ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 191

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 48
22. julij 2005


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1158/2005 z dne 6. julija 2005 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih

1

 

*

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1159/2005 z dne 6. julija 2005 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2236/95 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij

16

 

*

Uredba (ES) št. 1160/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah glede dostopa služb držav članic, odgovornih za izdajanje potrdil o registraciji vozil, do schengenskega informacijskega sistema  ( 1 )

18

 

*

Uredba (ES) št. 1161/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o sestavljanju četrtletnih nefinančnih računov po institucionalnih sektorjih

22

 

*

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta

29

 

*

Direktiva 2005/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o spremembi Direktive 1999/32/ES glede deleža žvepla v gorivih za plovila

59

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Komisija

 

*

Sklep Komisije z dne 22. aprila 2005 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za raziskave o evropski varnosti

70

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

22.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/1


UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. 1158/2005

z dne 6. julija 2005

o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1165/98 (3) je bil določen skupni temeljni okvir za zbiranje, računanje, posredovanje in oceno statistike poslovanja podjetij Skupnosti z namenom analiziranja gospodarskega cikla.

(2)

Z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1165/98 z uredbami Komisije (ES) št. 586/2001 (4), (ES) št. 588/2001 (5) in (ES) št. 606/2001 (6), ki se nanašajo na opredelitve glavnih industrijskih skupin in spremenljivk ter odobritev odstopanj državam članicam, je bilo oblikovano jedro praktičnih izkušenj, s katerim se omogoči ugotavljanje ukrepov za nadaljnje izboljšanje kratkoročnih statistik.

(3)

Ekonomsko-finančni svet je v svojem Akcijskem načrtu za statistične zahteve EMU ter v kasnejših poročilih o napredku, doseženem pri izvajanju tega načrta, opredelil dodatne temeljne vidike za izboljšanje statistike, zajete v Uredbi (ES) št. 1165/98.

(4)

Evropska centralna banka (ECB) potrebuje v zvezi s svojo denarno politiko nadaljnje izboljšanje kratkoročne statistike, kot je navedeno v dokumentu Statistične zahteve ECB na področju splošne gospodarske statistike, zlasti pa potrebuje pravočasne, zanesljive in smiselne agregate za euroobmočje.

(5)

Odbor za statistični program, ustanovljen s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (7), je določil glavne evropske ekonomske kazalce (PEEI), ki presegajo področje uporabe Uredbe (ES) št. 1165/98.

(6)

Zato so potrebne spremembe Uredbe (ES) št. 1165/98 v zvezi s področji, ki so posebno pomembna za denarno politiko in preučevanje poslovnega cikla.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program.

(8)

Izvajanje lizbonske strategije za rast in zaposlovanje vključuje zmanjševanje nepotrebnih obremenitev za podjetja in razširjanje novih tehnologij —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1165/98 se spremeni:

1.

Člen 4(2) se spremeni, kakor sledi:

(a)

k edinemu pododstavku se doda naslednja točka:

„(d)

udeležba v evropskih vzorčnih načrtih, ki jih zaradi priprave evropskih ocen usklajuje Eurostat.

Podrobnosti načrtov iz prvega pododstavka se opredelijo v prilogah. Odobrijo in izvedejo se na podlagi postopka iz člena 18.

Evropske vzorčne načrte se vzpostavi, kadar nacionalni vzorčni načrti ne zadostujejo evropskim zahtevam. Hkrati se lahko države članice odločijo za udeležbo v evropskih vzorčnih načrtih, v kolikor ti načrti omogočajo znatno zmanjšanje stroškov statističnega sistema ali zmanjšanje obremenitev za poslovanje podjetij, ki so posledica izpolnjevanja evropskih zahtev. Z udeležbo v evropskem vzorčnem načrtu država članica izpolni pogoje za zagotovitev zadevne spremenljivke v skladu s ciljem takega načrta. V evropskih vzorčnih načrtih so lahko določeni pogoji, raven razčlenitve in roki za posredovanje podatkov.“;

(b)

doda se naslednji pododstavek:

„Obvezne raziskave se uporabi za pridobivanje podatkov, ki še niso na voljo (v zahtevanih rokih) v drugih virih, na primer v registrih. Raziskave se izvajajo z uporabo elektronskih in spletnih vprašalnikov, kadar je to primerno.“

2.

Člen 10 se spremeni, kakor sledi:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.

Kakovost spremenljivk se redno preverja s primerjanjem spremenljivk z drugimi statističnimi podatki, takšno primerjavo pa izvede vsaka država članica in Komisija (Eurostat). Poleg tega se spremenljivke preverjajo zaradi notranje skladnosti.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.

Izvede se presoja kakovosti, pri čemer se primerjajo prednosti razpoložljivosti podatkov s stroški zbiranja in obremenitvijo poslovanja podjetij, zlasti majhnih podjetij. Za namene te presoje države članice Komisiji na njeno zahtevo posredujejo potrebne podatke v skladu s skupno evropsko metodologijo, ki jo je razvila Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami.“

3.

Člen 12(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Komisija, po posvetovanju z Odborom za statistični program, do 11. februarja 2006 objavi svetovalni metodološki priročnik, ki pojasnjuje predpise, navedene v prilogah, vsebuje pa tudi usmeritve glede kratkoročne statistike.“

4.

Člen 14(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Komisija do 11. avgusta 2008 in kasneje ponovno vsaka tri leta predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o statističnih podatkih, zbranih v skladu s to uredbo, zlasti o njihovi ustreznosti in kakovosti ter reviziji kazalcev. V poročilu se posebej obravnavajo tudi stroški statističnega sistema in obremenitev poslovanja podjetij zaradi te uredbe v razmerju z njenimi koristmi. Vsebuje poročila o najboljših praksah za zmanjševanje obremenitev poslovanja podjetij in navaja načine zmanjšanja obremenitve in stroškov.“

5.

V členu 17 se doda naslednja točka:

„(j)

vzpostavitev evropskih vzorčnih načrtov (člen 4).“

6.

Priloge A do D se spremenijo v skladu s Prilogo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 6. julija 2005

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednik

J. STRAW


(1)  UL C 158, 15.6.2004, str. 3.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 22. februarja 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 6. junija 2005.

(3)  UL L 162, 5.6.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(4)  UL L 86, 27.3.2001, str. 11.

(5)  UL L 86, 27.3.2001, str. 18.

(6)  UL L 92, 2.4.2001, str. 1.

(7)  UL L 181, 28.6.1989, str. 47.


PRILOGA

DEL (A)

PRILOGA A K UREDBI (ES) št. 1165/98 SE SPREMENI, KAKOR SLEDI:

Področje uporabe

Besedilo pod naslovom (a) („Področje uporabe“) se nadomesti z naslednjim:

„Ta priloga se uporablja za vse dejavnosti, naštete v področjih od C do E klasifikacije NACE, oziroma za vse proizvode, naštete v področjih od C do E klasifikacije CPA.“

Seznam spremenljivk

Besedilo pod naslovom (c) („Seznam spremenljivk“) se spremeni, kakor sledi:

1.

V odstavku 1 se doda naslednja spremenljivka:

„Spremenljivka

Naziv

340

Uvozne cene“.

2.

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Podatki o prodajnih cenah na tujih trgih (št. 312) in uvoznih cenah (št. 340) se lahko zberejo z uporabo povprečne vrednosti za zunanjetrgovinske proizvode ali drugih virov le v primeru, če pri tem ne pride do znatnega poslabšanja kakovosti v primerjavi s posebnimi podatki o cenah. Komisija, v skladu s postopkom iz člena 18, določi pogoje za zagotavljanje potrebne kakovosti podatkov.“

3.

Odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:

„9.

Podatki o prodajnih in uvoznih cenah (št. 310, 311, 312 in 340) niso potrebni za naslednje skupine NACE oziroma CPA: 12.0, 22.1, 23.3, 29.6, 35.1, 35.3, 37.1, 37.2. Seznam skupin se lahko v skladu s postopkom iz člena 18 spremeni do 11. avgusta 2008.“

4.

Doda se naslednji odstavek:

„10.

Spremenljivka uvoznih cen (št. 340) se izračuna na podlagi proizvodov po CPA. Uvozne enote enovrstne dejavnosti se lahko uvrstijo med dejavnosti, ki ne spadajo na področja C do E klasifikacije NACE.“

Oblika

Besedilo pod naslovom (d) („Oblika“) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Vse spremenljivke je treba posredovati v neobdelani obliki, če so kot take na voljo.

2.

Poleg tega se spremenljivka proizvodnje (št. 110) in spremenljivka opravljenih delovnih ur (št. 220) posredujeta v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Seznam spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni, se lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 18.

3.

Države članice lahko poleg tega posredujejo desezonirane podatke in tudi spremenljivke v obliki trend cikla. Komisija (Eurostat) lahko pripravi in objavi desezonirane podatke in podatke serije trend cikla za te spremenljivke le v primeru, če podatki niso posredovani v teh oblikah.

4.

Spremenljivke št. 110, 310, 311, 312 in 340 se posredujejo kot indeksi. Vse druge spremenljivke se posredujejo ali kot indeksi ali kot absolutne vrednosti.“

Obdobje opazovanja

Pod naslovom (e) („Obdobje opazovanja“) se doda naslednja spremenljivka:

„Spremenljivka

Obdobje opazovanja

340

mesec“.

Nivo razčlenitve

Besedilo pod naslovom (f) („Nivo razčlenitve“) se spremeni, kakor sledi:

1.

Odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.

Vse spremenljivke, razen spremenljivke uvoznih cen (št. 340), se posredujejo na nivoju področja (1 črka), podpodročja (2 črki) in oddelka dvomestnega nivoja klasifikacije NACE. Spremenljivka 340 se posreduje na nivoju področja (1 črka), podpodročja (2 črki) in oddelka dvomestnega nivoja klasifikacije CPA.

2.

Poleg tega se za področje D NACE indeks proizvodnje (št. 110) in indeks prodajnih cen (št. 310, 311, 312) posredujeta na trimestnih in štirimestnih nivojih klasifikacije NACE. Posredovani indeksi za proizvodne in prodajne cene na tri- in štirimestnih nivojih morajo predstavljati vsaj 90 % skupne dodane vrednosti za vsako državo članico področja D klasifikacije NACE v danem baznem letu. Državam članicam, katerih skupna dodana vrednost na področju D klasifikacije NACE v danem baznem letu predstavlja manj kot 4 % skupne dodane vrednosti Evropske skupnosti, teh spremenljivk ni treba posredovati na teh nivojih razčlenitve.“

2.

Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.

Poleg tega je treba posredovati vse spremenljivke, razen spremenljivk prihodkov od prodaje in novih naročil (št. 120, 121, 122, 130, 131, 132), za industrijo kot celoto, opredeljeno s področji C do E klasifikacije NACE, in za glavne industrijske skupine (MIGS), kakor so opredeljene v Uredbi Komisije (ES) št. 586/2001 (1).

3.

Dodajo se naslednji odstavki:

„5.

Spremenljivke prihodkov od prodaje (št. 120, 121, 122) se posredujejo za industrijo kot celoto, opredeljeno s področjema C in D klasifikacije NACE, in za MIGS, razen za MIGS, ki so opredeljene za dejavnosti, povezane z energijo.

6.

Spremenljivke novih naročil (št. 130, 131, 132) se posredujejo za proizvodnjo kot celoto, sicer področje D klasifikacije NACE, in nekaj MIGS, ki so zajete v seznamu oddelkov NACE iz odstavka 8 pod naslovom (c) (‚Seznam spremenljivk‘) te priloge.

7.

Spremenljivka uvoznih cen (št. 340) se posreduje za industrijske proizvode v celoti, tj. področja C do E klasifikacije CPA, in za MIGS, opredeljene v skladu z Uredbo (ES) št. 586/2001, in sicer za skupine proizvodov po klasifikaciji CPA. Državam članicam, ki niso sprejele eura za valuto, ni treba posredovati te spremenljivke.

8.

Komisija lahko v zvezi s spremenljivko uvoznih cen (št. 340) v skladu s postopkom iz člena 18 določi pogoje za uporabo evropskega vzorčnega načrta, kot je opredeljena v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2).

9.

Spremenljivke za tuje trge (št. 122, 132 in 312) je treba posredovati z razlikovanjem med državami euroobmočja in državami, ki ne sodijo v euroobmočje. Razlikovanje se uporablja za industrijo kot celoto, opredeljeno v področjih C do E klasifikacije NACE, MIGS, in sicer na nivoju področja (1 črka), podpodročja (2 črki) in oddelka dvomestnega nivoja klasifikacije NACE. Podatki za področje E klasifikacije NACE se ne zahtevajo za spremenljivko 122. Spremenljivka uvoznih cen (št. 340) se hkrati posreduje z razlikovanjem med državami euroobmočja in državami, ki ne sodijo v euroobmočje. Razlikovanje se uporablja za industrijo kot celoto, opredeljeno v področjih C do E klasifikacije CPA, MIGS, in sicer na nivoju področja (1 črka), podpodročja (2 črki) in oddelka dvomestnega nivoja klasifikacije CPA. Komisija lahko za razlikovanje med državami euroobmočja in državami, ki ne sodijo v euroobmočje, določi, v skladu s postopkom iz člena 18, pogoje za uporabo evropskega vzorčnega načrta, kot je opredeljen v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2). V evropskem vzorčnem načrtu je obseg spremenljivke uvoznih cen lahko omejen na uvoz proizvodov iz držav, ki ne sodijo v euroobmočje. Državam članicam, ki eura niso sprejele za valuto, ni treba posredovati razlikovanja med državami euroobmočja in državami, ki ne sodijo v euroobmočje, v zvezi s spremenljivkami 122, 132, 312 in 340.

10.

Države članice, katerih dodana vrednost na področjih C, D in E klasifikacije NACE v danem baznem letu predstavlja manj kot 1 % skupne dodane vrednosti Evropske skupnosti, morajo posredovati le podatke za industrijo kot celoto, MIGS, in za nivo področij NACE ali nivo področij CPA.“

Skrajni roki za posredovanje podatkov

Besedilo pod naslovom (g) („Skrajni roki za posredovanje podatkov“) se spremeni, kakor sledi:

1.

V odstavku 1 se nekatere spremenljivke spremenijo ali dodajo, kakor sledi:

„Spremenljivka

Skrajni roki

110

1 mesec in 10 koledarskih dni

(…)

(…)

210

2 meseca

(…)

(…)

340

1 mesec in 15 koledarskih dni“.

2.

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Skrajni rok se lahko podaljša do 15 koledarskih dni za podatke na nivojih skupin in razredov NACE ali na nivojih skupin in razredov CPA.

Skrajni rok se lahko podaljša do 15 dni za tiste države članice, katerih dodana vrednost na področjih C, D in E NACE za dano bazno leto predstavlja manj kot 3 % skupne dodane vrednosti Evropske skupnosti, in sicer za podatke o industriji kot celoti, MIGS in za nivoje področij in oddelkov NACE ali nivoje področij in oddelkov CPA.“

Pilotne raziskave

V naslovu (h) („Pilotne raziskave“) se točki 2 in 3 črtata.

Prvo obdobje opazovanja

Pod naslov (i) („Prvo obdobje opazovanja“) se dodata naslednja odstavka:

„Prvo obdobje opazovanja za poročanje o razlikovanju spremenljivk za tuje trge med državami euroobmočja in državami, ki ne sodijo v euroobmočje, je januar 2005.

Prvo obdobje opazovanja za spremenljivko 340 je januar 2006, pod pogojem, da se kot bazno leto uporabi leto 2005.“

Prehodno obdobje

Pod naslov (j) („Prehodno obdobje“) se dodajo naslednji odstavki:

„3.

Za spremenljivko 340 in za razlikovanje med državami euroobmočja ter državami, ki ne sodijo v euroobmočje, v zvezi s spremenljivkami 122, 132, 312 in 340 se lahko v skladu s postopkom iz člena 18 dodeli prehodno obdobje do 11. avgusta 2007.

4.

Za spremenljivko 110 se za spremembo rokov za posredovanje podatkov lahko v skladu s postopkom iz člena 18 dodeli prehodno obdobje do 11. avgusta 2007.

5.

Za spremenljivko 210 se za spremembo rokov za posredovanje podatkov lahko v skladu s postopkom iz člena 18 dodeli prehodno obdobje do 11. avgusta 2006.“

DEL (B)

PRILOGA B K UREDBI (ES) št. 1165/98 SE SPREMENI, KAKOR SLEDI:

Seznam spremenljivk

Besedilo pod naslovom (c) („Seznam spremenljivk“) se spremeni, kakor sledi:

1.

Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.

Spremenljivke gradbenih stroškov (št. 320, 321, 322) se lahko ocenijo s spremenljivko prodajnih cen (št. 310) le, če niso na voljo. Ta praksa se dovoli do 11. avgusta 2010.“

2.

Doda se naslednji odstavek:

„6.

Države članice izvedejo študije, ki jih je začela in pripravila Komisija po posvetovanju z državami članicami. Ob upoštevanju prednosti zbiranja podatkov v zvezi s stroški zbiranja in obremenitvijo poslovanja podjetij se študije izvedejo zato, da:

(a)

se oceni izvedljivost četrtletnih podatkov za spremenljivko prodajnih cen (št. 310) v gradbeništvu;

(b)

se opredeli primerna metodologija za zbiranje podatkov in računanje indeksov.

Komisija najpozneje do 11. avgusta 2006 predlaga definicijo, ki jo je treba uporabiti za spremenljivko prodajnih cen.

Države članice predložijo Komisiji poročilo o rezultatih študij najpozneje do 11. avgusta 2007.

Komisija se v skladu s postopkom iz člena 18 in najpozneje do 11. avgusta 2008 odloči, ali se bo sklicevala na člen 17(b) v zvezi z zamenjavo spremenljivke gradbenih stroškov s spremenljivko prodajnih cen z veljavnostjo od baznega leta 2010.“

Oblika

Besedilo pod naslovom (d) („Oblika“) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Vse spremenljivke je treba posredovati v neobdelani obliki, če so kot take na razpolago.

2.

Poleg tega se spremenljivke proizvodnje (št. 110, 115, 116) in spremenljivka opravljenih delovnih ur (št. 220) posredujejo v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Kadar druge spremenljivke prikazujejo vpliv delovnega dne, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Seznam spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni, se lahko dopolni v skladu s postopkom iz člena 18.

3.

Poleg tega države članice lahko posredujejo desezonirane podatke in spremenljivke v obliki trend cikla. Komisija (Eurostat) lahko pripravi in objavi desezonirane podatke in podatke trend cikel serije za te spremenljivke le v primeru, če podatki niso posredovani v teh oblikah.

4.

Spremenljivke 110, 115, 116, 320, 321 in 322 je treba posredovati kot indekse. Spremenljivki 411 in 412 je treba posredovati kot absolutni vrednosti. Vse druge spremenljivke se posredujejo kot indeksi ali absolutne vrednosti.“

Obdobje opazovanja

Besedilo pod naslovom (e) („Obdobje opazovanja“) se nadomesti z naslednjim:

„Za spremenljivke 110, 115 in 116 velja enomesečno obdobje opazovanja. Za vse druge spremenljivke v tej prilogi velja vsaj četrtletno obdobje opazovanja.

Države članice, katerih dodana vrednost na področju F klasifikacije NACE je v danem baznem letu manjša od 1 % skupne vrednosti Evropske skupnosti, morajo posredovati le spremenljivke 110, 115 in 116 s četrtletnim obdobjem opazovanja.“

Nivo razčlenitve

Pod naslovom (f) („Nivo razčlenitve“) se doda naslednji odstavek 6:

„6.

Države članice, katerih dodana vrednost na področju F klasifikacije NACE je v danem baznem letu manjša od 1 % skupne vrednosti Evropske skupnosti, morajo posredovati le podatke za gradbeništvo v celoti (na nivoju področja NACE).“

Skrajni roki za posredovanje podatkov

Spremenljivke 110, 115, 116 in 210 pod naslovom (g) („Skrajni roki za posredovanje podatkov“) se nadomestijo z naslednjimi:

„Spremenljivka

Skrajni roki

110

1 mesec in 15 koledarskih dni

115

1 mesec in 15 koledarskih dni

116

1 mesec in 15 koledarskih dni

(…)

(…)

210

2 meseca“.

Pilotne raziskave

Pod naslovom (h) („Pilotne raziskave“) se točki 1 in 3 črtata.

Prvo obdobje opazovanja

Pod naslovom (i) („Prvo obdobje opazovanja“) se doda naslednje besedilo:

„Prvo obdobje opazovanja za posredovanje spremenljivk 110, 115 in 116 z mesečnim obdobjem opazovanja je januar 2005.“

Prehodno obdobje

Pod naslovom (j) („Prehodno obdobje“) se dodata naslednja odstavka:

„3.

Za spremenljivke 110, 115 in 116 se lahko v skladu s postopkom iz člena 18 dodeli prehodno obdobje za spremembo obdobja opazovanja, in sicer do 11. avgusta 2007.

4.

Za spremenljivke 110, 115, 116 in 210 se lahko v skladu s postopkom iz člena 18 dodeli prehodno obdobje za spremembo rokov za posredovanje podatkov, in sicer do 11. avgusta 2007.“

DEL (C)

PRILOGA C K UREDBI (ES) št. 1165/98 SE SPREMENI, KAKOR SLEDI:

Seznam spremenljivk

Pod naslovom (c) („Seznam spremenljivk“) se doda naslednji odstavek 4:

„4.

