29.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/1

(1)

Komisija je 30. aprila 2004 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih ulitkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Postopek je bil uveden na podlagi pritožbe, ki jo je marca 2004 vložila družba EUROFONTE („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje ulitkov Skupnosti. Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu tega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, proizvajalce Skupnosti, navedene v pritožbi, in ostale znane proizvajalce Skupnosti, organe oblasti LRK, proizvajalce izvoznike, uvoznike in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, obvestila o začetku preiskave. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoje stališče in zahtevati zaslišanje v roku, ki je bil naveden v obvestilu o začetku.

(4)

Številni proizvajalci Skupnosti, ki jih predstavlja vlagatelj, drugi sodelujoči proizvajalci Skupnosti, proizvajalci izvozniki, uvozniki, dobavitelji in združenja uporabnikov so izrazili svoja stališča. Vse zainteresirane stranke, ki so za to zaprosile v navedenem roku, ter podale razloge, zakaj bi jih bilo treba zaslišati, so dobile priložnost za zaslišanje.

(5)

Zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Skupnosti in uvoznikov, vključenih v preiskavo, je bila v obvestilu o začetku predvidena uporaba tehnik vzorčenja, v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če je, da bi izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki in zastopniki, ki delujejo v njihovem imenu, proizvajalci Skupnosti in uvozniki pozvani, da se javijo in posredujejo podatke, kot je določeno v obvestilu o začetku. Komisija je tudi stopila v stik z znanimi združenji proizvajalcev izvoznikov in organi oblasti LRK. Te stranke niso imele pripomb na uporabo vzorčenja.

(7)

Skupno 33 izvoznikov/proizvajalcev v LRK, 24 proizvajalcev Skupnosti in 15 uvoznikov je v roku odgovorilo na vprašalnik za vzorčenje in posredovalo zahtevane podatke.

(8)

Da bi se proizvajalcem izvoznikom v LRK omogočila predložitev zahtevka za tržno gospodarsko obravnavo („TGO“) ali za individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija poslala obrazce za zahtevka TGO in IO kitajskim družbam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku. V zvezi s tem je 21 družb zahtevalo TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, 3 družbe pa so zahtevale le IO v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe.

(9)

Vzorec za proizvajalce izvoznike je bil izbran po posvetovanju s sodelujočimi proizvajalci izvozniki iz LRK in organi oblasti LRK. Vzorec proizvajalcev izvoznikov je bil določen na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Skupnost (proučeni posamično ali kot skupina povezanih družb), ki se lahko primerno prouči v razpoložljivem času, in namena družb, da zahtevajo tržno gospodarsko obravnavo. V vzorec so bile vključene samo družbe, ki so nameravale zahtevati TGO, saj je v gospodarstvu v prehodu normalna vrednost za druge družbe določena na podlagi cen ali konstruirane normalne vrednosti primerljive tretje države. Na tej podlagi je bil izbran reprezentativen vzorec sedmih proizvajalcev izvoznikov. Sedem vzorčnih družb je predstavljalo, glede na odgovore pri vzorčenju, okoli 50 % izvoza vseh sodelujočih proizvajalcev.

(10)

Za proizvajalce Skupnosti je bil v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe vzorec izbran po posvetovanju s sodelujočimi proizvajalci in z njihovim soglasjem na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje znotraj Skupnosti. Zato je bilo v vzorec izbranih pet proizvajalcev Skupnosti. Komisija je poslala vprašalnike petim izbranim družbam ter v določenih rokih prejela štiri v celoti izpolnjene vprašalnike. Ena od teh družb je svoj odgovor predložila izven podaljšanih rokov, določenih v ta namen, in je bila zato izključena iz postopka.

(11)

Za uvoznike je bil v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe vzorec izbran po posvetovanju s sodelujočimi uvozniki in z njihovim soglasjem, prvotno na podlagi največjega reprezentativnega obsega Skupnosti, in drugič na podlagi gospodarske porazdelitve. Izmed 15 družb je bilo za dve ugotovljeno, da imata v LRK povezani proizvodni stranki zaradi česar sta bili izključeni iz vzorčenja, saj bi morali biti proučeni v okviru vzorčenja za proizvajalce izvoznike. Zato so bili izbrani štirje proizvajalci, od katerih so trije predložili v celoti izpolnjene vprašalnike.

(12)

Komisija je iskala in preverjala podatke, ki so se ji zdeli potrebni za prvotno določanje dampinga, škode, ki izvira iz tega, in interesa Skupnosti. Obiski zaradi preveritve so bili opravljeni v prostorih naslednjih vzorčenih družb:

(13)

Glede na potrebo, da se določi normalna vrednost za proizvajalce izvoznike v LRK, ki jim TGO morda ne bo odobren, so bili obiski zaradi preveritve z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države opravljeni v prostorih družbe:

(14)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajelo obdobje od januarja 2000 do konca OP („proučevano obdobje“).

(15)

Ulitki so običajno sestavljeni iz okvirja, ki je pritrjen v tla, in iz pokrova ali rešetk, ki so na isti višini kot površina, ki jo uporabljajo pešci in/ali vozila in ki neposredno prenašajo težo in udarno silo pešcev in/ali prometa z vozili. Okvir je nameščen neposredno na vrh betonskega ali opečnatega prostora. Uporablja se za dostop in/ali vstop v podzemni jašek.

(16)

Ulitki so namenjeni pokritju podzemnega jaška in morajo vzdržati upor motornih vozil in/ali pešcev. Pokrov ali rešetke morajo ostati trdno v okvirju v izogib obremenitvi s hrupom, telesnim poškodbam in škodi na vozilih. Ulitki morajo omogočati varen in preprost dostop do podzemnega jaška, bodisi z namenom prehajanja ali vizualnega pregleda.

(17)

Ulitki se razlikujejo po obliki in merah. Oblikovani so tako, da ustrezajo meram podzemnega jaška, ki ga pokrivajo in do katerega omogočajo dostop. Okvirji izdelka so običajno okrogli, kvadratni ali pravokotni. Pokrov in rešetke so na voljo v kakršni koli obliki, vključno s trikotno, okroglo, kvadratno ali pravokotno, vendar niso omejeni le na te oblike.

(18)

Ulitki so narejeni iz sive ali nodularne litine. Izdelani so iz jeklenega odpadka, koksa, grodlja, ogljikovega prahu, apnenca, fero-silicija in magnezija, njihov delež je odvisen od proizvodnega postopka in vrste končnega izdelka, tj. siva ali nodularna litina. Za topljenje železa med postopkom litja, tj. uporaba električnih ali kupolnih peči, se uporabljata dve metodi. Proizvodni postopek je podoben za ulitke iz sive ali nodularne litine. Glavna razlika pri proizvodnem postopku nodularnih ulitkov je ta, da je ogljiku, ki je v železu, dodan magnezij, tako da ta spremeni svojo obliko grafitnih lističev v krogličasto strukturo, kar pa se pri sivih litinah ne zgodi. Ko je postopek taljenja končan, se stopljeno železo ročno ali strojno zlije v kalup.

(19)

Zadevni izdelek je izdelek iz netempranega litega železa, ki se uporablja za pokritje in/ali dostop do površinskih ali podpovršinskih sistemov in njihovih delov, strojno ali ročno obdelan, premazan ali prevlečen ali drugače obdelan z materialom s poreklom iz LRK („zadevni izdelek“), navadno uvrščen pod oznaki KN 7325 10 50 in 7325 10 92 in občasno tudi pod oznako KN 7325 10 99. Te oznake KN ustrezajo različicam izdelka (vključno s pokrovi vhodnih odprtin, kanalizacijskimi rešetkami in cestnimi kapami). Ugotovljeno je bilo, da so si te različice dovolj podobne, da za namen postopka predstavljajo en sam izdelek. Treba je opozoriti, da se požarni hidranti, ki se nahajajo pod površino, zaradi uporabe in konstrukcije bistveno ne razlikujejo od cestne kape in se zato ne štejejo za zadevni izdelek.

(20)

Pri proizvodnji ulitkov se za postopek taljenja v LRK uporabljajo pretežno kupolne peči, medtem ko uporablja industrija Skupnosti pretežno električne peči. Proizvodni postopek v LRK se od postopka EU razlikuje tudi v tem, da proizvajalci v LRK vlivajo pretežno ročno, proizvajalci v EU pa strojno. Ulitki so iz sive ali nodularne litine. Izdelani so iz jeklenega odpadka, koksa, grodlja, ogljikovega prahu, apnenca, fero-silicija in magnezija, njihov delež je odvisen od proizvodnega postopka in vrste končnega izdelka, tj. siva ali nodularna litina. Za topljenje železa med postopkom litja, tj. uporaba električnih ali kupolnih peči, se uporabljata dve metodi. Proizvodni postopek je podoben za ulitke iz sive ali nodularne litine. Glavna razlika pri proizvodnem postopku nodularnih ulitkov je ta, da je ogljiku, ki je v železu, dodan magnezij, tako da ta spremeni svojo obliko grafitnih lističev v krogličasto strukturo, kar pa se pri sivih litinah ne zgodi. Ko je postopek taljenja končan, se stopljeno železo ročno ali strojno zlije v model. Tako ulitki iz sive kot nodularne litine so proizvedeni v LRK.

(21)

Razlika med sivo in nodularno litino je v tem, da je siva litina narejena z grafitom v obliki lističev; to naredi material bolj tog in tako so ulitki zaradi svoje mase stabilni. Nodularna litina vsebuje grafit v obliki kroglic, zardi česar se bolje razteza in ima več ergonomskih lastnosti, vendar mora biti ulitek mehansko pritrjen.

(22)

Preiskava je pokazala, kot je omenjeno zgoraj, da imajo vse vrste ulitkov, razen razlik v sivi in nodularni litini, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične značilnosti in se v bistvu uporabljajo za iste namene in se lahko štejejo za različne vrste istega izdelka.

(23)

Zato so za namen te preiskave zadevni izdelki ulitki, kakor je opisano v splošnem delu, s poreklom iz LRK.

(24)

Med zadevnim izdelkom in ulitki, izdelanimi in prodanimi v Indiji, ki je v namen določitve normalne vrednosti glede na LRK predstavljala primerljivo državo, ni bilo ugotovljenih razlik.

(25)

Med zadevnim izdelkom in ulitki, ki jih je industrija Skupnosti izdelala in prodala v Skupnosti, ni bilo ugotovljenih razlik.

(26)

Nekatere stranke so trdile, da ulitki, ki jih je industrija Skupnosti proizvedla in prodala na trgu Skupnosti, niso bili podobni zadevnemu izdelku. Zlasti so dokazovali, da so bili standardi, uporabljeni na evropski ravni, določeni s standardi EN124 in da nacionalni standardi zajemajo EN124, vendar običajno predvidevajo dodatne podrobnosti, torej obstajajo izrazite razlike med izdelki, prodanimi na posameznem nacionalnem trgu. Poleg tega so nekatere stranke dokazovale, da so prodajale in kupovale ulitke t. i. GATIC izdelke, ki so komercialna različica standardnim cestnim pokrovom in so osvojili ločeno tržno nišo, kjer so tehnične zahteve inženirskih projektov izredno visoke. Trdile so, da ta izdelek dopolnjuje standardni izdelek, in se ne more šteti za nadomestek. Zato so zahtevale, da se ta izdelek GATIC izključi iz opredelitve zadevnega izdelka.

(27)

V zvezi s tem argumentom je treba opozoriti, da morata biti pri prodaji na trgu Skupnosti, tako podobni izdelek kot tudi zadevni izdelek v skladu s standardi EN124 in nacionalnimi standardi. To torej določa merila, ki jih je treba uporabiti za določitev „podobnega izdelka“, ter, katere so fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti, končne uporabe ali nameni uporabe izdelka. Ulitki, ki jih je industrija Skupnosti proizvedla in prodala na trgu Skupnosti, so iz sive ali nodularne litine in ugotovljeno je bilo, da imajo enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabe kot zadevni izdelek. Prav tako razlike v nacionalnih standardih ne vplivajo na opredelitev podobnega izdelka, saj ni mogoče najti jasnih razlik med izdelki v zvezi z njihovimi osnovnimi fizikalnimi, tehničnimi in kemijskimi lastnostmi, končno uporabo in zaznavanjem uporabnikov. Glede fizikalnih in tehničnih lastnosti izdelka so pomembni dejavniki namen uporabe, namestitev in lokacija. Izdelek je lahko iz sive ali nodularne litine, pokrov in/ali okvir vhodne odprtine pa je lahko polnjen z betonom ali drugimi materiali. Kar zadeva uporabo izdelka, predstavljajo pokrov in okvir vmesnik med podzemno napeljavo in površino ceste ali pločnika. Vse zgoraj navedene lastnosti se uporabljajo tudi za tako imenovani izdelek GATIC, ki se v nobenih lastnostih ne razlikuje od zadevnega izdelka. Zahtevek za izključitev izdelka GATIC iz opredelitve zadevnega izdelka je bil zato zavrnjen.

(28)

Preiskava je tudi pokazala, da med zadevnim izdelkom, ki se izvaža, in ulitki, ki so bili proizvedeni in prodani na domačem trgu izvoznika, ni bilo ugotovljenih nobenih razlik.

(29)

Zato se sklene, da so v skladu s členom 1(4) osnovne uredbe in za namen te preiskave vse vrste ulitkov, ki so proizvedeni in prodani na domačem trgu LRK, tisti, ki so bili proizvedeni in prodani v Indiji in tisti, ki jih je industrija Skupnosti proizvedla in prodala na trgu Skupnosti, podobni zadevnemu izdelku.

(30)

Treba je opomniti, da je bilo po posvetovanju s kitajskimi organi oblasti glede na veliko število vključenih družb sklenjeno, da se uporabijo določbe za vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe, in da je bil v ta namen izbran vzorec sedmih družb z največjim obsegom izvoza v EU.

(31)

V zvezi s tem je analiza pozneje pokazala, da je lahko bil TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe od sedmih prvotno izbranih družb odobren le eni družbi, ter da je bil lahko IO v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe odobren trem od vzorčenih družb.

(32)

Določbe za vzorčenje so se zato uporabljale, kakor sledi v nadaljevanju. Individualna stopnja dampinga, določena za edino družbo, ki ji je bil odobren TGO, je prav tako pripisana nevzorčenim družbam, ki jim je bil odobren TGO. Družbam, ki jim je bil odobren IO in ki niso bile vzorčene, je bilo odobreno tehtano povprečje stopnje dampinga, ugotovljenega za tri vzorčene družbe, ki jim je bil odobren IO.

(33)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 člena 2 za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(34)

Merila TGO so na kratko in samo za lažje sklicevanje povzeta spodaj:

(35)

V tej preiskavi se je 21 proizvajalcev izvoznikov v LRK javilo in zahtevalo TGO v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe. Vsak zahtevek za TGO je bil proučen. Glede na veliko število zadevnih družb je bilo preverjanje na mestu samem opravljeno le v prostorih sedmih družb. Za preostale družbe je bila izvedena podrobna analiza vseh predloženih podatkov v prostorih Komisije, z zadevnimi družbami je bila izvedena tudi obširna korespondenca, če so elementi njihove vloge manjkali ali bili nejasni. Kadar je podrejena družba ali katera koli druga z vlagateljem v LRK povezana družba proizvajalec in/ali je vključena v prodajo zadevnega izdelka (za izvoz ali na domačem trgu), je bila povezana stranka prav tako vabljena, da izpolni zahtevek TGO. TGO se odobri le, če vse povezane družbe izpolnjujejo zgoraj določena merila.

(36)

V zvezi z družbami, za katere so bila opravljena preverjanja na mestu samem, je preiskava pokazala, da je en izmed sedmih kitajskih proizvajalcev izvoznikov izpolnil vse pogoje za TGO. Preostalih šest vlog je bilo treba zavrniti zaradi razlogov, navedenih v spodnji tabeli.

(37)

Glede preostalih 14 družb je bilo v analizi, ki je bila opravljena za vsako družbo posebej, sklenjeno, da TGO 10 družbam ne more biti odobren. Tri od teh desetih družb niso primerno sodelovale pri preiskavi, ker bodisi niso pravočasno zagotovile zahtevanih podatkov ali ker so bile trgovinska družba in povezane proizvodne družbe niso sodelovale. Za preostalih 7 od 10 družb so neizpolnjena merila prav tako določena v tabeli spodaj. Preostale 4 družbe so lahko uspešno dokazale, da si izpolnile pet bistvenih meril TGO.

(38)

Spodnja tabela za vsako od petih meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe povzema ugotovitve za vsako družbo, ki ji ni bil dodeljen TGO. Treba je opozoriti, da čeprav je družba 3 vsa merila posamično izpolnila, ji TGO ni bil odobren, ker zaradi korporacijskega odnosa s spodaj navedenima družbama 1 in 2 ni izpolnila vseh meril TGO.

(39)

Na podlagi tega so proizvajalci izvozniki v LRK, ki jim je bil odobren TGO, naslednji:

(40)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema člen 2(7), vzpostavi dajatev na ravni države, če sploh, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila za individualno obravnavo, določeno v členu 9(5) osnovne uredbe.

(41)

21 proizvajalcev izvoznikov, ki so zahtevali TGO, je zahtevalo tudi individualno obravnavo v primeru, da jim TGO ne bi bil odobren. Trije drugi proizvajalci izvozniki so zahtevali le individualno obravnavo.

(42)

Prvič, v zvezi s 16 družbami, katerih zahtevek TGO je bil zavrnjen, je bilo ugotovljeno, da je pet družb izpolnilo vse zahteve za IO, določene v členu 9(5) osnovne uredbe. V zvezi s preostalimi družbami, tri družbe niso primerno sodelovale pri preiskavi, ker bodisi niso pravočasno zagotovile zahtevanih podatkov ali ker so bile trgovinska družba, in povezane proizvodne družbe niso sodelovale, kakor je že navedeno v uvodni izjavi (36) zgoraj.

(43)

Preostalih osem družb, katerih zahtevek TGO je bil zavrnjen, ni izpolnilo meril, kakor je določeno v prvem stavku člena 9(5)(c) osnovne uredbe. Zato tem družbam IO ne more biti odobren.

(44)

Drugič, izmed treh družb, ki so zahtevale le IO, sta dve v zgodnji fazi postopka prenehali sodelovati. Pri tretjem vlagatelju je bilo ugotovljeno, da je trgovinska družba ter da njegova povezana družba ni sodelovala. Zato tem trem družbam IO ne more biti odobren.

(45)

Sklene se, da je treba IO odobriti naslednjim petim družbam:

(46)

Številni proizvajalci izvozniki so izpodbijali določitev TGO/IO. Vendar te stranke niso predložile kakršnih koli novih podatkov, ki bi pripeljali do drugačnih sklepov v zvezi s tem. Zato se zahtevki zavrnejo.

(47)

Komisija je naprej ugotovila, ali je bila celotna domača prodaja proizvajalca izvoznika reprezentativna v primerjavi z njegovim celotnim izvozom v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je domača prodaja podobnega izdelka štela za reprezentativno, če je njen celoten obseg predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka v Skupnost.

(48)

Ugotovljeno je bilo, da je domača prodaja proizvajalca izvoznika predstavljala veliko manj kot 5 % ustreznega obsega izvoza v Skupnost.

(49)

Posledično je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe normalna vrednost sestavljena tako, da so bili prišteti proizvodni stroški izvoznika za izvožene vrste izdelka, ustrezen znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA“) ter za ustrezno stopnjo dobička. Če ni drugih družb v LRK, ki jim je bil v tem primeru odobren TGO, je bilo sklenjeno, da se uporabi PSA in dobiček, določen v primerljivi državi v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe. Pred tem se je Komisija prepričala, da je bil tako določen znesek za dobiček razumen in ni presegal dobička, ki ga je ustvaril proizvajalec, ki mu je bil odobren TGO, pri domači prodaji.

(50)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za družbe, ki jim TGO ni mogel biti odobren, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi. V obvestilu o začetku je Komisija navedla, da namerava uporabiti Norveško kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK, zainteresirane stranke pa so bile pozvane, da predložijo svoje pripombe v zvezi s tem. Številni proizvajalci izvozniki v LRK in uvozniki v Skupnosti so temu predlogu nasprotovali in podali utemeljena stališča, ki so pokazala, da Norveška ni bila primerna primerljiva država in da bi morala biti namesto nje izbrana Indija. Po preiskavi so službe Komisije ugotovile, da je bila glede na raznolikost vrst izdelka, obseg domače prodaje, konkurenco na domačem trgu, dostop do surovin in proizvodni postopek Indija v resnici primernejša primerljiva država za LRK kakor Norveška. Vse zainteresirane stranke so bile obveščene o tej odločitvi in nobena stran ni podala ugovorov. Komisija je zato iskala in ugotovila, da en proizvajalec v Indiji v celoti sodeluje.

(51)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bil odobren TGO, določena na podlagi preverjenih podatkov, prejetih od proizvajalca v tretji državi z ustreznim tržnim gospodarstvom, tj. na podlagi cen, ki se plačujejo ali so plačljive na domačem trgu Indije. V skladu z metodologijo, določeno v uvodni izjavi (47), je bilo ugotovljeno, (i) da je potekalo poslovanje v običajnem poteku trgovanja in (ii) da je bilo reprezentativno. Preiskava je pokazala določene razlike v proizvodnem postopku med indijskimi in kitajskimi proizvajalci, kajti slednji uporabljajo manj visoko razvite naprave in porabijo manj električne energije. Indijske domače prodajne cene so bile zato popravljene navzdol za znesek, ki odraža te razlike. Kjer je bilo potrebno, so bile te cene prilagojene, da se lahko zagotovi poštena primerjava z navedenimi vrstami izdelka, ki so ga zadevni kitajski proizvajalci izvozili v Skupnost.

(52)

Posledično je bila normalna vrednost določena kot tehtana prodajna cena za nepovezane kupce s strani sodelujočega proizvajalca v Indiji.

(53)

V tistih primerih, kjer se je zadevni izdelek izvozil neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih izvoznih cen. Tako je veljalo za vse tri vzorčene družbe, ki jim je bil odobren IO.

(54)

V primeru, ko je bil izvoz v Skupnost opravljen preko povezanega uvoznika, je bila izvozna cena sestavljena na podlagi cen pri nadaljnji prodaji tega povezanega uvoznika svojim prvim neodvisnim strankam, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Prilagoditve so bile narejene za vse stroške, ki so jih navedeni povezani uvozniki imeli med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s stroški PSA, in za ustrezno stopnjo dobička. To je veljalo za edino družbo, ki ji je bil odobren TGO, in za tri vzorčene družbe, ki jim ni bil odobren niti TGO niti IO.

(55)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene je bila opravljena na podlagi cene izdelka franko tovarna. Za zagotavljanje poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile narejene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V vseh primerih, ko je bilo ugotovljeno, da je to razumno, pravilno in podprto z dokazi, so bile odobrene ustrezne prilagoditve, ki zadevajo prevoz, zavarovanje, provizijo in bančne stroške.

(56)

Ugotovljeno je bilo, da je bila povrnjena nižja stopnja DDV-ja pri izvozu, kakor pri domači prodaji. Da bi se ta razlika upoštevala, so bile izvozne cene prilagojene na podlagi razlik v povrnjeni stopnji DDV-ja med izvozom in domačo prodajo, tj. 2 % v letu 2003 in 4 % v letu 2004.

(57)

Za edino družbo, ki ji je bil odobren TGO, je bila tehtana povprečna normalna vrednost za vsako vrsto zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, kot je določeno v členu 2(11) osnovne uredbe.

(58)

Štirim družbam, ki jim je bil odobren TGO, vendar niso bile izbrane v vzorec, je bila v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe pripisana stopnja dampinga, določena za zgoraj navedeno vzorčeno družbo.

(59)

Za tri vzorčene družbe, ki jim je bil odobren IO, je bila tehtana povprečna normalna vrednost, določena za primerljivo državo, primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno v Skupnost, kot je določeno v členu 2(11) osnovne uredbe.

(60)

Obema nevzorčenima družbama, ki jima je bil odobren IO, je bila dodeljena stopnja dampinga, določena na ravni tehtanega povprečja stopnje dampinga, določenega za obe vzorčeni družbi, ki jima je bil odobren IO.

(61)

Na tej podlagi so individualne stopnje dampinga, izražene kot odstotek vrednosti CIF na meji Skupnosti, neplačana dajatev, naslednje:

(62)

Za določitev stopnje dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge izvoznike, je Komisija najprej ugotovila stopnjo sodelovanja. V ta namen je bilo izračunano naslednje razmerje. Števec je obseg izvoza v Skupnost sodelujočih družb, ki jim ni bil odobren niti TGO niti IO. Imenovalec je celoten obseg izvoza s poreklom iz LRK v Skupnost, ki temelji na podatkih Eurostata, minus obseg izvoza družb, ki sta jim bila odobrena TGO in IO. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je bila stopnja sodelovanja 22-odstotna, kar se šteje za nizko stopnjo, tudi za razdrobljeno industrijo, kot je ta, ki proizvaja zadevni izdelek.

(63)

Stopnja dampinga na ravni države za obseg izvoza drugih proizvajalcev izvoznikov je bila določena, kakor sledi v nadaljevanju.

(64)

Za obseg izvoza nesodelujočih družb je bila stopnja dampinga določena na podlagi dveh kategorij izdelkov z najvišjimi stopnjami, določenimi za vzorčene proizvajalce izvoznike, ki jim ni bil odobren niti TGO niti IO.

(65)

Sodelujočim družbam, ki jim ni bil odobren niti TGO niti IO, je bila za namen tega izračuna dodeljena fiktivna individualna stopnja po metodologiji, določeni v uvodni izjavi (53).

(66)

Na koncu je bila stopnja dampinga na ravni države izračunana na podlagi zgoraj navedenih fiktivnih individualnih stopenj z uporabo vrednosti CIF kot dejavnika tehtanja za vsako skupino izvoznikov, tj. sodelujočih in nesodelujočih.

(67)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države določena na 47,8 % CIF meje Skupnosti, neplačana dajatev.

(68)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so ulitke izdelali štirje proizvajalci pritožniki Skupnosti, ki so bili izbrani v vzorec, in pet drugih proizvajalcev Skupnosti, ki podpirajo pritožbo.

(69)

Proizvajalci pritožniki Skupnosti skupaj s proizvajalci Skupnosti, ki podpirajo pritožbo in ki so se odzvali na vzorčenje in sodelujejo pri preiskavi, predstavljajo več kot 60 % proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti. Zato se šteje, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(70)

Ena družba pritožnica je takoj po začetku preiskave prenehala sodelovati. Druga družba, izbrana v vzorec, je predložila svoj odgovor zunaj ustreznega roka. Ena družba, ki podpira pritožbo, je svojo podporo umaknila takoj po začetku preiskave in posledično te tri družbe niso bile vključene v opredelitev industrije Skupnosti.

(71)

Nekatere stranke so trdile, da bi morali biti dve glavni družbi pritožnici izključeni iz opredelitve industrije Skupnosti, ker sta uvažali velike količine ulitkov s poreklom iz LRK. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je sicer v resnici že dolgotrajna praksa, da proizvajalci uvozniki Skupnosti ne smejo biti vključeni v opredelitev industrije Skupnosti, če so bodisi zaščiteni pred dampingom ali imajo od njega koristi, vendar pa niso izključeni, če je ugotovljeno, da so proizvajalci Skupnosti zaradi znižanih cen na trgu Skupnosti morali začasno ali v zelo omejenem obsegu poseči po tem uvozu. V tem primeru je bil celotni uvoz teh dveh družb v OP pod 3,5 % njune ustrezne celotne proizvodnje in je bil omejen na nekatere regije v Skupnosti, kjer je kitajski dampinški uvoz še posebej znižal cene. Ob upoštevanju teh majhnih količin se ta dva proizvajalca Skupnosti štejeta kot del industrije Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Na tej podlagi je bil ta argument zavrnjen..

(72)

Glede na to, da je bilo vzorčenje uporabljeno za industrijo Skupnosti, je bila škoda ocenjena na podlagi zbranih podatkov. Gibanja proizvodnje, zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, produktivnosti, prodaje, tržnega deleža, zaposlovanja in rasti so bila ocenjena na ravni industrije Skupnosti. V zvezi s tem so morali vsi sodelujoči proizvajalci Skupnosti preko vprašalnika, ki je bil poslan vsem nevzorčenim sodelujočim proizvajalcem Skupnosti, zagotoviti dodatne podatke. Odgovorilo je skupno pet nevzorčenih družb, njihovi podatki so bili upoštevani. Preostali pa so bili kot nesodelujoči izključeni iz postopka. Gibanje cen in dobičkonosnosti, denarnega toka in zmožnosti zbiranja kapitala ter investicij, zalog, donosnosti naložb in plač je bilo analizirano na podlagi podatkov, zbranih na ravni vzorčnih proizvajalcev Skupnosti.

(73)

Analiza škode je pokazala, da dampinški uvoz ni enakomerno prodiral na trg Skupnosti. Medtem ko je bila raven prodora dampinškega uvoza v štirinajst držav članic visoka, ta na francoski trg še ni bil usmerjen. Hkrati je bil tehtani dejavnik dveh vzorčenih francoskih proizvajalcev v splošnem položaju industrije Skupnosti še posebej visok, saj je njuna proizvodnja in prodaja ulitkov v Franciji pomenila približno 36 % celotnega obsega proizvodnje in prodaje industrije Skupnosti. Glede na ta poseben položaj se je skupaj z analizo škode za industrijo Skupnosti kot celoto štelo za primerno, da se predstavi analiza gibanj določenih kazalcev trga Skupnosti, ki ga je prizadel damping, tj. trg Skupnosti brez Francije (EU-14).

(74)

Očitna potrošnja ulitkov v Skupnosti je bila določena na podlagi številk o proizvodnji za sodelujoče proizvajalce in proizvodnje drugih proizvajalcev Skupnosti, ki jim je bil prištet uvoz in odštet izvoz, z uporabo podatkov Eurostata in podatkov, ki jih je zagotovil pritožnik, glede velikosti trga vsake države članice in njenega razvoja v proučevanem obdobju.

(75)

Na podlagi zgoraj navedenega je očitna potrošnja ulitkov na trgu Skupnosti, z izjemo rahlega upada v letu 2002, ostala precej stabilna, okoli 580 000 ton v proučevanem obdobju. Trg ulitkov je odvisen od povpraševanja, ki je pod vplivom relativne dinamike v sektorju odplak in voda, ki pa je spet odvisen od splošnega gospodarskega razvoja v posamezni državi članici.

(76)

Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK je bil izračunan tako, da se je od številk Eurostata odštel obseg nedampinškega uvoza. Obseg dampinškega uvoza se je z 122 511 ton v letu 2000 povečal na 179 755 ton v OP, kar predstavlja veliko povečanje v višini 47 %.

(77)

V proučevanem obdobju se je delež dampinškega uvoza iz LRK na trgu Skupnosti nenehno povečeval, z 21 % v letu 2000 na 31,1 % v OP. Zato se je dampinški uvoz med proučevanim obdobjem v razmerju s porabo Skupnosti občutno povečal, tako absolutno kot tudi relativno (za več kot 10 odstotnih točk).

(78)

Očitna potrošnja ulitkov v EU-14 je bila določena na enaki osnovi kot celotna poraba Skupnosti, pri čemer je bila odšteta poraba v Franciji. Očitna potrošnja ulitkov v EU-14 je v proučevanem obdobju ostala nespremenjena, rahlo nad 460 000 tonami.

(79)

Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK je bil določen tako, da so se odštele številke Eurostata o celotnem obsegu uvoza iz LRK, obseg nedampinškega uvoza in obseg uvoza iz Francije. Odbitek slednjega se je štel kot zadosten za pravilen odraz dampinškega uvoza v EU-14, saj po podatkih, ki so jih predložili proizvajalci pritožniki, na francoski trg ni vstopil večji obseg dampinškega uvoza. Obseg dampinškega uvoza se je z 119 818 ton v letu 2000 povečal na 171 946 ton v OP, kar predstavlja veliko povečanje v višini 44 %.

(80)

V proučevanem obdobju se je delež dampinškega uvoza iz LRK na trgu EU-14 nenehno povečeval, s 25,8 % v letu 2000 na 37,2 % v OP. Povečanje tržnega deleža je nekoliko večje v primerjavi s povečanjem, ugotovljenim za celotno raven Skupnosti v proučevanem obdobju.

(81)

Podatek o ceni za zadevni uvoz, ki je temeljil na obsegu uvoza in vrednostih, dobljenih iz podatkov Eurostata, je pokazal, da so se med letom 2000 in OP povprečne cene CIF uvoza s poreklom iz LRK znižale za 11 %. Padec cen je bilo zlasti strm med letom 2003 in OP.

(82)

Za namen izračuna ravni nelojalnega nižanja cen v OP so bile cene podobnega izdelka, ki so ga prodali vzorčeni proizvajalci industrije Skupnosti, primerjane s cenami dampinškega uvoza izdelkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, prodanih na trgu Skupnosti med OP, na podlagi tehtanih povprečnih cen na vrsto ulitka, brez vseh rabatov in davkov, zaračunanih nepovezanim kupcem. Cene industrije Skupnosti so bile prilagojene cenam franko tovarna. Cene uporabljenega zadevnega uvoza so bile določene na podlagi cen CIF z ustrezno prilagoditvijo za carinske dajatve in stroške, ki nastanejo po uvozu.

(83)

Številni sodelujoči uvozniki so trdili, da je treba prodajo zadevnega izdelka s strani proizvajalcev Skupnosti prek javnih razpisov izključiti iz izračuna nelojalnega nižanja cen, saj lahko prodaja organom oblasti vključuje storitve in zavarovanja ter druge dodatne stroške, kar pomeni, da se izdelki, prodani preko razpisnega postopka, objektivno razlikujejo od izdelkov, prodanih prek običajnih trgovinskih pogajanj. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da ta zahtevek ni bil ustrezno podkrepljen z dokazi, ki bi pokazali razliko v cenah prodaje preko javnega razpisa in preko drugih trgovinskih pogajanj. Poleg tega je prodaja preko javnih razpisov vzorčenih sodelujočih proizvajalcev Skupnosti v OP predstavljala zelo nizek odstotni delež obsega prodaje in tako ni mogla bistveno vplivati na izračune nelojalnega nižanja cen. Na tej podlagi je bil ta zahtevek zavrnjen.

(84)

Elementi, upoštevani pri opredelitvi vrste izdelka, so bili predvsem surovina, uporabljena za zadevni izdelek (siva železova ali nodularna litina z ali brez dodanega betona), njegova uporaba (pokrovi vhodnih odprtin, kanalizacijske rešetke, cestne kape), njihove mere in različni pripomočki ter njegova skladnost z evropskimi standardi EN 124.

(85)

Ta primerjava je pokazala, da so bili v OP zadevni proizvodi s poreklom iz LRK prodani v Skupnosti po cenah, ki so pomenile bistveno nelojalno nižanje cen industrije Skupnosti po stopnjah od 31 % do 60 %, izražene kot odstotek cen industrije Skupnosti.

(86)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija proučila vse ustrezne ekonomske dejavnike in indekse, upoštevajoč stanje industrije Skupnosti od leta 2000 do OP.

(87)

Proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti se je v proučevanem obdobju rahlo povečala, kar bolj odraža prestrukturiranje teh zmogljivosti, kakor povečanje zaradi naložb. V istem obdobju je industrija Skupnosti zmanjšala svojo proizvodnjo za 7 odstotnih točk in stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti za več kot 8 odstotnih točk.

(88)

V EU-14 se je proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti povečala podobno kot zmogljivost na ravni Skupnosti. Vendar se je njena proizvodnja in izkoriščenost proizvodne zmogljivosti zelo zmanjšala, in sicer za 14 odstotnih točk.

(89)

Industrija Skupnosti je v proučevanem obdobju zmanjšala svoj obseg prodaje za 10 % in pozneje tudi tržni delež za 3,8 odstotnih točk, medtem ko se je obseg dampinškega uvoza povečal za 47 %, njegov tržni delež pa za 10,1 %.

(90)

V EU-14 je industrija Skupnosti utrpela večjo izgubo tržnega deleža (5,4 %), saj se je v proučevanem obdobju njena prodaja znatno zmanjšala (– 17 %).

(91)

Stopnja zaposlenosti industrije Skupnosti se je v proučevanem obdobju zmanjšala za 13 %. Produktivnost industrije Skupnosti se je, izmerjeno v tonah na leto in na zaposlenega, povečala s 133 ton v letu 2000 na 141 ton v OP. To povečanje donosa na osebo gre pripisati predvsem prizadevanju industrije Skupnosti, da racionalizira svojo proizvodnjo in se spopade z vse večjim dampinškim uvozom.

(92)

Podobno kot se je zmanjšala stopnja zaposlenosti industrije Skupnosti, se je ta stopnja v proučevanem obdobju zmanjšala tudi v EU-14, vendar bolj strmo, in sicer za 16 %. Produktivnost se je povečala s 132 ton v OP na 135 ton v letu 2000.

(93)

Raven zalog industrije Skupnosti se je v proučevanem obdobju povečala za 16 %. Hiter padec prodaje v primerjavi s proizvodnjo se odraža tudi v kopičenju zalog.

(94)

Neto povprečna prodajna cena vzorčenih proizvajalcev industrije Skupnosti je ostala dejansko stabilna. Vendar ta stabilnost ne odraža znatnega povečanja cene jeklenega odpadka v višini 34 %, ki je bil med letom 2002 in OP glavni element cene proizvodnje zadevnega izdelka. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se vsaka sprememba cene jeklenega odpadka neposredno in v celoti odraža v proizvodnih stroških zadevnega izdelka, ker je to glavni vložek njegovega proizvodnega postopka. Industrija Skupnosti zato tega povečanja ni mogla izenačiti z višjimi prodajnimi cenami, kar bi bilo razumno pričakovati, če dampinškega uvoza ne bi bilo, ker je vladal pritisk cen in so bile povprečne uvozne cene iz drugih držav znatno višje v primerjavi s tistimi iz LRK.

(95)

Podobna stabilnost je bila ugotovljena za povprečno neto ceno proizvajalcev industrije Skupnosti v EU-14.

(96)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev industrije Skupnosti v neto prodaji na trgu Skupnosti nepovezanim kupcem, pred obdavčitvijo, se je zmanjšala z 12,1 % v letu 2002 na 9,9 % v OP, kar v proučevanem obdobju predstavlja padec za 18 %. Ta padec se je še zaostroval do leta 2002. Ker se je dobičkonosnost razvijala precej pozitivno, je na prvi pogled kazalo na določeno zmogljivost industrije Skupnosti, da si opomore od težavnega finančnega stanja. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo isto gibanje ugotovljeno pri številnih kazalcih, kot so na primer proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, produktivnost in obseg prodaje.

(97)

Dobičkonosnost v EU-14 se je zmanjšala z 9,4 % v letu 2000 na 5,3 % v OP, kar predstavlja v proučevanem obdobju padec v višini 44 indeksnih točk. Čeprav se je po letu 2002 pokazal pozitiven razvoj, Dobičkonosnost ni prišla na podobno raven, kot je bila dosežena leta 2000, kar se šteje za primerno za to vrsto industrije.

(98)

Raven naložb v proizvodnjo zadevnega izdelka, ki so jo dosegli vzorčeni proizvajalci industrije Skupnosti, se je v proučevanem obdobju zmanjšala za polovico, z 12 milijonov EUR na približno 6 milijonov EUR.

(99)

Donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev industrije Skupnosti, ki izraža njihov rezultat pred odbitkom davka kot odstotek povprečne neto knjižne vrednosti naložb, uporabljenih pri proizvodnji zadevnega izdelka na začetku in koncu poslovnega leta, je bila v obdobju 2000 do 2001 pozitivna, kar je odražalo njihov upad stanja ustvarjanja dobička. V obdobju po letu 2001 se je to podobno kot Dobičkonosnost, kljub padcu leta 2002, v letu 2003 in OP postopoma izboljšalo.

(100)

Ni bilo znakov, ki bi pokazali, da je industrija Skupnosti kot celota imela težave pri zbiranju kapitala za svoje dejavnosti.

(101)

Vzorčeni proizvajalci industrije Skupnosti so v proučevanem obdobju zabeležili upadanje neto denarnega pritoka.

(102)

Tudi v EU-14 so vzorčeni proizvajalci industrije Skupnosti v proučevanem obdobju zabeležili upadanje neto denarnega pritoka iz poslovnega delovanja. Vendar je bila ta padec veliko bolj strm kot padec neto denarnega pritoka, izraženega v odstotku prihodka (4 %), v zvezi z njihovo dejavnostjo v celotni Skupnosti.

(103)

V proučevanem obdobju se je povprečna plača na zaposlenega zvišala za 9 %. V letih 2000 in 2001 so plače ostale stabilne, leta 2002 pa so se zvišale za 2 % in nato še za 5 % in 2 %, kakor je bilo zabeleženo leta 2003 in v OP. Vendar je, upoštevajoč zmanjšanje zaposlovanja, celotna plačilna lista vzorčenih proizvajalcev industrije Skupnosti v proučevanem obdobju ostala relativno stabilna.

(104)

Kar zadeva vpliv obsega dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti, ob upoštevanju obsega uvoza in cen iz LRK, je ta vpliv znaten.

(105)

Industrija Skupnosti ni bila v položaju, da bi morala okrevati zaradi preteklih učinkov škodljivega dampinga.

(106)

Preiskava zgoraj omenjenih dejavnikov je pokazala, da se je dampinški uvoz med letom 2000 in OP močno povečal v smislu obsega in tržnega deleža. Njegov obseg se je v proučevanem obdobju v resnici povečal za 47 %, v OP pa so dosegli tržni delež v višini približno 31 %. Treba je opozoriti, da je v OP predstavljal približno 80 % celotnega uvoza zadevnega izdelka v Skupnost ter pozneje nelojalno nižal prodajne cene (do največ 60 %) industrije Skupnosti. Poleg tega so se drugi kazalci škode, kot na primer proizvodnja (– 7 %), izkoriščenost zmogljivosti (– 10 %), obseg prodaje (– 10 %), naložbe (– 49 %) in zaposlovanje (– 13 %) v proučevanem obdobju razvijali negativno.

(107)

Industrija Skupnosti je hkrati izgubila del svojega tržnega deleža. Pravzaprav je zadevni uvoz v proučevanem obdobju dosegel trikrat tolikšni tržni delež, kot je bila izguba industrije Skupnosti. Zato se lahko upravičeno sklepa, da je kitajski uvoz poleg tržnega deleža, ki ga je izgubila industrija Skupnosti, prevzel tudi tržni delež drugih evropskih livarn, ki so bodisi opustile poslovanje ali so se preoblikovale v uvoznike/trgovce.

(108)

To stanje ne odraža rezultata poslovanja vzorčenih proizvajalcev Skupnosti na različnih področjih trga Skupnosti. Merjeno v absolutnem smislu se je dobiček zmanjšal za 18 %. Dobičkonosnost (dobiček kot odstotek prihodka od prodaje) se je z 12,1 % zmanjšala na 9,9 %. Glede na visoko raven nelojalnega nižanja cen, bi lahko pričakovali večjo škodo. Vendar izmerjena dobičkonosnost sama po sebi ne predstavlja popolne slike položaja.

(109)

Industrija Skupnosti se je morala odločiti, ali bo konkurirala kitajskemu uvozu neposredno preko cen ali bo poskušala obdržati cene na prejšnji ravni ali blizu nje. Stopnja nižanja cen, ki bi bila potrebna, da bi lahko neposredno konkurirala dampinškemu uvozu, bi jasno presegla to, kar bi proizvajalce Skupnosti spodbudilo k premisleku, ali bi še naprej ustvarjali dobiček. Do neke mere so znižali cene, vendar jih niso poskušali prilagoditi cenam dampinškega uvoza. Zato so sprejeli manjši obseg in nato poskušali znižati stroške, da bi lahko nadomestili izgubljen obseg. Dobiček kot odstotek prihodka od prodaje se sicer ni tako močno zmanjšal, vendar so utrpeli zmanjšanje obsega prodaje in izgubo tržnega deleža.

(110)

Poleg tega je izolirana analiza stanja v EU-14 pokazala, da je bil vzrok za relativno visoko dobičkonosnost na globalni ravni Skupnosti v obdobju OP izredno dobro poslovanje nekaterih vzorčenih družb na trgu ene države članice, tj. Francije, kjer je bil prodor dampinškega uvoza omejen. Finančno stanje vzorčenih družb, ki je posledica njihovega poslovanja v EU-14, kjer je bil prodor dampinškega uvoza še zlasti visok, je pokazalo jasno negativno gibanje, stopnje dobičkonosnosti pa so padle pod 6 %. V EU-14 se je večina kazalcev škode, kot na primer proizvodnja (– 14 %), izkoriščenost zmogljivosti (– 14 %), obseg prodaje (– 17 %), naložbe (– 56 %) in zaposlovanje (– 16 %), denarni tok (– 45 %) v proučevanem obdobju razvijalo bolj negativno.

(111)

Celotna industrija Skupnosti je v proučevanem obdobju izgubila tržni delež v času, ko se je dampinški uvoz bistveno povečal, tako v smislu obsega kot tržnega deleža. Industrija Skupnosti, ki se je soočila z naraščajočim pritiskom dampinškega uvoza, se je odločila za izboljšanje produktivnosti z zmanjševanjem zaposlovanja. Hkrati so morali zmanjšati naložbe, ki so močno upadle. To se je odražalo v razvoju nekaterih kazalcev v proučevanem obdobju. Dobičkonosnost, kakor tudi prodaja in obseg proizvodnje, so se, po strmem padcu v obdobju 2000–2002, do OP dejansko razvijali precej pozitivno. Gleda na prvo obdobje se upravičeno domneva, da je naraščajoči pritisk enakomerne rasti dampinškega uvoza pripeljal do nižje ravni dejavnosti in rezultatov industrije Skupnosti. Za drugo obdobje relativno izboljšanje teh kazalcev priča o prizadevanjih industrije Skupnosti, da prepreči negativne učinke dampinškega uvoza na njeno kratkoročno finančno stanje, in sicer z racionalizacijo proizvodnih obratov in tako s povečanjem izkoriščenosti zmogljivosti in z zmanjšanjem naložb ter zaposlovanja, s čemer se bi znižali proizvodni stroški. Vendar to ogroža njeno dolgoročno finančno zmogljivost, ker izgublja tržni delež in odklanja naložbe, potrebne za ohranitev in celo izboljšanje njene dolgoročne produktivnosti in konkurenčnosti.

(112)

Glede na prej omenjeno in kljub dejstvu, da se pri francoskem trgu zdi, da nanj dampinški uvoz še ni bil intenzivno usmerjen, se lahko sklene, da je industrija Skupnosti kot celota utrpela znatno škodo. Padec cen industrije Skupnosti je bil znaten, utrpela je izgubo obsega prodaje (– 10 %), tržnega deleža (– 3,8 %) in je bila prisiljena zmanjšati proizvodnjo (– 7 %). Sicer je obdržala stopnjo dobičkonosnosti, vendar ne takšno, ki omogoča dolgoročne naložbe. Celotno stanje kaže znake občutnega poslabšanja. Na podlagi tega se sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(113)

Da se sprejme sklep o povzročitvi škode, s katero se je soočila industrija Skupnosti, in v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je Komisija proučila vpliv vseh znanih dejavnikov in njihovih posledic na položaj v tej industriji. Poleg dampinškega uvoza so se proučili tudi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Skupnosti, da je bilo tako zagotovljeno, da morebitna povzročena škoda s strani teh drugih dejavnikov ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(114)

V proučevanem obdobju se je dampinški uvoz iz LRK občutno povečal v obsegu (47 %) in tržnemu deležu (od 21 % v letu 2000 na 31,1 % v OP).

(115)

Cene dampinškega uvoza so bile v celotnem proučevanem obdobju pod cenami industrije Skupnosti. Poleg tega je bil izvajan pritisk, ki je prisilil industrijo Skupnosti, da obdrži svoje stabilne cene, kljub znatnem povečanju stroškov surovin. Cene dampinškega uvoza v LRK so občutno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, s stopnjami nižanja cen od 31 % do 60 %. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je trg ulitkov konkurenčen in transparenten. Torej je nelojalno nižanje cen na trgu s takšnimi lastnostmi škodljiv dejavnik, ki preusmerja trgovino kitajskemu dampinškemu uvozu.

(116)

Učinki dampinškega uvoza se lahko pojasnijo z odločitvijo številnih proizvajalcev Skupnosti, da ustavijo svojo proizvodno linijo in postanejo uvozniki ulitkov.

(117)

Tržni delež v višini 3,8 odstotnih točk, ki ga je industrije Skupnosti izgubila od leta 2000 do OP, je dampinški uvoz iz LRK popolnoma absorbiral.

(118)

Izguba tržnega deleža, ki jo je izkusila industrija Skupnosti, je sovpadla s številnimi drugimi negativnimi razvoji v celotnem gospodarskem položaju, in sicer v smislu proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti proizvodnje, prodaje, naložb in zaposlovanja.

(119)

Poleg tega se je dobičkonosnost industrije Skupnosti zmanjšala z 12,1 % v letu 2000 na 9,9 % v OP. Ti dejavniki so, skupaj z dejstvom, da industrija Skupnosti ni bila sposobna povišati svojih cen, da bi preprečila negativen učinek povišanja cen surovin, zaradi cenovnega pritiska dampinškega uvoza nanjo vplivali tako, da se kljub racionalizaciji in izboljšanju produktivnosti še naprej sooča s škodljivim položajem. Povečanje tržnega deleža dampinškega uvoza in padec cen sta sovpadla z velikimi spremembami pogojev za industrijo Skupnosti.

(120)

Številni sodelujoči uvozniki so trdili, da je povečan obseg kitajskega uvoza v Skupnost neposredna posledica rastočega povpraševanja po zadevnem izdelku, zato je bilo na trgu za industrijo Skupnosti zabeleženo splošno negativno gibanje zaradi padca povpraševanja po ulitkih na trgu telekomunikacij leta 2002. Ta trg je dosegel največji razvoj v letih pred 2002, kar izkrivlja analizo škode, saj sta bili leti 2000 in 2001 izredno dobri. V obdobju po 2002 je bilo zabeleženo izboljšanje rezultatov industrije Skupnosti, kar je kazalo na bolj zdravo industrijo.

(121)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da preiskava ni pokazala naraščajočega povpraševanja, ampak precej stabilno potrošnjo v primerjavi z enakomerno naraščajočim uvozom v proučevanem obdobju. V zvezi z vplivom trga telekomunikacij leta 2002 je treba dodati, da se ta ni odražal v kitajskem uvoz zadevnega izdelka po dampinških cenah, ki se je enakomerno povečeval. Zahteva tudi ni bila ustrezno utemeljena. Preiskava je pokazala, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v proučevanem obdobju. Na tej podlagi so bili zgoraj navedeni argumenti zavrnjeni.

(122)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je zmanjšal s 70 600 ton v letu 2000 na 49 000 ton v OP, njihov tržni delež se je zmanjšal z 12 % v letu 2000 na 8,5 % v OP. Večina tega uvoza je izvirala iz Poljske, Češke in Indije. Vendar so bile na podlagi podatkov Eurostata povprečne cene ulitkov, uvoženih iz tretjih držav, povprečno znatno višje od ustreznih cen dampinškega uvoza s poreklom iz LRK (od razlik 12 % v letu 2000 so v OP dosegli razliko 55 %). Poleg tega so se cene iz drugih držav v proučevanem obdobju povprečno povečale za 16 odstotnih točk. Zato ta uvoz ni mogel povzročiti škodo industriji Skupnosti.

(123)

V zvezi z obsegom proizvodnje in prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti je bil njihov tržni delež okoli 18,5 % v OP. V proučevanem obdobju se je njihova prodaja hitro povečala v smislu obsega (21 %), izgubili pa so znatni tržni delež (4,9 odstotnih točk). Ni bilo znakov, ki bi kazali, da so bile cene drugih proizvajalcev Skupnosti nižje od cen sodelujoče industrije Skupnosti. Zato se upravičeno sklepa, da izdelki, ki so jih proizvedli in prodali drugi proizvajalci Skupnosti, niso povzročili znatno škodo industriji Skupnosti.

(124)

Zainteresirane stranke niso izpostavile nobenega drugega dejavnika, ki bi lahko hkrati povzročil škodo industriji Skupnosti, in noben ni bil ugotovljen v teku preiskave.

(125)

Ranljiv položaj industrije Skupnosti je sovpadal z velikim povečanjem uvoza iz LRK in njegovim občutnim nelojalnim nižanjem cen.

(126)

V zvezi z uvozom iz drugih tretjih držav se glede njihovega zmanjšanega tržnega deleža v proučevanem obdobju in glede na povprečne cene, za katere je bilo ugotovljeno, da so višje od cen dampinškega uvoza v OP, sklene, da verjetno ti dejavniki ne predstavljajo kakršne koli nevarnosti za položaj industrije Skupnosti.

(127)

Zato se sklene, da je dampinški uvoz s poreklom iz LRK povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(128)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi bila uvedba protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, tj. tistih, ki zadevajo industrijo Skupnosti, uvoznike in trgovce, ter uporabnike zadevnega izdelka.

(129)

Z namenom ocene interesa Skupnosti je Komisija opravila preiskavo o verjetnih učinkih uvedbe/neuvedbe protidampinških ukrepov na zadevne gospodarske subjekte. Poleg proizvajalcev Skupnosti in uvoznikov je Komisija zahtevala podatke od vseh strank, za katere je znano, da jih to zadeva, kot na primer od vseh združenj uporabnikov in potrošnikov.

(130)

Industrijo Skupnosti sestavljajo tako večja kot tudi mala in srednje velika podjetja.

(131)

Uvedba ukrepov naj bi preprečila nadaljnje izkrivljanje trga in nižanje cen. To bi industriji Skupnosti omogočilo, da si opomore od izgubljenega tržnega deleža, medtem ko bo še naprej prodajala po cenah, ki bodo pokrile stroške, kar bo zaradi višje produktivnosti pripeljalo do zmanjšanja stroškov na enoto. Zato se pričakuje, da bosta predvsem zmanjšanje stroškov na enoto (zaradi izkoriščenosti zmogljivosti in posledično višje produktivnosti) in do neke mere rahlo povečanje cen industriji Skupnosti omogočila, da izboljša svoje finančno stanje, ne da bi prišlo do izkrivljanja trga potrošnikov.

(132)

Če pa po drugi strani protidampinški ukrepi ne bi bili uvedeni, bi se verjetno negativno gibanje finančnega stanje industrije Skupnosti nadaljevalo. Položaj industrije Skupnosti je še zlasti zaznamovan z izgubo prihodka v OP zaradi znižanih cen in nadaljnjim manjšanjem tržnega deleža. Glede na vedno nižje prihodke bi se po vsej verjetnosti slabšanje finančnega stanja industrije Skupnosti brez kakršnih koli ukrepov še nadaljevalo. To bi končno pripeljalo do zmanjšanja proizvodnje in zapiranj več proizvodnih enot, kar bi ogrozilo zaposlovanje in naložbe v Skupnosti.

(133)

Skladno s tem se sklene, da bi uvedba protidampinških ukrepov industriji Skupnosti omogočila, da si opomore od dampinga.

(134)

Kot je bilo omenjeno v uvodni izjavi (11) je 15 družb zagotovilo podatke, zahtevane v obvestilu o začetku, za izbor vzorca v roku, določenem za ta namen. Izmed teh družb je bil izbran reprezentativen vzorec štirih izvoznikov. Vprašalniki so bili poslani vsem štirim družbam.

(135)

Ena od štirih vzorčenih družb ni odgovorila na vprašalnik in je bila zato izključena iz postopka. Vse druge izbrane družbe so zagotovile popolne in v celoti izpolnjene vprašalnike. Te družbe so v OP predstavljale 19 % celotnega obsega uvoza ulitkov s poreklom iz LRK.

(136)

Številni sodelujoči uvozniki so trdili, da en vzorčen uvoznik ne bi smel biti izbran, ker je podrejena družba drugi družbi, ki je domnevno največja posamezna stranka družbe pritožnice ter dobaviteljica te družbe pritožnice. Ta domnevna povezava naj bi bila zadostna za izključitev tega uvoznika iz vzorca, ker pomeni nasprotje interesov. V zvezi s tem je treba opozoriti, da domnevna povezava med uvoznikom in družbo pritožnico ne presega trgovinskega odnosa med neodvisnim gospodarskim subjektom in kot taka ne upravičuje nasprotja interesov. Poleg tega zahteva ni bila ustrezno podkrepljena z dokazi. Ta argument je bil zato zavrnjen.

(137)

Poleg tega so trdili, da bi uvedba ukrepov najverjetneje vplivala na zaposlovanje v predelovalni industriji Skupnosti in pri uvoznikih. Domnevalo se je, da bi se zaradi dejstva, da slednji nimajo stopnje za absorpcijo katere koli dajatve, bili prisiljeni takoj odpovedati dejavnosti in bi morali nemudoma odpustiti zaposlene. Poleg tega so trdili, da se je znatno povečalo povpraševanje v Skupnosti, zlasti upoštevajoč deset novih držav članic, pri katerih se bo to povpraševanje v procesu hitrega razvoja še povečalo. V tem smislu bi lahko uvedba davkov pripeljala do pomanjkanja preskrbe na evropskem trgu in posledično do večjega povišanja cen. Proizvajalci Skupnosti bi lahko prosto nadzorovali trg v odsotnosti vsakršne večje konkurence.

(138)

V zvezi z negativnim učinkom ukrepov na zaposlovanje v predelovalni industriji Skupnosti in pri uvoznikih ni bil ustrezno utemeljenih dokazov. V zvezi z negativnim učinkom za uporabnike v Skupnosti, kakor je navedeno v uvodni izjavi (154), se v okviru postopka ni javil noben uporabnik ali združenje uporabnikov. V zvezi z negativnim učinkom na uvoznike je treba opomniti, da močan položaj, ki so ga vzpostavili na trgu Skupnosti, kaže na njihov zdrav in trden položaj in ne na krhkega, kar pa je v nasprotju z obtožbo. Poleg tega je treba opozoriti, da bi absorpcija dajatve izničila namen, zaradi katerega je bila uvedena, namreč vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev na trgu, na katerem naj bi bile, glede na ugotovitve, razmere z nekonkurenčnim obnašanjem gospodarskih subjektov, ki so izvajali damping, izkrivljene. V zvezi z domnevnim pomanjkanjem preskrbe zaradi povečanega povpraševanja desetih novih držav članic je treba najprej opozoriti, da industrija Skupnosti ne proizvaja s polno proizvodno zmogljivostjo in bi lahko tako vsakršno pomanjkanje pokrili s povečanjem izkoriščenosti zmogljivosti in zmanjšanjem zalog. Poleg tega bo obstoječa proizvodnja v nekaterih novih državah članicah skupaj z uvozniki iz tretjih držav še naprej po razumnih cenah oskrbovala trg in bo tako prispevala k transparentnemu in konkurenčnemu okolju.

(139)

Zato se lahko sklene, da možni učinki uvedbe protidampinških ukrepov za nepovezane uvoznike/trgovce ne bi bili znatni.

(140)

Nobeno združenje uporabnikov ali potrošnikov se ni javilo v roku, določenem v obvestilu o začetku. Ob nesodelovanju teh strank se lahko sklene, da uvedba katerih koli protidampinških ukrepov ne bi nujno neugodno vplivala na njihov položaj.

(141)

Glede na učinke možnih ukrepov na konkurenco v Skupnosti se zdi verjetno, da bodo lahko zadevni proizvajalci izvozniki nadaljevali s prodajo ulitkov, čeprav po cenah, ki ne pomenijo nevarnost znatne škode za industrijo Skupnosti, ker imajo močan položaj na trgu. Z velikim številom proizvajalcev v Skupnosti in uvozom iz drugih tretjih držav bo zagotovljeno, da bodo uporabniki in trgovci na drobno še naprej imeli široko izbiro različnih dobaviteljev ulitkov po razumni ceni. Številni sodelujoči uvozniki so trdili, da industrija Skupnosti ni konkurenčna in da je zanjo značilen obstoj lokalnih in regionalnih trgov, kjer prevladujejo monopoli/duopoli. Nadalje so trdili, da je bil en izmed sodelujočih proizvajalcev Skupnosti v preteklosti obsojen zlorabe prevladujočega položaja, da bi zadevnemu izdelku oviral dostop do francoskega trga.

(142)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da argument v zvezi z domnevno prisotnostjo lokalnih in regionalnih trgov, kjer prevladujejo monopoli/duopoli, ni bil ustrezno podkrepljen z dokazi in je bil zato zavrnjen. V zvezi z odločitvijo glede zlorabe prevladujočega položaja pa je treba opozoriti, da se ta nanaša na položaj v preteklosti, ki ni del proučevanega obdobja, izdelek pa ne sodi med izdelke, ki jih zajema ta preiskava. Poleg tega navedeni proizvajalec s poznejšo tozadevno odločitvijo v proučevanem obdobju v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil en izvoznik proti istemu proizvajalcu zaradi njegovega protikonkurenčnega obnašanja na francoskem trgu, ni bil obsojen in postopek je bil zaključen. Na tej podlagi je bil zgornji argument zavrnjen.

(143)

Torej bodo na trgu še naprej navzoči številni akterji, ki bodo lahko zadostili povpraševanje. Glede na zgoraj navedeno se torej sklene, da bo konkurenca po uvedbi protidampinških ukrepov najverjetneje ostala močna.

(144)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da v tem primeru ni nobenega nujnega razloga proti uvedbi ukrepov in da uporaba ukrepov ni v nasprotju z interesom Skupnosti.

(145)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, ki je bila zaradi tega povzročena, vzročnostjo in interesom Skupnosti bi bilo treba sprejeti ukrepe, da se prepreči nadaljnja škoda, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Skupnosti.

(146)

Za ta namen so se uvozne cene najprej primerjale s cenami industrije Skupnosti, ne da bi se primerjale z ustrezno stopnjo dobička. Primerjava je bila narejena glede na primerljive vrste izdelka. Razlika v ceni je bila izražena kot odstotek ustreznega prometa od izvoza. Ta analiza je za vse proizvajalce izvoznike pokazala stopnje, ki si že bile nad stopnjo dampinga, ugotovljeno za te proizvajalce. Da bi se uporabilo „pravilo nižje dajatve“ se torej ni zdelo potrebno določiti stopnjo dobička, ki bi jo lahko dosegla industrija Skupnosti v odsotnosti dampinškega uvoza, saj bi bila ustrezna stopnja škode višja od stopnje dampinga.

(147)

Na podlagi prej omenjenega velja, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe uvesti končne protidampinške dajatve za uvoz ulitkov s poreklom iz LRK na ravni ugotovljenih stopenj dampinga in ta bi bila v vseh primerih nižja od stopenj škode.

(148)

Stopnja individualne protidampinške dajatve za družbe, ki jim je bil odobren status tržnega gospodarstva, podrobno opredeljen v tej uredbi, je bila določena na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odraža stanje te družbe, ugotovljeno med navedeno preiskavo. Te stopnje dajatev (nasprotno kot dajatev na ravni države, ki velja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK, in ki jih proizvajajo te družbe, torej poimensko navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki so jih proizvedle katere koli druge družbe, ki v izvedbenem delu te uredbe niso poimensko navedene, vključno s subjekti, povezanimi s temi posebej navedenimi subjekti, ne morejo biti upravičeni do te stopnje dajatve in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja na ravni države.

(149)

Vsak zahtevek za uporabo za navedeno družbo določene stopnje protidampinške dajatve (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji, skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi bo Uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, za katere veljajo individualne dajatve.

(150)

Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev so stopnje protidampinških dajatev naslednje:

(151)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in presojah, na podlagi katerih je bil predviden predlog za uvedbo dokončnih protidampinških dajatev. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem lahko podajo svoja stališča v zvezi s tem razkritjem. Po ustrezni proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile, kadar je bilo primerno, ugotovitve ustrezno spremenjene. Vse stranke so prejele podrobne odgovore na pripombe, ki so jih podale.

(152)

Štirje proizvajalci izvozniki, ki jim je bila odobrena individualna obravnava, so ponudili, da se bodo zavezali glede cen, vendar niso predložili dovolj utemeljene ponudbe o zavezi v okviru roka, določenega v členu 8(2) osnovne uredbe. Zato Komisija ni mogla sprejeti nobene ponudbe o zavezi. Glede na kompleksnost tega vprašanja za zadevne gospodarske subjekte (pretežno mala in srednja podjetja) in dejstvo, da do dokončnega razkritja ni prišlo pred začasnim razkritjem, Svet meni, da bi morali izjemoma dovoliti, da ti proizvajalci dopolnijo svoje ponudbe o zavezi po preteku zgoraj omenjenega roka.

(153)

Kitajski organi so tudi zahtevali, da je treba poiskati rešitev za številne zadevne sodelujoče kitajske proizvajalce izvoznike, ki je primerljiva z rešitvijo za štiri proizvajalce izvoznike, omenjene v prejšnji uvodni izjavi. Če bi se v okviru tozadevne razprave ugotovilo, da je, razen sprejetja zavez, sprememba oblike ukrepov ustrezna, se bo kolikor je mogoče hitro izvedel vmesni pregled –

29.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/28

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

29.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/30

(1)

Estonska, finska, grška, italijanska, latvijska, litovska, nizozemska, portugalska, španska in švedska različica v besedilu drugega stavka prvega pododstavka člena 9(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 1722/93 (2), kot je bila spremenjena s členom 1(4) Uredbe (ES) št. 1548/2004, vsebujejo napako.

(2)

Da se prepreči napačno tolmačenje in zagotovi pravilna uporaba ukrepov, predvidenih v Uredbi (EGS) št. 1722/93, je treba navedeno napako popraviti.

(3)

Ker ta popravek nima nikakršnih škodljivih ali razlikovalnih posledic za nekatere proizvajalce v korist drugih, ga je treba uporabljati od datuma začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1548/2004.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

29.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/31

(1)

Člen 27(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (1) določa, da morajo vse fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki proizvajajo vino, dobaviti v destilacijo vse stranske proizvode, ki nastanejo pri proizvodnji vina.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1623/2000 z dne 25. julija 2000 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za Uredbo Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino ob upoštevanju tržnih mehanizmov (2) določa pravila uporabe te obveznosti destilacije, v členu 49 pa tudi nekatere možne izjeme.

(3)

Madžarska je sprejela potrebne ukrepe za uporabo te obveznosti destilacije, vendar pa je prišlo do zamude pri izgradnji novih destilarn, primernih za obdelavo stranskih proizvodov pri proizvodnji vina. Destilacija stranskih proizvodov vinskega leta 2004/2005 se bo zato delno izvršila v letu 2005/2006. Vendar pa zmogljivosti trenutno ne zadostujejo za hkratno destilacijo vseh stranskih proizvodov iz obeh vinskih let.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 1990/2004 (3) je dovolila Madžarski, da nekatere kategorije proizvajalcev izključi iz obveznosti destilacije stranskih proizvodov pri proizvodnji vina za vinsko leto 2004/2005. Glede na zgoraj opisani položaj je treba to dovoljenje podaljšati na vinsko leto 2005/2006.

(5)

Uredbo (ES) št. 1990/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

29.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/32

(1)

Več držav članic ima velike težave pri uporabi določb iz člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 v zvezi s postopkom odobritve nezakonito zasajenih vinogradov. Te težave se nanašajo zlasti na datum, s katerim se mora začeti izvajati ta postopek. Uporaba različnih določb v zvezi z odobritvijo odstopanja zahteva pomembne in zapletene upravne stroške, zlasti glede nadzora in sankcij.

(2)

Za odpravo teh težav je potrebna sprememba določb, predvidenih za odobritev nezakonito zasajenih vinogradov. V pričakovanju ustreznega predloga Svetu in v interesu dobrega upravljanja teh upravnih stroškov je treba v Uredbi Komisije (ES) št. 1227/2000 (2) rok tega postopka dokončno prestaviti na 31. december 2007.

(3)

Uredbo (ES) št. 1227/2000 je zato treba spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

29.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/33

(1)

Sklep Sveta 2003/286/ES z dne 8. aprila 2003 o sklenitvi protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Bolgarijo na drugi, zaradi upoštevanja rezultatov pogajanj med pogodbenicama o novih vzajemnih kmetijskih koncesijah (2), določa koncesije glede odprtja tarifnih kvot, ki se uporabljajo za uvoz nekaterega živega goveda s poreklom iz Bolgarije.

(2)

Sklepa Sveta in Komisije 2005/430/ES z dne 18. aprila 2005 o sklenitvi Dodatnega protokola k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (3) predvideva dodatne koncesije za uvoz nekaterega živega goveda s poreklom iz Bolgarije.

(3)

Sprejeti je treba podrobna pravila za odprtje in upravljanje tarifne kvote za živo govedo na večletni osnovi z začetkom 1. julija 2005.

(4)

Da bi se preprečile špekulacije, morajo biti razpoložljive količine v okviru kvote dostopne tržnim udeležencem, ki lahko dokažejo, da se dejansko v pomembnem obsegu ukvarjajo s trgovino s tretjimi državami. Ob upoštevanju navedenega in z namenom zagotoviti učinkovito upravljanje se od zadevnih tržnih udeležencev zahteva, da so v letu pred zadevnim letnim obdobjem kvote uvozili določeno minimalno število živali, kar bi istočasno moralo zagotoviti pravičen dostop do koncesij. Ob upoštevanju, da sedanje koncesije veljajo le za uvoz živali iz Bolgarije in ob upoštevanju uvozov, ki se izvedejo iz te države, se pošiljka s 50 živalmi lahko šteje za običajen tovor. Izkušnje so pokazale, da je nabava ene same pošiljke najmanjša zahteva, da se za posel šteje, da je realen in donosen.

(5)

Če se bodo ta merila preverjala, je treba zahtevke predložiti v državi članici, v kateri je uvoznik vpisan v register zavezancev za plačilo davka na dodano vrednost.

(6)

Da bi preprečili špekulacije, je treba uvoznikom, ki ne trgujejo več z živim govedom od 1. januarja leta pred začetkom obdobja zadevne letne kvote, zavrniti dostop do kvote. Poleg tega je treba varščino za uvozne pravice položiti v državah članicah, v katerih je tržni udeleženec vpisan v nacionalni register zavezancev za plačilo davka na dodano vrednost. Uvozna dovoljenja ne smejo biti prenosljiva in morajo biti izdana tržnim udeležencem samo za količine, za katere so jim bile dodeljene uvozne pravice.

(7)

Da bi omogočili bolj enakovreden dostop do kvote, obenem pa zagotovili komercialno donosno število živali na zahtevek, je treba določiti največje in najmanjše število živali na zahtevek.

(8)

Treba je določiti, da se uvozne pravice dodelijo po času za presojo in po potrebi z enotnim odstotkom znižanja.

(9)

V skladu členom 29(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999 se mora ureditev kvote upravljati na podlagi uvoznih dovoljenj. V ta namen je treba določiti pravila za vlaganje zahtevkov in za podatke, ki jih je treba navesti v zahtevkih in dovoljenjih, po potrebi z dodatkom ali z odstopanjem od določenih določb Uredbe Komisije (ES) št. 1445/95 z dne 26. junija 1995 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2377/80 (4) in Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000, ki določata skupna podrobna pravila za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj ter potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (5).

(10)

Da bi tržne udeležence zavezali, da vložijo zahtevek za uvozna dovoljenja za vse dodeljene uvozne pravice, je treba določiti, da taki zahtevki glede varovanja uvoznih pravic predstavljajo primarno zahtevo v skladu z Direktivo Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (6).

(11)

Pravilno upravljanje kvot tudi zahteva, da je imetnik dovoljenja tudi resnični uvoznik. Zato mora tak uvoznik dejavno sodelovati pri nakupu, prevozu in uvozu živali, ki jih to zadeva. Predložitev dokaza o navedenih dejavnostih mora torej biti primarna zahteva v zvezi z varščino za dovoljenja.

(12)

Da bi zagotovili strog statistični nadzor nad živalmi, ki so uvožene v okviru kvote, se tolerance iz člena 8(4) Uredbe (ES) št. 1291/2000 ne sme uporabljati.

(13)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za govedino in teletino –

(a)

v polju 8 državo porekla;

(b)

v polju 16 eno ali več od naslednjih oznak KN:

(c)

v polju 20 zaporedno številko zadevne kvote in vsaj eno od navedb iz Priloge II.

(a)

varščine 3 EUR iz člena 5(1) in

(b)

zneska 17 EUR, ki ga vlagatelj položi skupaj z zahtevkom za izdajo dovoljenja.

(a)

izvirni trgovski račun ali overjeno kopijo na ime imetnika dovoljenja, ki ga izda prodajalec ali njegov predstavnik, oba izdana v tretji državi izvoza, in imetnikovo potrdilo o plačilu ali odprtje nepreklicnih dokumentarnih akreditivov v dobro prodajalca,

(b)

tovorni list ali, kadar je ustrezno, cestni ali zračni vozni list za zadevne živali, napisan na ime imetnika dovoljenja,

(c)

dokument, po katerem je bilo blago deklarirano za sprostitev v prosti promet z navedbo imena in naslova imetnika dovoljenja kot prejemnika.

29.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/39

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1182/2005 z dne 18. julija 2005 o sprejetju avtonomnih in prehodnih ukrepov za odprtje tarifne kvote Skupnosti za uvoz živega goveda s poreklom iz Švice (2) določa odprtje dajatev proste tarifne kvote Skupnosti na avtonomni in prehodni podlagi za obdobje od dne začetka njene veljavnosti do 31. decembra 2005 za uvoz 2 300 glav vsega živega goveda, ki je težje od 160 kg in s poreklom iz Švice.

(2)

Za dodelitev tarifne kvote je glede na zadevne proizvode primerno uporabljati metodo istočasnega pregleda iz druge alinee člena 32(2) Uredbe (ES) št. 1254/1999.

(3)

Za upravičenost do ugodnosti iz teh tarifnih kvot, mora živo govedo izvirati iz Švice v skladu s pravili iz člena 4 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (3) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“).

(4)

Da bi se preprečile špekulacije, morajo biti razpoložljive količine v okviru kvote dostopne tržnim udeležencem, ki lahko dokažejo, da se dejansko v pomembnem obsegu ukvarjajo s trgovino s tretjimi državami. Glede na to in da bi se zagotovilo učinkovito upravljanje, se mora od zadevnih trgovcev zahtevati, da so v obdobju od 1. maja 2004 do 30. aprila 2005 uvozili najmanj 50 živali, saj pošiljka 50 živali predstavlja normalen tovor. Izkušnje so pokazale, da nabava ene same pošiljke predstavlja najmanjšo zahtevo, da posel velja za realnega in donosnega.

(5)

Da bi se lahko preverjalo upoštevanje teh meril, je treba zahtevke predložiti v državi članici, v kateri je uvoznik vpisan v register DDV.

(6)

Da bi preprečili špekulacije, je treba uvoznikom, ki od 1. januarja 2005 ne trgujejo več z živim govedom, zavrniti dostop do kvote. Zagotoviti je treba varstvo uvoznih pravic, dovoljenja ne smejo biti prenosljiva, uvozna dovoljenja pa je treba izdajati trgovcem izključno za količine, za katere so jim bile dodeljene uvozne pravice.

(7)

Da bi omogočili bolj enakovreden dostop do kvote, obenem pa zagotovili gospodarsko primerno število živali na zahtevek, je treba določiti največje in najmanjše število glav na zahtevek.

(8)

Treba je določiti, da se uvozne pravice dodelijo po času za presojo in po potrebi z določenim odstotkom znižanja.

(9)

V skladu členom 29(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999, se mora upravljati s kontingenti ob uporabi uvoznih dovoljenj. V ta namen je treba določiti pravila za predložitev zahtevkov in podatke, ki jih je treba navesti v zahtevkih in dovoljenjih, po potrebi z dopolnilom ali odstopanjem od nekaterih določb Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (4) in Uredbe Komisije (ES) št. 1445/95 z dne 26. junija 1995 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2377/80 (5).

(10)

Da bi tržne udeležence prisilili, da vložijo zahtevek za uvozna dovoljenja za vse dodeljene uvozne pravice, je treba določiti, da taki zahtevki glede varovanja uvoznih pravic predstavljajo glavno zahtevo v skladu z Direktivo Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (6).

(11)

Izkušnje kažejo, da pravilno upravljanje kvot tudi zahteva, da je imetnik dovoljenja tudi resnični uvoznik. Zato mora tak uvoznik dejavno sodelovati pri nabavi, prevozu in uvozu živali, ki jih to zadeva. Predložitev dokaza o navedenih dejavnostih mora torej biti osnovna zahteva v zvezi z varščino za dovoljenja.

(12)

Da bi zagotovili strog statistični nadzor nad živalmi, ki so bile uvožene v okviru kvote, se sme uporabljati dovoljeno odstopanje iz člena 8(4) Uredbe (ES) št. 1291/2000.

(13)

Da bi zagotovili nemoten potek upravljanja s to kvoto je treba predvideti, da se ta uredba začne uporabljati z datumom začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1182/2005.

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za goveje in telečje meso –

(a)

v polju 8 državo izvora,

(b)

v polju 16 eno ali več od naslednjih oznak KN:

(c)

v polju 20 zaporedno številko kvote (09.4537) in vsaj eno od navedb, predvidenih v Prilogi II.

(a)

originalni komercialni račun ali overjeno kopijo, ki jo je na ime imetnika izstavil prodajalec ali njegov predstavnik, ki morata oba imeti sedež v tretji državi izvoza, in dokazilo o plačilu s strani imetnika ali odprtje s strani imetnika nepreklicnega dokumentarnega akreditiva v korist prodajalca;

(b)

dokument o prevozu, izdan na ime imetnika za zadevne živali;

(c)

dokazilo, da je blago dovoljeno dati v prosti promet z navedbo imena in naslova imetnika dovoljenja kot prejemnika.

29.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/45

(1)

Člen 13 Uredbe Komisije (ES) št. 1623/2000 (2) v okviru sistema pomoči za vrste mošta, ki se uporabljajo za obogatitev vin, predvideva odstopanje, ki poteče konec vinskega leta 2004/2005, za vrste mošta s poreklom iz vinorodnih con, razen cone CIII. Dokler ne bo temeljitejše spremembe tega sistema pomoči v okviru načrtovane reforme skupne ureditve trga za vino, je treba to odstopanje podaljšati do konca vinskega leta 2006/2007.

(2)

Členi 45, 59 in 61 Uredbe (ES) št. 1623/2000 določajo nekatere roke za destilacijo stranskih proizvodov pri proizvodnji vina. Glede na zelo dobro letino v vinskem letu 2004/2005 imajo nekatere države članice praktične težave pri dokončanju destilacije v predvidenih rokih. Zato je navedene roke treba podaljšati.

(3)

Člen 52 Uredbe (ES) št. 1623/2000 predvideva odstopanje od sistema destilacije za vina, dobljena iz grozdja, ki se istočasno uvršča med sorte vinske trte in med sorte za proizvodnjo vinskega žganja z označbo porekla za vinska leta 2001/2002 do 2004/2005. Dokler ne bo temeljitejše spremembe tega sistema pomoči v okviru načrtovane reforme skupne ureditve trga za vino, je treba to odstopanje podaljšati do konca vinskega leta 2006/2007.

(4)

Člen 63a Uredbe (ES) št. 1623/2000 o destilaciji vina v pitni alkohol določa odstotek proizvodnje, ki ga proizvajalci lahko zagotovijo po tem načinu destilacije. Treba je določiti ta odstotek za vinsko leto 2005/2006.

(5)

Uredbo (ES) št. 1623/2000 je treba zato ustrezno spremeniti.

(6)

Ker se naslednje vinsko leto začne 1. avgusta 2005, je treba to uredbo uporabljati od tega datuma.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

1.

V drugem pododstavku člena 13(1) se besedilo „za vinska leta 2003/2004 do 2004/2005“ nadomesti z besedilom „za vinska leta 2003/2004 do 2006/2007“.

2.

V členu 45(1) se doda pododstavek:

„Kot izjema od prvega pododstavka se za vinsko leto 2004/2005 rok, določen v prvem pododstavku, podaljša do 31. avgusta naslednjega vinskega leta.“

3.

V četrtem pododstavku člena 52(1) se besedilo „za vinska leta 2001/2002 do 2004/2005“ nadomesti z besedilom „za vinska leta 2001/2002 do 2006/2007“.

4.

V členu 59 se doda pododstavek:

„Kot izjema od prvega pododstavka se za vinsko leto 2004/2005 rok, določen v navedenem pododstavku, podaljša do 15. septembra naslednjega vinskega leta.“

5.

V členu 61(3) se doda pododstavek:

„Vendar se za vinsko leto 2004/2005 rok, določen v prvem pododstavku, podaljša do 15. septembra naslednjega vinskega leta.“

6.

V prvem pododstavku člena 63a(2) se zadnji stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Za vinska leta 2004/2005 in 2005/2006 je navedeni odstotek določen na 25 %“.

29.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/47

(1)

Sklep Sveta 2003/286/ES z dne 8. aprila 2003 o sklenitvi protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Bolgarijo na drugi, zaradi upoštevanja rezultatov pogajanj med pogodbenicama o novih vzajemnih kmetijskih koncesijah (2) določa koncesije za uvoz proizvodov iz govejega in telečjega mesa v okviru tarifne kvote, odprte s tem sporazumom.

(2)

Določbe za uporabo te tarifne kvote so bile sprejete z Uredbo Komisije (ES) št. 1279/98 z dne 19. junija 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za goveje in telečje meso, predvidenih v sklepih Sveta št. 2003/286/ES in 2003/18/ES za Bolgarijo in Romunijo (3).

(3)

Sklep Sveta in Komisije 2005/430/ES z dne 18. aprila 2005 o sklenitvi Dodatnega protokola k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (4) določa dodatne koncesije za proizvode iz govejega in telečjega mesa.

(4)

Sprejeti je treba ukrepe za odprtje koncesij za proizvode iz govejega in telečjega mesa, Uredbo (ES) št. 1279/98 pa je treba ustrezno spremeniti.

(5)

Poleg tega člen 4(1) Uredbe (ES) št. 1279/98 določa, da se zahtevki za izdajo dovoljenja lahko vložijo samo v prvih desetih dneh vsakega obdobja iz člena 2 navedene uredbe. Zaradi datuma začetka veljavnosti te uredbe je za obdobje od 1. julija 2005 do 31. decembra 2005 potrebno odstopanje od te določbe.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za govedino in teletino –

29.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/51

(1)

Člen 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členih 1(a), (b), (c), (d), (e) in (g) navedene uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje zneskov takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko so ti proizvodi izvoženi kot blago iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1255/1999.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vendar pa pri nekaterih mlečnih proizvodih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestila zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili, lahko ogrožene. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določanje posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za te proizvode bi moralo omogočiti izpolnitev teh dveh ciljev.

(5)

Člen 15(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa, da se pri določanju stopnje nadomestila po potrebi upoštevajo proizvodna nadomestila, pomoči ali drugi ukrepi z enakim učinkom, ki se v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi trga za zadevni proizvod, uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1043/2005, ali enakovredne proizvode.

(6)

Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Skupnosti in predelano v kazein, če tako mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(7)

Uredba Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (3) določa, da je treba maslo in smetano industrijskim panogam, ki proizvajajo nekatere vrste blaga, zagotoviti po znižanih cenah.

(8)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

29.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/54

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1 obeh navedenih uredb, in cenami v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določitev višine takih nadomestil (3), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvozijo kot blago, navedeno v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih primerih sprejeti previdnostne ukrepe, s katerimi pa se ne sme preprečiti sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča izpolnitev teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju sporazumne ureditve med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o izvozu testenin iz Skupnosti v Združene države, sprejetim s Sklepom Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati med nadomestilom za blago, ki spada pod oznake KN 1902 11 00 in 1902 19 glede na namembno državo.

(6)

V skladu s členom 15(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba ob upoštevanju veljavne višine proizvodnega nadomestila na podlagi Uredbe Komisije (EGS) 1722/93 (5) za zadevni osnovni proizvod določiti znižano stopnjo izvoznega nadomestila, ki se bo uporabljala v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače štejejo za manj odzivne na ceno žit, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo. Vendar Protokol 19 Akta o pristopu Združenega kraljestva, Irske in Danske določa, da je treba sprejeti potrebne ukrepe za olajšanje uporabe žit Skupnosti pri proizvodnji alkoholnih pijač iz žit. Skladno s tem je treba prilagoditi stopnjo nadomestila, ki se uporablja za žita, izvožena v alkoholnih pijačah.

(8)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

29.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/58

(1)

Člen 27(1) in (2) Uredbe (EGS) št. 1260/2001 določa, da se razlike med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členu 1(1)(a), (c), (d), (f), (g) in (h) navedene uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrijejo z izvoznim nadomestilom, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, navedeno v Prilogi V k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določevanje višine takšnih nadomestil (2), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, našteto v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 1260/2001.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila za 100 kilogramov vsakega zadevnega osnovnega proizvoda določiti vsak mesec.

(4)

Člen 27(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za navedeni proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Nadomestila, določena po tej uredbi, se lahko določijo vnaprej, ker v tem trenutku ni mogoče določiti razmer na trgu v naslednjih nekaj mesecih.

(6)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih razmerah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar se pri tem ne sme preprečiti sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča, da so ti različni cilji izpolnjeni.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

29.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/60

(1)

Člen 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko za izdelke iz člena 1 navedene Uredbe razlika med cenami na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(2)

Uredba (ES) št. 1255/1999 predvideva, da je po določitvi nadomestil za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe, izvožene v naravnem stanju, treba upoštevati:

(3)

Člen 31(5) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da naj se pri določitvi cen v Skupnosti upoštevajo prevladujoče cene, ki se izkažejo za najugodnejše v zvezi z izvozom, in da se cene na svetovnem trgu določijo še posebej ob upoštevanju:

(4)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(5)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se mora seznam proizvodov za katere se odobri izvozno nadomestilo in znesek tega nadomestila določiti vsaj enkrat na vsake štiri tedne; znesek nadomestila seveda lahko ostaja na isti ravni več kot štiri tedne.

(6)

V skladu s členom 16 Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o nekaterih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne proizvode (2), je nadomestilo za mlečne proizvode z dodanim sladkorjem enako vsoti dveh komponent: namen prve komponente je upoštevanje količine mlečnih proizvodov in se izračuna z množenjem osnovnega zneska nadomestila in vsebnosti mlečnega proizvoda v celotnem proizvodu. Namen druge komponente je upoštevanje količine dodane saharoze in se izračuna z množenjem vsebnosti saharoze v celotnem proizvodu in osnovnega zneska nadomestila, ki se uporablja na dan izvoza za proizvode, navedene v členu 1(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor (3). Vendar se druga komponenta uporablja samo, če je bila dodana saharoza pridobljena iz sladkorne pese ali trsa, pridelanega v Skupnosti.

(7)

Uredba Komisije (EGS) št. 896/84 (4), je uvedla dodatne določbe v zvezi z dodeljevanjem nadomestil ob prehodu iz enega mlečnega leta v drugo. Te določbe uvajajo možnost različnih nadomestil glede na datum pridelave proizvodov.

(8)

Pri izračunavanju nadomestila za topljeni sir je določeno, kjer se dodajajo kazeini ali kazeinati, da se ta količina ne upošteva pri izračunavanju.

(9)

Pri določanju proizvodov in namembnih krajev, ki so upravičeni do nadomestil, je primerno da se upošteva na eni strani konkurenčni položaj nekaterih proizvodov Skupnosti, ki ne upravičujejo spodbujanja njihovega izvoza in na drugi strani neposredne geografske bližine določenih ozemeljskih tveganj za olajševanje preusmeritve trgovskih tokov in zlorab.

(10)

Iz zgoraj navedenih pravil sledi, da je treba, glede na trenutni položaj na trgu mleka in zlasti glede kotacij oziroma cen mlečnih proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu nadomestila določiti v zneskih, naoedenih v Prilogi k tej uredbi.

(11)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –