15.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/1

(1)

Uredba Sveta (EGS) št. 1365/75 z dne 26. maja 1975 o ustanovitvi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (2) vsebuje določbe o organizaciji Fundacije in zlasti njenega upravnega odbora. Te določbe so bile večkrat spremenjene, in sicer po vsakem pristopu novih držav članic, saj je bilo treba nove člane vključiti v upravni odbor.

(2)

V zunanji oceni Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (v nadaljnjem besedilu „Fundacija“), ki je bila izvedena leta 2001, je poudarjena potreba po prilagoditvi določb Uredbe (EGS) št. 1365/75, da se ohranita uspešnost in učinkovitost Fundacije ter njenih struktur upravljanja, vključno z revizijo določb o odboru strokovnjakov.

(3)

Evropski parlament je pozval Komisijo, naj preuči sestavo in način dela odborov agencij ter poda ustrezne predloge.

(4)

Upravni odbori Fundacije, Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu ter Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja so Komisiji predložili skupno mnenje o vodenju in delovanju odborov v prihodnosti.

(5)

Predstavniki nacionalnih vlad, organizacij delodajalcev in organizacij delavcev zagotavljajo tripartitno vodenje Fundacije, Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu ter Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja, kar je ključnega pomena za uspeh navedenih organov.

(6)

Udeležba socialnih partnerjev pri vodenju navedenih treh organov Skupnosti pomeni posebnost, zaradi katere se morajo ravnati v skladu s skupnimi pravili.

(7)

Bistveno je, da so v okviru tripartitnega odbora prisotne tri skupine, sestavljene iz predstavnikov vlad, delodajalcev in delavcev, ter da se imenuje koordinatorja za skupini delodajalcev in delavcev. To ureditev je treba torej formalizirati in jo razširiti še na skupino vladnih predstavnikov.

(8)

Z ohranitvijo tripartitne zastopanosti iz vsake države članice se zagotovi udeleženost vseh pomembnejših interesnih skupin ter upoštevanje raznolikosti interesov in pristopov, ki so značilni za socialna vprašanja.

(9)

Treba je predvideti, kako bo bližajoča se širitev Unije dejansko vplivala na Fundacijo. Prilagoditi je treba sestavo in delovanje njenega odbora, tako da se upošteva pristop novih držav članic.

(10)

Biro, predviden s poslovnikom upravnega odbora, je treba okrepiti, da se zagotovita nepretrganost delovanja Fundacije in učinkovitost njenega odločanja. Sestava biroja mora še nadalje odražati tripartitno strukturo upravnega odbora.

(11)

V skladu s členom 3 Pogodbe si Skupnost prizadeva odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami pri vseh aktivnostih. Primerno je torej poskrbeti za spodbujanje uravnotežene zastopanosti moških in žensk v sestavi upravnega odbora.

(12)

Upravni odbor bi moral imeti možnost, da si za določen čas zagotovi uradno sodelovanje neodvisnih strokovnjakov v skladu s posebnimi potrebami v zvezi z izvajanjem programa dela.

(13)

Primerno je obravnavati osebje Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, ki je edina agencija Skupnosti z lastnimi kadrovskimi predpisi, na enak način kot druge uradnike, ki so pogodbeno zaposleni v Skupnostih, in jim s spoštovanjem pridobljenih pravic zagotoviti enake ugodnosti, kot so določene v novih kadrovskih predpisih Evropskih skupnosti, zlasti v zvezi s karierami in pokojninskimi pravicami.

(14)

Uredbo (EGS) št. 1365/75 je zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Za sprejetje te uredbe Pogodba določa samo pooblastila iz člena 308 –

1.

v členu 3 se odstavek 2 nadomesti:

„2.   Fundacija tesno sodeluje s specializiranimi institucijami, fundacijami in drugimi organi v državah članicah in na mednarodni ravni. Fundacija zagotavlja zlasti ustrezno sodelovanje z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu, ne da bi to vplivalo na njene cilje.“;

2.

člen 5 se nadomesti:

„Člen 5

Vodstveni organi in organi upravljanja Fundacije so:

3.

Člen 6 se nadomesti:

„Člen 6

1.   Upravni odbor sestavljajo:

2.   Člane iz odstavka 1(a), (b) in (c) imenuje Svet, in sicer po enega člana za vsako državo članico in za vsako zgoraj navedeno kategorijo. Svet istočasno in pod enakimi pogoji kot člane imenuje namestnike, ki se udeležijo sestankov upravnega odbora le, če je član odsoten.

