danem časovnem segmentu, vrednost navora spremeni iz pozitivne v negativno ali iz negativne v pozitivno, se izračuna negativni delež in nastavi na nič. Pozitivni delež se vključi v integrirano vrednost.

Wact naj bo med –15 % in +5 % Wref.

3.9.3   Validacijska statistika preskusnega cikla

Za vrtilno frekvenco, navor in moč se opravi linearna regresija izmerjenih vrednosti glede na referenčne vrednosti. To se naredi ob vsakokratnem zamiku izmerjenih podatkov, če je izbrana ta možnost. Uporabi se metoda najmanjših kvadratov, pri čemer ima najustreznejša enačba naslednjo obliko:

Formula

kjer je:

y

=

izmerjena (dejanska) vrednost vrtilne frekvence (v min-1), navora (v Nm) oziroma moči (v kW)

m

=

naklon regresijske krivulje

x

=

referenčna vrednost vrtilne frekvence (v min-1), navora (v Nm) oziroma moči (v kW)

b

=

odsek regresijske krivulje na osi y

Za vsako regresijsko krivuljo se izračunata standardni pogrešek (Standard Error – SE) ocene y na x in koeficient določanja (r2).

Priporočljivo je, da se ta analiza opravi pri 1 Hz. Vse negativne referenčne vrednosti navora in pripadajoče izmerjene vrednosti se iz izračuna vrednosti navora in statistike validacije moči izbrišejo. Za veljavnost preskusa morajo biti izpolnjena merila iz tabele 6.

Tabela 6

Dovoljena odstopanja regresijske krivulje

 

Vrtilna frekvenca

Navor

Moč

Standardni pogrešek ocene (SE) Y na X

največ 100 min–1

največ 13 % (15 %) (1) največjega navora motorja iz karakterističnega diagrama moči

največ 8 % (15 %) (1) največje moči motorja iz karakterističnega diagrama moči

Naklon regresijske krivulje, m

0,95 do 1,03

0,83–1,03

0,89–1,03 (0,83–1,03) (1)

Koeficient določanja, r2

najmanj 0,9700 (najmanj 0,9500) (1)

najmanj 0,8800 (najmanj 0,7500) (1)

najmanj 0,9100 (najmanj 0,7500) (1)

Odsek regresijske krivulje na osi y, b

± 50 min-1

± 20 Nm ali ± 2 % (± 20 Nm ali ± 3 %) (1) največjega navora, kar je več

± 4kW ali ± 2 % (± 4kW ali ± 3 %) (1) največje moči, kar je več

Brisanje točk iz regresijskih analiz je dovoljeno, če je tako označeno v tabeli 7.

Tabela 7

Dopustno brisanje točk iz regresijskih analiz

Pogoji

Točke, ki se brišejo

Polna obremenitev in izmerjeni podatki o navoru < referenčni navor

navor in/ali moč

Brez obremenitve, brez točke prostega teka in izmerjeni podatki o navoru > referenčni navor

navor in/ali moč

Brez obremenitve/zaprta dušilna loputa, točka in vrtil. frekv. prostega teka > referenčna vrtil. frekv. prostega teka

vrtilna frekvenca in/ali moč

4.   IZRAČUN PLINASTIH EMISIJ

4.1   Določanje pretoka razredčenih izpušnih plinov

Skupni pretok razredčenih izpušnih plinov v ciklu (v kg/preskus) se izračuna iz merilnih vrednosti skozi ves cikel in ustreznih kalibracijskih podatkov naprave za merjenje pretoka (V0 za PDP oz. KV za CFV, kakor je določeno v točki 2 Dodatka 5 k Prilogi III). Naslednje formule se uporabijo, če se temperatura razredčenih izpušnih plinov z izmenjevalnikom toplote ohranja konstantna skozi ves cikel (± 6 K za PDP-CVS, ± 11 K za CFV-CVS, glej točko 2.3 Priloge V).

Za sistem PDP-CVS:

MTOTW = 1,293 × V0 × Np × (pB – p1) × 273 / (101,3 × T)

kjer je:

MTOTW

=

masa razredčenih izpušnih plinov na vlažni osnovi preko celotnega cikla, v kg

V0

=

prostornina plina, načrpanega na en obrat v preskusnih pogojih, v m3/rev.