Države članice izvedejo študije, ki jih je začela in pripravila Komisija po posvetovanju z državami članicami. Ob upoštevanju prednosti zbiranja podatkov v zvezi s stroški zbiranja in obremenitvijo poslovanja podjetij se študije izvedejo zato, da:

(a)

se oceni izvedljivost posredovanja četrtletnih podatkov za spremenljivko opravljenih delovnih ur (št. 220) za trgovino na drobno in popravila;

(b)

se oceni izvedljivost posredovanja četrtletnih podatkov za spremenljivko bruto plač (št. 230) za trgovino na drobno in popravila;

(c)

se opredeli primerna metodologija za zbiranje podatkov in računanje indeksov.

Države članice predložijo Komisiji poročilo o rezultatih študij najpozneje do 11. avgusta 2007.

Komisija se v skladu s postopkom iz člena 18 in najpozneje do 11. avgusta 2008 odloči, ali se bo sklicevala na člen 17(b) v zvezi z vključitvijo spremenljivke opravljenih delovnih ur (št. 220) in spremenljivke bruto plač (št. 230) z veljavnostjo od baznega leta 2010.“

Oblika

Odstavka 1 in 2 pod naslovom (d) („Oblika“) se nadomestita z naslednjim:

„1.

Vse spremenljivke je treba posredovati v neobdelani obliki, če so kot take na razpolago.

2.

Tudi spremenljivki prihodkov od prodaje (št. 120) in obsega prodaje (št. 123) se posredujeta v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Kadar druge spremenljivke prikazujejo vpliv delovnega dneva, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Seznam spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni, se lahko dopolni v skladu s postopkom iz člena 18.“

Nivo razčlenitve

Besedilo pod naslovom (f) („Nivo razčlenitve“) se spremeni:

1.

Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

Spremenljivke prihodkov od prodaje (št. 120) in deflatorja prodaje/obsega prodaje (št. 330/123) je treba posredovati skladno z nivojem razčlenitve, opredeljenim v odstavkih 2, 3 in 4. Spremenljivka števila oseb, ki delajo (št. 210), se posreduje glede na nivo razčlenitve, opredeljen v odstavku 4.“

2.

Doda se naslednji odstavek:

„5.

Države članice, katerih prihodki od prodaje v oddelku 52 klasifikacije NACE so v danem baznem letu manjši od 1 % skupne vrednosti Evropske skupnosti, morajo posredovati le spremenljivke prihodkov od prodaje (št. 120) in deflatorja prodaje/obsega prodaje (št. 330/123) v skladu z nivoji razčlenitve, opredeljenimi v odstavkih 3 in 4.“

Skrajni roki za posredovanje podatkov

Besedilo pod naslovom (g) („Skrajni roki za posredovanje podatkov“) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Spremenljivke prihodkov od prodaje (št. 120) in deflatorja prodaje/obsega prodaje (št. 330/123) se posredujejo v dveh mesecih na nivojih razčlenitve, opredeljenih v odstavku 2 pod črko (f) te priloge. Skrajni rok se lahko podaljša za največ 15 dni za tiste države članice, katerih prihodki od prodaje v oddelku 52 v danem baznem letu predstavljajo manj kot 3 % skupne vrednosti prihodkov od prodaje Evropske skupnosti.

2.

Spremenljivke prihodkov od prodaje (št. 120) in deflatorja prodaje/obsega prodaje (št. 330/123) se posredujejo v enem mesecu na nivoju razčlenitve, opredeljenem v odstavkih 3 in 4 pod črko (f) te priloge. Države članice se lahko odločijo za udeležbo pri spremenljivkah prihodkov od prodaje, št. 120, in deflatorja prodaje/obsega prodaje, št. 330/123, in sicer s sodelovanjem skladno z razmestitvijo v evropskem vzorčnem načrtu, kot je opredeljen v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2). Pogoji razmestitve se določijo v skladu s postopkom iz člena 18.

3.

Spremenljivka števila oseb, ki delajo, se posreduje v dveh mesecih po koncu obdobja opazovanja. Skrajni rok se lahko podaljša za največ 15 dni za tiste države članice, katerih prihodki od prodaje v oddelku 52 v danem baznem letu predstavljajo manj kot 3 % skupne vrednosti prihodkov od prodaje Evropske skupnosti.“

Pilotne raziskave

Pod naslovom (h) („Pilotne raziskave“) se točki 2 in 4 črtata.

Prehodno obdobje

Pod naslovom (j) („Prehodno obdobje“) se doda naslednji odstavek:

„4.

Za spremenljivko 210 se za spremembo rokov za posredovanje podatkov lahko v skladu s postopkom iz člena 18 dodeli prehodno obdobje, in sicer do 11. avgusta 2006.“

DEL (D)

PRILOGA D K UREDBI (ES) št. 1165/98 SE SPREMENI, KAKOR SLEDI:

Seznam spremenljivk

Besedilo pod naslovom (c) („Seznam spremenljivk“) se spremeni, kakor sledi:

1.

V odstavku 1 se doda naslednja spremenljivka:

„Spremenljivka

Naziv

310

Prodajne cene“.

2.

Dodata se naslednja odstavka:

„3.

Spremenljivka prodajnih cen (št. 310) zajema storitve za podjetja ali osebe, ki zastopajo podjetja.

4.

Države članice izvedejo študije, ki jih je začela in pripravila Komisija po posvetovanju z državami članicami. Ob upoštevanju prednosti zbiranja podatkov v zvezi s stroški zbiranja in obremenitvijo poslovanja podjetij se študije izvedejo zato, da:

(a)

se oceni izvedljivost posredovanja četrtletnih podatkov za spremenljivko opravljenih delovnih ur (št. 220) za druge storitve;

(b)

se oceni izvedljivost posredovanja četrtletnih podatkov za spremenljivko bruto plač (št. 230) za druge storitve;

(c)

se opredeli primerna metodologija za zbiranje podatkov in računanje indeksov;

(d)

se opredeli primeren nivo razčlenitve. Podatke se razčleni po gospodarskih dejavnostih, opredeljenih na nivoju področij NACE in nadaljnjih razčlenitev, vendar največ do nivoja oddelkov NACE (dvomestni nivo) ali skupin oddelkov.

Države članice predložijo Komisiji poročilo o rezultatih študij najpozneje do 11. avgusta 2007.

Komisija se v skladu s postopkom iz člena 18 in najpozneje do 11. avgusta 2008 odloči, ali se bo sklicevala na člen 17(b) v zvezi z vključitvijo spremenljivke opravljenih delovnih ur (št. 220) in spremenljivke bruto plač (št. 230) z veljavnostjo od baznega leta 2010.“

Oblika

Besedilo pod naslovom (d) („Oblika“) se spremeni, kakor sledi:

1.

Odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.

Vse spremenljivke je treba posredovati v neobdelani obliki, če so kot take na razpolago.

2.

Spremenljivko prihodkov od prodaje (št. 120) je tudi treba posredovati v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Kadar druge spremenljivke prikazujejo vpliv delovnega dne, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Seznam spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni, se lahko dopolni v skladu s postopkom iz člena 18.“

2.

Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.

Spremenljivka prodajne cene (št. 310) se posreduje kot indeks. Vse druge spremenljivke se posredujejo kot indeksi ali absolutne vrednosti.“

Obdobje opazovanja

Pod naslovom (e) („Obdobje opazovanja“) se dodajo naslednji pododstavki:

„Države članice izvedejo študije, ki jih je začela in pripravila Komisija po posvetovanju z državami članicami. Študije se izvedejo ob upoštevanju prednosti skrajšanega obdobja opazovanja v zvezi s stroški zbiranja in obremenitvijo poslovanja podjetij, da bi ocenili izvedljivost skrajšanja četrtletnega obdobja opazovanja za spremenljivko prihodkov od prodaje (št. 120) na enomesečno obdobje opazovanja.

Države članice predložijo Komisiji poročilo o rezultatih študije najpozneje do 11. avgusta 2007.

Komisija se v skladu s postopkom iz člena 18 in najpozneje do 11. avgusta 2008 odloči, ali se bo sklicevala na člen 17(d) v zvezi s ponovno preučitvijo periodike zbiranja podatkov za spremenljivko prihodkov od prodaje.“

Nivo razčlenitve

Besedilo pod naslovom (f) („Nivo razčlenitve“) se spremeni, kakor sledi:

1.

Odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.

Države članice, katerih prihodki od prodaje v oddelkih 50, 51, 64 in 74 klasifikacije NACE v danem baznem letu predstavljajo manj kot 4 % skupne vrednosti prihodkov od prodaje Evropske skupnosti, lahko spremenljivko prihodkov od prodaje za te oddelke posredujejo le na dvomestnem nivoju razčlenitve.

4.

Države članice, katerih skupna dodana vrednost v področju I klasifikacije NACE v danem baznem letu predstavlja manj kot 4 % skupne dodane vrednosti Evropske skupnosti, lahko za to področje posredujejo spremenljivko oseb, ki delajo (št. 210), le na nivoju področja.“

2.

Dodajo se naslednji odstavki:

„5.

Spremenljivka prodajne cene (št. 310) se posreduje skladno z naslednjimi dejavnostmi in razvrstitvami klasifikacije NACE:

 

60.24, 63.11, 63.12, 64.11, 64.12 na štirimestnem nivoju;

 

61.1, 62.1, 64.2 na trimestnem nivoju;

 

72.1 do 72.6 na trimestnem nivoju;

 

seštevek 74.11 do 74.14;

 

seštevek 74.2 in 74.3;

 

74.4 do 74.7 na trimestnem nivoju.

74.4 NACE se lahko približno oceni s številom propagandnih oglasov.

74.5 NACE zajema skupno ceno najete delovne sile in osebja.

6.

Seznam dejavnosti in skupin dejavnosti se lahko v skladu s postopkom iz člena 18 spremeni do 11. avgusta 2008.

7.

Države članice, katerih prihodki od prodaje v oddelku 72 NACE v danem baznem letu predstavljajo manj kot 4 % skupne vrednosti prihodkov od prodaje Evropske skupnosti, lahko za ta oddelek posredujejo spremenljivko prodajne cene (št. 310) le na dvomestnem nivoju razčlenitve.“

Skrajni roki za posredovanje podatkov

Besedilo pod naslovom (g) („Skrajni roki za posredovanje podatkov“) se nadomesti z naslednjim:

„Spremenljivke se posredujejo po zaključku obdobja opazovanja v naslednjih rokih:

Spremenljivka

Skrajni roki

120

2 meseca

210

2 meseca

310

3 mesece“.

Prvo obdobje opazovanja

Pod naslovom (i) („Prvo obdobje opazovanja“) se doda naslednje besedilo:

„Prvo obdobje opazovanja za posredovanje spremenljivke prodajne cene št. 310 je najkasneje prvo četrtletje leta 2006. Odstopanje za naslednje leto se lahko dovoli za prvo obdobje opazovanja v skladu s postopkom iz člena 18, pod pogojem, da se kot bazno leto uporabi leto 2006.“

Prehodno obdobje

Pod naslovom (j) („Prehodno obdobje“) se dodata naslednja odstavka:

„Za spremenljivko št. 310 se lahko v skladu s postopkom iz člena 18 dodeli prehodno obdobje, ki se konča najkasneje do 11. avgusta 2008. Za izvajanje spremenljivke št. 310 za oddelka 63 in 74 NACE se lahko v skladu s postopkom iz člena 18 dodeli dodatno prehodno obdobje enega leta. Poleg teh prehodnih obdobij se lahko v skladu s postopkom iz člena 18 odobri dodatno enoletno prehodno obdobje državam članicam, katerih prihodki od prodaje iz dejavnosti NACE, navedenih pod naslovom (a) ‚Področje uporabe‘, v danem baznem letu predstavljajo manj kot 1 % skupnega prihodka Evropske skupnosti od prodaje.

Za spremenljivki 120 in 210 se za spremembo rokov za posredovanje podatkov lahko v skladu s postopkom iz člena 18 dodeli prehodno obdobje, in sicer največ do 11. avgusta 2006.“


(1)  UL L 86, 27.3.2001, str. 11.“


22.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/16


UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. 1159/2005

z dne 6. julija 2005

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2236/95 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega odstavka člena 156 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 2236/95 (3) predvideva med drugim sofinanciranje projektnih študij skupnega interesa, in sicer v višini, ki načeloma ne sme presegati 50 % skupnih stroškov, medtem ko največji prispevek za projekte s področja telekomunikacij ne sme presegati 10 % skupne cene investicije.

(2)

V Odločbi št. 1336/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1997 o vrsti smernic za vseevropska telekomunikacijska omrežja (4) so opredeljeni projekti skupnega interesa. Iz izkušenj pri izvajanju navedene odločbe je razvidno, da se manj kot eden od dvajsetih projektov nanaša na samo uvedbo storitve, pri ostalih pa gre za študije, povezane z njeno uvedbo. Zaradi tega je neposredni učinek pomoči, dodeljene vseevropskim telekomunikacijskim omrežjem, omejen.

(3)

Stroški uvedbe vseevropske storitve, temelječe na elektronskih komunikacijskih omrežjih, so znatno večji od stroškov primerljive storitve v posamezni državi članici zaradi jezikovnih, kulturnih, zakonodajnih in upravnih ovir.

(4)

Stroški pripravljalne študije o storitvi s telekomunikacijskega področja predstavljajo velik delež celotne naložbe za uvedbo storitve, zaradi tega se za te študije uporablja največji dovoljeni prispevek iz Uredbe (ES) št. 2236/95, kar pa onemogoča dodelitev pomoči za uvedbo same storitve. Zato je imela dodelitev pomoči na podlagi navedene uredbe le majhen neposredni učinek pri spodbujanju uvedbe storitev.

(5)

Pomoč Skupnosti je treba dodeliti predvsem projektom, katerih namen je spodbujanje uvedbe storitev, s čimer se najbolj prispeva k razvoju informacijske družbe. Zaradi tega je torej nujno povečati največji prispevek sorazmerno z dejanskimi stroški, ki izhajajo iz vseevropske narave storitve. Povečanje prispevka Skupnosti pa je kljub temu treba uporabljati le za storitve javnega interesa, ki morajo premagati jezikovne, kulturne, zakonodajne in upravne ovire -

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 5(3) Uredbe (ES) št. 2236/95 se doda naslednji pododstavek:

„Pri projektih skupnega interesa, opredeljenih v Prilogi I k Odločbi št. 1336/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1997 o vrsti smernic za vseevropska telekomunikacijska omrežja (5), skupna sredstva pomoči Skupnosti, dodeljene na podlagi te uredbe, ne presegajo 30 % skupne cene investicije.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 6. julija 2005.

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednik

J. STRAW


(1)  UL C 234, 30.9.2003, str. 23.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2003 (UL C 87 E, 7.4.2004, str. 22) in Sklep Sveta z dne 6. junija 2005.

(3)  UL L 228, 23.9.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 143, 30.4.2004, str. 46).

(4)  UL L 183, 11.7.1997, str. 12. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 1376/2002/ES (UL L 200, 30.7.2002, str. 1).

(5)  UL L 183, 11.7.1997, str. 12. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 1376/2002/ES (UL L 200, 30.7.2002, str. 1).


22.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/18


UREDBA (ES) št. 1160/2005 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. julija 2005

o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah glede dostopa služb držav članic, odgovornih za izdajanje potrdil o registraciji vozil, do schengenskega informacijskega sistema

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1)(d) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 9 Direktive Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (3) predvideva, da si države članice med seboj pomagajo pri izvajanju te direktive in si lahko izmenjujejo informacije na dvostranski ali večstranski ravni, zlasti zato, da bi, kadar je to potrebno, pred registracijo vozila preverile pravni položaj vozila v državi članici, v kateri je bilo predhodno registrirano. Tako preverjanje lahko vključuje zlasti uporabo elektronskega omrežja.

(2)

Schengenski informacijski sistem (v nadaljevanju „SIS“), vzpostavljen na podlagi naslova IV Konvencije iz leta 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (4)(v nadaljevanju „Schengenska konvencija iz leta 1990“) in vključen v okvir Evropske unije v skladu s Protokolom, priloženim k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, predstavlja elektronsko mrežo med državami članicami in med drugim vsebuje podatke o motornih vozilih z delovno prostornino nad 50 cm3, ki so bila ukradena, protipravno odtujena ali izgubljena. V skladu s členom 100 Schengenske konvencije iz leta 1990 se podatki o stvareh, ki se iščejo zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih, vnesejo v SIS.

(3)

Sklepa Sveta 2004/919/ES z dne 22. decembra 2004 o boju proti kriminaliteti, povezani z motornimi vozili, s čezmejnimi posledicami (5) vključuje uporabo SIS kot sestavnega dela strategije organov pregona proti kriminaliteti, povezani z motornimi vozili.

(4)

V skladu s členom 101(1) Schengenske konvencije iz leta 1990 imajo dostop do podatkov, shranjenih v SIS, in pravico njihove neposredne uporabe izključno organi, pristojni za mejno kontrolo, organi, pristojni za druga policijska in carinska preverjanja, ki se izvajajo v notranjosti države, ter organi za usklajevanje takšnih kontrol.

(5)

Člen 102(4) Schengenske konvencije iz leta 1990 določa, da se podatki načeloma ne smejo uporabljati v upravne namene.

(6)

Službe, ki so v državah članicah odgovorne za izdajanje potrdil o registraciji vozil in so za ta namen jasno določene, morajo imeti dostop do podatkov, vnesenih v SIS, o ukradenih, protipravno odtujenih, izgubljenih ali preklicanih motornih vozilih z delovno prostornino nad 50 cm3, priklopnikih in stanovanjskih prikolicah z lastno težo nad 750 kg ter o prometnih dovoljenjih in registrskih tablicah vozil, da bi lahko preverile, ali vozila, ki so jim predložena za registracijo, niso bila ukradena, protipravno odtujena ali izgubljena. V ta namen je treba sprejeti pravila, ki tem službam zagotavljajo dostop do teh podatkov in jim omogočajo, da te podatke uporabljajo v upravne namene pravilnega izdajanja potrdil o registraciji vozil.

(7)

Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se v primeru zadetka sprejmejo ukrepi iz člena 100(2) Schengenske konvencije iz leta 1990.

(8)

Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 20. novembra 2003 o schengenskem informacijskem sistemu druge generacije (SIS II) izpostavlja vrsto pomembnih vprašanj in pomislekov v zvezi z razvojem SIS, zlasti glede dostopa zasebnih subjektov, kakršni so službe za registracijo vozil, do SIS.

(9)

Za službe, ki so v državah članicah odgovorne za izdajanje potrdil o registraciji vozil in ki niso vladne službe, je treba dostop do SIS zagotoviti posredno, s posredovanjem organa iz člena 101(1) Schengenske konvencije iz leta 1990, ki je odgovoren za zagotavljanje skladnosti z ukrepi, ki jih te države članice sprejmejo v skladu s členom 118 te konvencije.

(10)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (6) ter posebna pravila o varovanju podatkov iz Schengenske konvencije iz leta 1990, ki dopolnjujejo ali pojasnjujejo načela iz te direktive, se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov s strani služb, ki so v državah članicah odgovorne za izdajanje potrdil o registraciji vozil.

(11)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotavljanja dostopa do SIS službam, ki so v državah članicah odgovorne za izdajanje potrdil o registraciji vozil z namenom olajšanja njihovih naloge po Direktivi 1999/37/ES, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi same narave SIS kot skupnega informacijskega sistema in se torej ta cilj lahko doseže le na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(12)

Države članice morajo imeti dovolj časa za sprejetje praktičnih ukrepov, ki so potrebni za uporabo te uredbe.

(13)

V zvezi z Islandijo in Norveško predstavlja ta uredba nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda, ki sodijo v področje točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7).

(14)

V zvezi s Švico predstavlja ta uredba nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo v področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 (8) o podpisu Sporazuma v imenu Evropske skupnosti in o začasni uporabi nekaterih določb tega sporazuma.

(15)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije.

(16)

Ta uredba je akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pod naslov IV Schengenske konvencije iz leta 1990 se vstavi naslednji člen:

„Člen 102A

1.   Ne glede na člene 92(1), 100(1), 101(1) in (2) ter 102(1), (4) in (5) imajo službe, ki so v državah članicah odgovorne za izdajanje potrdil o registraciji vozil iz Direktive Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (9), pravico dostopa do naslednjih podatkov, ki so shranjeni v schengenskem informacijskem sistemu, izključno za namen preverjanja ali vozila, ki so jim bila predložena za registracijo, niso bila ukradena, protipravno odtujena ali izgubljena:

(a)

podatkov o ukradenih, protipravno odtujenih ali izgubljenih motornih vozilih z delovno prostornino nad 50 cm3;

(b)

podatkov o ukradenih, protipravno odtujenih ali izgubljenih priklopnikih in stanovanjskih prikolicah z lastno težo nad 750 kg;

(c)

podatkov o ukradenih, protipravno odtujenih, izgubljenih ali preklicanih prometnih dovoljenjih in registrskih tablicah vozil.

Ob upoštevanju odstavka 2 dostop navedenih organov in služb do teh podatkov ureja nacionalna zakonodaja vsake države članice.

2.   Službe iz odstavka 1, ki so vladne službe, imajo pravico neposredno preverjati podatke iz navedenega odstavka, ki so shranjeni v schengenskem informacijskem sistemu.