Komisija imenuje člane, ki jo zastopajo, in njihove namestnike, ob upoštevanju uravnotežene zastopanosti moških in žensk.

Države članice, organizacije delodajalcev in organizacije delavcev si ob predložitvi seznamov kandidatov prizadevajo zagotoviti uravnoteženo zastopanost moških in žensk v sestavi upravnega odbora.

Svet objavi seznam članov upravnega odbora v Uradnem listu Evropske unije in Fundacija na svoji spletni strani.

3.   Mandat članov upravnega odbora traja tri leta in se ga lahko podaljša.

Po poteku mandata ali v primeru odstopa člani opravljajo svoje delo, dokler njihov mandat ni podaljšan ali niso nadomeščeni.

4.   Upravni odbor izvoli predsednika in tri podpredsednike, po enega iz vsake izmed treh skupin, določenih v odstavku 7, in enega izmed predstavnikov Komisije, za obdobje enega leta. Mandat se lahko podaljša.

5.   Predsednik skliče upravni odbor vsaj enkrat letno. Predsednik skliče dodatne sestanke na zahtevo vsaj ene tretjine članov upravnega odbora.

6.   Upravni odbor odloča z absolutno večino svojih članov.

7.   Predstavniki vlad, organizacij delodajalcev in organizacij delavcev tvorijo posamezne skupine znotraj upravnega odbora. Vsaka skupina določi koordinatorja, ki je zadolžen za predstavitev stališč skupine na sestankih upravnega odbora. Koordinatorja skupin delodajalcev in delavcev sta predstavnika svojih organizacij na evropski ravni. Koordinatorji, ki niso člani upravnega odbora v smislu odstavka 1, sodelujejo pri sestankih, vendar nimajo glasovalne pravice.

8.   Upravni odbor oblikuje biro z 11 člani. Biro sestavljajo predsednik in trije podpredsedniki upravnega odbora, po en koordinator za vsako skupino iz odstavka 7 in dodatni predstavnik vsake skupine in Komisije. Vsaka skupina lahko določi največ tri namestnike, ki se udeležujejo sestankov biroja, če so člani odsotni.

9.   Upravni odbor odloča o številu letnih sestankov biroja. Predsednik skliče dodatne sestanke biroja na zahtevo njegovih članov.

10.   Biro sprejema odločitve soglasno. Če soglasja ni mogoče doseči, biro predloži zadevo v odločanje upravnemu odboru.

11.   Upravni odbor je v celoti in pravočasno obveščen o aktivnostih in odločitvah biroja.“;

4.

člen 7 se spremeni:

5.

člena 9 in 10 se nadomestita:

„Člen 9

1.   Direktor je odgovoren za upravljanje Fundacije in skrbi za izvajanje odločitev ter programov, ki jih sprejmeta upravni odbor in biro. Direktor je zakoniti zastopnik Fundacije.

2.   Brez poseganja v člen 8(1), direktor izvršuje pooblastila iz člena 17(1).

3.   Direktor pripravlja aktivnosti upravnega odbora in biroja. Direktor ali namestnik direktorja, ali pa oba, se udeležujeta sestankov upravnega odbora in biroja.

4.   Direktor je za vodenje Fundacije odgovoren upravnemu odboru.

Člen 10

Upravni odbor lahko na predlog direktorja izbere neodvisne strokovnjake in jih zaprosi za mnenje o posebnih vprašanjih v zvezi s štiriletnim tekočim programom in letnim programom dela.“;

6.

člen 11 se črta;

7.

člen 12 se spremeni:

8.

člen 17 se nadomesti:

„Člen 17

1.   Za uslužbence Fundacije, zaposlene po 4. avgustu 2005, veljajo kadrovski predpisi, ki se uporabljajo za uradnike Evropskih skupnosti, ali pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti iz Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (3) (CEOS). Uporablja se oddelek 2 Priloge XIII Kadrovskih predpisov.

2.   Za vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih je Fundacija sklenila s svojim osebjem na podlagi Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1860/76 (4) pred 4. avgustom 2005, velja, da so bile sklenjene na podlagi člena 2(a) CEOS. Od istega dne dalje se za te pogodbe uporabljajo tudi določbe oddelkov 1, 3 in 4, z izjemo člena 22(2), Priloge XIII Kadrovskih predpisov.