NP

=

skupno število obratov črpalke na preskus

pB

=

atmosferski tlak v preskusni napravi, v kPa

p1

=

podtlak pri vstopu v črpalko, v kPa

T

=

povprečna temperatura razredčenih izpušnih plinov pri vstopu v črpalko prek celotnega cikla, v K

Za sistem CFV-CVS:

MTOTW = 1,293 × t × Kv × pA / T0,5

kjer je:

MTOTW

=

masa razredčenih izpušnih plinov na vlažni osnovi prek celotnega cikla, v kg

t

=

čas cikla, v s

Kv

=

kalibracijski koeficient venturijeve cevi s kritičnim pretokom v standardnih pogojih

pA

=

absolutni tlak pri vstopu v venturijevo cev, v kPa

T

=

absolutna temperatura pri vstopu v venturijevo cev, v K

Če se uporabi sistem s kompenzacijo pretoka (tj. brez izmenjevalnika toplote), se trenutne emisije mase računajo in integrirajo prek celotnega cikla. V tem primeru se trenutna masa razredčenih izpušnih plinov izračuna takole:

Za sistem PDP-CVS:

MTOTW,i = 1,293 × V0 × Np,i × (pB – p1) × 273 / (101,3 × T)

kjer je:

MTOTW,i

=

trenutna masa razredčenih izpušnih plinov na vlažni osnovi, v kg

Np,i

=

skupno število obratov črpalke na časovni interval

Za sistem CFV-CVS:

MTOTW,i = 1,293 × Δti × Kv × pA / T0,5

kjer je:

MTOTW,i

=

trenutna masa razredčenih izpušnih plinov na vlažni osnovi, v kg

Δti

=

časovni interval, v s

Če skupna masa vzorca delcev (MSAM) in plinastih onesnaževal presega 0,5 % skupnega pretoka CVS (MTOTW), se pretok CVS korigira za MSAM ali pa se tok vzorca delcev vrne na CVS pred napravo za merjenje pretoka (PDP ali CFV).

4.2   Korekcija NOx zaradi vlažnosti

Ker je emisija NOx odvisna od pogojev okoliškega zraka, se koncentracija NOx korigira glede na temperaturo in vlažnost okoliškega zraka s faktorji, podanimi v naslednjih formulah:

(a)

za dizelske motorje:

Formula

(b)

za plinske motorje:

Formula

kjer je:

Ha

=

vlaga polnilnega zraka, količina vode na kg suhega zraka

pri čemer je:

Formula

Ra

=

relativna vlaga polnilnega zraka, v %

pa

=

tlak nasičene pare polnilnega zraka, v kPa

pB

=

skupni zračni tlak, v kPa

4.3   Izračun masnega pretoka emisije

4.3.1   Sistemi s konstantnim masnim pretokom

Pri sistemih z izmenjevalnikom toplote se masa onesnaževal (v g/preskus) določi z naslednjimi enačbami:

 

Formula

 

Formula

 

Formula

 

Formula

 

Formula

 

Formula

 

Formula

kjer je:

NOx conc, COconc, HCconc  (2), NMHCconc

=

povprečne, glede na ozadje korigirane koncentracije prek celotnega cikla od merjenja z integracijo (obvezno za NOx in HC) ali vrečo, v ppm

MTOTW

=

skupna masa razredčenih izpušnih plinov prek celotnega cikla, kakor je opredeljeno v točki 4.1, v kg

KH,D

=

korekcijski faktor zaradi vlažnosti za dizelske motorje, kakor je opredeljeno v točki 4.2

KH,G

=

korekcijski faktor zaradi vlažnosti za plinske motorje, kakor je opredeljeno v točki 4.2

Koncentracije, izmerjene na suhi osnovi, se pretvorijo na vlažno osnovo skladno s točko 4.2 Dodatka 1 k Prilogi III.

Določanje NMHCconc je odvisno od uporabljene metode (glej točko 3.3.4 Dodatka 4 k Prilogi III). V obeh primerih se določi koncentracija CH4 in odšteje od koncentracije HC takole:

(a)

metoda GC

Formula

(b)

metoda NMC

Formula

kjer je:

HC(wCutter)

=

koncentracija HC, če vzorčni plin teče skozi NMC

HC(w/oCutter)

=

koncentracija HC, če vzorčni plin teče mimo NMC

CEM

=

učinkovitost na metan, določena skladno s točko 1.8.4.1 Dodatka 5 k Prilogi III

CEE

=

učinkovitost na etan, določena skladno s točko 1.8.4.2 Dodatka 5 k Prilogi III

4.3.1.1   Določanje koncentracije, korigirane glede na ozadje (okolico)

Neto koncentracije plinastih onesnaževal dobimo tako, da od izmerjenih koncentracij odštejemo povprečno koncentracijo onesnaževal v zraku za redčenje. Povprečne vrednosti koncentracij ozadja lahko določimo z metodo vreč za vzorce ali z neprekinjenim merjenjem z integracijo. Uporabi se naslednja formula:

Formula

kjer je:

conc

=

koncentracija ustreznega onesnaževala v razredčenih izpušnih plinih, korigirana z množino ustreznega onesnaževala, ki jo vsebuje zrak za redčenje, v ppm

conce

=

koncentracija ustreznega onesnaževala, izmerjena v razredčenih izpušnih plinih, v ppm

concd

=

koncentracija ustreznega onesnaževala, izmerjena v zraku za redčenje, v ppm

DF

=

faktor redčenja

Faktor redčenja se izračuna takole:

(a)

za dizelske motorje in plinske motorje na utekočinjeni naftni plin

Formula

(b)

za plinske motorje na zemeljski plin

Formula

kjer je:

CO2, conce

=

koncentracija CO2 v razredčenih izpušnih plinih, v % vol

HCconce

=

koncentracija HC v razredčenih izpušnih plinih, v ppm C1

NMHCconce

=

koncentracija NMHC v nerazredčenih izpušnih plinih, v ppm C1

COconce

=

koncentracija CO v razredčenih izpušnih plinih, v ppm

FS

=

stehiometrični faktor

Koncentracije, izmerjene na suhi osnovi, se pretvorijo na vlažno osnovo skladno s točko 4.2 Dodatka 1 k Prilogi III.

Stehiometrični faktor se izračuna takole:

Formula

kjer je:

x, y

=

sestava goriva CxHy

Če sestava goriva ni znana, se lahko alternativno uporabijo naslednji stehiometrični faktorji:

FS (dizel)

=

13,4

FS (LPG)

=

11,6

FS (NG)

=

9,5

4.3.2   Sistemi s kompenzacijo pretoka

Pri sistemih, ki nimajo izmenjevalnika toplote, se masa onesnaževal (v g/preskus) določi z izračunom trenutnih masnih emisij in integracijo trenutnih vrednosti prek celotnega cikla. Prav tako se korekcija glede na ozadje uporabi neposredno za vrednost trenutne koncentracije. Uporabijo se naslednje formule:

 

Formula

 

Formula

 

Formula

 

Formula

 

Formula

 

Formula

 

Formula

kjer je:

conce

=

koncentracija ustreznega onesnaževala, izmerjena v razredčenih izpušnih plinih, v ppm

concd

=

koncentracija ustreznega onesnaževala, izmerjena v zraku za redčenje, v ppm

MTOTW,i

=

trenutna masa razredčenih izpušnih plinov (glej točko 4.1), v kg

MTOTW

=

skupna masa razredčenih izpušnih plinov prek celotnega cikla (glej točko 4.1), v kg

KH,D

=

korekcijski faktor zaradi vlažnosti za dizelske motorje, skladno s točko 4.2

KH,G

=

korekcijski faktor zaradi vlažnosti za plinske motorje, skladno s točko 4.2

DF

=

faktor redčenja, skladno s točko 4.3.1.1

4.4   Izračun specifičnih emisij

Emisije (v g/kWh) se za vse posamične sestavine izračunajo takole:

Formula (za dizelske in plinske motorje)

Formula (za dizelske in plinske motorje)

Formula (za dizelske in plinske motorje na utekočinjeni naftni plin)

Formula (za motorje na zemeljski plin)

Formula (za motorje na zemeljski plin)

kjer je:

Wact

=

dejansko delo cikla, kakor je opredeljeno v točki 3.9.2, v kWh

5.   IZRAČUN EMISIJE DELCEV (SAMO DIZELSKI MOTORJI)

5.1   Izračun masnega pretoka

Masni pretok delcev (v g/preskus) se izračuna takole:

Formula

kjer je:

Mf

=

masa delcev, vzorčenih prek celotnega cikla, v mg

MTOTW

=

skupna masa razredčenih izpušnih plinov prek celotnega cikla, kakor je opredeljeno v točki 4.1, v kg

MSAM

=

masa razredčenih izpušnih plinov, odvzetih iz tunela za redčenje za zbiranje delcev, v kg

in:

Mf

=

Mf,p + Mf,b, če sta stehtani ločeno, v mg

Mf,p

=

masa delcev, zbranih na primarnem filtru, v mg

Mf,b

=

masa delcev, zbranih na sekundarnem filtru, v mg

Če se uporablja sistem dvojnega redčenja, se masa sekundarnega zraka za redčenje odšteje od skupne mase dvojno redčenih izpušnih plinov, vzorčenih skozi filtre za delce.