Službe iz odstavka 1, ki niso vladne službe, imajo dostop do podatkov iz navedenega odstavka, ki so shranjeni v schengenskem informacijskem sistemu, samo s posredovanjem organa iz člena 101(1). Ta organ ima pravico neposredno preverjati podatke in jih posredovati tem službam. Zadevne države članice zagotovijo, da so zadevne službe in njihovi zaposleni zavezani k spoštovanju vseh omejitev o dovoljeni uporabi podatkov, ki jim jih posreduje organ.

3.   Člen 100(2) se ne uporablja za preverjanje, ki poteka v skladu s tem členom. Službe iz odstavka 1 informacije, ki jih je razkrilo preverjanje schengenskega informacijskega sistema, na podlagi katerih je mogoče sumiti na kaznivo dejanje, sporočajo policijskim ali sodnim organom v skladu z nacionalnim pravom.

4.   Vsako leto po pridobitvi mnenja skupnega nadzornega sveta, ustanovljenega v skladu s členom 115 o pravilih varstva podatkov, Svet Evropskemu parlamentu predloži poročilo o izvajanju tega člena. To poročilo vključuje podatke in statistiko o uporabi določb tega člena in rezultatih, dobljenih pri njihovem izvajanju, ter navaja, kako so bila uporabljena pravila zaščite podatkov.

Člen 2

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 11 januarja 2006.

3.   Za tiste države članice, v katerih se določbe schengenskega pravnega reda o SIS še ne uporabljajo, se ta uredba začne uporabljati šest mesecev po dnevu, ko te določbe zanje začnejo učinkovati v skladu s Sklepom Sveta, sprejetega v skladu z veljavnimi postopki v ta namen.

4.   Vsebina te uredbe postane za Norveško zavezujoča 270 dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5.   Norveška ne glede na zahteve glede uradnega obvestila iz člena 8(2)(c) Schengenskega pridružitvenega sporazuma z Norveško in Islandijo (10) pred dnevom iz odstavka 4 uradno obvesti Svet in Komisijo o izpolnitvi ustavnih zahtev, na podlagi česar vsebina te uredbe Norveško zavezuje.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 6. julija 2005

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednik

J. STRAW


(1)  UL C 110, 30.4.2004, str. 1.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2004 (UL C 103 E, 29.4.2004, str. 794), Skupno stališče Sveta z dne 22. decembra 2004 (UL C 111 E, 11.5.2005, str. 19), Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 2. junija 2005.

(3)  UL L 138, 1.6.1999, str. 57. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/127/ES (UL L 10, 16.1.2004, str. 29).

(4)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 871/2004 (UL L 162, 30.4.2004, str. 29).

(5)  UL L 389, 30.12.2004, str. 28.

(6)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(7)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(8)  UL L 370, 17.12.2004, str. 78.

(9)  UL L 138, 1.6.1999, str. 57. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/127/ES (UL L 10, 16.1.2004, str. 29).“.

(10)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.


22.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/22


UREDBA (ES) št. 1161/2005 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. julija 2005

o sestavljanju četrtletnih nefinančnih računov po institucionalnih sektorjih

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Akcijski načrt za statistične zahteve ekonomske in monetarne unije (EMU), ki ga je Ekonomsko-finančni svet potrdil septembra 2000, določa, da je nujno potreben omejen komplet četrtletnih računov po sektorjih in da morajo biti slednji na razpolago v roku 90 dni od konca zadevnega četrtletja.

(2)

Skupno poročilo Ekonomsko-finančnega sveta in Komisije Evropskemu svetu o statistiki in kazalnikih za euroobmočje, ki ga je Ekonomsko-finančni svet sprejel 18. februarja 2003, poudarja, da je treba do leta 2005 v celoti izvesti visoko prednostne ukrepe na različnih področjih, vključno na področju četrtletnih nacionalnih računov po institucionalnih sektorjih.

(3)

Pri analizi cikličnih gibanj gospodarstva Evropske unije in pri izvajanju monetarne politike v EMU je potrebna makroekonomska statistika o ekonomskem obnašanju posameznih institucionalnih sektorjev in njihovi povezanosti, česar ni mogoče ugotoviti iz podatkov, zbranih na ravni celotnega gospodarstva. Obstaja torej potreba, da se pripravijo četrtletni računi po institucionalnih sektorjih za celotno Evropsko unijo in za euroobmočje.

(4)

Priprava teh računov je del splošnega cilja, da se vzpostavi sistem letnih in četrtletnih računov za Evropsko unijo in za euroobmočje. Sistem vključuje glavne makroekonomske agregate ter finančne in nefinančne račune po institucionalnih sektorjih. Namen je doseči doslednost med vsemi temi računi in, kar zadeva račune tujine, doslednost med podatki plačilne bilance in nacionalnih računov.

(5)

Za sestavljanje evropskih računov po institucionalnih sektorjih v skladu z načeli Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti, kakor so opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 (3), morajo države članice posredovati četrtletne nacionalne račune po institucionalnih sektorjih. Vendar pa morajo evropski računi odražati gospodarstvo celotnega evropskega območja in se lahko razlikujejo od enostavne agregacije računov držav članic. Cilj je predvsem upoštevati transakcije institucij in organov Evropske unije v računih zadevnega območja (Evropske unije oziroma euroobmočja).

(6)

Za pripravo posebnih statistik Skupnosti veljajo pravila iz Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (4).

(7)

Ker ciljev te uredbe, in sicer sestavljanja četrtletnih nefinančnih računov po institucionalnih sektorjih za Evropsko unijo in euroobmočje, ne morejo zadovoljivo doseči države članice in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ustrezne ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja. Zlasti se od držav članic, katerih prispevek k skupni evropski vrednosti je zanemarljiv, ne sme zahtevati, da poročajo o vseh podrobnostih v zvezi s podatki.

(8)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(9)

Opravljen je bil posvet z Odborom za statistični program, ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (6) ter Odborom za monetarno in finančno statistiko ter statistiko plačilne bilance, ustanovljenim s Sklepom Sveta 91/115/EGS (7)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Namen

Ta uredba določa skupni okvir za prispevke držav članic k sestavljanju četrtletnih evropskih nefinančnih računov po institucionalnih sektorjih.

Člen 2

Posredovanje četrtletnih nefinančnih računov po institucionalnih sektorjih

1.   Države članice Komisiji posredujejo četrtletne nefinančne račune po institucionalnih sektorjih, kakor je določeno v Prilogi, razen na začetku brez postavk P.1, P.2, D.42, D.43, D.44, D.45 in B.4G.

2.   Časovni razpored posredovanja postavk P.1, P.2, D.42, D.43, D.44, D.45 oziroma B.4G in vsaka odločitev o zahtevi po razčlenitvi transakcij iz Priloge na nasprotne sektorje se sprejmeta v skladu s postopkom iz člena 8(2). Vsaka taka odločitev se sprejme šele po poročanju Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe, v skladu s členom 9.

3.   Četrtletni podatki iz odstavka 1 se Komisiji posredujejo najkasneje 90 koledarskih dni po koncu četrtletja, na katerega se podatki nanašajo. Med prehodnim obdobjem treh let od začetka veljavnosti te uredbe se četrtletni podatki iz odstavka 1 Komisiji posredujejo najkasneje 95 koledarskih dni po koncu četrtletja, na katerega se podatki nanašajo. Hkrati se posredujejo morebitni revidirani podatki za pretekla četrtletja.

4.   Rok za posredovanje iz odstavka 3 se lahko v skladu s postopkom iz člena 8(2) spremeni za največ 5 dni.

5.   Prvo posredovanje četrtletnih podatkov zajema podatke za tretje četrtletje leta 2005. Države članice posredujejo te podatke najkasneje do 3. januarja 2006. To prvo posredovanje vključuje pretekle podatke za obdobja od prvega četrtletja leta 1999 dalje.

Člen 3

Obveznosti poročanja

1.   Vse države članice posredujejo podatke iz Priloge za sektor tujina (S.2) in sektor država (S.13). Država članica, za katero bruto domači proizvod v tekočih cenah običajno predstavlja več kot 1 % ustrezne celotne vrednosti za Skupnost, posreduje podatke iz Priloge za vse institucionalne sektorje.

2.   Komisija določi delež celotnega bruto domačega proizvoda Skupnosti v tekočih cenah, ki ga običajno predstavlja bruto domači proizvod države članice, kakor to določa odstavek 1, na podlagi aritmetične srednje vrednosti letnih podatkov za pretekla tri leta, ki so jih posredovale države članice.

3.   Delež (1 %) celotne vrednosti za Skupnost iz odstavka 1 se lahko prilagodi v skladu s postopki iz člena 8(2).

4.   Komisija lahko dopušča izjeme od te uredbe, če so v nacionalnih statističnih sistemih potrebne večje prilagoditve. Takšne izjeme veljajo največ tri leta od začetka veljavnosti te uredbe ali od začetka veljavnosti izvedbenih ukrepov, sprejetih v skladu s postopkom iz člena 8(2).

Člen 4

Opredelitve in standardi

Za podatke, posredovane za namene te uredbe, veljajo standardi, opredelitve, klasifikacije in računovodska pravila iz Uredbe (ES) št. 2223/96 (v nadaljevanju „Uredba ESR“).

Člen 5

Viri podatkov in zahteve doslednosti

1.   Države članice zberejo informacije, ki se zahtevajo po tej uredbi, pri čemer uporabijo vse vire, za katere menijo, da so primerni, in dajo prednost neposrednim informacijam, kot na primer upravnim virom ali anketam v podjetjih in gospodinjstvih.

Kadar takšnih neposrednih informacij ni mogoče zbrati, zlasti za pretekle podatke, ki se zahtevajo po členu 2(5), se lahko predložijo najboljše ocene.

2.   Podatki, ki jih za namene te uredbe posredujejo države članice, so skladni s četrtletnimi nefinančnimi računi države in četrtletnimi temeljnimi agregati celotnega gospodarstva, ki so posredovani Komisiji po programu za posredovanje iz Uredbe ESR.

3.   Četrtletni podatki, ki jih za namene te uredbe posredujejo države članice, se uskladijo z ustreznimi letnimi podatki, ki se posredujejo po programu za posredovanje iz Uredbe ESR.

Člen 6

Standardi kakovosti in poročila

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se sčasoma kakovost posredovanih podatkov izboljša in se tako izpolnijo skupni standardi kakovosti, ki naj se opredelijo v skladu s postopkom iz člena 8(2).

2.   Države članice v roku enega leta od prvega posredovanja podatkov predložijo Komisiji posodobljen opis uporabljenih virov, metod in statističnih obdelav.

3.   Države članice obvestijo Komisijo o večjih metodoloških ali drugih spremembah, ki bi vplivale na posredovane podatke, najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi take spremembe.

Člen 7

Izvedbeni ukrepi

Izvedbeni ukrepi se določijo v skladu s postopkom iz člena 8(2). Taki ukrepi vključujejo:

(a)

določitev časovnega razporeda posredovanja postavk P.1, P.2, D.42, D.43, D.44, D.45 in B.4G v skladu s členom 2(2);

(b)

zahtevo po razčlenitvi transakcij iz Priloge na nasprotne sektorje v skladu s postopkom iz člena 2(2);

(c)

spremembo časovnega razporeda posredovanja četrtletnih podatkov v skladu s členom 2(4);

(d)

prilagoditev deleža (1 %) celotne vrednosti za Skupnost za določitev obveznosti posredovanja podatkov za vse institucionalne sektorje v skladu s členom 3(3);

(e)

določitev standardov za kakovost podatkov v skladu s členom 6(1).

Člen 8

Postopek odbora

1.   Komisiji pomaga Odbor za statistični program.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 9

Poročilo o izvajanju

V petih letih od začetka veljavnosti te uredbe Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o njenem izvajanju.

Poročilo še zlasti:

(a)

poda informacije o kakovosti izdelane statistike;

(b)

oceni koristi izdelanih statistik za Skupnost, države članice ter ponudnike in uporabnike statističnih informacij v primerjavi s stroški zanje;

(c)

navede področja, na katerih so na podlagi pridobljenih rezultatov mogoče izboljšave in za katera se smatra, da so potrebne spremembe.

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 6. julija 2005

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednik

J. STRAW


(1)  UL C 42, 18.2.2004, str. 23.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 30. marca 2004 (UL C 103 E, 29.4.2004, str. 141), Skupno stališče Sveta z dne 8. marca 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL L 310, 30.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1267/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 180, 18.7.2003, str. 1).

(4)  UL L 52, 22.2.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(5)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(6)  UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

(7)  UL L 59, 6.3.1991, str. 19.


PRILOGA

Prenos podatkov

Image

Image

Image


22.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/29


DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2005/32/ES

z dne 6. julija 2005

o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Neskladja v zakonodaji ali upravnih ukrepih držav članic, ki zadevajo okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, lahko povzročijo ovire v trgovini in izkrivljajo konkurenco v Skupnosti ter s tem neposredno vplivajo na vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Uskladitev nacionalnih zakonodaj je edini način za preprečevanje takšnih ovir v trgovini in nelojalne konkurence.

(2)

Izdelki, ki rabijo energijo (v nadaljevanju „IRE“), so veliki porabniki naravnih virov in energije v Skupnosti. Na okolje vplivajo tudi na številne druge načine. Pri večini skupin izdelkov, ki so na voljo na trgu Skupnosti, je mogoče zabeležiti zelo različne stopnje vplivov na okolje, čeprav se uporabljajo za podobne namene. V interesu trajnostnega razvoja bi bilo treba pri teh izdelkih, predvsem z ugotavljanjem poglavitnih virov negativnih okoljskih vplivov in izogibanjem prenašanja onesnaževanja, spodbujati stalne izboljšave skupnih okoljskih vplivov, kadar te izboljšave ne povzročajo pretiranih stroškov.

(3)

Okoljsko primerna zasnova izdelkov je ključni dejavnik Strategije Skupnosti o integrirani politiki izdelkov. Kot preventivni pristop, zasnovan za optimizacijo okoljske učinkovitosti izdelkov, ponuja resnične nove priložnosti proizvajalcem, potrošnikom in družbi kot celoti, ob tem pa ohranja njihove funkcionalne lastnosti.

(4)

Izboljšanje energetske učinkovitosti — ena od razpoložljivih možnosti je učinkovitejša končna raba električne energije — je znaten prispevek k doseganju ciljnih emisij toplogrednih plinov v Skupnosti. Potreba po električni energiji je najhitreje rastoča kategorija rabe končne energije. Brez politike, ki bi nevtralizirala ta trend, je predvidena njena rast v naslednjih 20 do 30 letih. Kakor je predlagala Komisija v Evropskem programu za podnebne spremembe (ECCP), je možno znatno zmanjšanje rabe energije. Podnebne spremembe so ena izmed prioritet Šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti iz Sklepa št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Varčevanje z energijo je stroškovno najučinkovitejši način za povečanje zanesljivosti oskrbe in zmanjšanje odvisnosti od uvoza. Zato bi morali pri povpraševanju sprejeti tehtne ukrepe in cilje.

(5)

Ukrepati bi bilo treba v fazi snovanja IRE, saj se zdi, da je onesnaževanje, ki ga izdelek povzroča v svojem življenjskem ciklusu, določeno v tej fazi, ko nastane tudi večina vključenih stroškov.

(6)

Da bi zagotovili prost pretok okoljsko ustreznih izdelkov in izboljšali njihov skupni okoljski vpliv, bi bilo treba vzpostaviti skladen okvir za uporabo zahtev o okoljsko primerni zasnovi IRE. Takšne zahteve Skupnosti bi morale izpolnjevati načela poštene konkurence in mednarodne trgovine.

(7)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi morale biti postavljene ob upoštevanju ciljev in prioritet iz Šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti, vključno z ustreznimi cilji iz tematskih strategij tega programa.

(8)

Ta direktiva želi z znižanjem potencialnih okoljskih vplivov IRE doseči visoko raven varstva okolja, kar bo na koncu koristilo potrošnikom in drugim končnim uporabnikom. Trajnostni razvoj zahteva tudi primerno upoštevanje zdravstvenih, socialnih in ekonomskih vplivov predvidenih ukrepov. Izboljšanje energetske učinkovitosti izdelkov prispeva k zanesljivosti oskrbe z energijo, ki je predpogoj za preudarno gospodarjenje in torej za trajnostni razvoj.

(9)

Če država članica meni, da mora zaradi pomembnih potreb, ki zadevajo varstvo okolja, ohraniti nacionalne določbe ali uvesti nove, ki temeljijo na znanstvenih dokazih glede varstva okolja zaradi problema, ki se v tej državi članici pojavi po sprejetju ustreznega izvedbenega ukrepa, to lahko stori ob upoštevanju člena 95(4), (5) in (6) Pogodbe, ki predvideva predhodno uradno obvestilo Komisiji in njeno odobritev.

(10)

Da bi bile okoljske koristi od izboljšane zasnove čim večje, bo morda potrebno obveščanje potrošnikov o okoljskih značilnostih in učinkovitosti IRE, ter svetovanje o okolju prijaznem načinu uporabe teh izdelkov.

(11)

Pristop Zelene knjige o integrirani politiki izdelkov, ki je pomembna novost pri Šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti, skuša zmanjšati okoljske vplive izdelkov v njihovem celotnem življenjskem ciklusu. Upoštevanje okoljskih vplivov izdelka v njegovem celotnem življenjskem ciklusu na stopnji zasnove prinaša velike možnosti za stroškovno učinkovito spodbujanje okoljskih izboljšav. Pri tem bi moralo biti dovolj prožnosti, da bi lahko te dejavnike vključili v zasnovo izdelka ob upoštevanju tehničnih, funkcionalnih in ekonomskih vidikov.

(12)

Čeprav je zaželen celovit pristop k okoljski učinkovitosti, bi morali pri sprejemanju delovnega načrta kot prednostni okoljski cilj obravnavati zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, doseženo s povečanjem energetske učinkovitosti.

(13)

Za potrebno in utemeljeno se utegne izkazati vzpostavitev posebnih, količinsko opredeljenih zahtev za okoljsko primerno zasnovo nekaterih izdelkov ali njihovih okoljskih vidikov, če hočemo njihove okoljske vplive zmanjšati na najmanjšo možno mero. Zaradi nujnosti prispevka k doseganju zavez v okviru Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) in brez poseganja v integriran pristop, ki ga predvideva ta direktiva, bi bilo potrebno dati določeno prednost tistim ukrepom, s katerimi bi lahko občutno in z majhnimi stroški zmanjšali emisije toplogrednih plinov. Takšni ukrepi lahko tudi prispevajo k trajnostni rabi virov in k uresničitvi desetletnega programskega okvira o trajnostni proizvodnji in porabi, o katerem so se dogovorili na Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu septembra 2002.

(14)

Kot splošno načelo velja, da je treba porabo energije IRE v stanju pripravljenosti ali kadar niso v fazi delovanja, zmanjšati na najnižjo vrednost, ki je potrebna za ustrezno delovanje.

(15)

Merilo sicer predstavljajo izdelki ali tehnologije, ki so dostopni na trgu, tudi mednarodnem, in prinašajo najboljše rezultate, vendar naj bi bila raven zahtev za okoljsko primerno zasnovo določena na temelju tehnične, ekonomske in okoljske analize. Prožnost metode za ugotavljanje ravni zahtev lahko olajša hitro izboljšanje okoljske učinkovitosti. Pri tem bi se morali posvetovati z zainteresiranimi vpletenimi stranmi, ki bi aktivno sodelovale pri tej analizi. Predpisovanje obveznih ukrepov zahteva primerno posvetovanje z vpletenimi stranmi. Takšno posvetovanje lahko poudari potrebo po uvajanju po fazah ali po prehodnih ukrepih. Uvajanje vmesnih ciljev poveča predvidljivost politike, dopušča prilagajanje razvojnih ciklusov izdelkov in zainteresiranim olajšuje dolgoročno načrtovanje.

(16)

Prednost bi morale imeti alternativne rešitve, kot je na primer samoreguliranje v industriji, če bi cilje politike s takimi ukrepi lahko dosegli hitreje ali ceneje kot z obveznimi ukrepi. Zakonodajne ukrepe bi potrebovali tam, kjer se tržne sile ne bi razvijale v pravo smer ali s sprejemljivo hitrostjo.

(17)

Samoreguliranje, vključno s prostovoljnimi sporazumi, ki predstavljajo enostranske obveze industrije, lahko zagotovi hiter napredek zaradi hitrega in stroškovno učinkovitega izvajanja ter omogoča prožno in ustrezno prilagajanje tehnološkim možnostim in občutljivosti trga.

(18)

Za oceno prostovoljnih sporazumov ali drugih samoregulativnih ukrepov, predstavljenih kot alternativa izvedbenim ukrepom, je treba zagotoviti podatke najmanj o naslednjih vprašanjih: odprtost sodelovanja, dodana vrednost, zastopanost, opredeljeni in zastavljeni cilji, sodelovanje civilne družbe, spremljanje in poročanje, stroškovna učinkovitost uporabe pobud za samoreguliranje, trajnost.

(19)

Poglavje 6 „Sporočila Komisije o okoljskih dogovorih na ravni Skupnosti v okviru akcijskega načrta poenostavitve in izboljšanja regulativnega okolja“ bi lahko koristno pomagalo pri ocenjevanju samoregulacije v industriji v smislu te direktive.