Uslužbenci imajo pravico prekiniti pogodbo o zaposlitvi istega dne, ne da bi morali upoštevati odpovedni rok, določen v členu 45 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) 1860/76. Za presojanje upravičenosti do nadomestil ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi in nadomestil za primer brezposelnosti se šteje, da je do tovrstne prekinitve pogodbe prišlo zaradi ravnanja Fundacije.

3.   Fundacija glede svojih uslužbencev izvršuje tista pooblastila, ki se prenesejo na organ za imenovanja oziroma na organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, odvisno od primera.

4.   Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme ustrezna pravila za izvajanje.

9.

v angleški različici se izraza „Administrative Board“ in „Management Board“ v členih povsod nadomestita z izrazom „Governing Board“; ta sprememba se ne nanaša na slovensko različico.

15.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/5

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2062/94 z dne 18. julija 1994 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (2) vsebuje določbe glede ciljev, nalog in organizacije Agencije in zlasti njenega upravnega odbora. Navedene določbe so bile spremenjene po pristopu Avstrije, Finske in Švedske, saj je bilo treba vključiti nove člane v upravni odbor.

(2)

Varnost in zdravje pri delu, ključni dejavnik pri spodbujanju kakovosti zaposlovanja, predstavlja enega najpomembnejših področij socialne politike Evropske unije. V sporočilu Komisije o „Prilagajanju spremembam pri delu in v družbi: nova strategija Skupnosti na področju varnosti in zdravja pri delu 2002–2006“ z dne 11. marca 2002 se poudarja pomen vloge, ki jo ima Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, v nadaljevanju „Agencija“, pri spodbujanju, ozaveščanju in načrtovanju aktivnosti, ki so potrebne za uresničitev ciljev navedene strategije.

(3)

V Resoluciji Sveta z dne 3. junija 2002 o Sporočilu Komisije: „Prilagajanje spremembam pri delu in v družbi: nova strategija Skupnosti na področju varnosti in zdravja pri delu (2002–2006)“ (3) se zahteva, da ima Agencija vodilno vlogo pri zbiranju in širjenju informacij o dobri praksi, ozaveščanju in predvidevanju tveganja. Svet poziva Komisijo, da spričo prihodnje širitve spodbuja države članice in socialne partnerje k sodelovanju na evropski ravni prek Agencije; obenem pozdravlja njeno namero, da v luči poročila o zunanji oceni in mnenja Svetovalnega odbora o tem poročilu poda predlog za izboljšanje delovanja in nalog Agencije.

(4)

V Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2002 o Sporočilu Komisije: „Prilagajanje spremembam pri delu in v družbi: nova strategija Skupnosti na področju varnosti in zdravja pri delu 2002–2006“ prav tako podpira vodilno vlogo Agencije kot ključne institucije pri izvajanju aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu na ravni Skupnosti ter obenem izraža upanje, da si bosta Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer in Agencija še naprej prizadevali za boljše medsebojno sodelovanje skladno z njunima vlogama na tem področju.

(5)

V mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. junija 2002 glede Sporočila Komisije o novi strategiji Skupnosti na področju varnosti in zdravja pri delu (2002–2006) (4) se poudarjata vloga Agencije pri ocenjevanju tveganj in potreba po rednih stikih z Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, z namenom, da bi se izognili podvajanju in spodbudili sodelovanje.

(6)

V Sporočilu Komisije o oceni Evropske agencije, ki je bilo pripravljeno v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 2062/94 in temelji na zunanji oceni iz leta 2001 ter na prispevkih upravnega odbora in Svetovalnega odbora Komisije za varnost in zdravje pri delu, je poudarjena potreba po spremembi Uredbe (ES) št. 2062/94, da se ohranita uspešnost in učinkovitost Agencije in njenih struktur upravljanja.

(7)

Evropski parlament je pozval Komisijo, naj preuči sestavo in način dela odborov agencij ter poda ustrezne predloge.

(8)

Upravni odbori Agencije, Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja in Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer so predložili Komisiji skupno mnenje o vodenju in delovanju odborov v prihodnosti.

(9)

Predstavniki vlad, organizacij delodajalcev in organizacij delavcev zagotavljajo tripartitno vodenje Agencije, Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja in Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, kar je ključnega pomena za uspeh navedenih organov.

(10)

Udeležba socialnih partnerjev pri vodenju navedenih treh organov Skupnosti pomeni posebnost, zaradi katere se morajo ravnati v skladu s skupnimi pravili.

(11)

Bistveno je, da so v okviru tripratitnega odbora prisotne tri skupine, sestavljene iz predstavnikov vlad, delodajalcev in delavcev, ter da se imenuje koordinatorja za skupini delodajalcev in delavcev. To ureditev je torej treba formalizirati in jo razširiti še na skupino vladnih predstavnikov. Skladno s smernicami za razvoj bodočih organov Skupnosti, in zlasti potrebo po zastopanosti ustreznih interesnih skupin znotraj odborov teh organov, ter skladno z načelom zagotavljanja aktivnejše vloge socialnih partnerjev pri razvoju programa socialne politike, o katerem so soglašali voditelji držav in vlad, imajo vsi člani odbora (predstavniki vlad, delodajalcev, delavcev in Komisije) enotno vsak po en glas.

(12)

Z ohranitvijo tripartitne zastopanosti iz vsake države članice se zagotovi vpletenost vseh pomembnejših interesnih skupin ter upoštevanje raznolikosti interesov in pristopov, ki so značilni za socialna vprašanja.

(13)

Treba je predvideti, kako bo prihodnja širitev Unije dejansko vplivala na Agencijo. Treba je prilagoditi sestavo njenega odbora, tako da se upošteva pristop novih držav članic.

(14)

Biro, ki ga predvideva poslovnik odbora, je treba okrepiti, da se zagotovita nepretrganost delovanja Agencije in učinkovitost njenega odločanja. Sestava biroja mora še nadalje odražati tripartitno strukturo upravnega odbora.

(15)

V skladu s členom 3 Pogodbe si Skupnost prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami pri vseh aktivnostih. Primerno je torej poskrbeti za spodbujanje uravnotežene zastopanosti moških in žensk v sestavi upravnega odbora.

(16)

Uredbo (ES) št. 2062/94 je treba zato ustrezno spremeniti.

(17)

Pogodba za sprejetje te uredbe ne določa drugih pooblastil, kot tistih iz člena 308 –

1.

Člen 2 se nadomesti:

„Člen 2

Cilj

Cilj Agencije je organom Skupnosti, državam članicam, socialnim partnerjem in tistim, ki se ukvarjajo s vprašanji varnosti in zdravja pri delu, zagotoviti uporabne tehnične, znanstvene in gospodarske informacije s področja varnosti in zdravja pri delu, da bi izboljšali delovno okolje na področju varnosti in zdravja delavcev, kot je predvideno v Pogodbi in s poznejšimi strategijami in akcijskimi programi Skupnosti glede varnosti in zdravja na delovnem mestu.“

2.

Člen 3 se spremeni:

3.

Člen 4 se spremeni:

4.

Doda se (nov) člen 7A:

„Člen 7A (novo)

Vodstvo in upravljanje

Vodstveni organi in organi upravljanja Agencije so:

5.

Člen 8 se nadomesti:

„Člen 8

Upravni odbor

1.   Upravni odbor sestavljajo:

2.   Člane iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 imenuje Svet izmed članov in namestnikov Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu.

Člani iz odstavka 1(a) se imenujejo na predlog držav članic.

Člani iz odstavka 1(b) in (c) bodo imenovani na predlog predstavnikov za stike z javnostjo posameznih skupin pri odboru.

Predlogi treh skupin znotraj Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu se posredujejo Svetu; poslati se morajo tudi Komisiji v vednost.

Svet istočasno in pod enakimi pogoji kot člane imenuje namestnike, ki se udeležijo sestankov upravnega odbora le, če je član odsoten.

Komisija imenuje člane, ki jo zastopajo, in njihove namestnike, ob upoštevanju uravnotežene zastopanosti moških in žensk.

Države članice, organizacije delodajalcev in organizacije delavcev si ob predložitvi seznamov kandidatov prizadevajo zagotoviti, da sestava Upravnega odbora pravično odraža različne gospodarske dejavnosti ter da so moški in ženske uravnoteženo zastopani. Seznami se predložijo v treh mesecih po ponovnem imenovanju članov Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu v skladu z določbami členov 3(3) in (4) ter 4(1) Sklepa Sveta z dne 22. julija 2003 o vzpostavitvi svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (5).

Seznam članov upravnega odbora Svet objavi v Uradnem listu Evropske unije ter Agencija na svoji spletni strani.

3.   Mandat članov upravnega odbora traja tri leta in se ga lahko podaljša.

Mandat članov upravnega odbora, ki opravljajo svojo funkcijo na dan začetka veljavnosti te uredbe, se izjemoma podaljša, dokler se ne imenuje nov upravni odbor v skladu z določbami odstavka 2 zgoraj.

Po poteku mandata ali v primeru odstopa opravljajo člani svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali do zamenjave.

4.   Predstavniki vlad, organizacij delodajalcev in organizacij delavcev tvorijo vsak svojo skupino znotraj upravnega odbora. Vsaka skupina določi koordinatorja, ki je zadolžen za predstavitev stališč skupine na sestankih upravnega odbora. Koordinatorja skupin delodajalcev in delavcev sta predstavnika svojih organizacij na evropski ravni. Koordinatorji, ki niso člani upravnega odbora v smislu odstavka 1, sodelujejo pri sestankih, vendar nimajo glasovalne pravice.

Upravni odbor izvoli predsednika in tri podpredsednike, po enega iz vsake izmed treh zgoraj navedenih skupin in enega izmed predstavnikov Komisije, za dobo enega leta. Mandat se lahko podaljša.

5.   Predsednik skliče upravni odbor vsaj enkrat letno. Predsednik skliče dodatne sestanke na zahtevo vsaj ene tretjine članov upravnega odbora.

6.   Upravni odbor odloča z absolutno večino svojih članov, ki imajo vsak en glas. Toda odločitve v okviru letnega programa dela, ki imajo proračunske posledice za nacionalne informacijske točke (Focal Points), zahtevajo tudi soglasje večine vladnih predstavnikov.

Upravni odbor določi pisni postopek sprejemanja odločitev, za katerega smiselno veljajo pogoji iz prvega pododstavka.

7.   Po prejemu mnenja Komisije sprejme upravni odbor svoj poslovnik, v katerem je določena praktična ureditev svojih aktivnosti. Poslovnik se v informativne namene posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Svet lahko kljub temu spremeni ta poslovnik z navadno večino v obdobju treh mesecev po prejemu.

8.   Upravni odbor oblikuje biro z 11 člani. Biro sestavljajo predsednik in trije podpredsedniki upravnega odbora, po en koordinator za vsako skupino iz prvega pododstavka odstavka 4 in dodatni predstavnik vsake skupine ter Komisije. Vsaka skupina lahko določi največ tri namestnike, ki se udeležijo sestankov biroja, če so člani odsotni.

9.   Brez poseganja v pristojnosti direktorja, kakor so določene v členu 11, biro, pooblaščen s strani upravnega odbora, nadzoruje izvajanje odločitev upravnega odbora ter sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za ustrezno upravljanje Agencije med sestanki upravnega odbora. Upravni odbor ne sme prenesti na biro pristojnosti iz členov 10, 13, 14 in 15.

10.   Upravni odbor odloča o številu letnih sestankov biroja. Predsednik skliče dodatne sestanke biroja na zahtevo njegovih članov.

11.   Biro sprejema odločitve soglasno. Če soglasja ni mogoče doseči, biro predloži zadevo v odločanje upravnemu odboru.

12.   Upravni odbor je v celoti in pravočasno obveščen o aktivnostih in odločitvah biroja.

6.

V členu 9 se doda naslednji pododstavek:

„Predsednik upravnega odbora in direktor Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer lahko prisostvujeta sestankom upravnega odbora kot opazovalca.“

7.

Člen 10 se spremeni:

8.

V členu 11 se odstavek 2 nadomesti:

„2.   Direktor je zakoniti zastopnik Agencije in je odgovoren za:

9.

V angleški različici se izraz „Administrative Board“ nadomesti z izrazom „Governing Board“; ta sprememba se ne nanaša na slovensko različico.

15.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/10

(1)

Trenutno veljavni ukrepi o uvozu raztopin sečnine in amonijevega nitrata („SAN“) s poreklom iz Alžirije v Skupnost so dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 1995/2000 (2). V skladu z navedeno uredbo veljajo protidampinški ukrepi tudi za sečnino in amonijev nitrat s poreklom iz Belorusije, Rusije in Ukrajine.

(2)

Po uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz sečnine in amonijevega nitrata s poreklom iz Alžirije je Komisija v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe od podjetja iz Alžirije Fertial SPA („vlagatelja“) prejela zahtevek za začetek pregleda za „novega izvoznika“ iz Uredbe (ES) št. 1995/2000. Vlagatelj je trdil, da ni povezan s proizvajalcem izvoznikom v Alžiriji, za katerega veljajo protidampinški ukrepi v zvezi s sečnino in amonijevim nitratom. Nadalje je trdil, da med obdobjem prvotne preiskave (to je obdobjem od 1. junija 1998 do 31. maja 1999) ni izvažal sečnine in amonijevega nitrata v Skupnost, temveč je začel izvažati sečnino in amonijev nitrat v Skupnost po tem obdobju.

(3)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložil vlagatelj, in ugotovila, da so zadostni za utemeljitev začetka pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe. Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom in potem, ko je zadevni industriji Skupnosti dala možnost za pripombe, z Uredbo (ES) št. 1795/2004 (3) začela pregled Uredbe (ES) št. 1995/2000 v zvezi z vlagateljem ter začela preiskavo.

(4)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1795/2004 je bila protidampinška dajatev v znesku 6,88 EUR na tono, uvedena z Uredbo (ES) št. 1995/2000 na uvoz sečnine in amonijevega nitrata, ki jo je med drugim proizvedel vlagatelj, odpravljena. Hkrati so carinski organi v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe dobili navodilo, da uvedejo ustrezne ukrepe za zagotovitev registracije tega uvoza.

(5)

Proizvod, ki je predmet sedanjega pregleda, je isti kakor tisti iz preiskave, ki je privedla do uvedbe ukrepov, veljavnih za uvoz sečnine in amonijevega nitrata s poreklom iz Alžirije („prvotne preiskave“), to so mešanice sečnine in amonijevega nitrata v vodni ali amoniakalni raztopini, običajno prijavljene pod oznako KN 3102 80 00 in s poreklom iz Alžirije.

(6)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila vlagatelja in predstavnike države izvoznice. Vsem zainteresiranim strankam je bilo omogočeno, da v pisni obliki predložijo svoja mnenja in da imajo pravico do zaslišanja.

(7)

Komisija je vlagatelju poslala vprašalnik in prejela odgovor v roku, določenem za ta namen. Komisija je poskušala preveriti vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za ugotovitev dampinga, ter opravila obisk zaradi preveritve v prostorih vlagatelja.

(8)

Obdobje preiskave dampinga je trajalo od 1. julija 2003 do 30. junija 2004 („obdobje preiskave“ ali „OP“).

(9)

Preiskava je potrdila, da vlagatelj zadevnega proizvoda med prvotnim obdobjem preiskave ni izvažal in da ga je v Skupnost začel izvažati po tem obdobju.

(10)

Industrija Skupnosti je trdila, da je bil vlagatelj povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki je bil vključen v prvotno preiskavo. Čeprav je podjetje, povezano z vlagateljem, tudi dobavljalo surovine proizvajalcu izvozniku, ki je bil vključen v prvotno preiskavo, ni bilo znakov, da bi šlo za več kakor običajne trgovinske posle. Dejansko je bilo ugotovljeno, da podjetje, povezano z vlagateljem, ni bilo povezano s proizvajalcem izvoznikom, ki je bil vključen v prvotno preiskavo. Skladno s tem je bila trditev, da je bil vlagatelj povezan s proizvajalcem izvoznikom, vključenim v prvotno preiskavo, obravnavana kakor neutemeljena.

(11)

Vendar pa je preiskava pokazala, da so bile v evidenci stroškovnega računovodstva vlagatelja velike pomanjkljivosti in da se ne morejo upoštevati kakor primerna podlaga za določitev vlagateljeve stopnje dampinga.

(12)

Ugotovljeno je bilo, da so stroški surovin, ki jih je sporočil vlagatelj, temeljili na grobih ocenah za polovico obdobja preiskave in ne na dejanskih stroških.

(13)

Poleg tega sporočenih stroškov, ki so izšli iz sistema stroškovnega računovodstva podjetja, ni bilo mogoče uskladiti s splošno računovodsko evidenco. Pravzaprav ne bi bilo mogoče vzpostaviti povezave med dvema računovodskima sistemoma (stroškovnim računovodstvom in splošnim računovodstvom), ki ju podjetje običajno uporablja, saj se zneski iz evidence sistema stroškovnega računovodstva ne bi ujemali s tistimi iz evidence splošnega računovodstva. Nenazadnje ni bilo na voljo dokazov, da je bila evidenca stroškovnega računovodstva podjetja pravilna in odraz dejanskih stroškov, nastalih med obdobjem preiskave. Zato ni bilo mogoče prikazati, da je evidenca razumno odražala stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega proizvoda.

(14)

Zato ni bilo mogoče določiti individualne stopnje dampinga.

(15)

Treba je navesti, da je bil namen tega pregleda, začetega na podlagi zahtevka Fertiala, določiti individualno stopnjo dampinga vlagatelja, ki je bila domnevno drugačna od trenutne preostale stopnje, ki velja za uvoz sečnine in amonijevega nitrata iz Alžirije.

(16)

Ker preiskava ni mogla ugotoviti, ali je individualna stopnja dampinga vlagatelja dejansko drugačna od preostale stopnje dampinga, določene v prvotni preiskavi, je treba zahtevek vlagatelja zavrniti in ustaviti pregled za novega izvoznika. Preostalo protidampinško stopnjo, ugotovljeno med prvotno preiskavo, to je 9,7 % (ali 6,88 EUR na tono), je treba ohraniti, saj ni nič pokazalo, da bi vlagatelj izvajal damping v drugačnem obsegu.

(17)

Glede na zgornje ugotovitve se protidampinška dajatev, ki velja za vlagatelja, obračuna za nazaj za uvoz zadevnega proizvoda, ki ga je treba registrirati v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1795/2004.

(18)

Vse zadevne stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, ki so privedli do zgornjih sklepov.

(19)

Vlagatelj je izpodbijal sklepe Komisije in trdil, da so bile zagotovljene vse zahtevane informacije. Vendar pa ni bil predložen noben nov dokaz, ki bi upravičil revizijo zgornjih sklepov, in zato so bili potrjeni.

(20)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ta pregled ne vpliva na datum prenehanja veljavnosti ukrepov, ki so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 1995/2000 –

15.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/13

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

15.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/15

15.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/16

(1)

Člen 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko za izdelke iz člena 1 navedene Uredbe razlika med cenami na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(2)

Uredba (ES) št. 1255/1999 predvideva, da je po določitvi nadomestil za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe, izvožene v naravnem stanju, treba upoštevati:

(3)

Člen 31(5) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da naj se pri določitvi cen v Skupnosti upoštevajo prevladujoče cene, ki se izkažejo za najugodnejše v zvezi z izvozom, in da se cene na svetovnem trgu določijo še posebej ob upoštevanju:

(4)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(5)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se mora seznam proizvodov za katere se odobri izvozno nadomestilo in znesek tega nadomestila določiti vsaj enkrat na vsake štiri tedne; znesek nadomestila seveda lahko ostaja na isti ravni več kot štiri tedne.

(6)

V skladu s členom 16 Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o nekaterih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne proizvode (2), je nadomestilo za mlečne proizvode z dodanim sladkorjem enako vsoti dveh komponent: namen prve komponente je upoštevanje količine mlečnih proizvodov in se izračuna z množenjem osnovnega zneska nadomestila in vsebnosti mlečnega proizvoda v celotnem proizvodu. Namen druge komponente je upoštevanje količine dodane saharoze in se izračuna z množenjem vsebnosti saharoze v celotnem proizvodu in osnovnega zneska nadomestila, ki se uporablja na dan izvoza za proizvode, navedene v členu 1(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor (3). Vendar se druga komponenta uporablja samo, če je bila dodana saharoza pridobljena iz sladkorne pese ali trsa, pridelanega v Skupnosti.

(7)

Uredba Komisije (EGS) št. 896/84 (4), je uvedla dodatne določbe v zvezi z dodeljevanjem nadomestil ob prehodu iz enega mlečnega leta v drugo. Te določbe uvajajo možnost različnih nadomestil glede na datum pridelave proizvodov.

(8)

Pri izračunavanju nadomestila za topljeni sir je določeno, kjer se dodajajo kazeini ali kazeinati, da se ta količina ne upošteva pri izračunavanju.

(9)

Iz zgoraj navedenih pravil sledi, da je treba, glede na trenutni položaj na trgu mleka in zlasti glede kotacij oziroma cen mlečnih proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu nadomestila določiti v zneskih, naoedenih v Prilogi k tej uredbi.

(10)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

15.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/24

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o začetku stalnega javnega razpisa za izvozna nadomestila za določene vrste masla (2) predvideva stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu oddanih ponudb na razpis je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 12. julija 2005.

(3)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

15.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/26

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 582/2004 z dne 26. marca 2004 o uvedbi stalnega razpisa za izvozna nadomestila za posneto mleko v prahu (2) določa stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu ponudb, predloženih na razpis, je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 12. julija 2005.

(3)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

15.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/27

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1751/2004 (2) je za obračunsko leto 2005 Jamstvenega oddelka EKUJS določila obrestne mere za izračun stroškov financiranja intervencijskih ukrepov na podlagi določb členov 3 in 4 Uredbe Komisije (EGS) št. 411/88 z dne 12. februarja 1988 o metodi in obrestni meri, ki se uporabljata za izračun stroškov financiranja intervencijskih ukrepov, ki obsegajo odkup, skladiščenje in prodajo. (3)

(2)

Člen 5 Uredbe (EGS) št. 1883/78 in člen 4 Uredbe (EGS) št. 411/88 sta bila spremenjena v zvezi z načinom obveščanja in uporabe povprečne obrestne mere za stroške, ki jo prevzamejo nove države članice v obračunskem letu 2004, kot tudi v zvezi z načinom izračuna posebne obrestne mere za države članice, v katerih je povprečna obrestna mera za krite stroške več kot dvakratnik enotne obrestne mere, določene za Skupnost, zato je primerno spremeniti obrestne mere, določene z Uredbo (ES) št. 1751/2004 za izračun stroškov financiranja zgoraj navedenih intervencijskih ukrepov.

(3)

Ker se spremembe uredb (EGS) št. 1883/78 in (EGS) št. 411/88 začnejo uporabljati s 1. oktobrom 2004, je tudi za uporabo te uredbe primerno določiti isti datum.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada –

15.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/28

(1)

Stopnje nadomestil, ki se od 1. julija 2005 uporablajo za proizvode, navedene v Prilogi, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 1021/2005 (2).

(2)

Iz uporabe pravil in meril iz Uredbe (ES) št. 1021/2005 za informacije, ki so trenutno na razpolago Komisiji, izhaja, da je izvozna nadomestila, ki se trenutno uporabljajo, treba spremeniti v skladu s Prilogo k Uredbi –

15.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/30

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1722/93 z dne 30. junija 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 in (EGS) št. 1418/76 za proizvodna nadomestila v sektorjih žit in riža (2) določa pogoje za odobritev proizvodnega nadomestila. Člen 3 navedene uredbe določa osnovo za izračun. Nadomestilo, izračunano na ta način, po potrebi ločeno za krompirjev škrob, se določi enkrat mesečno in se lahko spremeni, če se cene koruze in/ali žita bistveno spremenijo.

(2)

Proizvodna nadomestila, ki naj jih določa ta uredba, je treba prilagoditi s koeficienti iz Priloge II Uredbe (EGS) št. 1722/93, zato da se določi natančen znesek za izplačilo.

(3)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(a)

9,54 EUR/t za škrob, pridobljen iz koruze, žita, ječmena in ovsa;

(b)

20,50 EUR/t za krompirjev škrob.

15.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/31

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2005/2006, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1011/2005 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile spremenjene z Uredbo (ES) št. 1069/2005 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 1423/95 –

15.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/33

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1422/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih pravilih uporabe za uvoz melase v sektorju sladkorja in spremembi Uredbe (EGS) št. 785/68 (2) predvideva, da se cena CIF pri uvozu melase, določena v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 785/68 (3), upošteva kot „reprezentativna cena“. Ta cena velja za standardno kakovost, določeno v členu 1 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(2)

Pri določitvi reprezentativnih cen je treba upoštevati vse razpoložljive podatke iz člena 3 Uredbe (EGS) št. 785/68, razen v primerih iz člena 4 te uredbe ter, če je to primerno, se lahko cene določijo na način iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(3)

Za prilagoditev cen za nestandardno kakovost je treba glede na kakovost ponujene melase cene zvišati ali znižati v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(4)

V primeru razlik med sprožitveno ceno zadevnega proizvoda in reprezentativno ceno je treba določiti dodatne uvozne dajatve pod pogoji, predvidenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 1422/95. V primeru odprave uvoznih dajatev v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 je treba določiti posebne količine za te dajatve.

(5)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za zadevne proizvode je treba določiti v skladu s členom 1(2) ter členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1422/95.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –