ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 200

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 48
30. julij 2005


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1236/2005 z dne 27. junija 2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1237/2005 z dne 29. julija 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

20

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1238/2005 z dne 28. julija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 85/2004 o določitvi tržnega standarda za jabolka

22

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1239/2005 z dne 29. julija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 581/2004 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila glede nekaterih vrst masla in Uredbe (ES) št. 582/2004 o razpisu stalnega javnega razpisa za izvozna nadomestila za posneto mleko v prahu

32

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1240/2005 z dne 29. julija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1279/98 glede nekaterih tarifnih kvot za proizvode iz govejega in telečjega mesa s poreklom iz Romunije

34

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1241/2005 z dne 29. julija 2005 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za nekatero živo govedo s poreklom iz Romunije, kot določa Sklep Sveta 2003/18/ES

38

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1242/2005 z dne 29. julija 2005 o določitvi najnižje prodajne cene za maslo za 168. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2571/97

45

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1243/2005 z dne 29. julija 2005 o določitvi najvišje pomoči za smetano, maslo in zgoščeno maslo za 168. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2571/97

47

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1244/2005 z dne 29. julija 2005 o določitvi najvišje pomoči za zgoščeno maslo za 340. posebni razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (EGS) št. 429/90

49

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1245/2005 z dne 29. julija 2005 o ustavitvi odkupa masla v nekaterih državah članicah

50

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1246/2005 z dne 29. julija 2005 glede 87. posebnega razpisa, objavljenega v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2799/1999

51

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1247/2005 z dne 29. julija 2005 o določanju najnižje prodajne cene masla za 24. posamezni razpis, izdan v skladu z odprtim razpisom za oddajo ponudb iz Uredbe (ES) št. 2771/1999

52

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1248/2005 z dne 29. julija 2005 o določanju najnižje prodajne cene posnetega mleka v prahu za 23. posamezni razpis, izdan v skladu z odprtim razpisom za oddajo ponudb iz Uredbe (ES) št. 214/2001

53

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1249/2005 z dne 29. julija 2005 o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita

54

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1250/2005 z dne 29. julija 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za slad

56

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1251/2005 z dne 29. julija 2005 o določitvi korekcijskega zneska za nadomestilo za slad

58

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1252/2005 z dne 29. julija 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za krmne mešanice na osnovi žit

60

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1253/2005 z dne 29. julija 2005 o določitvi nadomestil za proizvode v sektorjih žit in riža, dobavljene v okviru ukrepov Skupnosti in nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani

62

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1254/2005 z dne 29. julija 2005 o določitvi proizvodnega nadomestila za beli sladkor, ki se uporablja v kemični industriji za obdobje od 1. do 31. avgusta 2005

64

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1255/2005 z dne 29. julija 2005 o določitvi obsega, v katerem se lahko sprejmejo zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi julija 2005 za nekatere mlečne proizvode v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 2535/2001

65

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1256/2005 z dne 29. julija 2005 o določitvi uvoznih dajatev za žita, ki se uporabljajo od 1. avgusta 2005

68

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1257/2005 z dne 29. julija 2005 o izdaji izvoznih dovoljenj sistema B za sadje in zelenjavo (breskve)

71

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1258/2005 z dne 29. julija 2005 o določitvi cene neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu

72

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1259/2005 z dne 27. julija 2005 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

73

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

Informacija o začetku veljavnosti Dodatnega protokola k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, na eni strani, in Romunijo, na drugi strani, zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

91

 

 

Komisija

 

*

Odločba Komisije z dne 30. oktobra 2002 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/E-2/37.784 – Dražbene hiše za umetniške izdelke) (notificirano pod dokumentarno številko K(2002) 4283 konč. in popravkoma K(2002) 4283/7 in K(2002) 4283/8)  ( 1 )

92

 

*

Odločba Komisije z dne 26. julija 2005 o spremembi Dodatka B k Prilogi XII k Aktu o pristopu iz leta 2003 glede nekaterih obratov v sektorjih rib, mesa in mleka na Poljskem (notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 2813)  ( 1 )

96

 

 

Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

 

*

Sklep Sveta 2005/592/SZVP z dne 29. julija 2005 o izvajanju Skupnega stališča 2004/161/SZVP o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Zimbabveju

98

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/1


UREDBA SVETA (ES) št. 1236/2005

z dne 27. junija 2005

o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin eno temeljnih načel, skupno vsem državam članicam. Skupnost je zato leta 1995 sklenila, da bo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin bistven sestavni del njenih odnosov s tretjimi državami. Odločeno je bilo, da se v ta namen vstavi ustrezno klavzulo v vsak novi sporazum splošnega značaja, ki se s tretjimi državami sklene o trgovini, sodelovanju in pridružitvi.

(2)

Člen 5 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, člen 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in člen 3 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsi določajo brezpogojno in popolno prepoved mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja. Druge določbe, zlasti Deklaracija Združenih narodov proti mučenju (1) ter Konvencija Združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju iz leta 1984 države obvezujejo k preprečevanju mučenja.

(3)

Člen 2(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (2) pravi, da nihče ne sme biti obsojen na smrtno kazen ali usmrčen. Svet je 29. junija 1998 odobril „Smernice za politiko EU do tretjih držav v zvezi s smrtno kaznijo“ in sklenil, da si bo Evropska unija prizadevala za splošno ukinitev smrtne kazni.

(4)

Člen 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah pravi, da nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju. Svet je 9. aprila 2001 odobril „Smernice za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja“. Te smernice se nanašajo tako na sprejetje Kodeksa ravnanja EU v zvezi z izvozom orožja leta 1998 kot tudi na stalna prizadevanja za uvedbo nadzora po vsej EU nad izvozom paravojaške opreme, kot primera ukrepov, ki lahko učinkovito pripomorejo k preprečevanju mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja v okviru skupne zunanje in varnostne politike. Te smernice prav tako določajo, da je tretje države treba pozivati k preprečevanju uporabe in izdelave opreme, ki je narejena za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, in trgovine z njo, ter k preprečevanju zlorabe katere koli druge opreme v te namene. Smernice obenem poudarjajo, da prepoved okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega kaznovanja postavlja jasne meje glede uporabe smrtne kazni. Zaradi tega in skladno s temi besedili smrtna kazen v nobenih okoliščinah ne sme predstavljati zakonite kazni.

(5)

V Resoluciji o mučenju in drugem okrutnem, nečloveškem ali poniževalnem ravnanju ali kaznovanju, sprejeti 25. aprila 2001, ki so jo podprle tudi države članice EU, je Komisija Združenih narodov za človekove pravice pozvala članice Združenih narodov, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, vključno z zakonodajnimi ukrepi, med drugim tudi za preprečevanje in prepoved izvoza opreme, ki je izdelana posebej za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. To je bilo poudarjeno tudi v resolucijah, sprejetih 16. aprila 2002, 23. aprila 2003, 19. aprila 2004 in 19. aprila 2005.

(6)

Evropski parlament je 3. oktobra 2001 sprejel resolucijo (3) o drugem letnem poročilu Sveta, pripravljenem v skladu z operativno določbo 8 Kodeksa ravnanja Evropske unije v zvezi z izvozom orožja, v kateri zahteva, da Komisija hitro ukrepa in pripravi ustrezen instrument Skupnosti, ki bo prepovedal pospeševanje, trgovino in izvoz policijske in varnostne opreme, katere uporaba je sama po sebi okrutna, nečloveška in poniževalna, ter zagotovi, da bo instrument Skupnosti ustavil dobavo policijske in varnostne opreme, katere zdravstveni učinki niso povsem poznani, in opreme, katere uporaba v praksi je pokazala precejšnje tveganje zlorabe ali neupravičenih poškodb.

(7)

Zato je primerno, da se na ravni Skupnosti določijo pravila trgovanja s tretjimi državami z blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, ter z blagom, ki bi se lahko uporabilo za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Ta pravila bodo pomagala spodbujati spoštovanje človeškega življenja in temeljnih človekovih pravic in služila zaščiti javne morale. Ta pravila naj zagotovijo, da gospodarski subjekti Skupnosti nimajo nobenih koristi od trgovine, ki bodisi pospešuje ali kako drugače omogoča izvajanje politik v zvezi s smrtno kaznijo ali mučenjem in drugim okrutnim, nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem ali kaznovanjem, ki niso v skladu z veljavnimi smernicami EU, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter mednarodnimi konvencijami in pogodbami.

(8)

V tej uredbi je primerna uporaba opredelitev mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, ki so določene v Konvenciji Združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju iz leta 1984 ter v Resoluciji 3452 (XXX) Generalne skupščine Združenih narodov. Pri razlagi teh opredelitev se upošteva sodna praksa v zvezi z razlago ustreznih izrazov iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in iz ustreznih besedil, ki jih sprejmejo EU ali njene države članice.

(9)

Prepovedati je treba izvoz in uvoz opreme, ki je praktično uporabno zgolj za izvršitev smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(10)

Vpeljati je treba tudi nadzor nad izvozom določenega blaga, ki se ne uporablja zgolj za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, temveč tudi za zakonite namene. Ta nadzor velja za blago, ki se v osnovi uporablja za kazenski pregon in, razen če bi bil takšen nadzor nesorazmeren, za vsakršno drugo opremo ali izdelke, ki se glede na svojo obliko in tehnične lastnosti lahko zlorabijo za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(11)

V zvezi z opremo za kazenski pregon je treba navesti, da člen 3 Kodeksa ravnanja za uslužbence organov kazenskega pregona (4) določa, da lahko uslužbenci organov kazenskega pregona uporabijo silo le, kadar je to nujno potrebno, in v obsegu, ki ga zahteva opravljanje njihovih dolžnosti. Temeljna načela o uporabi sile in strelnega orožja s strani uslužbencev organov kazenskega pregona, sprejeta leta 1990 na Osmem kongresu Združenih narodov o preprečevanju kriminala in ravnanju s storilci kaznivih dejanj, določajo, da morajo uslužbenci organov kazenskega pregona pri opravljanju svojih dolžnosti v največji možni meri uporabljati nenasilna sredstva, preden se zatečejo k uporabi sile in strelnega orožja.

(12)

V tem pogledu ta temeljna načela spodbujajo razvoj nesmrtonosnega orožja za onesposobitev za uporabo v primernih okoliščinah, pri tem pa opozarjajo, da je treba uporabo takšnega orožja pozorno nadzorovati. Določena oprema, ki jo policija običajno uporablja za samoobrambo in ob izgredih, je bila zato spremenjena in prirejena na takšen način, da se lahko uporablja za onesposobitev z uporabo električnih šokov in kemičnih snovi. Po nekaterih navedbah naj bi se takšno orožje v določenih državah zlorabljalo za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(13)

Ta temeljna načela poudarjajo, da morajo biti uslužbenci organov kazenskega pregona opremljeni z opremo za samoobrambo. Zato se ta uredba ne uporablja za trgovanje s tradicionalno opremo za samoobrambo, kot so npr. ščiti.

(14)

Ta uredba se uporablja tudi za trgovanje s posebnimi kemičnimi snovmi za onesposobitev oseb.

(15)

Kar zadeva okove za noge, verige za vklenitev več oseb, spone in lisice, je treba opozoriti, da člen 33 Standardnih minimalnih pravil Združenih narodov o ravnanju z zaporniki (5) določa, da se sredstva prisile ne smejo uporabljati za kaznovanje. Nadalje se verige in železni okovi ne smejo uporabljati kot prisilna sredstva. Opozoriti je treba tudi na to, da Standardna minimalna pravila Združenih narodov o ravnanju z zaporniki določajo, da se druga sredstva prisile smejo uporabljajo zgolj kot previdnostni ukrep za preprečitev pobega med prevozom, iz zdravstvenih razlogov, če tako odredi uradni zdravnik, ali, kadar drugi načini nadzora niso uspešni, za preprečitev, da bi zapornik ranil sebe ali druge ali poškodoval lastnino.

(16)

Upoštevaje dejstvo, da so nekatere države članice že prepovedale izvoz in uvoz takšnega blaga, je primerno, da države članice dobijo pravico prepovedati izvoz in uvoz okovov za noge, verig za vklenitev več oseb in prenosnih pripomočkov za zadajanje elektrošokov z izjemo električnih pasov za zadajanje elektrošokov. Države članice bi prav tako morale razpolagati z možnostjo, da, če to želijo, uvedejo nadzor nad izvozom lisic, katerih skupna velikost, ko so zaklenjene, vključno z verigo skupno merijo nad 240 mm.

(17)

Ta uredba se ne sme razlagati, kot da posega v obstoječa pravila o izvozu solzilnih plinov in agensov za obvladovanje nemirov (6), strelnega orožja, kemičnega orožja in toksičnih kemikalij.

(18)

Primerno je, da se pri nadzoru izvoza predvidijo posebne izjeme, da bi ne ovirali delovanja policijskih enot držav članic in izvedbe operacij za ohranjanje miru ali krizno upravljanje, s pridržkom kasnejšega pregleda pa tudi zato, da bi omogočili tranzit tujega blaga.

(19)

Smernice za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja med drugim določajo, da vodje misij v tretjih državah v svoja redna poročila vključijo tudi analizo primerov mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja v državi, kjer so akreditirani, pa tudi analizo ukrepov, sprejetih za boj proti tem pojavom. Primerno je, da pristojni organi ob odločanju o vlogah za dovoljenje upoštevajo ta in podobna poročila ustreznih mednarodnih organizacij ter organizacij civilne družbe. Ta poročila naj vključujejo tudi opis opreme, ki se v tretjih državah uporablja za izvrševanje smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(20)

Da bi prispevali k ukinitvi smrtne kazni v tretjih državah in k preprečevanju mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, se šteje, da je potrebno prepovedati zagotavljanje tehnične pomoči tretjim državam, povezane z blagom, ki je praktično uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(21)

Ukrepi iz te uredbe naj bi preprečili izvrševanje smrtne kazni in mučenje ter drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje v tretjih državah. Med drugim omejujejo trgovino s tretjimi državami z blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvrševanje smrtne kazni in mučenje ter drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Šteje se, da ni potrebe po vzpostavitvi podobnega nadzora nad transakcijami znotraj Skupnosti, saj države članice ne poznajo smrtne kazni in so gotovo sprejele ustrezne ukrepe za prepoved in preprečevanje mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.

(22)

V omenjenih Smernicah je zapisano, da je za učinkovito ukrepanje proti mučenju ter drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju treba sprejeti ukrepe za preprečevanje uporabe, izdelovanja in trgovine z opremo, namenjene mučenju ali drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju. Uvedba in uveljavljanje potrebnih omejitev glede uporabe in proizvodnje takšne opreme je naloga držav članic.

(23)

Da bi upoštevali nove podatke in tehnološki razvoj, je treba sezname blaga, zajetega v tej uredbi, pregledovati in treba je predvideti poseben postopek za njihovo spreminjanje.

(24)

Komisija in države članice naj se vzajemno obveščajo o ukrepih, sprejetih na podlagi te uredbe, in si izmenjujejo vse druge razpoložljive pomembne informacije v zvezi s to uredbo.

(25)

Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, morajo biti sprejeti v skladu z Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji dodeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(26)

Države članice določijo pravila glede kazni za kršitve določb te uredbe in poskrbijo, da se te kazni tudi izvršujejo. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(27)

Ta uredba v ničemer ne omejuje pooblastil na podlagi in v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (8) in izvedbenimi določbami Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (9).

(28)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Predmet, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Predmet in področje uporabe

1.   Ta uredba določa pravila Skupnosti, ki urejajo trgovino s tretjimi državami z blagom, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za izvršitev smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, ter s tem povezano tehnično pomočjo.

2.   Ta uredba se ne uporablja za zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči, če to zagotavljanje vključuje prehod fizičnih oseb preko državnih meja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe:

(a)

„mučenje“ pomeni vsako dejanje, s katerim se osebi namerno povzroča huda telesna ali duševna bolečina ali trpljenje z namenom, da bi se od nje ali od tretje osebe dobilo informacijo ali priznanje ali da bi se to osebo kaznovalo za dejanje, ki ga je storila ta ali tretja oseba ali je osumljena, da ga je storila, ali da bi se to osebo ali tretjo osebo zastrašilo ali prisililo, ali iz katerega koli drugega razloga, ki temelji na diskriminaciji katere koli vrste, kadar to bolečino ali trpljenje povzroča ali spodbuja ali dopušča ali za to ve uradna oseba ali druga oseba, ki nastopa kot uradna oseba. Ta pojem pa ne zajema bolečin ali trpljenja, ki izhaja le iz zakonite kazni ali je neločljivo ali slučajno povezano z njo;

(b)

„drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje“ pomeni vsako dejanje, s katerim se osebi povzroča huda telesna ali duševna bolečina ali trpljenje, kadar to bolečino ali trpljenje povzroča ali spodbuja ali dopušča ali za to ve uradna oseba ali druga oseba, ki nastopa kot uradna oseba. Ta pojem pa ne zajema bolečin ali trpljenja, ki izhaja le iz zakonite kazni ali je neločljivo ali slučajno povezano z njo;

(c)

„organ pregona“ pomeni vsak organ v tretji državi, pristojen za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in boj proti kaznivim dejanjem ter njihovo kaznovanje; med drugim so to policija, tožilci, sodni organi, organi javnih ali zasebnih zaporov, odvisno od okoliščin pa tudi varnostni in vojaški organi;

(d)

„izvoz“ pomeni vsak premik blaga iz carinskega območja Skupnosti, vključno s premikom blaga, za katerega se zahteva carinska deklaracija in s premikom blaga, potem ko je to bilo skladiščeno v prosti coni nadzornega tipa 1 ali prostem skladišču v smislu Uredbe (EGS) št. 2913/92;

(e)

„uvoz“ pomeni vstop blaga na carinsko območje Skupnosti, vključno z začasnim skladiščenjem, hranjenjem v prosti coni ali prostem skladišču, uvedbo odložilnega postopka in sprostitvijo v prosti promet v smislu Uredbe (EGS) št. 2913/92;

(f)

„tehnična pomoč“ pomeni vsako vrsto tehnične podpore v zvezi s popravilom, razvojem, izdelavo, preskušanjem, vzdrževanjem, sestavljanjem ali katero koli drugo tehnično storitev; lahko je v obliki navodila, nasveta, usposabljanja, prenosa operativnega znanja ali spretnosti ali svetovanja. Tehnična pomoč vključuje tudi pomoč v ustni ter elektronsko posredovani obliki;

(g)

„muzej“ pomeni neprofitno, stalno ustanovo v službi družbe in družbenega napredka, ki je dostopna javnosti in pridobiva, hrani, raziskuje, posreduje in razstavlja materialna pričevanja o ljudeh in njihovem okolju, in sicer v študijske, izobraževalne in razvedrilne namene;

(h)

„pristojni organ“ pomeni organ ene od držav članic, naveden v Prilogi I, ki lahko v skladu s členom 8(1) odloča o vlogi za dovoljenje;

(i)

„vlagatelj“ pomeni,

1.

če gre za izvoz iz člena 3 ali 5, vsako fizično ali pravno osebo, ki ima pogodbo s prejemnikom v državi, v katero se blago izvaža, in je pooblaščena, da ob prejemu carinske deklaracije odloča o pošiljanju blaga, za katero velja ta uredba, s carinskega območja Skupnosti. Če izvozna pogodba ni bila sklenjena ali če imetnik pogodbe ne deluje v svojem imenu, je odločilno pooblastilo o odločanju o pošiljanju izdelka s carinskega območja Skupnosti;

2.

kadar ima pri takem izvozu v skladu s pogodbo, ki je podlaga temu izvoznemu poslu, pravico razpolaganja z blagom oseba, ustanovljena zunaj Skupnosti, je to pogodbena stranka, ustanovljena v Skupnosti;

3.

če gre za uvozne posle in zagotavljanje tehnične pomoči iz člena 4, je to muzej, ki bo blago razstavil;

4.

če gre za zagotavljanje tehnične pomoči iz člena 3, je to fizična ali pravna oseba, ki bo zagotovila storitev.

POGLAVJE II

Blago, ki je praktično uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni, za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje

Člen 3

Prepoved izvoza

1.   Vsak izvoz blaga, ki je praktično uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni, za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje s seznama v Prilogi II, je ne glede na poreklo takšne opreme prepovedan.

Zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom s seznama v Prilogi II, proti plačilu ali brezplačno, s carinskega območja Skupnosti kateri koli osebi, subjektu ali organu v tretji državi je prepovedano.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ odobri izvoz blaga s seznama v Prilogi II, ter zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči, če je jasno, da bo to blago v državi, v katero bo izvoženo, zaradi svojega zgodovinskega pomena uporabljeno izključno za namene javne razstave v muzeju.