(20)

Ta direktiva naj bi spodbujala tudi integracijo okoljsko primerne zasnove v malih in srednje velikih podjetjih (v nadaljevanju „MSP“) ter zelo majhnih podjetjih. Takšno integracijo bi bilo mogoče pospešiti s široko razpoložljivostjo in enostavnim dostopom do informacij o trajnostnih vidikih njihovih izdelkov.

(21)

Da se IRE, ki so skladni z zahtevami po okoljsko primerni zasnovi, določenimi v izvedbenih ukrepih te direktive, lahko dajo na notranji trg in prosto gibajo, bi morali biti označeni z znakom „CE“ in opremljeni z dodatnimi informacijami. Za zagotovitev zmanjšanja okoljskih vplivov reguliranih IRE in poštene konkurence je nujno strogo uveljavljanje izvedbenih ukrepov.

(22)

Komisija naj se pri pripravi izvedbenih ukrepov in delovnega načrta posvetuje s predstavniki držav članic in ustreznimi interesnimi skupinami, ki jih zadeva določena skupina izdelkov, na primer industrije, vključno z MSP, obrtjo, sindikati, trgovci na debelo in drobno, uvozniki, okoljevarstvenimi skupinami in organizacijami potrošnikov.

(23)

Pri pripravi izvedbenih ukrepov bi morala Komisija primerno upoštevati obstoječo nacionalno okoljsko zakonodajo, zlasti o strupenih snoveh, za katero so države članice naznanile, da bi jo po njihovem mnenju morale ohraniti, ne da bi se zmanjšala obstoječa in upravičena raven varstva v državah članicah.

(24)

Upoštevati bi morali module in pravila, namenjene uporabi v direktivah o tehnični uskladitvi, ki jih določa Sklep Sveta 93/465/EGS z dne 22. julija 1993 o modulih za različne faze postopkov ugotavljanja skladnosti in o pravilih za pritrditev in uporabo znaka skladnosti CE, ki so namenjeni uporabi v direktivah o tehnični uskladitvi (4).

(25)

Da bi izboljšali nadzor na trgu, bi si morali nadzorni organi izmenjevati informacije o ukrepih, predvidenih na področju uporabe te direktive. Pri takšnem sodelovanju bi bilo treba čim bolje izkoristiti elektronska komunikacijska sredstva in ustrezne programe Skupnosti. Olajšati bi morali izmenjavo informacij o okoljski učinkovitosti v življenjskem ciklusu izdelkov in dosežkih zasnovnih rešitev. Zbiranje in razširjanje znanja, pridobljenega v okviru prizadevanj proizvajalcev za okoljsko primerno zasnovo, je ena izmed ključnih koristi, ki jih prinaša ta direktiva.

(26)

Pristojni organ je običajno javni ali zasebni organ, ki ga imenujejo javni organi in ki zagotavlja potrebna jamstva glede nepristranskosti in razpolaga s strokovnimi izkušnjami ter znanjem za izvajanje preverjanja skladnosti izdelka z ustreznimi izvedbenimi ukrepi.

(27)

Ob upoštevanju pomembnosti izogibanja neskladnosti bi morale države članice zagotoviti potrebna sredstva za izvajanje učinkovitega tržnega nadzora.

(28)

Kar zadeva usposabljanje in obveščanje MSP o okoljsko primerni zasnovi, je morda primerno razmisliti o spremljajočih dejavnostih.

(29)

V interesu delovanja notranjega trga je vzpostaviti standarde, usklajene na ravni Skupnosti. Ko se v Uradnem listu Evropske unije objavi sklicevanje na tak standard, naj bi njegovo upoštevanje pomenilo domnevo o skladnosti z ustreznimi zahtevami, ki jih določa izvedbeni ukrep, sprejet na podlagi te direktive, pa čeprav morajo biti dovoljeni tudi drugi načini izkazovanja takšne skladnosti.

(30)

Ena izmed glavnih vlog harmoniziranih standardov bi morala biti pomoč proizvajalcem pri uporabi izvedbenih ukrepov, sprejetih na podlagi te direktive. Takšni standardi bi lahko bili odločilni pri določanju merilnih in preskusnih metod. V primeru splošnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo bi lahko harmonizirani standardi znatno pomagali proizvajalcem pri določanju okoljskega profila njihovega izdelka v skladu z zahtevami ustreznega izvedbenega ukrepa. Ti standardi bi morali jasno opredeljevati razmerje med njihovimi določili in obravnavanimi zahtevami. Namen harmoniziranih standardov ne bi smel biti postavljanje omejitev za okoljske vidike.

(31)

Za namene opredelitve pojmov, uporabljenih v tej direktivi, se je primerno sklicevati na ustrezne mednarodne standarde, na primer ISO 14040.

(32)

Ta direktiva je v skladu z nekaterimi načeli za izvajanje novega pristopa, ki ga določa Resolucija Sveta z dne 7. maja 1985 o novem pristopu k tehnični uskladitvi in standardom (5), in o sklicevanju na usklajene evropske standarde. Resolucija Sveta z dne 28. oktobra 1999 o vlogi standardizacije v Evropi (6) priporoča Komisiji, da bi preučila, ali bi lahko razširili načelo novega pristopa na dotlej nepokrita področja in s tem izboljšali in poenostavili zakonodajo, kjer koli je to mogoče.

(33)

Ta direktiva dopolnjuje obstoječe instrumente Skupnosti, kakor so Direktiva Sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (7), Uredba (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (8), Uredba (ES) št. 2422/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (9), Direktiva 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (10), Direktiva 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (11) in Direktiva Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (12). Sinergija med to direktivo in obstoječimi instrumenti Skupnosti naj bi povečala njihove učinke in oblikovala skladne zahteve, katerim naj bi zadostili proizvajalci.

(34)

Direktiva Sveta 92/42/EGS z dne 21. maja 1992 o zahtevanih izkoristkih novih toplovodnih kotlov na tekoča ali plinasta goriva (13), Direktiva 96/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. septembra 1996 o zahtevah po energetski učinkovitosti za gospodinjske električne hladilnike, zamrzovalnike in njihove kombinacije (14) in Direktiva 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o zahtevah za energijsko učinkovitost predstikalnih naprav za fluorescenčne sijalke (15) že vsebujejo določila o spremenjenih zahtevah po energetski učinkovitosti, zato morajo biti vključene v sedanji okvir.

(35)

Direktiva 92/42/EGS predvideva sistem razvrščanja z zvezdicami, ki je namenjen za potrjevanje energetske učinkovitosti kotlov. Ker se države članice in industrija strinjajo, da sistem razvrščanja z zvezdicami ni prinesel pričakovanega rezultata, je treba Direktivo 92/42/EGS spremeniti in s tem ustvariti prostor za učinkovitejše sisteme.

(36)

Zahteve, določene v Direktivi Sveta 78/170/EGS z dne 13. februarja 1978 o učinkovitosti generatorjev toplote za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode v novih ali obstoječih neindustrijskih stavbah ter o izolaciji distribucijskih omrežij toplote in tople sanitarne vode v novih neindustrijskih stavbah (16), so bile nadomeščene z določbami Direktive 92/42/EGS, Direktive Sveta 90/396/EGS z dne 29. junija 1990 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z napravami na plinsko gorivo (17) in Direktive 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb (18). Zato bi bilo treba Direktivo 78/170/EGS razveljaviti.

(37)

Direktiva Sveta 86/594/EGS z dne 1. decembra 1986 o emisijah hrupa, ki ga povzročajo gospodinjski aparati (19), določa pogoje, po katerih lahko države članice zahtevajo objavo podatkov o emisijah hrupa, ki ga povzročajo takšni aparati, in opredeljuje postopek za ugotavljanje ravni hrupa. Zaradi uskladitve bi bilo treba emisije hrupa vključiti v integrirano oceno okoljske učinkovitosti. Ker ta direktiva predvideva takšen integriran pristop, bi bilo treba Direktivo 86/594/EGS razveljaviti.

(38)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi morali sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (20).

(39)

Države članice bi morale določiti kazni, ki se bodo uporabljale v primeru kršitev nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo. Te kazni naj bodo učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(40)

Velja spomniti, da člen 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (21) navaja, da „naj Svet spodbuja države članice, naj za lastno rabo in v interesu Skupnosti sestavljajo svoje preglednice, ki bodo, kolikor je to mogoče, ponazarjale korelacijo med direktivami in določbami za njihov prenos, in te preglednice objavljajo“.

(41)

Ker cilja predlaganih ukrepov, to je zagotoviti delovanje notranjega trga tako, da se od izdelkov zahteva primerna stopnja okoljske učinkovitosti, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi njegovega obsega in učinkov laže doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(42)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom regij, ki ni podal mnenja —

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta direktiva vzpostavlja okvir za določanje zahtev Skupnosti za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, da bi se zagotovil prost pretok teh izdelkov na notranjem trgu.

2.   Ta direktiva predvideva določitev zahtev, ki jih morajo izpolnjevati izdelki, ki rabijo energijo, za katere veljajo izvedbeni ukrepi, da so dani v promet in/ali v uporabo. S povečanjem energetske učinkovitosti in ravni varstva okolja ter hkratnim povečanjem zanesljivosti oskrbe z energijo prispeva k trajnostnemu razvoju.

3.   Ta direktiva ne velja za potniška ali tovorna prevozna sredstva.

4.   Ta direktiva in izvedbeni ukrepi, sprejeti na njeni podlagi, ne posegajo v zakonodajo Skupnosti o ravnanju z odpadki in o kemikalijah, vključno z zakonodajo Skupnosti o fluoriranih toplogrednih plinih.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„izdelek, ki rabi energijo (IRE)“ je izdelek, katerega pravilno delovanje je, potem ko je dan v promet in/ali v uporabo, odvisno od dovajanja energije (električne energije, fosilnih goriv in obnovljivih virov energije), ali izdelek za proizvodnjo, prenos in merjenje takšne energije, vključno z deli, ki so odvisni od dovajanja energije in so namenjeni vgradnji v IRE, za katere velja ta direktiva, ki so dani v promet in/ali uporabo kot samostojni deli za končne uporabnike in za katere je mogoče neodvisno oceniti njihovo okoljsko učinkovitost;

2.

„sestavni deli in sklopi“ so deli, ki so namenjeni vgradnji v IRE in niso dani v promet in/ali v uporabo kot samostojni deli za končne uporabnike ali pa njihove okoljske učinkovitosti ni mogoče oceniti neodvisno;

3.

„izvedbeni ukrepi“ so ukrepi, sprejeti v skladu s to direktivo, ki določajo zahteve za okoljsko primerno zasnovo opredeljenih IRE ali za njihove okoljske vidike;

4.

„dati v promet“ pomeni prvič ponuditi IRE na trgu Skupnosti z namenom distribucije ali uporabe v Skupnosti, za plačilo ali zastonj, ne glede na prodajno tehniko;

5.

„dati v uporabo“ pomeni prvo uporabo IRE za predviden namen s strani končnega uporabnika v Skupnosti;

6.

„proizvajalec“ je vsaka fizična ali pravna oseba, ki proizvaja IRE, za katere velja ta direktiva, in je odgovorna za njihovo skladnost s to direktivo glede dajanja v promet in/ali v uporabo, pod proizvajalčevim lastnim imenom ali blagovno znamko ali za lastno uporabo proizvajalca. Če proizvajalca, v skladu z opredelitvijo v prvem stavku, ali uvoznika, kakor je opredeljen v točki 8, ni mogoče določiti, je proizvajalec vsaka fizična ali pravna oseba, ki daje v promet in/ali v uporabo IRE, za katere velja ta direktiva;

7.

„pooblaščeni zastopnik“ je vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem v Skupnosti, ki je pridobila pisno pooblastilo proizvajalca za opravljanje vseh ali dela obveznosti in formalnosti, povezanih s to direktivo, v njegovem imenu;

8.

„uvoznik“ je vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem v Skupnosti, ki v okviru svojega poslovanja na trg Skupnosti daje izdelke iz tretje države;

9.

„materiali“ so vsi materiali, ki se uporabijo v življenjskem ciklusu IRE;

10.

„zasnova izdelka“ pomeni vrsto postopkov, ki pretvarjajo pravne, tehnične, varnostne, funkcionalne, tržne ali druge zahteve, ki jim mora IRE ustrezati, v tehnične lastnosti IRE;

11.

„okoljski vidik“ pomeni element ali funkcijo IRE, ki lahko v njegovem življenjskem ciklusu vpliva na okolje;

12.

„okoljski vpliv“ pomeni vsako spremembo okolja, ki v celoti ali delno izvira iz IRE v njegovem življenjskem ciklusu;

13.

„življenjski ciklus“ pomeni sosledna in med seboj povezana obdobja IRE od uporabe surovin do dokončne odstranitve;

14.

„ponovna uporaba“ pomeni vsak postopek, v katerem se IRE ali njegovi deli po koncu prve uporabe ponovno uporabijo za isti namen, za katerega so bili ustvarjeni, vključno z nadaljnjo uporabo IRE, ki se vrača na zbiralno mesto, k distributerju, izvajalcu recikliranja ali proizvajalcu, pa tudi z uporabo obnovljenega IRE;

15.

„recikliranje“ pomeni ponovno obdelavo odpadnih materialov v proizvodnem procesu za prvotni namen ali v druge namene, vendar ne za energetsko predelavo;

16.

„energetska predelava“ pomeni uporabo gorljivih odpadkov za proizvodnjo energije z neposrednim sežigom, skupaj z drugimi odpadki ali brez njih, vendar z uporabo toplote;

17.

„predelava“ pomeni vsako primerno operacijo, navedeno v Prilogi II B k Direktivi Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (22);

18.

„odpadki“ so vsaka snov ali predmet iz skupin iz Priloge I k Direktivi 75/442/EGS, ki jo imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči;

19.

„nevarni odpadki“ pomenijo vsak odpadek iz člena 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (23);

20.

„ekološki profil“ je opis vnosov in iznosov (na primer materialov, emisij in odpadkov), v skladu z izvedbenim ukrepom, ki velja za IRE, v njegovem celotnem življenjskem ciklusu, pomembnih z vidika njegovega vpliva na okolje in izraženih v merljivih fizikalnih količinah;

21.

„okoljska učinkovitost“ IRE pomeni rezultate proizvajalčevega upravljanja z okoljskimi vidiki IRE, razvidne iz njegove tehnične dokumentacije;

22.

„izboljšanje okoljske učinkovitosti“ pomeni postopek izboljšanja okoljske učinkovitosti IRE skozi več generacij, čeprav ne nujno pri vseh okoljskih vidikih izdelka hkrati;

23.

„okoljsko primerna zasnova“ pomeni sistematično integracijo okoljskih vidikov v zasnovo izdelka, da bi se izboljšala okoljska učinkovitost IRE v njegovem življenjskem ciklusu;

24.

„zahteva po okoljsko primerni zasnovi“ je vsaka zahteva v zvezi z IRE ali zasnovo IRE, namenjena izboljšanju njegove okoljske učinkovitosti, ali vsaka zahteva po zagotavljanju podatkov o okoljskih vidikih IRE;

25.

„splošna zahteva po okoljsko primerni zasnovi“ je vsaka zahteva po okoljsko primerni zasnovi, ki temelji na ekološkem profilu kot celoti in nima določenih mejnih vrednosti za posamezne okoljske vidike;

26.

„posebna zahteva po okoljsko primerni zasnovi“ je količinsko določena in merljiva zahteva po okoljsko primerni zasnovi, povezana z določenim okoljskim vidikom IRE, na primer porabo energije med delovanjem, preračunano na dano enoto koristka;

27.

„harmonizirani standard“ je tehnična specifikacija, ki jo je s pooblastilom Komisije sprejel priznani organ za standardizacijo v skladu s postopki, določenimi v Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (24), da bi določil evropsko zahtevo, skladnost s katero ni obvezna.

Člen 3

Dajanje v promet in/ali v uporabo

1.   Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se IRE, za katere veljajo izvedbeni ukrepi, lahko dajo v promet in/ali v uporabo le, če so skladni s temi ukrepi in nosijo znak CE v skladu s členom 5.

2.   Države članice določijo organe, pristojne za tržni nadzor. Takšnim organom zagotovijo pristojnosti, potrebne za izvajanje ustreznih ukrepov, h katerim jih zavezuje ta direktiva. Države članice opredelijo naloge, pristojnosti in organizacijsko ureditev organov, ki so pristojni:

(i)

za organiziranje ustreznih preverjanj skladnosti IRE v primernem obsegu in da zavežejo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika, da umakne neskladne IRE iz prometa v skladu s členom 7;

(ii)

za pozivanje zadevnih strani k zagotavljanju vseh potrebnih podatkov, navedenih v izvedbenih ukrepih;

(iii)

za jemanje vzorcev izdelkov, na katerih izvedejo preskuse skladnosti.

3.   Države članice obveščajo Komisijo o rezultatih tržnega nadzora, Komisija pa takšne informacije po potrebi pošlje drugim državam članicam.

4.   Države članice zagotavljajo potrošnikom in drugim zainteresiranim stranem možnost, da oddajo pristojnim organom pripombe o skladnosti izdelkov.

Člen 4

Dolžnosti uvoznika

Če proizvajalec nima sedeža v Skupnosti in v Skupnosti nima pooblaščenega predstavnika, je uvoznik dolžan:

zagotoviti, da so na trg ali v promet dani IRE, ki so v skladu s to direktivo in ustreznim izvedbenim ukrepom,

dati na razpolago izjavo o skladnosti in tehnično dokumentacijo.

Člen 5

Označevanje in izjava o skladnosti

1.   Preden se IRE, za katerega veljajo izvedbeni ukrepi, da v promet in/ali v uporabo, mora biti označen z oznako skladnosti CE in opremljen z izjavo o skladnosti, s čimer proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik zagotavlja in izjavlja, da IRE ustreza vsem ustreznim določbam zadevnega izvedbenega ukrepa.

2.   Oznaka skladnosti CE je sestavljena iz začetnic „CE“, kakor je prikazano v Prilogi III.

3.   Izjava o skladnosti vsebuje elemente, opredeljene v Prilogi VI, in se sklicuje na ustrezen izvedbeni ukrep.

4.   Prepove se označevanje IRE z oznakami, ki bi lahko zavajale uporabnike glede na pomen ali obliko oznake CE.

5.   Države članice lahko zahtevajo, da so podatki, ki morajo biti zagotovljeni v skladu z delom 2 Priloge I, navedeni v njihovem(-ih) uradnem(-ih) jeziku(-ih), ko IRE doseže končnega uporabnika.

Države članice tudi dopuščajo, da so ti podatki na voljo v enem ali več drugih uradnih jezikih Skupnosti.

Pri uporabi prvega pododstavka države članice posebej upoštevajo:

(a)

ali je mogoče informacije podati z usklajenimi simboli, priznanimi šiframi ali drugimi ukrepi;

(b)

vrsto predvidenega uporabnika IRE in naravo podatkov, ki morajo biti zagotovljeni.

Člen 6

Prost pretok

1.   Države članice zaradi zahtev o okoljsko primerni zasnovi, ki se nanašajo na parametre okoljsko primerne zasnove iz dela 1 Priloge I, ki jih zajema veljavni izvedbeni ukrep, na svojem ozemlju ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajo dajanja v promet in/ali v uporabo IRE, če izpolnjuje vse ustrezne določbe veljavnega izvedbenega ukrepa in nosi oznako CE v skladu s členom 5.

2.   Države članice zaradi zahtev o okoljsko primerni zasnovi, ki se nanašajo na parametre okoljsko primerne zasnove iz dela 1 Priloge I na svojem ozemlju ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajo dajanja v promet in/ali v uporabo IRE, označenega z oznako CE v skladu s členom 5, za katerega veljaven izvedbeni ukrep določa, da ni potrebna nobena zahteva po okoljsko primerni zasnovi.

3.   Države članice ne preprečujejo prikazovanja, na primer na sejmih, razstavah in demonstracijah, IRE, ki niso skladni z določili veljavnega izvedbenega ukrepa, če so označeni z vidno navedbo, da ne smejo biti dani v promet in/ali v uporabo, dokler ne zagotovijo skladnosti.

Člen 7

Zaščitna klavzula

1.   Kadar država članica ugotovi, da IRE, ki nosi oznako CE iz člena 5 in se uporablja v skladu z njegovim namenom uporabe, ne izpolnjuje vseh ustreznih določb veljavnega izvedbenega ukrepa, je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik zavezan zagotoviti skladnost IRE z določbami veljavnega izvedbenega ukrepa in/ali z oznako CE in prenehati s kršitvijo pod pogoji, ki jih določi država članica.

Kjer je dovolj dokazov o morebitni neskladnosti IRE, država članica sprejme potrebne ukrepe, ki, odvisno od resnosti neskladja, lahko pomenijo tudi prepoved dajanja v promet IRE, dokler skladnost ni ugotovljena.

Kadar se neskladnost nadaljuje, država članica sprejme odločitev o omejitvi ali prepovedi dajanja v promet in/ali v uporabo zadevnega IRE, ali zagotovi, da se ga umakne s trga.

V primeru prepovedi ali umika iz prometa se takoj obvesti druge države članice in Komisijo.

2.   V vsaki odločitvi države članice na podlagi te direktive, s katero se omeji ali prepove dajanje v promet in/ali v uporabo IRE, se navedejo razlogi za utemeljitev.

Takšna odločitev se nemudoma sporoči zadevni strani, ki mora biti hkrati obveščena o pravnih sredstvih, ki so ji na voljo v skladu z veljavno zakonodajo zadevne države članice, in o rokih, ki veljajo za ta sredstva.

3.   Država članica takoj obvesti Komisijo in ostale države članice o vsaki odločitvi, sprejeti na podlagi odstavka 1, navede razloge zanjo, in še posebej, ali je neskladje posledica:

(a)

neizpolnjevanja zahtev veljavnega izvedbenega ukrepa;

(b)

nepravilne uporabe harmoniziranih standardov iz člena 10(2);

(c)

pomanjkljivosti v harmoniziranih standardih iz člena 10(2).

4.   Komisija se nemudoma posvetuje z vpletenimi stranmi in lahko pri tem zaprosi za strokovne nasvete neodvisnih zunanjih strokovnjakov.

Po tem posvetu Komisija takoj obvesti državo članico, ki je sprejela odločitev, in druge države članice o svojih stališčih.

Če Komisija meni, da je odločitev neupravičena, o tem takoj obvesti države članice.

5.   Če odločitev iz odstavka 1 temelji na pomanjkljivosti v harmoniziranih standardih, Komisija nemudoma sproži postopek iz členov 10(2), (3) in (4). Komisija hkrati obvesti odbor iz člena 19(1).

6.   Države članice in Komisija sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo zaupnost v zvezi z informacijami, pridobljenimi v tem postopku, kadar je to upravičeno.

7.   Odločitve, ki jih države članice sprejmejo na podlagi tega člena so dostopne javnosti na pregleden način.

8.   Mnenje Komisije o teh odločitvah se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 8

Ocena skladnosti

1.   Preden se IRE, za katerega veljajo izvedbeni ukrepi, da v promet in/ali v uporabo, mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik zagotoviti izvedbo ocene skladnosti IRE z vsemi ustreznimi zahtevami zadevnega izvedbenega ukrepa.

2.   Postopki ocenjevanja skladnosti se določijo v izvedbenih ukrepih, proizvajalcem pa je prepuščena izbira med notranjim nadzorom zasnove, kakor je določeno v Prilogi IV, in sistemom upravljanja, kakor je določeno v Prilogi V. Če je upravičen in sorazmeren s tveganjem, se postopek ocenjevanja skladnosti izbere med ustreznimi moduli, kot je opisano v Sklepu 93/465/EGS.

Če ima država članica jasna znamenja o verjetni neskladnosti IRE, ta država članica v najkrajšem možnem času objavi utemeljeno oceno o skladnosti IRE, ki jo lahko pripravi pristojni organ z namenom določiti morebitne pravočasne popravne ukrepe.

Če IRE, za katerega veljajo izvedbeni ukrepi, razvije organizacija, registrirana v skladu z Uredbo (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (25), in je funkcija zasnove vključena v obseg te registracije, se predpostavlja, da sistem upravljanja te organizacije ustreza zahtevam iz Priloge V k tej direktivi.

Če IRE, za katerega veljajo izvedbeni ukrepi, razvije organizacija s sistemom upravljanja, ki vključuje funkcijo zasnove in se izvaja v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, se predpostavlja, da je ta sistem upravljanja v skladu z ustreznimi zahtevami iz Priloge V.

3.   Potem ko se IRE, za katerega veljajo izvedbeni ukrepi, da v promet in/ali v uporabo, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik hrani ustrezne dokumente v zvezi z opravljeno oceno skladnosti in izdano izjavo o skladnosti, za potrebe inšpekcije držav članic, še 10 let zatem, ko je bil izdelan zadnji od teh IRE.

Ustrezni dokumenti morajo biti na voljo v 10 dneh po prejetju zahteve pristojnega organa države članice.

4.   Dokumenti, ki se nanašajo na oceno skladnosti in izjavo o skladnosti iz člena 5, se sestavijo v enem izmed uradnih jezikov Skupnosti.

Člen 9

Predpostavka skladnosti

1.   Države članice obravnavajo IRE, označen z oznako CE iz člena 5, kot skladen z ustreznimi določbami veljavnega izvedbenega ukrepa.

2.   Države članice obravnavajo IRE, pri katerem so bili uporabljeni harmonizirani standardi, katerih sklicne številke so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, kot skladen z vsemi ustreznimi določbami ustreznega izvedbenega ukrepa, na katerega se ti standardi nanašajo.

3.   Predpostavlja se, da je IRE, za katerega je bil pridobljen znak za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000, v skladu z zahtevami po okoljsko primerni zasnovi iz ustreznega izvedbenega ukrepa, v kolikor znak za okolje izpolnjuje te zahteve.

4.   Komisija lahko za namene predpostavke o skladnosti v smislu te direktive, v skladu s postopkom iz člena 19(2), odloči, da drugi znaki za okolje izpolnjujejo enakovredne pogoje, kot jih izpolnjuje znak Skupnosti za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000. Predpostavlja se, da je IRE, kateremu je bil dodeljen takšen drugi znak za okolje, skladen z zahtevami po okoljsko primerni zasnovi iz veljavnega izvedbenega ukrepa, v kolikor zadevni znak za okolje te zahteve izpolnjuje.

Člen 10

Harmonizirani standardi

1.   Države članice v največji možni meri zagotavljajo sprejetje ustreznih ukrepov, ki omogočajo posvetovanje z zainteresiranimi stranmi na nacionalni ravni o postopku priprave in spremljanja harmoniziranih standardov.

2.   Kadar država članica ali Komisija ugotovi, da harmonizirani standardi, za katere se predpostavlja, da njihova uporaba zadošča posebnim določbam veljavnega izvedbenega ukrepa, tem določbam ne zadoščajo v celoti, zadevna država članica ali Komisija o tem obvesti stalni odbor, ustanovljen v skladu s členom 5 Direktive 98/34/ES z navedbo razlogov. Odbor sprejme mnenje po hitrem postopku.

3.   Glede na mnenje odbora Komisija odloči, ali se sklici na zadevne harmonizirane standarde objavijo, ne objavijo ali delno objavijo, nadaljujejo ali umaknejo v Uradnem listu Evropske unije.

4.   Komisija obvesti zadevni evropski organ za standardizacijo in po potrebi izda novo pooblastilo za spremembo zadevnih harmoniziranih standardov.

Člen 11

Zahteve za sestavne dele in sklope

Izvedbeni ukrepi lahko zahtevajo od proizvajalcev ali njihovih pooblaščenih zastopnikov, ki dajejo v promet in/ali v uporabo sestavne dele in sklope, da zagotovijo proizvajalcu IRE, za katerega veljajo izvedbeni ukrepi, ustrezne podatke o sestavi materialov in porabi energije, materialih in/ali virih za sestavne dele ali sklope.

Člen 12

Upravno sodelovanje in izmenjava informacij

1.   Države članice zagotovijo sprejetje ustreznih ukrepov, da spodbujajo medsebojno sodelovanje organov, pristojnih za izvajanje te direktive, ter zagotavljajo informacije drug drugemu in Komisiji v podporo izvajanja te direktive in še posebej v podporo pri izvajanju člena 7.

Pri upravnem sodelovanju in izmenjavi informacij naj se čim bolje izkoristijo elektronska komunikacijska sredstva in podpora ustreznih programov Skupnosti.

Države članice obvestijo Komisijo o tem, kateri organi so pristojni za izvajanje te direktive.

2.   Način in struktura izmenjave informacij med Komisijo in državami članicami se določi v skladu s postopkom iz člena 19(2).

3.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe za spodbujanje in prispevanje k sodelovanju med državami članicami iz tega člena.

Člen 13

Mala in srednje velika podjetja

1.   Pri programih, ki lahko koristijo malim in srednje velikim podjetjem ter zelo majhnim podjetjem, Komisija upošteva pobude, ki so v pomoč malim in srednje velikim podjetjem ter zelo majhnim podjetjem, da v zasnovo svojih izdelkov vključijo okoljske vidike, vključno z energetsko učinkovitostjo.

2.   Države članice zagotovijo, zlasti prek krepitve podpornih omrežij in struktur, da bodo mala in srednje velika podjetja ter zelo majhna podjetja spodbudile, da bodo okolju prijazen pristop sprejela najpozneje do faze zasnove izdelka in jih prilagodila prihodnji evropski zakonodaji.

Člen 14

Obveščanje potrošnikov

V skladu z izvedbenimi ukrepi, ki se jih lahko uporabi, proizvajalci v obliki, ki se jim zdi ustrezna, potrošnikom, ki uporabljajo IRE, zagotovijo:

potrebne informacije o tem, kako lahko sami prispevajo k trajnostni uporabi izdelka,

podatke o ekološkem profilu izdelka in koristih okoljsko primerne zasnove, kadar to zahteva izvedbeni ukrep.

Člen 15

Izvedbeni ukrepi

1.   Če IRE izpolnjuje merila, navedena v odstavku 2, zanj velja izvedbeni ukrep ali ukrep za samoreguliranje v skladu z odstavkom 3(b). Ko Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ravna v skladu s postopkom iz člena 19(2).

2.   Merila iz odstavka 1 so:

(a)

letni obseg prodaje IRE v Skupnosti in trgovanja z njim, ki predstavlja pomemben obseg, mora biti po najnovejših dosegljivih podatkih okvirno več kot 200 000 enot;

(b)

IRE mora imeti glede na količino, dano v promet in/ali v uporabo, pomemben okoljski vpliv v Skupnosti, kot je opredeljeno v strateških prioritetah Skupnosti iz Sklepa št. 1600/2002/ES;

(c)

IRE mora pomeniti pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov, pri čemer se zlasti upošteva:

ni druge ustrezne zakonodaje Skupnosti ali ni tržnih sil, ki bi bile zmožne ustrezno reševati vprašanje,

med IRE z enako uporabnostjo, ki so na voljo na trgu, obstajajo velike razlike glede njihove okoljske učinkovitosti.

3.   Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega ukrepa upošteva vsa mnenja, ki jih izrazi odbor iz člena 19(1), in nadalje upošteva:

(a)

okoljske prioritete Skupnosti, na primer tiste, ki jih navaja Sklep št. 1600/2002/ES ali Evropski program Komisije za podnebne spremembe (EPPS);

(b)

ustrezno zakonodajo Skupnosti in samoreguliranje, na primer prostovoljne sporazume, ki naj bi glede na oceno v skladu s členom 17 prispevali k hitrejšemu doseganju ciljev ali nižjim stroškom kot obvezne zahteve.

4.   Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega ukrepa:

(a)

upošteva življenjski ciklus IRE in vse njegove pomembne okoljske vidike, med drugim energetsko učinkovitost. Poglobljenost analize okoljskih vidikov in možnost izboljšanja mora biti sorazmerna z njihovo pomembnostjo. S sprejetjem zahteve za okoljsko primerno zasnovo glede pomembnih okoljskih vidikov IRE se ne sme čezmerno zavlačevati zaradi negotovosti drugih vidikov;

(b)

opravi oceno, v kateri se upoštevajo vplivi na okolje, potrošnike in proizvajalce, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, glede konkurenčnosti, vključno s trgi izven Skupnosti, inovativnosti, dostopa do trga ter stroškov in koristi;

(c)

upošteva obstoječo nacionalno okoljsko zakonodajo, ki jo države članice ocenjujejo kot pomembno;

(d)

opravi primerno posvetovanje z imetniki delnic;

(e)

pripravi obrazložitveni memorandum o osnutku izvedbenega ukrepa na podlagi ocene iz točke (b);

(f)

določi datum(-e) uveljavitve, morebitne postopne ali prehodne ukrepe ali obdobja in pri tem posebej upošteva možne vplive na MSP ali na določene skupine izdelkov, ki jih izdelujejo predvsem MSP.

5.   Izvedbeni ukrepi morajo ustrezati vsem naslednjim merilom:

(a)

s stališča uporabnika ne smejo imeti pomembnih negativnih vplivov na uporabnost izdelka;

(b)

ne smejo imeti škodljivih zdravstvenih, varnostnih in okoljskih vplivov;

(c)

ne smejo imeti občutnega negativnega vpliva na potrošnike, zlasti glede cenovne dostopnosti in stroškov izdelka v življenjskem ciklusu;

(d)

ne smejo imeti občutnega negativnega vpliva na konkurenčnost industrije;

(e)

določitev zahteve za okoljsko primerno zasnovo proizvajalcem načeloma ne sme naložiti uporabe zaščitene tehnologije;

(f)

proizvajalcem ne sme naložiti pretiranega upravnega bremena.

6.   Izvedbeni ukrepi določijo zahteve za okoljsko primerno zasnovo v skladu s Prilogo I in/ali Prilogo II.

Posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo se uvedejo za nekatere okoljske vidike, ki imajo znaten vpliv na okolje.

Izvedbeni ukrepi lahko določijo, da za nekatere navedene parametre okoljsko primerne zasnove iz dela 1 Priloge I niso potrebne nikakršne zahteve po okoljsko primerni zasnovi.

7.   Zahteve se oblikujejo tako, da lahko organi za tržni nadzor preverijo skladnost IRE z zahtevami iz izvedbenega ukrepa. Izvedbeni ukrep določa, ali je preveritev mogoča neposredno na IRE ali na podlagi tehnične dokumentacije.

8.   Izvedbeni ukrep obsega elemente, navedene v Prilogi VII.

9.   Pomembne raziskave in analize, ki jih Komisija uporablja pri pripravi izvedbenih ukrepov, naj bodo dostopne javnosti, zlasti naj se omogoči enostaven dostop in uporaba zainteresiranim malim in srednje velikim podjetjem.

10.   Izvedbeni ukrep, ki določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo, po potrebi spremljajo smernice o usklajevanju različnih okoljskih vidikov, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 19(2). Te smernice pokrivajo posebnosti malih in srednje velikih podjetij iz proizvodnega sektorja, ki se soočajo s posledicami izvedbenih ukrepov. Po potrebi in v skladu s členom 13(1) lahko Komisija pripravi nadaljnje posebno gradivo, ki bi malim in srednje velikim podjetjem olajšalo izvajanje ukrepov.

Člen 16

Delovni načrt

1.   V skladu z merili iz člena 15 in po posvetu s Posvetovalnim forumom iz člena 18 izdela Komisija najpozneje do 6. julija 2007 delovni načrt, ki naj bo dostopen javnosti.

Delovni načrt določi za naslednja tri leta okvirni seznam skupin izdelkov, ki bodo pri sprejemanju izvedbenih ukrepov obravnavane prednostno.

Delovni načrt Komisija redno dopolnjuje po posvetu s Posvetovalnim forumom.

2.   Komisija v prehodnem obdobju na osnovi pričakovanj, med uvedbo prvega delovnega načrta iz odstavka 1 in v skladu s postopkom iz člena 19(2), merili iz člena 15 in po posvetu s Posvetovalnim forumom, sprejme izvedbene ukrepe, začenši s tistimi izdelki, za katere EPPS ugotavlja, da ponujajo velike možnosti za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov:

izvedbene ukrepe, začenši s tistimi izdelki, za katere EPPS ugotavlja, da ponujajo velike možnosti za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, na primer naprave za ogrevanje in segrevanje vode, sistemi elektromotorjev, razsvetljava v gospodinjstvih in terciarnih sektorjih, gospodinjski aparati, pisarniška oprema v gospodinjstvih in terciarnih sektorjih, potrošna elektronika in HVAC sistemi (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija),

ločen izvedbeni ukrep za zmanjšanje izgub v stanju pripravljenosti za skupino izdelkov.

Člen 17

Samoreguliranje

Prostovoljne sporazume ali druge ukrepe za samoreguliranje, predstavljene kot alternativa izvedbenim ukrepom v okviru te direktive, je treba oceniti vsaj na podlagi Priloge VIII.

Člen 18

Posvetovalni forum

Komisija zagotovi, da se pri izvajanju dejavnosti v zvezi z vsakim izvedbenim ukrepom upošteva ravnovesje med predstavniki držav članic in vseh zainteresiranih strani, ki jih zadeva določen izdelek/skupina izdelkov, na primer industrija, vključno z MSP, obrtjo, sindikati, trgovci na debelo in drobno, uvozniki, okoljevarstvene skupine in organizacije potrošnikov. Prispevek teh strani je še posebej pomemben za določanje in pregled izvedbenih ukrepov, za ocenjevanje učinkovitosti vzpostavljenih mehanizmov tržnega nadzora, prostovoljnih sporazumov in ukrepov za samoreguliranje. Te strani se sestajajo v Posvetovalnem forumu. Poslovnik Foruma določi Komisija.

Člen 19

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 20

Kazni

Države članice določijo kazni za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter morajo upoštevati obseg kršitev in število enot neustreznih izdelkov na trgu Skupnosti.

Člen 21

Spremembe

1.   Direktiva 92/42/EGS se spremeni:

1.

Člen 6 se črta.

2.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

Ta direktiva predstavlja izvedbeni ukrep v smislu člena 15 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo (26), glede energetske učinkovitosti med uporabo, v skladu s to direktivo, in se lahko spremeni ali razveljavi v skladu s členom 19(2) Direktive 2005/32/ES.

3.

Del 2 Priloge I se črta.

4.

Priloga II se črta.

2.   Direktiva 96/57/ES se spremeni:

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 9a

Ta direktiva predstavlja izvedbeni ukrep v smislu člena 15 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo (27), glede energetske učinkovitosti med uporabo, v skladu s to direktivo, in se lahko spremeni ali razveljavi v skladu s členom 19(2) Direktive 2005/32/ES.

3.   Direktiva 2000/55/ES se spremeni:

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 9a

Ta direktiva predstavlja izvedbeni ukrep v smislu člena 15 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo (28), glede energetske učinkovitosti med uporabo, v skladu s to direktivo, in se lahko spremeni ali razveljavi v skladu s členom 19(2) Direktive 2005/32/ES.

Člen 22

Razveljavitve

Direktivi 78/170/EGS in 86/594/EGS se razveljavita. Države članice lahko nadaljujejo z uporabo obstoječih nacionalnih ukrepov, sprejetih na podlagi Direktive 86/594/EGS, dokler ne bodo za zadevne izdelke sprejeti izvedbeni ukrepi po tej direktivi.

Člen 23

Pregled

Najpozneje 6. julija 2010 bo Komisija po posvetu s Posvetovalnim forumom iz člena 18 presojala učinkovitost te direktive in njenih izvedbenih ukrepov, prag za izvedbene ukrepe, mehanizme tržnega nadzora in morebitne povezane spodbujene samoregulativne mehanizme ter po potrebi predstavila predloge za spremembe te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 24

Zaupnost

Zahteve proizvajalca in/ali njegovega pooblaščenega zastopnika v zvezi z zagotavljanjem podatkov iz člena 11 in dela 2 Priloge I so sorazmerne in upoštevajo upravičeno zaupnost tržno občutljivih informacij.

Člen 25

Izvajanje

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 11. avgusta 2007.

O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedilo glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 27

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 6. julija 2005

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednik

J. STRAW


(1)  UL C 112, 30.4.2004, str. 25.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2004 (UL C 104 E, 30.4.2004, str. 319), Skupno stališče Sveta z dne 29. novembra 2004 (UL C 38 E, 15.2.2005, str. 45), Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. aprila 2005 in Sklep Sveta z dne 23. maja 2005.

(3)  UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

(4)  UL L 220, 30.8.1993, str. 23.

(5)  UL C 136, 4.6.1985, str. 1.

(6)  UL C 141, 19.5.2000, str. 1.

(7)  UL L 297, 13.10.1992, str. 16. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(8)  UL L 237, 21.9.2000, str. 1.

(9)  UL L 332, 15.12.2001, str. 1.

(10)  UL L 37, 13.2.2003, str. 24. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/108/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 106).

(11)  UL L 37, 13.2.2003, str. 19.

(12)  UL L 262, 27.9.1976, str. 201. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/98/ES (UL L 305, 1.10.2004, str. 63).

(13)  UL L 167, 22.6.1992, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 52, 21.2.2004, str. 50).

(14)  UL L 236, 18.9.1996, str. 36.

(15)  UL L 279, 1.11.2000, str. 33.

(16)  UL L 52, 23.2.1978, str. 32. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 82/885/EGS (UL L 378, 31.12.1982, str. 19).

(17)  UL L 196, 26.7.1990, str. 15. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 93/68/EGS (UL L 220, 30.8.1993, str. 1).

(18)  UL L 1, 4.1.2003, str. 65.

(19)  UL L 344, 6.12.1986, str. 24. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(20)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(21)  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(22)  UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(23)  UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 94/31/ES (UL L 168, 2.7.1994, str. 28).

(24)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 68).

(25)  UL L 114, 24.4.2001, str. 1.

(26)  UL L 191, 22.7.2005, str. 29.“

(27)  UL L 191, 22.7.2005, str. 29.“

(28)  UL L 191, 22.7.2005, str. 29.“


PRILOGA I

Metoda za določitev splošnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo

(iz člena 15)

Namen splošnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo je izboljšanje okoljske učinkovitosti IRE, predvsem njegovih pomembnih okoljskih vidikov, brez določitve mejnih vrednosti. Metode v skladu s to prilogo se uporabijo, kadar ni primerno določiti mejnih vrednosti za skupino izdelkov, ki se ocenjuje. Med pripravo osnutka izvedbenega ukrepa, ki bo poslan odboru iz člena 19, Komisija ugotovi pomembne okoljske vidike, ki se opredelijo v izvedbenem ukrepu.

