5.7.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 172/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 1039/2005

z dne 21. junija 2005

o spremembi Uredbe (EGS) št. 1907/90 o določenih tržnih standardih za jajca

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2771/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni tržni ureditvi za jajca (1) in zlasti člena 2(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Od 1. julija 2005 morajo biti jajca, ki se prodajajo na lokalni javni tržnici, žigosana z registrsko številko proizvajalca in označbo načina reje v skladu s členom 7(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 1907/90 z dne 26. junija 1990, zaradi nekaterih trgovinskih pravil, ki se uporabljajo za jajca (2). V nekaterih državah članicah bi ta obveznost lahko povzročala težave za male kmetije z nizkim dohodkom, katerih proizvodnja jajc pogosto predstavlja le dopolnilno dejavnost. Ker je možnost prodaje svežih jajc na javni lokalni tržnici za te kmetije velikega gospodarskega in socialnega pomena, je primerno dati državam članicam pooblastilo, da lahko te kmetije izvzamejo od obveznosti označevanja. Zato je treba v tem primeru predvideti izjemo za proizvajalce jajc, ki imajo manj kot 50 kokoši nesnic.

(2)	Glede na nujnost zadeve je treba odobriti izjemo od roka šestih tednov iz odstavka I.3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti.

(3)	Uredbo (EGS) št. 1907/90 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 2(3) Uredbe (EGS) št. 1907/90 se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2005.

---

(1)  UL L 282, 1.11.1975, str. 49. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(2)  UL L 173, 6.7.1990, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2052/2003 (UL L 305, 22.11.2003, str. 1).

---

5.7.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 172/2

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1040/2005

z dne 4. julija 2005

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 5. julija 2005.

---

(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).

---

---

5.7.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 172/4

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1041/2005

z dne 29. junija 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 2868/95 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (1) in zlasti člena 157 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu z Uredbo (ES) št. 40/94 je treba sprejeti tehnične ukrepe za izvedbo določb glede standardnega obrazca za poročila o poizvedbah, delitev prijave in registracije, razveljavitev odločb, pooblastila in odločitve, ki jih sprejme en član oddelka za ugovore ali oddelka za razveljavitev.

(2)

Po 10. marcu 2008 bo sistem poizvedbe ostal obvezen za znamke Skupnosti, vendar bo izbiren, ob plačilu pristojbine, za poizvedbe v registrih znamk držav članic, ki so sporočile svojo odločitev o izvedbi poizvedbe. S tem se določa standardni obrazec, ki vsebuje bistvene elemente za poročilo o poizvedbi, za izboljšanje kvalitete in enotnosti takšnih poročil o poizvedbi.

(3)

Izjava o delitvi in registraciji mora biti skladna z elementi, določenimi v tej uredbi. Nova razveljavitev odločbe ali vpisa v register po uradni dolžnosti, ki jo izvede Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (Urad), mora biti skladna s posebnim postopkom, uvedenim s to uredbo. Izjemni primeri, ko je pooblastitev obvezna, so podrobno navedeni. Predviden je seznam enostavnih primerov, v katerih odloča en član oddelka za ugovore ali oddelka za razveljavitev.

(4)	Poleg tega je treba spremeniti obstoječa pravila za izboljšanje ali pojasnitev postopka registracije. Spremeniti je treba tudi določena procesna vprašanja brez spreminjanja vsebine sistema.

(5)	Da bi bile zajete posebnosti in sredstva postopka vložitve v elektronski obliki, se spremenijo naslednje določbe: pravilo 1(1)(c), pravilo 3(2), pravilo 61, pravilo 72(4), pravilo 79, pravilo 82, pravilo 89(1) in (2).

(6)

Elektronske vložitve in elektronske objave prijav znamke Skupnosti olajšujejo vložitev znamk na sploh in zlasti izboljšujejo vložitev znamk, sestavljenih iz barv kot takih ali zvokov, s prikazom znamke, ki je jasen, natančen, samostojen, lahko dostopen, razumljiv, trajen in objektiven. Tehnične pogoje, zlasti format podatkov za zvočne spise, mora določiti predstojnik Urada. Eletronsko vložitev znamk, sestavljenih iz zvokov, lahko spremlja elektronski zvočni zapis in ta zapis je lahko vključen v elektronsko objavo prijav znamke Skupnosti za olajšanje dostopa javnosti do samega zvoka.

(7)	Določbe v zvezi s postopkom ugovora se v celoti preoblikujejo, tako da se natančno navedejo zahteve glede dopustnosti, jasno navedejo pravne posledice pomanjkljivosti, določbe pa se razvrstijo po časovnem zaporedju postopka.

(8)

Glede na dodatne pristojnosti Urada za preizkus dopustnosti konverzije lahko zavrnitev zahteve za konverzijo postane delna v smislu, da je konverzija sprejemljiva za nekatere države članice, nesprejemljiva pa za druge. Poleg tega je treba dodati nekatera merila za preizkus absolutnih razlogov, s sklicevanjem na jezik države članice.

(9)

Glede stroškov, ki bremenijo stranko, ki izgubi v postopkih ugovora in razveljavitve, se stroški zastopanja, ki se povrnejo, omejijo, vendar pa se sedanji najvišji zneski nekoliko povečajo glede na čas, ki je potekel od sprejetja izvedbene uredbe. Če se pozovejo priče in izvedenci, se takšna najvišja stopnja ne določi, ampak stroški, ki se povrnejo, obsegajo dejanske zneske, ki jih te priče in izvedenci lahko zahtevajo.

(10)	Uredbo Komisije (ES) št. 2868/95 (2) je zato treba ustrezno spremeniti.

(11)	Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za pristojbine, izvršilne predpise ter postopke Odborov za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 1 Uredbe (ES) št. 2868/95 se spremeni:

1.

Pravilo 1(1) se spremeni: (a) točka (b) se nadomesti z naslednjim: „(b) ime, naslov in državljanstvo prijavitelja ter državo stalnega prebivališča oziroma sedeža ali poslovalnice njegovega podjetja. Imena fizičnih oseb se navajajo s priimkom in imenom(-i). Imena pravnih oseb, pa tudi subjektov iz člena 3 Uredbe, se navajajo z njihovo uradno oznako in vključujejo pravno obliko subjekta, ki se lahko krajša na ustaljen način. Lahko se navedejo telefonske številke, številke telefaksa, elektronski naslov in podrobnosti o drugih povezavah za sporočanje podatkov. Za vsakega prijavitelja se načeloma navede le en naslov. Če je navedenih več naslovov, se upošteva le prvi navedeni naslov, razen če prijavitelj enega od naslovov označi kot službeni naslov;“ (b) v točki (c) se doda naslednje: „ali s sklicevanjem na seznam blaga in storitev prejšnje prijave znamke Skupnosti;“ (c) točka (k) se nadomesti z naslednjim: „(k) podpis prijavitelja ali njegovega zastopnika v skladu s pravilom 79;“ (d) doda se točka (l): „(l) kjer je primerno, zahtevo poročila o poizvedbi iz člena 39(2) Uredbe.“

2.

Pravilo 3 se spremeni: (a) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Razen v primerih iz odstavka 1 in kadar je prijava vložena s pomočjo elektronskih sredstev, se znamka prikaže na listu papirja, ločenem od lista, na katerem je besedilo prijave. List, na katerem je znamka prikazana, ne sme biti večji od DIN A4 formata (višina 29,7 cm, širina 21 cm), prostor, uporabljen za prikaz (območje za tisk), pa ne sme biti večji kot 26,2 cm × 17 cm. Na levi strani mora biti rob, širok vsaj 2,5 cm. Če pravilni položaj znamke ni razviden, se nakaže z dodajanjem besede ‚zgoraj‘ pri vsakem prikazu. Prikaz znamke mora biti dovolj kvaliteten, da omogoča pomanjšanje ali povečanje na velikost, ki ne presega 8 cm širine in 16 cm višine, za objavo v Biltenu znamk Skupnosti.“ (b) Odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim: „5. Če se prijavlja znamka v barvah, je prikaz znamke iz odstavka 2 sestavljen iz barvne reprodukcije znamke. Barve, ki sestavljajo znamko, se navedejo tudi z besedami, dodano pa je lahko tudi napotilo na priznano barvno kodo. 6. Če se prijavlja zvočna znamka, sestavlja prikaz znamke grafični prikaz zvoka, zlasti notni zapis; kadar je prijava vložena s pomočjo elektronskih sredstev, jo lahko spremlja elektronski spis, ki vsebuje zvok. Predstojnik Urada določi formate in največjo dovoljeno velikost elektronskega spisa.“

3.

Pravilo 4 se nadomesti z naslednjim: „Pravilo 4 Pristojbine za prijavo Za prijavo se plačajo naslednje pristojbine: (a) osnovna pristojbina; (b) razredna pristojbina za vsak razred, ki presega tri razrede, v katere spadajo blago in storitve po pravilu 2; (c) kjer je primerno, pristojbina za poizvedbo.“

4.

Vstavi se naslednje pravilo 5a: „Pravilo 5a Poročilo o poizvedbi Poročila o poizvedbi se pripravijo v standardni obliki, ki vsebuje vsaj naslednje informacije: (a) naziv glavnega urada za industrijsko lastnino, ki je opravil poizvedbo; (b) številke prijav ali registracij znamk, navedenih v poročilu o poizvedbi; (c) datum prijave, in če je primerno, datum prednostne pravice prijav ali registracij znamk, navedenih v poročilu o poizvedbi; (d) datum registracije znamk, navedenih v poročilu o poizvedbi; (e) ime in kontaktni naslov imetnika prijav ali registracij znamk, navedenih v poročilu o poizvedbi; (f) prikaz prijavljenih ali registriranih znamk, navedenih v poročilu o poizvedbi; (g) navedbo razredov v skladu z Nicejsko klasifikacijo, za katere so prijavljene ali registrirane prejšnje nacionalne znamke, ali blaga in storitev, za katere so znamke, navedene v poročilu o poizvedbi, prijavljene ali registrirane.“

5.	V pravilu 6(1) se doda naslednji stavek: „Če je prejšnja prijava znamke Skupnosti, Urad vloži kopijo prejšnje prijave v spis prijave znamke Skupnosti po uradni dolžnosti.“

6.

Pravilo 8(2) se nadomesti z naslednjim: „(2) Če želi prijavitelj po vložitvi prijave zahtevati prednost ene ali več prej registriranih znamk, kot je navedeno v členu 34 Uredbe, v roku dveh mesecev od datuma vložitve predloži izjavo o prednosti, v kateri je navedena država članica ali države članice, v katerih ali za katere je znamka registrirana, številka registracije in datum vložitve prijave ter blago in storitve, za katere je znamka registrirana. Dokazila, ki se zahtevajo po odstavku 1, se predložijo Uradu v roku treh mesecev od prejema izjave o prednosti.“

7.

Pravilo 10 se nadomesti z naslednjim: „Pravilo 10 Poizvedbe nacionalnih uradov 1. Če v prijavi znamke Skupnosti ni podana zahteva za poročilo o poizvedbi iz člena 39(2) Uredbe ali če pristojbina za poizvedbo iz pravila 4(c) ni plačana v roku za plačilo osnovne pristojbine za prijavo, se prijava ne predloži v poizvedbo glavnim uradom za industrijsko lastnino. 2. Glavni urad za industrijsko lastnino države ne izvede poizvedbe o mednarodni registraciji, v kateri je imenovana Evropska skupnost, če Uradu ni predložena zahteva za poročilo o poizvedbi v skladu s členom 39(2) Uredbe v enem mesecu po datumu, ko mednarodna pisarna uradno obvesti Urad o mednarodni registraciji, ali če v istem roku ni plačana pristojbina za poizvedbo. “

8.	Točka (c) pravila 12 se nadomesti z naslednjim: „(c) prikaz znamke, skupaj z elementi in opisi v skladu s pravilom 3; če je prikaz znamke barven ali vsebuje barve, je objava v barvah in navaja barvo ali barve znamke, kot tudi, kjer je primerno, barvno kodo“

9.	V pravilu 13 se točki (c) odstavkov 1 in 2 črtata.

10.

Vstavi se naslednje pravilo 13a: „Pravilo 13a Delitev prijave 1. Izjava o delitvi prijave skladno s členom 44a Uredbe vsebuje: (a) številko spisa prijave; (b) ime in naslov prijavitelja v skladu s pravilom 1(1)(b); (c) seznam blaga in storitev, ki sestavljajo deljeno prijavo, ali, da se doseže delitev v več kot eno deljeno prijavo, seznam blaga in storitev za vsako deljeno prijavo; (d) seznam blaga in storitev, ki ostanejo v prvotni prijavi. 2. Če Urad ugotovi, da zahteve iz odstavka 1 niso izpolnjene ali se seznam blaga in storitev, ki sestavlja deljeno prijavo, prekriva z blagom in storitvami, ki ostanejo v prvotni prijavi, pozove prijavitelja, naj odpravi ugotovljene pomanjkljivosti v roku, ki mu ga določi. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred pretekom roka, Urad zavrne izjavo o delitvi. 3. Obdobja iz člena 44a(2)(b) Uredbe, v katerih izjava o delitvi prijave ni dopustna, so: (a) obdobje pred datumom potrditve vložitve; (b) obdobje treh mesecev po objavi prijave, predvideno v členu 42(1) Uredbe; (c) obdobje po datumu izdaje opozorila o dolžnosti plačila iz pravila 23(1). 4. Če Urad ugotovi, da je izjava o delitvi nedopustna na podlagi člena 44a Uredbe ali odstavka 3(a) in (b), zavrne izjavo o delitvi. 5. Urad odpre ločen spis za deljeno prijavo, ki vsebuje popolni prepis spisa prvotne prijave, vključno z izjavo o delitvi in dopise s tem v zvezi. Urad dodeli deljeni prijavi novo številko prijave. 6. Če se izjava o delitvi nanaša na prijavo, ki je že bila objavljena na podlagi člena 40 Uredbe, se delitev objavi v Biltenu za znamke Skupnosti. Deljena prijava se objavi; objava obsega navedbe in elemente iz pravila 12. Objava ne odpira novega roka za vložitev ugovorov.“

11.

Pravila 15 do 20 se nadomestijo z naslednjim: „Pravilo 15 Ugovor 1. Ugovor se lahko vloži na podlagi ene ali več prejšnjih znamk v smislu člena 8(2) Uredbe (prejšnje znamke) in ene in/ali več drugih prejšnjih znamk v smislu člena 8(4) Uredbe (prejšnje pravice), pod pogojem, da vse prejšnje znamke ali prejšnje pravice pripadajo istemu imetniku ali imetnikom. Če ima prejšnja znamka in/ali prejšnja pravica več kot enega imetnika (solastništvo), lahko ugovor vloži kateri koli izmed njih. 2. Ugovor vsebuje: (a) številko spisa prijave, proti kateri se vlaga ugovor, in ime prijavitelja znamke Skupnosti; (b) jasno navedbo prejšnje znamke ali prejšnje pravice, na kateri temelji ugovor, in sicer: (i) če ugovor temelji na prejšnji znamki v smislu člena 8(2)(a) ali (b) Uredbe ali če temelji na členu 8(3) Uredbe, navedbo številke spisa ali registracijske številke prejšnje znamke, navedbo, ali je prejšnja znamka registrirana, ali prijavo registracije, kakor tudi navedbo držav članic, vključno z Beneluksom, če je to primerno, v ali za katere je prejšnja znamka varovana, ali, če je to primerno, navedbo, da je znamka Skupnosti; (ii) če ugovor temelji na znamki, ki je znana v smislu člena 8(2)(c) Uredbe, navedbo države članice, v kateri je znamka znana, in navedbe iz točke (i) ali prikaz znamke; (iii) če ugovor temelji na prejšnji pravici v smislu člena 8(4), navedba njene vrste in narave, prikaz prejšnje pravice in navedba, ali prejšnja pravica obstaja v celotni Skupnosti ali v eni ali več državah članicah, in če je tako, navedbo držav članic; (c) razloge za ugovor, in sicer izjavo o tem, da so ustrezne zahteve iz člena 8(1), (3), (4), in (5) Uredbe izpolnjene; (d) datum vložitve in, če je na voljo, datum registracije in datum prednosti prejšnje znamke, razen če je neregistrirana znana znamka, (e) prikaz prejšnje znamke, kakor je bila registrirana ali prijavljena; če je prejšnja znamka v barvah, mora biti prikaz v barvah; (f) blago in storitve, na katerih temelji ugovor; (g) če ugovor temelji na prejšnji znamki, ki uživa ugled v smislu člena 8(5) Uredbe, navedbo države članice, v kateri, in blago ter storitve za katere, uživa znamka ugled; (h) glede stranke, ki ugovarja: (i) ime in naslov stranke, ki ugovarja, v skladu s pravilom 1(1)(b); (ii) če ima stranka, ki ugovarja, zastopnika, ime in poslovni naslov zastopnika v skladu s pravilom 1(1)(e); (iii) če je ugovor vložil imetnik licence ali oseba, ki je upravičena izvrševati prejšnjo pravico na podlagi zadevnega nacionalnega prava, izjavo o tem in navedbe v zvezi s pooblastilom ali upravičenostjo do vložitve ugovora. 3. Ugovor lahko vsebuje: (a) navedbo blaga in storitev, proti katerim je naperjen ugovor; če takšne navedbe ni, se šteje, da je ugovor naperjen zoper vse blago in storitve prijave znamke Skupnosti, proti kateri se ugovarja; (b) utemeljeno izjavo z opredelitvijo najpomembnejših dejstev in navedb, na katere se opira ugovor, in dokaze v podkrepitev ugovora. 4. Če ugovor temelji na več kot eni prejšnji znamki ali prejšnji pravici, se odstavka 2 in 3 uporabita za vsako od teh pravic. Pravilo 16 Uporaba jezikov v postopku ugovora 1. Rok iz člena 115(6) Uredbe, v katerem mora stranka, ki ugovarja, predložiti prevod ugovora, je en mesec po poteku roka za ugovor. 2. Če stranka, ki ugovarja, ali prijavitelj pred datumom, ki šteje kot začetek postopka ugovora v skladu s pravilom 18(1), obvesti Urad, da sta se prijavitelj in stranka, ki ugovarja, dogovorila o drugem jeziku za postopek ugovora v skladu s členom 115(7) Uredbe, stranka, ki ugovarja, v primeru, da ugovor ni bil vložen v tem jeziku, predloži prevod ugovora v tem jeziku v roku enega meseca po navedenem datumu. Če prevod ni predložen ali je predložen prepozno, ostane jezik postopka nespremenjen. Pravilo 16a Obveščanje prijavitelja Vsak ugovor in vsak dokument, ki ga predloži stranka, ki ugovarja, kot tudi vsako sporočilo, ki ga Urad naslovi na katero izmed strank pred iztekom roka iz pravila 18, Urad pošlje drugi stranki zaradi obveščanja o uvedbi ugovora. Pravilo 17 Preizkus dopustnosti 1. Če pristojbina za ugovor ni bila plačana v roku za ugovor, se šteje, da ugovor ni bil vložen. Če je bila pristojbina za ugovor plačana po izteku roka za ugovor, se povrne stranki, ki ugovarja,. 2. Če ugovor ni bil vložen v roku za ugovor ali če ugovor ne določa jasno prijave, proti kateri je vložen, oziroma prejšnje znamke ali prejšnje pravice, na kateri temelji v skladu s pravilom 15(2)(a) in (b), ali ne vsebuje razlogov za ugovor skladno s pravilom 15(2)(c) in če te pomanjkljivosti niso bile odpravljene pred iztekom roka za ugovor, Urad zavrže ugovor kot nedopusten. 3. Če stranka, ki ugovarja, ne predloži prevoda, kot zahteva pravilo 16(1), se ugovor zavrže kot nedopusten. Če stranka, ki ugovarja, predloži nepopolni prevod, se del ugovora, ki ni bil preveden, ne upošteva pri preizkusu dopustnosti. 4. Če ugovor ne ustreza drugim določbam pravila 15, Urad o tem obvesti stranko, ki ugovarja, in jo pozove, naj ugotovljene pomanjkljivosti odpravi v roku dveh mesecev. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Urad zavrže ugovor kot nedopusten. 5. Vsaka ugotovitev v skladu z odstavkom 1, da se šteje, da ugovor ni bil vložen, in vsaka odločitev o zavrženju ugovora kot nedopustnega po odstavkih 2, 3 in 4, se sporočita prijavitelju. Pravilo 18 Začetek postopka ugovora 1. Če je ugovor dopusten na podlagi pravila 17, Urad pošlje strankam sporočilo, da šteje, da se je postopek ugovora začel dva meseca po prejemu obvestila. Rok se lahko podaljša do največ 24 mesecev, če obe stranki predložita prošnji za takšno podaljšanje pred iztekom roka. 2. Če je prijava umaknjena ali omejena na blago in storitve, proti katerim ugovor ni naperjen, v roku, določenem v odstavku 1, ali je Urad obveščen o poravnavi med strankama ali je prijava zavržena v vzporednem postopku, se postopek ugovora zaključi. 3. Če v roku iz odstavka 1 prijavitelj omeji prijavo s črtanjem nekaterega blaga in storitev, proti katerim je naperjen ugovor, Urad pozove stranko, ki ugovarja, naj se v roku, ki ji ga določi, izjavi o tem, ali ugovarja še naprej, in v primeru, da je tako, kateremu preostalemu blagu in storitvam. Če stranka, ki ugovarja, umakne ugovor zaradi omejitve, se postopek ugovora zaključi. 4. Če se postopek ugovora zaključi na podlagi odstavkov 2 ali 3 pred iztekom roka iz odstavka 1, se o stroških ne odloči. 5. Če se postopek ugovora zaključi zaradi umika ali omejitve prijave na podlagi odstavka 3 pred iztekom roka iz odstavka 1, se pristojbina za ugovor povrne. Pravilo 19 Utemeljitev ugovora 1. Urad omogoči stranki, ki ugovarja, da predstavi dejstva, dokaze in navedbe v podkrepitev ugovora ali da dopolni dejstva, dokaze ali navedbe, ki so že bili predloženi na podlagi pravila 15(3), v roku, ki ji ga določi, in ki znaša najmanj 2 meseca od datuma, ki se šteje za začetek postopka ugovora v skladu s pravilom 18(1). 2. V roku iz odstavka 1 lahko stranka, ki ugovarja, vloži dokaz o obstoju, veljavnosti in obsegu varstva svoje prejšnje znamke ali prejšnje pravice, kakor tudi dokaz o upravičenosti do vložitve ugovora. Stranka, ki ugovarja, priskrbi zlasti naslednje dokaze: (a) če ugovor temelji na znamki, ki ni znamka Skupnosti, dokaz o njeni vložitvi ali registraciji, s predložitvijo: (i) če znamka še ni registrirana, prepisa zadevnega potrdila o vložitvi ali enakovrednega dokumenta, ki ga je izdal organ, pri katerem je bila vložena prijava znamke; ali (ii) če je znamka registrirana, prepisa zadevnega potrdila o registraciji in, odvisno od primera, zadnjega potrdila o podaljšanju, iz katerega je razvidno, da rok varstva znamke traja čez rok iz odstavka 1 in vsako podaljšanje tega roka, ali enakovrednih dokumentov, ki jih je izdal organ, pri katerem je bila znamka registrirana; (b) če ugovor temelji na znani znamki v smislu člena 8(2)(c) Uredbe, dokaz, da je znamka znana na zadevnem ozemlju; (c) če ugovor temelji na znamki, ki uživa ugled v smislu člena 8(5) Uredbe, poleg dokazov iz točke (a) tega odstavka, dokaz o tem, da znamka uživa ugled, kakor tudi dokaze ali navedbe, ki kažejo, da bi uporaba znamke, ki se prijavlja, brez pravega razloga neupravičeno izkoriščala ali pa oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke; (d) če ugovor temelji na prejšnji pravici v smislu člena 8(4) Uredbe, dokaz o njeni pridobitvi, nadaljnjem obstoju in obsegu varstva te pravice; (e) če ugovor temelji na členu 8(3) Uredbe, dokaz o lastništvu stranke, ki ugovarja, in o naravi njenega odnosa s pooblaščencem ali zastopnikom. 3. Informacije in dokazi iz odstavkov 1 in 2 so v jeziku postopka ali jim je priložen prevod. Prevod se predloži v roku, določenem za predložitev originalnega dokumenta. 4. Urad ne upošteva pisnih stališč ali dokumentov ali njihovih delov, ki niso bili predloženi ali ki niso bili prevedeni v jezik postopka, v roku, ki ga je določil Urad. Pravilo 20 Preizkus ugovora 1. Če stranka, ki ugovarja, ne dokaže obstoja, veljavnosti in obsega varstva prejšnje znamke ali pravice, kakor tudi upravičenosti do vložitve ugovora do izteka roka iz pravila 19(1), se ugovor kot neutemeljen zavrne. 2. Če ugovor ni zavržen na podlagi odstavka 1, Urad obvesti prijavitelja o vložitvi ugovora in ga pozove, naj vloži pripombe v roku, ki ga določi Urad. 3. Če prijavitelj ne vloži nobenih pripomb, lahko Urad izda odločbo o ugovoru na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga. 4. O pripombah, ki jih vloži prijavitelj, se obvesti stranka, ki ugovarja, ki jo Urad, če se mu tako zdi potrebno, pozove k odgovoru v roku, ki ga določi Urad. 5. Pravilo 18(2) in (3) se smiselno uporablja po datumu, ki se šteje za začetek postopka ugovora. 6. V ustreznih primerih lahko Urad pozove stranke, naj omejijo svoja stališča na posamezna vprašanja, s čimer stranki dovoli, da postavi druga vprašanja v poznejši fazi postopka. V nobenem primeru ni mogoče od Urada zahtevati, naj obvesti stranke, katera dejstva ali dokazi bi lahko bili ali niso bili predloženi. 7. Urad lahko začasno prekine postopek ugovora: (a) če ugovor temelji na prijavi registracije v skladu s členom 8(2)(b) Uredbe, dokler se v tem postopku ne sprejme dokončne odločitve; (b) če ugovor temelji na prijavi registracije geografske označbe ali označbe porekla na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 (3), do sprejetja dokončne odločitve; ali (c) če je začasna prekinitev zaradi okoliščin primerna.

12.

Pravilo 22 se nadomesti z naslednjim: „Pravilo 22 Dokaz o uporabi 1. Zahteva za dokaz o uporabi na podlagi člena 43(2) ali (3) Uredbe je dopustna samo, če prijavitelj predloži takšno zahtevo v roku, ki ga določi Urad na podlagi pravila 20(2). 2. Če mora stranka, ki ugovarja, predložiti dokaz o uporabi ali pokazati, da obstajajo ustrezni razlogi za neuporabo, jo Urad pozove, naj zahtevani dokaz priskrbi v roku, ki ji ga določi. Če stranka, ki ugovarja, takšnega dokaza ne priskrbi pred iztekom roka, Urad ugovor zavrže. 3. Podatki in dokazila za predložitev dokaza o uporabi zajemajo podatke o kraju, času, obsegu in naravi uporabe znamke, na kateri temelji ugovor, za blago in storitve, za katere je registrirana, in dokazila, ki podpirajo te podatke v skladu z odstavkom 4. 4. Dokazila se predložijo v skladu s praviloma 79 in 79a in so načeloma omejena na predložitev dodatne dokumentacije in predmetov, kot so embalaža, nalepke, ceniki, katalogi, računi, fotografije, časopisni oglasi in pisne izjave iz člena 76(1)(f) Uredbe. 5. Zahteva za dokaz o uporabi se lahko vloži skupajs pripombami o razlogih, na katerih temelji ugovor, ali brez njiih. Te pripombe se lahko vložijo tudi skupaj s pripombami v odgovor na dokaz o uporabi. 6. Če dokazila stranke, ki ugovarja, niso v jeziku postopka ugovora, lahko Urad od stranke, ki ugovarja, zahteva, naj predloži prevod teh dokazil v tem jeziku v roku, ki ga določi Urad.“

13.	Pravilo 24(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Urad proti plačilu zagotovi overjene ali neoverjene prepise potrdila o registraciji.“

14.	Točka (c) v pravilu 25(1) se črta.

15.

Vstavi se naslednje pravilo 25a: „Pravilo 25a Delitev registracije 1. Izjava o delitvi registracije na podlagi člena 48a Uredbe vsebuje: (a) registracijsko številko; (b) ime in naslov imetnika znamke v skladu s pravilom 1(1)(b); (c) seznam blaga in storitev, ki sestavlja deljeno registracijo, ali, da se doseže delitev v več kot eno deljeno registracijo, seznam blaga in storitev za vsako deljeno registracijo; (d) seznam blaga in storitev, ki ostanejo v prvotni registraciji. 2. Če Urad ugotovi, da zahteve iz odstavka 1 niso izpolnjene ali se seznam blaga in storitev, ki sestavlja deljeno registracijo, prekriva z blagom in storitvami, ki ostanejo v prvotni registraciji, pozove prijavitelja, naj odpravi ugotovljene pomanjkljivosti v roku, ki mu ga določi. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred pretekom roka, Urad zavrne izjavo o delitvi. 3. Če Urad ugotovi, da je izjava o delitvi nedopustna na podlagi člena 48a Uredbe, zavrne izjavo o delitvi. 4. Urad odpre ločen spis za deljeno registracijo, ki vsebuje popolni prepis spisa prvotne registracije, vključno z izjavo o delitvi in dopise s tem v zvezi. Urad dodeli deljeni registraciji novo registracijsko številko.“

16.	Točka (d) v pravilu 26(2) se črta.

17.

Pravilo 28(1) se spremeni: (a) Točka (c) se črta; (b) Točka (d) se nadomesti z naslednjim: „(d) navedbo države članice ali držav članic, v ali za katere je prejšnja znamka registrirana, številko registracije in datum, od katerega je ustrezna registracija veljavna, in blago in storitve, za katere je registrirana prejšnja znamka;“

18.

Pravilo 30 se nadomesti z naslednjim: „Pravilo 30 Podaljšanje registracije 1. Zahteva za podaljšanje vsebuje: (a) ime osebe, ki zahteva podaljšanje; (b) registracijsko številko znamke Skupnosti, ki se podaljšuje; (c) če se podaljšanje zahteva le za del blaga in storitev, za katere je znamka registrirana, navedbo razredov blaga in storitev, za katere se podaljšanje zahteva ali tistih razredov ali tistega blaga in storitev, za katere se podaljšanje ne zahteva, razvrščene po razredih Nicejske klasifikacije, pri čemer pred vsako skupino stoji številka razreda klasifikacije, v katero spada ta skupina blaga ali storitev, skupine pa so navedene po vrstnem redu razredov te klasifikacije. 2. Pristojbine, ki se plačajo na podlagi člena 47 Uredbe za podaljšanje znamke Skupnosti obsegajo naslednje: (a) osnovna pristojbina; (b) razredna pristojbina za vsak razred, ki presega tri razrede na seznamu razredov, za katere se zahteva podaljšanje; in (c) če je to primerno, dodatna pristojbina za zapoznelo plačilo pristojbine za podaljšanje ali zapoznelo vložitev zahteve za podaljšanje v skladu s členom 47(3) Uredbe, kakor je določeno v Uredbi o pristojbinah. 3. Šteje se, da je zahteva za podaljšanje osnovana, če je plačilo iz odstavka 2 opravljeno s plačilnimi sredstvi iz člena 5(1) Uredbe o pristojbinah, pod pogojem, da vsebuje vse zahtevane navedbe iz odstavka 1(a) in (b) tega pravila in člena 7(1) Uredbe o pristojbinah. 4. Če je zahteva za podaljšanje vložena v časovnih rokih, predvidenih v členu 47(3) Uredbe, drugi pogoji, ki urejajo podaljšanje, predvideni v členu 47 Uredbe in teh pravilih, pa niso izpolnjeni, Urad obvesti vložnika o ugotovljenih pomanjkljivostih. 5. Če zahteva za podaljšanje ni vložena ali je vložena po izteku roka, predvidenega v tretjem stavku člena 47(3) Uredbe, ali če pristojbine niso plačane oziroma so plačane šele po izteku zadevnega roka ali če pomanjkljivosti v tem roku niso odpravljene, Urad odloči, da je registracija prenehala, ter o tem obvesti imetnika znamke Skupnosti. Če plačane pristojbine ne zadoščajo za pokrivanje vseh razredov blaga in storitev, za katere se zahteva podaljšanje, Urad takšne odločitve ne sprejme, če je jasno, kateri razred ali razredi naj se pokrijejo. V odsotnosti drugih kriterijev Urad upošteva razrede po vrstnem redu klasifikacije. 6. Če odločitev, sprejeta v skladu z odstavkom 5, postane dokončna, Urad izbriše znamko iz registra. Izbris začne veljati od dne, ki sledi dnevu, na katerega je prenehala obstoječa registracija. 7. Če so bile pristojbine za podaljšanje, predvidene v odstavku 2, plačane, registracija pa se ne podaljša, se te pristojbine povrnejo. 8. Za dve ali več znamk je lahko vložena ena zahteva za podaljšanje, ob plačilu zahtevanih pristojbin za vsako znamko, pod pogojem, da so imetniki ali zastopniki v vseh primerih isti.“

19.	Pravilo 31(3) in (4) se črtata.

20.	Pravilo 32(4) se nadomesti z naslednjim: „4. Urad odpre za novo registracijo nov spis, sestavljen iz popolnega prepisa spisa o prvotni registraciji, vključno z zahtevo za registracijo delnega prenosa in zadevnimi dopisi. Urad novi registraciji dodeli tudi novo registrsko številko.“

21.

Pravilo 33 se spremeni: (a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Pravilo 31(1), (2), (5) in (7) se smiselno uporablja za registracijo licence, prenosa licence, stvarne pravice, prenosa stvarne pravice, izvršbe ali stečajnega postopka ob upoštevanju: (a) Pravilo 31(1)(c) se ne uporablja glede zahteve za registracijo stvarne pravice, izvršbe ali postopka v primeru plačilne nesposobnosti; (b) Pravilo 31(1)(d) in (5) se ne uporablja, kadar je zahtevo podal imetnik znamke Skupnosti.“ (b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Prijava registracije licence, prenosa licence, stvarne pravice, prenosa stvarne pravice ali izvršbe se ne šteje za vloženo, dokler ni plačana zahtevana pristojbina.“ (c) V odstavku 3 se besede „členih 19, 20 ali 22“ nadomestijo z „členih 19 do 22“ in besede „v odstavkih 1 in 2 zgoraj,“ se nadomestijo z „v odstavku 1 tega pravila in pravila 34(2)“. (d) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4. Odstavka 1 in 3 se smiselno uporabljata za prijave znamke Skupnosti.Licence, stvarne pravice, postopki v primerih plačilne nesposobnosti in izvršbe se vpišejo v spise o prijavah za znamko Skupnosti, ki jih vodi Urad.“

22.

Pravilo 34 se nadomesti z naslednjim: „Pravilo 34 Posebne določbe za registracijo licence 1. Prijava registracije licence lahko vsebuje zahtevo, da se licenca vpiše v register kot ena ali več naslednjih: (a) izključna licenca; (b) podlicenca, če jo podeli imetnik licence, katerega licenca je vpisana v register; (c) licenca, omejena na del blaga ali storitev, za katere je znamka registrirana; (d) licenca, omejena na del Skupnosti; (e) začasna licenca. 2. Če je podana zahteva, da se licenca vpiše kot licenca skladno z odstavkom 1(c), (d) in (e), se v prijavi registracije licence navede blago in storitve, del Skupnosti ter obdobje, za katero se podeljuje licenca.“

23.	Pravilo 35(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Dokler se ne plača zahtevana pristojbina, se zahteva za izbris registracije licence, stvarne pravice ali izvršbe ne šteje za vloženo.“

24.	Točka (c) pravila 36(1) se črta.

25.

Pravilo 38 se spremeni: (a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Rok iz člena 115(6) Uredbe, v katerem vložnik zahteve za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti vloži prevod svoje prijave, znaša en mesec od vložitve prijave, po preteku katerega se prijava zavrže kot nedopustna.“ (b) V odstavku 3 se doda naslednji stavek: „Kadar prevod ni vložen ali je vložen prepozno, ostane jezik postopka nespremenjen.“

26.

Pravilo 39 se nadomesti z naslednjim: „Pravilo 39 Zavrženje zahteve za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti zaradi nedopustnosti 1. Če Urad ugotovi, da zahtevane pristojbine niso bile plačane, pozove vložnika zahteve, naj plača pristojbino v roku, ki mu ga določi. Če zahtevana pristojbina ni plačana v roku, ki ga določi Urad, ta vložnika obvesti, da se zahteva za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti ne šteje za vloženo. Če se zahtevana pristojbina plača po izteku roka, ki ga določi Urad, se povrne vložniku. 2. Če prevod, zahtevan na podlagi pravila 38(1), ni vložen v predpisanem roku, Urad zavrže zahtevo za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti kot nedopustno. 3. Če Urad ugotovi, da zahteva ni v skladu s pravilom 37, pozove vložnika zahteve, naj odpravi ugotovljene pomanjkljivosti v roku, ki mu ga določi. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Urad zavrže zahtevo kot nedopustno. 4. Vse odločitve o zavrženju zahteve za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti po odstavkih 2 ali 3 se sporočijo vložniku zahteve in imetniku znamke Skupnosti.“

27.

Pravilo 40 se spremeni: (a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Vsaka zahteva za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti, ki se šteje za vloženo, se naznani imetniku znamke Skupnosti. Če Urad ugotovi, da je zahteva dopustna, pozove imetnika znamke Skupnosti, naj poda svoja stališča v roku, ki mu ga določi.“ (b) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4. Če pravilo 69 ne določa ali dovoljuje drugače, se vsa stališča, ki so jih vložile stranke, pošljejo drugi zadevni stranki.“ (c) Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: „5. V primeru zahteve za razveljavitev na podlagi člena 50(1)(a) Uredbe, Urad pozove imetnika znamke Skupnosti, naj priskrbi dokaz o resni in dejanski uporabi znamke v roku, ki mu ga določi. Če dokaz ni predložen v določenem roku, se znamka Skupnosti razveljavi. Smiselno se uporabi pravilo 22(2), (3) in (4).“ (d) Doda se novi odstavek (6): „6. Če mora vložnik zahteve priskrbeti dokaz o uporabi ali dokaz, da obstajajo ustrezni razlogi za neuporabo na podlagi člena 56(2) ali (3) Uredbe, Urad pozove vložnika, naj priskrbi dokaz o resni in dejanski uporabi znamke v roku, ki mu ga določi. Če dokaz ni predložen v določenem roku, se zahteva za ugotovitev ničnosti zavrže. Smiselno se uporabi pravilo 22(2), (3) in (4).“

28.

Pravili 44 in 45 se nadomestita z naslednjim: „Pravilo 44 Prijava za konverzijo 1. Prijava za konverzijo prijave znamke Skupnosti ali registrirane znamke Skupnosti v prijavo nacionalne znamke na podlagi člena 108 Uredbe vsebuje. (a) ime in naslov vložnika prijave za konverzijo v skladu s pravilom 1(1)(b); (b) številko vložitve prijave znamke Skupnosti ali registracijsko številko znamke Skupnosti; (c) navedbo razlogov za konverzijo v skladu s členom 108(1)(a) ali (b) Uredbe; (d) navedbo države članice ali držav članic, za katere se zahteva konverzija; (e) če se zahteva ne nanaša na vse blago in storitve, za katere je bila vložena prijava ali registrirana znamka, navedbo blaga in storitev, za katere se zahteva konverzija, in, če se konverzija zahteva za več kot eno državo članico in seznam blaga in storitev ni enak v vseh državah članicah, navedbo ustreznega blaga in storitev za vsako državo članico; (f) če se zahteva konverzija v skladu s členom 108(6) Uredbe, navedbo datuma, na katerega je odločba nacionalnega sodišča postala pravnomočna, in prepis te odločbe; prepis je lahko predložen v jeziku, v katerem je bila izdana odločba. 2. Zahteva za konverzijo se vloži v roku iz člena 108(4), (5) ali (6) Uredbe. Če se zahteva konverzija, pa registracija ni bila podaljšana, začne teči rok treh mesecev, predviden v členu 108(5) Uredbe, dan po zadnjem dnevu, na katerega je mogoče oddati zahtevo za podaljšanje v skladu s členom 47(3) Uredbe. Pravilo 45 Preučitev prijave za konverzijo 1. Če prijava za konverzijo ne izpolnjuje zahtev iz člena 108(1) ali (2) Uredbe ali ni bila vložena v ustreznem roku treh mesecev ali ne izpolnjuje pravila 44 ali drugih pravil, Urad o tem obvesti vložnika in mu določi rok, v katerem lahko dopolni prijavo ali predloži kakršne koli manjkajoče informacije ali navedbe. 2. Če pristojbina za konverzijo v ustreznem roku treh mesecev ni plačana, Urad prijavitelja obvesti, da se prijava za konverzijo ne šteje za vloženo. 3. Če manjkajoče navedbe, niso bile predložene v roku, ki ga je določil Urad, ta zavrže prijavo za konverzijo. Če se uporabi člen 108(2) Uredbe, Urad zavrže prijavo za konverzijo kot nedopustno le glede tistih držav članic, za katere je konverzija po navedeni določbi izključena. 4. Če je Urad ali Sodišče za znamko Skupnosti zavrnilo prijavo znamke Skupnosti ali je razglasilo znamko Skupnosti za neveljavno iz absolutnih razlogov s sklicevanjem na jezik države članice, se konverzija izključi na podlagi člena 108(2) Uredbe za vse države članice, v katerih je ta jezik eden izmed uradnih jezikov. Če je Urad ali Sodišče za znamko Skupnosti zavrnilo prijavo znamke Skupnosti ali je razglasilo znamko Skupnosti za neveljavno iz absolutnih razlogov, za katere se je ugotovilo, da veljajo v celotni Skupnosti, ali na račun prejšnje znamke Skupnosti ali druge pravice industrijske lastnine Skupnosti, se konverzija izključi na podlagi člena 108(2) Uredbe za vse države članice.“

29.

Pravilo 47 se nadomesti z naslednjim: „Pravilo 47 Prenos na glavne urade za industrijsko lastnino držav članic Če prijava za konverzijo ustreza zahtevam iz Uredbe in teh pravil, Urad prenese prijavo za konverzijo in podatke iz pravila 84(2) na glavne urade za industrijsko lastnino držav članic, vključno z Uradom Beneluksa za znamke, za katere je bila prijava ugotovljena kot dopustna. Urad obvesti prijavitelja o datumu prenosa.“

30.

V pravilu 50(1) se doda naslednje: „Zlasti, če je pritožba naperjena proti odločitvi, sprejeti v postopku ugovora, se člen 78a Uredbe ne uporablja za časovne roke, določene na podlagi člena 61(2) Uredbe. Če je pritožba naperjena proti odločitvi oddelka za ugovore, odbor omeji preizkus pritožbe na dejstva in dokaze, predložene v rokih, ki jih določi ali navede oddelek za ugovore skladno z uredbo in temi pravili, razen če odbor meni, da je treba dodatna in dopolnilna dejstva in dokaze upoštevati v skladu s členom 74(2) Uredbe.“

31.

Pravilo 51 se nadomesti z naslednjim: „Pravilo 51 Povračilo pristojbin za pritožbe Pristojbina za pritožbo se povrne le po odredbi katerega izmed naslednjih: (a) oddelka, katerega odločba je izpodbijana, če dovoli vmesni preizkus na podlagi člena 60(1) ali člena 60a Uredbe; (b) odbora za pritožbe, če pritožbo dovoli in meni, da je takšno povračilo pravično zaradi bistvenih kršitev postopka.“

32.	Pravilo 53 se nadomesti z naslednjim: „Pravilo 53 Popravki napak v odločbah Če Urad ugotovi po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke v postopku jezikovne napake, napake pri prepisu in očitne napake v odločitvi, zagotovi, da napako popravi odgovorni oddelek.“

33.

Vstavi se naslednje pravilo 53a: „Pravilo 53a Razveljavitev odločbe ali vpisa v register 1. Če Urad ugotovi po uradni dolžnosti ali na podlagi ustrezne informacije strank v postopku, da je odločba ali vpis v register predmet razveljavitve na podlagi člena 77a Uredbe, obvesti o nameravani razveljavitvi prizadeto stranko. 2. Prizadeta stranka lahko predloži stališča o nameravani razveljavitvi v roku, ki ga določi Urad. 3. Če se prizadeta stranka strinja z nameravano razveljavitvijo ali če ne predloži stališč v roku, Urad razveljavi odločbo ali vpis. Če se prizadeta stranka ne strinja z razveljavitvijo, Urad odloči o razveljavitvi. 4. Odstavki 1, 2 in 3 se smiselno uporabljajo, če je verjetno, da bo razveljavitev vplivala na več kot eno stranko. V teh primerih se stališča, ki jih predloži ena stranka na podlagi odstavka 3, vedno sporočijo drugi stranki ali strankam s pozivom, naj predložijo stališča. 5. Če razveljavitev odločbe ali vpisa v register vpliva na odločbo ali vpis, ki je bil objavljen, se objavi tudi razveljavitev. 6. Za razveljavitev po odstavkih 1 do 4 je pristojen oddelek ali enota, ki je izdala odločbo.“

34.

Pravilo 59(4) se nadomesti z naslednjim: „4. Znesek in predujem stroškov, ki se plačajo v skladu z odstavki 1, 2 in 3, določi predstojnik Urada, objavijo pa se v uradnem glasilu Urada. Zneski se izračunajo na isti osnovi, kot je določena v Kadrovskih predpisih za uradnike Evropskih skupnosti in njihovi Prilogi VII.“

35.

Pravilo 60 se nadomesti z naslednjim: „Pravilo 60 Zapisnik o ustnem postopku 1. O ustnem postopku ali pridobivanju dokazov se sestavi zapisnik, ki vključuje: (a) datum postopka; (b) imena pristojnih uslužbencev Urada, strank, njihovih zastopnikov ter prisotnih prič in izvedencev; (c) prošnje in zahteve strank; (d) način dajanja in pridobivanja dokazov; (e) kjer je primerno, odredbe ali odločbe, ki jih izda Urad. 2. Zapisnik postane del spisa zadevne prijave znamke Skupnosti ali registracije. Stranke dobijo izvod zapisnika. 3. Če se zaslišijo priče, izvedenci ali stranke skladno s členom 76(1)(a) ali (d) Uredbe ali pravilom 59(2), se njihove izjave posnamejo.“

36.

Pravilo 61 se spremeni: (a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. V postopkih pred Uradom imajo vsa obvestila Urada obliko oddaje originalnega dokumenta, njegovega neoverjenega prepisa ali računalniškega izpisa skladno s pravilom 55, ali kar zadeva dokumente, ki izhajajo od samih strank, dvojnikov ali neoverjenih prepisov.“ (b) Doda se naslednji odstavek 3: „3. Če je naslovnik navedel številko telefaksa ali podatke za navezavo stikov za medsebojno obveščanje s pomočjo drugih tehničnih sredstev, Urad izbere med temi sredstvi obveščanja in obveščanjem po pošti.“

37.

Pravilo 62 se spremeni: (a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Odločbe, za katere velja rok za pritožbo, vabila in drugi dokumenti, ki jih določi predstojnik Urada, se posredujejo s priporočeno pošiljko in s povratnico. Vsa druga sporočila se posredujejo z navadno pošto.“ (b) Drugi stavek odstavka 2 se črta. (c) Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: „5. Obvestilo z navadno pošto se šteje za opravljeno deseti dan po odpošiljanju.“

38.	V pravilu 65(1) se drugi stavek nadomesti z naslednjim: „Obvestilo se šteje za opravljeno na datum, ko je bilo sporočilo prejeto po telefaksu prejemnika.“

39.	Pravilo 66(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Če naslovnikovega naslova ni mogoče ugotoviti ali če se je obveščanje v skladu s pravilom 62 izkazalo za nemogoče tudi po najmanj enem poskusu Urada, se obveščanje izvrši z javnim obvestilom.“

40.

Pravilo 72(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Če rok poteče na dan splošne prekinitve pri dostavljanju pošte v državi članici, v kateri se nahaja Urad, ali, če je in v obsegu, ki ga je dovolil predstojnik Urada, sporočanje dovoljeno preko elektronskih sredstev na podlagi pravila 82, na dan dejanske prekinitve zvez Urada preko teh elektronskih sredstev sporočanja, se rok podaljša do prvega dne po koncu obdobja prekinitve, ko je Urad odprt za sprejem dokumentov, in ko se dostavlja navadna pošta. Trajanje obdobja prekinitve določi predstojnik Urada.“

41.

Pravilo 72(4) se nadomesti z naslednjim: „4. Če izjemen pojav, na primer naravna nesreča ali stavka, prizadene ali moti pravilno sporočanje strank v postopku pred Uradom ali obratno, lahko predstojnik Urada določi, da se za stranke v postopku, ki imajo svoje stalno prebivališče ali registrirani sedež v zadevni državi članici ali ki so imenovale zastopnika s poslovno enoto v zadevni državi, vsi roki, ki bi sicer pretekli na datum začetka takšnega pojava ali po njem, ki jih določi Urad, podaljšajo do datuma, ki ga določi Urad. Če pojav prizadene sedež Urada, se v takšni določitvi predstojnika navede, da velja za vse stranke v postopku.“

42.

Pravilo 76 se spremeni: (a) Odstavki 1 do 4 se nadomestijo z naslednjim: „1. Odvetniki in poklicni zastopniki, navedeni na seznamu, ki ga vodi Urad na podlagi člena 89(2) Uredbe, morajo pri njem vložiti podpisano pooblastilo za vnos v spise le, če to Urad izrecno zahteva, ali če je več strank v postopku, v katerem zastopnik deluje pred Uradom, če druga stranka to izrecno zahteva. 2. Zaposleni, ki zastopajo fizične ali pravne osebe na podlagi člena 88(3) Uredbe, morajo vložiti pri Uradu podpisano pooblastilo za vnos v spise. 3. Pooblastilo se lahko vloži v katerem koli uradnem jeziku Skupnosti. Obsega lahko eno ali več prijav ali registracij znamk ali je lahko v obliki generalnega pooblastila, ki zastopnika pooblašča za zastopanje v vseh postopkih pred Uradom, v katerih je oseba, ki daje pooblastilo, stranka. 4. Če se na podlagi odstavka 1 ali 2 zahteva vložitev podpisanega pooblastila, Urad določi rok, v katerem je treba takšno pooblastilo vložiti. Če pooblastilo ni vloženo pravočasno, se postopek nadaljuje z zastopano osebo. Vsa dejanja v postopku razen vložitve prijave, ki jo opravi zastopnik, se štejejo, da niso bila storjena, če jih zastopana oseba ne odobri v roku, ki ga določi Urad. To ne vpliva na uporabo člena 88(2) Uredbe.“ (b) Odstavka 8 in 9 se nadomestita z naslednjim: „8. Če se imenovanje zastopnika sporoči Uradu, se ime in poslovna enota zastopnika navedeta v skladu s pravilom 1(1)(e). Če zastopnik deluje pred Uradom, kjer je že bil imenovan, navede svoje ime in po možnosti identifikacijsko številko, ki mu jo dodeli Urad. Če ista stranka imenuje več zastopnikov, lahko ti ne glede na kakršne koli nasprotne določbe v pooblastilih delujejo združeno ali posamično. 9. Pooblastilo združenja zastopnikov šteje kot pooblastilo za vsakega zastopnika, ki deluje v tem združenju.“

43.	Pravilo 79 se spremeni: (a) Točki (a) in (b) se nadomestita z naslednjim: „(a) s predložitvijo podpisanega originala zadevnega dokumenta na Uradu po pošti, z osebnim vročanjem ali na kak drug način; (b) s prenosom dokumenta po telefaksu v skladu s pravilom 80;“ (b) Točka (c) se črta.

44.

Vstavi se naslednje pravilo 79a: „Pravilo 79a Dodatki k pisnim sporočilom Če predloži dokument v skladu s točko (a) pravila 79 stranka v postopku pred Uradom, ki vključuje več kot eno stranko v postopku, se dokument ali dokazilo, pa tudi vse priloge k dokumentu predložijo v toliko izvodih, kolikor je strank v postopku.“

45.

Pravilo 80 se spremeni: (a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Če se prijava registracije znamke Skupnosti odda Uradu po telefaksu in prijava vsebuje prikaz znamke po pravilu 3(2), ki ne izpolnjuje zahtev tega pravila, se zahtevano število prikazov, primernih za objavo, odda Uradu v skladu s pravilom 79(a). Če Urad prejme prikaze v roku enega meseca od dne prejema telefaksa, se šteje, da je Urad prikaz prejel na datum, na katerega je prejel telefaks.“ (b) V odstavku 3 se doda naslednji stavek: „Če je prijava poslana po telefaksu elektronsko, mora navedba imena pošiljatelja ustrezati podpisu.“ (c) Odstavek 4 se črta.

46.	Pravilo 81 se črta.

47.	Pravilo 82 se spremeni: (a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Predstojnik Urada določi v kakšnem obsegu in pod katerimi tehničnimi pogoji se lahko sporočila pošiljajo Uradu z elektronskimi sredstvi.“ (b) Odstavek 4 se črta.

48.

Pravilo 83 se nadomesti z naslednjim: „Pravilo 83 Obrazci 1. Urad brezplačno daje na voljo obrazce za namene: (a) vložitve prijave znamke Skupnosti, kjer je to primerno vključno z zahtevo za poročilo o poizvedbi; (b) vložitve ugovora; (c) zahteve za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti; (d) zahteve za registracijo prenosa ter obrazec za prenos in dokument za prenos, predviden v pravilu 31(5); (e) zahteve za registracijo licence; (f) zahteve za podaljšanje registracije znamke Skupnosti; (g) pritožbo; (h) pooblastitve zastopnika v obliki posamične pooblastitve in v obliki splošne pooblastitve; (i) predložitve mednarodne prijave ali naknadne označbe na podlagi Madridskega protokola Uradu. 2. Stranke v postopku na Uradu lahko uporabijo tudi: (a) obrazce, uvedene na podlagi Pogodbe o pravu znamk ali priporočil skupščine Pariške unije za varstvo industrijske lastnine; (b) z izjemo obrazca iz točke (i) odstavka 1, obrazce enake vsebine in formata. 3. Urad da na voljo obrazce iz odstavkov (1) v vseh uradnih jezikih Skupnosti.“

49.

Pravilo 84 se spremeni: (a) V odstavku 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim: „(d) ime in naslov prijavitelja;“ (b) Odstavek 3 se spremeni: (i) Točka (i) se nadomesti z naslednjim: „(i) izvršba v skladu s členom 20 Uredbe in postopki v primeru insoventnosti v skladu s členom 21 Uredbe;“ (ii) Dodata se naslednji točki (w) in (x): „(w) delitev registracije na podlagi člena 48a Uredbe in pravila 25a, skupaj s točkami iz odstavka 2 glede deljene registracije, kakor tudi seznam blaga in storitev v prvotni registraciji, kot je bil spremenjen; (x) razveljavitev odločbe ali vpisa v register na podlagi člena 77a Uredbe, kjer razveljavitev zadeva odločitev ali vpis, ki je bil objavljen.“

50.	Pravilo 85(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Bilten za znamke Skupnosti izhaja na način in s pogostostjo, ki ju določi predstojnik Urada.“

51.

Pravilo 89(1) in (2) se nadomesti z naslednjim: „1. Pri pregledu spisov v zvezi z znamko Skupnosti in registriranih znamk Skupnosti se pregleda bodisi originalni dokument bodisi njegovi prepisi ali tehnični načini shranjevanja, če se spisi shranjujejo na ta način. Način pregleda določi predstojnik Urada. Pri pregledu spisov, kot predvidevajo odstavki 3, 4 in 5, se zahteva za pregled spisov ne šteje za vloženo, dokler se ne plača zahtevana pristojbina. Za pregled tehničnih načinov shranjevanja, ki se opravi sprotno, se pristojbina ne plača. 2. Če se zahteva pregled spisov prijave znamke Skupnosti, ki še ni bila objavljena na podlagi člena 40 Uredbe, mora zahteva vsebovati navedbo in dokaze, da je prijavitelj privolil v pregled ali izjavil, da bo po registraciji znamke uveljavljal pravice na njeni podlagi proti stranki, ki zahteva pregled.“

52.

Pravilo 91 se nadomesti z naslednjim: „Pravilo 91 Shranjevanje spisov 1. Predstojnik Urada določi obliko, v kateri se spisi hranijo. 2. Če se spisi hranijo v elektronski obliki, se ti elektronski spisi ali njihove varnostne kopije hranijo brez časovne omejitve. Originalni dokumenti, ki so jih vložile stranke v postopku, kot podlaga takšnih elektronskih spisov, se odstranijo po tem, ko jih je Urad prejel, kar določi predstojnik Urada. 3. Če in kolikor se spisi ali deli spisov hranijo v kakršni koli obliki razen elektronske, se dokumenti, ki sestavljajo del takih spisov, hranijo vsaj pet let po koncu leta, v katerem: (a) se prijava zavrže ali umakne oziroma šteje za umaknjeno; (b) registracija znamke Skupnosti popolnoma poteče v skladu s členom 47 Uredbe; (c) se registrira popolna odpoved znamki Skupnosti v skladu s členom 49 Uredbe; (d) se znamka Skupnosti popolnoma izbriše iz registra v skladu s členom 56(6) ali členom 96(6) Uredbe.“

53.

Pravilo 94 se spremeni: (a) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Če znesek stroškov ni določen na podlagi prvega stavka člena 81(6) Uredbe, se zahtevi za določitev stroškov priložijo izračun in spremna dokazila. Za stroške zastopanja iz odstavka 7(d) tega pravila, zadošča zagotovilo zastopnika, da so dejansko nastali. Za ostale stroške zadošča, da je izkazana njihova verjetnost. Če je znesek stroškov določen na podlagi prvega stavka člena 81(6) Uredbe, se stroški zastopanja odobrijo po stopnji, določeni v odstavku 7(d) tega pravila in ne glede na to, ali so dejansko nastali.“ (b) V odstavku 4, se besede „drugem stavku člena 81(6)“ nadomestijo s „tretjem stavku člena 81(6)“. (c) Odstavek 7 se nadomesti z naslednjim: „7. Ob upoštevanju odstavka 3 tega pravila nosi stroške, ki so nujno potrebni za postopek in ki jih dejansko povzroči zmagovita stranka, poražena stranka v skladu s členom 81(1) Uredbe na podlagi naslednjih maksimalnih stopenj: (a) če stranke ne zastopa zastopnik, potne stroške in stroške bivanja ene stranke za eno osebo za pot tja in nazaj od stalnega prebivališča ali poslovne enote do mesta, kjer poteka ustni postopek na podlagi pravila 56, kot sledi: (i) strošek potovanja z železnico v prvem razredu vključno z običajnimi prevoznimi dodatki, če skupna razdalja po železnici ne presega 800 km; (ii) strošek letalske vozovnice v turističnem razredu, če skupna razdalja po železnici presega 800 km ali pot prečka morje; (iii) stroški bivanja, kot so določeni v členu 13 Priloge VII h kadrovskim predpisom za uradnike Evropskih skupnosti; (b) potni stroški zastopnikov v smislu člena 89(1) Uredbe po stopnjah, predvidenih v točki (a) (i) in (ii) tega pravila; (c) potni stroški, stroški bivanja, nadomestilo za izgubo dohodka in honorarji, do katerih so priče in izvedenci upravičeni na podlagi pravila 59(2), (3) ali (4), kolikor ima končno odgovornost stranka v postopku podlagi pravila 59(5)(b); (d) stroški zastopanja v smislu člena 89(1) Uredbe, (i) stranke, ki ugovarjajo, v postopku ugovora:   300 EUR; (ii) prijavitelja v postopku ugovora:   300 EUR; (iii) vložnika zahteve v postopku v zvezi s razveljavitvijo ali ničnostjo znamke Skupnosti:   450 EUR; (iv) imetnika znamke v postopku v zvezi s razveljavitvijo ali ničnostjo znamke Skupnosti:   450 EUR; (v) pritožnika v pritožbenem postopku:   550 EUR; (vi) nasprotne stranke v pritožbenem postopku:   550 EUR; (vii) če se opravi ustni postopek, v katerega so bile stranke pozvane na podlagi pravila 56, se znesek iz točk (i) do (vi) poviša za 400 EUR; (e) če je v prijavi več prijaviteljev ali imetnikov znamke Skupnosti ali je več strank, ki ugovarjajo, ali vložnikov zahteve za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti, ki so skupno vložili ugovor ali zahtevo za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti, poražena stranka nosi stroške iz točke (a) samo za eno tako osebo; (f) če uspešno stranko zastopa več kot en zastopnik v smislu člena 89(1) Uredbe, poražena stranka krije stroške iz točk (b) in (d) tega pravila le za eno takšno osebo; (g) poražena stranka ni dolžna zmagoviti stranki povrniti nobenih stroškov, izdatkov in pristojbin razen tistih iz točk (a) do (f).“

54.

Pravilo 98 se nadomesti z naslednjim: „Pravilo 98 Prevodi 1. Če naj se vloži prevod dokumenta, mora biti prevod istoveten z dokumentom, na katerega se nanaša, in prikazati zgradbo in vsebino originalnega dokumenta. Urad lahko v roku, ki ga določi, zahteva vložitev potrdila, da se prevod ujema z izvirnim besedilom. Predstojnik Urada določi način potrditve prevoda. 2. Če uredba ali ta pravila ne določajo drugače, se šteje, da Urad dokumenta, za katerega mora biti vložen prevod, ni prejel, (a) če Urad prejme prevod po preteku roka za predložitev originalnega dokumenta ali prevoda; (b) v primeru iz odstavka 1, če potrdilo ni vloženo določenem roku.“

55.

Pravilo 100 se nadomesti z naslednjim: „Pravilo 100 Odločitve, ki jih sprejme en član Primeri, v katerih lahko na podlagi člena 127(2) ali člena 129(2) Uredbe sprejme odločitev en član oddelka za ugovore ali oddelka za razveljavitev, so: (a) odločitve o porazdelitvi stroškov; (b) odločitve o določitvi zneska stroškov, ki jih je treba plačati na podlagi prvega stavka člena 81(6) Uredbe; (c) odločitve, da se spis zaključi ali da se razsojanje ne nadaljuje; (d) odločitve, da se ugovor zavrže kot nedopusten pred pretekom roka iz pravila 18(1); (e) odločitve o prekinitvi postopka; (f) odločitve o združitvi ali razdružitvi več ugovorov v skladu s pravilom 21(1).“

56.

Odstavki 1, 2 in 3 pravila 101 se nadomestijo z naslednjim: „1. Če je potrebno, predstojnik Urada zahteva, naj Komisija poizve, ali država, ki ni podpisnica Pariške konvencije ali Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, priznava vzajemnost v smislu člena 29(5) Uredbe. 2. Če Komisija ugotovi, da je vzajemnost v skladu z odstavkom 1 priznana, objavi sporočilo o tem v Uradnem listu Evropske unije. 3. Člen 29(5) Uredbe se uporablja od datuma objave sporočila iz odstavka 2 v Uradnem listu Evropske unije, razen če je v sporočilu naveden zgodnejši datum, od katerega se uporablja. Veljati preneha z dnem objave sporočila Komisije, da vzajemnost ni več priznana, v Uradnem listu Evropske unije, razen, če je v sporočilu naveden zgodnejši datum, od katerega se uporablja.“

57.	Pravilo 114 se spremeni: (a) V odstavku 1 se točka (d) nadomesti z naslednjim: „(d) navedbe in elementi iz pravila 15(2)(b) do (h).“ (b) V odstavku 2 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim: „Pravila 15(1), (3) in (4) in 16 do 22 se uporabljajo ob upoštevanju:“

58.	Točka (c) pravila 122(1) se nadomesti z naslednjim: „(c) navedbe in elementi iz pravila 44(1)(a), (c), (d), (e) in (f)“.

Člen 2

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Točka (1)(d), točka (3), točka (4) in točka (7) člena 1 se uporabljajo od 10. marca 2008, kot tudi drugi del, ki se začne z besedo „vključno“, točke (a) pravila 83(1), kot določa točka (48) člena 1 te uredbe.

---

(1)  UL L 11, 14.1.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 422/2004 (UL L 70, 9.3.2004, str. 1).

(2)  UL L 303, 15.12.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 782/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 88).

(3)  UL L 208, 24.7.1992, str. 1.“

---

5.7.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 172/22

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1042/2005

z dne 29. junija 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 2869/95 o pristojbinah, ki se plačujejo Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (1), in zlasti člena 139 Uredbe,

upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 40/94, kakor se izvaja z Uredbo Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (2), je treba določiti dodatne pristojbine, ki zadevajo poročila o poizvedbi, delitev prijav blagovne znamke ali registracijo in nadaljevanje postopkov. Določiti je treba zneske teh novih pristojbin.

(2)	Režim o poizvedbi se lahko neobvezno uporablja od 10. marca 2008, kakor je določeno v členu 2(2) Uredbe Sveta (ES) št. 422/2004. Od tega datuma je treba uporabljati dodatne pristojbine za nacionalna poročila o poizvedbi.

(3)	Uredbo Komisije (ES) št. 2869/95 (3) je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za pristojbine, izvršilne predpise ter postopke Odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2869/95 se spremeni:

1.

Tabela v členu 2 se spremeni: (a) Doda se naslednja točka 1a. „1a. Pristojbina za poizvedbo (a) za prijavo znamke Skupnosti (člen 39(2), pravilo 4(c)) (b) za mednarodno registracijo, v kateri je imenovana Evropska skupnost (člena 39(2) in 150(2), pravilo 10(2)) Znesek 12 EUR, pomnožen s številom glavnih uradov za industrijsko lastnino iz člena 39(2) Uredbe; navedeni znesek in vse nadaljnje spremembe Urad objavi v Uradnem listu urada.“ (b) Točka 6 se črta. (c) V točki 13 se besede „Pristojbina za vsak razred blaga in storitev nad tremi razredi za posamezno znamko“ nadomestijo s „Pristojbina za podaljšanje veljavnosti vsakega razreda blaga in storitev nad tremi razredi za posamezno znamko“. (d) V točki 15 se besede „Pristojbina za vsak razred blaga in storitev nad tremi razredi za kolektivno znamko“ nadomestijo s „Pristojbina za podaljšanje veljavnosti vsakega razreda blaga in storitev nad tremi razrediza kolektivno znamko“. (e) V točki 19 se besede „Pristojbina za vrnitev v prejšnje stanje“ nadomestijo s „Pristojbina za zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje“. (f) V točki 20 se besede „Pristojbina za konverzijo“ nadomestijo s „Pristojbina za zahtevo za konverzijo“. (g) Točki 21 in 22 se nadomestita z naslednjim: „21. Pristojbina za nadaljevanje postopka (člen 78a(1)) 400 22. Pristojbina za izjavo o delitvi registrirane znamke Skupnosti (člen 48a(4)) ali prijave za znamko Skupnosti (člen 44a(4)): 250“ (h) Uvodni stavek v točki 23 se nadomesti z naslednjim: „Pristojbina za zahtevo za registracijo licence ali druge pravice glede registrirane znamke Skupnosti (točka 5 člena 157(2), pravilo 33(1)) ali glede prijave za znamko Skupnosti (točka 6 člena 157(2), pravilo 33(4):“ (i) V točki 29 se črta naslednja vrstica: „plus na stran, če je več kakor 10 strani 1“

2.	V členu 13 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3.   Povračilo se izvede, potem ko je bilo izdano sporočilo mednarodnemu uradu v skladu s pravilom 113(2)(b) in (c) ali pravilom 115(5)(b), (c) in (6) Uredbe (ES) št. 2868/95.“

Člen 2

1.   Ta uredba začne veljati [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Točka (a) člena 1(1) se uporablja od 10. marca 2008.

---

(1)  UL L 11, 14.1.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 422/2004 (UL L 70, 9.3.2004, str. 1).

(2)  UL L 303, 15.12.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 782/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 88).

(3)  UL L 303, 15.12.1995, str. 33. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 781/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 85).

---

5.7.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 172/24

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1043/2005

z dne 30. junija 2005

o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje višine teh nadomestil

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (1), in zlasti prvega pododstavka člena 8(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbe Komisije (EGS) št. 3615/92 z dne 15. decembra 1992 o določitvi količin kmetijskih proizvodov, ki se upoštevajo pri izračunu nadomestil, ki zapadejo v plačilo v primeru izvoza blaga iz Uredbe Sveta (EGS) št. 3035/80 (2), Uredbe Komisije (ES) št. 3223/93 z dne 25. novembra 1993 o statističnih podatkih v zvezi z izplačili izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga iz Uredbe Sveta (EGS) št 3035/80 (3), in Uredbe Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takih nadomestil (4), se vse nanašajo na nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi. Večina navedenih uredb je bila večkrat bistveno spremenjena. Vse navedene uredbe je treba spremeniti, zaradi jasnosti, poenostavitve in upravne učinkovitosti pa je primerno vse navedene uredbe nadomestiti z eno samo.

(2)

Uredbe Sveta (EGS) št. 2771/75 (5) in (ES) št. 1255/1999 (6), 1260/2001 (7), 1784/2003 (8) in 1785/2003 (9) o skupni ureditvi trga za jajca, mleko in mlečne proizvode, sladkor, žita in riž določajo, da se lahko do obsega, ki je potreben, da se omogoči izvoz zadevnih kmetijskih proizvodov v nekaterih oblikah predelanega blaga, ki ni navedeno v Prilogi I k Pogodbi, na podlagi kotacij ali cen teh proizvodov na svetovnem trgu, razlika med temi kotacijami ali cenami in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom. Dodeljevanje nadomestil za vse kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, bi moralo biti predmet skupnih pravil.

(3)

Izvozna nadomestila naj bi bila izplačana za blago, pridobljeno neposredno iz osnovnih proizvodov, iz proizvodov, pridobljenih pri predelavi osnovnih proizvodov, ali iz proizvodov, ki so izenačeni s katerokoli od navedenih kategorij. Treba je določiti način, kako za vsakega izmed zgoraj navedenih primerov določiti višino izvoznih nadomestil.

(4)	Zaradi zagotavljanja pravilne uporabe določb uredb o skupni ureditvi trga glede dodeljevanja izvoznih nadomestil se takšna nadomestila ne sme dodeljevati za blago iz tretjih držav, ki se uporablja za proizvodnjo blaga, ki se izvozi po tem, ko je bilo v prostem prometu v Skupnosti.

(5)	Uredba Komisije (ES) št. 800/1999 (10) je določila skupna pravila za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode. Treba pa je razjasniti, na kakšen način se bodo ta pravila uporabljala za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi.

(6)

Nadomestila, dodeljena za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, zaradi spoštovanja mednarodnih obveznosti Skupnosti ne smejo biti višja od nadomestil, ki bi se plačala za te proizvode, če bi se izvozili v nespremenjeni obliki. To je treba upoštevati pri določanju stopenj nadomestil in pri sprejemanju pravil o enakovrednosti.

(7)

Uredba Komisije (EGS) št. 2825/93 z dne 15. oktobra 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1766/92 v zvezi z določanjem in odobritvijo prilagojenih nadomestil za žita, ki se izvažajo v obliki nekaterih žganih pijač (11) določa, da se kot stopnja izvoznega nadomestila uporabi stopnja, ki se uporablja na dan ko se žita dajo pod nadzor za proizvodnjo žganih pijač. Zato se dajanje žita pod carinski nadzor za proizvodnjo žganih pijač iz člena 2 Uredbe (EGS) št. 2825/93 šteje za enakovredno izvozu za namen dodelitve izvoznega nadomestila.

(8)

Cene kmetijskih proizvodov, ki se uporabljajo za proizvodnjo, na žgane pijače vplivajo v manjši meri, kot na ostalo blago. Vendar Protokol 19 Akta o pristopu Združenega kraljestva, Irske in Danske določa, da je treba sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi pospešili uporabo žit Skupnosti pri proizvodnji žganih pijač iz žit.

(9)	Krompirjev škrob je enakovreden koruznemu škrobu za namene določitve izvoznih nadomestil. Treba je omogočiti, da se v tržnih razmerah, ko je cena krompirjevega škroba znatno nižja od cene koruznega škroba, za krompirjev škrob določi posebna stopnja nadomestila.

(10)

Uporabljeni kmetijski proizvodi in zlasti iz teh proizvodov proizvedeno blago morajo biti izvoženi, da so upravičeni do nadomestila. Izjeme od tega pravila so dovoljene le v omejenem smislu. Vendar lahko proizvajalci med proizvodnjo blaga utrpijo izgubo surovin, ki so bile navsezadnje plačane po cenah Skupnosti, medtem ko so izgube proizvajalcev s sedežem zunaj Skupnosti omejene na cene na svetovnem trgu. Poleg tega nastanejo pri proizvodnji nekaterega blaga stranski proizvodi, katerih vrednost se izrazito razlikuje od vrednosti primarnih proizvodov; v nekaterih primerih se lahko ti stranski proizvodi uporabijo le kot krma za živali. Zato je treba določiti skupna pravila za določanje pojma količine proizvodov, dejansko uporabljenih v proizvodnji izvoženega blaga.

(11)

Mnogo blaga, ki ga podjetja proizvajajo pod jasno določenimi tehničnimi pogoji in ki ima stalne značilnosti in kakovost, se izvaža po rednih postopkih. Zaradi olajšanja izvoznih formalnosti je treba za takšno blago sprejeti poenostavljen postopek, s katerim proizvajalec pristojnim organom sporoči podatke o pogojih, v katerih se blago proizvaja, ki jih le-ti štejejo kot potrebne. Za primere, ko so količine dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov v proizvodnji izvoženega blaga registrirane pri pristojnih organih, je treba določiti letno potrditev teh registracij, da se zmanjšajo tveganja, ki nastanejo, če se spremembe teh količin ne sporočijo.

(12)

Mnogi kmetijski proizvodi se naravno in sezonsko spreminjajo. Vsebnost kmetijskega proizvoda v izvoženem blagu zato lahko niha. Znesek nadomestila je torej treba določiti na podlagi količine kmetijskih proizvodov, ki so bili dejansko uporabljeni pri proizvodnji izvoženega blaga. Za nekatero blago, katerega sestava je preprosta in relativno stalna, pa je treba zaradi lažjega upravljanja znesek nadomestila določiti na podlagi natančno določenih količin kmetijskih proizvodov.

(13)	Pri določanju stopnje nadomestil za osnovne ali enakovredne proizvode je bi bilo treba upoštevati proizvodna nadomestila, pomoči ali druge ukrepe s podobnim učinkom, ki se uporabljajo v skladu z ustrezno uredbo o skupni ureditvi trga za proizvod.

(14)

Možno je, da je nekatero blago s podobnimi značilnostmi pridobljeno z različnimi postopki iz različnih osnovnih materialov. Od izvoznikov se zahteva, da prepoznajo naravo osnovnih materialov in navedejo določene podatke v zvezi s proizvodnim postopkom, če so ti podatki potrebni za določitev upravičenosti do nadomestila ali ustrezne stopnje nadomestila, ki se uporabi.

(15)	Pri izračunu količine dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov je v primeru škroba ter nekaterih glukoznih in maltodekstrinskih sirupov smiselno upoštevati vsebnost suhe snovi.

(16)	Kadar tako narekujejo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali mednarodni trgovinski sporazumi, bi bilo treba predvideti možnost razlikovanja med nadomestili za nekatero blago glede na namembni kraj.

(17)

Zaradi upravljanja zneskov nadomestil, ki jih je mogoče dodeliti med proračunskim letom za nekatere kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko pride do potrebe, da se določijo različne stopnje za izvoz z vnaprej določeno stopnjo nadomestila ali brez, na podlagi dogajanj na svetovnih trgih in na trgih Skupnosti.

(18)

Znesek nadomestil, ki se lahko dodeli v posameznem proračunskem letu, je omejen v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejela Skupnost. Treba je omogočiti, da se blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, izvaža pod vnaprej znanimi pogoji. Zlasti mora biti mogoče pridobiti zagotovilo, da je ta izvoz upravičen do nadomestila, ki je združljivo z obveznostmi Skupnosti. Kjer to ni več tako, bi morali biti izvozniki dovolj zgodaj obveščeni. Vprašanje izvoznih nadomestil omogoča spremljanje izvoznih nadomestil in zagotavljanje njihovim imetnikom, da bodo lahko izkoristili nadomestilo do zneska, za katerega je potrdilo izdano, če bodo izpolnili druge pogoje, določene s pravili Skupnosti. Določiti je treba pravila o upravljanju za sistem izvoznih nadomestil. Zlasti pa je treba predvideti določbo za uporabo koeficienta znižanja, če vloge za izvozna nadomestila presegajo razpoložljive zneske. V določenih okoliščinah pa je treba predvideti možnost začasne ustavitve izdaje izvoznih nadomestil.

(19)

S potrdili o nadomestilu se zagotavlja izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, ki jih je sprejela Skupnost. Hkrati omogočajo vnaprejšnjo določitev nadomestila, ki ga je mogoče dodeliti za kmetijske proizvode, uporabljene pri proizvodnji blaga, izvoženega v tretje države. Ta namen se v nekaterih pogledih razlikuje od ciljev izvoznih dovoljenj, izdanih za osnovne proizvode, ki se izvažajo v nespremenjenem stanju in so predmet mednarodnih obveznosti, ki vključujejo količinske omejitve. Zato je treba določiti, katere splošne določbe, ki se uporabljajo za kmetijska dovoljenja in potrdila in so zdaj določene v Uredbi Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (12), se ne uporabljajo za potrdila o nadomestilu.

(20)

Nadalje je treba določiti, kako se nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1291/2000 v zvezi s potrdili z vnaprejšnjo določitvijo izvoznega nadomestila, zaprošenimi v povezavi z javnim razpisom, ki je objavljen v tretji državi uvoznici, uporabljajo za potrdila o nadomestilu. Večinoma se stopnje nadomestila določajo ali spreminjajo ob četrtkih. Da bi znižali tveganje vlaganja vlog za vnaprejšnjo določitev za proizvode iz špekulativnih razlogov, se pri vložitvi vloge za vnaprejšnjo določitev v četrtek, vloga šteje kot vložena naslednji delovni dan.

(21)

Treba je določiti pogoje za sprostitev varščine za potrdila, ki so predmet Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (13). Obveznosti, ki se štejejo za temeljne zahteve in za katere se položi varščina, je treba določiti skupaj z dokazili, ki jih je treba predložiti za potrditev izpolnjevanja obveznosti in na podlagi katerih se zadevna varščina sprosti.

(22)

Obstaja velika verjetnost, da bodo v prispelih zahtevkih za potrdila navedeni višji zneski, kakor jih je mogoče dodeliti. Zato je treba proračunsko leto razdeliti na obdobja, tako da so potrdila na voljo izvajalcem, ki izvažajo ob koncu proračunskega leta, in tistim, ki izvažajo na začetku proračunskega leta. Kadar je to ustrezno, se za vse zahtevane zneske v določenem obdobju uporabi koeficient znižanja.

(23)	Za nekatere vrste izvoza ne veljajo omejitve za plačilo nadomestil kot posledica mednarodnih obveznosti, ki jih je sprejela Evropska unija. Za ta izvoz ne velja obveznost predložitve potrdila o nadomestilu.

(24)

Večina izvoznikov prejme manj kot 75 000 EUR na leto v obliki nadomestil. Skupaj je ta izvoz le majhen del celotnega zneska nadomestil, odobrenih za kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi. Treba je omogočiti, da se ta izvoz izvzame iz zahteve po predložitvi potrdila. Da bi preprečili izkoriščanje, pa je treba omejiti uporabo te izjeme na države članice, kjer ima izvoznik svoj sedež.

(25)	Treba je sprejeti dogovore o spremljanju na podlagi načela, da izvoznik pristojnim organom pri vsakem izvozu blaga prijavi količino proizvodov, uporabljenih za proizvodnjo izvoženega blaga. Pristojni organi sprejmejo katerikoli ukrep, ki se jim zdi potreben za preverjanje točnosti teh deklaracij.

(26)

Organi, odgovorni za preverjanje izvoznikove deklaracije, morda nimajo zadostnih dokazov, ki bi jim omogočil sprejetje deklaracije o uporabljenih količinah, četudi deklaracija temelji na kemični analizi. Do takšnega položaja lahko pride zlasti, če je bilo blago, namenjeno za izvoz, proizvedeno v drugi državi članici, ki ni država izvoznica. Zato je treba pristojnim organom države članice, iz katere se blago izvaža, če je to potrebno, omogočiti, da neposredno od pristojnih organov drugih držav članic pridobijo vse podatke, ki jih lahko le-ti pridobijo v zvezi s pogoji, v katerih je bilo blago proizvedeno.

(27)

Po posvetovanju s pristojnimi organi države članice, v kateri se blago proizvaja, se izvajalcem dovoli predložitev poenostavljene deklaracije o uporabljenih proizvodih v obliki skupnih količin teh proizvodov, pod pogojem, da vodijo natančno evidenco o uporabljenih proizvodih in da je le-ta na voljo navedenim organom.

(28)

Izvoznik, zlasti če ni proizvajalec, ne more vedno poznati natančne količine uporabljenih kmetijskih proizvodov, za katere lahko zahteva nadomestilo. Zato izvoznik ne more zmeraj prijaviti teh količin. Zato je treba določiti alternativno metodo za izračunavanje nadomestila, za katerega uporabo lahko zadevna oseba zaprosi, ki je omejeno na nekatero blago, temelji na kemični analizi tega blaga ter uporablja tabelo, izdelano v ta namen.

(29)

Uredba Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (14) določa, da se lahko industrijskim panogam, ki proizvajajo nekatero blago, omogoči nakup masla in smetane po znižanih cenah. To je treba upoštevati pri izračunu nadomestil na podlagi kemične analize.

(30)

Člen 21 Uredbe (ES) št. 800/1999 določa, da se nadomestilo ne odobri za proizvode, ki na dan sprejetja izvozne deklaracije niso primerne tržne kakovosti. Da bi zagotovili enotno uporabo tega pravila, je treba pojasniti, da morajo biti proizvodi, navedeni v členu 1 Direktive Sveta 92/46/EGS z dne 16. junija 1992 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in izdelkov na osnovi mleka (15) ali v členu 1 Direktive Sveta 89/437/EGS z dne 20. junija 1989 o higienskih in zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg jajčnih proizvodov (16) in so navedeni v Prilogi II k tej uredbi, za dodelitev nadomestila pripravljeni v skladu z zahtevami navedenih direktiv in nositi zahtevano oznako o zdravstveni ustreznosti.

(31)

Člen 31(10) Uredbe št. 1255/1999 v povezavi z členom 31(12) uredbe omejuje zahtevo, da morajo biti mlečni proizvodi, za katere je plačano izvozno nadomestilo, po poreklu iz skupnosti za nekatero blago z visoko vsebnostjo mleka. Zato je primerno določiti ukrepe za izvajanje in spremljanje te zahteve.

(32)

Člen 28 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 omejuje rok, v katerem lahko osnovni kmetijski proizvodi ali blago ostanejo pod postopkom predfinanciranja nadomestila, na preostali čas veljavnosti izvoznega dovoljenja. Kljub temu imajo izvozna nadomestila, izdana proti koncu proračunskega obdobja, krajše trajanje veljavnosti, ki se zaradi mednarodnih obveznosti Skupnosti ne more podaljšati dlje kot do 30. septembra. Da bi zagotovili dovolj fleksibilnosti in omogočili izvoznikom polni izkoristek kratkega trajanja potrdil o nadomestilu, je glede teh potrdil primerno sprejeti posebne določbe, v kolikor omejujejo rok, v katerem lahko osnovni kmetijski proizvodi ali blago ostanejo pod postopkom predfinanciranja nadomestila, na preostali čas veljavnosti izvoznega dovoljenja.

(33)

Primerno je zagotoviti enotno uporabo določb o dodeljevanju nadomestil za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, na celotnem območju Skupnosti. V ta namen vsaka država članica preko Komisije obvešča druge države članice o načinih spremljanja, ki jih uporablja na svojem ozemlju za različne vrste izvoženega blaga.

(34)	Bistveno je, da se Komisiji omogoči ustrezno spremljanje sprejetih ukrepov v zvezi z dodeljenimi izvoznimi nadomestili. Zato mora imeti Komisija na voljo določene statistične podatke, ki jih sporočijo pristojni organi držav članic. Določiti je treba obliko in obseg teh podatkov.

(35)	Na voljo mora biti dovolj časa za prehod z upravne ureditve za potrdila o nadomestilu iz Uredbe (ES) št. 1520/2000 na upravno ureditev, ki je predvidena s to uredbo. Zato se ta uredba uporablja za vse zahtevke, vložene od 8. julija 2005 za potrdila za uporabo od 1. oktobra 2005.

(36)	Ukrepi, predvideni s to Uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja glede trgovine s proizvodi, pridobljenimi s predelavo kmetijskih pridelkov, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

1.   Ta uredba določa pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil, ustanovljenih na podlagi Uredbe (EGS) št. 2771/75, Uredbe (ES) št. 1255/1999, Uredbe (ES) št. 1260/2001, Uredbe (ES) št. 1784/2003 in Uredbe (ES) 1785/2003.

Ta uredba se uporablja za izvoz osnovnih proizvodov, navedenih v Prilogi I k tej uredbi, v nadaljnjem besedilu „osnovni proizvodi“, proizvodov, nastalih med njihovo predelavo, ali proizvodov, enakovrednih eni od teh dveh kategorij v skladu s členom 3 te uredbe, če se ti proizvodi izvozijo v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, ampak je navedeno v katerem od naslednjih delov dokumentov:

(a)	v Prilogi I k Uredbi (EGS) št. 2771/75;

(b)	v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1255/1999;

(c)	v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 1260/2001;

(d)	v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1784/2003;

(e)	v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003.

To blago, v nadaljnjem besedilu „blago“, je navedeno v Prilogi II k tej uredbi.

2.   Izvoznega nadomestila iz odstavka 1 se ne dodeli za blago, ki je dano v prost promet v skladu s členom 24 Pogodbe in nato ponovno izvoženo.

Za to blago se ne dodeli nadomestila, če je izvoženo po predelavi ali je sestavni del drugega blaga.

3.   Z izjemo žit, se za proizvode, uporabljene za proizvodnjo alkohola, ki ga vsebujejo žgane pijače iz Priloge II, ki sodijo v oznako KN 2208, nadomestila ne dodelijo.

Člen 2

1.   Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„proračunsko obdobje“ pomeni obdobje od 1. oktobra enega leta do 30. septembra naslednjega leta;

(2)	„proračunsko leto“ pomeni obdobje od 16. oktobra enega leta do 15. oktobra naslednjega leta;

(3)	„pomoč v hrani“ pomeni ukrepe pomoči v hrani, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 10(4) Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj, v nadaljnjem besedilu „Sporazum“;

(4)	„ostanki“ pomenijo proizvode zadevnega postopka proizvodnje, katerih sestava se bistveno razlikuje od dejansko izvoženega blaga in jih ni mogoče tržiti;

(5)	„stranski proizvodi“ pomenijo proizvode ali blago, pridobljene med zadevnim proizvodnim procesom, katerih sestava ali značilnosti se razlikujejo od dejansko izvoženega blaga, in se lahko tržijo;

(6)	„izgube“ pomenijo količine proizvodov ali blaga iz zadevnega postopka proizvodnje od stopnje, v kateri se kmetijski proizvodi nepredelani uporabijo v proizvodnji, razen količin blaga, ki se dejansko izvozijo, ostankov in stranskih proizvodov, in jih ni mogoče tržiti;

2.   Za namene točk (4), (5) in (6) odstavka 1 se proizvodi, pridobljeni med zadevnim postopkom proizvodnje, s sestavo, ki se razlikuje od dejansko izvoženega blaga, prodani proti plačilu, ki predstavlja zgolj stroške njihove odstranitve, ne štejejo kot trženi.

Za namene točke (6) odstavka 1 se proizvodi ali blago iz zadevnega proizvodnega postopka, ki se lahko proti plačilu ali brez njega odstrani le kot krma za živali, vključijo pod izgube.

Člen 3

1.   Krompirjev škrob, ki sodi v oznako KN 1108 13 00, neposredno proizveden iz krompirja, brez podproizvodov, je enakovreden proizvodu, pridobljenemu pri predelavi koruze.

2.   Sirotka, ki sodi v oznake KN od 0404 10 48 do 0404 10 62, nekoncentrirana, tudi zamrznjena, je enakovredna sirotki v prahu, kot je navedena v Prilogi I, v nadaljnjem besedilu „skupina proizvodov 1“.

3.   Naslednji proizvodi so enakovredni mleku v prahu z vsebnostjo maščob do vključno 1,5 %, kot je navedena v Prilogi I, v nadaljnjem besedilu „skupina proizvodov 2“:

(a)	mleko in mlečni proizvodi, ki sodijo v oznake KN 0403 10 11, 0403 90 51 in 0404 90 21, nekoncentrirani niti ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, tudi zamrznjeni, z vsebnostjo mlečnih maščob do vključno 0,1 mas %;

(b)	mleko in mlečni proizvodi, ki sodijo v oznake KN 0403 10 11, 0403 90 11 in 0404 90 21, v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo mlečnih maščob do vključno 1,5 mas %;

4.   Naslednji proizvodi so enakovredni mleku v prahu z vsebnostjo maščob do vključno 26 %, navedenemu v Prilogi I, v nadaljnjem besedilu „skupina proizvodov 3“:

(a)	mleko, smetana in mlečni proizvodi, ki sodijo v oznake KN 0403 10 11, 0403 10 13, 0403 90 51, 0403 90 53, 0404 90 21 in 0404 90 23, nekoncentrirani niti ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, tudi zamrznjeni, z vsebnostjo mlečnih maščob več kot 0,1 mas % do vključno 6 mas %;

(b)

mleko, smetana in mlečni proizvodi, ki sodijo v oznake KN 0403 10 11, 0403 10 13, 0403 10 19, 0403 90 13, 0403 90 19, 0404 90 23 in 0404 90 29, v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo mlečnih maščob več kot 1,5 mas %, vendar manj kot 45 mas %.

Vendar so lahko proizvodi iz točk (a) in (b) prvega pododstavka na zahtevo stranke in s soglasjem pristojnega organa enakovredni:

(a)	skupini proizvodov 2, glede nemaščobnega dela vsebnosti suhe snovi v proizvodu;

(b)	maslu iz Priloge I, v nadaljnjem besedilu „skupina proizvodov 6“, glede vsebnosti mlečnih maščob v proizvodu.

5.   Naslednji proizvodi so enakovredni skupini proizvodov 6:

(a)	mleko, smetana in mlečni proizvodi, ki sodijo v oznake KN 0403 10 19, 0403 90 59, 0403 90 23 in 0404 90 29, nekoncentrirani niti ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo mlečnih maščob več kot 6 mas %;

(b)	mleko, smetana in mlečni proizvodi, ki sodijo v oznake KN 0403 10 19, 0403 90 19 in 0404 90 29, v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo mlečnih maščob več kot 45 mas %;

(c)	maslo in druge mlečne maščobe z vsebnostjo maščob ne 82 mas %, vendar več kot 62 mas %, ki sodijo v oznake KN 0405 10, 0405 20 90, 0405 90 10, 0405 90 90.

6.   Mleko, smetana in mlečni proizvodi, ki sodijo v oznake KN od 0403 10 11 do 0403 10 19, od 0403 90 51 do 0403 90 59 in od 0404 90 21 do 0404 90 29, koncentrirani, razen v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, so glede na nemaščobni del vsebnosti suhe snovi v proizvodu enakovredni skupini proizvodov 2. Glede na delež mlečnih maščob pa so ti proizvodi enakovredni skupini proizvodov 6.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za sir in skuto.

7.   Oluščen riž, ki sodi v oznako KN 1006 20, in manj brušen riž, ki sodi v oznake KN od 1006 30 21 do 1006 30 48, sta enakovredna dobro brušenemu rižu, ki sodi v oznake KN od 1006 30 61 do 1006 30 98.

8.   Naslednji proizvodi, če izpolnjujejo pogoje za upravičenost do nadomestila, določene v Uredbi (ES) št. 1260/2001 in v Uredbi Komisije (ES) št. 2135/95 (17) in če se izvažajo nepredelani, so enakovredni belemu sladkorju, ki sodi v oznako KN 1701 99 10:

(a)	surovi sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese, ki sodi v oznako KN 1701 11 90 ali v oznako KN 1701 12 90 in v suhem stanju vsebuje 92 mas % ali več saharoze, določene s polarimetrično metodo;

(b)	sladkor, ki sodi v oznako KN 1701 91 00 ali 1701 99 90;

(c)	proizvodi iz člena 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001, razen mešanic, pridobljenih z delno uporabo proizvodov, zajetih v Uredbi (ES) št. 1784/2003;

(d)	proizvodi iz člena 1(1)(f) in (g) Uredbe (ES) št. 1260/2001, razen mešanic, pridobljenih z delno uporabo proizvodov, zajetih v Uredbi (ES) št. 1784/2003.

Člen 4

Poleg določb te uredbe se uporablja tudi Uredba (ES) št. 800/1999.

POGLAVJE II

IZVOZNA NADOMESTILA

ODDELEK 1

Metoda izračuna

Člen 5

1.   Znesek dodeljenega nadomestila za količino, določeno v skladu z oddelkom 2, za vsakega od osnovnih proizvodov, ki se izvažajo v obliki iste vrste blaga, se izračuna tako, da se ta količina pomnoži s stopnjo nadomestila za osnovni proizvod, preračunano na enoto teže v skladu z oddelkom 3.

2.   Kadar se na podlagi člena 15(2) določijo različne stopnje nadomestila za posamezni osnovni proizvod, se znesek nadomestila izračuna ločeno za vsako količino osnovnih proizvodov, za katere obstajajo različne stopnje nadomestila.

3.   Kadar se blago uporablja za proizvodnjo izvoženega blaga, se pri izračunu zneska, ki se uporabi za vsakega od osnovnih proizvodov, za proizvode, pridobljene pri njihovi predelavi, ali za proizvode, enakovredne eni od teh dveh kategorij v skladu s členom 3, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji izvoženega blaga, kot stopnja nadomestila vzame stopnja, ki se uporabi, če se prvo blago izvozi nepredelano.

ODDELEK 2

Referenčna količina

Člen 6

Za blago se količina vsakega od osnovnih proizvodov, ki je podlaga za izračun zneska nadomestila, (v nadaljnjem besedilu: „referenčna količina“), določi v skladu s členi 7, 8 in 9, razen pri sklicevanju na Prilogo III ali kadar se uporabi drugi odstavek člena 51.

Člen 7

Pri uporabi nepredelanega osnovnega proizvoda ali enakovrednega proizvoda je referenčna količina tista, ki se dejansko uporabi za proizvodnjo izvoženega blaga, pri čemer se upoštevajo pretvorbeni količniki iz Priloge VII.

Člen 8

Pri uporabi proizvoda iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1784/2003 ali Uredbe (ES) št. 1785/2003, je referenčna količina tista, ki se dejansko uporabi pri proizvodnji izvoženega blaga in ki je z uporabo koeficientov, določenih v Prilogi V k tej uredbi, prilagojena tako, da ustreza količini osnovnega proizvoda, če za zadeven proizvod velja ena od naslednjih navedb:

(a)	proizvod je nastal pri predelavi osnovnega proizvoda ali proizvoda, enakovrednega temu osnovnemu proizvodu;

(b)	proizvod je enakovreden proizvodu, ki je nastal pri predelavi osnovnega proizvoda;

(c)	proizvod je nastal pri predelavi proizvoda, enakovrednega proizvodu, ki je nastal pri predelavi osnovnega proizvoda.

Vendar je za žitno žganje, ki ga vsebujejo žgane pijače, ki sodijo v oznako KN 2208, referenčna količina 3,4 kg ječmena na volumenski odstotek alkohola, pridobljenega iz žit, na hektoliter izvožene žgane pijače.

Člen 9

Pri uporabi katerega koli izmed naslednjih proizvodov je za vsak zadevni osnovni proizvod, ki je v skladu z določbami člena 11, referenčna količina enaka količini, ki jo določijo pristojni organi v skladu s členom 49:

(a)	proizvoda, ki ni zajet v Prilogi I k Pogodbi in ki nastane pri predelavi proizvoda iz členov 7 ali 8 te uredbe;

(b)	proizvoda, pridobljenega iz mešanice ali pri predelavi več proizvodov iz členov 7 ali 8 ali proizvodov, navedenih v točki (a) tega odstavka.

Referenčna količina se določi na podlagi količine proizvoda, ki se dejansko uporabi pri proizvodnji izvoženega blaga. Za izračun te količine se uporabijo pretvorbeni količniki iz Priloge VII oziroma posebna pravila za izračun, ekvivalenčna razmerja in koeficienti iz člena 8.

Vendar pa je za žgane pijače na osnovi žit, ki jih vsebujejo žgane pijače, ki sodijo v oznako KN 2208, referenčna količina 3,4 kg ječmena na volumenski odstotek alkohola, pridobljenega iz žit, na hektoliter izvožene žgane pijače.

Člen 10

Za namene členov 6 do 9 se proizvodi, ki se nepredelani uporabljajo pri proizvodnji izvoženega blaga, štejejo kot dejansko uporabljeni. Če se pri eni od proizvodnih stopenj tega blaga osnovni proizvod predela v drug, bolj izpopolnjen osnovni proizvod, ki se uporabi na poznejši stopnji, se kot dejansko uporabljen proizvod šteje samo zadnji osnovni proizvod.

Dejansko uporabljene količine proizvodov v smislu prvega odstavka se določijo za vsako izvoženo blago.

Vendar se lahko količine pri rednem izvozu blaga, ki ga proizvaja določeno podjetje pod jasno opredeljenimi tehničnimi pogoji in ima stalne značilnosti in kakovost, z dovoljenjem pristojnih organov ugotovijo bodisi iz proizvodne formule za zadevno blago ali iz povprečnih količin proizvoda, ki so bile uporabljene v nekem obdobju pri proizvodnji dane količine tega blaga. Tako določene količine proizvodov ostanejo podlaga za izračun vse dokler se ne spremenijo pogoji, pod katerimi se proizvaja zadevno blago.

Razen v primeru uradnega dovoljenja, ki ga izda pristojni organ, se tako določene količine proizvodov potrdijo najmanj enkrat na leto.

Člen 11

Za blago iz Priloge III je referenčna količina v kilogramih osnovnega proizvoda na 100 kg blaga tista, ki je v omenjeni prilogi pripisana k vsaki vrsti tega blaga.

Vendar se pri svežih testeninah količine osnovnih proizvodov, navedene v Prilogi III, zmanjša na enakovredno količino suhih testenin, tako da se te količine pomnožijo z odstotkom suhega ekstrakta testenin in delijo z 88.

Če je bilo zadevno blago delno proizvedeno iz proizvodov, za katera je izplačilo izvoznih nadomestil določeno v uredbah iz člena 1(1), in delno iz drugih proizvodov, se referenčna količina drugih proizvodov določi v skladu s členi 6 do 10.

Člen 12

1.   Za določanje količin dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov se uporabita odstavka 2 in 3.

2.   Vsi kmetijski proizvodi, uporabljeni v smislu člena 10, ki imajo pravico do nadomestila, vendar izginejo med običajnim potekom proizvodnega postopka, na primer v obliki pare ali dima ali s preoblikovanjem v prah ali pepel, ki ga ni mogoče predelati, so upravičeni do navedenega nadomestila za vse uporabljene količine.

3.   Količine blaga, ki dejansko niso izvožene, niso upravičene do nadomestil za količino dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov, ne glede na določbe člena 13(1).

Če ima to blago enako sestavo kakor dejansko izvoženo blago, se lahko količine kmetijskih proizvodov, ki so bile dejansko uporabljene pri proizvodnji slednjega, sorazmerno zmanjšajo.

Člen 13

1.   Z odstopanjem od člena 12(3) se izgub 2 % ali manj, do katerih pride med proizvodnjo blaga, lahko ne upošteva.

Meja 2 % se izračuna kot razmerje med težo suhe snovi vseh uporabljenih surovin po odbitku količin iz člena 12(2) in težo suhe snovi v dejansko izvoženem blagu ali s katerim koli drugo metodo izračuna, primerno pogojem proizvodnje blaga.

2.   Kjer so izgube med proizvodnjo večje od 2 %, presežna izguba ni upravičena do nadomestil za količine dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov. Pristojni organi držav članic lahko kljub temu odobrijo upravičene večje izgube. Države članice morajo obvestiti Komisijo o primerih, v katerih so pristojni organi odobrili večje izgube, in predložiti razloge za to odobritev.

3.   Dejansko uporabljene količine kmetijskih proizvodov, ki so sestavni del ostankov, se pri odobritvi nadomestil upoštevajo.

4.   Če nastanejo stranski proizvodi, se količine dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov pripišejo tako izvoženemu blagu kot tudi stranskim proizvodom.

ODDELEK 3

Stopnje nadomestila

Člen 14

Stopnja nadomestila se v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in ustreznimi določbami drugih uredb iz člena 1(1) te uredbe določi vsak mesec za 100 kg osnovnih proizvodov.

Vendar se stopnja nadomestila za perutninska jajca v lupini, sveža ali konzervirana, in jajca brez lupine ter jajčne rumenjake, primerna za prehrano ljudi, sveža, sušena ali kako drugače konzervirana, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, določi za isto obdobje kot velja za nadomestila za te proizvode, izvožene v nepredelanem stanju.

Člen 15

1.   Stopnja nadomestila se določi zlasti glede na:

(a)	povprečne stroške, ki jih imajo predelovalne industrije pri nabavi zalog osnovnih proizvodov na trgu Skupnosti, in cene, ki prevladujejo na svetovnem trgu;

(b)	raven nadomestila za izvoz predelanih kmetijskih proizvodov, zajetih v Prilogi I k Pogodbi, ki se proizvajajo pod podobnimi pogoji;

(c)	potrebo, da se zagotovijo enakopravni pogoji konkurenčnosti za industrijske panoge, ki uporabljajo proizvode Skupnosti, in tiste, ki uporabljajo proizvode iz tretjih držav v skladu s postopki aktivnega oplemenitenja;

(d)	gibanje stroškov na eni strani in gibanje cen v Skupnosti in na svetovnem trgu na drugi strani;

(e)	upoštevanje omejitev, ki jih določajo sporazumi, sklenjeni v skladu s členom 300 Pogodbe.

2.   Pri določanju stopnje nadomestila se, kadar je to ustrezno, upoštevajo proizvodna nadomestila, pomoči ali drugi ukrepi z enakim učinkom, ki se uporabljajo v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi trga za zadevni proizvod, za osnovne proizvode ali enakovredne proizvode.

3.   Za izvoz blaga, ki sodi v oznako KN 3505 10 50, se uporabi znižana stopnja, če se proizvodno nadomestilo uporablja za osnovni proizvod, uporabljen v predvidenem obdobju proizvodnje blaga v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 1722/93 (18). Znižana stopnja se določi v skladu s členom 14 te uredbe.

Člen 16

Za krompirjev škrob, ki sodi v oznako KN 1108 13 00, se stopnja nadomestila določi ločeno, v protivrednosti koruze, v skladu s postopkom omenjenim v členu 25(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 z uporabo meril iz člena 15(1) te uredbe. Količine uporabljenega krompirjevega škroba se pretvorijo v enakovredne količine koruze v skladu s členom 8 te uredbe.

Za mešanice D-glucitola (sorbitola), ki sodijo v oznaki KN 2905 44 in 3824 60, če zadevna stranka ne sestavi deklaracije iz člena 49 s podatki, zahtevanimi v členu 52(1)(d), ali ne predloži zadostne dokumentacije v podporo svoji deklaraciji, je stopnja nadomestila stopnja za osnovni proizvod, za katerega velja najnižja stopnja nadomestila.

Člen 17

Nadomestilo za škrobe, ki sodijo v oznako KN od 1108 11 00 do 1108 19 90 ali proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1784/2003, ki nastanejo pri predelavi teh škrobov, se dodeli samo, če dobavitelj predloži deklaracijo o teh proizvodih, s katero potrjuje, da so bili pridobljeni neposredno iz žit, krompirja ali riža, brez uporabe kakršnih koli podproizvodov, pridobljenih pri proizvodnji drugih kmetijskih proizvodov ali blaga.

Deklaracija se do preklica uporablja za vse proizvode, ki jih dobavi isti proizvajalec. Preverja se v skladu s členom 49.

Člen 18

1.   Če je vsebnost suhega ekstrakta krompirjevega škroba, enakovrednega koruznemu škrobu v skladu s členom 3(1), 80 % ali več, se uporablja stopnja izvoznega nadomestila, kakor je določena v skladu s členom 14. Če je vsebnost suhega ekstrakta manj kot 80 %, se uporablja stopnja nadomestila, kakor je določena v skladu s členom 14, pomnožena z 1/80 dejanskega odstotka suhega ekstrakta.

Za vse druge škrobe z vsebnostjo suhega ekstrakta 87 % ali več, se uporablja stopnja izvoznega nadomestila, kakor je določena v skladu s členom 14. Če je vsebnost suhega ekstrakta manj kot 87 %, se uporablja stopnja nadomestila, kakor je določena v skladu členom 14, pomnožena z 1/87 dejanskega odstotka suhega ekstrakta.

Če je vsebnost suhega ekstrakta glukoznih sirupov ali maltodekstrinskih sirupov, ki sodijo v oznake KN 1702 30 59, 1702 30 99, 1702 40 90, 1702 90 50 ali 2106 90 55, 78 % ali več, se uporablja stopnja izvoznega nadomestila, kakor je določena v skladu s členom 14. Če je vsebnost suhega ekstrakta teh sirupov manj kot 78 %, se uporablja stopnja nadomestila, kakor je določena v skladu s členom 14, pomnožena z 1/78 dejanskega odstotka suhega ekstrakta.

2.   Za namene odstavka 1 se vsebnost suhega ekstrakta škrobov ugotovi z uporabo metode iz Priloge IV k Uredbi Komisije (ES) št. 824/2000 (19), vsebnost suhega ekstrakta glukoznih ali maltodekstrinskih sirupov pa se ugotovi z uporabo metode 2 iz Priloge II k Direktivi Komisije 79/796/EGS (20) ali katere koli druge ustrezne analitične metode, ki zagotavlja vsaj enaka jamstva.

3.   Ko prosilec odda deklaracijo iz člena 49, navede vsebnost suhega ekstrakta uporabljenih škrobov ali glukoznih ali maltodekstrinskih sirupov.

Člen 19

1.   Če to zahteva položaj v svetovni trgovini s kazeinom, ki sodi v oznako KN 3501 10, s kazeinati, ki sodijo v oznako KN 3501 90 90, ali z jajčnim albuminom, ki sodi v oznaki KN 3502 11 90 in 3502 19 90, ali specifične zahteve nekaterih trgov, se lahko nadomestila za to blago razlikujejo glede na namembni kraj.

2.   Stopnja nadomestila za blago, ki sodi v oznake KN 1902 11 00, 1902 19 in 1902 40 10, se lahko razlikuje glede na namembni kraj.

3.   Višina nadomestila se lahko spreminja glede na to, če je ali ni določena vnaprej v skladu s členom 29.

Člen 20

1.   Stopnja nadomestila je tista, ki se uporablja na dan, ko je bilo blago izvoženo, razen v naslednjih primerih.

(a)	zahtevek je bil podan v skladu s členom 29 za vnaprejšnjo določitev stopnje nadomestila;

(b)	zahtevek je bil podan v skladu s členom 41(2), stopnja nadomestila pa je bila vnaprej določena na dan podaje zahtevka za potrdilo o nadomestilu.

2.   Če se uporablja sistem vnaprejšnje določitve stopnje nadomestila, se za blago, izvoženo na poznejši datum, v obdobju veljavnosti potrdila o nadomestilu upošteva stopnja, ki velja na dan vložitve zahtevka za vnaprejšnjo določitev, v skladu z drugim pododstavkom člena 39(2). Vendar pa se za zahtevke za vnaprejšnjo določitev, vložene v četrtek, šteje, da so bili vloženi naslednji delovni dan.

Stopnja nadomestila se prilagodi v skladu z istimi pravili, kot se uporabljajo za vnaprejšnje določanje nadomestil za osnovne proizvode, ki se izvažajo nepredelani, vendar se pri tem uporabijo pretvorbeni količniki, določeni v Prilogi V za predelane proizvode iz žit in riža.

3.   Izpiski iz potrdil o nadomestilu v smislu Uredbe (ES) št. 1291/2000 niso predmet vnaprejšnje določitve stopenj nadomestila, neodvisno od potrdil, iz katerih izhajajo.

Člen 21

Če je izvoženo blago iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 2571/97, se kot stopnja nadomestila za mlečne proizvode uporablja stopnja, ki se uporablja za uporabo mlečnih proizvodov po znižani ceni, razen če izvoznik dokaže, da blago ne vsebuje mlečnih proizvodov po znižani ceni.

POGLAVJE III

POTRDILA O NADOMESTILU

ODDELEK 1

Splošne določbe

Člen 22

1.   Države članice izdajo vsakemu vlagatelju, ne glede na njegov sedež v Skupnosti, potrdila o nadomestilu, veljavna v vsej Skupnosti.

Potrdila o nadomestilu zagotavljajo izplačilo nadomestila, če so izpolnjeni pogoji iz Poglavja V. Lahko vključujejo vnaprejšnjo določitev stopenj nadomestila. Potrdila veljajo samo v enem proračunskem obdobju.

2.   Dodeljevanje nadomestil za izvoz osnovnih proizvodov v obliki blaga, navedenega v Prilogi II ali za žita, ki so pod carinskim nadzorom za proizvodnjo žganih pijač iz člena 2 Uredbe (EGS) št. 2825/93, je odvisna od predložitve potrdila o nadomestilu, izdanega v skladu s členom 24 te uredbe.

Prvi pododstavek se ne uporablja za dobave iz tretje alinee člena 4(1) ali členov 36(1), 40(1), 44(1) in 46(1) Uredbe (ES) št. 800/1999 ali za izvoz iz poglavja IV te uredbe.

3.   Dodelitev nadomestila po sistemu vnaprejšnje določitve, določenega v členu 20(2), je odvisna od predložitve potrdila o nadomestilu, iz katerega je razvidna vnaprejšnja določitev stopenj nadomestila.

Člen 23

1.   Uredba (ES) št. 1291/2000 se uporablja za potrdila o nadomestilu, navedena v tej uredbi.

2.   Določbe iz Uredbe (ES) št. 1291/2001 o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz potrdil o nadomestilu, denominiranih v količinah, se smiselno uporabljajo za pravice in obveznosti, ki izhajajo iz potrdil o nadomestilih, navedenih v tej uredbi za zneske, denominirane v evrih, pri čemer se upoštevajo določbe iz Priloge VI k tej uredbi.

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena se za potrdila o nadomestilu, navedena v tej uredbi, ne uporabljata člena 8(2) in (4), členi 9, 12 in 14, člen 18(1), členi 21, 24, 32, 33 in 35, člen 36(5) in členi 42, 46, 47 in 50 Uredbe (ES) št. 1291/2000.

4.   Za namene členov 40 in 41 Uredbe (ES) št. 1291/2000 se potrdil, veljavnih do 30. septembra, ne podaljša. V teh primerih se potrdilo razveljavi za vse zneske, ki niso bili uveljavljeni zaradi višje sile, in zadevno sproščeno varščino.

Člen 24

1.   Zahtevek za izdajo potrdila o nadomestilu in sámo potrdilo o nadomestilu se oblikujeta na podlagi obrazca iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1291/2000 in navajata znesek v evrih.

Navedeni dokumenti se izpolnijo v skladu z navodili iz Priloge VI k tej uredbi.

2.   Če vlagatelj zahtevka ne namerava izvažati iz nobene druge države članice, razen iz tiste, v kateri je vložil zahtevek za izdajo potrdila o nadomestilu, lahko pristojni organ zadrži naslednje potrdilo o nadomestilu, in to v obliki računalniške datoteke. V tem primeru pristojni organ obvesti vlagatelja, da je bilo njegovo potrdilo o nadomestilu registrirano in navede podatke, zapisane v izvodu imetnika potrdila o nadomestilu, v nadaljnjem besedilu „izvod št. 1“. Izvod potrdila o nadomestilu izdajatelja potrdila (v nadaljnjem besedilu: „izvod 2“) se ne izda.

Pristojni organ zabeleži vse podatke iz potrdila o nadomestilu iz oddelkov III in IV Priloge VI in zneske, zahtevane v okviru potrdila.

Člen 25

Dodeljevanje nadomestil za žita, ki so pod carinskim nadzorom za proizvodnjo žganih pijač iz člena 2 Uredbe (EGS) št. 2825/93, je odvisna od predložitve potrdila o nadomestilu, izdanega v skladu s členom 24 te uredbe.

Za uporabo člena 22 se ta žita štejejo kot izvožena.

Člen 26

Brez poseganja v člen 27, potrdilo o nadomestilu ni prenosljivo.

Člen 27

1.   Obveznosti, ki izhajajo iz potrdil o nadomestilu, niso prenosljive.

Pravice, ki izhajajo iz vsakega od potrdil, lahko imetnik potrdila v času trajanja roka veljavnosti prenese, pod pogojem, da se prenos opravi samo na enega prevzemnika za vsako potrdilo ali izpisek potrdila in da se najkasneje ob vložitvi zahtevka za izdajo potrdila o nadomestilu, kot je določeno v členu 24, v polje 20 na obrazcu zahtevka vpiše ime in naslov prevzemnika, ki pravice sprejema. Takšen prenos se nanaša na zneske, ki še niso bili dodeljeni na potrdilo ali izpisek.

Pred izdajo potrdila je treba v polje 22 vpisati spodnje besedilo in ga dopolniti v skladu z podrobnostmi zahtevka: „Pravice se lahko prenesejo na… (ime in naslov prevzemnika)“.

Če v zahtevku za izdajo potrdila nista navedena ime in naslov morebitnega prevzemnika, se polje 6 črta.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 v polje 20 na obrazcu zahtevka ni treba vpisati imena in naslova prevzemnika za tista potrdila o nadomestilu, ki veljajo od 1. junija in so predvidena za blago, ki bo izvoženo pred 1. oktobrom. Polje 6 se na teh potrdilih o nadomestilu ne črta.

3.   Prevzemniki ne smejo prenašati pravic naprej, lahko pa jih prenesejo nazaj na imetnika potrdila.

V teh primerih organ, ki potrdilo izdaja, v oddelek 6 potrdila vnese enega izmed besedil iz Priloge VIII.

Člen 28

1.   Če imetnik potrdila zahteva prenos pravic na prevzemnika ali če prevzemnik zahteva prenos pravic nazaj na imetnika, organ ali služba, ki je potrdilo izdal-(a), ali služba(-e), ki jo(-ih) določi vsaka država članica, na potrdilo ali, če je ustrezno, na izpisek potrdila vpišejo naslednje:

(a)	ime in naslov prevzemnika, kot je določeno v skladu s členom 27(1), ali besedilo, navedeno v členu 27(3);

(b)	datum prenosa ali prenosa nazaj na imetnika potrdila, potrjen z žigom organa ali službe.

2.   Prenos ali prenos nazaj na imetnika potrdila začne veljati na dan vpisa besedila iz odstavka 1(b).

Člen 29

Zahtevki za vnaprejšnje določanje stopenj nadomestil zadevajo vse stopnje nadomestil, ki se uporabljajo.

Zahtevek za vnaprejšnjo določitev se lahko vloži hkrati z zahtevkom za izdajo potrdila o nadomestilu ali kadar koli od dneva, ko je bilo izdano potrdilo o nadomestilu.

Zahtevki za vnaprejšnjo določitev se vložijo v skladu z oddelkom II Priloge VI na obrazcu določenem v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1291/2000. Vnaprejšnja določitev ne velja za izvoz, opravljen pred datumom vložitve zahtevka.

Zahtevki za vnaprejšnjo določitev, vloženi v četrtek, štejejo, da so bili vloženi naslednji delovni dan.

Člen 30

Imetnik potrdila o nadomestilu lahko zahteva izpisek iz potrdila, ki je oblikovan na obrazcu iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1291/2000. Zahtevek vsebuje podatke iz točke 3 oddelka II Priloge VI k tej uredbi.

Znesek, za katerega se zahteva izpisek, se zabeleži na originalno potrdilo.

Člen 31

1.   Izdaja potrdila o nadomestilu imetnika zavezuje, da zaprosi za nadomestila v višini zneska, za katerega je bilo izdano potrdilo za blago, izvoženo v času veljavnosti potrdila o nadomestilu. Da se zagotovi izpolnjevanje te obveznosti, se položi varščina iz člena 43.

2.   Obveznosti iz odstavka 1 so temeljne zahteve v smislu člena 20(2) Uredbe (EGS) št. 2220/85.

Temeljna zahteva se šteje za izpolnjeno, če je izvoznik vložil posebni zahtevek v zvezi z blagom, izvoženim v času veljavnosti potrdila o nadomestilu, v skladu s pogoji, določenimi v členu 32 te uredbe in oddelku V Priloge VI.

Če posebni zahtevek ni izvozna deklaracija, mora biti vložen v roku treh mesecev po izteku veljavnosti potrdila o nadomestilu, katerega številka je bila vpisana na posebni zahtevek, razen v primeru višje sile.

Če se rok treh mesecev iz tretjega pododstavka prekorači, se šteje, da obveznost iz prvega stavka odstavka 1 ni izpolnjena, zaradi česar se zadrži varščina za zadevni znesek, predvidena v členu 43.

3.   Kot dokazilo, da je bila temeljna zahteva izpolnjena, izvoznik pristojnemu organu v skladu s členom 32 predloži ustrezno zabeleženo potrdil o nadomestilu. To dokazilo je treba predložiti do konca devetega meseca po izteku veljavnosti potrdila o nadomestilu. Varščina iz člena 43 se zadrži v višini, sorazmerni z zneskom, za katerega v predpisanem roku ni bilo predloženo zahtevano dokazilo.

Člen 32

1.   Vsak izvoznik mora izpolniti poseben zahtevek za plačilo v smislu člena 49(1) Uredbe (ES) št. 800/1999. Vložiti ga mora organu, odgovornemu za izplačilo, skupaj z ustreznimi potrdili, razen pri registraciji potrdil v smislu člena 24(2) te uredbe.

Pristojni organ lahko presodi, da se posebni zahtevek ne more obravnavati kot dokument za plačilo iz člena 49(2) Uredbe (ES) št. 800/1999.

Pristojni organ lahko presodi, da je posebni zahtevek izvozna deklaracija v smislu člena 5(1) Uredbe (ES) št. 800/1999. V takšnem primeru se kot dan, ko je organ, odgovoren za plačilo iz odstavka 2 tega člena, prejel posebni zahtevek, pojmuje dan, ko je ta organ prejel izvozno deklaracijo. V vseh drugih primerih mora posebni zahtevek vsebovati podatke iz izvozne deklaracije.

2.   Organ, odgovoren za plačilo, določi zahtevani znesek na podlagi podatkov iz posebnega zahtevka, pri čemer kot edino osnovo upošteva količino in vrsto izvoženega(-ih) osnovnega(-ih) proizvoda(-ov) in veljavno(-e) stopnjo(-e) nadomestila. Navedeni podatki morajo biti jasno prikazani v izvozni deklaraciji ali pa mora le-ta vsebovati jasno napotilo na te podatke.

Organ, odgovoren za plačilo, mora ta znesek zabeležiti na potrdilu o nadomestilu v treh mesecih od prejema posebnega zahtevka.

Potrdila se odobrijo na zadnjo stran izvoda št. 1. Polja 28, 29 in 30 morajo namesto količine vsebovati znesek v evrih.

Tretji pododstavek se smiselno uporablja za potrdila v elektronski obliki.

3.   Po odobritvi se, če potrdilo o nadomestilu ni registrirano, izvod 1 potrdila vrne imetniku ali pa ga na zahtevo izvoznika obdrži organ, odgovoren za plačilo.

4.   Varščina, zadržana za znesek, za katerega je bil izdano potrdilo za izvoženo blago, se lahko sprosti ali prenese kot zagotovilo za vnaprejšnje plačilo nadomestila v skladu s Poglavjem 2 Uredbe (ES) št. 800/1999.

Člen 33

Za potrdila o nadomestilu, ki se izdajo za eno proračunsko obdobje, se lahko zaprosi v šestih ločenih obdobjih. Zahtevki za izdajo potrdil o nadomestilu se lahko vložijo najkasneje:

(a)	7. septembra za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. oktobra;

(b)	7. novembra za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. decembra;

(c)	7. januarja za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. februarja;

(d)	7. marca za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. aprila;

(e)	7. maja za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. junija;

(f)	7. julija za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. avgusta.

Izvajalci lahko vložijo zahtevek za izdajo potrdila o nadomestilu le za obdobje, ki po datumu vložitve zahtevka pride prvo na vrsto v skladu s točkami (a) do (f) prvega odstavka.

Člen 34

Države članice uradno obvestijo Komisijo o zahtevkih za izdajo potrdil najkasneje do:

(a)	14. septembra za potrdila iz točke (a) prvega odstavka člena 33;

(b)	14. novembra za potrdila iz točke (b) prvega odstavka člena 33;

(c)	14. januarja za potrdila iz točke (c) prvega odstavka člena 33;

(d)	14. marca za potrdila iz točke (d) prvega odstavka člena 33;

(e)	14. maja za potrdila iz točke (e) prvega odstavka člena 33;

(f)	14. julija za potrdila iz točke (f) prvega odstavka člena 33.

Člen 35

1.   Skupni znesek, za katerega se lahko izdajo potrdila o nadomestilu za vsako proračunsko obdobje, se določi v skladu z odstavkom 2.

2.   Od najvišjega zneska za nadomestila, določenega v skladu s členom 9(2) Sporazuma, se odštejejo:

(a)	znesek, ki presega najvišji znesek in je bil neupravičeno dodeljen v prejšnjem proračunskem letu;

(b)	znesek, rezerviran za kritje izvoza iz poglavja IV te uredbe;

(c)	zneske, za katere so bila izdana potrdila o nadomestilu, veljavna v zadevnem proračunskem obdobju.

Znesek, za katerega so bila vrnjena izdana potrdila iz člena 45, se prišteje dobljenemu znesku v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka.

Kjer so sredstva, rezervirana za kritje izvoza iz poglavja IV, neizkoriščena, se dobljeni znesek ustrezno poviša.

Če obstaja kakršna koli negotovost v zvezi z katerim od zneskov iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka, se to upošteva pri določanju končnega zneska.

Člen 36

Skupni znesek, za katerega se lahko izdajo potrdila za vsako od obdobij iz člena 33, znaša:

(a)	30 % zneska, izračunanega na podlagi člena 35, kot se določi 14. septembra za obdobje iz točke (a) prvega odstavka člena 33;

(b)	27 % zneska, izračunanega na podlagi člena 35, kot se določi 14. novembra za obdobje iz točke (b) prvega odstavka člena 33;

(c)	32 % zneska, izračunanega na podlagi člena 35, kot se določi 14. januarja za obdobje iz točke (c) prvega odstavka člena 33;

(d)	44 % zneska, izračunanega na podlagi člena 35, kot se določi 14. marca za obdobje iz točke (d) prvega odstavka člena 33;

(e)	67 % zneska, izračunanega na podlagi člena 35, kot se določi 14. maja za obdobje iz točke (e) prvega odstavka člena 33;

(f)	100 % zneska, izračunanega na podlagi člena 35, kot se določi 14. julija za obdobje iz točke (f) prvega odstavka člena 33.

Člen 37

1.   Če je skupni znesek vseh prejetih zahtevkov za vsako zadevno obdobje višji od najvišjega zneska iz člena 35, Komisija določi koeficient znižanja, ki se uporablja pri vseh zahtevkih, vloženih pred ustreznim datumom iz člena 33, tako da se upošteva najvišji znesek iz člena 35.

Komisija koeficient objavi v Uradnem listu Evropske unije v petih delovnih dneh od datuma iz člena 34.

2.   Če Komisija določi koeficient znižanja, se potrdila izdajo za zahtevani znesek pomnožen z 1 minus določeni koeficient znižanja, kot določa odstavek 1 tega člena ali člen 38(3)(a).

Vendar pa lahko za obdobje iz točke (f) člena 33 prosilci umaknejo svoje zahtevke v petih delovnih dneh od objave koeficienta v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Države članice Komisijo do 1. avgusta obvestijo o zneskih, za katere so bili umaknjeni zahtevki za izdajo potrdil o nadomestilu v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2.

Člen 38

1.   Če so zneski, določeni v skladu s členom 35, še vedno na voljo, lahko Komisija z objavo v Uradnem listu Evropske unije najkasneje do 10. avgusta, dovoli vlaganje zahtevkov za izdajo potrdil o nadomestilu od naslednjega ponedeljka za blago, ki bo izvoženo pred 1. oktobrom.

V primeru takšne objave se uporabljajo določbe iz odstavkov 2 in 3.

2.   O zahtevkih, vloženih vsak teden, države članice obvestijo Komisijo naslednji torek. Ustrezna potrdila se lahko izdajajo od ponedeljka, ki sledi takšnemu uradnemu obvestilu, razen če Komisija izda nasprotna navodila.

3.   Če skupni znesek vlog, prejetih v določenem tednu za vložitev, presega preostali razpoložljivi znesek v skladu z odstavkom 1, se Komisija lahko odloči za eno ali več od naslednjih možnosti:

(a)	določi koeficient znižanja, ki se uporabi za zahtevke, vložene v navedenem tednu za vložitev, o katerih je Komisija že obveščena in za katere potrdila o nadomestilu še niso izdana;

(b)	odredi državam članicam, da zavrnejo zahtevke, vložene v navedenem tednu za vložitev, o katerih Komisija še ni obveščena;

(c)	začasno ustavi vlaganje zahtevkov za izdajo potrdila o nadomestilu.

4.   Vsaka uredba, sprejeta na podlagi odstavka 3, se objavi v Uradnem listu Evropske unije v štirih dneh po datumu uradnega obvestila o zahtevkih, vloženih v skladu z odstavkom 2.

Člen 39

1.   Potrdila o nadomestilu so veljavna od dneva izdaje, kot je določeno v členu 23(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000.

2.   Potrdilo o nadomestilu je veljavno do zadnjega dne petega meseca po mesecu, v katerem je bil vložen zahtevek za izdajo potrdila, ali do zadnjega dne proračunskega obdobja, če to nastopi prej. Vendar so potrdila o nadomestilu iz člena 40 veljavna do konca petega meseca po mesecu, v katerem je bil vložen zahtevek za izdajo potrdila.

Če so stopnje nadomestil določene vnaprej na podlagi člena 29, navedene stopnje veljajo do zadnjega dne petega meseca po mesecu, v katerem je bil vložen zahtevek za vnaprejšnjo določitev, ali do zadnjega dne časa veljavnosti potrdila, če to nastopi prej.

Člen 40

Uredba Komisije (ES) št. 2298/2001 (21) se uporablja za zahtevke za izdajo potrdil o nadomestilu in potrdila o nadomestilu, izdana za izvoz blaga, ki je del mednarodnih operacij pomoči v hrani v smislu člena 10(4) Sporazuma.

Člen 41

1.   Za namene člena 49 Uredbe (ES) št. 1291/2000 se uporabljajo določbe iz odstavkov 2 do 11 tega člena.

2.   Od 1. oktobra posameznega proračunskega obdobja se lahko zahtevki za potrdila v povezavi z javnim razpisom, ki je bil objavljen v tretji državi uvoznici in vnaprej določa izvozno nadomestilo na dan, ko je vložena vloga, na podlagi te določbe vložijo zunaj obdobij, določenih v členih 33 in 38, če vsota zneskov za posamezen javni razpis, za katerega izvajalec ali izvajalci vložijo enega ali več zahtevkov za izdajo potrdila o nadomestilu in za katerega ni bilo izdano še nobeno potrdilo, ne presega 2 milijona EUR.

Vendar se lahko ta meja zviša na 4 milijone EUR, če nobeden od koeficientov znižanja, objavljenih od začetka proračunskega obdobja in navedenih v členu 37(1), ne presega 50 %.

3.   Znesek, na katerega se nanaša zahtevek za potrdilo, ne sme presegati količine, ki je navedena v javnem razpisu, pomnožene z ustrezno stopnjo nadomestila, določeno vnaprej na dan vložitve zahtevka. Dovoljena odstopanja ali možnosti, določene v javnem razpisu, se ne upoštevajo.

4.   Države članice morajo Komisiji poleg podatkov iz člena 49(10) Uredbe (ES) št. 1291/2000 nemudoma sporočiti tudi zneske za katere je bil vložen vsak od zahtevkov ter datum in uro vložitve vsakega zahtevka.

5.   Če zneski določeni v odstavku 4, prišteti k zneskom, za katere je že bila vložena ena ali več vlog za potrdila kot del istega javnega razpisa, presegajo uporabljeno mejo iz odstavka 2, Komisija obvesti države članice v dveh delovnih dneh po prejetju dodatnih informacij, določenih v odstavku 4, da potrdilo o nadomestilu ne bo izdano izvajalcu.

6.   Komisija lahko začasno ustavi uporabo odstavka 2, če skupna vsota zneskov potrdil o nadomestilu, ki se lahko izdajo v skladu s členom 49 Uredbe (ES) št. 1291/2000 v proračunskem obdobju presega 4 milijone EUR. Odločitve o začasni ustavitvi uporabe se objavijo v Uradnem listu Evropske Unije.

7.   Z odstopanjem od členov 39(1) in (2) te uredbe, veljajo potrdila o nadomestilu, izdana v skladu s členom 49 Uredbe (ES) št. 1291/2000 od dneva izdaje v smislu člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000. Potrdilo o nadomestilu je veljavno do konca osmega meseca po mesecu izdaje ali do 30. septembra, če ta nastopi prej. Vnaprej določene stopnje so veljavne do zadnjega dneva veljavnosti potrdila.

8.   Če je bilo pristojnemu organu zadoščeno v skladu s členom 49(9)(a) Uredbe (ES) št. 1291/2000, da je služba, ki je objavila javni razpis, razdrla pogodbo iz razlogov, za katere izbrani ponudnik ni odgovoren in ne predstavljajo višje sile, potem sprosti varščino v primerih, ko je vnaprej določena stopnja nadomestila za osnovni proizvod, kateremu je dodeljeno najvišje nadomestilo v primerjavi z ostalimi uporabljenimi osnovnimi proizvodi višja ali enaka stopnji nadomestila, ki velja zadnji dan veljavnosti potrdila.

9.   Če je bilo pristojnemu organu zadoščeno v skladu s členom 49(9)(b) Uredbe (ES) št. 1291/2000, ki je objavila javni razpis od izbranega ponudnika zahtevala, da pristane na spremembe pogodbe iz razlogov, za katere ni sam odgovoren in ki ne predstavljajo višje sile, lahko veljavnost potrdila in obdobje trajanje vnaprejšnjega določanja nadomestil podaljša do 30. septembra.

10.   Če izbrani ponudnik predloži dokazila v skladu s členom 49(9)(c) Uredbe (ES) št. 1291/2000, sta javni razpis ali oddano naročilo določala, da je dovoljeno negativna toleranca ali možnost večje od 5 % in da se služba, ki je objavila javni razpis, sklicuje na ustrezno določbo, se šteje, da je obveznost izvoza izpolnjena, če je izvožena količina največ 10 % manjša od količine, ki ustreza znesku, za katerega je bilo izdano potrdilo.

Prvi odstavek se uporabi pod pogojem, da je vnaprej določena stopnja nadomestila za osnovni proizvod, kateremu je dodeljeno najvišje nadomestilo v primerjavi z ostalimi uporabljenimi osnovnimi proizvodi, višja ali enaka stopnji nadomestila, ki velja zadnji dan veljavnosti potrdila. V teh primerih se stopnja 95 % iz člena 44(4) nadomesti z 90 %.

11.   Za namene tega člena se rok 21 dni, določen v členu 49(5) Uredbe (ES) št. 1291/2000, spremeni v 44 dni.

Člen 42

Brez poseganja v člen 10 Uredbe (ES) št. 1291/2000 se lahko iz registriranih potrdil, ki veljajo v eni sami državi članici, naredijo izpiski, ki so veljavni na celotnem območju Skupnosti.

ODDELEK 2

Varščine

Člen 43

Zahtevki za izdajo potrdil o nadomestilu, razen za operacije pomoči v hrani iz člena 40, so veljavni samo, če je bila položena varščina v višini 25 % zneska, za katerega je vložen zahtevek, v skladu s pogoji iz člena 15 Uredbe (ES) št. 1291/2000.

Varščina se sprosti pod pogoji iz člena 44 te uredbe.

Člen 44

1.   Če se uporablja koeficient znižanja v skladu s členom 37(2) ali členom 38(3)(a), se del varščine, enak vplačanemu znesku pomnoženem s koeficientom znižanja, nemudoma sprosti.

2.   Če prosilec umakne svoj zahtevek za izdajo potrdila v skladu s členom 37(2), se sprosti 80 % prvotne varščine.

3.   Varščina se sprosti v celoti, potem ko je imetnik potrdila zaprosil za nadomestila v skupni višini 95 % zneska, za katerega je bilo izdano potrdilo. Na zahtevo imetnika potrdila lahko države članice sprostijo varščino v obrokih, sorazmernih z zneski, za katere so bili izpolnjeni pogoji iz členov 31(2) in (3), pod pogojem, da se predloži dokazilo, da je imetnik vložil zahtevek za znesek, ki je znašal vsaj 5 % zneska, ki je naveden na potrdilu.

4.   Če so bili zahtevki za potrdilo o nadomestilu v vrednosti manj kot 95 % zneska, za katerega je bilo potrdilo izdano, se zadrži del varščine, ki je enak 25 % razlike med 95 % zneska, za katerega je bilo izdano potrdilo, in zneskom dejansko izkoriščenih nadomestil.

Vendar če znesek, za katerega so bili izpolnjeni pogoji iz člena 31(2) in (3), znaša manj kot 5 % zneska, navedenega na potrdilu, se zadrži celotna varščina.

Če znaša skupni znesek varščine, ki bi bila zadržana, 100 evrov ali manj za določeno potrdilo, zadevna država članica sprosti celoten znesek varščine.

Člen 45

1.   Če se potrdilo ali izpisek iz potrdila vrne organu, ki ga je izdal, v roku prvih dveh tretjin roka veljavnosti, se ustrezen znesek varščine, ki se zaseže, zmanjša za 40 %, pri čemer se katerikoli del dneva šteje kot cel dan.

Če se potrdilo ali izpisek iz potrdila vrne organu, ki ga je izdal, v času, ki ustreza zadnji tretjini roka njegove veljavnosti, ali v mesecu, ki sledi datumu izteka roka veljavnosti, se ustrezni znesek varščine, ki se zaseže, zmanjša za 25 %.

2.   Odstavek 1 se uporablja le za potrdila in izpiske iz potrdil, vrnjena organu, ki jih je izdal, med proračunskim obdobjem, za katerega so bila potrdila izdana, pod pogojem, da so vrnjena najkasneje 30. junija v tem obdobju.

POGLAVJE IV

IZVOZ BREZ POTRDIL

Člen 46

Za vsako proračunsko obdobje od 1. oktobra 2004 je izvoz brez potrdil upravičen do izplačila nadomestila znotraj zgornje meje skupne rezerve 40 milijonov EUR za vsako proračunsko leto.

Člen 47

1.   Člen 46 se ne uporablja za izvoz, ki je del mednarodnih operacij pomoči v hrani v smislu člena 10(4) Sporazuma, niti za dobave iz tretje alinee drugega pododstavka člena 4(1) in členov 36(1), 40(1), 44(1), in 46(1) Uredbe (ES) št. 800/1999.

2.   Člen 46 se uporablja za izvoz s strani izvajalca, ki ni imel potrdila o nadomestilu od začetka zadevnega proračunskega obdobja in ki nima tega potrdila na dan izvoza. Zahtevki, ki jih je izvajalec vložil v skladu s pogoji iz člena 32(1) med proračunskim letom, vključno z zahtevki za zadevni izvoz, ne smejo presegati 75 000 evrov.

Če pristojni organ posebni zahtevek pojmuje kot carinsko deklaracijo v smislu člena 5(1) Uredbe (ES) št. 800/1999, se kot datum vložitve zahtevka, če se s tem strinja pristojni organ, šteje datum, ko carinski organ sprejme zadevno izvozno deklaracijo.

3.   Člen 46 se uporablja le v državi članici, v kateri ima izvajalec svoj sedež.

Člen 48

Države članice Komisiji najpozneje do petega dne vsakega meseca poročajo o zneskih nadomestil, dodeljenih v skladu s členom 46 od šestnajstega dne do konca prejšnjega meseca, in najkasneje dvajsetega dne vsakega meseca o zneskih nadomestil, dodeljenih v skladu s členom 46 od prvega do petnajstega dne tega meseca. Kjer je to ustrezno, države članice Komisiji sporočijo, da v zadevnih dneh zneski niso bili dodeljeni.

Če vsota zneskov, ki jih sporočijo države članice, doseže 30 milijonov EUR, lahko Komisija ob upoštevanju mednarodnih obveznosti Skupnosti, začasno ustavi uporabo člena 46 za izvoz brez potrdil o nadomestilu za največ 20 delovnih dni.

Pod istimi pogoji lahko Komisija v skladu s členom 8(3) Uredbe (ES) št. 3448/93 začasno ustavi uporabo člena 46 te uredbe za izvoz brez potrdil o nadomestilu za obdobje, ki presega 20 delovnih dni.

POGLAVJE V

OBVEZNOSTI IZVOZNIKA

Člen 49

1.   Pri izvozu blaga zadevna stranka deklarira količine osnovnih proizvodov, ki nastanejo pri njihovi predelavi, ali proizvodov, enakovrednih eni od teh dveh kategorij v skladu s členom 3, ki so bili dejansko uporabljeni v smislu člena 10 pri proizvodnji blaga, za katero se bo zahtevalo nadomestilo, ali kako drugače navesti sestavo, če je bila ugotovljena v skladu s tretjim odstavkom člena 10.

2.   Če je bilo blago uporabljeno pri proizvodnji blaga za izvoz, deklaracija, ki jo predloži zadevna stran, vsebuje količino dejansko uporabljenega blaga ter vrsto in količino vsakega od osnovnih proizvodov ali proizvodov, nastalih med njihovo predelavo, in/ali proizvodov, enakovrednih eni od teh dveh kategorij v skladu s členom 3, iz katerih je pridobljeno zadevno blago.

Zadevna stran v podporo svoji deklaraciji pristojnim organom predloži vse dokumente in podatke, ki jih ti štejejo kot potrebne.

Pristojni organi z vsemi primernimi sredstvi preverijo točnost deklaracije, ki jim je bila predložena.

3.   Na zahtevo pristojnih organov države članice, na katere ozemlju se opravijo carinske izvozne formalnosti, pristojni organi drugih držav članic tem organom neposredno sporočijo vse podatke, ki jih lahko pridobijo, da omogočijo preverjanje deklaracije, ki jo je predložila zadevna stran.

Člen 50

Z odstopanjem od člena 49 in po posvetovanju s pristojnimi organi se lahko deklaracija o uporabljenih proizvodih ali blagu nadomesti s skupno deklaracijo o količinah uporabljenih proizvodov ali s sklicevanjem na deklaracijo o navedenih količinah, če so te že bile ugotovljene v skladu s tretjim odstavkom člena 10 in pod pogojem, da dá proizvajalec vse potrebne podatke za preverjanje deklaracije na voljo pristojnim organom.

Člen 51

Če izvoznik ne sestavi deklaracije iz člena 49 ali ne zagotovi zadostnih podatkov v podporo svoji deklaraciji, ni upravičen do nadomestila.

Če pa je zadevno blago navedeno v stolpcih 1 in 2 Priloge IV, se lahko zadevni strani na njeno izrecno zahtevo dodeli nadomestilo. Vrsta in količina osnovnih proizvodov, ki se upoštevajo pri izračunu takšnega nadomestila, se določita z analizo blaga, ki bo izvoženo, in v skladu s pretvorbeno tabelo v Prilogi IV. Pristojni organ določi pogoje za izvedbo analize in podatke, ki jih je treba podati k vlogi kot dokazilo.

Stroški takšne analize bremenijo izvoznika.

Člen 52

1.   Člen 49 se ne uporablja za količine kmetijskih proizvodov, določene v skladu s Prilogo III, razen za:

(a)	količine proizvodov iz člena 49(1), izvožene v obliki blaga, delno pridobljenega iz proizvodov, za katere plačilo izvoznega nadomestila ni zajeto v uredbah iz člena 1(1) in delno iz drugih proizvodov, v skladu s pogoji iz tretjega odstavka člena 11;

(b)	količine jajc ali proizvodov iz jajc, izvožene v obliki testenin, ki sodijo v oznako KN 1902 11 00;

(c)	količine suhe snovi v svežih testeninah iz drugega odstavka člena 11;

(d)	vrsto osnovnih proizvodov, ki so bili dejansko uporabljeni pri proizvodnji D-glucitola (sorbitola), ki sodi v oznaki KN 2905 44 in 3824 60, in kjer je to potrebno, deleže D-glucitola (sorbitola), pridobljenega iz škrobnih proizvodov in saharoze;

(e)	količine kazeina, izvoženega v obliki blaga, ki sodi v oznako KN 3501 90 90;

(f)	stopnjo Plato v pivu, izdelanem iz slada, ki sodi v oznako KN 2202 90 10;

(g)	količine ječmena, pred pridobivanjem slada, ki jih sprejmejo pristojni organi.

Pri poimenovanju blaga v izvozni deklaraciji in v zahtevku za dodelitev nadomestila za blago iz Priloge III se upošteva nomenklatura iz navedene priloge.

2.   Pri analizi blaga za namene členov 49, 50, 51 ali odstavkov 1 ali 3 tega člena se uporabljajo analizne metode iz Uredbe Komisije (EGS) št. 4056/87 (22), če teh ni, pa tiste, ki se uporabljajo za uvrščanje podobnega blaga, uvoženega v Skupnost, v skupno carinsko tarifo.

3.   Količine izvoženega blaga in količine proizvodov iz člena 49(1) ali sklicevanje na sestavo, določeno v skladu s tretjim odstavkom člena 10, se vpišejo na dokument, ki potrjuje izvoz. Ko pa se uporablja drugi odstavek člena 51, se te količine nadomestijo s količinami osnovnih proizvodov iz stolpca 4 Priloge IV, ki ustrezajo rezultatom analize izvoženega blaga.

4.   Za odobritev nadomestila za blago, ki sodi v oznake KN 0403 10 51 do 0403 10 99, od 0403 90 71 do 0403 90 99, 0405 20 10, 0405 20 30 in 2105 00 99, mora blago izpolnjevati zahteve iz Direktive Sveta 92/46/EGS, zlasti zahtevo, da je blago pripravljeno v odobrenem obratu, ter zahteve v zvezi z označevanjem zdravstvene ustreznosti iz točke A poglavja IV Priloge C k navedeni direktivi.

Za dodelitev nadomestila za blago, ki sodi v oznaki KN 3502 11 90 in 3502 19 90, mora blago izpolnjevati določbe iz poglavja XI Priloge k Direktivi 89/437/EGS.

5.   Za namene členov 49 in 50 vsaka država članica obvesti Komisijo o preverjanjih, ki jih je izvedla na svojem ozemlju za posamezne vrste izvoženega blaga. Komisija v skladu s tem obvesti druge države članice.

Člen 53

1.   V skladu s členoma 49 in 50 zadevna stran za blago, ki sodi v oznake KN 0405 20 10, 0405 20 30, od 1806 90 60 do 1806 90 90, 1901 ali 2106 90 98, ki vsebuje visok odstotek mlečnih proizvodov, ki sodijo v oznake KN 0402 10 19, 0402 21 19, 0405 ali 0406, predloži deklaracijo, ki potrjuje, da nobeden od teh mlečnih proizvodov ni bil uvožen iz tretjih držav ali podroben opis količin mlečnih proizvodov, uvoženih iz tretjih držav.

2.   Za namene odstavka 1 pomeni „ki vsebujejo visok odstotek“ pomeni 51 kg ali več uporabljenih mlečnih proizvodov iz prvega odstavka, na 100 kilogramov izvoženega blaga.

3.   Če se zahteva, da se količine ugotovijo v skladu s tretjim odstavkom člena 10, lahko pristojni organ sprejme izjavo zadevne strani, da mlečni proizvodi iz prvega odstavka, ki so bili uvoženi iz tretjih držav, ne bodo uporabljeni.

4.   Deklaracijo, pripravljeno v skladu z odstavkom 1, ali izjavo, predloženo v skladu z odstavkom 3, lahko pristojni organ sprejme, če je izpolnjen pogoj, da je cena, plačana za mlečni proizvod iz prvega odstavka, ki je uporabljen v izvoženem blagu, enaka ali podobna ceni, ki na trgu Skupnosti prevladuje za enakovreden proizvod. Pri primerjanju cen se upošteva datum nakupa mlečnega proizvoda.

POGLAVJE VI

PLAČILO NADOMESTILA

Člen 54

1.   Za izvoz, opravljen med 1. in 15. oktobrom vsakega leta, se nadomestila ne izplačajo pred 16. oktobrom.

Za izvoz, opravljen s predloženim potrdilom o nadomestilu, izdanim za neko proračunsko obdobje, in če je Komisija mnenja, da obstaja nevarnost, da Skupnost ne bo izpolnila mednarodnih obveznosti, se nadomestila, predvidena za izplačilo po izteku zadevnega obdobja, ne izplačajo pred 16. oktobrom. V tem primeru se rok iz člena 49(8) Uredbe (ES) št. 800/1999 lahko začasno podaljša na tri mesece in 15 dni z uredbo, ki mora biti objavljena pred 20. septembrom v Uradnem listu Evropske Unije.

2.   Z odstopanjem od člena 28(6) Uredbe (ES) št. 800/1999 lahko v primeru potrdil o nadomestilu, izdanih za uporabo od 1. junija za blago, ki bo izvoženo pred 1. oktobrom, osnovni proizvodi iz Priloge I k tej uredbi ostanejo pod carinskim nadzorom z ozirom na predelavo tri mesece od datuma sprejetja plačilne deklaracije.

Z odstopanjem od člena 29(5) Uredbe (ES) št. 800/1999 lahko v primeru potrdil o nadomestilu, izdanih za uporabo od 1. junija, za blago, ki bo izvoženo pred 1. oktobrom, blago ostane v postopku carinskega skladiščenja ali v prosti coni tri mesece od datuma sprejetja plačilne deklaracije.

POGLAVJE VII

OBVEZNOST OBVEŠČANJA

Člen 55

1.   Države članice pred 10. dnem vsakega meseca uradno obvestijo Komisijo o:

(a)	zneskih, za katera so bila v prejšnjem mesecu vrnjena potrdila o nadomestilu v skladu s členom 45(1);

(b)	zneskih na potrdilih o nadomestilu, ki so prejšnjem mesecu zapadla, za katerega niso bile izpolnjene obveznosti iz člena 31(1) v skladu s členom 31(2) ali (3);

(c)	potrdilih o nadomestilu, izdanih v prejšnjem mesecu, kot je navedeno v členu 40;

(d)	potrdilih o nadomestilu, izdanih v prejšnjem mesecu v skladu s členom 49 Uredbe (ES) št. 1291/2000.

Zneski iz točke (b) prvega pododstavka se razlikujejo glede na navedbo proračunskega obdobja potrdila o nadomestilu, na katerega se nanašajo.

2.   Pred 1. novembrom vsako leto države članice uradno obvestijo Komisijo o skupnih zneskih, ki so jih dodelile pred 1. oktobrom za potrdila o nadomestilu, izdana v proračunskem obdobju, ki se konča 30. septembra prejšnjega koledarskega leta.

Člen 56

1.   Države članice najkasneje do konca meseca, ki sledi vsakemu mesecu koledarskega leta, Komisiji preko zaščitenega spletnega sistema za izmenjavo podatkov (DEX) sporočijo statistične podatke o blagu, zajetem s to uredbo, za katerega so bila dodeljena izvozna nadomestila v prejšnjem mesecu, ki so razčlenjene na osemmestne oznake KN in vsebujejo naslednje:

(a)	količino tega blaga, izraženo v tonah ali drugi navedeni merski enoti;

(b)	zneske izvoznih nadomestil, izražene v evrih ali nacionalni valuti, ki so bila dodeljena v prejšnjem mesecu, za vsak zadevni osnovni kmetijski proizvod;

(c)	količine vsakega osnovnega kmetijskega proizvoda, izražene v tonah, za katere so se dodelila nadomestila.

2.   Pred 1. januarjem vsakega leta države članice uradno obvestijo Komisijo o skupnih zneskih nadomestil, ki so jih dejansko dodelile do 30. septembra prejšnjega leta za blago, izvoženo v prejšnjih proračunskih obdobjih, o katerem Komisije še niso obvestile in pri tem navedejo zadevna obdobja.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 dodeljena nadomestila vključujejo akontacije. O vračilih neupravičeno izplačanih nadomestil se obvešča posebej.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 57

Uredbe (EGS) št. 3615/92, (ES) št. 3223/93 in (ES) št. 1520/2000 se razveljavijo.

Sklicevanja na razveljavljene uredbe pomenijo sklicevanje na to uredbo in se jih bere skladno s tabelo ujemanja v Prilogi IX.

Člen 58

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za zahtevke, vložene od 8. julija 2005, za potrdila, namenjena za uporabo od 1. oktobra 2005.

---

(1)  UL L 318, 20.12.1993, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2580/2000 (UL L 298, 25.11.2000, str. 5).

(2)  UL L 367, 16.12.1992, str. 10.

(3)  UL L 292, 26.11.1993, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1762/2002 (UL L 265, 3.10.2002, str. 13).

(4)  UL L 177, 15.7.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 886/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 14).

(5)  UL L 282, 1.11.1975, str. 49. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(6)  UL L 160, 26.06.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(7)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(8)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(9)  UL L 270, 21.10.2003, str. 96.

(10)  UL L 102, 17.4.1999, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 671/2004 (UL L 105, 14.4.2004, str. 5).

(11)  UL L 258, 16.10.1993, str. 6. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1633/2000 (UL L 187, 26.7.2000, str. 29).

(12)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1741/2004 (UL L 311, 8.10.2004, str. 17).

(13)  UL L 205, 3.8.1985, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 673/2004 (UL L 105, 14.4.2004, str. 17).

(14)  UL L 350, 20.12.1997, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2250/2004 (UL L 381, 28.12.2004, str. 25).

(15)  UL L 268, 14.9.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003.

(16)  UL L 212, 22.7.1989, str. 87. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) 806/2003.

(17)  UL L 214, 8.9.1995, str. 16.

(18)  UL L 159, 1.7.1993, str. 112. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1548/2004 (UL L 280, 31.8.2004, str. 11).

(19)  UL L 100, 20.4.2000, str. 31. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).

(20)  UL L 239, 22.9.1979, str. 24.

(21)  UL L 308, 27.11.2001, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2080/2004 (UL L 360, 7.12.2004, str. 4).

(22)  UL L 379, 31.12.1987, str. 29. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 202/98 (UL L 21, 28.1.1998, str. 5).

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---