Formula

kjer je:

MTOT

=

masa dvojno redčenih izpušnih plinov skozi filter za delce, v kg

MSEC

=

masa sekundarnega zraka za redčenje, v kg

Če je raven delcev v zraku za redčenje določena skladno s točko 3.4, se lahko masa delcev korigira glede na ozadje. V tem primeru se masni pretok delcev (v g/preskus) izračuna takole:

Formula

kjer je:

Mf, MSAM, MTOTW

=

glej zgoraj

MDIL

=

masa primarnega zraka za redčenje, vzorčenega z napravo za vzorčenje delcev v ozadju, v kg

Md

=

masa zbranih delcev iz ozadja primarnega zraka za redčenje, v mg

DF

=

faktor redčenja, kakor je določeno v točki 4.3.1.1

5.2   Izračun specifične emisije

Emisije delcev (v g/kWh) se izračunajo takole:

Formula

kjer je:

Wact

=

dejansko delo cikla, skladno s točko 3.9.2, v kWh.


(1)  Do 1. oktobra 2005 se v oklepajih navedene vrednosti lahko uporabijo za homologacijsko preskušanje plinskih motorjev. (Komisija poroča o razvoju tehnologije plinskih motorjev za potrditev ali spremembo odstopanj od regresijske krivulje, ki se uporabljajo za plinske motorje v tej tabeli.)

(2)  Na podlagi ekvivalentne vrednosti C1.

Dodatek 3

ČASOVNI POTEK ETC PRESKUSA MOTORJA NA DINAMOMETRU

Čas

s

Normirana vrtilna frekvenca

%

Normiran navor

%

1

0

0

2

0

0

3

0

0

4

0

0

5

0

0

6

0

0

7

0

0

8

0

0

9

0

0

10

0

0

11

0

0

12

0

0

13

0

0

14

0

0

15

0

0

16

0,1

1,5

17

23,1

21,5

18

12,6

28,5

19

21,8

71

20

19,7

76,8

21

54,6

80,9

22

71,3

4,9

23

55,9

18,1

24

72

85,4

25

86,7

61,8

26

51,7

0

27

53,4

48,9

28

34,2

87,6

29

45,5

92,7

30

54,6

99,5

31

64,5

96,8

32

71,7

85,4

33

79,4

54,8

34

89,7

99,4

35

57,4

0

36

59,7

30,6

37

90,1

„m“

38

82,9

„m“

39

51,3

„m“

40

28,5

„m“

41

29,3

„m“

42

26,7

„m“

43

20,4

„m“

44

14,1

0

45

6,5

0

46

0

0

47

0

0

48

0

0

49

0

0

50

0

0

51

0

0

52

0

0

53

0

0

54

0

0

55

0

0

56

0

0

57

0

0

58

0

0

59

0

0

60

0

0

61

0

0

62

25,5

11,1

63

28,5

20,9

64

32

73,9

65

4

82,3

66

34,5

80,4

67

64,1

86

68

58

0

69

50,3

83,4

70

66,4

99,1

71

81,4

99,6

72

88,7

73,4

73

52,5

0

74

46,4

58,5

75

48,6

90,9

76

55,2

99,4

77

62,3

99

78

68,4

91,5

79

74,5

73,7

80

38

0

81

41,8

89,6

82

47,1

99,2

83

52,5

99,8

84

56,9

80,8

85

58,3

11,8

86

56,2

„m“

87

52

„m“

88

43,3

„m“

89

36,1

„m“

90

27,6

„m“

91

21,1

„m“

92

8

0

93

0

0

94

0

0

95

0

0

96

0

0

97

0

0

98

0

0

99

0

0

100

0

0

101

0

0

102

0

0

103

0

0

104

0

0

105

0

0

106

0

0

107

0

0

108

11,6

14,8

109

0

0

110

27,2

74,8

111

17

76,9

112

36

78

113

59,7

86

114

80,8

17,9

115

49,7

0

116

65,6

86

117

78,6

72,2

118

64,9

„m“

119

44,3

„m“

120

51,4

83,4

121

58,1

97

122

69,3

99,3

123

72

20,8

124

72,1

„m“

125

65,3

„m“

126

64

„m“

127

59,7

„m“

128

52,8

„m“

129

45,9

„m“

130

38,7

„m“

131

32,4

„m“

132

27

„m“

133

21,7

„m“

134

19,1

0,4

135

34,7

14

136

16,4

48,6

137

0

11,2

138

1,2

2,1

139

30,1

19,3

140

30

73,9

141

54,4

74,4

142

77,2

55,6

143

58,1

0

144

45

82,1

145

68,7

98,1

146

85,7

67,2

147

60,2

0

148

59,4

98

149

72,7

99,6

150

79,9

45

151

44,3

0

152

41,5

84,4

153

56,2

98,2

154

65,7

99,1

155

74,4

84,7

156

54,4

0

157

47,9

89,7

158

54,5

99,5

159

62,7

96,8

160

62,3

0

161

46,2

54,2

162

44,3

83,2

163

48,2

13,3

164

51

„m“

165

50

„m“

166

49,2

„m“

167

49,3

„m“

168

49,9

„m“

169

51,6

„m“

170

49,7

„m“

171

48,5

„m“

172

50,3

72,5

173

51,1

84,5

174

54,6

64,8

175

56,6

76,5

176

58

„m“

177

53,6

„m“

178

40,8

„m“

179

32,9

„m“

180

26,3

„m“

181

20,9

„m“

182

10

0

183

0

0

184

0

0

185

0

0

186

0

0

187

0

0

188

0

0

189

0

0

190

0

0

191

0

0

192

0

0

193

0

0

194

0

0

195

0

0

196

0

0

197

0

0

198

0

0

199

0

0

200

0

0

201

0

0

202

0

0

203

0

0

204

0

0

205

0

0

206

0

0

207

0

0

208

0

0

209

0

0

210

0

0

211

0

0

212

0

0

213

0

0

214

0

0

215

0

0

216

0

0

217

0

0

218

0

0

219

0

0

220

0

0

221

0

0

222

0

0

223

0

0

224

0

0

225

21,2

62,7

226

30,8

75,1

227

5,9

82,7

228

34,6

80,3

229

59,9

87

230

84,3

86,2

231

68,7

„m“

232

43,6

„m“

233

41,5

85,4

234

49,9

94,3

235

60,8

99

236

70,2

99,4

237

81,1

92,4

238

49,2

0

239

56

86,2

240

56,2

99,3

241

61,7

99

242

69,2

99,3

243

74,1

99,8

244

72,4

8,4

245

71,3

0

246

71,2

9,1

247

67,1

„m“

248

65,5

„m“

249

64,4

„m“

250

62,9

25,6

251

62,2

35,6

252

62,9

24,4

253

58,8

„m“

254

56,9

„m“

255

54,5

„m“

256

51,7

17

257

56,2

78,7

258

59,5

94,7

259

65,5

99,1

260

71,2

99,5

261

76,6

99,9

262

79

0

263

52,9

97,5

264

53,1

99,7

265

59

99,1

266

62,2

99

267

65

99,1

268

69

83,1

269

69,9

28,4

270

70,6

12,5

271

68,9

8,4

272

69,8

9,1

273

69,6

7

274

65,7

„m“

275

67,1

„m“

276

66,7

„m“

277

65,6

„m“

278

64,5

„m“

279

62,9

„m“

280

59,3

„m“

281

54,1

„m“

282

51,3

„m“

283

47,9

„m“

284

43,6

„m“

285

39,4

„m“

286

34,7

„m“

287

29,8

„m“

288

20,9

73,4

289

36,9

„m“

290

35,5

„m“

291

20,9

„m“

292

49,7

11,9

293

42,5

„m“

294

32

„m“

295

23,6

„m“

296

19,1

0

297

15,7

73,5

298

25,1

76,8

299

34,5

81,4

300

44,1

87,4

301

52,8

98,6

302

63,6

99

303

73,6

99,7

304

62,2

„m“

305

29,2

„m“

306

46,4

22

307

47,3

13,8

308

47,2

12,5

309

47,9

11,5

310

47,8

35,5

311

49,2

83,3

312

52,7

96,4

313

57,4

99,2

314

61,8

99

315

66,4

60,9

316

65,8

„m“

317

59

„m“

318

50,7

„m“

319

41,8

„m“

320

34,7

„m“

321

28,7

„m“

322

25,2

„m“

323

43

24,8

324

38,7

0

325

48,1

31,9

326

40,3

61

327

42,4

52,1

328

46,4

47,7

329

46,9

30,7

330

46,1

23,1

331

45,7

23,2

332

45,5

31,9

333

46,4

73,6

334

51,3

60,7

335

51,3

51,1

336

53,2

46,8

337

53,9

50

338

53,4

52,1

339

53,8

45,7

340

50,6

22,1

341

47,8

26

342

41,6

17,8

343

38,7

29,8

344

35,9

71,6

345

34,6

47,3

346

34,8

80,3

347

35,9

87,2

348

38,8

90,8

349

41,5

94,7

350

47,1

99,2

351

53,1

99,7

352

46,4

0

353

42,5

0,7

354

43,6

58,6

355

47,1

87,5

356

54,1

99,5

357

62,9

99

358

72,6

99,6

359

82,4

99,5

360

88

99,4

361

46,4

0

362

53,4

95,2

363

58,4

99,2

364

61,5

99

365

64,8

99

366

68,1

99,2

367

73,4

99,7

368

73,3

29,8

369

73,5

14,6

370

68,3

0

371

45,4

49,9

372

47,2

75,7

373

44,5

9

374

47,8

10,3

375

46,8

15,9

376

46,9

12,7

377

46,8

8,9

378

46,1

6,2

379

46,1

„m“

380

45,5

„m“

381

44,7

„m“

382

43,8

„m“

383

41

„m“

384

41,1

6,4

385

38

6,3

386

35,9

0,3

387

33,5

0

388

53,1

48,9

389

48,3

„m“

390

49,9

„m“

391

48

„m“

392

45,3

„m“

393

41,6

3,1

394

44,3

79

395

44,3

89,5

396

43,4

98,8

397

44,3

98,9

398

43

98,8

399

42,2

98,8

400

42,7

98,8

401

45

99

402

43,6

98,9

403

42,2

98,8

404

44,8

99

405

43,4

98,8

406

45

99

407

42,2

54,3

408

61,2

31,9

409

56,3

72,3

410

59,7

99,1

411

62,3

99

412

67,9

99,2

413

69,5

99,3

414

73,1

99,7

415

77,7

99,8

416

79,7

99,7

417

82,5

99,5

418

85,3

99,4

419

86,6

99,4

420

89,4

99,4

421

62,2

0

422

52,7

96,4

423

50,2

99,8

424

49,3

99,6

425

52,2

99,8

426

51,3

100

427

51,3

100

428

51,1

100

429

51,1

100

430

51,8

99,9

431

51,3

100

432

51,1

100

433

51,3

100

434

52,3

99,8

435

52,9

99,7

436

53,8

99,6

437

51,7

99,9

438

53,5

99,6

439

52

99,8

440

51,7

99,9

441

53,2

99,7

442

54,2

99,5

443

55,2

99,4

444

53,8

99,6

445

53,1

99,7

446

55

99,4

447

57

99,2

448

61,5

99

449

59,4

5,7

450

59

0

451

57,3

59,8

452

64,1

99

453

70,9

90,5

454

58

0

455

41,5

59,8

456

44,1

92,6

457

46,8

99,2

458

47,2

99,3

459

51

100

460

53,2

99,7

461

53,1

99,7

462

55,9

53,1

463

53,9

13,9

464

52,5

„m“

465

51,7

„m“

466

51,5

52,2

467

52,8

80

468

54,9

95

469

57,3

99,2

470

60,7

99,1

471

62,4

„m“

472

60,1

„m“

473

53,2

„m“

474

44

„m“

475

35,2

„m“

476

30,5

„m“

477

26,5

„m“

478

22,5

„m“

479

20,4

„m“

480

19,1

„m“

481

19,1

„m“

482

13,4

„m“

483

6,7

„m“

484

3,2

„m“

485

14,3

63,8

486

34,1

0

487

23,9

75,7

488

31,7

79,2

489

32,1

19,4

490

35,9

5,8

491

36,6

0,8

492

38,7

„m“

493

38,4

„m“

494

39,4

„m“

495

39,7

„m“

496

40,5

„m“

497

40,8

„m“

498

39,7

„m“

499

39,2

„m“

500

38,7

„m“

501

32,7

„m“

502

30,1

„m“

503

21,9

„m“

504

12,8

0

505

0

0

506

0

0

507

0

0

508

0

0

509

0

0

510

0

0

511

0

0

512

0

0

513

0

0

514

30,5

25,6

515

19,7

56,9

516

16,3

45,1

517

27,2

4,6

518

21,7

1,3

519

29,7

28,6

520

36,6

73,7

521

61,3

59,5

522

40,8

0

523

36,6

27,8

524

39,4

80,4

525

51,3

88,9

526

58,5

11,1

527

60,7

„m“

528

54,5

„m“

529

51,3

„m“

530

45,5

„m“

531

40,8

„m“

532

38,9

„m“

533

36,6

„m“

534

36,1

72,7

535

44,8

78,9

536

51,6

91,1

537

59,1

99,1

538

66

99,1

539

75,1

99,9

540

81

8

541

39,1

0

542

53,8

89,7

543

59,7

99,1

544

64,8

99

545

70,6

96,1

546

72,6

19,6

547

72

6,3

548

68,9

0,1

549

67,7

„m“

550

66,8

„m“

551

64,3

16,9

552

64,9

7

553

63,6

12,5

554

63

7,7

555

64,4

38,2

556

63

11,8

557

63,6

0

558

63,3

5

559

60,1

9,1

560

61

8,4

561

59,7

0,9

562

58,7

„m“

563

56

„m“

564

53,9

„m“

565

52,1

„m“

566

49,9

„m“

567

46,4

„m“

568

43,6

„m“

569

40,8

„m“

570

37,5

„m“

571

27,8

„m“

572

17,1

0,6

573

12,2

0,9

574

11,5

1,1

575

8,7

0,5

576

8

0,9

577

5,3

0,2

578

4

0

579

3,9

0

580

0

0

581

0

0

582

0

0

583

0

0

584

0

0

585

0

0

586

0

0

587

8,7

22,8

588

16,2

49,4

589

23,6

56

590

21,1

56,1

591

23,6

56

592

46,2

68,8

593

68,4

61,2

594

58,7

„m“

595

31,6

„m“

596

19,9

8,8

597

32,9

70,2

598

43

79

599

57,4

98,9

600

72,1

73,8

601

53

0

602

48,1

86

603

56,2

99

604

65,4

98,9

605

72,9

99,7

606

67,5

„m“

607

39

„m“

608

41,9

38,1

609

44,1

80,4

610

46,8

99,4

611

48,7

99,9

612

50,5

99,7

613

52,5

90,3

614

51

1,8

615

50

„m“

616

49,1

„m“

617

47

„m“

618

43,1

„m“

619

39,2

„m“

620

40,6

0,5

621

41,8

53,4

622

44,4

65,1

623

48,1

67,8

624

53,8

99,2

625

58,6

98,9

626

63,6

98,8

627

68,5

99,2

628

72,2

89,4

629

77,1

0

630

57,8

79,1

631

60,3

98,8

632

61,9

98,8

633

63,8

98,8

634

64,7

98,9

635

65,4

46,5

636

65,7

44,5

637

65,6

3,5

638

49,1

0

639

50,4

73,1

640

50,5

„m“

641

51

„m“

642

49,4

„m“

643

49,2

„m“

644

48,6

„m“

645

47,5

„m“

646

46,5

„m“

647

46

11,3

648

45,6

42,8

649

47,1

83

650

46,2

99,3

651

47,9

99,7

652

49,5

99,9

653

50,6

99,7

654

51

99,6

655

53

99,3

656

54,9

99,1

657

55,7

99

658

56

99

659

56,1

9,3

660

55,6

„m“

661

55,4

„m“

662

54,9

51,3

663

54,9

59,8

664

54

39,3

665

53,8

„m“

666

52

„m“

667

50,4

„m“

668

50,6

0

669

49,3

41,7

670

50

73,2

671

50,4

99,7

672

51,9

99,5

673

53,6

99,3

674

54,6

99,1

675

56

99

676

55,8

99

677

58,4

98,9

678

59,9

98,8

679

60,9

98,8

680

63

98,8

681

64,3

98,9

682

64,8

64

683

65,9

46,5

684

66,2

28,7

685

65,2

1,8

686

65

6,8

687

63,6

53,6

688

62,4

82,5

689

61,8

98,8

690

59,8

98,8

691

59,2

98,8

692

59,7

98,8

693

61,2

98,8

694

62,2

49,4

695

62,8

37,2

696

63,5

46,3

697

64,7

72,3

698

64,7

72,3

699

65,4

77,4

700

66,1

69,3

701

64,3

„m“

702

64,3

„m“

703

63

„m“

704

62,2

„m“

705

61,6

„m“

706

62,4

„m“

707

62,2

„m“

708

61

„m“

709

58,7

„m“

710

55,5

„m“

711

51,7

„m“

712

49,2

„m“

713

48,8

40,4

714

47,9

„m“

715

46,2

„m“

716

45,6

9,8

717

45,6

34,5

718

45,5

37,1

719

43,8

„m“

720

41,9

„m“

721

41,3

„m“

722

41,4

„m“

723

41,2

„m“

724

41,8

„m“

725

41,8

„m“

726

43,2

17,4

727

45

29

728

44,2

„m“

729

43,9

„m“

730

38

10,7

731

56,8

„m“

732

57,1

„m“

733

52

„m“

734

44,4

„m“

735

40,2

„m“

736

39,2

16,5

737

38,9

73,2

738

39,9

89,8

739

42,3

98,6

740

43,7

98,8

741

45,5

99,1

742

45,6

99,2

743

48,1

99,7

744

49

100

745

49,8

99,9

746

49,8

99,9

747

51,9

99,5

748

52,3

99,4

749

53,3

99,3

750

52,9

99,3

751

54,3

99,2

752

55,5

99,1

753

56,7

99

754

61,7

98,8

755

64,3

47,4

756

64,7

1,8

757

66,2

„m“

758

49,1

„m“

759

52,1

46

760

52,6

61

761

52,9

0

762

52,3

20,4

763

54,2

56,7

764

55,4

59,8

765

56,1

49,2

766

56,8

33,7

767

57,2

96

768

58,6

98,9

769

59,5

98,8

770

61,2

98,8

771

62,1

98,8

772

62,7

98,8

773

62,8

98,8

774

64

98,9

775

63,2

46,3

776

62,4

„m“

777

60,3

„m“

778

58,7

„m“

779

57,2

„m“

780

56,1

„m“

781

56

9,3

782

55,2

26,3

783

54,8

42,8

784

55,7

47,1

785

56,6

52,4

786

58

50,3

787

58,6

20,6

788

58,7

„m“

789

59,3

„m“

790

58,6

„m“

791

60,5

9,7

792

59,2

9,6

793

59,9

9,6

794

59,6

9,6

795

59,9

6,2

796

59,9

9,6

797

60,5

13,1

798

60,3

20,7

799

59,9

31

800

60,5

42

801

61,5

52,5

802

60,9

51,4

803

61,2

57,7

804

62,8

98,8

805

63,4

96,1

806

64,6

45,4

807

64,1

5

808

63

3,2

809

62,7

14,9

810

63,5

35,8

811

64,1

73,3

812

64,3

37,4

813

64,1

21

814

63,7

21

815

62,9

18

816

62,4

32,7

817

61,7

46,2

818

59,8

45,1

819

57,4

43,9

820

54,8

42,8

821

54,3

65,2

822

52,9

62,1

823

52,4

30,6

824

50,4

„m“

825

48,6

„m“

826

47,9

„m“

827

46,8

„m“

828

46,9

9,4

829

49,5

41,7

830

50,5

37,8

831

52,3

20,4

832

54,1

30,7

833

56,3

41,8

834

58,7

26,5

835

57,3

„m“

836

59

„m“

837

59,8

„m“

838

60,3

„m“

839

61,2

„m“

840

61,8

„m“

841

62,5

„m“

842

62,4

„m“

843

61,5

„m“

844

63,7

„m“

845

61,9

„m“

846

61,6

29,7

847

60,3

„m“

848

59,2

„m“

849

57,3

„m“

850

52,3

„m“

851

49,3

„m“

852

47,3

„m“

853

46,3

38,8

854

46,8

35,1

855

46,6

„m“

856

44,3

„m“

857

43,1

„m“

858

42,4

2,1

859

41,8

2,4

860

43,8

68,8

861

44,6

89,2

862

46

99,2

863

46,9

99,4

864

47,9

99,7

865

50,2

99,8

866

51,2

99,6

867

52,3

99,4

868

53

99,3

869

54,2

99,2

870

55,5

99,1

871

56,7

99

872

57,3

98,9

873

58

98,9

874

60,5

31,1

875

60,2

„m“

876

60,3

„m“

877

60,5

6,3

878

61,4

19,3

879

60,3

1,2

880

60,5

2,9

881

61,2

34,1

882

61,6

13,2

883

61,5

16,4

884

61,2

16,4

885

61,3

„m“

886

63,1

„m“

887

63,2

4,8

888

62,3

22,3

889

62

38,5

890

61,6

29,6

891

61,6

26,6

892

61,8

28,1

893

62

29,6

894

62

16,3

895

61,1

„m“

896

61,2

„m“

897

60,7

19,2

898

60,7

32,5

899

60,9

17,8

900

60,1

19,2

901

59,3

38,2

902

59,9

45

903

59,4

32,4

904

59,2

23,5

905

59,5

40,8

906

58,3

„m“

907

58,2

„m“

908

57,6

„m“

909

57,1

„m“

910

57

0,6

911

57

26,3

912

56,5

29,2

913

56,3

20,5

914

56,1

„m“

915

55,2

„m“

916

54,7

17,5

917

55,2

29,2

918

55,2

29,2

919

55,9

16

920

55,9

26,3

921

56,1

36,5

922

55,8

19

923

55,9

9,2

924

55,8

21,9

925