ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 132

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 48
26. maj 2005


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 785/2005 z dne 23. maja 2005 o zaključku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 786/2005 z dne 25. maja 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

6

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 787/2005 z dne 25. maja 2005 o izdaji uvoznih dovoljenj za trsni sladkor v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

8

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 788/2005 z dne 25. maja 2005 o določitvi končne stopnje nadomestila in odstotka izdaje izvoznih dovoljenj sistema B za sadje in zelenjavo (paradižniki, pomaranče, limone in jabolka)

11

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 789/2005 z dne 25. maja 2005 o spremembi Uredbe (EGS) št. 1858/93 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 404/93 v zvezi s programi pomoči za nadomestitev izpada dohodka od prodaje v sektorju banan

13

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 790/2005 z dne 25. maja 2005 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2406/96 o določitvi skupnih tržnih standardov za nekatere ribiške proizvode

15

 

 

Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

 

*

Sklep Sveta 2005/395/SZVP z dne 10. maja 2005 o spremembah Sklepa 2001/80/SZVP o ustanovitvi Vojaškega štaba Evropske unije

17

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

26.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/1


UREDBA SVETA (ES) št. 785/2005

z dne 23. maja 2005

o zaključku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti členov 11(3) in 22(c) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je podala po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Marca 2004, po pregledu zaradi izteka ukrepa, je Svet z Uredbo (ES) št. 398/2004 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz silicijeve kovine („silicij“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Stopnja dokončne dajatve, ki se je uporabljala za neto ceno franko, meja Skupnosti, neocarinjeno, je bila 49 %.

2.   Začetek delnega vmesnega pregleda

(2)

Dne 20. marca 2004 je Komisija z obvestilom (3) v Uradnem listu Evropske unije objavila začetek delnega vmesnega pregleda ukrepov, ki se uporabljajo med drugim za uvoz silicija s poreklom iz LRK v skladu s členoma 11(3) in 22(c) osnovne uredbe.

(3)

Pregled je bil uveden na pobudo Komisije, da bi se preučilo, ali bi bilo treba zaradi širitve Evropske unije 1. maja 2004 („širitev“) in upoštevanja interesa Skupnosti ukrepe prilagoditi, da bi se izognili nenadnemu in prevelikemu negativnemu učinku na zainteresirane stranke, vključno z uporabniki, distributerji in potrošniki.

3.   Obravnavani izdelek

(4)

Obravnavani izdelek je isti kakor v preiskavi, ki je privedla do uvedbe obstoječih ukrepov, tj. silicijeva kovina s poreklom iz LRK, ki se uvršča pod oznako KN 2804 69 00 (vsebnost silicija manj kot 99,99 mas. %), in se mora zgolj zaradi sedanje razvrstitve v carinski nomenklaturi imenovati „silicij“. Silicij večje čistosti, ki vsebuje najmanj 99,99 mas. % silicija in se večinoma uporablja v elektronski industriji polprevodnikov, je razvrščen pod drugo oznako KN in ga ta postopek ne zajema.

4.   Preiskava

(5)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila znane zainteresirane uvoznike, uporabnike in izvoznike ter njihova združenja, predstavnike zadevnih držav izvoznic in proizvajalce Skupnosti. Zainteresirane stranke so imele možnost, da svoje mnenje izrazijo pisno in zahtevajo zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku preiskave.

(6)

Kitajska gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij (CCCMC), združenje industrije Skupnosti (Euroalliages), uvozniki/trgovci, organi nekaterih novih držav članic, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 („EU-10“), in uporabniki silicija v EU-10 so pisno izrazili svoja stališča. Vse stranke, ki so za to zaprosile v navedenem roku ter podale razloge, zaradi katerih bi jih bilo treba zaslišati, so dobile priložnost za zaslišanje.

(7)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za presojo primernosti veljavnih ukrepov.

B.   UGOTOVITVE PREISKAVE IN ZAKLJUČEK DELNEGA VMESNEGA PREGLEDA

1.   Uvoz silicija iz LRK v EU-10

(8)

Preiskava je pokazala, da se je po podatkih Eurostata obseg uvoza silicija iz LRK v EU-10 v letih 2001 in 2002 povprečno letno povečal za okoli 13 %. Leta 2003 se je obseg uvoza zaradi znatnega povečanja v obdobju od oktobra do decembra povečal za okoli 54 %.

(9)

Tik pred širitvijo, tj. v obdobju od januarja do aprila 2004, je bilo zabeleženo tudi neobičajno povečanje obsega uvoza okoli 120 % v primerjavi z enakim obdobjem v preteklem letu.

(10)

Preiskava je tudi pokazala, da se je uvoz silicija iz LRK v EU-10 po širitvi zmanjšal. To zmanjšanje se lahko pojasni z neobičajnim povečanjem obsega uvoza pred širitvijo.

(11)

Statistični podatki o uvozu v EU-10 v obdobju po širitvi kažejo, da zmanjšanje obsega uvoza iz LRK sovpada s postopnim povečanjem uvoza s poreklom iz Norveške in Brazilije, kakor tudi s prodajo iz 15 držav članic, ki so pred širitvijo sestavljale Evropsko unijo („EU-15“).

2.   Povpraševanje po siliciju v EU-10

(12)

Povpraševanje po siliciju v EU-10 je bilo določeno na podlagi celotnega uvoza, zmanjšanega za skupni izvoz. Treba je opozoriti, da v EU-10 ni nobene prijavljene proizvodnje silicija.

(13)

Ob upoštevanju neobičajnega povečanja obsega uvoza iz LRK pred širitvijo se je zdelo potrebno prilagoditi obseg uvoza med 2003 in 2004, da se ugotovi, kakšne so običajne ravni uvoza v obdobjih brez širitve.

(14)

V zvezi s tem je bilo v letih 2001 in 2002 zabeleženo 13 % povprečno letno povečanje obsega uvoza iz LRK. Na tej podlagi je bila raven običajnega uvoza iz LRK v letih 2003 in 2004 določena z uporabo 13 % letnega povečanja obsega uvoza v preteklih letih, kar bi bilo pričakovati v teh obdobjih brez širitve.

(15)

Po isti metodologiji je bil ocenjen izvoz iz EU-10 v letu 2004, pri čemer je bilo skupnemu izvozu v letu 2003 prišteto običajno povečanje v višini 80 %, kar je bilo ugotovljeno kot povprečno letno povečanje obsega izvoza v letih 2002 in 2003.

Tabela 1

Povpraševanje po siliciju v EU-10

(v tonah)

Leto

2000

2001

2002

2003

2004 (ocena)

Uvoz v EU-10

18 815

19 802

22 661

23 855 (ocena)

26 957

Izvoz iz EU-10

37

6

84

153

275

Celotno povpraševanje v EU-10

18 778

19 795

22 576

23 703

26 682

Vir: Eurostat in predvideni podatki za 2003 in 2004.

(16)

Glede na zgoraj navedeno je bilo ugotovljeno, da je povpraševanje v EU-10 okoli 6 % ravni povpraševanja v EU-15, kakor je bilo ocenjeno v zadnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka protidampinških ukrepov na uvoz silicija s poreklom iz LRK.

3.   Alternativni viri preskrbe za zadostitev povpraševanja v EU-10

(17)

Preiskava je pokazala, da je dovolj možnih virov preskrbe, ki so alternativni virom iz LRK, da lahko zadostijo povpraševanju v EU-10, tudi če bi razširitev protidampinške dajatve z EU-15 na deset novih držav članic v celoti odpravila ali povzročila znižanje uvoza iz LRK.

(18)

EU-15 razpolaga z 18 000 tonami potencialne preskrbe silicija. Ta izračun temelji na zadnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka protidampinških ukrepov na uvoz silicija s poreklom iz LRK. Ugotovljeno je bilo, da je proizvodnja silicija leta 2001 v EU-15 znašala okoli 148 000 ton. V isti preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa je bilo ugotovljeno, da je bilo okoli 166 000 ton proizvodne zmogljivosti v EU-15, kar kaže, da je bilo neizrabljenih zmogljivosti za okoli 18 000 ton.

(19)

Poleg tega obstojijo drugi možni viri preskrbe silicija (ki niso predmet protidampinških dajatev), med drugim Norveška (z neizrabljeno zmogljivostjo 18 000 ton), Brazilija, Kanada in ZDA.

(20)

Kot je opisano v uvodni izjavi (11), je bilo ugotovljeno, da sta se v obdobju po širitvi, tj. od maja do novembra 2004, uvoz iz drugih virov, zlasti iz Norveške in Brazilije, kakor tudi prodaja iz EU-15 postopno povečala, o čemer je Eurostat že podal zanesljive podatke. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2003 se je prodaja iz EU-15 povečala za štirikrat, obseg uvoza iz Norveške za petkrat in iz Brazilije za šestkrat.

Tabela 2

Obseg uvoza v EU-10 iz Norveške, Brazilije in prodaja iz EU-15

(v tonah)

Obdobje

Prodaja iz EU-15

Obseg uvoza iz Norveške

Obseg uvoza iz Brazilije

Maj–november 2003

2 070

238

152

Maj–november 2004

7 772

1 144

975

(21)

Glede na navedeno ne obstaja noben prepričljiv razlog za domnevo, da bo prišlo do pomanjkanja silicija na trgu EU-10.

4.   Ocena vpliva na stroške

(22)

Kakor so navedle različne zainteresirane stranke, je silicij vmesni izdelek in ga uporablja le peščica predelovalne industrije v novih državah članicah, zlasti za proizvodnjo sekundarnih aluminijevih zlitin.

(23)

Proizvajalci aluminija v EU-10 potrjujejo, da se povprečni delež silicija, porabljenega v proizvodnem procesu sekundarnih aluminijevih zlitin, giblje med 3 % in 13,5 %.

(24)

Ta preiskava je pokazala, da bi lahko povečanje cene silicija v EU-10 ali preusmeritev k alternativnim virom preskrbe le neznatno vplivalo na proizvodne stroške za uporabnike v EU-10.

(25)

Glede na zgoraj omenjene odstotke potrošnje silicija pri proizvodnji sekundarnih aluminijevih zlitin in če znaša protidampinška dajatev na uvoz silicija iz LRK 49 %, bi se vpliv na stroške proizvajalcev sekundarnih aluminijevih zlitin gibal od 1,47 % do 6,6 % celotnih stroškov proizvodnje sekundarnih aluminijevih zlitin.

(26)

Nekatere zainteresirane stranke so navedle, da so bili z razširitvijo protidampinških ukrepov na uvoz v EU-10 sicer najdeni alternativni viri preskrbe silicija, vendar so taki alternativni viri povzročili povečanje cene silicija za okoli 34 %. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da bi bil vpliv na stroške za proizvajalce sekundarnih aluminijevih zlitin celo manjši in bi se gibal od 1 % do 4,6 % celotnih stroškov proizvodnje sekundarnih aluminijevih zlitin.

5.   Pripombe zainteresiranih strank

(27)

Več uvoznikov in uporabnikov je trdilo, da bo prišlo do pomanjkanja silicija na trgu EU-10. Vendar, kakor je opisano v uvodnih izjavah (11), (19) in (20), se po širitvi obseg uvoza iz LRK v EU-10 postopoma nadomešča s silicijem s poreklom iz EU-15, Norveške in Brazilije. Zato ni razloga za domnevo, da bo prišlo do pomanjkanja silicija na trgu EU-10.

(28)

Eden od uporabnikov v EU-10 ter slovaški in slovenski organi so trdili, da se silicij iz drugih virov v kakovosti razlikuje od silicija iz LRK. V zvezi s tem je treba poudariti, da Uredba (ES) št. 398/2004, s katero se je zaključil pregled zaradi izteka protidampinških ukrepov, uvedenih na uvoz silicija s poreklom iz LRK, navaja, da je imel silicij, proizveden v LRK in izvožen v Skupnost, kakor tudi silicij, proizveden na Norveškem, ter silicij, ki so ga proizvajalci Skupnosti proizvedli v Skupnosti, enake osnovne fizikalne in kemijske značilnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke. Ugotovljeno je bilo, da glede kakovosti izdelka prilagoditve niso bile potrebne. Zato ni razloga za domnevo, da se kitajski uvoz v EU-10, ki so ga nadomestile zgoraj navedene države, razlikuje v kakovosti. Iz povečanja uvoza iz drugih držav, kot je opisano v uvodnih izjavah (11), (19), in (20) te uredbe, je tudi razvidno, da so izdelki zamenljivi.

(29)

Isti uporabniki so tudi trdili, da vpliv na stroške proizvajalcev sekundarnih aluminijevih zlitin ni zanemarljiv glede na nizke stopnje dobička te industrije. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo v uvodnih izjavah (25) in (26) ugotovljeno, da bodo razširjeni protidampinški ukrepi le omejeno vplivali na uporabnike silicijeve kovine v EU-10 z največ 6,6 % povečanjem celotnih stroškov proizvodnje sekundarnih aluminijevih zlitin. To ni bil dovolj prepričljiv razlog za spremembo obstoječih ukrepov z uvedbo prehodnih ureditev. Vpliv se ni bistveno razlikoval od vpliva, ocenjenega med preiskavo za EU-15, ki je pripeljala do uvedbe dokončnih ukrepov v letu 2004 in ki je pokazala, da veljavni ukrepi ne bodo imeli pomembnega vpliva na uporabnike.

6.   Sklep

(30)

Glede na omejen vpliv dajatve na stroške proizvodnje aluminijevih zlitin v EU-10 in obstoj alternativnih virov preskrbe EU-10 se ugotavlja, da razširitev sedanjih ukrepov z EU-15 na EU-10 ne bi imela nenadnega in prevelikega negativnega učinka na zainteresirane stranke, vključno z uporabniki, distributerji in potrošniki. Zato prehodni ukrepi niso upravičeni –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Delni vmesni pregled protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo pri uvozu silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, začet v skladu s členoma 11(3) in 22(c) Uredbe (ES) št. 384/96, se zaključi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. maja 2005

Za Svet

Predsednik

J.-L. SCHILTZ


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).

(2)  UL L 66, 4.3.2004, str. 15.

(3)  UL C 70, 20.3.2004, str. 15.


26.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/6


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 786/2005

z dne 25. maja 2005

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. maja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 25. maja 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

77,3

204

85,3

212

97,2

999

86,6

0707 00 05

052

98,3

204

30,3

999

64,3

0709 90 70

052

91,9

624

50,3

999

71,1

0805 10 20

052

40,8

204

37,6

212

108,2

220

46,5

388

63,6

400

48,8

528

45,4

624

59,1

999

56,3

0805 50 10

052

107,2

388

60,1

524

56,8

528

64,4

624

64,9

999

70,7

0808 10 80

388

92,2

400

94,3

404

78,7

508

57,3

512

70,0

524

64,3

528

66,5

720

49,9

804

96,5

999

74,4

0809 20 95

400

432,0

999

432,0


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


26.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/8


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 787/2005

z dne 25. maja 2005

o izdaji uvoznih dovoljenj za trsni sladkor v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1095/96 z dne 18. junija 1996 o izvajanju koncesij, določenih v programu CXL, pripravljenem neposredno po zaključku pogajanj po členu XXIV, 6 GATT-a (2),

ob upoštevanju uredbe Komisije (ES) št. 1159/2003 z dne 30. junija 2003, ki za tržna leta 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006 predpisuje izvedbena pravila za uvoz trsnega sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov in ki spreminja uredbi (ES) št. 1464/95 in (ES) št. 779/96 (3), in zlasti njenega člena 5(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja obveznosti z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(2)

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja tarifnih kvot z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701 11 10, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(3)

Člen 22 Uredbe (ES) št. 1159/2003 odpira tarifne kvote proizvodov pod oznako KN 1701 11 10 po 98 evrov na tono za uvoz iz Brazilije, Kube in drugih tretjih držav.

(4)

Zahtevki so bili predloženi zadevnim organom v tednu od 16. do 20. maja 2005, v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1159/2003, za izdajo uvoznih dovoljenj za celotno količino, ki presega obvezno količino za dostavo za zadevno državo, določeno v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 za preferenčni sladkor AKP-Indija.

(5)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti faktor zmanjšanja, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in označiti, da je zadevna meja dosežena –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Na podlagi zahtevkov za uvozna dovoljenja, vloženih od 16. do 20. maja 2005 v okviru člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1159/2003, se dovoljenja izdajo v mejah količin, določenih v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. maja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 2).

(2)  UL L 146, 20.6.1996, str. 1.

(3)  UL L 162, 1.7.2003, str. 25. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 568/2005 (UL L 97, 15.4.2005, str. 9).


PRILOGA

Preferenčni sladkor AKP–INDIJA

Naslov II Uredbe (ES) št. 1159/2003

Tržno leto 2004/2005

Zadevna država

% za dostavo zahtevanih količin v tednu od 16.–20.5.2005

Meja

Barbados

100

 

Belize

0

Dosežena

Kongo

100

 

Fidži

0

Dosežena

Gvajana

0

Dosežena

Indija

100

 

Slonokoščena obala

26,3398

Dosežena

Jamajka

100

 

Kenija

100

 

Madagaskar

100

 

Malavi

0

Dosežena

Mavricius

0

Dosežena

Mozambik

0

Dosežena

St. Kitts and Nevis

100

 

Swaziland

0

Dosežena

Tanzanija

100

 

Trinidad in Tobago

100

 

Zambija

100

 

Zimbabve

0

Dosežena


Tržno leto 2005/2006

Zadevna država

% za dostavo zahtevanih količin v tednu od 16.–20.5.2005

Meja

Barbados

 

Belize

100

 

Kongo

 

Fidži

100

 

Gvajana

100

 

Indija

 

Slonokoščena obala

 

Jamajka

 

Kenija

 

Madagaskar

 

Malavi

100

 

Mavricius

100

 

Mozambik

100

 

St. Kitts and Nevis

 

Swaziland

100

 

Tanzanija

 

Trinidad in Tobago

 

Zambija

 

Zimbabve

100

 

Posebni preferenčni sladkor

Naslov III Uredbe (ES) št. 1159/2003

Tržno leto 2004/2005

Zadevna država

% za dostavo zahtevanih količin v tednu od 16.–20.5.2005

Meja

Indija

0

Dosežena

Druge

100

 


CXL koncesija za sladkor

Naslov IV Uredbe (ES) št. 1159/2003

Tržno leto 2004/2005

Zadevna država

% za dostavo zahtevanih količin v tednu od 16.–20.5.2005

Meja

Brazilija

0

Dosežena

Kuba

0

Dosežena

Druge tretje države

0

Dosežena


26.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/11


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 788/2005

z dne 25. maja 2005

o določitvi končne stopnje nadomestila in odstotka izdaje izvoznih dovoljenj sistema B za sadje in zelenjavo (paradižniki, pomaranče, limone in jabolka)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1961/2001 z dne 8. oktobra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 glede izvoznih nadomestil za sadje in zelenjavo (2), in zlasti člena 6(7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 291/2005 (3) je določila okvirne količine za izdajo izvoznih dovoljenj sistema B.

(2)

Treba je določiti končno stopnjo nadomestila za paradižnike, pomaranče, limone in jabolka, zajete v dovoljenjih, zaprošenih v okviru sistema B med 16. marcem 2005 in 13. majem 2005, v višini okvirne stopnje in odstotka dovoljenj za zaprošene količine –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za zahtevke za izvozna dovoljenja sistema B, vložene v skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 291/2005 med 16. marcem 2005 in 13. majem 2005, so odstotki izdaje dovoljenj in stopnje veljavnega nadomestila določeni v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. maja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 1).

(2)  UL L 268, 9.10.2001, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).

(3)  UL L 49, 22.2.2005, str. 4.


PRILOGA

Odstotki za izdajo dovoljenj in stopnje nadomestila, ki se uporabljajo za dovoljenja sistema B, zaprošena med 16. marcem 2005 in 13. majem 2005 (paradižniki, pomaranče, limone in jabolka)

Proizvod

Stopnja nadomestila

(EUR/t)

Odstotki izdaje dovoljenj za zaprošene količine

Paradižniki

30

100 %

Pomaranče

35

100 %

Limone

55

100 %

Jabolka

37

100 %


26.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/13


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 789/2005

z dne 25. maja 2005

o spremembi Uredbe (EGS) št. 1858/93 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 404/93 v zvezi s programi pomoči za nadomestitev izpada dohodka od prodaje v sektorju banan

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 404/93 z dne 13. februarja 1993 o skupni ureditvi trga za banane (1) in zlasti člena 14 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 7 Uredbe Komisije (EGS) št. 1858/93 (2) določa podrobna pravila za uporabo Uredbe (EGS) št. 404/93 glede vlaganja zahtevkov za predplačilo kot tudi zahtevkov za plačilo razlike pomoči za nadomestitev izpada dohodka od prodaje v sektorju banan, kot določa člen 12 Uredbe (EGS) št. 404/93. S ciljem dobrega upravljanja in da bi v najkrajšem možnem času, do konca leta, razpolagali z vsemi podatki in informacijami, potrebnimi predvsem za določitev pomoči, morajo biti predvidene sankcije za primer prepozne vložitve zahtevka za plačilo razlike pomoči.

(2)

Prav tako je treba natančno določiti, kateri dokazilni dokumenti morajo spremljati zahtevke za plačilo, in navesti, da morajo ti dokumenti vsebovati dokazilo o prodaji blaga, še posebej o prejemu s strani kupca.

(3)

Uredbo (EGS) št. 1858/93 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za banane –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 7 Uredbe (EGS) št. 1858/93 se spremeni:

1.

V odstavku 2(b) se tretja alinea nadomesti z naslednjim:

„Vložitev zahtevka za plačilo razlike pomoči po datumu iz točke (b) prve alinee povzroči, da se znesek razlike, do katere bi bil proizvajalec ob vlogi v predpisanem roku upravičen, zmanjša za 1 % na delovni dan. Če je zamuda daljša od petnajstih dni, zahtevek ni sprejemljiv.

V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih lahko pristojni organ sprejme zahtevke za plačilo razlike, vložene po datumu iz točke (b) prve alinee, če zakasnitev ne predstavlja ovire za izvedbo preverjanja iz člena 10(1). V takem primeru se določbe iz prejšnje alinee ne uporabijo.“

2.

Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Zahtevku se priložijo naslednji dokumenti:

potrdila o ustreznosti ali, kadar je to primerno, potrdilo o oprostitvi iz člena 7 Uredbe Komisije (ES) št. 2898/95 (3),

računi,

transportni dokumenti za banane, ki se prodajajo izven proizvodnega območja.

Predloženi dokumenti morajo dokazovati prejem blaga s strani kupca.

3.

Doda se naslednji odstavek 4a:

„4a.   Zahtevki, ki ne vsebujejo navedb iz odstavka 3 in niso opremljeni s spremnimi dokumenti in dokazili iz odstavka 4, niso sprejemljivi.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar pa se člen 1(2) in (3) prvič uporabi pri zahtevkih za predplačilo za količine, prodane v maju in juniju 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 47, 25.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2)  UL L 170, 13.7.1993, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 471/2001 (UL L 67, 9.3.2001, str. 52).

(3)  UL L 304, 16.12.1995, str. 17.“


26.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/15


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 790/2005

z dne 25. maja 2005

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2406/96 o določitvi skupnih tržnih standardov za nekatere ribiške proizvode

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni tržni ureditvi za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (1) in zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 določa, da se za proizvode iz člena 1 navedene uredbe ali skupine teh proizvodov lahko določijo skupni tržni standardi.

(2)

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 104/2000 našteva nekatere vrste, za katere veljajo intervencijski mehanizmi. Akt o pristopu iz leta 2003 določa, da se papalina doda k navedeni prilogi.

(3)

Vzpostavitev skupnih tržnih standardov, usklajenih po vsej Skupnosti, je zlasti pomembna za pravilno delovanje intervencijskih mehanizmov, določenih z Uredbo (ES) št. 104/2000.

(4)

O spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2406/96 z dne 26. novembra 1996 o določitvi skupnih tržnih standardov za nekatere ribiške proizvode (2) določa, da se papalina doda k navedeni prilogi. Navedeno uredbo je treba spremeniti tako, da bo zajemala tudi papalino.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribiške proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2406/96 se spremeni na naslednji način:

1.

V členu 3(1) se doda naslednja alinea:

„—

Papalina (Sprattus sprattus)“;

2.

Prilogi I in II se spremenita:

(a)

V točki B (modra riba) Priloge I se doda beseda „papalina“.

(b)

V Prilogi II se doda vnos, določen v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 2005

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2)  UL L 334, 23.12.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.


PRILOGA

Lestvica tež

Najmanjše velikosti, ki naj se opazujejo pod pogoji, predpisanimi v uredbah iz člena 7

Vrste

Velikost

Kg/ribo

Število rib/kg

Regija

Geografsko območje

Minimalna velikost

Papalina

(Sprattus sprattus)

1

0,004 in več

250 ali manj

 

 

 


Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

26.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/17


SKLEP SVETA 2005/395/SZVP

z dne 10. maja 2005

o spremembah Sklepa 2001/80/SZVP o ustanovitvi Vojaškega štaba Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 28(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sedanja organizacija in struktura Vojaškega štaba Evropske unije (VŠEU) ne upoštevata nekaterih njegovih novih nalog.

(2)

Poleg tega lahko pri vodenju avtonomnih vojaških operacij Svet v določenih okoliščinah in na predlog Vojaškega odbora EU sklene, da bo črpal iz skupnih zmogljivosti VŠEU, zlasti kadar je potreben skupen civilno-vojaški odziv in kadar ni določen noben nacionalni štab.

(3)

Zato je treba mandat in organizacijo VŠEU spremeniti.

(4)

Politični in varnostni odbor je dne 12. aprila 2005 priporočil, da se mandat in organizacija VŠEU spremenita.

(5)

Zaradi tega je treba Sklep 2001/80/SZVP (1) ustrezno spremeniti –

SKLENIL:

Člen 1

Sklep Sveta 2001/80/SZVP se spremeni, kakor sledi:

1.

Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Mandat in organizacija Vojaškega štaba Evropske unije sta določena v Prilogi k temu sklepu.“

2.

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Člani Vojaškega štaba Evropske unije ravnajo v skladu s pravili določenimi v Sklepu Sveta 2003/479/ES z dne 16. junija 2003 o pravilih za domače izvedence in vojaške uslužbence, dodeljene Generalnemu sekretariatu Sveta (2).

3.

Priloga k Sklepu 2001/80/SZVP se nadomesti s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 10. maja 2005

Za Svet

Predsednik

J. KRECKÉ


(1)  UL L 27, 30.1.2001, str. 7.

(2)  UL L 160, 28.6.2003, str. 72.“.


PRILOGA

MANDAT IN ORGANIZACIJA VOJAŠKEGA ŠTABA EVROPSKE UNIJE

1.   Uvod

V Helsinkih so se države članice EU odločile v okviru Sveta ustanoviti nove stalne politične in vojaške organe, ki bodo EU omogočali prevzem odgovornosti za celoten obseg nalog preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja, določenih v Pogodbi o Evropski uniji (PEU). Po navedbah Poročila iz Helsinkov, VŠEU „v okviru struktur Sveta zagotavlja SEVOP-u vojaško strokovno znanje in podporo, vključno z izvajanjem vojaških operacij za krizno upravljanje, ki jih vodi EU“.

Na svojem sestanku 12. in 13. decembra 2003 je Evropski svet pozdravil dokument imenovan „Evropska obramba, NATO/EU posvetovanja, načrtovanje in operacije“. Evropski svet je 16. in 17. decembra 2004 potrdil podrobne predloge za izvajanje tega dokumenta. Mandat Vojaškega štaba Evropske unije (VŠEU) je določen z naslednjim:

2.   Namen

Vojaški štab zagotavlja zgodnje opozarjanje, oceno razmer in strateško načrtovanje za misije in naloge, predvidene v členu 17(2) PEU, vključno s tistimi, ki so opredeljene v Evropski varnostni strategiji. Vključuje tudi določitev evropskih nacionalnih in večnacionalnih vojaških sil in izvajanje politike in odločitev po navodilih Vojaškega odbora Evropske unije (VOEU).

3.   Vloga

Je vir vojaških strokovnih znanj EU,

zagotavlja povezavo med VOEU in vojaškimi sredstvi, ki so na voljo EU, in po navodilu VOEU zagotavlja vojaška strokovna znanja telesom EU,

opravlja tri glavne operativne funkcije: zgodnje opozarjanje, oceno razmer in strateško načrtovanje,

zagotavlja zgodnje opozarjanje. Načrtuje, ocenjuje in daje priporočila glede koncepta kriznega upravljanja in splošne vojaške strategije ter izvaja sklepe in usmeritve VOEU,

pomaga VOEU pri oceni razmer in pri vojaških vidikih strateškega načrtovanja (1), glede vseh misij in nalog, predvidenih v členu 17(2) PEU, vključno s tistimi, ki so opredeljene v Evropski varnostni strategiji, in za vse primere operacij, ki jih vodi EU, ne glede na to, ali EU pri tem uporablja sredstva in zmogljivosti Nata,

podpira (na zahtevo generalnega sekretarja/visokega predstavnika ali politično-varnostnega odbora) začasne misije v tretje države ali mednarodne organizacije, nudi potrebno svetovanje in pomoč glede vojaških vidikov preprečevanja konfliktov, kriznega upravljanja in stabilizacije po konfliktu,

prispeva k procesu oblikovanja, ocenjevanja in preverjanja ciljev glede zmogljivosti, ob tem pa upošteva potrebe tistih držav članic, ki jih to zadeva, da se zagotovi skladnost z Natovim procesom načrtovanja obrambe (DPP) in procesom načrtovanja in preverjanja (PARP) partnerstva za mir (PfP) v skladu z dogovorjenimi postopki,

deluje v tesnem sodelovanju z Evropsko obrambno agencijo,

je odgovoren za spremljanje, ocenjevanje in oblikovanje priporočil glede usposabljanja, urjenja in interoperabilnosti sil in zmogljivosti, ki jih države članice dajo na voljo EU,

je pripravljen, da okrepi nacionalni štab, ki je določen za vodenje avtonomne operacije EU, predvsem preko civilno-vojaške celice,

preko civilno-vojaške celice je odgovoren za sposobnost priprave in izvedbe avtonomne vojaške operacije EU in vzdrževanje sposobnosti v okviru VŠEU za hitro vzpostavitev centra operacij za konkretne operacije, zlasti kadar je potreben skupen civilno-vojaški odziv in kadar ni določen noben nacionalni štab, po tem ko je Svet na predlog VOEU sprejel sklep o taki operaciji.

4.   Naloge

Generalnemu sekretarju/visokemu predstavniku in organom EU po navodilu VOEU zagotavlja vojaška strokovna znanja,

spremlja potencialne krize in se pri tem opira na ustrezne nacionalne in večnacionalne obveščevalne zmogljivosti,

situacijskemu centru daje vojaške informacije in od njega prejema njegove ugotovitve,

uresničuje vojaške vidike strateškega predhodnega načrtovanja,

ob usklajevanju z Natom določa in razvršča evropske nacionalne in večnacionalne sile za operacije, ki jih vodi EU,

prispeva k razvoju in pripravi (vključno z usposabljanjem in urjenjem) nacionalnih in večnacionalnih sil, ki jih države članice dajo na voljo EU. Podrobnosti odnosov z Natom so določene v ustreznih dokumentih,

z nacionalnimi in večnacionalnimi vojaškimi štabi, vključno s štabi Nata, ki so na voljo EU, organizira in usklajuje postopke, pri čemer v največji možni meri skrbi za združljivost s postopki Nata,

prispeva k vojaškim vidikom boja proti terorizmu v okviru EVOP,

prispeva k razvoju konceptov, doktrin, načrtov in postopkov glede rabe vojaških sredstev in zmogljivosti v primeru operacij odpravljanja posledic naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek,

programira, načrtuje, vodi in ocenjuje vojaške vidike postopkov EU za krizno upravljanje, vključno z izvajanjem postopkov EU/NATO,

sodeluje pri finančni oceni operacij in vaj,

vzdržuje stike z nacionalnimi štabi in večnacionalnimi štabi večnacionalnih sil,

razvija stalne odnose z Natom v skladu s „stalnimi dogovori EU/NATO“,

pri VŠEU gosti Natovo skupino za zvezo in ima pri SHAPE celico EU v skladu s poročilom predsedstva EVOP, ki ga je Svet sprejel 13. decembra 2004,

razvija ustrezne odnose z določenimi sogovorniki v OZN ter drugih mednarodnih organizacijah, vključno z OVSE in AU, na podlagi dogovorov s temi organizacijami,

prispeva k potrebnemu postopku celovitega pridobivanja novih znanj,

naloge, ki se izvajajo preko civilno-vojaške celice:

izvaja strateško načrtovanje v izrednih razmerah na pobudo GS/VP ali PVO,

prispeva k razvoju doktrin/konceptov glede znanja, pridobljenega iz civilno-vojaških operacij in vaj,

pripravlja koncepte in postopke za center operacij EU in zagotavlja razpoložljivost in pripravljenost osebja, objektov in opreme centra operacij za operacije, vaje in usposabljanje,

vzdržuje, posodablja in nadomešča opremo centra operacij EU in skrbi za njegove prostore.

(a)   Dodatne naloge v primerih kriznega upravljanja

Od obveščevalnih organizacij zahteva posebne ter druge ustrezne informacije iz vseh razpoložljivih virov in jih obdeluje,

deluje v podporo VOEU s svojimi prispevki za začetno načrtovalno usmerjanje in za načrtovanje PVO,

oblikuje vojaške strateške opcije in jih razvršča po prednosti, kot podlago za vojaško svetovanje VOEU Političnemu in varnostnemu odboru (PVO), tako da:

določa začetne splošne opcije,

po potrebi črpa pomoč pri načrtovanju pri zunanjih virih, ki bodo te opcije analizirali in jih podrobneje razvili,

ocenjuje rezultate tega podrobnejšega dela in skrbi za dodeljevanje morebitnega nadaljnjega dela,

VOEU predstavi celovito oceno in po potrebi navede prednostne naloge in priporočila,

pri usklajevanju z nacionalnimi štabi za načrtovanje, in po potrebi z Natom, opredeli sile, ki bi lahko sodelovale v morebitnih operacijah, ki jih vodi EU,

poveljniku operacij pomaga pri tehničnih izmenjavah s tretjimi državami, ki nudijo vojaški prispevek operaciji, ki jo vodi EU, ter pri pripravi konference o oblikovanju sil,

nadaljuje s spremljanjem kriznih razmer,

naloge, ki se izvajajo preko civilno-vojaške celice:

na podlagi zahteve DGE od DGEUMS, pomaga pri politično-vojaškem strateškem načrtovanju kriznega odzivanja, za katerega je odgovoren DGE (priprava CMC – koncepta kriznega upravljanja, skupnega ukrepa …),

prispeva k strateškemu načrtovanju kriznega odzivanja skupnih civilno-vojaških operacij z razvijanjem strateških opcij, kakor predvidevajo postopki kriznega upravljanja. Za to načrtovanje je neposredno odgovoren DGEUMS in DGE; splošno odgovornost nosi generalni sekretar/visoki predstavnik,

na podlagi zahteve DGE od DGEUMS, pomaga pri civilnem strateškem načrtovanju kriznega odzivanja, za katerega je odgovoren DGE (priprava PSO – policijsko strateške opcije, CSO – civilno strateške opcije, itd.).

(b)   Dodatne naloge med operacijami

VŠEU, ki deluje pod vodstvom VOEU, stalno nadzoruje in spremlja vse vojaške vidike operacij. Pri podpori VOEU, ki svetuje PVO pri vodenju strateških usmeritev, opravlja strateške analize skupaj z imenovanim poveljnikom operacije,

ob upoštevanju političnih in operativnih dogodkov posreduje VOEU nove možnosti kot podlago za njegovo vojaško svetovanje PVO,

prispeva h krepitvi ključnega jedra in, po potrebi, k nadaljnjemu razvoju centra operacij EU,

naloge, ki se izvajajo preko civilno-vojaške celice:

zagotavlja stalno ključno jedro centra operacij EU,

pomaga pri povezovanju civilnih operacij. Odgovornost za izvajanje takih operacij nosi DGE. Pomaga pri načrtovanju, podpori (vključno z morebitno uporabo vojaških sredstev) in izvajanju civilnih operacij (strateška raven ostane v pristojnosti DGE).

5.   Organizacija

Deluje pod vojaškim vodstvom VOEU, kateremu poroča,

VŠEU je oddelek sekretariata Sveta, ki je neposredno povezan z generalnim sekretarjem/visokim predstavnikom in deluje v tesnem sodelovanju z drugimi oddelki sekretariata Sveta,

VŠEU načeluje generalni direktor (GDVŠEU), ki je častnik s tremi zvezdicami,

sestavlja ga osebje, ki ga dodelijo države članice, kadar delujejo v mednarodnem svojstvu, v skladu s pravili za domače izvedence in vojaške uslužbence, dodeljene Generalnemu sekretariatu Sveta, kot tudi za uradnike, ki jih dodelita Generalni sekretariat Sveta in Komisija. Za izboljšanje postopka izbora osebja VŠEU se države članice poziva, da za posamezne funkcije predlagajo več kandidatov,

za obvladovanje vseh namenov in nalog je VŠEU organiziran na način iz Dodatka,

med upravljanjem kriznih razmer ali pri urjenju lahko VŠEU ustanovi skupine za ukrepanje v kriznih razmerah (CAT – Crisis Action Teams), pri tem pa uporablja svoje lastno znanje, osebje in infrastrukturo. Poleg tega lahko preko VŠEU od držav članic EU zahteva začasno povečanje števila osebja, če je to potrebno,

misijo, funkcijo in organizacijo civilno-vojaške celice kot tudi sestavo centra operacij je Svet odobril 13. decembra 2004, Evropski svet pa jih je podprl 16. in 17. decembra 2004. VŠEU bo preko DGEUMS dajal smernice za vojaške dejavnosti, ki jih izvaja civilno-vojaška celica. Za funkcionalnost prispevkov celice k civilnim vidikom kriznega upravljanja ostane odgovoren DGE. Poročanje o teh dejavnostih CIVCOM bo v skladu z ustaljenimi postopki za civilne vidike kriznega upravljanja.

6.   Odnosi s tretjimi državami

Odnosi med VOEU in evropskimi članicami Nata, ki niso članice EU, ostalimi tretjimi državami in državami kandidatkami za pristop k EU so opredeljeni v ustreznih dokumentih, ki se nanašajo na odnose EU s tretjimi državami.


(1)  Predhodne opredelitve:

Strateško načrtovanje: dejavnosti načrtovanja, ki se pričnejo takoj ob pojavu krize in končajo, ko politične oblasti EU odobrijo vojaško strateško opcijo ali sveženj vojaško strateških opcij. Strateški proces obsega oceno vojaških razmer, definicijo politično-vojaškega (POL/MIL) okvira in oblikovanje vojaško strateških opcij.

Vojaško strateška opcija: možnost vojaškega ukrepanja zaradi doseganja POL/MIL ciljev, navedenih v POL/MIL okviru. Vojaško strateška opcija opisuje možne vojaške rešitve, potrebna sredstva ter omejitve in priporočila glede izbire poveljnika in štaba operacij.

DODATEK

ORGANIGRAM VŠEU

Image

KRATICE

A

ACOS

Pomočnik načelnika štaba (Assistant Chief of Staff)

ADMIN

Odsek za upravo (Administration Branch)

C

CEUMC

Predsednik Vojaškega odbora Evropske unije (Chairman of the European Union Military Committee) – PVOEU

CIS

Oddelek za komunikacije in informacijske sisteme (Communications and Information Systems Division)

CIV/MIL

Civilno-vojaška celica (Civilian/Military Cell)

CIVCOM

Odbor za civilne vidike kriznega upravljanja

CMC SPT

Podpora predsedniku Vojaškega odbora Evropske unije (Support to Chairman of the European Union Military Committee)

CMSP

Civilno-vojaški odsek za načrtovanje (Civilian/Military Strategic Planning Branch)

CONOPS

Koncept operacij (Concept of Operations)

CRP/COP

Načrtovanje kriznega odziva/Odsek za tekoče operacije (Crisis Response Planning/Current Operations Branch)

D

DDG/COS

Namestnik generalnega direktorja in načelnik Vojaškega štaba Evropske unije (Deputy Director General and Chief of Staff of the European Union Military Staff)

DGEUMS

Generalni direktor Vojaškega štaba Evropske unije (Director General of the European Union Military Staff) – GDVŠEU

DOC/CON

Odsek za razvijanje doktrin in konceptov (Doctrine and Concepts Branch)

E

EUMC

Vojaški odbor Evropske unije (European Union Military Committee) – VOEU

EUMS

Vojaški štab Evropske unije (European Union Military Staff) – VŠEU

EXE/TRG/ANL

Odsek za urjenje, usposabljanje in analize (Exercises, Training and Analysis Branch)

EX OFFICE

Izvršni urad (Executive Office)

F

FOR/CAP

Odsek za razvijanje sil in sposobnosti (Force & Capability Development Branch)

I

INT

Oddelek za obveščevanje (Intelligence Division)

INT POL

Odsek za obveščevalne analize (Intelligence Policy Branch)

ITS

Odsek za informacijsko tehnologijo in varnost (Information Technology and Security Branch)

L

LEGAL

Pravni svetovalec (Legal Adviser)

LOG

Odsek za logistiko (Logistics Branch)

LOG/RES

Oddelek za logistiko in vire (Logistics and Resources Division)

O

OCPS

Stalni štab centra operacij (Operations Centre Permanent Staff)

OHQ

Poveljstvo operacij (Operations Headquarters)

OPLAN

Načrt operacij (Operations Plan)

OPSCEN

Center operacij (Operations Centre)

OPS/EXE

Oddelek za operacije in vaje (Operations and Exercises Division)

P

PERS

Osebni štab (Personal Staff)

POL

Odsek za politike (Policy Branch)

POL/PLS

Oddelek za politike in načrtovanje (Policy and Plans Division)

POL/REQ

Odsek za politike in zahteve (Policy and Requirements Branch)

PRD

Produkcijski odsek (Production Branch)

R

REQ

Odsek za zahteve (Requirements Branch)

RES/SPT

Odsek za podporo virom (Resources Support Branch)

U

UN MLO

Častnik za zvezo pri Združenih narodih (United Nations Military Liaison Officer)