Člen 4

Prepoved uvoza

1.   Uvoz blaga s seznama v Prilogi II, ne glede na poreklo tega blaga, je prepovedan.

Prejemanje tehnične pomoči s strani katere koli osebe, subjekta ali organa na carinskem območju Skupnosti v zvezi z blagom s seznama v Prilogi II, ki jo iz tretje države proti plačilu ali brezplačno zagotavlja katera koli oseba, subjekt ali organ, je prepovedano.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ odobri izvoz blaga s seznama v Prilogi II, ter zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči, če je jasno, da bo to blago v namembni državi članici zaradi svojega zgodovinskega pomena uporabljeno izključno za namene javne razstave v muzeju.

POGLAVJE III

Blago, ki bi lahko bilo uporabljeno za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje

Člen 5

Zahteva o izvoznem dovoljenju

1.   Za izvoz blaga s seznama v Prilogi III, ki bi lahko bilo uporabljeno za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, se ne glede na poreklo takšnega blaga zahteva dovoljenje. Dovoljenje se ne zahteva za blago, ki le prehaja skozi carinsko območje Skupnosti, torej tisto blago, za katero ni potrebna nobena druga carinsko odobrena obravnava ali raba, razen zunanjega tranzitnega postopka v skladu s členom 91 Uredbe (EGS) 2913/92, vključno s skladiščenjem neskupnostnega blaga v prosti coni nadzornega tipa 1 ali v prostem skladišču.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za izvoz na ozemlja držav članic, ki so našteta v Prilogi IV in obenem ne spadajo v carinsko območje Skupnosti, in sicer pod pogojem, da bo blago uporabljal organ, pristojen za pregon tako na namembnem ozemlju kot tudi v matičnem delu države članice, ki ji to ozemlje pripada. Carinski in drugi pristojni organi imajo pravico preveriti, ali je ta pogoj izpolnjen, in lahko odločijo, da do končanega preverjanja izvoz ni mogoč.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za izvoz v tretje države, pod pogojem da bo blago uporabljalo vojaško ali civilno osebje države članice EU, če to osebje sodeluje v operaciji EU ali ZN ohranjanja miru ali kriznega upravljanja v zadevni tretji državi ali v operaciji na podlagi sporazuma med državami članicami in tretjimi državami na obrambnem področju. Carinski in drugi pristojni organi imajo pravico preveriti, ali je ta pogoj izpolnjen. Do končanega preverjanja izvoz ni mogoč.

Člen 6

Merila za izdajo izvoznih dovoljenj

1.   Pristojni organ odloča o vlogah za izvozna dovoljenja za blago s seznama v Prilogi III od primera do primera, pri čemer upošteva vse relevantne dejavnike, vključno zlasti s tem, ali je kaka druga država članica v preteklih treh letih zavrnila vlogo za dovoljenje izvoza z istimi bistvenimi značilnostmi.

2.   Pristojni organ dovoljenja ne izda, če obstaja utemeljen sum, da bi blago s seznama iz Priloge III lahko bilo uporabljeno za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, vključno s sodno odrejenim telesnim kaznovanjem, uporabo s strani organov pregona ali katere koli fizične ali pravne osebe v tretji državi.

Pristojni organ upošteva:

obstoječe sodbe mednarodnega sodišča,

ugotovitve pristojnih teles v okviru ZN, Sveta Evrope in EU ter poročila Evropskega odbora pri Svetu Evrope za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter posebnega poročevalca ZN za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

Prav tako se lahko upoštevajo druge relevantne informacije, vključno z obstoječimi sodbami nacionalnih sodišč, poročili in drugimi informacijami, ki so jih pripravile civilno-družbene organizacije ter informacijami o omejitvah izvoza namembne države za blago s seznamov v prilogah II in III.

Člen 7

Nacionalni ukrepi

1.   Ne glede na določbe členov 5 in 6 lahko država članica sprejme ali ohrani prepoved izvoza ali uvoza okovov za noge, verig za vklenitev več oseb in prenosnih pripomočkov za zadajanje elektrošokov.

2.   Država članica lahko določi, da je za izvoz lisic, katerih skupna velikost, ko so zaklenjene, vključno z verigo, merjena od zunanjega roba ene do zunanjega roba druge zapestnice, presega 240 mm, obvezno pridobiti dovoljenje. Pri tovrstnih lisicah države članice uporabljajo poglavje III in IV.

3.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o ukrepih, ki so jih sprejele v skladu z odstavkoma 1 in 2. O obstoječih ukrepih jo uradno obvestijo najpozneje do 30. julija 2006. O kasneje sprejetih ukrepih pa jo uradno obvestijo pred začetkom njihove veljavnosti.

POGLAVJE IV

Postopek izdaje dovoljenja

Člen 8

Vloga za izdajo dovoljenja

1.   Dovoljenje za izvoz in uvoz ter za zagotavljanje tehnične pomoči lahko izda le pristojni organ s seznama v Prilogi I tiste države članice, kjer je ustanovljen vlagatelj.

2.   Vlagatelji pristojnemu organu posredujejo vse pomembne informacije o dejavnostih, za katere je potrebno dovoljenje.

Člen 9

Dovoljenja

1.   Dovoljenja za izvoz in uvoz se izdajo na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge V, in veljajo na celotnem območju Skupnosti. Dovoljenje je veljavno od treh do dvanajst mesecev in ga je možno podaljšati še za največ 12 mesecev.

2.   Dovoljenje se lahko izda s pomočjo elektronskih sredstev. Posebni postopki se določijo na nacionalni ravni. Države članice, ki izkoristijo to možnost, o tem obvestijo Komisijo.

3.   Pristojni organ v zvezi z dovoljenji za izvoz in uvoz postavi kakršne koli zahteve in pogoje, za katere meni, da so primerni.

4.   Pristojni organi lahko v skladu s to uredbo zavrnejo izdajo izvoznega dovoljenja in lahko razveljavijo, odložijo uporabo, spremenijo ali prekličejo že izdano izvozno dovoljenje.

Člen 10

Carinske formalnosti

1.   Pri opravljanju carinskih formalnosti izvoznik ali uvoznik predloži ustrezno izpolnjen obrazec, določen v Prilogi V, s čimer dokaže, da je pridobil potrebno dovoljenje za zadevni izvoz ali uvoz. Če dokument ni izpolnjen v uradnem jeziku države članice, v kateri potekajo carinske formalnosti, se lahko od izvoznika ali uvoznika zahteva, da poskrbi za prevod v tak uradni jezik.

2.   Če je podana carinska deklaracija v zvezi z blagom, navedenim v Prilogah II ali III, in je potrjeno, da za predvideni izvoz ali uvoz ni bilo izdano dovoljenje v skladu s to uredbo, lahko carinski organ prijavljeno blago zaseže in opozori na možnost predložitve vloge za izdajo dovoljenja v skladu s to uredbo. Če vloga za izdajo dovoljenja ni predložena v šestih mesecih po zasegu ali če pristojni organ vlogo zavrne, carinski organi odstranijo zaseženo blago v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

Člen 11

Uradno obveščanje in zahteve za posvetovanja

1.   Pristojni organi držav članic iz Priloge I uradno obvestijo vse druge pristojne organe držav članic in Komisijo, kakor so navedeni v omenjeni prilogi, o zavrnitvi vloge za izdajo dovoljenja v skladu s to uredbo, in o razveljavitvi dovoljenja, ki so ga izdali. Uradno obvestilo se posreduje najpozneje v tridesetih dneh po dnevu sprejetja odločitve o zavrnitvi.

2.   Pristojni organ se posvetuje s pristojnim organom ali organi, ki so v preteklih treh letih zavrnili vlogo za izdajo dovoljenja za izvoz ali uvoz ali za zagotavljanje tehnične pomoči v skladu s to uredbo, če prejme vlogo v zvezi z uvozom ali izvozom ali zagotavljanjem tehnične pomoči, ki vključuje skoraj povsem enak posel, naveden v taki starejši vlogi, in meni, da bi bilo treba dovoljenje kljub temu izdati.

3.   Če se pristojni organ po takem posvetovanju odloči izdati dovoljenje, o tem nemudoma obvesti vse pristojne organe iz Priloge I, ter pojasni razloge za svojo odločitev, pri čemer po potrebi predloži dodatne informacije.

4.   Zavrnitev izdaje dovoljenja, ki temelji na nacionalni prepovedi v skladu s členom 7(1), ne pomeni odločitve o zavrnitvi vloge v smislu odstavka 1.

POGLAVJE V

Splošne in končne določbe

Člen 12

Spremembe prilog

1.   Komisija ima pooblastila za spremembe Priloge I. Podatki v zvezi s pristojnimi organi držav članic se spremenijo na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice.

2.   Komisija ima pooblastila za spremembe prilog II, III, IV in V, v skladu s členom 15(2).

Člen 13

Izmenjava informacij med organi držav članic in Komisijo

1.   Brez poseganja v člen 11 se Komisija in države članice na zahtevo vzajemno obveščajo o ukrepih, ki jih sprejmejo v skladu s to uredbo in si posredujejo vse pomembne informacije, ki so jim na voljo v zvezi s to uredbo, zlasti o izdanih in zavrnjenih dovoljenjih.

2.   Pomembne informacije o izdanih in zavrnjenih dovoljenjih vsebujejo vsaj vrsto odločitve, utemeljitev ali povzetek takšne odločitve, imena prejemnikov ter, če ne gre za iste osebe, še končnih uporabnikov, kot tudi zadevno blago.

3.   Države članice, če je možno v sodelovanju s Komisijo, predloži javno letno poročilo o svojih dejavnostih, v katerem so podatki o številu prejetih vlog, o blagu in državah, obravnavanih v teh vlogah, ter o svojih odločitvah glede teh vlog. To poročilo ne vključuje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi.

4.   Ta člen ne posega v veljavna nacionalna pravila o zaupnosti in poslovni skrivnosti, razen za posredovanje informacij iz odstavka 2 organom druge države članice in Komisiji.

5.   Zavrnitev izdaje dovoljenja, ki temelji na nacionalni prepovedi, sprejeti v skladu s členom 7(1), ne pomeni zavrnitve dovoljenja v smislu odstavkov 1, 2 in 3 tega člena.

Člen 14

Uporaba informacij

Brez poseganja v Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (10) ter nacionalno zakonodajo o dostopu javnosti do dokumentov, se informacije, pridobljene v skladu s to uredbo, uporabljajo zgolj za namen, za katerega se zahtevajo.

Člen 15

Postopek z odborom

1.   Komisiji pomaga Odbor za skupna pravila za izvoz izdelkov, ustanovljen na podlagi člena 4(1) Uredbe (EGS) št. 2603/69 (11).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 16

Izvajanje

Odbor iz člena 15 preuči kakršno koli vprašanje v zvezi z izvajanjem te uredbe, podano na pobudo predsednika odbora ali na zahtevo predstavnika države članice.

Člen 17

Kazni

1.   Države članice določijo pravila v zvezi s kaznimi, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.   Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh pravilih najpozneje do 29. avgusta 2006, prav tako jo nemudoma uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na ta pravila.

Člen 18

Ozemlje veljavnosti

1.   Ta uredba se uporablja za:

carinsko območje Skupnosti, kot je opredeljeno v Uredbi (EGS) št. 2913/92,

španski območji Ceuto in Melillo,

nemško območje Helgoland.

2.   Za namene te uredbe se Ceuto, Helgoland in Melillo obravnava kot del carinskega območja Skupnosti.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 30. julija 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 27. junija 2005

Za Svet

Predsednik

L. LUX


(1)  Resolucija 3452 (XXX) Generalne skupščine Združenih narodov z dne 9.12.1975.

(2)  UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

(3)  UL C 87 E, 11.4.2002, str. 136.

(4)  Resolucija 34/169 Generalne skupščine Združenih narodov z dne 17.12.1979.

(5)  Odobreno z Resolucijama 663 C (XXIV) z dne 31.7.1957 in 2076 (LXII) z dne 13.5.1977 Ekonomsko-socialnega sveta Združenih narodov.

(6)  Glej točko ML 7(c) Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije (UL C 127, 25.5.2005, str. 1).

(7)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(8)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/05 (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).

(9)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 883/05 (UL L 148, 11.6.2005, str. 5).

(10)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(11)  UL L 324, 27.12.1969, str. 25. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3918/91 (UL L 372, 31.12.1991, str. 31).


PRILOGA I

SEZNAM PRISTOJNIH ORGANOV IZ ČLENOV 8 IN 11

A.   Pristojni organi držav članic:

BELGIJA

Ministerie van Economie, Energie, Handel en Wetenschapsbeleid

Directoraat E4: Economisch Potentieel, Markttoegangsbeleid, Tarifaire en Non-tarifaire Maatregelen

Vooruitgangsstraat 50c

B-1210 Brussel

Tel. (32-2) 277 51 11

Fax (32-2) 277 53 03

E-mail: Charles.godart@mineco.fgvov.be

Ministère de l'économie, de l'énergie, du commerce et de la politique scientifique

Directorat, E4: potentiel économique, politique d'accès aux marchés, mesures tarifaires et non-tarifaires

Rue du Progrès 50c

B-1210 Bruxelles

Téléphone: 32 (2) 277 51 11

Télécopie: 32 (2) 277 53 03

E-mail: Charles.godart@mineco.fgvov.be

ČEŠKA

Ministerstvo průmyslu a obchodu

Licenční správa

Na Františku 32

110 15 Praha 1

Česká republika

Tel.: (420) 224 90 76 41

Fax: (420) 224 22 18 81

E-mail: osm@mpo.cz

DANSKA

Priloga III, št. 2 in 3

Justitsministeriet

Slotsholmsgade 10

DK-1216 København K

Denmark

Telephone: (45) 33 92 33 40

Telefax: (45) 33 93 35 10

E-mail: jm@jm.dk

Prilogi II in III, št. 1

Økonomi- og Erhvervsministeriet

Erhvers- og Byggestyrelsen

Eksportkontroladministrationen

Langelinie Allé 17

DK-2100 København Ø

Denmark

Telephone: (45) 35 46 60 00

Telefax: (45) 35 46 60 01

E-mail: ebst@ebst.dk

NEMČIJA

Bundesamt für Wirtschaft und Ausfuhrkontrolle (BAFA)

Frankfurter Straße 29–35

D-65760 Eschborn

Tel.: (+49) 6196 908-0

Fax: (+49) 6196 908 800

E-Mail: ausfuhrkontrolle@bafa.bund.de

GRČIJA

ΕΛΛΑΣ

Υπουργείο Οικονομίας και Οικονομικών

Γενική Διεύθυνση Σχεδιασμού και Διαχείρισης Πολιτικής

Διεύθυνση Διεθνών Οικονομικών Ροών

Κορνάρου 1

GR-105 63 Αθήνα

Τηλ. (30-210) 328 60 47, (30-210) 328 60 31

Φαξ (30-210) 328 60 94

E-mail: e3c@mnec.gr

ESTONIJA

Eesti Välisministeerium

Välismajanduse ja arengukoostöö osakond

Strateegilise kauba kontrolli büroo

Islandi väljak 1

15049 Tallinn

Eesti

Tel: +372 631 7200

Faks: +372 631 7288

E-post: stratkom@mfa.ee

ŠPANIJA

Secretaría General de Comercio Exterior

Secretaría de Estado de Turismo y Comercio

Ministerio de Industria, Turismo y Comercio

Paseo de la Castellana, 162

E-28046 Madrid

Telephone: (34) 915 83 52 84

Telefax: (34) 915 83 56 19

E-mail: Buzon.Oficial@SGDEFENSA.SECGCOMEX.SSCC.MCX.ES

Departamento de Aduanas e Impuestos Especiales de la

Agencía Estatal de Administración Tributaria

Avda. Llano Castellano, 17

28071 Madrid

España

Telephone: +34 91 7289450

Telefax: +34 91 7292065

FRANCIJA

Ministère de l’économie, des finances et de l’industrie

Direction générale des douanes et droits indirects

Service des titres du commerce extérieur (SETICE)

8, rue de la Tour-des-Dames

F-75436 PARIS CEDEX 09

Téléphone: 01 55 07 46 73/- 46 42/- 48 64/- 47 64

Télécopie: 01 55 07 46 67/- 46 91

Courrier électronique: dg-setice@douane.finances.gouv.fr

IRSKA

Licensing Unit

Department of Enterprise, Trade and Employment

Earlsfort Centre

Lower Hatch Street

Dublin 2

Ireland

Telephone (353-1) 631 21 21

Telefax (353-1) 631 25 62

ITALIJA

Ministero delle attività produttive

Direzione generale per la politica commerciale

Viale Boston, 25

I-00144 Roma

Telephone: +39 06 59 93 25 79

Telefax: +39 06 59 93 26 34

E-mail: polcomsegr@mincomes.it

CIPER

ΚΥΠΡΟΣ

Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού

Υπηρεσία Εμπορίου

Τμήμα έκδοσης αδειών εισαγωγών/εξαγωγών

Ανδρέα Αραούζου 6

CY-1421 Λευκωσία

Τηλ. (357-22) 86 71 00

Φαξ (357-22) 37 51 20

E-mail: perm.sec@mcit.gov.cygr

Ministry of Commerce, Industry and Tourism

Trade Service

Import/Export Licensing Unit

6 Andreas Araouzos Street

CY-1421 Nicosia

Telephone: (357- 22) 86 71 00

Telefax: (357-22) 37 51 20

E-mail: perm.sec@mcit.gov.cy

LATVIJA

Ekonomikas ministrija

Brīvības iela 55

LV-1519 Rīga

Latvija

Telefax.: +371 7 280 882

LITVA

Policijos departamento prie Vidaus reikalų ministerijos

Licencijavimo skyrius

Saltoniškių g. 19

LT-08105 Vilnius

Lietuva

Telephone: +370 8 271 97 67

Telefax: +370 5 271 99 76

E-mail: leidimai.pd@policija.lt

LUKSEMBURG

Commerce extérieur

Office des licences

B. P. 113

L-2011 Luxembourg

Téléphone: 352 4782370

Télécopie: 352 466138

Courrier électronique: office.licences@mae.etat.lu

MADŽARSKA

Magyar Kereskedelmi

Engedélyezési Hivatal

Margit krt. 85.

H-1024 Budapest

Magyarország

Telephone: +36 1 336 74 30

Telefax: +36 1 336 74 28

E-mail: spectrade@mkeh.hu

MALTA

Diviżjoni għall–Kummerċ

Servizzi Kummerċjali

Lascaris

Valletta CMR02

Telephone: +356 25 69 02 09

Telefax: +356 21 24 05 16

NIZOZEMSKA (se določi)

AVSTRIJA

Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit

Abteilung für Aus- und Einfuhrkontrolle

A-1011 Wien

Stubenring 1

Tel.: (+43) 1 71100 8327

Fax: (+43) 1 71100 8386

E-Mail: post@C22.bmwa.gv.at

POLJSKA

Ministerstwo Gospodarki i Pracy

plac Trzech Krzyży 3/5

00-507 Warszawa

Polska

Telephone: (+48-22) 693 50 00

Telefax: (+48-22) 693 40 48

PORTUGALSKA

Ministério das Finanças

Direcção-Geral das Alfândegas e dos Impostos Especiais de Consumo

Direcção de Serviços de Licenciamento

Rua Terreiro do Trigo, edifício da Alfândega

P-1149-060 Lisboa

Tel.: (351-21) 881 42 63

Fax: (351-21) 881 42 61

SLOVENIJA

Ministrstvo za gospodarstvo

Direktorat za ekonomske odnose s tujino

Kotnikova 5

1000 Ljubljana

Republika Slovenija

Telephone: +386 1 478 35 42

Telefax: +386 1 478 36 11

SLOVAŠKA

Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky

Odbor riadenia obchodovania s citlivými tovarmi

Mierová 19

827 15 Bratislava

Slovenská republika

Telephone: +421 2 48 54 20 53

Telefax: +421 2 43 42 39 15

FINSKA

Sisäasiainministeriö

Arpajais- ja asehallintoyksikkö

PL 50

FI-11101 RIIHIMÄKI

Puhelin (358-9) 160 01

Faksi (358-19) 72 06 68

Sähköposti: aahy@poliisi.fi

ŠVEDSKA

Kommerskollegium

PO Box 6803

S-113 86 Stockholm

Tfn (46-8) 690 48 00

Fax (46-8) 30 67 59

E-post: registrator@kommers.se

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Department of Trade and Industry

Export Control Organisation

4 Abbey Orchard Street

London

SW1P 2HT

United Kingdom

Telephone (44) 207 215 05 85

Telefax (44) 207 215 05 72

E-mail: mevlyn.tompkins@dti.gsi.gov.uk

B.   Naslov za uradna obvestila Komisiji:

COMMISSION OF THE EUROPEAN COMMUNITIES

Directorate-General for External Relations

Directorate A: Common Foreign and Security Policy (CFSP) and European Security and Defence Policy (ESDP): Commission Coordination and contribution

Unit A 2: Legal and institutional matters, CFSP Joint Actions, Sanctions, Kimberley Process

CHAR 12/163

1049 Bruxelles/Brussel

Belgium

Telefon: (32-2) 296 25 56

Telefaks: (32-2) 296 75 63

Elektronska pošta: relex-sanctions@cec.eu.int


PRILOGA II

Seznam blaga iz členov 3 in 4

Opomba: ta seznam ne zajema medicinsko-tehničnega blaga


Oznaka KN

Opis

1.   

Blago, zasnovano za usmrtitev oseb, kot sledi:

ex 4421 90 98

ex 8208 90 00

1.1

Vislice in giljotine.

ex 8543 89 95

ex 9401 79 00

ex 9401 80 00

ex 9402 10 00

ex 9402 90 00

1.2

Električni stoli za usmrtitev oseb.

ex 9406 00 38

ex 9406 00 80

1.3

Nepredušne komore, npr. iz jekla in stekla, zasnovane za usmrtitev oseb z dovajanjem smrtonosnega plina ali snovi.

ex 8413 81 90

ex 9018 90 50

ex 9018 90 60

ex 9018 90 85

1.4

Samodejni injekcijski sistemi, zasnovani za usmrtitev oseb z dajanjem smrtonosne kemične snovi.

2.   

Blago, zasnovano za obvladovanje oseb, kot sledi:

ex 8543 89 95

2.1

Pasovi za zadajanje elektrošokov, zasnovani za obvladovanje oseb z zadajanjem elektrošokov z napetostjo prostega teka, ki presega 10 000 V.


PRILOGA III

Seznam blaga iz člena 5

Oznaka KN

Opis

1.   

Blago, zasnovano za obvladovanje oseb, kot sledi:

ex 9401 61 00

ex 9401 69 00

ex 9401 71 00

ex 9401 79 00

ex 9402 90 00

ex 9403 20 91

ex 9403 20 99

ex 9403 50 00

ex 9403 70 90

ex 9403 80 00

1.1

Prisilni stoli in table z okovi.

Opomba:

Ta točka ne zajema prisilnih stolov, zasnovanih za invalidne osebe.

ex 7326 90 98

ex 8301 50 00

ex 3926 90 99

1.2

Okovi za noge, skupinske verige, spone in posamezne lisice ali okovi.

Opomba:

Ta točka ne zajema „navadnih lisic“. Navadne lisice so tiste, katerih skupna velikost, vključno z verigo, merjena od zunanjega roba ene do zunanjega roba druge zapestnice, je med 150 in 280 mm, ko so zaklenjene, pri čemer lisice niso bile prirejene, da bi povzročale telesno bolečino ali trpljenje.

ex 7326 90 98

ex 8301 50 00

ex 3926 90 99

1.3

Lisice za palce in vijaki za stiskanje palcev, vključno z nazobčanimi lisicami za palce.

2.   

Prenosne naprave, zasnovane za nadzor v primeru izgredov ali za samozaščito, kot sledi:

ex 8543 89 95

ex 9304 00 00

2.1

Prenosni pripomočki za zadajanje elektrošokov, vključno z, vendar ne samo, električnimi pendreki, električnimi ščiti, pištolami za omamljanje in električni paralizatorji z napetostjo prostega teka, ki presega 10 000 V.

1.

Ta točka ne zajema električnih pasov za zadajanje elektrošokov, kot je navedeno v točki 2.1 Priloge II.

2.

Ta točka ne zajema posameznih elektronskih pripomočkov za zadajanje elektrošokov, če so namenjeni za osebno varnost njihovih uporabnikov.

3.   

Snovi za nadzor v primeru izgredov ali za samozaščito, in ustrezna prenosna oprema za razširjanje, kot sledi:

ex 8424 20 00

ex 9304 00 00

3.1

Prenosne naprave za nadzor v primeru izgredov ali za samozaščito z uporabo ali razširjanjem kemične snovi za onesposobitev.

Opomba:

Ta točka ne zajema posameznih prenosnih pripomočkov, tudi če vsebujejo kemično snov, če so namenjeni za osebno varnost njihovih uporabnikov.

ex 2924 29 95

3.2

Vanililamid pelargonske kisline (PAVA) (CAS 2444-46-4).

ex 2939 99 00

3.3

Oleoresin capsicum (OC) (CAS 8023-77-6).


PRILOGA IV

Seznam ozemelj držav članic iz člena 5(2)

DANSKA

Grenlandija.

FRANCIJA

Nova Kaledonija in pridružena območja,

Francoska Polinezija,

Francoska južna in antarktična ozemlja,

otoki Wallis in Futuna,

Mayotte,

St Pierre in Miquelon.

NEMČIJA

Büsingen.


PRILOGA V

Obrazec za izvozno ali uvozno dovoljenje iz člena 9(1)

Tehnična specifikacija:

Naslednji obrazec meri 210 × 297 mm, lahko je krajši za največ 5 mm in daljši za največ 8 milimetrov. Velikost okenc temelji na merski enoti, ki je desetina palca vodoravno in šestina palca navpično. Velikost podrazdelkov temelji na merski enoti, ki je desetina palca vodoravno.

Image

Image

Pojasnila k obrazcu

„Dovoljenje za izvoz in uvoz blaga, ki bi se lahko uporabilo za mučenje (Uredba (ES) št. 1236/2005)“

Ta obrazec se uporablja za izdajo dovoljenja za izvoz ali uvoz blaga, v skladu z Uredbo (ES) št. 1236/2005 o trgovanju z nekaterim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Ne sme se uporabljati kot dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči.

Organ, ki izda dovoljenje, je organ, opredeljen v členu 2(h) Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005, ki se nahaja v Prilogi I k tej uredbi.

Dovoljenja se izdajo na tem obrazcu, ki obsega en sam list, natisnjen obojestransko. Pristojni carinski urad odšteje izvoženo količino od celotne količine, ki je na voljo. Poskrbeti mora, da so različni predmeti, na katera se nanaša dovoljenje, v ta namen jasno ločeni.

Kadar so zaradi nacionalnih postopkov v državah članicah potrebne dodatne kopije obrazca (na primer za prošnjo), se ta obrazec za dovoljenje lahko vključi v kompletu, ki vsebuje potrebne kopije, v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi. V polju nad poljem 3 vsakega vzorca ter na levem robu mora biti jasno označeno, čemu (npr. prošnja, kopija za vlagatelja) so zadevne kopije namenjene. En sam izvod šteje kot obrazec za dovoljenje iz Priloge V k Uredbi (ES) št. 1236/2005.

Polje 1:

Vlagatelj:

Navedite ime in polni naslov vlagatelja.

Navede se lahko tudi carinska številka vlagatelja (v mnogih primerih neobvezno).

Vrsta vlagatelja mora biti označena (neobvezno) v ustreznem polju, s številkami 1, 2 ali 4 glede na določbe iz opredelitve v členu 2(i) Uredbe (ES) št. 1236/2005.

Polje 3:

Št. dovoljenja:

Navedite številko in označite bodisi polje za uvoz ali izvoz. Za opredelitev izrazov „izvoz“ in „uvoz“ glej člen 2(d) in 2(e) ter člen 17 Uredbe.

Polje 4:

Datum prenehanja veljavnosti:

Navedite dan (z dvema številkama), mesec (z dvema številkama) in leto (s štirimi številkami).

Polje 5:

Zastopnik/predstavnik:

Navedite ime ustrezno pooblaščenega predstavnika ali (carinskega) zastopnika, ki nastopa v imenu vlagatelja, če ta ne vlaga prošnje sam. Glej tudi člen 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92.

Polje 6:

Država, kjer se blago nahaja:

Navedite ime zadevne države in njeno kodo, določeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1172/95, UL L 118, 25.5.1995, str. 10. Glej Uredbo Komisije (ES) št. 1779/2002, UL L 296, 5.10.2002, str. 6.

Polje 7:

Namembna država:

Navedite ime zadevne države in njeno kodo, določeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1172/95, UL L 118, 25.5.1995, str. 10. Glej Uredbo Komisije (ES) št. 1779/2002, UL L 296, 5.10.2002, str. 6.

Polje 10:

Opis predmeta:

Vključite podatke o embalaži zadevnega blaga. Vrednost blaga se lahko navede tudi v polju 10.

Če v polju 10 ni dovolj prostora, nadaljujte na priloženem praznem listu in se sklicujte na številko dovoljenja. Število prilog navedite v polju 16.

Ta obrazec se uporablja za največ tri različne vrste blaga (glej prilogi II in III k Uredbi). Če je potrebno dati dovoljenje za izvoz ali uvoz več kot treh vrst blaga, izdajte dve dovoljenji.

Polje 11:

Št. predmeta:

To polje se izpolni le na hrbtni strani obrazca. Prepričajte se, da št. predmeta ustreza natisnjeni številki predmeta v polju 11, ki se nahaja poleg opisa zadevnega predmeta na sprednji strani.

Polje 14:

Posebne zahteve in pogoji:

Če v polju 14 ni dovolj prostora, nadaljujte na priloženem praznem listu in se sklicujte na številko dovoljenja. Število prilog navedite v polju 16.

Polje 16:

Število prilog:

Navedite število morebitnih prilog (glej razlago k poljema 10 in 14).


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/20


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1237/2005

z dne 29. julija 2005

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. julija 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 29. julija 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

71,8

096

21,9

999

46,9

0707 00 05

052

61,9

999

61,9

0709 90 70

052

75,7

999

75,7

0805 50 10

388

72,5

508

58,8

524

69,1

528

72,2

999

68,2

0806 10 10

052

111,3

204

80,3

220

126,8

334

91,2

624

162,7

999

114,5

0808 10 80

388

92,3

400

101,0

508

69,1

512

63,3

528

88,5

720

73,3

804

85,4

999

81,8

0808 20 50

052

125,8

388

63,0

512

47,0

528

35,6

999

67,9

0809 10 00

052

141,4

999

141,4

0809 20 95

052

280,0

400

336,4

999

308,2

0809 30 10, 0809 30 90

052

109,8

999

109,8

0809 40 05

624

87,6

999

87,6


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/22


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1238/2005

z dne 28. julija 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 85/2004 o določitvi tržnega standarda za jabolka

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1) in zlasti člena 2(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 85/2004 (2) določa s 1. avgustom 2005 predvsem zmanjšanje najmanjše velikosti, ki je enaka velikosti, določeni s standardi Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) FFV-50.

(2)

Delovni skupini za standarde kakovosti kmetijskih proizvodov pri UNECE je bilo predlagano, da se v standard UNECE FFV-50 vnese merila za zrelost, osnovana na vsebnosti sladkorja.

(3)

Glede na to, da najmanjša velikost tudi predstavlja merilo za zrelost, je treba proučiti možnost, da se ti dve merili za zrelost bolje vključita v tržni standard za jabolka.

(4)

Ker se mora ta študija izvesti za najmanj tri tržna leta, je treba do 1. junija 2008 odložiti uporabo zmanjšanja velikosti in podaljšati prehodno ureditev glede velikosti do 31. maja 2008.

(5)

Vseeno je treba zaščititi upravičena pričakovanja izvajalcev, ki so pogodbe sklenili na podlagi domneve o začetku veljavnosti novih standardov o zmanjšanju velikosti s 1. avgustom 2005.

(6)

Zaradi jasnosti je treba določiti, da mora biti, kadar se za prodajo proizvoda uporablja trgovsko ime, navedeno tudi ime sorte ali njegov sinonim.

(7)

Nekatere napake so navedene v seznamu sort v prilogi k standardu.

(8)

Uredbo (ES) št. 85/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 85/2004 se spremeni:

1.

V uvodnem stavku člena 2 se datum „31. julij 2005“ nadomesti z datumom „31. maj 2008“.

2.

V drugem pododstavku člena 4 se datum „1. avgust 2005“ nadomesti z datumom „1. junij 2008“.

3.

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. avgusta 2005.

Vendar pa lahko izvajalci, ki so v zadoščenje organom države članice sklenili pogodbe pred 1. avgustom 2005 na podlagi drugega in tretjega odstavka točke III Priloge k Uredbi (ES) št. 85/2004, tržijo jabolka, ki so predmet navedenih pogodb, v skladu z določbami v navedenih odstavkih.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članíca Komisije


(1)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).

(2)  UL L 13, 20.1.2004, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 907/2004 (UL L 163, 30.4.2004, str. 50).


PRILOGA

Naslov 4 Dodatka k Prilogi k Uredbi (ES) št. 85/2004 se spremeni:

1.

prvi stavek drugega pododstavka se nadomesti z naslednjim:

„Nekatere od sort, navedenih v spodnji preglednici, se smejo tržiti pod trgovskimi imeni, za katera je bila zahtevana ali pridobljena zaščita blagovne znamke v eni ali več državah, če je ime sorte ali njegov sinonim naveden na nalepki.“;

2.

preglednico, ki vsebuje neizčrpni seznam, se zamenja z naslednjo:

Sorta

Sinonimi

Trgovsko ime

Skupina glede na obarvanost

Mrežavost

Velikost

African Red

 

African CarmineTM

B

 

 

Akane

Tohoku 3

Primerouge®

B

 

 

Alborz Seedling

 

 

C

 

 

Aldas

 

 

B

 

L

Alice

 

 

B

 

 

Alkmene

Early Windsor

 

C

 

 

Alwa

 

 

B

 

 

Angold

 

 

C

 

L

Apollo

Beauty of Blackmoor

 

C

 

L

Arkcharm

Arkansas No 18, A 18

 

C

 

L

Arlet

 

 

B

R

 

Aroma

 

 

C

 

 

Rdeči mutanti sorte Aroma, npr. Aroma Amorosa

 

 

B

 

 

Auksis

 

 

B

 

 

Belfort

Pella

 

B

 

 

Belle de Boskoop in mutanti

 

 

D

R

L

Belle fleur double

 

 

D

 

L

Berlepsch

Freiherr von Berlepsch

 

C

 

 

Berlepsch rouge

Red Berlepsch, Roter Berlepsch

 

B

 

 

Blushed Golden

 

 

 

 

L

Bohemia

 

 

B

 

L

Boskoop rouge

Red Boskoop, Roter Boskoop

 

B

R

L

Braeburn

 

 

B

 

L

Rdeči mutanti sorte Braeburn, npr.:

 

 

A

 

L

Hidala

 

Hilwell®

 

Joburn

 

AuroraTM, Red BraeburnTM, Southern RoseTM

 

Lochbuie Red

 

 

 

Braeburn

 

 

 

Mahana Red

 

Redfield®

 

Mariri Red

 

EveTM, Red BraeburnTM, Southern RoseTM

 

Redfield

 

Red BraeburnTM, Southern RoseTM

 

Royal Braeburn

 

 

 

Bramley's Seedling

Bramley, Triomphe de Kiel

 

D

 

L

Brettacher Sämling

 

 

D

 

L

Calville (skupina …)

 

 

D

 

L

Cardinal

 

 

B

 

 

Carola

Kalco

 

C

 

L

Caudle

 

CameoTM

B

 

 

Charden

 

 

D

 

L

Charles Ross

 

 

D

 

L

Civni

 

Rubens®

B

 

 

Coromandel Red

Corodel

 

A

 

 

Cortland

 

 

B

 

L

Cox's orange pippin in mutanti

Cox Orange

 

C

R

 

Rdeči mutanti sorte Cox's Orange Pippin, npr.:

Cherry Cox

 

 

B

R

 

Crimson Bramley

 

 

D

 

L

Cripps Pink

 

Pink Lady®

C

 

 

Cripps Red

 

SundownerTM

C (1)

 

 

Dalinbel

 

 

B

 

 

Delblush

 

Tentation®

D

 

L

Delcorf in mutanti, npr.:

 

Delbarestivale®

C

 

L

Dalili

 

Ambassy®

 

Monidel

 

 

 

Delgollune

 

Delbard Jubilé®

B

 

L

Delicious ordinaire

Ordinary Delicious

 

B

 

 

Deljeni

 

Primgold®

D

 

L

Delikates

 

 

B

 

 

Delor

 

 

C

 

L

Discovery

 

 

C

 

 

Dunn's Seedling

 

 

D

R

 

Dykmanns Zoet

 

 

C

 

 

Egremont Russet

 

 

D

R

 

Elan

 

 

D

 

L

Elise

Red Delight

Roblos®

A

 

L

Ellison's orange

Ellison

 

C

 

L

Elstar in mutanti, npr.:

 

 

C

 

 

Daliter

 

EltonTM

 

 

Elshof

 

 

 

 

Elstar Armhold

 

 

 

 

Elstar Reinhardt

 

 

 

 

Rdeči mutanti sorte Elstar, npr.:

 

 

B

 

 

Bel-El

 

Red ElswoutTM

 

 

Daliest

 

ElistaTM

 

 

Goedhof

 

ElnicaTM

 

 

Red Elstar

 

 

 

 

Valstar

 

 

 

 

Empire

 

 

A

 

 

Falstaff

 

 

C

 

 

Fiesta

Red Pippin

 

C

 

 

Florina

 

Querina®

B

 

L

Fortune

 

 

D

R

 

Fuji in mutanti

 

 

B

 

L

Gala

 

 

C

 

 

Rdeči mutanti sorte Gala, npr.:

 

 

A

 

 

Annaglo

 

 

 

 

Baigent

 

Brookfield®

 

 

Galaxy

 

 

 

 

Mitchgla

 

Mondial Gala®

 

 

Obrogala

 

Delbard Gala®

 

 

Regala

 

 

 

 

Regal Prince

 

Gala Must®

 

 

Tenroy

 

Royal Gala®

 

 

Garcia

 

 

D

 

L

Gloster

 

 

B

 

L

Goldbohemia

 

 

D

 

L

Golden Delicious in mutanti

 

 

D

 

L

Golden Russet

 

 

D

R

 

Goldrush

Coop 38

 

D

 

L

Goldstar

 

 

D

 

L

Gradigold

 

Golden Extreme®

Golden Supreme®

D

 

L

Granny Smith

 

 

D

 

L

Gravenstein rouge

Red Gravenstein, Roter Gravensteiner

 

B

 

L

Gravensteiner

Gravenstein

 

D

 

L

Greensleeves

 

 

D

 

L

Holsteiner Cox in mutanti

Holstein

 

D

R

 

Holstein rouge

Red Holstein, Roter Holsteiner Cox

 

C

R

 

Honeycrisp

 

Honeycrunch®

C

 

L

Honeygold

 

 

D

 

L

Horneburger

 

 

D

 

L

Howgate Wonder

Manga

 

D

 

L

Idared

 

 

B

 

L

Ingrid Marie

 

 

B

R

 

Isbranica

Izbranica

 

C

 

 

Jacob Fisher

 

 

D

 

L

Jacques Lebel

 

 

D

 

L

Jamba

 

 

C

 

L

James Grieve in mutanti

 

 

D

 

L

James Grieve rouge

Red James Grieve

 

B

 

L

Jarka

 

 

C

 

L

Jerseymac

 

 

B

 

 

Jester

 

 

D

 

L

Jonagold (2) in mutanti, npr.:

 

 

C

 

L

Crowngold

 

 

 

Daligo

 

 

 

Daliguy

 

 

 

Dalijean

Jonasty

 

 

Jonagold 2000

Jonamel

 

 

Jonabel

Excel

 

 

Jonabres

 

 

 

King Jonagold

 

 

 

New Jonagold

 

 

 

Novajo

Fukushima

 

 

Schneica

Veulemanns

 

 

Wilmuta

 

Jonica®

 

Jonagored in mutanti, npr.:

 

 

A

 

L

Decosta

 

 

 

Jomured

 

 

 

Jonagold Boerekamp

Van de Poel

 

 

Jomar

 

Early Queen®

 

Jonagored Supra

 

Marnica®

 

Jonaveld

 

First Red®

 

Primo

 

 

 

Romagold

 

 

 

Rubinstar

Surkijn

 

 

Red Jonaprince

 

Wilton's®, Red Prince®

 

Jonalord

 

 

C

 

 

Jonathan

 

 

B

 

 

Julia

 

 

B

 

 

Jupiter

 

 

D

 

L

Karmijn de Sonnaville

 

 

C

R

L

Katy

Katja

 

B

 

 

Kent

 

 

D

R

 

Kidd's orange red

 

 

C

R

 

Kim

 

 

B

 

 

Koit

 

 

C

 

L

Krameri Tuvioun

 

 

B

 

 

Kukikovskoje

 

 

B

 

 

Lady Williams

 

 

B

 

L

Lane's Prince Albert

 

 

D

 

L

Laxton's Superb

Laxtons Superb

 

C

R

 

Ligol

 

 

B

 

L

Lobo

 

 

B

 

 

Lodel

 

 

A

 

 

Lord Lambourne

 

 

C

 

 

Maigold

 

 

B

 

 

Mc Intosh

 

 

B

 

 

Meelis

 

 

B

 

L

Melba

 

 

B

 

 

Melodie

 

 

B

 

L

Melrose

 

 

C

 

L

Meridian

 

 

C

 

 

Moonglo

 

 

C

 

 

Morgenduft

Imperatore

 

B

 

L

Mountain Cove

 

Ginger GoldTM

D

 

L

Mutsu

 

Crispin®

D

 

L

Normanda

 

 

C

 

L

Nueva Europa

 

 

C

 

 

Nueva Orleans

 

 

B

 

L

Odin

 

 

B

 

 

Ontario

 

 

B

 

L

Orlovskoje Polosatoje

 

 

C

 

 

Ozark Gold

 

 

D

 

L

Paula Red

 

 

B

 

 

Pero de Cirio

 

 

D

 

L

Piglos

 

 

B

 

L

Pikant

 

 

B

 

L

Pikkolo

 

 

C

 

 

Pilot

 

 

C

 

 

Pimona

 

 

C

 

 

Pinova

 

Corail®

C

 

 

Pirella

 

Pirol®

B

 

L

Piros

 

 

C

 

L

Rafzubex

 

Rubinette® Rosso

A

 

 

Rafzubin

 

Rubinette®

C

 

 

Rajka

 

 

B

 

 

Rambour d'hiver

 

 

D

 

L

Rambour Franc

 

 

B

 

 

Reanda

 

 

B

 

L

Rebella

 

 

C

 

L

Red Delicious in mutanti, npr.:

 

 

A

 

L

Camspur

 

Redchief®

 

Erovan

 

Early Red One®

 

Evasni

 

Scarlet Spur®

 

Flatrar

 

Starkspur Ultra Red®

 

Fortuna Delicious

 

 

 

Otago

 

 

 

Red King

 

 

 

Red Spur

 

 

 

Red York

 

 

 

Richared

 

 

 

Royal Red

 

 

 

Sandidge

 

Super Chief®

 

Shotwell Delicious

 

 

 

Stark Delicious

 

 

 

Starking

 

 

 

Starkrimson

 

 

 

Starkspur

 

 

 

Topred

 

 

 

Trumdor

 

Oregon Spur Delicious®

 

Well Spur

 

 

 

Red Dougherty

 

 

A

 

 

Red Rome

 

 

A

 

 

Redkroft

 

 

A

 

 

Regal

 

 

A

 

 

Regina

 

 

B

 

L

Reglindis

 

 

C

 

L

Reine des Reinettes

Goldparmäne, Gold Parmoné

 

C

 

 

Reineta Encarnada

 

 

B

 

 

Reinette Rouge du Canada

 

 

B

 

L

Reinette d'Orléans

 

 

D

 

L

Reinette Blanche du Canada

Reinette du Canada, Canada Blanc, Kanadarenette

 

D

R

L

Reinette de France

 

 

D

 

L

Reinette de Landsberg

 

 

D

 

L

Reinette grise du Canada

Graue Kanadarenette

 

D

R

L

Relinda

 

 

C

 

 

Remo

 

 

B

 

 

Renora

 

 

B

 

L

Resi

 

 

B

 

 

Resista

 

 

D

 

L

Retina

 

 

B

 

L

Rewena

 

 

B

 

L

Roja de Benejama

Verruga, Roja del Valle, Clavelina

 

A

 

 

Rome Beauty

Belle de Rome, Rome

 

B

 

 

Rosana

Berner Rosenapfel

 

B

 

L

Royal Beaut

 

 

A

 

L

Rubin

 

 

C

 

L

Rubinola

 

 

B

 

L

Sciearly

 

Pacific BeautyTM

A

 

 

Scifresh

 

JazzTM

B

 

 

Sciglo

 

Southern SnapTM

A

 

 

Sciray

GS48

 

A

 

 

Scired

 

Pacific QueenTM

A

R

 

Sciros

 

Pacific RoseTM

A

 

L

Selena

 

 

B

 

L

Shampion

 

 

B

 

L

Sidrunkollane Talioun

 

 

D

 

L

Sinap Orlovskij

Orlovski Sinap

 

D

 

L

Snygold

Earlygold

 

D

 

L

Sommerregent

 

 

C

 

 

Spartan

 

 

A

 

 

Splendour

 

 

A

 

 

St. Edmunds Pippin

 

 

D

R

 

Stark's Earliest

 

 

C

 

 

Štaris

Staris

 

A

 

 

Sturmer Pippin

 

 

D

R

 

Sügisdessert

 

 

C

 

L

Sügisjoonik

 

 

C

 

L

Summerred

 

 

B

 

 

Sunrise

 

 

A

 

 

Sunset

 

 

D

R

 

Suntan

 

 

D

R

L

Sweet Caroline

 

 

C

 

L

Talvenauding

 

 

B

 

 

Tellisaare

 

 

B

 

 

Tiina

 

 

B

 

L

Topaz

 

 

B

 

 

Tydeman's Early Worcester

Tydeman's Early

 

B

 

L

Veteran

 

 

B

 

 

Vista Bella

Bellavista

 

B

 

 

Wealthy

 

 

B

 

 

Worcester Pearmain

 

 

B

 

 

York

 

 

B

 

 


(1)  Najmanj 20 % površine obarvane rdeče za razred I in II.

(2)  Za sorto Jonagold se zahteva, da imajo sadeži razreda II najmanj desetino površine obarvano rdeče.


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/32


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1239/2005

z dne 29. julija 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 581/2004 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila glede nekaterih vrst masla in Uredbe (ES) št. 582/2004 o razpisu stalnega javnega razpisa za izvozna nadomestila za posneto mleko v prahu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (1), in zlasti člena 31(3)(b) in (14) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Skladno s členom 1(1) Uredbe Komisije (ES) št. 581/2004 (2) in členom 1(1) Uredbe Komisije (ES) št. 582/2004 (3) so določena namembna območja izključena iz dodelitve izvoznega nadomestila.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 909/2005 z dne 16. junija 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za mleko in mlečne proizvode (4) je s 17. junijem 2005 uvrstila Ceuto in Melillo v namembni območji L 01 in L 03, kot območji, ki nista upravičeni do izvoznih nadomestil, in uskladila stopnjo nadomestila za maslo, ki se uporablja za Rusijo s stopnjo, ki se uporablja za vsa ostala območja. Zato je treba ti območji izključiti iz izvoznih nadomestil, določenih z uredbama (ES) št. 581/2004 in (ES) št. 582/2004.

(3)

Uredbi (ES) št. 581/2004 in (ES) št. 582/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 1(1) Uredbe (ES) št. 581/2004 se drugi pododstavek nadomesti z:

„Proizvodi iz prvega pododstavka so namenjeni izvozu v vsa območja, razen Andore, Ceute in Melille, Gibraltarja, Združenih držav Amerike in Vatikana.“

Člen 2

V členu 1 Uredbe (ES) št. 582/2004 se odstavek 1 nadomesti z:

„1.   Objavljen je stalni razpis z namenom določitve izvoznega nadomestila za posneto mleko v prahu iz oddelka 9 Priloge 1 k Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (5) v vrečah po najmanj 25 kilogramov neto teže in vsebnostjo največ 0,5 mas. % dodane nemlečne snovi, z oznako proizvoda ex ex 0402 10 19 9000, namenjeno izvozu v vsa območja, razen v Andoro, Bolgarijo, Ceuto in Melillo, Gibraltar, Združene države Amerike in Vatikan.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L št. 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L št. 90, 27.3.2004, str. 64. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2250/2004 (UL L 381, 28.12.2004, str. 25).

(3)  UL L št. 90, 27.3.2004, str. 67. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2250/2004.

(4)  UL L št. 154, 17.6.2005, str. 10.

(5)  UL L 366, 24.12.1987, str. 1.“


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/34


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1240/2005

z dne 29. julija 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 1279/98 glede nekaterih tarifnih kvot za proizvode iz govejega in telečjega mesa s poreklom iz Romunije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1) in zlasti prvega pododstavka člena 32(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep Sveta 2003/18/ES z dne 19. decembra 2002 o sklenitvi Protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Romunijo na drugi strani zaradi upoštevanja izidov pogajanj med pogodbenicama o novih vzajemnih kmetijskih koncesijah (2) določa koncesije za uvoz proizvodov iz govejega in telečjega mesa v okviru tarifne kvote, odprte s tem sporazumom.

(2)

Določbe za uporabo te tarifne kvote so bile sprejete z Uredbo Komisije (ES) št. 1279/98 z dne 19. junija 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za goveje in telečje meso, predvidenih v sklepih Sveta št. 2003/286/ES in 2003/18/ES za Bolgarijo in Romunijo (3).

(3)

Sklep Sveta in Komisije 2005/431/ES z dne 25. aprila 2005 o sklenitvi dodatnega protokola k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (4) določa koncesije za proizvode iz govejega in telečjega mesa.

(4)

Sprejeti je treba ukrepe za odprtje koncesij za proizvode iz govejega in telečjega mesa, Uredbo (ES) št. 1279/98 pa je treba ustrezno spremeniti.

(5)

Poleg tega člen 4(1) Uredbe (ES) št. 1279/98 določa, da se zahtevki za izdajo dovoljenja lahko vložijo samo v prvih 10 dneh vsakega obdobja iz člena 2 navedene uredbe. Zaradi datuma začetka veljavnosti Dodatnega protokola je za obdobje od začetka veljavnosti te uredbe do 31. decembra 2005 potrebno odstopanje od te določbe.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za govedino in teletino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Z odstopanjem od člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1279/98 se zahtevki za uvozna dovoljenja za obdobje od začetka veljavnosti te uredbe do 31. decembra 2005 vložijo v desetih delovnih dneh od datuma objave te uredbe v Uradnem listu Evropske unije, in sicer do 13. ure po bruseljskem času na deseti delovni dan.

2.   Zahtevki za izdajo dovoljenja, vloženi v prvih 10 dneh julija 2005 v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1279/98, se štejejo kot zahtevki, vloženi v skladu z odstavkom 1.

3.   Prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 1279/98 se nadomestita z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. avgusta 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1782/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

(2)  UL L 8, 14.1.2003, str. 18.

(3)  UL L 176, 20.6.1998, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1220/2005 (UL L 199, 29.7.2005, str. 47).

(4)  UL L 155, 17.6.2005, str. 26.


PRILOGA

PRILOGA I

Koncesije, ki veljajo za uvoz nekaterih proizvodov s poreklom iz določenih držav v Skupnost

(dajatev MFN; dajatev za države z največjimi ugodnostmi)

Država porekla

Serijska številka

Oznaka KN

Poimenovanje

Stopnja dajatve

(% dajatve MFN)

Letna količina od 1.7.2005

(v tonah) (1)

Letna porast od 1.7.2006

(v tonah)

Romunija

09.4753

0201

0202

Meso, goveje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

Prosto

4 000

0

09.4765

0206 10 95

Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone govedi, svež ali ohlajen

Prosto

100

0

0206 29 91

Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone govedi, zamrznjen

0210 20

Meso, goveje, nasoljeno ali v slanici, sušeno ali dimljeno

0210 99 51

Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone govedi

09.4768

1602 50

Pripravljeno ali konzervirano goveje meso ali klavnični odpadki govedi

Prosto

500

0

Bolgarija

09.4651

0201

0202

Meso, goveje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

Prosto

2 500

0

09.4784

1602 50

Pripravljeno ali konzervirano goveje meso ali klavnični odpadki govedi

Prosto

660

60

PRILOGA II

Telefaks ES: (32-2) 292 17 34

E-naslov: AGRI-Bovins-Import@cec.eu.int

Image


(1)  Za Romunijo, letna količina od 1.8.2005 (ton).


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/38


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1241/2005

z dne 29. julija 2005

o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za nekatero živo govedo s poreklom iz Romunije, kot določa Sklep Sveta 2003/18/ES

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1), in zlasti prvega pododstavka člena 32(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep Sveta 2003/18/ES z dne 19. decembra 2002 o sklenitvi protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Romunijo na drugi (2) zaradi upoštevanja rezultatov pogajanj med pogodbenicama o novih vzajemnih kmetijskih koncesijah, določa koncesije glede odprtja tarifnih kvot, ki se uporabljajo za uvoz nekaterega živega goveda s poreklom iz Romunije.

(2)

Sklepa Sveta in Komisije 2005/431/ES z dne 25. aprila 2005 o sklenitvi Dodatnega protokola k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (3) predvideva dodatne koncesije za uvoz nekaterega živega goveda s poreklom iz Romunije.

(3)

Sprejeti je treba podrobna pravila za odprtje in upravljanje tarifne kvote za živo govedo na večletni osnovi z začetkom 1. avgusta 2005.

(4)

Da bi se preprečile špekulacije, morajo biti razpoložljive količine v okviru kvote dostopne tržnim udeležencem, ki lahko dokažejo, da se dejansko v pomembnem obsegu ukvarjajo s trgovino s tretjimi državami. Ob upoštevanju navedenega in z namenom zagotoviti učinkovito upravljanje se od zadevnih tržnih udeležencev zahteva, da so v letu pred zadevnim letnim obdobjem kvote uvozili določeno minimalno število živali, kar bi istočasno moralo zagotoviti pravičen dostop do koncesij. Ob upoštevanju, da sedanje koncesije veljajo le za uvoz živali iz Romunije in ob upoštevanju uvozov, ki se izvedejo iz te države, se pošiljka s 50 živalmi lahko šteje za običajen tovor. Izkušnje so pokazale, da je nabava ene same pošiljke najmanjša zahteva, da se za posel šteje, da je realen in donosen.

(5)

Če se bodo ta merila preverjala, je treba zahtevke predložiti v državi članici, v kateri je uvoznik vpisan v register zavezancev za plačilo davka na dodano vrednost.

(6)

Da bi preprečili špekulacije, je treba uvoznikom, ki ne trgujejo več z živim govedom od 1. januarja leta pred začetkom obdobja zadevne letne kvote, zavrniti dostop do kvote. Poleg tega je treba varščino za uvozne pravice položiti v državah članicah, v katerih je tržni udeleženec vpisan v nacionalni register zavezancev za plačilo davka na dodano vrednost. Uvozna dovoljenja ne smejo biti prenosljiva in morajo biti izdana tržnim udeležencem samo za količine, za katere so jim bile dodeljene uvozne pravice.

(7)

Da bi omogočili bolj enakovreden dostop do kvote, obenem pa zagotovili komercialno donosno število živali na zahtevek, je treba določiti največje in najmanjše število živali na zahtevek.

(8)

Treba je določiti, da se uvozne pravice dodelijo po času za presojo in po potrebi z enotnim odstotkom znižanja.

(9)

V skladu členom 29(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999 se mora ureditev kvote upravljati na podlagi uvoznih dovoljenj. V ta namen je treba določiti pravila za vlaganje zahtevkov in za podatke, ki jih je treba navesti v zahtevkih in dovoljenjih, po potrebi z dodatkom ali z odstopanjem od določenih določb Uredbe Komisije (ES) št. 1445/95 z dne 26. junija 1995 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2377/80 (4) in Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000, ki določata skupna podrobna pravila za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj ter potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (5).

(10)

Da bi tržne udeležence zavezali, da vložijo zahtevek za uvozna dovoljenja za vse dodeljene uvozne pravice, je treba določiti, da taki zahtevki glede varovanja uvoznih pravic predstavljajo primarno zahtevo v skladu z Direktivo Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (6).

(11)

Pravilno upravljanje kvot tudi zahteva, da je imetnik dovoljenja tudi resnični uvoznik. Zato mora tak uvoznik dejavno sodelovati pri nakupu, prevozu in uvozu živali, ki jih to zadeva. Predložitev dokaza o navedenih dejavnostih mora torej biti primarna zahteva v zvezi z varščino za dovoljenja.

(12)

Da bi zagotovili strog statistični nadzor nad živalmi, ki so uvožene v okviru kvote, se tolerance iz člena 8(4) Uredbe (ES) št. 1291/2000 ne sme uporabljati.

(13)

Uredba Komisije (ES) št. 1143/1998 z dne 2. junija 1998 o določitvi podrobnih pravil za tarifno kvoto za krave in telice posebnih gorskih pasem po poreklu iz različnih tretjih držav, ki niso namenjene za zakol, in o spremembi Uredbe (ES) št. 1012/98 (7) je postala odveč zaradi sprejetja Sklepa 2005/431/ES in Sklepa Sveta in Komisije z dne 18. aprila 2005 o sklenitvi Dodatnega protokola k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Romunijo na drugi strani zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (8). Zadevna uredba se zato razveljavi.

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za govedino in teletino –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

46 000 glav živega goveda, ki se uvršča v oznake KN 0102 90 05, 0102 90 21, 0102 90 29, 0102 90 41, 0102 90 49, 0102 90 51, 0102 90 59, 0102 90 61 ali 0102 90 71 s poreklom iz Romunije, se lahko uvozi v Skupnost brez dajatev na večletni osnovi od 1. julija do 30. junija naslednjega leta.

Kakor koli že za kvotno leto 2005-2006, s kvotnim obdobjem iz prvega pododstavka bo od 1. avgusta 2005 do 30. junija 2006.

Kvota iz prvega pododstavka bo imela zaporedno številko 09.4769.

Člen 2

1.   Zahtevke za uvozne pravice v okviru kvote iz člena 1 lahko vložijo samo vlagatelji, ki so pravne ali fizične osebe. Vlagatelji morajo ob predložitvi zahtevkov na zadovoljiv način dokazati pristojnim organom zadevne države članice, da so uvozili najmanj 50 glav živine iz oznake KN 0102 90 v letu pred zadevnim letnim obdobjem kvote.

Vlagatelji morajo biti vpisani v nacionalni register davčnih zavezancev.

2.   Dokazilo o uvozu mora biti predloženo izključno z uporabo carinskega dokumenta za sprostitev v prosti promet, ki so ga odobrili carinski organi in ki vsebuje sklic na vlagatelja, ki se ga obravnava kot prejemnika.

Države članice lahko dopustijo kopije dokumentov iz prvega pododstavka, ustrezno overjene s strani pristojnega organa. Kadar se take kopije sprejmejo, vsebuje sporočilo držav članic iz člena 3(5) uradno obvestilo o tem glede vsakega zadevnega vlagatelja.

3.   Tržni udeleženci, ki so 1. januarja pred zadevnim letnim obdobjem kvote prenehali z opravljanjem trgovinske dejavnosti s tretjimi državami v sektorju govejega in telečjega mesa, niso upravičeni do dodelitve.

4.   Gospodarska družba, ki je nastala z združitvijo družb, od katerih ima vsaka referenčni uvoz, upoštevajoč najmanjšo količino iz odstavka 1, lahko te referenčne uvoze uporabi kot osnovo za svoj zahtevek.

Člen 3

1.   Zahtevki za uvozne pravice se lahko vložijo le v državi članici, kjer je vlagatelj registriran za plačevanje davka na dodano vrednost.

2.   Vsak zahtevek za uvozne pravice se mora nanašati vsaj na 50 živali in ne sme predstavljati več kot 5 % razpoložljive količine.

Kjer zahtevki presegajo odstotek iz prvega pododstavka, se presežek ne upošteva.

3.   Zahtevke za uvozne pravice je treba vložiti 15. junija pred zadevnim letnim obdobjem kvote do 13. ure po bruseljskem času.

Toda za kvotno obdobje od 1. avgusta 2005 do 30. junija 2006 je treba zahtevke za uvozne pravice vložiti do 13. ure po bruseljskem času 10. delovni dan po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropske unije.

4.   Vsak vlagatelj lahko za kvoto iz člena 1 vloži samo en zahtevek. Če isti vlagatelj vloži več kot en zahtevek, veljajo vsi zahtevki tega vlagatelja za nesprejemljive.

5.   Po preverjanju predloženih dokumentov države članice najkasneje 10. delovni dan po koncu obdobja za predložitev zahtevkov Komisiji pošljejo seznam vlagateljev in njihovih naslovov ter zahtevane količine.

Komisija pošlje državam članicam vsa obvestila, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, z uporabo vzorčnega obrazca v Prilogi I po faksu, e-pošti ali s katerim drugim načinom obveščanja.

Člen 4

1.   Po obvestilu iz člena 3(5) se Komisija čim prej odloči, v kolikšnem obsegu se zahtevkom lahko ugodi.

2.   Če količine, navedene v zahtevkih iz člena 3, presegajo razpoložljive količine, Komisija določi enotni koeficient znižanja, ki se uporabi za zahtevane količine.

Če zaradi uporabe koeficienta znižanja v skladu s prvim pododstavkom količina na zahtevek znaša manj kot 50 živali, zadevne države članice razpoložljivo količino dodelijo z žrebanjem partij za uvozne pravice, od katerih se vsaka nanaša na 50 živali. Če znaša preostanek manj kot 50 živali, se za to količino dodeli samo ena uvozna pravica.

Člen 5

1.   Varščina v zvezi z uvoznimi pravicami znaša 3 EUR na žival. Položi se pri pristojnem organu, skupaj z zahtevkom za uvozne pravice.

2.   Zahtevki za uvozne pravice se izdelajo za dodeljene količine. Ta obveza določa primarno zahtevo v smislu člena 20(2) Uredbe (EGS) št. 2220/85.

3.   Če je zaradi uporabe koeficienta znižanja v skladu s členom 4(2) za dodelitev na voljo manj uvoznih pravic, kot jih je bilo zahtevanih, se položena varščina sprosti sorazmerno in nemudoma.

Člen 6

1.   Za uvoz dodeljenih količin je treba predložiti eno ali več uvoznih dovoljenj.

2.   Zahtevki za dovoljenja se lahko vložijo izključno v državi članici, kjer je vlagatelj zaprosil in pridobil uvozne pravice v okviru kvote.

Vsako izdajanje uvoznih dovoljenj ima za posledico ustrezno zmanjšanje pridobljenih uvoznih pravic.

3.   Uvozna dovoljenja se izdajo na zahtevek in na ime tržnega udeleženca, ki je pridobil uvozne pravice.

4.   Zahtevki za izdajo dovoljenj in dovoljenja morajo vsebovati naslednje:

(a)

v polju 8 državo porekla;

(b)

v polju 16 eno ali več od naslednjih oznak KN:

 

0102 90 05, 0102 90 21, 0102 90 29, 0102 90 41, 0102 90 49, 0102 90 51, 0102 90 59, 0102 90 61 ali 0102 90 71;

(c)

v polju 20 zaporedno številko zadevne kvote in vsaj eno od navedb iz Priloge II.

Dovoljenja vsebujejo tudi obveznost, da se uvaža iz države, navedene v polju 8.

Člen 7

1.   Z odstopanjem od člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000 uvozna dovoljenja, izdana na podlagi te uredbe, niso prenosljiva in dodeljujejo pravico do tarifne kvote samo, če se glasijo na isto ime in naslov, kot sta ime in naslov prejemnika v priloženi carinski deklaraciji o sprostitvi v prosti promet.

2.   Z odstopanjem od člena 3 Uredbe (ES) št. 1445/95 je veljavnost uvoznih dovoljenj 150 dni od dejanskega dneva izdaje v smislu člena 6(3) te uredbe. Po 30. juniju vsakega letnega obdobja kvote ne velja več nobeno uvozno dovoljenje.

3.   Dodelitev uvoznega dovoljenja je mogoča le pod pogojem, da se položi varščina 20 EUR na žival, ki je sestavljena iz:

(a)

varščine 3 EUR iz člena 5(1) in

(b)

zneska 17 EUR, ki ga vlagatelj položi skupaj z zahtevkom za izdajo dovoljenja.

4.   Izdana dovoljenja veljajo povsod v Skupnosti.

5.   Člen 8(4) Uredbe (ES) št. 1291/2000 se ne uporablja. V ta namen se v polje 19 dovoljenja vnese cifra „0“.

6.   Ne glede na določbe oddelka 4 naslova III Uredbe (ES) št. 1291/2000 glede sprostitve varščine se varščina iz odstavka 3 sprosti šele, ko se dokaže, da je imetnik dovoljenja komercialno in logistično odgovoren za nabavo, prevoz in carinjenje zadevnih živali v prosti promet. Tak dokaz vsebuje vsaj:

(a)

izvirni trgovski račun ali overjeno kopijo na ime imetnika dovoljenja, ki ga izda prodajalec ali njegov predstavnik, oba izdana v tretji državi izvoza, in imetnikovo potrdilo o plačilu ali odprtje nepreklicnih dokumentarnih akreditivov v dobro prodajalca,

(b)

tovorni list ali, kadar je ustrezno, cestni ali zračni vozni list za zadevne živali, napisan na ime imetnika dovoljenja,

(c)

dokument, po katerem je bilo blago deklarirano za sprostitev v prosti promet z navedbo imena in naslova imetnika dovoljenja kot prejemnika.

Člen 8

Uvožene živali izpolnjujejo pogoje za izvzetje iz plačila dajatev iz člena 1 ob predložitvi potrdila o pretoku blaga EUR.1, ki ga izda država izvoznica v skladu s Protokolom 4 k Evropskemu sporazumu z Romunijo ali ob predložitvi računa - deklaracije, ki jo sestavi izvoznik v skladu z navedenim protokolom.

Člen 9

Uredbi (ES) št. 1445/95 in (ES) št. 1291/2000 se uporabljata ob upoštevanju te uredbe.

Člen 10

Uredba (ES) št. 1143/1998 se razveljavi.

Člen 11

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. avgusta 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.06.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1782/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

(2)  UL L 8, 14.01.2003, str. 18.

(3)  UL L 155, 17.06.2005, str. 26.

(4)  UL L 143, 27.6.1995, str. 35. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1118/2004 (UL L 217, 17.06.2004, str. 10).

(5)  UL L 152, 24.06.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1741/2004 (UL L 311, 08.10.2004, str. 17).

(6)  UL L 205, 03.08.1985, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 673/2004 (UL L 105, 14.4.2004, str. 17).

(7)  UL L 159, 3.6.1998, str. 14. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1118/2004.

(8)  UL L 155, 17.6.2005, str. 1.


PRILOGA I

Faks ES: (32 2) 292 17 34

E-naslov: AGRI-Bovins-Import@cec.eu.int

Image


PRILOGA II

Navedbe iz člena 6(4)(c)

:

v španščini

:

Reglamento (CE) no 1241/2005

:

v češčini

:

Nařízení (ES) č. 1241/2005

:

v danščini

:

Forordning (EF) nr. 1241/2005

:

v nemščini

:

Verordnung (EG) Nr. 1241/2005

:

v estonščini

:

Määrus (EÜ) nr 1241/2005

:

v grščini

:

Κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 1241/2005

:

v angleščini

:

Regulation (EC) No 1241/2005

:

v francoščini

:

Règlement (CE) no 1241/2005

:

v italijanščini

:

Regolamento (CE) n. 1241/2005

:

v latvijščini

:

Regula (EK) Nr. 1241/2005

:

v litovščini

:

Reglamentas (EB) Nr. 1241/2005

:

v madžarščini

:

1241/2005/EK rendelet

:

v nizozemščini

:

Verordening (EG) nr. 1241/2005

:

v poljščini

:

Rozporządzenie (WE) nr 1241/2005

:

v portugalščini

:

Regulamento (CE) n.o 1241/2005

:

v slovaščini

:

Nariadenie (ES) č. 1241/2005

:

v slovenščini

:

Uredba (ES) št. 1241/2005

:

v finščini

:

Asetus (EY) N:o 1241/2005

:

v švedščini

:

Förordning (EG) nr 1241/2005


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/45


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1242/2005

z dne 29. julija 2005

o določitvi najnižje prodajne cene za maslo za 168. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2571/97

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke (1), in zlasti člena 10 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (2), morajo intervencijske agencije z razpisom prodati maslo iz intervencijskih zalog in dodeliti pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 18 navedene Uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete na vsak posamični razpis, določiti najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Navedeni člen nadalje določa, da cena in pomoč lahko nihata glede na predvideno uporabo masla, vsebnost maščob v maslu in postopek vdelave, ter da je lahko sprejeta odločitev, da se po razpisu ne dodeli nobena količina. V skladu s tem je treba določiti znesek (zneske) varščine za izvedbo predelave.

(2)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Najnižje prodajne cene masla iz intervencijskih zalog in varščine za izvedbo predelave za 168. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v uredbi (ES) št. 2571/97, se določijo v zneskih, navedenih v Prilogi k tej Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. julija 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 350, 20.12.1997, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2250/2004 (UL L 381, 28.12.2004, str. 25).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 29. julija 2005 o določitvi najnižje prodajne cene za maslo za 168. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2571/97

(EUR/100 kg)

Formula

A

B

Postopek vdelave

Z markerji

Brez markerjev

Z markerji

Brez markerjev

Najnižja prodajna cena

Maslo ≥ 82 %

Nespremenjeno

206

210

Zgoščeno

204,1

208,1

Varščina za predelavo

Nespremenjeno

79

79

Zgoščeno

79

79


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/47


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1243/2005

z dne 29. julija 2005

o določitvi najvišje pomoči za smetano, maslo in zgoščeno maslo za 168. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2571/97

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke (1) in zlasti člena 10 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (2) morajo intervencijske agencije z razpisom prodati določene količine masla iz intervencijskih zalog in dodeliti pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 18 navedene Uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete na vsak posamični razpis, določiti najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Navedeni člen nadalje določa, da cena in pomoč lahko nihata glede na predvideno uporabo masla, vsebnost maščob v maslu in postopek vdelave, ter da je lahko sprejeta odločitev, da se po razpisu ne dodeli nobena količina. V skladu s tem je treba določiti znesek (zneske) varščine za izvedbo predelave.

(2)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Najvišja pomoč in varščina za izvedbo predelave za 168. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2571/97, se določita v zneskih, navedenih v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. julija 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 350, 20.12.1997, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2250/2004 (UL L 381, 28.12.2004, str. 25).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 29. julija 2005 o določitvi najvišje pomoči za smetano, maslo in zgoščeno maslo za 168. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2571/97

(EUR/100 kg)

Formula

A

B

Postopek vdelave

Z markerji

Brez markerjev

Z markerji

Brez markerjev

Najvišja pomoč

Maslo ≥ 82 %

41

37

41

37

Maslo < 82 %

39

36,1

Zgoščeno maslo

49

45,1

49

45

Smetana

20

16

Varščina za predelavo

Maslo

45

45

Zgoščeno maslo

54

54

Smetana

22


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/49


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1244/2005

z dne 29. julija 2005

o določitvi najvišje pomoči za zgoščeno maslo za 340. posebni razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (EGS) št. 429/90

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne proizvode (1), in zlasti člena 10 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 429/90 z dne 20. februarja 1990 o dodelitvi z razpisom pomoči za zgoščeno maslo, namenjeno neposredni porabi v Skupnosti (2), odpirajo intervencijske agencije razpis za dodelitev pomoči za zgoščeno maslo. Člen 6 navedene uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete v okviru razpisa, določiti najvišji znesek pomoči za zgoščeno maslo z najnižjo vsebnostjo maščob 96 %, ali sprejeti odločitev, da se ne ugodi nobeni ponudbi. V skladu s tem je treba določiti tudi varščino za končno uporabo.

(2)

Glede na prejete ponudbe se najvišji znesek pomoči določi v spodaj navedenem znesku, v skladu s tem pa se določi tudi varščina za končno uporabo.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za 340. posebni razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (EGS) št. 429/90, se najvišja pomoč in varščina za končno uporabo določita v naslednji višini:

najvišja pomoč:

48 EUR/100 kg,

varščina za končno uporabo:

53 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. julija 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 45, 21.2.1990, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2250/2004 (UL L 381, 28.12.2004, str. 25).


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/50


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1245/2005

z dne 29. julija 2005

o ustavitvi odkupa masla v nekaterih državah članicah

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2771/1999 z dne 16. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu masla in smetane (2), in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 2 Uredbe (ES) št. 2771/1999 določa, da Komisija v državi članici po potrebi odpre ali ustavi odkup, če je ugotovljeno, da je tržna cena v tej državi članici dva tedna zapovrstjo nižja, enaka ali višja od 92 % intervencijske cene.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1186/2005 (3) vzpostavlja najnovejši seznam držav članic, v katerih je bila intervencija ustavljena. Ta seznam je treba prilagoditi tržnim cenam, ki ga je posredovala Poljski v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 2771/1999. Zaradi jasnosti je potrebno zadevni seznam nadomestiti, Uredbo (ES) št. 1186/2005 pa razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Odkup masla, kakor je predviden v členu 6(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999, se ustavi v Belgiji, Češki, Danski, Nemčiji, Estoniji, Franciji, Irski, Italiji, Cipru, Latviji, Madžarski, Malti, Grčiji, Luksemburgu, Nizozemski, Avstriji, Sloveniji, Slovaški, Finski, Švedski in v Združenem kraljestvu.

Člen 2

Uredba (ES) št. 1186/2005 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati 30. julija 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 333, 24.12.1999, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2250/2004 (UL L 381, 28.12.2004, str. 25).

(3)  UL L 193, 23.7.2005, str. 19.


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/51


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1246/2005

z dne 29. julija 2005

glede 87. posebnega razpisa, objavljenega v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2799/1999

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne proizvode (1), in zlasti člena 10 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 26 Uredbe Komisije (ES) št. 2799/1999 z dne 17. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede dodeljevanja pomoči za posneto mleko in posneto mleko v prahu, namenjeno za živalsko krmo, in glede prodaje takega posnetega mleka v prahu (2), so intervencijske agencije odprle stalni razpis za prodajo določene količine posnetega mleka v prahu, uskladiščenega pri njih.

(2)

V skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 2799/1999 se glede ponudb, prejetih na vsak posamični razpis, določi najnižja prodajna cena, ali sprejme odločitev, da se ne ugodi nobeni ponudbi.

(3)

Na podlagi pregleda prejetih ponudb je bilo ugotovljeno, da naj se razpisni postopek ne nadaljuje.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V zvezi s 87. posamičnim razpisom, objavljenim na podlagi Uredbe (ES) št. 2799/1999, in glede katerega je rok za oddajo ponudb potekel 26. julija 2005, se ne ugodi nobeni ponudbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. julija 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 340, 31.12.1999, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2250/2004 (UL L 381, 28.12.2004, str. 25).


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/52


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1247/2005

z dne 29. julija 2005

o določanju najnižje prodajne cene masla za 24. posamezni razpis, izdan v skladu z odprtim razpisom za oddajo ponudb iz Uredbe (ES) št. 2771/1999

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni tržni ureditvi za mleko in mlečne izdelke (1) in zlasti člena 10(c),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Intervencijske agencije so v skladu s členom 21 Uredbe Komisije (ES) št. 2771/1999 z dne 16. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu masla in smetane (2) dale z odprtim razpisom za oddajo ponudb v prodajo določene količine mleka, ki so ga imele na zalogi.

(2)

Glede na ponudbe, ki so prispele na posamezen razpis, se v skladu s členom 24a Uredbe (ES) št. 2771/1999 določi najnižja prodajna cena ali pa se odloči, da se ne izbere nobenega ponudnika.

(3)

V luči prejetih ponudb se določi najnižja prodajna cena.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

JE SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za 24. posamični razpis na podlagi Uredbe (ES) št. 2771/1999, v skladu s katerim je rok za oddajo ponudb potekel 26. julija 2005, se najnižja prodajna cena za maslo določi na 265 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. julija 2005.

Ta Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 333, 24.12.1999, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2250/2004 (UL L 381, 28.12.2004, str. 25).


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/53


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1248/2005

z dne 29. julija 2005

o določanju najnižje prodajne cene posnetega mleka v prahu za 23. posamezni razpis, izdan v skladu z odprtim razpisom za oddajo ponudb iz Uredbe (ES) št. 214/2001

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni tržni ureditvi za mleko in mlečne izdelke (1), zlasti člena 10(c),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Agencije za posredovanje so v skladu s členom 21 Uredbe Komisije (ES) št. 214/2001 z dne 12. januarja 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu posnetega mleka (2) dale z odprtim razpisom za oddajo ponudb v prodajo določene količine posnetega mleka v prahu, ki so ga imele na zalogi.

(2)

Glede na ponudbe, ki so prispele na posamezen razpis, se v skladu s členom 24a Uredbe (ES) št. 214/2001 določi najnižja prodajna cena ali pa se odloči, da se ne izbere nobenega ponudnika.

(3)

V luči prejetih ponudb se določi najnižja prodajna cena.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za 23. posamični razpis na podlagi Uredbe (ES) št. 214/2001, v skladu s katerim je rok za oddajo ponudb potekel 26. julija 2005, se najnižja prodajna cena za posneto mleko določi na 195,24 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. julija 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 37, 7.2.2001, str. 100. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2250/2004 (UL L 381, 28.12.2004, str. 25).


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/54


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1249/2005

z dne 29. julija 2005

o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. september 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 15(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92 (3). Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)

Korekcijski znesek mora biti določen istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom; v obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)

Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Korekcijski znesek iz člena 1(1)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, ki se uporablja za vnaprej določena izvozna nadomestila, z izjemo slada, je določen v prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. avgusta 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).

(3)  UL L 181, 1.7.1992, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1104/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 1).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 29. julija 2005 o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita

(EUR/t)

Tarifna oznaka proizvodov

Namembna država

Sedanji

8

1. obdobje

9

2. obdobje

10

3. obdobje

11

4. obdobje

12

5. obdobje

1

6. obdobje

2

1001 10 00 9200

1001 10 00 9400

A00

0

0

0

0

0

1001 90 91 9000

1001 90 99 9000

C01

0

– 0,46

– 0,92

– 1,38

– 1,84

1002 00 00 9000

A00

0

0

0

0

0

1003 00 10 9000

1003 00 90 9000

C02

0

– 0,46

– 0,92

– 1,38

– 1,84

1004 00 00 9200

1004 00 00 9400

C03

0

– 0,46

– 0,92

– 1,38

– 1,84

1005 10 90 9000

1005 90 00 9000

A00

0

0

0

0

0

1007 00 90 9000

1008 20 00 9000

1101 00 11 9000

1101 00 15 9100

C01

0

– 0,63

– 1,26

– 1,89

– 2,52

1101 00 15 9130

C01

0

– 0,59

– 1,18

– 1,76

– 2,36

1101 00 15 9150

C01

0

– 0,54

– 1,09

– 1,63

– 2,17

1101 00 15 9170

C01

0

– 0,50

– 1,00

– 1,50

– 2,00

1101 00 15 9180

C01

0

– 0,47

– 0,94

– 1,41

– 1,88

1101 00 15 9190

1101 00 90 9000

1102 10 00 9500

A00

0

0

0

0

0

1102 10 00 9700

A00

0

0

0

0

0

1102 10 00 9900

1103 11 10 9200

A00

0

0

0

0

0

1103 11 10 9400

A00

0

0

0

0

0

1103 11 10 9900

1103 11 90 9200

A00

0

0

0

0

0

1103 11 90 9800

N.B. Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A” so navedene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), kakor je bila spremenjena.

Številčne oznake namembnih krajev so določene v Uredbi (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).

C01

:

Vse tretje države z izjemo Albanije, Bulgarije, Romunije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Lihtenštajna in Švice.

C02

:

Alžirija, Saudova Arabija, Bahrajn, Egipt, Združeni arabski emirati, Iran, Irak, Izrael, Jordanija, Kuvajt, Libanon, Libija, Maroko, Maurtanija, Oman, Katar, Sirija, Tunizija in Jemen.

C03

:

Vse tretje države z izjemo Bulgarije, Norveške, Romunije, Švice in Lihtenštajna.


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/56


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1250/2005

z dne 29. julija 2005

o določitvi izvoznih nadomestil za slad

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 se razlika med tečaji ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, določenih v členu 1 navedene Uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za slad je treba izračunati ob upoštevanju količine žit, potrebnih za proizvodnjo zadevnih proizvodov. Navedene količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje stanje na trgih žit in zlasti glede kotacij ali cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v višini, navedeni v Prilogi k Uredbi.

(7)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, so določena v višini, podani v prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. avgusta 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 29. julija 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za slad

Oznaka proizvodov

Namembna država

Merska enota

Znesek nadomestil

1107 10 19 9000

A00

EUR/t

0,00

1107 10 99 9000

A00

EUR/t

0,00

1107 20 00 9000

A00

EUR/t

0,00

NB: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih držav serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Numerične oznake namembnih držav so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/58


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1251/2005

z dne 29. julija 2005

o določitvi korekcijskega zneska za nadomestilo za slad

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 15(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 je treba izvozno nadomestilo za žita na dan predložitve vloge za dovoljenje na prošnjo uporabiti za izvoz, ki naj se izvede v času veljavnosti dovoljenja. V tem primeru se za nadomestilo lahko uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), omogoča določitev korekcijskega zneska za nadomestilo za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92 (3). Navedeni korekcijski znesek se izračuna na podlagi podatkov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Iz zgoraj navedenih določb sledi, da je treba določiti korekcijski znesek v skladu s prilogo k Uredbi.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Korekcijski znesek za vnaprej določena izvozna nadomestila za slad, naveden v členu 15(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003, se določi v prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. avgusta 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).

(3)  UL L 181, 1.7.1992, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1104/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 1).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 29. julija 2005 o določitvi korekcijskega zneska za nadomestilo za slad

N.B: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih držav serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Numerične oznake namembnih držav so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).

(EUR/t)

Oznaka proizvodov

Namembna država

Tekoči

8

1. obdobje

9

2. obdobje

10

3. obdobje

11

4. obdobje

12

5. obdobje

1

1107 10 11 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 10 19 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 10 91 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 10 99 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 20 00 9000

A00

0

0

0

0

0

0


(EUR/t)

Oznaka proizvodov

Namembna država

6. obdobje

2

7. obdobje

3

8. obdobje

4

9. obdobje

5

10. obdobje

6

11. obdobje

7

1107 10 11 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 10 19 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 10 91 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 10 99 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 20 00 9000

A00

0

0

0

0

0

0


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/60


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1252/2005

z dne 29. julija 2005

o določitvi izvoznih nadomestil za krmne mešanice na osnovi žit

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. september 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, podanih v členu 1 navedene uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1517/95 z dne 29. junija 1995 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede režimov za izvoz in uvoz krmnih mešanic na osnovi žit in o spremembi Uredbe (ES) št. 1162/95 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (2), določa splošna pravila za izračun zneska takih nadomestil.

(3)

Ta izračun mora upoštevati tudi vsebnost žitnih proizvodov. Zaradi poenostavitve se nadomestilo plača za dve kategoriji „žitnih izdelkov“, in sicer na eni strani za koruzo, na splošno najbolj uporabljeno žito za izvožene krmne mešanice in koruzne proizvode, in na drugi strani za „druga žita“, pri slednjih pridejo v poštev žitni proizvodi, razen koruze in koruznih proizvodov. Nadomestilo se odobri glede na količino žitnih proizvodov, vsebovanih v krmni mešanici.

(4)

Višina nadomestila mora upoštevati tudi možnosti in pogoje za prodajo teh proizvodov na svetovnem trgu, potrebo po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti in gospodarski vidik izvoza.

(5)

Zaradi trenutnih razmer na trgu za žita in zlasti pričakovanj glede preskrbe, je treba odpraviti izvozna nadomestila.

(6)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila za krmne mešanice, zajete v Uredbi (ES) št. 1784/2003 in v skladu z Uredbo (ES) št. 1517/95, so določena v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. avgusta 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 51.


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 29. julija 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za krmne mešanice na osnovi žit

Oznake proizvodov, ki so upravičeni do izvoznega nadomestila:

 

2309 10 11 9000,

 

2309 10 13 9000,

 

2309 10 31 9000,

 

2309 10 33 9000,

 

2309 10 51 9000,

 

2309 10 53 9000,

 

2309 90 31 9000,

 

2309 90 33 9000,

 

2309 90 41 9000,

 

2309 90 43 9000,

 

2309 90 51 9000,

 

2309 90 53 9000.


Žitni proizvodi

Namembna država

Merska enota

Znesek nadomestil

Koruza in proizvodi na osnovi koruze:

tarifne oznake KN 0709 90 60, 0712 90 19, 1005, 1102 20, 1103 13, 1103 29 40, 1104 19 50, 1104 23, 1904 10 10

C10

EUR/t

0,00

Žitni proizvodi razen koruze in proizvodov na osnovi koruze

C10

EUR/t

0,00

N.B.: Oznake proizvodov in oznake namembnih držav serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

C10

:

Vse namembne države.


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/62


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1253/2005

z dne 29. julija 2005

o določitvi nadomestil za proizvode v sektorjih žit in riža, dobavljene v okviru ukrepov Skupnosti in nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3072/95 z dne 22. decembra 1995 o skupni ureditvi trga za riž (2), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2681/74 z dne 21. oktobra 1974 o financiranju izdatkov za dobavo kmetijskih proizvodov v okviru pomoči v hrani s strani Skupnosti (3), določa, da Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Oddelek za jamstva, krije tisti delež izdatkov, ki ustreza izvoznim nadomestilom, določenim v skladu z zadevnimi predpisi Skupnosti.

(2)

Zato, da se olajša pripravo in upravljanje proračuna za ukrepe Skupnosti za pomoč v hrani, ter da se državam članicam omogoča, da so seznanjene z obsegom udeležbe Skupnosti pri financiranju nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani, je treba določiti stopnjo nadomestil, odobrenih za te ukrepe.

(3)

Splošna in izvedbena pravila, predvidena v členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 za izvozna nadomestila, se uporabljajo s potrebnimi spremembami za zgoraj navedene dejavnosti.

(4)

Posebni kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri izračunu izvoznih nadomestil za riž, so določeni v členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95.

(5)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ukrepe Skupnosti in nacionalne ukrepe za pomoč v hrani v okviru mednarodnih sporazumov in drugih dopolnilnih programov ter za druge ukrepe Skupnosti za brezplačno dobavo, so nadomestila za proizvode iz sektorja žit in riža določena v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. avgusta 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 329, 30.12.1995, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 411/2002 (UL L 62, 5.3.2002, str. 27).

(3)  UL L 288, 25.10.1974, str. 1.


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 29. julija 2005 o določitvi nadomestil za proizvode v sektorjih žit in riža, dobavljene v okviru ukrepov Skupnosti in nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani

(v EUR/t)

Tarifna oznaka proizvoda

Znesek nadomestila

1001 10 00 9400

0,00

1001 90 99 9000

0,00

1002 00 00 9000

0,00

1003 00 90 9000

0,00

1005 90 00 9000

0,00

1006 30 92 9100

0,00

1006 30 92 9900

0,00

1006 30 94 9100

0,00

1006 30 94 9900

0,00

1006 30 96 9100

0,00

1006 30 96 9900

0,00

1006 30 98 9100

0,00

1006 30 98 9900

0,00

1006 30 65 9900

0,00

1007 00 90 9000

0,00

1101 00 15 9100

5,48

1101 00 15 9130

5,12

1102 10 00 9500

0,00

1102 20 10 9200

53,30

1102 20 10 9400

45,68

1103 11 10 9200

0,00

1103 13 10 9100

68,53

1104 12 90 9100

0,00

N.B.: Oznake proizvodov so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/64


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1254/2005

z dne 29. julija 2005

o določitvi proizvodnega nadomestila za beli sladkor, ki se uporablja v kemični industriji za obdobje od 1. do 31. avgusta 2005

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga v sektorju sladkorja (1), in zlasti alinee 5 odstavka 5 člena 7,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 se lahko dodelijo proizvodna nadomestila za proizvode, naštete v členu 1(1)(a) in (f) te Uredbe, za sirupe, naštete v točki (d) tega odstavka, in kemično čiste fruktoze z oznako 1702 50 00 kot vmesni proizvod, ki so v enem od položajev iz člena 23(2) Pogodbe in se uporabljajo za izdelavo nekaterih proizvodov v kemični industriji.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 o dodeljevanju proizvodnih nadomestil za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (2), predvideva, da se ta nadomestila določijo na podlagi nadomestila, določenega za beli sladkor.

(3)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1265/2001 predvideva, da se proizvodno nadomestilo za beli sladkor določa mesečno za obdobja, ki se vsak mesec začnejo s prvim dnem v mesecu.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Proizvodno nadomestilo za beli sladkor iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1265/2001 je določeno na 31,325 EUR/100 kg neto teže za obdobje od 1. do 31. avgusta 2005.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. avgusta 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005.

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2)  UL L 178, 30.6.2001, str. 63.


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/65


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1255/2005

z dne 29. julija 2005

o določitvi obsega, v katerem se lahko sprejmejo zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi julija 2005 za nekatere mlečne proizvode v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 2535/2001

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2535/2001 z dne 14. decembra 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede uvoznega režima za mleko in mlečne proizvode, ki odpira tarifne kvote (2), in zlasti člena 16(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Količina v zahtevkih, vloženih od 1. do 10. julija 2005 za nekatere proizvode, navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2535/2001, presega razpoložljive količine. Zato je treba za zahtevane količine določiti koeficiente dodeljevanja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Koeficienti dodeljevanja, navedeni v Prilogi k tej uredbi, se uporabijo za količine, za katere so bili vloženi zahtevki v obdobju med 1. do 10. julija 2005, glede proizvodov, za katere se uporabljajo tarife iz delov I.A, I.B (1) in (2) ter delov I.C, I.D, I.E, I.F, I.G in I.H Priloge I k Uredbi št. 2535/2001.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. julija 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 341, 22.12.2001, str. 29. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1036/2005 (UL L 178, 2.7.2005, str. 19).


PRILOGA I.A

Številka kvote

Koeficient dodeljevanja

09.4590

09.4599

1,0000

09.4591

09.4592

09.4593

09.4594

09.4595

0,0083

09.4596

1,0000


PRILOGA I.B

5.   Proizvodi s poreklom iz Romunije

Številka kvote

Koeficient dodeljevanja

09.4771

0,0502

09.4772

09.4758

0,3024


6.   Proizvodi s poreklom iz Bolgarije

Številka kvote

Koeficient dodeljevanja

09.4773

09.4660

0,4123

09.4675


PRILOGA I.C

Proizvodi sporeklom iz dŕzav AKP

Številka kvote

Količina (t)

09.4026

09.4027


PRILOGA I.D

Proizvodi sporeklom iz Turćije

Številka kvote

Količina (t)

09.4101


PRILOGA I.E

Proizvodi s poreklom iz Jużne Afrike

Številka kvote

Količina (t)

09.4151


PRILOGA I.F

Proizvodi s poreklom iz Švice

Številka kvote

Koeficient dodelijevanja

09.4155

0,9283

09.4156

1,0000


PRILOGA I.G

Proizvodi s poreklom iz Jordanije

Številka kvote

Količina (t)

09.4159


PRILOGA I.H

Proizvodi s poreklom iz Norveška

Številka kvote

Koeficient dodelijevanja

09.4781

1,0000

09.4782

0,9189


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/68


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1256/2005

z dne 29. julija 2005

o določitvi uvoznih dajatev za žita, ki se uporabljajo od 1. avgusta 2005

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pogojih izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede uvoznih dajatev v sektorju žit (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003, so določene v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov, navedenih v Prilogi II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. avgusta 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 161, 29.6.1996, str. 125. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1110/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 12).


PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003, v uporabi od 1. avgusta 2005

Oznaka KN

Poimenovanje blaga

Uvozna dajatev (1)

(v EUR/t)

1001 10 00

Pšenica durum visoke kakovosti

0,00

srednje kakovosti

0,00

nizke kakovosti

0,00

1001 90 91

Pšenica navadna, semenska

0,00

ex 1001 90 99

Navadna pšenica visoke kakovosti, razen semenske

0,00

1002 00 00

37,12

1005 10 90

Semenska koruza, razen hibridne

55,50

1005 90 00

Koruza, razen semenske (2)

55,50

1007 00 90

Sirek v zrnju, razen hibridnega, za setev

42,11


(1)  Za blago, ki pride v Skupnost preko Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa (člen 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96), je uvoznik upravičen do znižanja dajatev v višini:

3 EUR/t, če je razkladalno pristanišče v Sredozemskem morju, ali v višini

2 EUR/t, če je razkladalno pristanišče na Irskem, v Združenem kraljestvu, na Danskem, v Estoniji, v Latviji, v Litvi, na Poljskem, Finskem, Švedskem ali atlantski obali Iberskega polotoka.

(2)  Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.


PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev

obdobje od 15.7.2005–28.7.2005

1.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Borzne kotacije

Minneapolis

Chicago

Minneapolis

Minneapolis

Minneapolis

Minneapolis

Proizvodi (% proteinov pri 12 % vlage)

HRS2

YC3

HAD2

srednja kakovost (1)

nizka kakovost (2)

US barley 2

Kotacija (EUR/t)

120,54 (3)

78,92

173,01

163,01

143,01

94,14

Premija za Zaliv (EUR/t)

11,02

 

 

Premija za Velika jezera (EUR/t)

24,66

 

 

2.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški: Mehiški zaliv–Rotterdam: 16,58 EUR/t; Velika jezera–Rotterdam: 25,77 EUR/t.

3.

Subvencije iz tretjega odstavka člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

0,00 EUR/t (HW 2)

0,00 EUR/t (SRW 2).


(1)  Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2)  Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3)  Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/71


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1257/2005

z dne 29. julija 2005

o izdaji izvoznih dovoljenj sistema B za sadje in zelenjavo (breskve)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1961/2001 z dne 8. oktobra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 glede izvoznih nadomestil za sadje in zelenjavo (2), in zlasti člena 6(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 951/2005 (3) določa okvirne količine, za katere se lahko izdajo izvozna dovoljenja sistema B.

(2)

Glede na informacije, s katerimi danes razpolaga Komisija, obstaja nevarnost, da se okvirne količine, določene za tekoče izvozno obdobje za breskve, v kratkem prekoračijo. Ta prekoračitev bo vplivala na pravilno delovanje režima izvoznih nadomestil za sadje in zelenjavo.

(3)

V izogib takšnemu stanju je treba zavrniti zahtevke za dovoljenja sistema B za breskve, izvožena po 1. avgusta 2005, do konca tekočega izvoznega obdobja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zahtevki za izvozna dovoljenja sistema B za breskve, vloženi v skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 951/2005, za katere se odobrijo izvozne deklaracije po 1. avgusta in pred 16. septembrom 2005, se zavrnejo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. avgusta 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).

(2)  UL L 268, 9.10.2001, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).

(3)  UL L 160, 23.6.2005, str. 19. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1078/2005 (UL L 177, 9.7.2005, str. 3).


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/72


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1258/2005

z dne 29. julija 2005

o določitvi cene neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Protokola št. 4 o bombažu, priloženega k Aktu o pristopu Grčije, nazadnje spremenjenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1050/2001 (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1051/2001 z dne 22. maja 2001 o proizvodni pomoči za bombaž (2), in zlasti člena 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi občasno na podlagi cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu, z upoštevanjem zgodovinskega odnosa med ceno prečiščenega bombaža na svetovnem trgu in ceno, preračunano za neprečiščen bombaž. Navedeni zgodovinski odnos je opredeljen v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 (3), o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za bombaž. Če cene na svetovnem trgu ni mogoče preračunati na ta način, mora temeljiti na zadnji določeni ceni.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi na osnovi proizvoda s posebnimi lastnostmi in z upoštevanjem najugodnejših ponudb in kotacij na svetovnem trgu med tistimi, ki se štejejo kot reprezentativne za realno tržno ceno. V ta namen se izračuna povprečje ponudb in kotacij na eni ali več evropskih borz za proizvod, dobavljen cif v pristanišče v Skupnosti iz različnih držav dobaviteljic, ki se štejejo kot najbolj reprezentativne v mednarodni trgovini. Vendar obstaja tudi možnost prilagoditve meril za določanje cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu zaradi razlik v kakovosti dobavljenega proizvoda glede na zadevne ponudbe in kotacije. Te prilagoditve so določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril je podlaga za ceno neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določene v tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določena v členu 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001, se določi v višini 20,850 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. avgusta 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 148, 1.6.2001, str. 1.

(2)  UL L 148, 1.6.2001, str. 3.

(3)  UL L 210, 3.8.2001, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1486/2002 (UL L 223, 20.8.2002, str. 3).


30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/73


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1259/2005

z dne 27. julija 2005

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Začetek

(1)

Komisija je 24. septembra 2004 prejela pritožbo, vloženo v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“) s strani naslednjih proizvajalcev („pritožniki“): Legré-Mante SA, Industria Chimica Valenzana S.p.A, Distilleries Mazzari S.p.a., Alcoholera Vinicola Europea S.A. in Comercial Quimica Sarasa s.l., ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 50 %, skupne proizvodnje vinske kisline Skupnosti.

(2)

Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Postopek se je začel 30. oktobra 2004 z objavo obvestila o začetku postopka (2) v Uradnem listu Evropske unije.

1.2   Stranke v postopku

(4)

Komisija je pritožnike, druge proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike, dobavitelje, uporabnike in njihova združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike LRK uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(5)

Proizvajalci pritožniki, drugi sodelujoči proizvajalci Skupnosti, proizvajalci izvozniki, uvozniki, dobavitelji, uporabniki in združenja uporabnikov so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim strankam, ki so vložile ustrezni zahtevek in dokazale, da so razlogi, da se jih zasliši, je bilo odobreno zaslišanje.

(6)

Da bi se proizvajalcem izvoznikom v LRK omogočila predložitev zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali za individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, poslala obrazce za zahtevek. Zahtevke za TGO ali za IO v primeru, ko preiskava pokaže, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO, je poslalo osem proizvajalcev izvoznikov.

(7)

Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, določenih v obvestilu o začetku. Odgovore so poslali trije proizvajalci izvozniki v LRK, en proizvajalec iz primerljive države, Argentine, sedem proizvajalcev Skupnosti in dva uporabnika Skupnosti.

(8)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, škode, ki iz njega izvira, in interesa Skupnosti ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(a)

Proizvajalci Skupnosti

Alcoholera Vinicola Europea „Alvinesa“ SA, Ciudad Real, Španija,

Comercial Quimica Sarasa „Tydsa“ SL, Girona, Španija,

Distillerie Bonollo Srl, Frosinone, Italija,

Distillerie Mazzari SpA, Ravenna, Italija,

Etablissements Legré-Mante SA, Marseille, Francija,

Industria Chimica Valenzana „I.C.V.“ SpA, Palermo, Italija,

Tartarica Treviso Srl, Faenza, Italija.

(b)

Proizvajalci izvozniki v LRK

Hangzou Bioking Biochemical Engineering Co., Ltd, Hangzou, LRK,

Changmao Biochemical Engineering Co., Ltd, Changzou City, LRK,

Ninghai Organic Chemical Factory, Ninghai, LRK.

(9)

Ob upoštevanju potrebe po določitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, ki jim TGO morda ne bo odobrena, je bil preveritveni obisk z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, Argentine, opravljen v prostorih naslednje družbe:

(c)

Proizvajalci v primerljivi državi

 

Tarcol S.A., Buenos Aires, Argentina.

1.3   Obdobje preiskave

(10)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2003 do 30. junija 2004 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Glede na gibanja, pomembna za oceno škode, je Komisija analizirala podatke, ki zajemajo obdobje od 1. januarja 2001 do 30. junija 2004 („obravnavano obdobje“). Obdobje, uporabljeno za ugotovitve o odpravi nelojalnega nižanja cen, prodajanja po dampinških cenah in škode je prej omenjeno OP.

2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Zadevni izdelek

(11)

Zadevni izdelek je vinska kislina („VK“). Izdelek je trenutno uvrščen pod oznako KN 2918 12 20. Zadevni izdelek uporabljajo pretežno proizvajalci vina, živilska industrija in številne druge industrije, bodisi kot sestavino v končnih izdelkih ali kot aditiv za pospešitev ali upočasnitev kemijskih procesov. Izdelek se lahko pridobiva iz stranskih produktov pri proizvodnji vina ali s kemijsko sintezo iz petrokemičnih spojin. Na podlagi fizičnih lastnosti, proizvodnega procesa in zamenljivosti različnih vrst izdelka z vidika uporabnika, se vse VK za namene postopka štejejo za en izdelek.

2.2   Podobni izdelek

(12)

Preiskava je pokazala, da so osnovne fizikalne značilnosti VK, ki jo proizvede in proda industrija Skupnosti v Skupnosti, VK, proizvedene in prodane na domačem kitajskem trgu, in VK, uvožene v Skupnost iz LRK, ter tiste, proizvedene in prodane v Argentini, enake in da se ti izdelki pretežno uporabljajo v iste namene.

(13)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da imajo zadevni izdelek in VK, prodana na domačem trgu LRK, VK, proizvedena in prodana v Argentini, ter VK, proizvedena in prodana v Skupnosti, enake osnovne fizikalne značilnosti in se uporabljajo v iste namene, zato se lahko v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne.

3.   DAMPING

3.1   Tržnogospodarska obravnava („TGO“)

(14)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(15)

Merila za TGO so na kratko in samo za lažje sklicevanje povzeta v nadaljevanju:

1.

poslovne odločitve in stroški nastanejo kot odziv na tržne razmere in brez večjega poseganja države;

2.

računovodska evidenca je neodvisno revidirana v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in se uporablja za vse namene;

3.

ni znatnih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva;

4.

pravno varnost in stabilnost zagotavljata stečajno in premoženjsko pravo;

5.

menjave valute se opravljajo po tržni stopnji.

(16)

V sedanji preiskavi so se javili trije proizvajalci izvozniki v LRK in zahtevali TGO v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe. Vsak zahtevek za TGO je bil preučen in v prostorih sodelujočih družb so bile opravljene preiskave na kraju samem (glej uvodno izjavo (7)). Rezultat tega je bila ugotovitev, da vsi trije proizvajalci izpolnjujejo pogoje za TGO.

(17)

Na podlagi tega so proizvajalci izvozniki v LRK, ki jim je bila odobrena TGO, naslednji:

1.

Hangzou Bioking Biochemical Engineering Co., Ltd, Hangzou, LRK,

2.

Changmao Biochemical Engineering Co., Ltd, Changzou City,

3.

Ninghai Organic Chemical Factory, Ninghai.

3.2   Normalna vrednost

3.2.1   Določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim je bila odobrena TGO

(18)

V zvezi z določanjem normalne vrednosti je Komisija najprej za vsakega zadevnega proizvajalca izvoznika določila, ali je njegova skupna domača prodaja VK reprezentativna v primerjavi s celotnim izvozom v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je domača prodaja štela za reprezentativno, ko je bil celotni obseg domače prodaje vsakega proizvajalca izvoznika manjši od 5 % njegovega celotnega obsega izvoza v Skupnost.

(19)

Za proizvajalce izvoznike, ki so imeli skupno reprezentativno domačo prodajo, je Komisija nato opredelila vrste VK, prodane na domačem trgu, ki so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, izvoženimi v Skupnost.

(20)

Za vsako od teh vrst je bilo določeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste se je štela za zadosti reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste, izvožene v Skupnost.

(21)

Z ugotavljanjem deleža dobičkonosne prodaje zadevne vrste neodvisnim odjemalcem se je preučilo tudi, ali se lahko domačo prodajo vseh vrst zadevnega izdelka lahko šteje za običajen potek trgovine.

(22)

V primerih, ko je obseg prodaje vrste VK, prodane po neto prodajni ceni, enaki ali višji od proizvodnih stroškov, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste in je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka ali višja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen vse domače prodaje te vrste v OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(23)

Ko je obseg dobičkonosne prodaje določene vrste VK znašal 80 % celotnega obsega prodaje te vrste ali manj, ali ko je bila tehtana povprečna cena te vrste nižja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje izključno te vrste, pod pogojem, da je ta prodaja znašala 10 % celotnega obsega prodaje te vrste ali več.

(24)

Ko je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste VK znašal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje te vrste, se je štelo, da je bila ta vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi lahko domača cena bila primerna osnova za določitev normalne vrednosti.

(25)

Kadar koli domače cene za določeno vrsto, ki jo je prodal proizvajalec izvoznik, niso mogle biti uporabljene, je bila uporabljena konstruirana normalna vrednost.

(26)

Posledično je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe normalna vrednost konstruirana tako, da je bil proizvodnim stroškom izvoznika za izvožene vrste izdelka prištet ustrezen znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA“) ter ustrezna stopnja dobička. V ta namen je Komisija preučila, ali so podatki o nastalih stroških PSA in dobičku, ki ga je ustvaril vsak zadevni proizvajalec izvoznik na domačem trgu, zanesljivi.

(27)

Dejanski domači stroški PSA so se šteli za zanesljive, medtem ko se je obseg skupne domače prodaje v primerjavi z izvozom v Skupnost lahko štel za reprezentativnega. Stopnja domačega dobička je bila določena na podlagi domače prodaje tistih vrst, ki so bile prodane med običajnim potekom trgovine. V ta namen je bila uporabljena metodologija, določena v uvodnih izjavah od (20) do (22).

(28)

Vse družbe so imele skupno reprezentativno prodajo in ugotovljeno je bilo, da je bila večina vrst zadevnega izdelka, ki so bile izvožene, prodana na domačem trgu med običajnim potekom trgovine. Za tiste vrste, za katere to ni veljalo, je bila normalna vrednost konstruirana po metodologiji, določeni v uvodni izjavi (25), pri čemer so bili uporabljeni stroški PSA ter informacije o dobičku za vsako zadevno družbo.

3.2.2   Določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bila odobrena TGO

(a)   Primerljiva država

(29)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za družbe, ki jim TGO ni bilo mogoče odobriti, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(30)

V obvestilu o začetku je Komisija navedla, da namerava uporabiti Argentino kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK, zainteresirane stranke pa pozvala, da predložijo svoje pripombe v zvezi s tem.

(31)

Noben proizvajalec izvoznik v LRK, ki mu ni bila odobrena TGO, ni nasprotoval temu predlogu. Poleg tega je preiskava pokazala, da je Argentina konkurenčni trg za zadevni izdelek z vsaj dvema domačima proizvajalcema različnih velikosti ter z uvozom iz tretjih držav. Ugotovljeno je bilo, da domači proizvajalci proizvajajo VK, podobno tisti iz LRK, vendar po drugačni proizvodni metodi. Argentinski trg se tako šteje za dovolj reprezentativnega za določitev normalne vrednosti.

(32)

Kontaktiralo se je vse znane proizvajalce izvoznike v Argentini in ena družba je pristala na sodelovanje. Temu proizvajalcu je bil zato poslan vprašalnik, podatki, ki jih je predložil, pa so bili preverjeni na kraju samem.

(b)   Normalna vrednost

(33)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bila odobrena TGO, določena na podlagi preverjenih podatkov, prejetih od proizvajalca v primerljivi državi, tj. na podlagi plačanih ali plačljivih cen na domačem argentinskem trgu, za vrste, za katere je bilo ugotovljeno, da so bile izdelane med običajnim potekom trgovine, v skladu z metodologijo, določeno v uvodni izjavi (22). Kjer je bilo potrebno, so bile te cene prilagojene, da se lahko zagotovi poštena primerjava z vrstami izdelka, ki so jih zadevni kitajski proizvajalci izvozili v Skupnost.

(34)

Posledično je bila normalna vrednost določena kot tehtano povprečje domače prodajne cene za nepovezane kupce s strani sodelujočega proizvajalca v Argentini.

3.3   Izvozna cena

(35)

V vseh primerih je bil zadevni izdelek prodan neodvisnim kupcem v Skupnosti. Izvozna cena je bila zato določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi plačanih ali plačljivih izvoznih cen.

3.4   Primerjava

(36)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene je bila opravljena na podlagi cene franko tovarna izdelka. Za zagotavljanje poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile opravljene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V vseh primerih, ko je bilo ugotovljeno, da je smiselno, pravilno in podprto s preverjenimi dokazi, so bili v zvezi s prevozom in zavarovanjem odobreni ustrezne prilagoditve, posojila, provizije in bančni stroški.

(37)

Prilagoditve so bile opravljene tudi za razlike pri povrnitvi DDV, saj je bilo ugotovljeno, da je bila povrnjena nižja stopnja DDV za izvoz kot za domačo prodajo.

3.5   Stopnja dampinga

3.5.1   Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki jim je bila odobrena TGO

(38)

Za tri družbe, ki jim je bila odobrena TGO, je bila tehtana povprečna normalna vrednost za vsako vrsto zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, primerjana s tehtanim povprečjem izvozne cene ustrezne vrste zadevnega izdelka, kakor je določeno v členu 2(11) osnovne uredbe.

(39)

Na tej podlagi je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga izraženo kot odstotek cene CIF na meji Skupnosti brez plačane dajatve naslednje:

Družba

Začasna stopnja dampinga

Hangzou Bioking Biochemical Engineering Co., Ltd, Hangzou

2,4 %

Changmao Biochemical Engineering Co., Ltd, Changzou City

13,8 %

Ninghai Organic Chemical Factory, Ninghai

6,6 %

3.5.2   Za vse ostale proizvajalce izvoznike

(40)

Za izračun stopnje dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge izvoznike v LRK, je Komisija najprej ugotovila stopnjo sodelovanja. Opravljena je bila primerjava med skupnim uvozom zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, izračunanim na podlagi podatkov Eurostata, ter dejanskih odgovorov na vprašalnik, prejetih od izvoznikov v LRK. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je stopnja sodelovanja nizka, tj. 63 % celotnega kitajskega izvoza v Skupnost.

(41)

Stopnja dampinga je bila posledično izračunana s pomočjo podatkov o izvoznih cenah in obsegu izvoza, pridobljenih od Eurostata, katerim so bile najprej odbite izvozne cene in obsegi, ki so jih sporočili sodelujoči izvozniki, katerim so bile odobrene TGO. Uporaba Eurostatovih podatkov kot razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe je bila potrebna, saj za določitev dajatve na državni ravni ni bilo na voljo drugih podatkov. Tako dobljene izvozne cene so bile primerjane s tehtanim povprečjem normalne vrednosti, določene za primerljivo državo za primerljive vrste izdelka.

(42)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena v višini 34,9 % cene CIF na meji Skupnosti.

4.   ŠKODA

4.1   Proizvodnja skupnosti

(43)

S preiskavo je bilo v okviru izvajanja vzorčenja ugotovljeno, da podobni izdelek trenutno proizvaja osem proizvajalcev v Skupnosti. Vendar eden od njih v nadaljnji preiskavi ni sodeloval. Poleg tega je znano, da so med obravnavanim obdobjem še štirje proizvajalci Skupnosti opustili proizvodnjo in zato niso bili vključeni v preiskavo.

(44)

Tako se je obseg proizvodnje Skupnosti za namen člena 4(1) osnovne uredbe začasno izračunal s prištetjem proizvodnje sedmih sodelujočih proizvajalcev Skupnosti in obsega proizvodnje ostalih proizvajalcev, kakor so ga ocenili pritožniki.

4.2   Opredelitev industrije Skupnosti

(45)

Pritožbo je podprlo sedem proizvajalcev Skupnosti, ki so v celoti sodelovali v preiskavi. Za te proizvajalce se ocenjuje, da so proizvedli več kot 95 % vinske kisline v Skupnosti. Zato se šteje, da sestavljajo „industrijo Skupnosti“ v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

4.3   Potrošnja Skupnosti

(46)

Potrošnja je bila ocenjena s prištetjem prodaje ES sodelujočih proizvajalcev ES, ocenjene prodaje nesodelujočih proizvajalcev ES in skupnega uvoza. Prodaja nesodelujočih proizvajalcev ES, vključno z nekaterimi družbami, ki so prenehale s proizvodnjo, je zaradi odsotnosti drugih virov informacij temeljila na pritožbi. To kaže, da se je povpraševanje po zadevnem izdelku v Skupnosti v obravnavanem obdobju povečalo za 15 %.

 

2001

2002

2003

OP

Potrošnja Skupnosti

20 930

21 016

21 717

24 048

Indeks 2001 = 100

100

100

104

115

4.4   Uvoz iz zadevne države v Skupnost

4.4.1   Obseg in tržni delež zadevnega uvoza

(47)

Razvoj uvoza iz zadevne države je bil preučen na podlagi podatkov Eurostata, ker je bil obseg, ki so ga za obravnavano obdobje sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki bistveno manjši kot tisti iz podatkov Eurostata.

(48)

V smislu obsega in tržnega deleža je bil razvoj uvoza takšen:

 

2001

2002

2003

OP

Obseg uvoza LRK

1 769

1 266

1 570

2 763

Indeks 2001 = 100

100

72

89

156

Tržni delež LRK

8,5 %

6,0 %

7,2 %

11,5 %

(49)

Medtem ko se je potrošnja vinske kisline v obravnavanem obdobju povečala za 15 %, se je uvoz iz zadevne države v istem obdobju povečal za več kot 50 % Po relativno velikem obsegu uvoza leta 2001 se je zaradi visokih cen in pomanjkanja na evropskem trgu uvoz iz LRK leta 2002 sicer zmanjšal, a se od takrat zaradi agresivno nizkih cen podvojil. Posledično se je tržni delež LRK v obravnavanem obdobju v manj kot dveh letih povečal s 6,0 % na 11,5 %.

4.4.2   Cene uvoza in nelojalno nižanje cen

(50)

Spodnja preglednica prikazuje razvoj povprečnih uvoznih cen iz LRK. V obravnavanem obdobju so se te cene znižale za skoraj 50 %.

 

2001

2002

2003

IP

Uvozne cene iz LRK v EUR/kg

3,49

1,74

1,83

1,78

Indeks 2001 = 100

100

50

52

51

(51)

V zvezi s prodajno ceno zadevnega izdelka na trgu Skupnosti med OP je bila opravljena primerjava med cenami industrije Skupnosti in cenami proizvajalcev izvoznikov v LRK. Upoštevale so se prodajne cene industrije Skupnosti za neodvisne kupce, po potrebi prilagojene na raven franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnosti in po odbitku popustov in rabatov. Te cene so bile primerjane s prodajnimi cenami, ki so jih kitajski proizvajalci izvozniki zaračunali brez popustov in, kjer je bilo potrebno, prilagojene cenam CIF na meji Skupnosti z ustrezno prilagoditvijo za stroške carinjenja in stroške po uvozu.

(52)

Primerjava je pokazala, da je bil med OP uvoz zadevnega izdelka prodan v Skupnosti po cenah, ki so cene industrije Skupnosti nelojalno znižale za 22 %.

4.5   Razmere v industriji Skupnosti

(53)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preučitev učinka dampinškega uvoza iz LRK na industrijo Skupnosti vključevala analizo ekonomskih faktorjev in indeksov, upoštevajoč stanje industrije od leta 2001 do OP.

(54)

Spodnji podatki industrije Skupnosti so zbirne informacije sedmih sodelujočih proizvajalcev Skupnosti. Vendar sta dve od teh družb začeli delovati med obravnavanim obdobjem, in sicer ena leta 2001 in druga 2003. Glede na njuno posebno stanje se je štelo, da bi lahko podatki za ti dve družbi lahko izkrivili celotna gibanja, zlasti v zvezi s stroški, dobičkonosnostjo, denarnim tokom, naložbami in donosnostjo naložb. Zato so bile, kjer je bilo primerno, številke za ti dve družbi izločene iz ustreznih zbirnih kazalnikov in obravnavane ločeno, da bi dobili pravilno in reprezentativno sliko.

4.5.1   Proizvodnja, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenost zmogljivosti

(55)

Razvoj proizvodnje, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti sedmih sodelujočih družb so bili takšni:

 

2001

2002

2003

OP

Proizvodnja (v tonah)

25 341

23 576

25 602

27 324

Indeks 2001 = 100

100

93

101

108

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

31 350

33 000

36 000

35 205

Indeks 2001 = 100

100

105

115

112

Izkoriščenost zmogljivosti

81 %

71 %

71 %

78 %

Indeks 2001 = 100

100

88

88

96

(56)

Skupna proizvodnja se je med letom 2001 in OP povečala za 8 %. Vendar je treba omeniti, da se to povečanje lahko pripiše izključno dvema novima družbama, medtem ko se je proizvodnja ostalih petih družb v istem obdobju zmanjšala za 6 %.

(57)

Proizvodna zmogljivost se je povečala za 12 %, do česar je prav tako prišlo zaradi dveh novih družb. Vendar številke ne odražajo zmanjšanja za nekaj tisoč ton, ki so ga povzročili štirje proizvajalci Skupnosti, za katere je znano, da so v obravnavanem obdobju opustili proizvodnjo (glej uvodno izjavo 43). Čeprav s preiskavo niso bile ugotovljene nobene natančne številke za navedene družbe, se na podlagi podatkov v pritožbi ocenjuje, da je celotna zmogljivost Skupnosti med letom 2001 in OP na splošno ostala nespremenjena.

(58)

Izkoriščenost zmogljivosti pa se je z 81 % leta 2001 zmanjšala na 78 % v OP.

4.5.2   Zaloge

(59)

Spodnje številke prikazujejo obseg zalog na koncu vsakega obdobja.

 

2001

2002

2003

OP

Zaloge (v tonah)

3 464

2 743

3 967

4 087

Indeks 2001 = 100

100

79

115

118

(60)

V obravnavanem obdobju so se zaloge povečale za 18 %. Omeniti je treba, da številka za OP delno odraža sezonsko povečanje zalog med poletjem. Vendar so bile za vsaj eno od preiskovanih družb zaloge neobičajno velike, kar je družba pripisala svoji tržni odločitvi, da ne bo prodajala po nedobičkonosnih nizkih tržnih cenah.

4.5.3   Obseg prodaje, tržni deleži, rast in povprečne cene na enoto v Skupnosti

(61)

Spodnje številke prikazujejo prodajo Skupnosti neodvisnim kupcem v Skupnosti.

 

2001

2002

2003

IP

Obseg prodaje na trgu ES (v tonah)

16 148

16 848

18 294

20 034

Indeks 2001 = 100

100

104

113

124

Tržni delež (pet uveljavljenih družb)

71,0 %

66,9 %

66,3 %

60,9 %

Indeks 2001 = 100

100

94

93

86

Tržni delež (vseh sedem družb)

77,2 %

80,2 %

84,2 %

83,3 %

Indeks 2001 = 100

100

104

109

108

Povprečna prodajna cena (EUR/tono)

5 392

3 214

2 618

2 513

Indeks 2001 = 100

100

60

49

47

(62)

Obseg prodaje industrije Skupnosti se je med obravnavanim obdobjem povečal za 24 %, njen tržni delež pa za 8 %.

(63)

Tržni delež petih uveljavljenih družb se je v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšal, in sicer za več ko 10 odstotnih točk. Če dodamo dve družbi, ki sta s proizvodnjo začeli med tem obdobjem, se skupni tržni delež poveča za 6 %. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi (56), te številke ne upoštevajo štirih proizvajalcev Skupnosti, ki so v istem obdobju proizvodnjo opustili. Čeprav natančne številke v zvezi s slednjimi niso na voljo, se na podlagi pritožb ocenjuje, da bi ti proizvajalci lahko pomenili proizvodnjo več tisoč ton. To pomeni, da bi se ob upoštevanju proizvajalcev, ki so opustili proizvodnjo, celotni tržni delež proizvajalcev Skupnosti med letom 2001 in OP zmanjšal za vsaj 2,5 %.

(64)

Povprečne prodajne cene nepovezanim kupcem na trgu skupnosti so med letom 2001 in OP znižale za več kot 50 %.

(65)

En uvoznik je poudaril, da so v preteklosti, in to v daljših obdobjih kot je obravnavano obdobje, cene vinske kisline podobno nihale in najvišjo točko dosegle v letih 2000–2001. Vendar je bilo po preučitvi ugotovljeno, da so bile ravni cen v OP tudi po nekdanjih standardih izredno nizke, če se je upoštevala inflacija.

(66)

Na podlagi zmanjšanja tržnega deleža, ob upoštevanju proizvajalcev Skupnosti, ki so opustili proizvodnjo, in velikega padca prodajnih cen, je bilo ugotovljeno, da industrija Skupnosti ni mogla sodelovati pri rasti trga, do katere je prišlo zaradi povečanja potrošnje Skupnosti med obravnavanim obdobjem za 15 %.

4.5.4   Dobičkonosnost

(67)

Spodaj prikazana dobičkonosnost je izražena ko odstotek prometa v smislu prodaje neodvisnim kupcem na trgu Skupnosti. V preglednici so tudi številke za pet sodelujočih družb, ki so že delovale na začetku obravnavanega obdobja („uveljavljene družbe“). V tem obdobju sta bili drugi dve družbi glede stroškov in prihodka v prehodnem položaju, kar močno vpliva na razvoj celotne dobičkonosnosti.

 

2001

2002

2003

OP

Dobičkonosnost prodaje (pet uveljavljenih družb)

1,9 %

– 3,5 %

– 3,6 %

– 6,7 %

Dobičkonosnost prodaje (vseh sedem družb)

1,8 %

– 9,7 %

0,5 %

– 5,9 %

(68)

Za pet uveljavljenih družb se je dobičkonosnost med leti 2001 in 2003 zaradi močno znižanih cen bistveno zmanjšala, kar je sovpadlo s povečanjem dampinškega uvoza iz LRK. Gibanja za celotno industrijo Skupnosti, tj. vključno z dvema proizvajalcema, ustanovljenima med obravnavanim obdobjem, so si večinoma podobna. Potem ko so se dobički leta 2002 drastično zmanjšali, se je položaj celotne industrije leta 2003, ko se je leta 2001 ustanovljena družba uveljavila in je na trg stopil še drugi novi proizvajalec. Vendar se je dobiček novih dveh proizvajalcev v OP spremenil v izgube, primerljive stopnje kot so bile izgube petih uveljavljenih družb.

(69)

To znižanje cen se je v veliki meri odražalo v cenah dobaviteljev surovin, glede na to, da so pogodbe za dobavo surovin pogosto indeksirane s ceno vinske kisline. Vendar takšno zmanjšanje stroškov za surovine ni zadostovalo za preprečitev zmanjšanja dobičkonosnosti industrije Skupnosti z 1,9 % na 6,7 % v obravnavanem obdobju.

4.5.5   Donosnost naložb, denarni tok, naložbe in zmožnost zbiranja kapitala

(70)

Gibanja za donosnost naložb (v tem primeru čisto premoženje), denarni tok in naložbe so prikazana v naslednji preglednici. Iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi (67), preglednica vsebuje številke za pet sodelujočih proizvajalcev, ki so poslovali leta 2001.

 

2001

2002

2003

OP

Donosnost čistega premoženja (pet uveljavljenih družb)

4,2 %

– 4,4 %

– 3,9 %

– 7,0 %

Donosnost čistega premoženja (pet uveljavljenih družb)

3,4 %

– 11,7 %

0,5 %

– 6,3 %

Denarni tok (EUR) (pet uveljavljenih družb)

2 076 591

6 020 127

6 413 005

– 278 607

Denarni tok (EUR) (vseh sedem družb)

2 076 591

788 732

9 045 219

22 835

Naložbe (EUR) (pet uveljavljenih družb)

5 285 432

7 078 796

8 794 719

7 255 251

Naložbe (EUR) (vseh sedem družb)

14 394 918

7 390 503

9 282 258

8 944 785

(71)

Gibanje donosa čistega premoženja v veliki meri odraža gibanje dobičkonosnosti prodaje. Denarni tok se je med letom 2001 in OP poslabšal, čeprav je do nekaterih nihanj prišlo predvsem zaradi spreminjanja zalog. V dveh novih družbah je denarni tok doživel izredno velika nihanja, ker je začetek njunega delovanja sovpadel s hitro spreminjajočimi se razmerami na trgu. V vseh družbah je do zmanjšanja donosnosti naložb in denarnega toka prišlo zaradi tega, ker so se povprečne prodajne cene zniževale hitreje kot povprečni stroški za prodajane izdelke.

(72)

Industrija Skupnosti je ohranila visoko stopnjo naložb skozi celotno obravnavano obdobje, v petih uveljavljenih družbah pa se je ta v primerjavi z letom 2001 celo povečala. Te naložbe so večinoma povezane z modernizacijo, zamenjavo stare opreme in tehnično nadgradnjo, ki jo je zahtevala okoljska zakonodaja. Stalne naložbe dveh novih družb pa so najbolj zaznavne leta 2001 in v OP.

(73)

Ugotovljeno je bilo, da zmožnost industrije Skupnosti, da zbira kapital, bodisi od zunanjih virov ali matične družbe, v obravnavanem obdobju ni bila resno prizadeta. V večini primerov, zlasti v primeru dveh novih družb, do tega ni prišlo zato, ker sta družbi del večjih skupin, ki na posel gledata bolj dolgoročno in menita, da si bo industrija od trenutnih težkih razmer lahko opomogla.

4.5.6   Zaposlovanje, produktivnost in plače

(74)

Naslednja preglednica prikazuje razvoj zaposlovanja, produktivnosti in stroškov dela pri sedmih preiskovanih proizvajalcih Skupnosti.

 

2001

2002

2003

OP

Število zaposlenih

210

203

220

217

Produktivnost (v tonah na zaposlenega)

100

97

105

103

Stroški dela

29 717

34 297

31 822

34 323

(75)

Kot je razvidno iz preglednice, se je število zaposlenih pri sedmih preiskovanih proizvajalcih Skupnosti med letom 2001 in OP povečalo. Do tega povečanja je, kot je omenjeno v odstavkih 5.1 in 5.3, prišlo zato, ker sta v teh številkah zajeti tudi dve družbi, ki sta s proizvodnjo začelo v obravnavanem obdobju, niso pa zajeti štirje proizvajalci Skupnosti, ki so v istem obdobju proizvodnjo opustili. Vendar je kljub temu bilo proti koncu OP občutiti zmanjševanje stopnje zaposlovanja.

(76)

Produktivnost je bila v tem obdobju relativno stabilna, med letom 2001 in OP se je celo rahlo povečala. Stroški dela so se med letom 2001 in OP kljub nekaterim nihanjem povečali. Do teh nihanj je prišlo zaradi začasnih stroškov, povezanih s prestrukturiranjem.

4.5.7   Velikost dejanske stopnje dampinga

(77)

Stopnje dampinga so podrobno navedene zgoraj v rubriki „damping“. Te stopnje so višje od stopenj de minimis. Poleg tega glede na obseg in ceno dampinškega uvoza vpliv dejanske stopnje dampinga ne more biti zanemarljiv.

4.5.8   Sklep o škodi

(78)

Treba je opozoriti, da se je uvoz iz LRK bistveno povečal, tako v smislu obsega kot v tržnega deleža. Poleg tega se je povprečna cena na enoto znižala za skoraj 50 %, kar se odraža pri nelojalnem nižanju cen, ugotovljenem med preiskavo.

(79)

Medtem ko sta se obseg prodaje in tržni delež za sedem preiskovanih družb v Skupnosti povečala, sta ostala relativno stabilna, če sta novi dve družbi izključeni. Po drugi strani je industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju utrpela znižanje povprečne cene za 51 %. Ne glede na znižanje cen surovin in prizadevanja za povečanje produktivnosti, so stopnje dobička v OP postale zelo negativne.

(80)

Slabo stanje industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju potrjuje tudi negativni razvoj kazalnikov v zvezi z izkoriščenostjo zmogljivosti, stopnjami zalog, donosnostjo naložb in denarnim tokom. Omeniti je treba tudi, da so štirje proizvajalci Skupnosti v zadnjih letih propadli. Medtem ko sta leta 2001 začela trgovati tudi dva nova proizvajalca, so bili ti proizvajalci ustanovljeni na podlagi poslovnih načrtov, ki so upoštevali naraščajočo potrošnjo v Skupnosti. Vendar je bilo ugotovljeno, da je v smislu gibanj cen, dobičkonosnosti in donosnosti naložb, stanje teh družb primerljivo s stanjem drugih proizvajalcev Skupnosti.

(81)

Do zgoraj opisanega negativnega razvoja je prišlo v času dokaj stabilne produktivnosti, povečanja naložb in čedalje večje potrošnje ES.

(82)

Če se upoštevajo vsi kazalniki, se sklene, da je industrija Skupnosti med OP utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

5.   VZROKI ŠKODE

5.1   Uvodna pripomba

(83)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je med dampinškim uvozom in materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, vzročna zveza. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi znani dejavniki, ki bi istočasno lahko škodovali industriji Skupnosti, da se je zagotovilo, da morebitna povzročena škoda s strani teh drugih dejavnikov ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

5.2   Učinek na uvoz iz LRK

(84)

Obseg uvoza iz LRK se je povečal za 56 %, tržni delež pa se je v obravnavanem obdobju povečal za 3 odstotne točke. Pole tega so se cene uvoza iz LRK znižale za 50 % in prišlo je do znatnega nelojalnega nižanja cen. Industrija Skupnosti je bila prisiljena reagirati na ta uvoz z vzporednim znižanjem svojih cen za 53 %, da je obdržala svoj obseg prodaje. Zmanjšanje stroškov za surovine ni zadostovalo za preprečitev zmanjšanja dobičkonosnosti industrije Skupnosti z 8 % na negativno številko približno –6 %. Ta dobičkonosnost je bila bistveno nižja od pričakovane v tej vrsti industrije, in kar je najhujše, ker je negativna, ni več trajnostna.

(85)

Zato se začasno sklene, da je pritisk dampinškega uvoza, katerega obseg in tržni delež sta se od leta 2001 dalje bistveno povečala, izvajal pa se je po vedno nižjih, dampinških cenah, odigral odločilno vlogo pri zniževanju cen in pri padcu cen industrije Skupnosti ter posledično pri njeni negativni dobičkonosnosti, ki ji je sledilo poslabšanje njenega finančnega stanja.

5.3   Učinek uvoza iz tretjih držav

(86)

Poleg LRK sta bila druga dva največja dobavitelja vinske kisline na trgu Skupnosti Argentina in Čile.

 

2001

2002

2003

OP

Tržni delež Argentine

1,9 %

1,8 %

0,1 %

0,8 %

Prodajna cena na enoto Argentine (EUR/tono)

5,33

2,75

2,47

2,09

Tržni delež Čila

0,5 %

0,4 %

1,1 %

0,9 %

Prodajna cena na enoto Čila (EUR/tono)

6,21

3,24

3,39

3,55

Tržni delež drugih držav

0,1 %

0,7 %

1,4 %

0,2 %

Prodajna cena na enoto drugih držav (EUR/tono)

10,82

2,91

4,78

5,36

(87)

Te številke kažejo, da vsi dobavitelji, razen LRK, skupaj štejejo zgolj 2,5 % potrošnje Skupnosti in da se je njihov tržni delež med letom 2001 in OP zmanjšal. Njihove povprečne cene so bile višje od cen LRK, čeprav so argentinske cene v OP padle na precej nizko raven. Pritisk kitajskega uvoza na trg je gotovo igral vlogo pri padcu cen teh držav izvoznic.

(88)

Glede na zgoraj povedano se meni, da razvoj uvoza s poreklom iz drugih tretjih držav, kot sta Argentina in Čile, ni bil toliko pomemben, da bi prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

5.4   Učinek ureditvenega okvira

(89)

Nekatere zainteresirane stranke so izpostavile, da na dobičkonosnost industrije vpliva ureditveni okvir ES, ki določa minimalno nakupno ceno za glavne surovine kot tudi prodajno ceno alkohola, kot del skupne kmetijske politike v tem sektorju. Medtem ko ureditveni parametri lahko vplivajo na stanje celotne industrije, so skozi celo obdobje ostali nespremenjeni in se ne morejo šteti za povzročitelje poslabšanja položaja industrije.

5.5   Učinek izvoza industrije Skupnosti

(90)

Med OP je bilo približno 25 % obsega proizvodnje industrije Skupnosti izvoženega izven Skupnosti. Obseg izvoza se je rahlo povečal v obravnavanem obdobju.

(91)

Ugotovljeno je bilo, da je bila dobičkonosnost tega izvoza nekoliko višja kot prodaja na trgu Skupnosti, kljub dejstvu, da so imeli težave tudi zaradi čedalje nižjih cen in konkurence zaradi kitajskega izvoza na trge tretjih držav.

(92)

Glede na zgoraj povedano se šteje, da razvoj izvajanja izvoza ni mogel biti bistveni razlog za škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

5.6   Učinek prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti

(93)

Prodaja drugih proizvajalcev Skupnosti, vključno s tistimi, ki so propadli med obravnavanim obdobjem, se je med letom 2001 in OP nenadoma in precej zmanjšala. Skladno s tem, navedena prodaja ni mogla povzročiti škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

5.7   Sklep o vzrokih za škodo

(94)

Poudariti je treba, da se je škoda v tem primeru primarno pokazala kot padec cen, ki je povzročil zmanjšanje dobičkonosnosti. To je sovpadlo s hitro naraščajočim uvozom po dampinških cenah iz LRK, ki je bistveno nelojalno znižal cene industrije Skupnosti. Nič ne kaže na to, da so zgoraj omenjeni drugi faktorji lahko bili pomemben vzrok za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Med preiskavo niso bili ugotovljeni niso bili nobeni drugi faktorji, ki bi lahko povzročili znatno škodo.

(95)

Na podlagi zgornje analize učinkov vseh znanih faktorjev na stanje industrije Skupnosti, se začasno sklene, da je vzročna zveza med dampinčkim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

6.   INTERES SKUPNOSTI

6.1   Splošni premisleki

(96)

Preučilo se je, ali obstajajo nujni razlogi, ki bi lahko pripeljali do sklepa, da uvedba protidampinških dajatev na uvoz iz zadevne države ne bi bila v interesu industrije Skupnosti. Komisija je poslala vprašalnike uvoznikom, trgovcem in industrijskim uporabnikom. Delne odgovore na vprašalnik je prejela od dveh uporabnikov. Drugi uporabniki odgovorov na vprašalnik niso predložili, so pa pisno izrazili svoja stališča.

(97)

Na podlagi informacij, pridobljenih od sodelujočih strank, so bili sprejeti naslednji sklepi.

6.2   Interes industrije Skupnosti

(98)

Treba je opozoriti, da je industrijo Skupnosti sestavljalo sedem proizvajalcev, ki so zaposlovali več kot 200 ljudi v proizvodnji in prodaji zadevnega izdelka. Opozoriti je treba, da so gospodarski kazalniki industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju odražali čedalje slabše finančne rezultate, ki so v zadnjih letih pripeljali do zaprtja štirih proizvajalcev Skupnosti.

(99)

Če se ukrepi ne uvedejo, se lahko zaradi pritiska cen dampinškega uvoza finančno stanje industrije Skupnosti še naprej slabša, zaradi česar bo še več proizvajalcev Skupnosti prisiljenih opustiti proizvodnjo, kar bo imelo neugodne posledice za širši vinski sektor (glej spodaj). Če pa se ukrepi uvedejo, se lahko pričakuje, da bodo cene in dobičkonosnost dosegle bolj uravnoteženo stopnjo in da bo ekonomska upravičenost evropske industrije zagotovljena.

(100)

Zato je očitno, da so protidampinški ukrepi v interesu industrije Skupnosti.

6.3   Interes dobaviteljev

(101)

Dva dobavitelja surovin sta pisala Komisiji in podprla postopek. Nekateri pritožniki imajo tudi povezane družbe v vinski industriji, zato so izkoristili priložnost in med preiskavo izrazili interes teh družb.

(102)

Vse te stranke so poudarile gospodarsko pomembnost industrije vinske kisline z vidika proizvajalcev vin Skupnosti.

(103)

Prvič, vinska industrija potrebuje zanesljiv vir vinske kisline zajamčene kakovosti.

(104)

Drugič, z uporabo stranskih produktov, kot so tropine in droži, je industrija vinske kisline pomemben vir dohodka za vinski sektor. Treba je opozoriti, da ta sektor zajema skupna kmetijska politika in je trenutno v resnih ekonomskih težavah.

(105)

Tretjič, če v Skupnosti ne bo vitalne industrije vinske kisline, bo vinski sektor prisiljen v dodatne stroške, da bo lahko odlagal stranske produkte, saj so okoljski predpisi vse strožji.

(106)

Zato se sklene, da je uvedba protidampinških ukrepov v interesu dobaviteljev Skupnosti.

6.4   Interes uporabnikov

(107)

Vprašalniki so bili prvotno poslani vsem strankam, ki so bile v pritožbi navedene kot uporabniki. Informacije, pridobljene med preiskavo, so Komisiji omogočile opredeliti najpomembnejše industrijske sektorje, ki uporabljajo vinsko kislino. Posledično so bili dodatni vprašalniki poslani številnim proizvajalcem hrane, pijače in mavca ter zvezi farmacevtske industrije.

(108)

Odzvali sta se ena družba, ki proizvaja mavec, in ena iz živilsko predelovalne industrije ter povedali, da jima vinska kislina predstavlja preveč zanemarljiv strošek, da bi odgovorili na vprašalnik.

(109)

Ena družba, ki proizvaja mavec, je sodelovala tako, da je predložila odgovore na vprašalnik. Druga družba, ki proizvaja mavec, je predložila delni odgovor. Iz teh podatkov je mogoče sklepati, da zadevni izdelek pomeni manj kot 2 % stroškov izdelkov iz mavca, ki jih izdelujejo sodelujoče družbe. Zato se lahko sklene, da bi predlagane protidampinške dajatve relativno malo vplivale na stroške in konkurenčni položaj navedenih predelovalnih industrij. Glede na to, da je to večja skupina, ki proizvaja mavec, se informacije lahko štejejo za precej reprezentativne za cel sektor. Povedati je treba tudi, da so gradbeni materiali proizvedeni pretežno za lokalni ali nacionalni trg in niso izpostavljeni svetovni konkurenci, s čimer družbam v gradbenem sektorju omogočajo prenos povečanja stroškov na njihove stranke.

(110)

Pripombe sta poslali tudi dve družbi za proizvodnjo živil, ki proizvajata emulgatorje za pekarsko industrijo. Ti družbi sta nasprotovali preiskavi in navedli, da je vinska kislina pomemben strošek v njunih izdelkih. Vendar ti družbi nista predložili odgovorov na vprašalnik, zato njunih trditev ni bilo mogoče preveriti na podlagi merljivih podatkov.

(111)

V prejetih pripombah je predelovalna industrija poudarila nestabilnost trga naravne vinske kisline in periodična pomanjkanja na evropskem trgu v preteklosti. Izgleda, da zanesljivost dobave vinske kisline navedeno industrijo bolj skrbi kot stroški zanjo.

(112)

Glede na zgoraj povedano ni verjetno, da bi protidampinški ukrepi povzročili pomanjkanje zalog ali nekonkurenčno stanje v predelovalni industriji. Predlagani ukrepi bi prispevali zgolj k ponovni vzpostavitvi evropskih tržnih cen na stopnji, ki bi bila bliže dolgoročnemu gibanju, ter k preprečevanju novih opustitev proizvodnje. V zvezi s povečanjem stroškov je bilo ugotovljeno, da bi bilo zanemarljivo in ne bi znatno vplivalo na konkurenčnost predelovalne industrije. Zato se začasno šteje, da interes uporabnikov ni prepovedati uvedbo ukrepov.

6.5   Sklep o interesu Skupnosti

(113)

Uvedba ukrepov za uvoz vinske kisline s poreklom iz LRK bi brez dvoma bila v interesu industrije Skupnosti. Kakršen koli vpliv na cene vinske kisline naj bi bil tako za uvoznike/trgovce kot za uporabniško industrijo zelo majhen. Nasprotno pa so izgube, ki so jih utrpeli industrija Skupnosti in dobavitelji, ter tveganja nadaljnjih zaprtij neprimerno večja.

(114)

Glede na zgoraj povedano se začasno sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških dajatev na uvoz vinske kisline s poreklom iz LRK.

7.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

7.1   Stopnja odprave škode

(115)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, posledično škodo in interesom Skupnosti bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(116)

Ukrepi morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravljanje škode, ki jo ta uvoz povzroča, ne da bi se presegla ugotovljena stopnjo dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Skupnosti. Za ta izračun uporabljena stopnja dobička pred obdavčitvijo je bila 8 % in je temeljila na stopnjah dobička, ustvarjenega pred dampinškim uvozom. Na tej podlagi je bila izračunana neškodljiva cena za podoben izdelek industrije Skupnosti. Neškodljiva cena je bila dobljena s prištetjem zgoraj omenjene 8-odstotne stopnje dobička stroškom proizvodnje. Ene vrste izdelka, izvoženega iz LRK v OP industrija Skupnosti med OP ni proizvajala in prodajala. Pri računanju stopnje, ki bi zadostovala za odpravo škode, ki jo je povzročil ta uvoz, a pri tem ne bi bila presežena ugotovljena stopnja dampinga, se je upoštevalo razmerje med cenami za to vrsto in drugimi vrstami izdelka, ki so ga izvozili kitajski izvozniki.

(117)

Potrebno povečanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti.

(118)

Kakršna koli razlika, izhajajoča iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF.

7.2   Začasni ukrepi

(119)

Glede na že navedeno se začasna protidampinška dajatev uvede na stopnji ugotovljene dampinške stopnje, vendar v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe ne sme biti višja od zgoraj izračunane stopnje škode.

(120)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v katerem sta med preiskavo bili ti dve družbi. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo omenjene družbe, torej omenjeni specifični pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v operativnem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, posebej navedenimi, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(121)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (3), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo prilagodila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(122)

Na podlagi zgoraj navedenega so stopnje začasne dajatve naslednje:

Hangzou Bioking Biochemical Engineering Co., Ltd, Hangzou

2,4 %

Changmao Biochemical Engineering Co., Ltd, Changzou City

13,8 %

Ninghai Organic Chemical Factory, Ninghai.

6,6 %

Vse druge družbe

34,9 %

8.   KONČNA DOLOČBA

(123)

V interesu dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba povedati, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko v zvezi s kakršno koli dokončno dajatvijo ponovno preučijo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je uvrščena pod oznako KN 2918 12 00, se uvede začasna protidampinška dajatev.

2.   Stopnja začasne protidampinške dajatve, pred plačilom dajatve, za neto ceno franko meja Skupnosti, je:

Družba

Protidampinška dajatev

Dodatna oznaka TARIC

Hangzou Bioking Biochemical Engineering Co., Ltd, Hangzou, Ljudska republika Kitajska

2,4 %

A687

Changmao Biochemical Engineering Co., Ltd, Changzou City, Ljudska republika Kitajska

13,8 %

A688

Ninghai Organic Chemical Factory, Ninghai, Ljudska republika Kitajska

6,6 %

A689

Vse druge družbe

34,9 %

A999

3.   Sprostitev izdelka, navedenega v odstavku 1, v prost promet v Skupnosti je predmet varščine, ki je enaka znesku začasne dajatve.

4.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

Brez poseganja v člen 20 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 lahko zainteresirane stranke v enem mesecu od dneva začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter v pisni obliki izrazijo svoje stališče in prosijo za ustno zaslišanje pred Komisijo.

V skladu s členom 21(4) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 lahko zadevne stranke podajo pripombe v zvezi z uporabo te uredbe v roku enega meseca od dneva začetka njene veljavnosti.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan po objavi Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. julija 2005

Za Komisijo

Peter MANDELSON

Član Komisije


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).

(2)  UL C 267, 30.10.2004, str. 4.

(3)  Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direktorat B, B-1049 Bruselj, Belgija.


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije<