24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/1

(1)

V skladu s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Slonokoščeno obalo o ribolovu na odprtem morju Slonokoščene obale (2) in pred iztekom veljavnosti protokola, priloženega k Sporazumu, pogodbenici začneta pogajanja, da bi z medsebojnim soglasjem določili vsebino protokola za naslednje obdobje in, če je potrebno, spremembe in dopolnitve Priloge.

(2)

Pogodbenici sta od 9. do 13. novembra 2003 v Abidžanu izpogajali nov protokol, ki določa možnosti ribolova in finančno nadomestilo. Ta protokol, ki zadeva obdobje od 1. julija 2004 do 30. junija 2007, je bil parafiran 3. marca 2004 v Bruslju.

(3)

Potrebno je potrditi razdelitveni ključ za možnosti ribolova med države članice in tudi njihovo obveznost, da prijavljajo svoj ulov.

(4)

Ta protokol je treba odobriti –

(a)

pridneni ribolov:

Španija: 1 300 BT (bruto tonaža) na mesec, povprečno letno

(b)

ribolov tunov:

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/3

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/5

(1)

Protokol št. 1 Evro-mediteranskega sporazuma, kot je bil spremenjen s Protokolom k Evro-mediteranskemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani, da se upošteva pristop Češke Republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške Republike (2) k Evropski uniji, ki je priložen Sklepu Sveta 2005/89/ES (3), predvideva novo tarifno kvoto za uvoz v Skupnost 5 605 ton riža s poreklom iz Egipta, s 100 % znižanjem vrednosti carin, izračunanih v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1785/2003. Zato je treba odpreti to kvoto in predvideti določena pravila za njeno uporabo.

(2)

Kvota se uporablja na letni podlagi za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, z začetkom veljavnosti od 1. maja 2004. Količina se zato mora sorazmerno povečati za leto 2005, da se upošteva kvoto, ki ni bila odprta od 1. maja 2004 do 31. decembra 2004.

(3)

Uporabljati se morajo splošna pravila za uvozna dovoljenja iz Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil (4) ter iz Uredbe Komisije (ES) št. 1342/2003 z dne 28. julija 2003 o posebnih podrobnejših pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (5). Toda za smotrno upravljanje te kvote je treba sprejeti posebna dodatna pravila ali ki odstopajo od uredb (ES) št. 1291/2000 in (ES) št. 1342/2003, ki bi urejala vložitve zahtevkov, izdajo dovoljenj, predložitev dokazil in njihovo uporabo.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(a)

v razdelku 8 se besedi „Egipt“ in „da“ označita s križcem;

(b)

v razdelku 24 enega od vnosov iz Priloge.

(a)

najpozneje dva delovna dneva po njihovi izdaji količine, za katere so bila izdana uvozna dovoljenja, z datumom izdaje in imenom in naslovom imetnika;

(b)

zadnji delovni dan vsakega meseca, ki sledi mesecu, ko je riž bil dan v prosti promet, količine, ki so bile dejansko dane v prosti promet, razdeljene po oznakah KN.

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/8

(1)

Tretji pododstavek člena 5 Uredbe (EGS) št. 1883/78 določa, da če je povprečna obrestna mera za stroške, ki jih ima država članica v zvezi z intervencijskimi ukrepi, dvakrat višja od enotne obrestne mere, določene za Skupnost, lahko Komisija te stroške obresti financira v teku proračunskih let 2005 in 2006 na osnovi enotne obrestne mere, povečane za razliko med dvojno enotno obrestno mero in dejansko obrestno mero, ki jo je prevzela država članica.

(2)

Da bi določili obrestno mero, ki jo bodo upoštevale zadevne države članice, je treba v Uredbi Komisije (EGS) št. 411/88 (2) podrobno opredeliti metodo, ki se bo uporabljala v teku proračunskih let 2005 in 2006.

(3)

Če država članica Komisiji ne sporoči povprečne obrestne mere za stroške, ki jo je prevzela, Komisija uporabi posebno referenčno mero, določeno na osnovi reprezentativnih referenčnih obrestnih mer držav članic.

(4)

Zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške 1. maja 2004 mora ta referenčna mera prav tako upoštevati reprezentativne referenčne mere vseh navedenih držav članic. Te obrestne mere je zato treba opredeliti v skladu z enakimi pogoji kot veljajo za druge države članice.

(5)

Uredbo (EGS) št. 411/88 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora sklada –

1.

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

1.   Če je povprečna obrestna mera za stroške, ki jo prevzame država članica, najmanj šest mesecev nižja od enotne obrestne mere, določene za Skupnost, se za to državo članico določi posebna obrestna mera.

2.   Povprečna obrestna mera za stroške, ki jo prevzame država članica, se Komisiji sporoči najkasneje 20 dni pred iztekom proračunskega leta. Nanaša se na obdobje šestih mesecev pred tem sporočilom. Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško pa se v primeru proračunskega leta 2005 nanaša na obdobje od 1. maja do 31. avgusta 2004.

Če se povprečna obrestna mera za stroške Komisiji ne sporoči, se obrestna mera za stroške, ki se jo uporabi, določi na osnovi referenčne obrestne mere, ki je navedena v Prilogi. Če te referenčne obrestne mere niso na voljo za celotno referenčno obdobje iz prvega pododstavka, se uporabijo razpoložljive obrestne mere za to obdobje.

3.   Če je povprečna obrestna mera za stroške, ki jo prevzame država članica, za proračunski leti 2005 in 2006 višja od dvojne enotne obrestne mere, določene za Skupnost, se obrestna mera, ki se povrne iz proračuna Skupnosti, izračuna po naslednji formuli:

TR = TIU + [TIC – (2 × TIU)]

pri čemer je:

TR= obrestna mera, ki se povrne državam članicam,

TIU= enotna obrestna mera,

TIC= obrestna mera, sporočena s strani države članice v skladu s prvim pododstavkom odstavka 2, ali obrestna mera, ki se uporablja, kadar obrestna mera ni bila sporočena v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2.“

2.

Priloga se nadomesti z besedilom v Prilogi k tej uredbi.

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/11

(1)

Nadomestila za beli sladkor in surovi sladkor, izvožena v nespremenjenem stanju, so bila določena z Uredbo Komisije (ES) št. 846/2005 (2).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, se razlikujejo od podatkov v času sprejetja Uredbe (ES) št. 846/2005, zato je treba ta nadomestila spremeniti –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/13

(1)

Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1327/2004 z dne 19. julija 2004 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali izvoznih nadomestil za beli sladkor za tržno leto 2004/2005 (2) se izvedejo delni razpisi za izvoz tega sladkorja. V skladu z odstavkom 2 člena 8 zgoraj navedene uredbe se lahko sklene, da se v zvezi z določenim delnim razpisom ponudnik ne izbere.

(2)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/14

(1)

Izvozna nadomestila za perutninsko meso so bila določena z Uredbo Komisije (ES) št. 755/2005 (2).

(2)

Iz uporabe meril iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 2777/75 za podatke, ki so znani Komisiji, sledi, da je treba trenutno veljavna izvozna nadomestila spremeniti v zneske, določene v Prilogi k Uredbi –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/16

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se razlika med kotiranji ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, ki so navedeni v členu 1 vsake od teh uredb, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o skupnih izvedbenih pravilih za odobravanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in merilih za določitev vsote takih nadomestil (3), navaja izdelke, za katere naj bi se določila stopnja nadomestila, se uporablja, če so ti izdelki izvoženi v obliki blaga iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vnaprej določene visoke stopnje nadomestil lahko ogrozijo obveznosti, ki so bile sprejete v zvezi z nadomestili, ki se jih lahko dodeli za izvoz kmetijskih proizvodov v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi. Zato je treba v takih okoliščinah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar tako, da se ne prepreči sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne višine nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča doseganje teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju poravnave med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike glede izvoza testenin Skupnosti v Združene države, odobrene z Odločbo Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati nadomestilo za blago, ki sodi v oznaki KN 1902 11 00 in 1902 19, glede na predvideno destinacijo.

(6)

V skladu s členoma 4(3) in (5) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba določiti nižjo stopnjo izvoznega nadomestila, ob upoštevanju višine proizvodnega nadomestila, v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 1722/93 (5), za osnovne zadevne proizvode, uporabljene v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače se štejejo za manj občutljive na cene žit, ki so uporabljena za njihovo izdelavo. Vendar pa Protokol 19 Akta o pristopu Velike Britanije, Irske in Danske določa, da morajo biti določeni potrebni ukrepi, da se omogoči uporaba žit Skupnosti v izdelovanju alkoholnih pijač, pridobljenih iz žit. Tako je stopnjo nadomestila, uporabljeno za žita, izvožena v obliki alkoholnih pijač, treba prilagoditi.

(8)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/20

(1)

Po členu 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, podanih v členu 1 navedenih uredb, na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 3072/92 je nadomestila treba določiti ob upoštevanju stanja in prihodnjega gibanja na eni strani razpoložljivosti žit, riža in lomljenega riža ter njihovih cen na trgu Skupnosti, in na drugi strani cen žit, riža, lomljenega riža in žitnih proizvodov na svetovnem trgu. V skladu s temi členi je prav tako treba zagotoviti ravnovesje in naraven razvoj cen in trgovine na trgih žit in riža ter nadalje upoštevati gospodarski vidik predvidenega izvoza in potrebe po izogibanju motnjam na trgu Skupnosti.

(3)

Člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1518/95 (3), o uvoznem in izvoznem režimu za proizvode, predelane iz žit in riža, določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu nadomestil za te proizvode.

(4)

Nadomestilo za nekatere predelane proizvode je treba stopnjevati glede na vsebnost pepela, surovih vlaken, lupin, proteinov, maščob ali škroba v posameznem zadevnem proizvodu, saj je ta vsebnost posebno dober pokazatelj količine osnovnega proizvoda, ki je dejansko vgrajen v predelani proizvod.

(5)

Trenutno ni treba določiti izvoznega nadomestila za manioko, druge tropske korenine in gomolje ali njihovo moko glede na gospodarski vidik morebitnega izvoza in zlasti vrsto in poreklo teh proizvodov. Zaradi zanemarljive udeležbe Skupnosti na svetovnem trgu trenutno ni treba določiti izvoznih nadomestil za nekatera predelana žita.

(6)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(7)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(8)

Nekateri predelani proizvodi iz koruze so lahko toplotno obdelani, kar lahko vodi v odobritev nadomestila, ki ne ustreza kakovosti proizvoda. Poudariti je treba, da ti proizvodi, ki vsebujejo želatiniran škrob, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/23

(1)

Člen 63(7) Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (2), omejuje odobritev izvoznih nadomestil za proizvode vinskega sektorja na količine in stroške, določene v Sporazumu o kmetijstvu, sklenjenem v okviru Urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj.

(2)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 883/2001 določa pogoje, pod katerimi lahko Komisija sprejme nekatere ukrepe, da prepreči izčrpanje količin ali proračunskih sredstev, ki so na voljo v skladu z navedenim sporazumom.

(3)

Na podlagi informacij o zahtevkih za izvozna dovoljenja, s katerimi je Komisija razpolagala na dan 22. junija 2005, bi lahko bila količina, razpoložljiva v obdobju do 30. junija 2005, za namembno območje (3) vzhodna Evropa iz člena 9(5) Uredbe (ES) št. 883/2001, izčrpana, če se izdaja izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila ne omeji. Zato je potrebno uporabljati enoten odstotek za sprejem zahtevkov, vloženih v obdobju od 15. do 21. junija 2005, in ustaviti predložitev zahtevkov ter izdajo dovoljenj za to območje do 1. julija 2005 –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/24

(1)

nadomestila, uporabljena za izvoz za sirupe in nekatere druge proizvode v nespremenjenem stanju v sektorju sladkorja, so bila določena z Uredbo Komisije (ES) št. 803/2005 (2).

(2)

ker so podatki, ki jih ima trenutno Komisija, drugačni od tistih, ki so obstajali v trenutku sprejetja Uredbe (ES) št. 803/2005, je priporočljivo, da se ta nadomestila spremenijo –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/26

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2004/2005, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1210/2004 (3). Te cene in dajatve so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 842/2005 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 1423/95 –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/28

(1)

Stopnje nadomestil, ki se od 27. maja 2005 uporabljajo za proizvode, navedene v Prilogi, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 805/2005 (2).

(2)

Iz uporabe pravil in meril iz Uredbe (ES) št. 805/2005 za informacije, ki so trenutno na razpolago Komisiji, izhaja, da je izvozna nadomestila, ki se trenutno uporabljajo, treba spremeniti v skladu s Prilogo k Uredbi –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/30

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, podanih v členu 1 navedene uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1517/95 z dne 29. junija 1995 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede režimov za izvoz in uvoz krmnih mešanic na osnovi žit in o spremembi Uredbe (ES) št. 1162/95 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (2), določa splošna pravila za izračun zneska takih nadomestil.

(3)

Ta izračun mora upoštevati tudi vsebnost žitnih proizvodov. Zaradi poenostavitve se nadomestilo plača za dve kategoriji „žitnih izdelkov“, in sicer na eni strani za koruzo, na splošno najbolj uporabljeno žito za izvožene krmne mešanice in koruzne proizvode, in na drugi strani za „druga žita“, pri slednjih pridejo v poštev žitni proizvodi, razen koruze in koruznih proizvodov. Nadomestilo se odobri glede na količino žitnih proizvodov, vsebovanih v krmni mešanici.

(4)

Višina nadomestila mora upoštevati tudi možnosti in pogoje za prodajo teh proizvodov na svetovnem trgu, potrebo po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti in gospodarski vidik izvoza.

(5)

Zaradi trenutnih razmer na trgu za žita in zlasti pričakovanj glede preskrbe, je treba odpraviti izvozna nadomestila.

(6)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/32

(1)

Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 868/2005 (2) je bil razpisan natečaj za znižanje dajatve na uvoz koruze v Španijo iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1839/95 (3), lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1784/2003 odloči, da določi največje znižanje uvozne dajatve. Pri določitvi največjega znižanja je treba upoštevati merila iz členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 1839/95. Pogodba se sklene z vsakim ponudnikom, ki ponudi znižanje, ki je enako ali nižje od največjega znižanja dajatve.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril v povezavi s sedanjimi razmerami na trgu zadevne žitarice kaže, da je treba največje znižanje uvozne dajatve določiti v višini navedeni v členu 1.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/33

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/35

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1757/2004 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz ječmena v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/36

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 115/2005 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz navadne pšenice v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/37

(1)

Direktiva 68/193/EGS vzpostavlja določbe Skupnosti za trženje materiala za vegetativno razmnoževanje trte v Skupnosti. Direktiva našteva pogoje, ki jih mora izpolnjevati nasad, razmnoževalni material, pakiranje in etiketa.

(2)

Izboljšana tehnologija razmnoževanja rastlin omogoča rastlinam, ki so pridelane v skladu s to tehnologijo, da se poleg tradicionalnih snopov tržijo v lončkih, zabojih ali škatlah.

(3)

Če države članice zahtevajo, da vsako dostavo materiala, pridelanega na njihovem ozemlju spremlja tudi enotni dokument, je treba določiti pogoje za ta spremni dokument.

(4)

Določeni pogoji, ki se nanašajo na razmnoževalni material in sestavo pakiranj, se ne uporabljajo za razmnoževalni material, ki je pridelan v skladu z novimi metodami pridelovanja.

(5)

Pogoji, ki jim mora zadostiti nasad, so navedeni v Prilogi I k Direktivi 68/193/EGS. Navedena priloga mora vsebovati sklic na kategorijo in tip razmnoževalnega materiala, nov pozitivni seznam škodljivih organizmov, ki jih je treba preveriti, in metodologijo za preglede in testiranja nasada.

(6)

Pogoji, ki jim mora zadostiti razmnoževalni material, so navedeni v Prilogi II k Direktivi 68/193/EGS. Navedena priloga mora vsebovati sklic na sorto, in kjer je primerno, na klon za vsako kategorijo in tip razmnoževalnega materiala, kar zadeva istovetnost in čistost, metodologijo za preglede razmnoževalnega materiala in klasiranje različnih tipov razmnoževalnega materiala.

(7)

Pogoji, ki jim mora zadostiti pakiranje, so navedeni v Prilogi III k Direktivi 68/193/EGS. Navedena priloga mora vsebovati sklic na tip razmnoževalnega materiala, kar zadeva število posameznih kosov v enoti pakiranja.

(8)

Pogoji, ki se nanašajo na etiketo in spremni dokument, so navedene v Prilogi IV k Direktivi 68/193/EGS. Navedena priloga mora vsebovati informacije o razmnoževalnem materialu, ki jih zahteva člen 10 Direktive 68/193/EGS.

(9)

Cikel vegetativne rasti trsnega razmnoževalnega materiala traja več let in zato je čas, potreben za preglede in testiranja, posledično daljši. Hitra uvedba novih pogojev bi lahko ustvarila pomanjkanje pridelave razmnoževalnega materiala, ki bi izpolnjeval nove zahteve. Zato je primerno predvideti prehodno obdobje za izpolnitev novih pogojev iz Prilog I, II in IV za že obstoječ razmnoževalni material.

(10)

Direktivo 68/193/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/46

(1)

Sredstva za Skupno parlamentarno skupščino iz skupnega dodeljenega zneska za dolgoročni razvoj ter za regionalno sodelovanje in integracijo 9. Evropskega razvojnega sklada (ERS) so izčrpana.

(2)

Da bi se zagotovilo nemoteno izvajanje ciljev iz člena 17 Sporazuma o partnerstvu AKP–ES (Skupna parlamentarna skupščina), je treba dodeliti dodatna sredstva.

(3)

Dodatna sredstva je treba dodeliti v podporo prizadevanjem za krepitev zmogljivosti na področju okoljskega upravljanja in izvajanja večstranskih okoljskih sporazumov, za izvedbo akcijskega načrta AKP–ES o izvrševanju zakonodaje o gozdovih ter o gospodarjenju in trgovanju z gozdovi (FLEGT) in za krepitev upravljanja z ribištvom v afriških, karibskih in pacifiških državah (AKP).

(4)

Dodatna sredstva je treba dodeliti, da se zagotovi podpora proizvajalcem v državah AKP, ki so najbolj odvisne od surovin, da se izboljša konkurenčnost in zmanjša ranljivost ter da se spodbudi informacijske in komunikacijske tehnologije v državah AKP.

(5)

Dodatna sredstva je treba dodeliti, da se zagotovi metodološka podpora in okrepi zmogljivosti na področju migracij in regionalnega sodelovanja na področju migracijskih tokov jug-jug.

(6)

Dodatna sredstva je treba dodeliti, da se zagotovi tesnejše sodelovanje z organizacijami v okviru Združenih narodov, katerih naloge in zmogljivosti ustrezajo prednostnim nalogam razvojne politike AKP–ES, zlasti na področju upravljanja in urejanja razmer po konfliktih, ter da se izboljšajo učinki ukrepov znotraj AKP –

(a)

naravni viri (60 milijonov EUR): ukrepi na področju okolja in naravnih virov (vključno z znanstvenimi in tehničnimi ocenami, nadzorom in spremljanjem ribolova);

(b)

podpora zasebnemu sektorju in informacijskim in komunikacijskim tehnologijam (65 milijonov EUR): ukrepi za podporo proizvajalcem v državah AKP, ki so najbolj odvisne od surovin, ter za spodbujanje informacijske in komunikacijske tehnologije v državah AKP;

(c)

metodološka podpora in okrepitev zmogljivosti (25 milijonov EUR): med drugim oblikovanje instrumenta znotraj AKP za povečanje zmogljivosti na področju migracij;

(d)

strateško partnerstvo z Združenim narodi in podpora pri izvajanju programov znotraj AKP (20 milijonov EUR): tesnejše sodelovanje z organizacijami v okviru Združenih narodov, katerih naloge in zmogljivosti najbolj ustrezajo prednostnim nalogam razvojne politike AKP–ES, zlasti na področju upravljanja in urejanja razmer po konfliktih, ter nove potrebe po izboljšanju učinkov ukrepov znotraj AKP.

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/48

(1)

Svet je 22. januarja 2002 sprejel Sklep 2002/60/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2002 do 25. januarja 2006 (1).

(2)

Po odstopu g. Lorenza DELLAIJA, o katerem je bil Svet obveščen 16. marca 2005, se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/49

(1)

Svet je 22. januarja 2002 sprejel Sklep 2002/60/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2002 do 25. januarja 2006 (1).

(2)

Po odstopu g. Karstena NEUMANNA, o katerem je bil Svet obveščen 21. decembra 2004, se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

ga. Barbara BORCHARDT, Mitglied des Landtags Mecklenburg-Vorpommern (članica deželnega parlamenta Meklenburg-Pomorjansko).

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/50

(1)

V svojem priporočilu 2003/556/ES z dne 23. julija 2003 o smernicah za oblikovanje nacionalnih strategij in najboljše prakse za zagotovitev soobstoja gensko spremenjenih pridelkov s konvencionalnim in ekološkim kmetijstvom (1), se je Komisija zavzela za pristop, ki bi državam članicam prepustil oblikovanje in izvajanje ukrepov za upravljanje s soobstojem. V ta namen je Komisija objavila svoj cilj olajšati izmenjavo podatkov o tekočih in načrtovanih raziskovalnih projektih na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti.

(2)

Na podlagi člena 26a Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/18/ES z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (2), Komisija zbira in usklajuje podatke, osnovane na študijah na ravni Skupnosti in nacionalni ravni, ter opazuje razvoj dogodkov v zvezi s soobstojem v državah članicah.

(3)

Za te naloge naj Komisija ustanovi forum za izmenjavo podatkov med državami članicami o rezultatih znanstvenih študij ter o najboljših praksah, oblikovanih v okviru nacionalnih strategij za soobstoj. Bistveno je, da ima Komisija možnost organizirati sestanke delovnih skupin, po potrebi odprte za nacionalne in druge strokovnjake.

(4)

Zato je primerno vzpostaviti mrežno skupino za pomoč Komisiji na področju soobstoja (skrajšano COEX-NET) –

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/52

(1)

Odločba 90/424/EGS določa finančni prispevek Skupnosti za izvajanje tehničnih in znanstvenih ukrepov, potrebnih za razvoj veterinarske zakonodaje Skupnosti ter za izobraževanje in usposabljanje na področju veterine.

(2)

Znanstveni odbor za zdravje in dobro počutje živali je v poročilu z dne 27. junija 2000 priporočil, naj se na perutninskih jatah in prostoživečih pticah izvedejo raziskave aviarne influence, zlasti za določitev prevalence okužb s podtipi H5 in H7 virusov aviarne influence.

(3)

Direktiva Sveta 92/40/EGS z dne 19. maja 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor aviarne influence (2) določa ukrepe nadzora Skupnosti, ki se izvajajo v primeru izbruha aviarne influence pri perutnini. Vendar ne določa rednih raziskav omenjene bolezni pri perutnini in prostoživečih pticah.

(4)

Zato odločbi Komisije 2002/649/ES (3) in 2004/111/ES (4) določata, da države članice Komisiji predložijo nadzorne programe za aviarno influenco.

(5)

Odločbi Komisije 2002/673/ES (5) in 2004/630/ES (6) sta odobrili s strani držav članic predložene programe raziskav aviarne influence pri perutnini in prostoživečih pticah za obdobja, ki jih ti programi določajo.

(6)

Med raziskavami je bila v več državah članicah odkrita prisotnost različnih podtipov virusov aviarne influence H5 in H7. Čeprav je mogoče sedanjo prevalenco virusov aviarne influence šteti za dokaj nizko, je zaradi boljšega razumevanja epidemiologije virusov nizko patogene aviarne influence in preprečevanja neopaženega prenašanja virusov v populaciji perutnine pomembno, da se nadaljujeta izvajanje in izboljševanje nadzora. Izsledki raziskav, izvedenih v državah članicah, so se izkazali za zelo koristne pri spremljanju prisotnosti podtipov virusa aviarne influence, ki bi lahko pomenili veliko nevarnost, če bi mutirali v bolj virulentno obliko. Ob upoštevanju pridobljenih izsledkov in sedanjega stanja bolezni v Skupnosti je za zagotovitev povečanega nadzora primerno povečati skupni znesek prispevka Skupnosti.

(7)

V skladu s tem morajo države članice svoje programe raziskav aviarne influence predložiti v odobritev Komisiji, da se finančna pomoč Skupnosti lahko dodeli.

(8)

Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

:

test ELISA

:

1 EUR na test,

(b)

:

imunodifuzijski agar-gel test

:

0,6 EUR na test,

(c)

:

test HI za H5/H7

:

4 EUR na test,

(d)

:

test izolacije virusa

:

30 EUR na test.

24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/57

(1)

Dajanje na trg proizvoda, ki vsebuje gensko spremenjen organizem ali kombinacijo gensko spremenjenih organizmov, ali iz nje(ga) sestoji, je v skladu z Direktivo 2001/18/ES podvrženo pisnemu soglasju, ki ga izda zadevni pristojni organ v skladu s postopkom iz te direktive.

(2)

Obvestilo glede dajanja na trg proizvoda iz gensko spremenjene oljne repice (Brassica napus L., sorta GT73) je predložil Monsanto SA pristojnemu organu Nizozemske.

(3)

Obvestilo zajema enako uporabo kot za katero koli drugo sorto oljnih repic, z izjemo uporabe kot živilo ali v živilu in pridelave v Skupnosti sort, pridobljenih iz gensko spremenjenega proizvoda (pretvorba GT73). Obvestilo zajema uvoz in skladiščenje oljne repice GT73, ter njeno uporabo kot krma, kakor tudi pri predelavi krme, in industrijsko uporabo kot proizvod ali v proizvodih.

(4)

Pristojni organ Nizozemske je v skladu s postopkom iz člena 14 Direktive 2001/18/ES pripravil ocenjevalno poročilo, ki se ga predloži Komisiji in pristojnim organom drugih držav članic. V tem ocenjevalnem poročilu ugotavlja, da ni razlogov, na podlagi katerih bi bilo potrebno zavrniti soglasje za dajanje na trg oljne repice GT73.

(5)

Pristojni organi nekaterih držav članic so ugovarjali dajanju proizvoda na trg.

(6)

Evropska agencija za varno hrano, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o splošnih načelih in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske komisije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (2), je v svojem mnenju, ki ga je sprejela 11. februarja 2004, na podlagi predloženih dokazil prišla do zaključka, da je Brassica napus L. sorta GT73 tako varna kot običajna oljna repica za ljudi in živali, in v okviru predlagane uporabe, za okolje. Evropska agencija za hrano je ugotovila tudi, da je načrt spremljanja, določen s strani imetnika soglasja, primeren za predvideno uporabo oljne repice GT73.

(7)

Pregled vsakega izmed ugovorov glede na Direktivo 2001/18/ES, podatkov, predloženih v obvestilu, in mnenja Evropske agencije za varno hrano, zavrača razloge za domnevo, da bo dajanje na trg oljne repice (Brassica napus L. sorta GT73) škodljivo vplivalo na zdravje ljudi ali živali, ter okolje.

(8)

Rafinirano olje iz oljne repice GT73 se prodaja v Skupnosti v prehrambene namene v skladu s postopkom iz člena 5 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 258/97 z dne 27. januarja 1997 o novih živilih in njihovih sestavinah (3).

(9)

Oljni repici GT73 se mora dodeliti enotna označba za namene Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1830/2003 z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov in sledljivosti prehrambenih in krmnih proizvodov, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 65/2004 z dne 14. januarja 2004 o vzpostavitvi sistema za razvoj in dodeljevanje enotnih označb gensko spremenjenim organizmom (4).

(10)

Naključne ali tehnično neizogibne sledi gensko spremenjenih organizmov v proizvodih so izvzete iz zahtev glede označevanja in sledljivosti v skladu s pragi, določenimi z Direktivo 2001/18/ES in Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1829/2003 z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (5).

(11)

Glede na mnenje Evropske komisije za varno hrano ni potrebno določiti posebnih pogojev za predvideno uporabo v zvezi z dobavljanjem ali pakiranjem proizvoda in varovanjem posebnih ekosistemov, okolij ali geografskih območij.

(12)

Glede na mnenje Evropske komisije za varno hrano je treba vzpostaviti ustrezen sistem upravljanja z namenom preprečitve, da bi se gojila semena oljne repice GT73.

(13)

Preden je proizvod dan na trg, se morajo izvesti potrebni ukrepi za zagotovitev njegovega označevanja in sledljivosti na vseh stopnjah dajanja na trg, vključno s preverjanjem s pomočjo ustrezne potrjene metodologije odkrivanja.

(14)

Ukrepi iz te odločbe niso v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega v skladu s členom 30 Direktive 2001/18/ES, zato je Komisija predložila Svetu predlog v zvezi s temi ukrepi. Ker po preteku obdobja, določenega v členu 30(2) Direktive 2001/18/ES Svet ni niti sprejel predlaganih ukrepov niti jih zavrnil, mora v skladu s členom 5(6) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6) sprejeti te ukrepe Komisija –

(a)

Kaseta 1:

Gen za encim 5-enolpiruvilshikimat-3-fosfat sintaza (epsps), dobljen iz bakterije Agrobacterium sev CP4 (CP4 EPSPS), ki daje odpornost na glifosat, pod nadzorom promotorja (P-CMoVb) mozaičnega virusa spremenjene črnobine, terminacijske sekvence iz gena rbcS E9 graha, ki kodira majhno podenoto encima ribuloza bifosfat karboksilaza/oksidaza, ter N-terminacijska sekvenca CTP2 (kloroplastni tranzitni peptid) iz gena epsps rastline Arabidopsis thaliana.

(b)

Kaseta 2:

Oblika 247 prvotnega gena za encim glifosat oksidoreduktaza (goxv247), dobljena iz seva LBAA bakterije Ochrobactrum anthropi, ki daje odpornost na glifosat, pod nadzorom promotorja (P-CMoVb) mozaičnega virusa spremenjene črnobine, terminacijske sekvence iz bakterije Agrobacterium tumefaciens ter N-terminacijska sekvenca CTP1 (kloroplastni tranzitni peptid) iz gena za encim ribuloza bifosfat karboksilaza/oksidaza (Arab-ssu1a) rastline Arabidopsis thaliana.

(a)

obdobje veljavnosti soglasja je obdobje 10 let od datuma izdaje soglasja;

(b)

enotna označba proizvoda je MON-00073-7;

(c)

imetnik soglasja brez poseganja v člen 25 Direktive 2001/18/ES, kadar je to zahtevano, pristojnim organom da na voljo pozitivne in negativne kontrolne vzorce proizvoda, ali njegov genski material, ali referenčne materiale;

(d)

besede „Ta proizvod vsebuje gensko spremenjene organizme“ ali „Ta proizvod vsebuje gensko spremenjeno oljno repico GT73“ so na oznaki ali v dokumentu, ki spremlja proizvod, razen v primeru, da druga zakonodaja Skupnosti postavi prag, pod katerim ti podatki niso potrebni;

(e)

besede „ni za pridelavo“ so na oznaki ali v dokumentu, ki spremlja proizvod, če dajanje na trg le-tega ni odobreno v namen pridelave.

(a)

da obstoječe mreže za spremljanje, kot so določene v načrtu za spremljanje iz obvestila, zbirajo podatke, pomembne za spremljanje proizvoda; in

(b)

da te obstoječe mreže za spremljanje soglašajo, da bodo ti podatki na voljo imetniku soglasja pred datumom predložitve poročil o spremljanju Komisiji in pristojnim organom držav članic v skladu z odstavkom 3.