Pri pripravi ukrepov, ki določajo, v skladu s členom 15, splošne zahteve za okoljsko primerno zasnovo, bo Komisija glede na IRE, za katerega velja izvedbeni ukrep, določila ustrezne parametre za okoljsko primerno zasnovo med navedenimi v delu 1, zahteve po zagotavljanju podatkov med navedenimi v delu 2 in zahteve za proizvajalca, navedene v delu 3.

Del 1. Parametri za okoljsko primerno zasnovo IRE

1.1

Če so povezani z zasnovo izdelka, se pomembni okoljski vidiki ugotavljajo ob naslednjih fazah življenjskega ciklusa izdelka:

(a)

izbira in uporaba surovin;

(b)

proizvodnja;

(c)

embalaža, transport in distribucija;

(d)

montaža in vzdrževanje;

(e)

uporaba;

(f)

izrabljenost, to je stanje IRE, ko je dosegel konec prve uporabe do njegove dokončne odstranitve.

1.2

Za vsako fazo se ocenijo naslednji okoljski vidiki, kolikor so pomembni:

(a)

predvidena poraba materialov, energije in drugih virov, na primer sladke vode;

(b)

predvidene emisije v zrak, vodo ali tla;

(c)

predvideno onesnaževanje s fizikalnimi učinki, na primer hrupom, vibracijami, sevanjem, elektromagnetnimi polji;

(d)

pričakovano nastajanje odpadnih snovi;

(e)

možnosti za ponovno uporabo, recikliranje in predelavo materialov in/ali energije, upoštevajoč Direktivo 2002/96/ES.

1.3

Za vrednotenje možnosti za izboljšanje okoljskih vidikov, omenjenih v prejšnjem odstavku, se primerno uporabljajo zlasti naslednji parametri, ki se po potrebi dopolnjujejo z drugimi:

(a)

masa in prostornina izdelka;

(b)

uporaba materialov, ki izhajajo iz dejavnosti recikliranja;

(c)

poraba energije, vode in drugih virov v življenjskem ciklusu;

(d)

uporaba snovi, razvrščenih kot nevarne za zdravje in/ali okolje v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (1), in ob upoštevanju zakonodaje o trženju in uporabi določenih snovi, na primer direktiv 76/769/EGS ali 2002/95/ES;

(e)

količina in lastnosti potrošnih materialov, potrebnih za pravilno delovanje in vzdrževanje;

(f)

enostavnost ponovne uporabe in recikliranja, izražena s: številom uporabljenih materialov in sestavnih delov, uporabo standardnih sestavnih delov, potrebnim časom za razgradnjo, zahtevnostjo orodij, potrebnih za razgradnjo, uporabo standardov za kodiranje sestavnih delov in materialov za razpoznavanje sestavnih delov in materialov, primernih za uporabo in recikliranje (vključno z označevanjem plastičnih delov v skladu s standardi ISO), uporabo materialov, ki jih je enostavno reciklirati, enostavnim dostopom do koristnih in drugih sestavnih delov in materialov, ki jih je mogoče reciklirati, enostavnim dostopom do sestavnih delov in materialov, ki vsebujejo nevarne snovi;

(g)

vključitev rabljenih sestavnih delov;

(h)

izogibanje tehničnim rešitvam, ki ovirajo ponovno uporabo in recikliranje sestavnih delov in celotnih naprav;

(i)

podaljšanje življenjske dobe, izraženo z: najkrajšo zajamčeno življenjsko dobo, najkrajšim časom razpoložljivosti nadomestnih delov, modularno zasnovo, nadgradljivostjo, popravljivostjo;

(j)

količina proizvedenih odpadkov in količina proizvedenih nevarnih odpadkov;

(k)

emisije v zrak (toplogredni plini, povzročitelji zakisljevanja, hlapne organske spojine, snovi, ki povzročajo razgradnjo ozona, obstojna organska onesnaževala, težke kovine, fini in lebdeči delci) brez poseganja v Direktivo 97/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo (2);

(l)

emisije v vode (težke kovine, snovi, ki škodljivo vplivajo na ravnotežje kisika, obstojna organska onesnaževala);

(m)

emisije v tla (zlasti iztekanje in izlivi nevarnih snovi v fazi uporabe izdelkov in možnost puščanja po odstranitvi izdelka kot odpadka).

Del 2. Zahteve v zvezi z zagotavljanjem podatkov

Izvedbeni ukrepi lahko zahtevajo, da mora proizvajalec zagotoviti informacije, ki lahko vplivajo na način ravnanja z IRE, njegove uporabe ali recikliranja s strani drugih oseb in ne proizvajalca. Te informacije, kjer je to primerno, lahko vključujejo:

informacije snovalca o proizvodnem procesu,

informacije za potrošnike o pomembnih okoljskih značilnostih in učinkovitosti izdelka, priloženimi izdelku, ko je dan v promet, tako da lahko potrošnik primerja te vidike izdelkov,

informacije za potrošnike o načinu namestitve, uporabe in vzdrževanja izdelka, da se zmanjšajo njegovi vplivi na okolje in zagotovi optimalno pričakovana življenjska doba, ter o načinu vračila izdelka ob koncu življenjske dobe in, po potrebi, informacije o času zagotavljanja nadomestnih delov in možnostih za nadgrajevanje izdelkov,

informacije za obrate za ravnanje z odpadki o razgradnji, recikliranju ali odstranitvi ob koncu življenjske dobe.

Informacije se navedejo na izdelku samem, če je le mogoče.

V teh informacijah se upoštevajo obveznosti po drugi zakonodaji Skupnosti, na primer po Direktivi 2002/96/ES.

Del 3. Zahteve za proizvajalca

1.

Od proizvajalcev IRE se na podlagi realnih predpostavk o normalnih pogojih uporabe in za njene namene zahteva za celoten življenjski ciklus izdelava ocene modela IRE, namenjene okoljskim vidikom, ki so v izvedbenem ukrepu opredeljeni kot tisti, na katere lahko znatno vpliva zasnova izdelka. Druge okoljske vidike se lahko oceni na prostovoljni osnovi.

Na podlagi te ocene snovalci izdelajo ekološki profil IRE. Ta temelji na okoljsko pomembnih lastnostih izdelka in vnosih/iznosih, do katerih prihaja v življenjskem ciklusu izdelka, izraženih v merljivih fizikalnih količinah.

2.

Proizvajalec uporabi to oceno za vrednotenje alternativnih konstrukcijskih rešitev in dosežene okoljske učinkovitosti v primerjavi z merili uspešnosti.

Merila uspešnosti opredeli Komisija v izvedbenem ukrepu na podlagi informacij, zbranih v času priprave ukrepa.

Izbrana konstrukcijska rešitev bo dosegala razumno ravnovesje med različnimi okoljskimi vidiki ter med okoljskimi in drugimi pomembnimi vidiki, na primer varnostnimi in zdravstvenimi, tehničnimi zahtevami za funkcionalnost, kakovostjo in zmogljivostjo, ter ekonomskimi vidiki, vključno s proizvodnimi stroški in tržljivostjo, ob upoštevanju vse ustrezne zakonodaje.


(1)  UL  196, 16.8.1967, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/73/ES (UL L 152, 30.4.2004, str. 1).

(2)  UL L 59, 27.2.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/26/ES (UL L 146, 30.4.2004, str. 1).


PRILOGA II

Metoda za določitev posebnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo

(iz člena 15)

Namen posebnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo je izboljšanje določenega okoljskega vidika izdelka. To so lahko, po potrebi, zahteve po zmanjšani porabi danega vira, na primer omejitve porabe vira v različnih obdobjih življenjskega ciklusa IRE (na primer omejitve porabe vode v obdobju uporabe ali količine danega materiala, vgrajenega v izdelek, ali zahteve za najmanjše količine recikliranega materiala).

Komisija pri pripravi izvedbenih ukrepov, ki v skladu s členom 15 določajo posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo, glede na IRE, za katerega velja izvedbeni ukrep, ugotovi ustrezne parametre za okoljsko primerno zasnovo med parametri, navedenimi v delu 1 Priloge I, in določi stopnje teh zahtev, po postopku iz člena 19(2), kakor sledi:

1.

Na podlagi tehnične, okoljske in ekonomske analize se na trgu izbere več reprezentativnih modelov obravnavanega IRE in ugotovijo tehnične možnosti za izboljšanje njegove okoljske učinkovitosti, upoštevajoč ekonomsko upravičenost posameznih možnosti in izogibajoč se pomembnemu zmanjšanju zmogljivosti ali uporabnosti za potrošnike.

Na podlagi tehnične, ekonomske in okoljske analize se med izdelki in tehnologijami, razpoložljivimi na trgu, tudi ugotovijo tisti z najboljšimi učinki obravnavanih okoljskih vidikov.

Pri analizi in določanju zahtev je treba upoštevati učinkovitost izdelkov, ki so na voljo na svetovnih trgih, in merila uspešnosti, opredeljena v zakonodaji drugih držav.

Na podlagi te analize in ob upoštevanju ekonomske in tehnične izvedljivosti ter možnosti za izboljšave se sprejmejo konkretni ukrepi za čim večje zmanjšanje okoljskega vpliva izdelka.

Pri porabi energije med uporabo se določi stopnja energetske učinkovitosti ali porabe energije tako, da so stroški končnih uporabnikov v življenjskem ciklusu reprezentančnih IRE minimalni, ob upoštevanju vplivov na druge okoljske vidike. Pri oceni stroškov v življenjskem ciklusu se uporablja realna diskontna stopnja na podlagi podatkov Evropske centralne banke in realne življenjske dobe IRE, ki porablja energijo; temelji na vsoti variacij nabavne cene (ki izvirajo iz variacij proizvodnih stroškov) in obratovalnih stroškov, ki so posledica različnih obsegov možnosti za tehnične izboljšave, diskontirane skozi življenjsko dobo obravnavanih reprezentativnih modelov IRE. Obratovalni stroški pokrivajo predvsem porabo energije in dodatne stroške za druge vire (na primer vodo in pralna sredstva).

Izvede se analiza občutljivosti za ustrezne dejavnike (na primer cena energije ali drugega vira, strošek surovine ali proizvodnje, diskontne stopnje) in po potrebi vključijo eksterni stroški okolja, vključno s preprečenimi emisijami toplogrednih plinov, da bi preverili, ali nastanejo večje spremembe in ali so skupne sklepne ugotovitve zanesljive. Zahteva se primerno prilagodi.

Podobno metodologijo bi lahko uporabili za druge vire, na primer za vodo.

2.

Za razvoj tehničnih, okoljskih in ekonomskih analiz bi lahko uporabili informacije, ki so na voljo v okviru drugih dejavnosti Skupnosti.

Enako velja za informacije, ki so na voljo v drugih delih sveta v okviru obstoječih programov za določanje posebnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo IRE, s katerimi trgujejo gospodarski partnerji EU.

3.

Datum začetka veljavnosti zahteve mora upoštevati ciklus ponovne zasnove izdelka.


PRILOGA III

Oznaka CE

(iz člena 5(2))

Image

Oznaka CE mora biti visoka najmanj 5 mm. Če je oznaka CE pomanjšana ali povečana, se morajo upoštevati razmerja iz zgornje umerjene risbe.

IRE mora biti označen z oznako CE. Kjer to ni mogoče, morajo biti z oznako CE označeni embalaža in spremni dokumenti.


PRILOGA IV

Notranji nadzor snovanja

(iz člena 8)

1.

Ta priloga opisuje postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki izvaja obveznosti iz oddelka 2 te priloge, zagotavlja in izjavlja, da IRE izpolnjuje ustrezne zahteve iz zadevnega izvedbenega ukrepa. Izjava o ustreznosti lahko pokriva enega ali več izdelkov in jo mora hraniti proizvajalec.

2.

Proizvajalec mora zbrati dosje tehnične dokumentacije, ki omogoča oceno skladnosti IRE z zahtevami iz ustreznega izvedbenega ukrepa.

Dokumentacija mora opredeliti zlasti naslednje:

(a)

splošni opis IRE in njegovo namembnost;

(b)

rezultate ustreznih okoljskih ocen, ki jih je izvedel proizvajalec, in/ali sklice na publikacije okoljskih ocen ali študije primera, ki jih proizvajalec uporablja pri vrednotenju, dokumentiranju in določanju konstrukcijskih rešitev izdelka;

(c)

ekološki profil, če ga zahteva izvedbeni ukrep;

(d)

elemente specifikacije zasnove izdelka, povezane z vidiki okoljske zasnove izdelka;

(e)

seznam ustreznih standardov iz člena 10, uporabljenih v celoti ali delno, in opis rešitev, sprejetih za izpolnjevanje zahtev ustreznega izvedbenega ukrepa, kadar niso bili uporabljeni standardi iz člena 10 ali kadar ti standardi ne pokrivajo v celoti zahtev iz ustreznega izvedbenega ukrepa;

(f)

izvod informacij o okoljskih vidikih zasnove izdelka, ki se zagotovi v skladu z zahtevami iz dela 2 Priloge I;

(g)

rezultate opravljenih meritev v skladu z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, vključno s podrobnostmi o skladnosti teh meritev z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, ki jih določa ustrezen izvedbeni ukrep.

3.

Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovi proizvodnjo izdelka v skladu s specifikacijami zasnove iz oddelka 2 in z zahtevami iz ustreznega ukrepa.


PRILOGA V

Sistem upravljanja za ocenjevanje skladnosti

(iz člena 8)

1.

Ta priloga opisuje postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti iz oddelka 2 te priloge, zagotavlja in izjavlja, da IRE izpolnjuje ustrezne zahteve iz zadevnega izvedbenega ukrepa. Izjava o skladnosti lahko pokriva enega ali več izdelkov in jo mora hraniti proizvajalec.

2.

Sistem upravljanja se lahko uporabi za oceno skladnosti IRE, če proizvajalec izvaja okoljske elemente, opredeljene v oddelku 3 te priloge.

3.

Okoljski elementi sistema upravljanja

Ta del opredeljuje elemente sistema upravljanja in postopke, s katerimi lahko proizvajalec pokaže, da je IRE v skladu z zahtevami iz zadevnega izvedbenega ukrepa.

3.1

Politika okoljske učinkovitosti izdelka

Proizvajalec mora biti sposoben prikazati skladnost z zahtevami iz zadevnega izvedbenega ukrepa. Proizvajalec mora biti tudi sposoben zagotoviti okvir za določanje in spreminjanje ciljev okoljske učinkovitosti izdelka in kazalcev glede izboljšanja skupne okoljske učinkovitosti izdelka.

Vsi ukrepi, ki jih proizvajalec sprejme zaradi izboljšanja skupne okoljske učinkovitosti in vzpostavitve ekološkega profila IRE, če to zahteva izvedbeni ukrep, z zasnovo in izdelavo, morajo biti dokumentirani sistematično in urejeno v obliki pisnih postopkov in navodil.

Ti postopki in navodila morajo še zlasti vsebovati ustrezen opis:

seznama dokumentov, ki mora biti sestavljen tako, da izraža skladnost IRE, in mora biti po potrebi dostopen,

ciljev in kazalcev okoljske učinkovitosti izdelka ter organizacijske strukture, odgovornosti, pristojnosti uprave in razporeditve virov v zvezi z njihovo uporabo in vzdrževanjem,

preverjanj in preizkusov, ki se izvajajo po izdelavi, s katerimi se preveri učinkovitost izdelka v primerjavi s kazalci okoljske učinkovitosti,

postopkov za nadzor zahtevane dokumentacije in zagotavljanje njenega rednega osveževanja,

metode za preverjanje izvajanja in učinkovitosti okoljskih elementov sistema upravljanja.

3.2

Načrtovanje

Proizvajalec mora vzpostaviti in vzdrževati:

(a)

postopke za določitev ekološkega profila izdelka;

(b)

cilje in kazalce okoljske učinkovitosti izdelka, ki upoštevajo tehnološke možnosti ob upoštevanju tehničnih in ekonomskih zahtev;

(c)

program za doseganje teh ciljev.

3.3

Izvedba in dokumentiranje

3.3.1

V dokumentaciji o sistemu upravljanja se mora opredeliti zlasti naslednje:

(a)

opredeli in dokumentira se odgovornosti in pooblastila, da se zagotovi visoka okoljska učinkovitost izdelka, in poročanje o njegovem delovanju zaradi pregleda in izboljšav;

(b)

sestavi se dokumente, ki navajajo uporabljene postopke in tehnike za nadzor in preverjanje snovanja ter sistematične ukrepe, ki se uporabljajo pri snovanju izdelka;

(c)

proizvajalec mora vzpostaviti in vzdrževati informacije, ki opisujejo ključne okoljske elemente sistema upravljanja in postopke za nadzor vseh potrebnih dokumentov.

3.3.2

V dokumentaciji, ki zadeva IRE, se opredeli zlasti naslednje:

(a)

splošni opis IRE in njegova namembnost;

(b)

rezultati ustreznih okoljskih ocen, ki jih je izvedel proizvajalec, in/ali sklici na publikacije okoljskih ocen ali študijske primere, ki jih proizvajalec uporablja pri vrednotenju, dokumentiranju in določanju konstrukcijskih rešitev izdelka;

(c)

ekološki profil, če ga zahteva izvedbeni ukrep;

(d)

dokumenti, ki opisujejo rezultate opravljenih meritev skladno z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, vključno s podrobnostmi o skladnosti teh meritev z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, ki jih določa ustrezen izvedbeni ukrep;

(e)

proizvajalec bo vzpostavil specifikacije, ki navajajo zlasti uporabljene standarde; kadar niso bili uporabljeni standardi iz člena 10 ali kadar ti dokumenti ne pokrivajo v celoti zahtev iz ustreznega izvedbenega ukrepa, pa navajajo sredstva, uporabljena za zagotovitev skladnosti;

(f)

izvod informacij o okoljskih vidikih zasnove izdelka, ki se zagotovi v skladu z zahtevami iz dela 2 Priloge I.

3.4

Preverjanje in odprava pomanjkljivosti

(a)

Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovi proizvodnjo IRE v skladu s specifikacijami zasnove in z zahtevami ustreznega izvedbenega ukrepa;

(b)

proizvajalec bo vzpostavil in vzdrževal postopke za preverjanje in reševanje neskladnosti ter vnesel spremembe, ki izhajajo iz postopkov za odpravo pomanjkljivosti, v dokumentirane postopke;

(c)

proizvajalec bo najmanj enkrat na tri leta opravil popolno notranjo presojo okoljskih elementov sistema za upravljanje.


PRILOGA VI

Izjava o skladnosti

(iz člena 5(3))

Izjava ES o skladnosti mora vsebovati naslednje podatke:

1.

ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika;

2.

opis modela, ki zadošča za nedvoumno prepoznavanje;

3.

po potrebi sklicevanja na uporabljene harmonizirane standarde;

4.

po potrebi druge uporabljene tehnične standarde in specifikacije;

5.

po potrebi sklic na drugo uporabljeno zakonodajo Skupnosti, ki določa označevanje z oznako CE;

6.

ime in podpis osebe, ki je pooblaščena, da zaveže proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.


PRILOGA VII

Vsebina izvedbenih ukrepov

(iz člena 15(8))

Izvedbeni ukrep določa zlasti naslednje:

1.

natančno opredelitev vrst IRE, za katere velja;

2.

zahtevo(-e) za okoljsko primerno zasnovo omenjenih IRE, datum(-e) izvedbe, postopne ali prehodne ukrepe ali obdobja;

v primeru splošnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo ustrezne faze in vidike iz oddelkov 1.1 in 1.2 Priloge I, ki jih spremljajo primeri parametrov med navedenimi iz oddelka 1.3 Priloge I kot vodilo pri vrednotenju izboljšav v zvezi z ugotovljenimi okoljskimi vidiki,

stopnjo(-e) zahteve(-) v primeru posebne(-ih) zahteve(-) za okoljsko primerno zasnovo;

3.

parametre okoljsko primerne zasnove iz dela 1 Priloge I, glede katerih niso potrebne nikakršne zahteve po okoljsko primerni zasnovi;

4.

zahteve za namestitev IRE, kadar ima to neposredni pomen za obravnavano okoljsko učinkovitost;

5.

merilne standarde in/ali merilne metode, ki jih je treba uporabiti; kadar so na voljo, se uporabljajo harmonizirani standardi, katerih sklicne številke so objavljene v Uradnem listu Evropske unije;

6.

podrobnosti za oceno skladnosti po Sklepu 93/465/EGS:

dejavnike, ki so privedli do izbire določenega postopka, kadar se uporabljeni modul(-i) razlikuje(-jo) od modula A,

po potrebi merila za odobritev in/ali certificiranje tretjih strani;

če so za isti IRE v drugih zahtevah ES določeni drugi moduli, velja za obravnavano zahtevo modul iz izvedbenega ukrepa;

7.

zahteve o informacijah, ki jih morajo proizvajalci zlasti navesti v tehnični dokumentaciji, kar olajša preverjanje skladnosti IRE z izvedbenimi ukrepi;

8.

trajanje prehodnega obdobja, v katerem morajo države članice dovoliti dajanje v promet in/ali v uporabo IRE, ki ustrezajo veljavnim predpisom na ozemlju svoje države na dan, ko je bil sprejet izvedbeni ukrep;

9.

datum za ovrednotenje in morebitno spremembo izvedbenega ukrepa ob upoštevanju hitrosti tehnološkega napredka.


PRILOGA VIII

Poleg osnovnih pravnih zahtev, da morajo biti pobude za samoreguliranje skladne z vsemi določbami Pogodbe (zlasti z določbami, ki se nanašajo na notranji trg in konkurenco) in mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, vključno z večstranskimi pravili trgovanja, se lahko uporabi tudi naslednji nezaključen seznam meril za ugotavljanje ustreznosti pobud za samoreguliranje kot alternative izvedbenim ukrepom v okviru te direktive.

1.   Odprtost sodelovanja

Pri pobudah za samoreguliranje lahko sodelujejo tudi operaterji iz tretjih držav, in sicer tako v fazi priprave kot izvedbe.

2.   Dodana vrednost

Pobude za samoreguliranje bodo omogočile dodano vrednost (večjo, kot je običajna) v obliki boljše splošne okoljske učinkovitosti IRE.

3.   Zastopanost

Industrija in njena združenja, ki sodelujejo pri samoreguliranju, predstavljajo veliko večino ustreznega gospodarskega sektorja z nekaj možnimi izjemami. Pozornost je treba nameniti spoštovanju pravil o konkurenci.

4.   Opredeljeni in zastavljeni cilji

Cilji, ki so jih določile interesne skupine, morajo biti jasni in nedvoumni, začenši z natančno opredeljenim izhodiščem. Če pobude za samoreguliranje temeljijo na dolgoročnem vidiku, je treba vključiti vmesne cilje. Zagotovljen mora biti nadzor nad skladnostjo glavnih ciljev in vmesnih ciljev in sicer na cenovno sprejemljiv in verodostojen način z uporabo jasnih in zanesljivih kazalcev. Razvoj teh kazalcev pospešijo podatki o raziskavah ter znanstveni in tehnološki podatki.

5.   Sodelovanje civilne družbe

Za zagotavljanje preglednosti morajo biti pobude za samoreguliranje objavljene, vključno z objavo na spletnih straneh in prek drugih elektronskih sredstev za širjenje informacij.

Enako velja za vmesna in končna poročila o spremljanju. Interesne skupine, ki vključujejo države članice, industrijo, okoljske nevladne organizacije in združenja potrošnikov, so pozvane, da izrazijo svoje stališče glede pobud za samoreguliranje.

6.   Spremljanje in poročanje

Pobude za samoreguliranje predvidevajo dobro zasnovan sistem spremljanja z jasno določenimi odgovornostmi za industrijo in neodvisne inšpektorje. Službe Komisije v sodelovanju z interesnimi skupinami, vključenimi v pobudo za samoreguliranje, spremljajo izpolnjevanje ciljev.

Načrt spremljanja in poročanja mora biti podroben, pregleden in objektiven. Službe Komisije s pomočjo odbora iz člena 19(1) ugotavljajo, ali so bili doseženi cilji prostovoljnega sporazuma ali drugih ukrepov za samoreguliranje.

7.   Stroškovna učinkovitost uporabe pobud za samoreguliranje

Stroški uporabe pobud za samoreguliranje, zlasti kar se tiče spremljanja, ne smejo povzročiti nesorazmerne upravne obremenitve v primerjavi s svojimi cilji in drugimi razpoložljivimi instrumenti ukrepanja.

8.   Trajnost

Pobude za samoreguliranje morajo ustrezati ciljem ukrepov iz te direktive, vključno z integriranim pristopom, ter morajo biti skladne z ekonomskimi in družbenimi dimenzijami trajnostnega razvoja. Zaobjeto mora biti tudi varovanje interesov potrošnikov (zdravje, kakovost življenja in ekonomski interesi).

9.   Združljivost pobud

Pobude za samoreguliranje ne bodo prinesle pričakovanih rezultatov, če drugi dejavniki in pobude, kot so pritisk trga, davki in nacionalna zakonodaja, pošiljajo nasprotujoče si signale tistim, ki so sprejeli obveznost. V tem oziru je bistvena skladnost ukrepov, ki jo je treba upoštevati pri ocenjevanju učinkovitosti pobude.


22.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/59


DIREKTIVA 2005/33/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. julija 2005

o spremembi Direktive 1999/32/ES glede deleža žvepla v gorivih za plovila

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Okoljska politika Skupnosti, kot jo na podlagi člena 174 Pogodbe določajo okoljski akcijski programi, zlasti Šesti okoljski akcijski program Skupnosti, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), si prizadeva doseči ravni kakovosti zraka, ki ne bodo imele nesprejemljivih učinkov in ne bodo predstavljale tveganj za zdravje ljudi in okolje.

(2)

Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (5) določa najvišjo dovoljeno vsebnost žvepla v težkem kurilnem olju, plinskem olju in plinskem olju za plovila, ki se uporabljajo v Skupnosti.

(3)

Direktiva 1999/32/ES od Komisije zahteva, da presodi, kateri ukrepi bi se lahko sprejeli za zmanjšanje prispevka sežiganja goriv za plovila k zakisljevanju, razen plinskega olja za plovila, in, če je to primerno, da pripravi ustrezen predlog.

(4)

Emisije, ki nastajajo v ladijskem prometu pri sežiganju goriv za plovila z visoko vsebnostjo žvepla, onesnažujejo zrak z žveplovim dioksidom in trdnimi delci, kar škoduje zdravju ljudi, zasebni lastnini in kulturni dediščini ter prispeva k zakisljevanju.

(5)

Ljudem in naravnemu okolju na obalnih območjih in v bližini pristanišč škoduje zlasti onesnaževanje z ladij z visoko vrednostjo žvepla v gorivu. Zato so v zvezi s tem potrebni posebni ukrepi.

(6)

Ukrepi iz te direktive dopolnjujejo nacionalne ukrepe držav članic za upoštevanje zgornjih mej emisij za onesnaževala zraka iz Direktive 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(7)

Zmanjšanje vsebnosti žvepla v gorivu ima nekatere prednosti za ladje, saj izboljšuje učinkovitost obratovanja, zmanjšuje stroške vzdrževanja in spodbuja učinkovito uporabo nekaterih tehnologij za zmanjševanje emisij, kot je selektivna katalitska redukcija.

(8)

Pogodba zahteva, da se upoštevajo posebne značilnosti najbolj oddaljenih regij Skupnosti, to je francoskih čezmorskih departmajev, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov.

(9)

Leta 1997 je diplomatska konferenca sprejela Protokol, ki spreminja Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja z ladij iz leta 1973, spremenjeno s Protokolom k tej konvenciji iz leta 1978 (v nadaljnjem besedilu „MARPOL“). Ta protokol k MARPOL dodaja novo Prilogo VI, ki vsebuje pravila za preprečevanje onesnaževanja zraka z ladij. Protokol iz leta 1997 in z njim Priloga VI k MARPOL sta začela veljati 19. maja 2005.

(10)

Priloga VI k MARPOL predvideva, da se določena območja razglasijo za območja nadzora nad emisijami žveplovega dioksida (v nadaljevanju „območja nadzora nad emisijami SOx“). Baltik je v tej prilogi že določen kot tako območje. Rezultat razprav znotraj Mednarodne pomorske organizacije (MPO) je načelni dogovor o razglasitvi Severnega morja, vključno z Rokavskim prelivom, za območje nadzora nad emisijami SOx po začetku veljavnosti Priloge VI.

(11)

Zaradi globalne narave ladijskega prometa bi se morali po najboljših močeh truditi za iskanje mednarodnih rešitev. Komisija in države članice si morajo v okviru MPO prizadevati za zmanjšanje najvišjega dovoljenega deleža žvepla v gorivih, vključno s preučitvijo prednosti razglasitve novih morskih območij za območja nadzora nad emisijami SOx v skladu s Prilogo VI k MARPOL.

(12)

Cilje te direktive je možno doseči z izvrševanjem obveznosti glede vsebnosti žvepla v gorivih za plovila. Zaupanja vredno izvajanje te direktive je možno zagotoviti z dejanskim vzorčenjem in odvračilnimi kaznimi v vsej Skupnosti. Države članice sprejmejo izvršilne ukrepe v zvezi s plovili, ki plujejo pod njihovimi zastavami, in plovili, ki plujejo pod katero koli zastavo, ki so v njihovih pristaniščih. Države članice poleg tega tesno sodelujejo pri sprejemanju dodatnih izvršilnih ukrepov v zvezi z drugimi plovili v skladu z mednarodnim pomorskim pravom.

(13)

Da bi imela pomorska industrija dovolj časa za tehnično prilagoditev na najvišjo dovoljeno vsebnost žvepla 0,1 % mase v gorivih za plovila, ki jih uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh in ladje, zasidrane v pristaniščih Skupnosti, naj bo datum začetka uporabe te zahteve 1. januar 2010. Ta datum utegne Grčiji povzročiti tehnične težave, zato je smiselno dovoliti začasno odstopanje za nekatera določena plovila, ki opravljajo promet znotraj ozemlja Helenske republike.

(14)

Ta direktiva naj predstavlja prvi korak v trajnem procesu zmanjšanja emisij v morje in s tem izglede za nadaljnje postopno zmanjševanje emisij preko nižje dovoljene vsebnosti žvepla v gorivu in tehnologij za zmanjšanje ter za razvoj novih gospodarskih instrumentov kot vzpodbud za doseganje občutnega zmanjšanja.

(15)

Treba je okrepiti položaj držav članic v pogajanjih v okviru MPO, zlasti v postopku revizije Priloge VI k MARPOL, resneje razmisliti o bolj ambicioznih ukrepih glede strožjih omejitev dovoljene vsebnosti žvepla v težkih kurilnih oljih, ki jih uporabljajo ladje, in o uporabi enakovrednih alternativnih ukrepov za zmanjševanje emisij.

(16)

Skupščina MPO je v Resoluciji A.926(22) povabila vlade, zlasti tiste iz regij, ki so bile razglašene za območja nadzora nad emisijami SOx, da na območjih pod svojo jurisdikcijo zagotovijo razpoložljivost ladijskih kurilnih olj z nizko vsebnostjo žvepla in pozovejo naftno in pomorsko industrijo, naj olajšata rabo ladijskih kurilnih olj z nizko vsebnostjo žvepla. Države članice morajo sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da lokalni dobavitelji ladijskih goriv poskrbijo za razpoložljivost skladnih goriv v količinah, da zadostijo povpraševanju.

(17)

MPO je sprejela smernice za vzorčenje kurilnega olja za ugotavljanje skladnosti s Prilogo VI k MARPOL in naj bi razvila smernice za sisteme čiščenja izpušnih plinov in druge tehnološke metode za omejitev emisij SOx v območjih nadzora nad emisijami SOx.

(18)

Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (7) prenavlja Direktivo Sveta 88/609/EGS (8). Direktivo 1999/32/ES je treba zato spremeniti, kakor je predvideno v členu 3(4) Direktive.

(19)

Pri odobritvi tehnologij za zmanjševanje emisij naj Komisiji pomaga že obstoječi Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(20)

Tehnologije za zmanjševanje emisij lahko, če nimajo negativnih učinkov na ekosisteme in če so razvite skladno z ustreznimi mehanizmi odobritve in nadzora, omogočijo vsaj enakovredno ali celo večje zmanjšanje emisij kot uporaba goriv z nizko vsebnostjo žvepla. Pomembno je, da obstajajo ustrezni pogoji za pospeševanje razvoja novih tehnologij za zmanjševanje emisij.

(21)

Evropska agencija za pomorsko varnost po potrebi pomaga Komisiji in državam članicam pri spremljanju izvajanja te direktive.

(22)

Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, naj se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10).

(23)

Direktivo 1999/32/ES je treba zato ustrezno spremeniti —

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 1999/32/ES se spremeni:

1.

Člen 1(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Zmanjšanje emisij žveplovega dioksida, ki nastanejo pri sežiganju nekaterih vrst naftnega tekočega goriva, se doseže, če se kot pogoj za uporabo takega goriva na ozemlju držav članic, v teritorialnem morju in izključnih ekonomskih conah ali conah nadzora onesnaževanja uvedejo mejne vrednosti za vsebnost žvepla v njih.

Omejitve glede vsebnosti žvepla v nekaterih vrstah naftnega tekočega goriva, ki so določene v tej direktivi, se ne uporabljajo za:

(a)

goriva, namenjena za raziskave in testiranje;

(b)

goriva, namenjena za predelavo pred končnim sežigom;

(c)

goriva, ki se predelajo v rafinerijah;

(d)

goriva, ki se uporabljajo in dajejo na trgu v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti, če zadevne države članice zagotovijo, da se v teh regijah:

upoštevajo standardi kakovosti zraka,

ne uporablja težko kurilno olje, katerega vsebnost žvepla presega 3 % mase;

(e)

goriva, ki jih uporabljajo vojne ladje in druga plovila v vojaški službi. Vendar pa si vsaka država članica s sprejetjem ustreznih ukrepov, ki ne ogrožajo delovanja ali operativnih zmogljivosti takih ladij, prizadeva zagotoviti, da te ladje v mejah razumnega in izvedljivega ravnajo v skladu s to direktivo;

(f)

katero koli rabo goriva na plovilu, ki je potrebna za zagotovitev varnosti ladje ali za reševanje življenja na morju;

(g)

katero koli rabo goriva na ladji, ki je potrebna zaradi škode, nastale njej ali njeni opremi, če se po nastanku škode sprejmejo vsi razumni ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje presežnih emisij in če so bili ukrepi za odpravo škode sprejeti, kakor hitro je bilo mogoče. To ne velja, če je lastnik ali poveljnik ladje škodo povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti;

(h)

goriva na krovu plovil, ki uporabljajo v skladu s členom 4c odobrene tehnologije za zmanjševanje emisij.“.

2.

Člen 2 se spremeni:

(a)

v točki 1 se prva alinea nadomesti z naslednjim:

„—

katero koli naftno tekoče gorivo, ki sodi pod oznake KN 2710 19 51 do 2710 19 69, razen goriva za plovila, ali“;

(b)

v točki 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

plinsko olje pomeni:

katero koli naftno tekoče gorivo, razen goriv za plovila, ki sodi pod oznake KN 2710 19 25, 2710 19 29, 2710 19 45 ali 2710 19 49, ali

katero koli naftno tekoče gorivo, razen goriv za plovila, pri katerem manj kot 65 % prostornine (skupaj z izgubami) destilira pri 250 oC in pri katerem vsaj 85 % prostornine (skupaj z izgubami) destilira pri 350 oC po metodi ASTM D86.“;

(c)

točka 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.

gorivo za plovila je katero koli naftno tekoče gorivo, namenjeno za uporabo ali v uporabi na plovilih, vključno z gorivi, ki so opredeljena v ISO 8217;“;

(d)

vstavijo se naslednje točke:

„3a.

dizelsko olje za plovila je katero koli gorivo za plovila, katerega viskoznost ali gostota je v mejah, določenih za destilate tipa DMB in DMC iz tabele I ISO 8217;

3b.

plinsko olje za plovila je katero koli gorivo za plovila, katerega viskoznost ali gostota je v mejah, določenih za destilate tipa DMX in DMA iz tabele I ISO 8217;

3c.

MARPOL pomeni Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 h Konvenciji;

3d.

Priloga VI k MARPOL pomeni prilogo z naslovom ‚Pravila za preprečevanje onesnaževanja zraka z ladij‘, ki je bila s Protokolom iz leta 1997 dodana h Konvenciji MARPOL;

3e.

območja nadzora nad emisijami SOx pomenijo morska območja, ki jih je kot taka opredelila MPO v skladu s Prilogo VI k MARPOL;

3f.

potniške ladje pomenijo ladje, ki prevažajo več kot 12 potnikov, pri čemer je potnik vsaka oseba, razen:

(i)

poveljnika ladje in članov posadke ali drugih oseb, ki so na kakršni koli podlagi na krovu zaposleni ali najeti v zvezi z obratovanjem ladje; in

(ii)

otrok, mlajših od enega leta;

3g.

linijski prevozi pomenijo zaporedje plovb ladje med dvema ali več istimi pristanišči ali zaporedje plovb iz istega pristanišča in vanj brez vmesnih postankov:

(i)

v skladu z objavljenim voznim redom; ali

(ii)

ki so tako redne ali pogoste, da imajo prepoznaven vozni red;

3h.

vojna ladja pomeni ladjo, ki pripada oboroženim silam države in nosi zunanja znamenja, po katerih se prepozna njeno državljanstvo, je pod poveljstvom od vlade ustrezno pooblaščenega častnika, čigar ime se nahaja na ustreznem seznamu častnikov, in za katere posadko velja običajna vojaška disciplina;

3i.

zasidrane ladje pomenijo ladje, ki so varno pritrjene ali zasidrane v pristanišču Skupnosti med natovarjanjem, iztovarjanjem ali oskrbo, vključno s časom, ko ni pretovarjanja;

3j.

plovilo za plovbo po celinskih plovnih poteh pomeni plovilo, posebej namenjeno za plovbo po celinskih plovnih poteh, kot so opredeljene v Direktivi Sveta 82/714/EGS z dne 4. oktobra 1982 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh (11), vključno z vsemi plovili, ki imajo:

(i)

spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, kakor je opredeljeno v Direktivi 82/714/EGS;

(ii)

spričevalo, izdano na podlagi člena 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu;

3k.

dajanje na trg pomeni odplačno ali neodplačno dobavo ali dajanje na voljo goriva za plovila za sežiganje na krovu tretjim osebam, kjer koli znotraj jurisdikcije držav članic. Izključeni sta dobava in dajanje na voljo goriva za plovila za namene izvoza v rezervoarjih za tovor;

3l.

najbolj oddaljene regije pomenijo francoske čezmorske departmaje, Azore, Madeiro in Kanarske otoke, kot je določeno v členu 299 Pogodbe;

3m.

tehnologija za zmanjševanje emisij pomeni sistem čiščenja izpušnih plinov ali katero koli drugo preverljivo in izvedljivo tehnološko metodo;“;

(e)

točka 6 se črta.

3.

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Največja vsebnost žvepla v težkem kurilnem olju

1.   Države članice storijo vse potrebno, da se od 1. januarja 2003 težka kurilna olja z vsebnostjo žvepla več kot 1 % mase, ne uporabljajo na njihovem ozemlju.

2.

(i)

Pod pogojem ustreznega spremljanja emisij s strani pristojnih organov se ta zahteva ne uporablja za težka kurilna olja, ki se sežigajo:

(a)

v kurilnih napravah, ki sodijo na področje uporabe Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (12), za katere se v skladu z opredelitvijo iz člena 2(9) Direktive šteje, da so nove naprave, ter ki upoštevajo mejne vrednosti emisij žveplovega dioksida za take naprave iz Priloge IV k navedeni direktivi in so uporabljene v skladu s členom 4 Direktive;

(b)

v kurilnih napravah, ki sodijo na področje uporabe Direktive 2001/80/ES, za katere se v skladu z opredelitvijo iz člena 2(10) Direktive šteje, da so obstoječe naprave, če so emisije žveplovega dioksida iz teh kurilnih naprav manjše ali enake 1 700 mg/Nm3 pri vsebnosti kisika v suhem odpadnem plinu 3 % po prostornini ter če so od 1. januarja 2008 emisije žveplovega dioksida iz kurilnih naprav v skladu s členom 4(3)(a) Direktive 2001/80/ES enake ali manjše od tistih, ki izhajajo iz upoštevanja mejnih vrednosti emisij za nove naprav iz dela A Priloge IV k navedeni direktivi in, kjer je primerno, ob uporabi členov 5, 7 in 8 Direktive;

(c)

v drugih kurilnih napravah, ki ne sodijo pod (a) ali (b), če emisije žveplovega dioksida ne presegajo 1 700 mg/Nm3 pri vsebnosti kisika v suhem odpadnem plinu 3 % po prostornini;

(d)

v rafinerijah, kjer je mesečno povprečje emisij žveplovega dioksida iz vseh naprav v rafineriji, ne glede na uporabljeno vrsto goriva ali kombinacijo goriv, v okviru mejne vrednosti, ki jo določi vsaka država članica, in ne presega 1 700 mg/Nm3. To se ne uporablja za kurilne naprave, ki sodijo pod (a) ali, od 1. januarja 2008, pod (b).

(ii)

Države članice storijo vse potrebno, da vse kurilne naprave, ki uporabljajo težko kurilno olje z vsebnostjo žvepla, ki je večja od vsebnosti iz odstavka 1, ne obratujejo brez dovoljenja pristojnega organa, ki določi mejne vrednosti emisij.

3.   Določbe odstavka 2 se pregledajo in, če je to primerno, spremenijo z upoštevanjem morebitnih prihodnjih sprememb Direktive 2001/80/ES.“.

4.

Člen 4 se spremeni:

(a)

z učinkom od 1. januarja 2010:

(i)

se v odstavku 1 črtajo besede „, skupaj s plinskim oljem za plovila,“;

(ii)

se črta odstavek 2;

(b)

z učinkom od 11. avgusta 2005 se črtata odstavka 3 in 4.

5.

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 4a

Največja vsebnost žvepla v gorivih za plovila, ki se uporabljajo v območjih nadzora nad emisijami SOx in na potniških ladjah, ki opravljajo linijske prevoze v pristanišča Skupnosti ali iz njih

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se goriva za plovila ne uporabljajo na območjih njihovih teritorialnih voda, izključnih ekonomskih con in con nadzora onesnaževanja, ki sodijo v območja nadzora nad emisijami SOx, če vsebnost žvepla v teh vrstah goriva presega 1,5 % mase. To velja za vsa plovila ne glede na zastavo, pod katero plujejo, vključno s plovili, ki so potovanje začela zunaj Skupnosti.

2.   Datumi začetka uporabe odstavka 1 so naslednji:

(a)

za območje Baltika iz pravila 14(3)(a) iz Priloge VI k MARPOL: 11. avgust 2006;

(b)

za Severno morje:

12 mesecev po začetku veljavnosti razglasitve MPO v skladu z ustaljenimi postopki, ali

11. avgust 2007,

kar koli nastopi prej;

(c)

za vsa druga morska območja, vključno s pristanišči, ki jih MPO naknadno razglasi za območja nadzora nad emisijami SOx v skladu s Pravilom 14(3)(b) iz Priloge VI k MARPOL: 12 mesecev po začetku veljavnosti te razglasitve.

3.   Države članice so odgovorne za izvrševanje odstavka 1 vsaj na:

plovilih, ki plujejo pod njihovimi zastavami, in

v primeru držav članic, ki mejijo na območja nadzora nad emisijami SOx, plovilih, ki plujejo pod katero koli zastavo, ko so ta plovila v njihovih pristaniščih.

Države članice lahko glede drugih plovil sprejmejo dodatne izvršilne ukrepe v skladu z mednarodnim pomorskim pravom.

4.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da od datuma iz odstavka 2(a) potniške ladje, ki opravljajo linijske prevoze v pristanišča Skupnosti ali iz njih, v njihovih teritorialnih vodah, izključnih ekonomskih conah in conah nadzora onesnaževanja ne uporabljajo goriv za plovila, če vsebnost žvepla teh goriv presega 1,5 % mase. Države članice so odgovorne za izvrševanje te zahteve vsaj na plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo in na plovilih, ki plujejo pod katero koli zastavo, ko so ta plovila v njihovih pristaniščih.

5.   Države članice zahtevajo od datuma iz odstavka 2(a) pravilno izpolnjevanje ladijskih dnevnikov, vključno v zvezi z operacijami menjave goriva, kot pogoj za vstop ladij v pristanišča Skupnosti.

6.   Države članice od datuma iz odstavka 2(a) in v skladu s Pravilom 18 iz Priloge VI k MARPOL:

vodijo register lokalnih dobaviteljev goriv za plovila,

zagotovijo, da vsebnost žvepla v vseh gorivih za plovila, ki se prodajajo na njihovem ozemlju, dokumentira dobavitelj na dobavnici, ki jo spremlja zapečaten vzorec, ki ga podpiše predstavnik namembne ladje,

ustrezno ukrepajo proti dobaviteljem goriva za plovila, za katere je bilo odkrito, da dobavljajo gorivo, ki ne ustreza podatkom na dobavnici,

zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za odpravo odkrite neustreznosti goriva za plovila.

7.   Države članice zagotovijo, da se od datuma iz odstavka 2(a) dizelska olja za plovila ne dajejo na trg na njihovem ozemlju, če vsebnost žvepla v te vrste gorivih presega 1,5 % mase.

8.   Komisija države članice obvesti o datumih začetka uporabe iz odstavka 2(b) in te datume objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4b

Največja vsebnost žvepla v gorivih za plovila, ki se uporabljajo na plovilih za plovbo po celinskih plovnih poteh in na v pristaniščih Skupnosti zasidranih ladjah

1.   Z učinkom od 1. januarja 2010 države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da naslednja plovila ne uporabljajo goriv za plovila z vsebnostjo žvepla večjo od 0,1 % mase:

(a)

plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh; in

(b)

v pristaniščih Skupnosti zasidrane ladje, pri čemer ima posadka dovolj časa za morebitno potrebno operacijo zamenjave goriva čim prej po prihodu do sidrišča in čim pozneje pred odhodom.

Države članice zahtevajo, da se čas kakršne koli operacije zamenjave goriva zabeleži v ladijskih dnevnikih.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja:

(a)

kadar koli ladje v skladu z objavljenimi voznimi redi nameravajo ostati zasidrane manj kot dve uri;

(b)

za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh s spričevalom, ki dokazuje njihovo skladnost z Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974, kakor je bila spremenjena, ko so ta plovila na morju;

(c)

do 1. januarja 2012 za plovila, ki so navedena v Prilogi in plujejo izključno na ozemlju Helenske republike;

(d)

za plovila, ki izključijo vse motorje in ki v času, ko so zasidrana v pristaniščih, uporabljajo električno energijo z obale.

3.   Z učinkom od 1. januarja 2010 države članice zagotovijo, da se plinska olja za plovila ne dajejo na trg na njihovem ozemlju, če vsebnost žvepla v teh gorivih presega 0,1 % mase.

Člen 4c

Preskusi in uporaba novih tehnologij za zmanjševanje emisij

1.   Države članice lahko, po potrebi v sodelovanju z drugimi državami članicami, odobrijo preskuse tehnologij zmanjševanja onesnaževanja na plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo ali na morskih območjih pod njihovo jurisdikcijo. Med temi preskusi uporaba goriv za plovila, ki izpolnjujejo zahteve členov 4a in 4b, ni obvezna, če:

se Komisijo in vsa zadevna pristanišča te države pisno obvesti o preskusih vsaj 6 mesecev pred njihovim začetkom,

dovoljenja za preskuse ne veljajo več kot 18 mesecev,

se v vse vključene ladje vgradi pred nedovoljenimi posegi zavarovano opremo za neprekinjeno spremljanje emisij v izpušnem plinu in jo vključene ladje uporabljajo ves čas preskusnega obdobja,

vse vključene ladje dosežejo zmanjšanje emisij, ki je vsaj enako tistemu, ki bi bilo doseženo s spoštovanjem mejnih vrednosti žvepla v gorivu, določenih v tej direktivi,

obstojijo ustrezni sistemi ravnanja z vsemi odpadki, ki jih med preskusnim obdobjem ustvarijo tehnologije za zmanjševanje emisij,

se tekom celotnega preskusnega obdobja ocenjujejo učinki na morsko okolje, zlasti na ekosisteme v zaprtih pristaniščih, lukah in estuarijih, ter

se vsi rezultati predložijo Komisiji in objavijo najpozneje 6 mesecev po koncu preskusov.

2.   Tehnologije za zmanjševanje emisij za ladje, ki plujejo pod zastavami držav članic, se odobrijo v skladu s postopkom iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) (13), ob upoštevanju:

smernic, ki jih pripravi MPO,

rezultatov preskusov iz odstavka 1,

učinkov na okolje, vključno z dosegljivim zmanjšanjem emisij, in učinkov na ekosisteme v zaprtih pristaniščih, lukah in estuarijih,

izvedljivosti spremljanja in preverjanja.

3.   Določijo se merila za uporabo tehnologij za zmanjševanje emisij z ladij ne glede na zastavo v zaprtih pristaniščih, lukah in estuarijih Skupnosti v skladu s postopkom iz člena 9(2). Komisija sporoči ta merila MPO.

4.   Namesto uporabe goriv za plovila z nizko vsebnostjo žvepla, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 4a in 4b, države članice lahko dovolijo ladjam uporabo odobrene tehnologije za zmanjševanje emisij, če te ladje:

trajno dosegajo zmanjšanje emisij, ki je vsaj enakovredno tistemu, ki bi bilo doseženo s spoštovanjem mejnih vrednosti žvepla v gorivu, določenih v tej direktivi, in

so opremljene z opremo za neprekinjeno spremljanje emisij, ter

podrobno dokumentirajo, da tokovi odpadkov, ki se izpuščajo v zaprtih pristaniščih, lukah in estuarijih, na podlagi meril, ki so jih oblasti pristaniških držav sporočile MPO, ne vplivajo na ekosisteme.“.

6.

Člen 6 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je vsebnost žvepla v gorivu za plovila v skladu z ustreznimi določbami členov 4a in 4b.

Izmed naslednjih načinov vzorčenja, analize in nadzora se uporabi primernega:

vzorčenje goriva za plovila za sežig na krovu ob dostavi v skladu s smernicami MPO in analiza vsebnosti žvepla,

vzorčenje in analiza vsebnosti žvepla v gorivu za plovila za sežig na ladji v rezervoarjih, kadar je to izvedljivo, in analiza zapečatenih vzorcev na krovu ladij,

nadzor nad ladijskimi dnevniki in dobavnicami o oskrbi ladij z gorivom.

Vzorčenje se prične z dnem začetka veljavnosti ustrezne omejitve najvišje vsebnosti žvepla v gorivu. Izvaja se dovolj pogosto, pri zadostnih količinah in tako, da so vzorci reprezentativni za pregledano gorivo in za gorivo, ki ga uporabljajo ladje, ko plujejo v ustreznih morskih območjih, pristaniščih in po celinskih plovnih poteh.

Države članice po potrebi prav tako sprejmejo ustrezne ukrepe za nadzor nad vsebnostjo žvepla v gorivih za plovila, za katera se člena 4a in 4b ne uporabljata.“;

(b)

točka (a) odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„(a)

metodo ISO 8754 (1992) in PrEN ISO 14596 za težko kurilno olje in za goriva za plovila;“.

7.

Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Poročanje in pregled

1.   Na podlagi rezultatov vzorčenja, analize in nadzora, izvedenih v skladu s členom 6, države članice vsako leto do 30. junija pošljejo Komisiji kratko poročilo o vsebnosti žvepla v tekočih gorivih, ki sodijo na področje uporabe te direktive in so se v prejšnjem koledarskem letu uporabljala na njihovem ozemlju. Poročilo vključuje zapis o celotnem številu vzorcev po vrsti goriva, ki so bili analizirani, navaja ustrezno količino uporabljenega goriva in izračunano povprečno vsebnost žvepla. Države članice prav tako poročajo o številu nadzorov, opravljenih na krovu ladij, in beležijo povprečno vsebnost žvepla v vrstah goriv za plovila, ki so bila uporabljena na njihovem ozemlju in ki dne 11. avgusta 2005 ne sodijo na področje uporabe te direktive.

2.   Na podlagi, med drugim:

(a)

letnih poročil, predloženih v skladu z odstavkom 1;

(b)

opaženih trendov kakovosti zraka, zakisljevanja, stroškov goriva in preusmeritev;

(c)

napredka pri zmanjševanju emisij žveplovih oksidov z ladij z mehanizmi MPO na podlagi pobud Skupnosti;

(d)

nove analize stroškovne učinkovitosti ukrepov iz člena 4a(4), vključno z neposrednimi in posrednimi koristmi za okolje in možnih nadaljnjih ukrepov za zmanjšanje emisij;

(e)

izvajanja člena 4(c);

predloži Komisija do leta 2008 poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija lahko skupaj s poročilom predloži predloge za spremembo te direktive, zlasti glede:

druge stopnje mejnih vrednosti žvepla, določene za vsako vrsto goriva, in

ob upoštevanju dela znotraj MPO, glede morskih območij, kjer naj se uporabljajo goriva za plovila z nizko vsebnostjo žvepla.

Komisija še zlasti preuči predloge za:

(a)

razglasitev dodatnih območij nadzora nad emisijami SOx MPO;

(b)

znižanje dovoljene vsebnosti žvepla v gorivih za plovila, ki se uporabljajo na območjih nadzora nad emisijami SOx MPO, po možnosti na 0,5 %;

(c)

alternativne ali dopolnilne ukrepe.

3.   Komisija do 31. decembra 2005 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o možni uporabi ekonomskih instrumentov, vključno z mehanizmi, kot so diferencirane pristojbine, kilometrine, trgovanje z dovoljenimi emisijami in izravnave.

Komisija lahko v okviru pregleda v letu 2008 predloži predloge za uporabo ekonomskih instrumentov kot alternativnih ali dopolnilnih ukrepov, če je možno jasno izkazati koristi za okolje in zdravje.

4.   Vse spremembe, potrebne za tehnično prilagoditev točk 1, 2, 3, 3a, 3b in 4 člena 2 ali člena 6(2) zaradi znanstvenega in tehničnega napredka, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9(2). Take prilagoditve ne vplivajo neposredno na spremembo področja uporabe te direktive ali mejne vrednosti žvepla v gorivu, določene v tej direktivi.“.

8.

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES (14), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.“.

9.

Kot Priloga se doda besedilo iz Priloge k tej direktivi.

Člen 2

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 11. avgusta 2006. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 6. julija 2005

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednik

J. STRAW


(1)  UL C 45 E, 25.2.2003, str. 277.

(2)  UL C 208, 3.9.2003, str. 27.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 4. junija 2003 (UL C 68 E, 18.3.2004, str. 311), Skupno stališče Sveta z dne 9. decembra 2004 (UL C 63 E, 15.3.2005, str. 26) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. aprila 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 23. maja 2005.

(4)  UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

(5)  UL L 121, 11.5.1999, str. 13. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(6)  UL L 309, 27.11.2001, str. 22. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(7)  UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(8)  UL L 336, 7.12.1988, str. 1.

(9)  UL L 324, 29.11.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 415/2004 (UL L 68, 6.3.2004, str. 10).

(10)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(11)  UL L 301, 28.10.1982, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(12)  UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(13)  UL L 324, 29.11.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 415/2004 (UL L 68, 6.3.2004, str. 10).

(14)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


PRILOGA

„PRILOGA

GRŠKA PLOVILA

IME PLOVILA

LETO DOBAVE

ŠTEVILKA MPO

ARIADNE PALACE

2002

9221310

IKARUS PALACE

1997

9144811

KNOSSOS PALACE

2001

9204063

OLYMPIA PALACE

2001

9220330

PASIPHAE PALACE

1997

9161948

FESTOS PALACE

2001

9204568

EUROPA PALACE

2002

9220342

BLUE STAR I

2000

9197105

BLUE STAR II

2000

9207584

BLUE STAR ITHAKI

1999

9203916

BLUE STAR NAXOS

2002

9241786

BLUE STAR PAROS

2002

9241774

HELLENIC SPIRIT

2001

9216030

OLYMPIC CHAMPION

2000

9216028

LEFKA ORI

1991

9035876

SOPHOKLIS VENIZELOS

1990

8916607“


II Akti, katerih objava ni obvezna

Komisija

22.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/70


SKLEP KOMISIJE

z dne 22. aprila 2005

o ustanovitvi Svetovalnega odbora za raziskave o evropski varnosti

(2005/516/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V letu 2003 je Komisija za raziskave na področju varnosti ustanovila Skupino osebnosti, katere glavna naloga je bila, da predlaga načela in prednostne naloge Evropskega programa za varnostne raziskave (EPVR).

(2)

Na podlagi poročila „Raziskave za varno Evropo“, ki ga je leta 2004 predložila Skupina osebnosti, je Komisija v svojem sporočilu z dne 7. septembra 2004 z naslovom „Raziskava varnosti: naslednji koraki“ (1) predlagala ustanovitev Svetovalnega odbora za raziskave o evropski varnosti (SOREV).

(3)

Ustanoviti je treba SOREV in določiti njegove naloge ter strukturo.

(4)

SOREV mora prispevati k vsebini in izvajanju EPVR.

(5)

SOREV mora vključevati strokovnjake iz različnih interesnih skupin, in sicer uporabnike, industrijo ter raziskovalne organizacije. Glede na področja, na katerih delujejo, mora biti SOREV sestavljen iz dveh skupin, ki imajo različne, vendar komplementarne naloge.

(6)

Za člane SOREV je treba določiti pravila o razkritju podatkov brez poseganja v Pravilnik Komisije o varnosti iz Priloge k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ in Euratom (2).

(7)

Primerno je določiti obdobje uporabe te odločbe. Komisija bo pravočasno preučila možnost podaljšanja —

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Svetovalni odbor

Svetovalni odbor, imenovan „Svetovalni odbor za raziskave o evropski varnosti“ (SOREV), ki deluje v okviru Komisije, se ustanovi z učinkom od 1. julija 2005.

Člen 2

Naloge

Komisija se lahko posvetuje z SOREV o vseh vprašanjih v zvezi z vsebino in izvajanjem Evropskega programa za varnostne raziskave (EPVR) preko okvirnega programa ES za raziskave.

SOREV svoje delo opravlja ob celovitem poznavanju konteksta evropskih politik, še zlasti raziskovalnih dejavnosti, ki se izvajajo na nacionalni ravni in v podporo pobudam evropske raziskovalne politike.

SOREV svetuje Komisiji zlasti, vendar ne izključno, glede:

(a)

strateških misij, interesnih področji in določanja prednostnih nalog EPVR na podlagi poročila „Raziskave za varno Evropo“ Skupine uglednih osebnosti ob upoštevanju ustanovitve Evropske agencije za varnost ter nacionalnih in medvladnih dejavnosti;

(b)

tehnoloških zmogljivosti, ki jih je treba vzpostaviti pri evropskih interesnih skupinah; priporoča strategijo za izboljšanje tehnoloških temeljev industrije v Skupnosti in s tem njene konkurenčnosti;

(c)

strateških in operativnih vidikov EPVR ob upoštevanju izkušenj in rezultatov, pridobljenih s pripravljalnimi ukrepi za okrepitev evropskega industrijskega potenciala za raziskave na področju varnosti (3), preko služb Komisije z aktivnim interesom na področju varnosti, vključno z raziskavami okvirnega programa ES za raziskave in drugih strokovnih ter svetovalnih skupin;

(d)

vprašanji izvajanja, kot so izmenjava zaupnih podatkov in pravice intelektualne lastnine;

(e)

zagotavljanja optimalne uporabe javne infrastrukture za raziskave in ocenjevanje v EPVR;

(f)

strategije komuniciranja za spodbujanje ozaveščenosti o EPVR in zagotavljanja podatkov v zvezi z raziskovalnimi programi interesnih skupin.

Predsednika obeh skupin SOREV iz člena 4(1) lahko Komisiji sporočita, da se je zaželeno posvetovati z SOREV o drugih vprašanjih.

Člen 3

Članstvo v SOREV - Imenovanje

1.   Komisija imenuje člane SOREV, ki so strokovnjaki in strategi na visoki ravni s strokovnim znanjem tematskih področij iz člena 2.

2.   Člani so imenovani „ad personam“ in namestnikov se ne imenuje. Člani delujejo v svojem imenu in svetujejo Komisiji neodvisno od kakršnih koli zunanjih navodil. Ne širijo podatkov, ki so jih pridobili v okviru SOREV med opravljanjem njegovih dejavnosti, če je Komisija mnenja, da so ti podatki zaupni.

3.   Člani so imenovani za obdobje, ki ni daljše od datuma veljavnosti te odločbe. Na svojem položaju ostanejo do zamenjave ali izteka mandata.

4.   Člane, ki ne morejo več celovito prispevati k delu odbora, ki dajo odpoved ali ne spoštujejo pogojev iz odstavka 2 tega člena ali člena 287 Pogodbe, lahko Komisija za preostanek njihovega mandata zamenja.

5.   Seznam članov SOREV in njihovih poznejših imenovanj Komisija objavi v informativne namene v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Člen 4

Delovanje

1.   SOREV je sestavljen iz dveh skupin:

(a)

skupine, ki obravnava zahteve v zvezi z raziskovalnimi potrebami na področju varnosti;

(b)

skupine, ki obravnava zahteve v zvezi z verigo tehnološke oskrbe.

2.   Člani SOREV izvolijo predsednika za vsako skupino.

3.   V soglasju s Komisijo se lahko na podlagi mandata ene ali obeh skupin SOREV za preučevanje posebnih vprašanj ustanovijo ad hoc skupine in podskupine. Skupine se razpusti takoj po opravljenem mandatu.

4.   Za obravnavanje posebnih točk dnevnega reda lahko Komisija povabi strokovnjake ali opazovalce, vključno z osebjem iz služb Komisije, ki imajo posebne pristojnosti, da lahko vodijo delo SOREV ali sodelujejo v ad hoc podskupinah, če se to zdi koristno in potrebno.

5.   Skupini SOREV se običajno sestaneta v pisarnah Komisije v skladu s postopki in koledarjem, ki jih določi Komisija. Obe skupini SOREV lahko uporabljata administrativne službe Komisije. Zaradi uskladitve pristopa in zagotovitve boljše koordinacije se lahko sestaneta skupaj. Takim skupnim srečanjem sopredsedujeta predsednika skupin SOREV.

6.   Na podlagi predloga Komisije skupini SOREV sprejmeta dogovorjene pristojnosti in naloge, vključno s poslovnikom.

7.   Za posredovanje delovnih dokumentov, sklepov, zapisnikov ali drugih ustreznih dokumentov se vzpostavi intranet z omejenim dostopom.

Člen 5

Stroški

Članom in izbranim strokovnjakom Komisija povrne potne stroške, nastale v zvezi z dejavnostmi SOREV, v skladu s pravili Komisije. Člani in izbrani strokovnjaki za opravljeno delo niso plačani.

Člen 6

Razkritje podatkov

Pravila o razkritju podatkov se za člane SOREV določijo s poslovnikom SOREV.

Osebe, ki sodeluje pri dejavnostih SOREV, ne smejo razkrivati podatkov, do katerih imajo dostop preko njih.

Člen 7

Uporaba

Ta odločba preneha veljati 31. decembra 2006.

V Bruslju, 22. aprila 2005

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik


(1)  COM(2004) 590 konč.

(2)  UL L 317, 3.12.2001, str. 1. Sklep, kakor je bila nazadnje spremenjen s Sklepom 2005/94/ES, Euratom (UL L 31, 4.2.2005, str. 66).

(3)  COM(2004) 72 konč.