25.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 131/1

(1)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa je Svet z Uredbo (ES) št. 1334/1999 (2) uvedel dokončne protidampinške ukrepe za uvoz magnezijevega oksida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Ti ukrepi so bili uvedeni v obliki minimalne uvozne cene. Po vmesnem pregledu zaradi izteka ukrepa je Svet z Uredbo (ES) št. 985/2003 (3) spremenil obliko veljavnih protidampinških ukrepov z ohranitvijo minimalne cene v posebnih primerih ter z uvedbo dajatve ad valorem v višini 27,1 % v vseh ostalih primerih.

(2)

Treba je opozoriti, da so bili prvotni ukrepi uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1473/93 (4) („prvotna preiskava“).

(3)

Po objavi obvestila o bližajočem se izteku veljavnih protidampinških ukrepov za uvoz magnezijevega oksida s poreklom iz LRK (5) so službe Komisije prejele zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je 9. marca 2004 v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji del, v tem primeru 96 % celotne proizvodnje magnezijevega oksida v Skupnosti, vložil Eurométaux („vlagatelj“). V zahtevku vlagatelj domneva, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škodil industriji Skupnosti.

(4)

Službe Komisije so po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovile, da obstaja dovolj dokazov za začetek pregleda, ter razglasile začetek pregleda zaradi izteka ukrepov (6) v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe in začele s preiskavo.

(5)

Službe Komisije so proizvajalce Skupnosti, ki so vložili zahtevek, druge proizvajalce Skupnosti, ki podpirajo pritožbo, proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike/trgovce, zadevno predelovalno industrijo ter predstavnike kitajske vlade uradno obvestile o začetku pregleda. Zainteresirane stranke so imele možnost, da svoje mnenje izrazijo pisno in zahtevajo zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku preiskave.

(6)

Službe Komisije so vprašalnike poslale vsem znanim zadevnim strankam in tistim, ki so ga zahtevale v roku, določenem v obvestilu o začetku preiskave.

(7)

Glede na veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK in uvoznikov zadevnega izdelka, je bilo v obvestilu o začetku preiskave v skladu s členom 17 osnovne uredbe predvideno vzorčenje. Da bi se lahko odločile, ali je vzorčenje nujno in, če je, kako izbrati vzorec, so službe Komisije razposlale vprašalnik o vzorčenju, v katerem so spraševale po specifičnih podatkih o povprečnem obsegu prodaje ter o cenah posameznih zadevnih proizvajalcev izvoznikov in uvoznikov. Odgovora niso prejele od nobenega proizvajalca niti izvoznika. Zato so se odločile, da vzorčenje ni potrebno.

(8)

Poleg tega so bili vprašalniki poslani vsem proizvajalcem v Združenih državah Amerike („ZDA“), Avstraliji in Indiji (morebitne primerljive države), ki so bili znani službam Komisije.

(9)

Odgovore na vprašalnik so poslali štirje proizvajalci pritožniki Skupnosti in en proizvajalec iz primerljive države, in sicer iz ZDA.

(10)

Službe Komisije so poiskale in preverile vse podatke, ki so jih štele za potrebne za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode ter za ugotavljanje interesa Skupnosti. Obiski zaradi preveritve so se izvedli v prostorih naslednjih podjetij:

(11)

Preiskava v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovne pojavitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 („OP“). Preučitev trendov, ki zadevajo oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovne pojavitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2000 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(12)

Zadevni izdelek je isti kot tisti v predhodnih preiskavah, ki so pripeljale do uvedbe sedaj veljavnih ukrepov, tj. magnezijev oksid oz. naravni kavstični nežgani magnezit iz oznake KN ex 2519 90 90 (oznaka TARIC 25199090*10).

(13)

Magnezijev oksid se pridobiva iz naravnega magnezijevega karbonata ali magnezita. Za proizvodnjo magnezijevega oksida je treba magnezit izkopati, zdrobiti, sortirati in nato žgati v peči pri temperaturi od 700 do 1 000 °C. Tako se pridobi magnezijev oksid z različno vsebnostjo ali stopnjo magnezijevega oksida. Glavne nečistoče v magnezijevem oksidu so SiO2, Fe2O3, Al2O3, CaO in B2O3 (silicijev oksid, železov oksid, aluminijev oksid, kalcijev oksid in borov oksid). Magnezijev oksid se v glavnem uporablja v kmetijstvu za hranjenje živali ali kot gnojilo ter v gradbeni industriji za tlake in izolacijske plošče, prav tako pa tudi v celulozni kaši, papirju, kemikalijah, farmacevtskih izdelkih, zaščitnih sredstvih proti ognju, abrazivnih sredstvih ter pri okoljski zaščiti.

(14)

Kot je bilo ugotovljeno v predhodnih preiskavah, je tudi ta preiskava v zvezi s pregledom potrdila, da imajo izdelki, ki jih izvaža LRK, in tisti, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci Skupnosti na trgu Skupnosti ter proizvajalec v primerljivi državi na svojem domačem trgu, enake osnovne fizične in kemične lastnosti ter končno uporabo, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(15)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preverjeno, ali bi prenehanje ukrepov lahko privedlo do nadaljnjega dampinga.

(16)

Zaradi nesodelovanja katerega koli kitajskega proizvajalca izvoznika ali katerega koli uvoznika v Skupnosti mora ta preiskava temeljiti na podatkih, ki so službam Komisije na voljo iz drugih virov. V zvezi s tem in v skladu z določbami člena 18 osnovne uredbe so bili uporabljeni Eurostatovi podatki z osemmestnimi oznakami KN in desetmestnimi oznakami TARIC, preverjenimi pri drugih virih.

(17)

Treba je opozoriti, da ustrezni podatki Eurostata z osemmestno oznako KN vključujejo poleg zadevnega še druge izdelke, medtem ko podatki z desetmestno oznako TARIC za obravnavano obdobje niso vključevali desetih pristopnih držav.

(18)

Zato so bili podatki Eurostata z desetmestnimi oznakami TARIC uporabljeni za petnajst držav članic, ki so Evropsko unijo sestavljale pred širitvijo, podatki z osemmestnimi oznakami KN pa za deset novih držav članic. Da bi se izločili vsi izdelki razen zadevnega, so bili Eurostatovi podatki z osemmestnimi oznakami KN, uporabljenimi za deset novih držav članic, prilagojeni tako, da se je odštela odstotkovna razlika med podatki z osemmestno oznako KN in desetmestno oznako TARIC, ki jo je deset novih držav članic sporočilo v šestmesečnem obdobju po širitvi.

(19)

Na podlagi prilagojenih podatkov TARIC je bilo ugotovljeno, da je bilo v OP iz LRK v Skupnost uvoženih 115 225 ton magnezijevega oksida, kar je približno 29 % porabe Skupnosti.

(20)

V OP predhodnega pregleda zaradi izteka ukrepov je bilo v Skupnost uvoženega 110 592 ton kitajskega magnezijevega oksida, kar je približno 31 % porabe Skupnosti.

(21)

Poudariti je treba, da zaradi razširitve Skupnosti na petindvajset držav članic obsega izvoza in tržnih deležev izvoza predhodnih in sedanjih pregledov zaradi izteka ukrepov ni mogoče primerjati.

(22)

V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe so službe Komisije uporabile isto metodologijo kot v prvotni preiskavi. Treba je spomniti, da je bila v prvotni preiskavi določena 27,1 % stopnja dampinga.

(23)

Ker je gospodarstvo LRK v prehodnem obdobju, mora normalna vrednost v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe temeljiti na podatkih, pridobljenih v ustreznem tržnem gospodarstvu tretje države.

(24)

Ker je bila v predhodnem pregledu zaradi izteka ukrepov Indija izbrana kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti, je bila indijskim proizvajalcem poslana prošnja za sodelovanje. Prošnja za sodelovanje je bila poslana tudi vsem znanim proizvajalcem v Avstraliji in ZDA, ki sta bili kot možni primerljivi državi predlagani v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov.

(25)

En indijski proizvajalec se je odločil za sodelovanje, vendar ni odgovoril na vprašalnik. En avstralski proizvajalec je nanj odgovoril, vendar izjavil, da službam Komisije ne želi pomagati v zvezi z želenimi podatki. Samo en proizvajalec iz ZDA je privolil v posredovanje želenih podatkov.

(26)

Glede na ZDA je bilo ugotovljeno, da je konkurenca na trgu ZD dovolj močna. Namreč, na uvoz magnezijevega oksida ni nobenih protidampinških dajatev, večje količine zadevnega izdelka se uvažajo iz različnih tretjih držav, imajo pa tudi dva konkurenčna domača proizvajalca. Proizvodni proces sodelujočega proizvajalca iz ZDA je podoben procesu kitajskih proizvajalcev. Prodaja ameriškega proizvajalca na domačem trgu predstavlja bistven del (približno 83 %) skupnega uvoza Skupnosti iz LRK v OP.

(27)

Zato je bilo sklenjeno, da so ZDA primerna primerljiva država za določitev normalne vrednosti.

(28)

V skladu s členom 2(4) osnovne uredbe se je obravnavalo, ali bi se prodaja ameriškega proizvajalca na domačem trgu, glede na njegove cene, štela kot normalno trgovanje. V ta namen se je celotne proizvodne stroške na enoto v OP primerjalo s povprečno ceno enote med prodajnimi transakcijami v istem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da je vsa prodaja prinesla dobiček. Preiskava je razkrila tudi, da je ameriški proizvajalec vse izdelke prodal neodvisnim strankam. Zato so bile pri določitvi normalne vrednosti v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe uporabljene cene, ki so jih neodvisne stranke na trgu ZDA plačale ali jih lahko plačajo med normalnim trgovanjem.

(29)

Kot je že bilo omenjeno, je bila izvozna cena zaradi odsotnosti zanesljivejših podatkov, določena na podlagi podatkov Eurostata. Ugotovljeno je bilo, da Eurostat podatke o cenah beleži na podlagi CIF franko meja Skupnosti. Te cene so bile vnesene v bazo FOB tako, da so bili odšteti stroški za pomorski prevoz in zavarovanje. Potrebne podatke o teh stroških, ki so bili uporabljeni v izračunih, je predložila industrija Skupnosti. Drugi, zanesljivejši podatki, pri tem niso bili uporabljeni.

(30)

Zaradi zagotavljanja poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno franko tovarna so se v obliki popravkov upoštevale razlike, za katere so trdili in dokazali, da vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V zvezi s tem je prišlo do prilagoditev glede pomorskega in kopenskega prevoza.

(31)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga ugotovljena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami, kakor so bile določene zgoraj. Primerjava je pokazala, da damping obstaja. Stopnja dampinga, izražena v odstotkih cene CIF franko meja Skupnosti, brez plačanih dajatev, je bila 100,73 %, kar je precej nad ravnjo, ugotovljeno v prejšnjih preiskavah (41,9 %).

(32)

Poleg analize o obstoju dampinga v OP se je preučilo tudi verjetnost nadaljevanja dampinga. Brez sodelovanja proizvajalcev izvoznikov in glede na to, da je o kitajski industriji magnezijevega oksida le malo javnih podatkov, se spodnji sklepi v glavnem opirajo na razpoložljive podatke, in sicer na podatke tržnih raziskav, ki temeljijo na japonski trgovinski statistiki, podatke ameriškega urada US Census Bureau ter podatke kitajske carine, ki jih je predložil pritožnik.

(33)

Glede na zahtevo po pregledu zaradi izteka ukrepov imajo kitajski proizvajalci še precej neizkoriščenih zmogljivosti, saj imajo največji vir magnezitove rude na svetu, ki je ocenjen na 1 300 000 ton. Skupna kitajska proizvodna zmogljivost za zadevni izdelek je ocenjena na med 800 000 in 1 000 000 ton letno, medtem ko je kitajska domača poraba ocenjena na nekje 250 000 ton, izvoz pa na približno 550 000 ton letno. Zato bi se kitajska proizvodnja lahko hitro povečala, če bi to narekovali tržni pogoji.

(34)

Na podlagi istega vira je bilo ugotovljeno, da se je skupni svetovni izvoz kitajskega magnezijevega oksida povečal za 17 %, s 465 900 ton v letu 1999 na 545 600 ton leta 2003. Izvozne cene na ostale svetovne trge, kot so Japonska ali ZDA, so za približno 38 % nižje od izvoznih cen za Skupnost, torej bi izvozniki dobili spodbudo za povečanje izvoza v Skupnost namesto v tretje države, če bi obstoječe ukrepe razveljavili.

(35)

Poleg tega so leta 2003 cene kitajskega izvoza na Japonsko padle za približno 13 %, tj. s 109,4 USD za tono leta 2000 na 95 USD za tono leta 2003. Tudi cene za ZDA so padle za približno 8 %, tj. s 133 USD za tono leta 2000 na 122 USD za tono leta 2003.

(36)

To jasno kaže, da bi v primeru ukinitve ukrepov kitajski izvozniki dobili spodbudo, da se glede na njihove neizkoriščene proizvodne zmogljivosti ter višje cene v Skupnosti kot v tretjih državah usmerijo na trg Skupnosti.

(37)

Treba je tudi opozoriti, da je zaradi splošno prevladujoče cenovne ravni, ki velja v Skupnosti za obravnavani izdelek, trg Skupnosti zelo privlačen. To je še dodatna spodbuda za povečanje izvoza v Skupnost s povečanjem proizvodnje. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so izvozne cene za tretje države nižje kot za Skupnost. Vendar privlačne in razmeroma visoke cene na trgu Skupnosti dolgoročno verjetno ne bodo ostale na takšni ravni. Z odpravo ukrepov bi številni kitajski izvozniki postali zainteresirani za trg Skupnosti, da bi povečali svoje deleže. Takšna povečana konkurenca bi lahko povzročila znižanje cen. Zato je zelo verjetno, da bi vsi ponudniki na trgu Skupnosti morali skladno s tem znižati svoje cene.

(38)

Preiskava je pokazala, da je LRK v OP nadaljevala svojo dampinško prakso na veliko višji stopnji kot prej. Ob upoštevanju, da ima LRK precejšnje proste proizvodne zmogljivosti in da v tretje države izvaža po nižjih cenah kakor v Skupnost, obstaja velika verjetnost, da bi kitajski proizvajalci izvozniki znatno povečali dampinški izvoz zadevnega izdelka v Skupnost, če bi razveljavili obstoječe ukrepe.

(39)

Štirje proizvajalci Skupnosti, ki so vložili zahtevek, so odgovorili na vprašalnik in polno sodelovali v preiskavi. Med OP so predstavljali 96 % proizvodnje Skupnosti.

(40)

Na tej podlagi štirje proizvajalci pritožniki Skupnosti predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(41)

Poraba Skupnosti temelji na seštevku obsega prodaje, ki jo je v Skupnosti opravila industrija Skupnosti, in uvoza iz LRK in drugih tretjih držav.

Preglednica 1 –   Poraba Skupnosti (obseg prodaje)

(42)

Poraba magnezijevega oksida v EU se je povečala med letoma 2000 in 2002 in dosegla vrhunec leta 2002 s približno 456 197 tonami, potem pa je leta 2003 in med OP spet padla in se ustavila pri 392 416 tonah. Skupaj je v celotnem obravnavanem obdobju prišlo do 7 % zmanjšanja, obenem pa do 6 % povečanja med 2000 in 2001.

(43)

Nihanje porabe zadevnega izdelka, ki je doseglo 10 % večjo ali manjšo spremembo iz enega v drugo leto, ne izkazuje dolgoročnega trenda. Industrija Skupnosti vztraja, da je celoten trg magnezijevega oksida stabilen in da je to rahlo nihanje znotraj normalne dolgoročne porabe.

(44)

Uvoženi obsegi iz LRK so sledili istim trendom kot poraba v Skupnosti. Do leta 2002 so se v povprečju povečali za 8 %, nato pa so se začeli manjšati. Med obravnavanim obdobjem se je uvoz iz LRK zmanjšal za 18 %, s 140 171 ton na 115 225 ton.

Preglednica 2 –   Uvoz iz LRK

(45)

Tržni delež uvoza iz Kitajske se je leta 2002 skladno s povečanjem porabe v Skupnosti povečal na 36 %. Od leta 2003 se je začel rahlo zmanjševati, a je v OP še vedno dosegal 29 %.

Preglednica 3 –   Tržni delež kitajskega uvoza

(46)

Povprečna uvozna cena iz LRK se je v obravnavanem obdobju še naprej zniževala, za vsega skupaj 24 %.

Preglednica 4 –   Povprečna uvozna cena kitajskega uvoza

(47)

Povprečna uvozna cena CIF franko meja Skupnosti zadevnih izdelkov iz LRK je bila v OP 133 EUR za tono, kot je bilo sporočeno na ravni desetmestne oznake TARIC. Zaradi analize nelojalnega nižanja cene je bila narejena primerjava povprečnih prodajnih cen (franko tovarna) industrije Skupnosti s kitajskimi uvoznimi cenami v OP, ustrezno prilagojenimi za stroške po uvozu, carino in protidampinško dajatev. Na tej podlagi ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje cen.

(48)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je prvič povečala za 4 % med 2000 in 2001, pri čemer je v neki meri sledila trendu porabe Skupnosti. Vendar je nato nenehno padala za vsega skupaj 5 % v obravnavanem obdobju. V OP je proizvodnja magnezijevega oksida industrije Skupnosti predstavljala približno 55 % porabe Skupnosti.

Preglednica 6 –   Proizvodne zmogljivosti

(49)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala stabilna.

Tabela 7 –   Izkoriščenost zmogljivosti

(50)

Zgornja preglednica kaže, da je v obravnavanem obdobju izkoriščenost zmogljivosti sledila istemu trendu kot proizvodnja. Po povečanju med 2000 in 2001 se je postopoma zmanjšala. V obravnavnem obdobju se je zmanjšala za 5 odstotnih točk.

(51)

Prodaja industrije Skupnosti nepovezanim strankam na trgu Skupnosti se je med letom 2000 in OP zmanjšala za 11 %. Prodaja povezanim podjetjem se je med letom 2000 in OP povečala za 57 %. Ta prodaja zadeva le eno podjetje in je bila opravljena za odvisna podjetja, ki pripadajo isti skupini. Predstavlja približno 17 % vse prodaje magnezijevega oksida v obravnavanem obdobju.

(52)

Celotni obseg prodaje na trgu Skupnosti se je med letom 2000 in OP zmanjšal za 3 %.

Preglednica 9 –   Prodajne cene industrije Skupnosti za magnezijev oksid

(53)

V obdobju od leta 2000 do OP so se povprečne prodajne cene magnezijevega oksida, ki jih je zaračunavala industrija Skupnosti na trgu Skupnosti, povečale za 9 %. Prodajne cene so dosegle vrh leta 2002, nato pa leta 2003 in v OP spet malce padle.

(54)

Tržni delež industrije Skupnosti se je v OP povečal z 62 % leta 2000 na 65 %. Do večjega povečanja je prišlo med 2002 in 2003 (7 % trga).

(55)

Videti je, da je industriji Skupnosti uspelo povečati tržni delež s cenami, ki so bile konkurenčne drugim tretjim državam.

(56)

Zgornja tabela kaže, da so se v obravnavanem obdobju zaloge zmanjšale za 19 %. V obdobju med 2000 in 2003 so zaloge znašale približno 43 000 ton, v OP pa so padle na dobrih 35 000 ton.

(57)

Zaloge, ki so leta 2000 predstavljale okoli 16 % prodaje industrije Skupnosti v EU, so med OP padle na manj kakor 14 % prodaje v EU.

(58)

V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost, izražena kot odstotek neto prodajne vrednosti nepovezanim strankam, razvijala takole:

Preglednica 12 –   Dobičkonosnost

(59)

Po izgubi leta 2000 je prodaja industrije Skupnosti do konca OP ponovno začela prinašati dobiček. Leta 2002 je dobiček dosegel celih 4,3 %, a leta 2003 padel na 0,1 %, v OP pa ponovno zrasel na 1,6 %. Do zmanjšanja leta 2003 je prišlo zaradi zmanjšanj obsega prodaje ter pritiska cen, ki so jih uveljavili kitajski izvozniki, ki industriji Skupnosti niso dovolili zvišanja cen na raven, ki bi zadostovala za doseganje razumne stopnje dobička.

(60)

Ugotavlja se, da bi bil z upoštevanjem prodaje nepovezanim strankam dobiček nekoliko manjši, trend pa se ne bi spremenil.

Preglednica 13 –   Denarni tok

(61)

Denarni tok se je v obravnavanem obdobju izboljšal za 34 % in sledil podobnemu trendu kakor pri dobičkonosnosti.

(62)

Naložbe so se od leta 2000 do OP zmanjšale za približno 19 %. Kljub temu so bile v tem OP naložbe za 24 % višje kot v OP predhodne preiskave, v katerem so znašale 4 219 000 ECU. Šlo je v glavnem za naložbe v izboljšanje in nadaljnjo racionalizacijo proizvodnega procesa, da bi se zmanjšali stroški ter da bi prišlo do uskladitve z okoljskimi zahtevami.

Preglednica 15 –   Donosnost naložb

(63)

Po tem ko je bil leta 2000 negativen, se je denarni tok v obravnavanem obdobju povečal za približno 11,6 % in sledil podobnemu trendu kakor pri dobičkonosnosti.

(64)

Industrija Skupnosti je med obravnavanim obdobjem še vedno lahko zbirala kapital.

(65)

Zgornja tabela kaže, da se je v obravnavanem obdobju zaposlenost zmanjšala za 20 %. Največje zmanjšanje je bilo zaznati v obdobju od leta 2001 do OP.

(66)

Ker se je proizvodnja zmanjšala počasneje kot zaposlovanje, se je produktivnost v istem obdobju povečala za 19 %, kakor je prikazano v spodnji preglednici.

Preglednica 17 –   Produktivnost

(67)

V obravnavanem obdobju so se plače zaposlenih v industriji Skupnosti znižale za približno 4 %.

Preglednica 18 –   Plače

(68)

Preiskava je pokazala, da se je izvozna dejavnost industrije Skupnosti razvijala, kot sledi:

Preglednica 19 –   Izvoz industrije Skupnosti

(69)

V obravnavanem obdobju se je izvoz magnezijevega oksida industrije Skupnosti povečal za 8 %, zlasti leta 2002. Vendar bo imelo povečanje obsega izvoza le malo vpliva na razmere v industriji Skupnosti, saj je ta izvoz v povprečju znašal približno 4 % skupne prodaje industrije Skupnosti.

(70)

Obseg uvoza magnezijevega oksida v Skupnost iz držav, razen Kitajske, se je skupaj s povprečnimi cenami razvijal takole:

Preglednica 20 –   Uvoz iz drugih tretjih držav v Skupnost (obseg)

Preglednica 21 –   Uvoz iz drugih tretjih držav v Skupnost (povprečna cena)

Preglednica 22 –   Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav v Skupnost

(71)

Celoten obseg uvoza magnezijevega oksida iz tretjih držav razen LRK se je v obravnavanem obdobju zmanjšal z 10 252 ton v letu 2000 na 7 172 ton v OP. Pri izračunu tržnega deleža uvoza iz drugih tretjih držav je bil narejen majhen popravek z neupoštevanjem obsega uvoza, ki ga je en proizvajalec Skupnosti prodal na trgu Skupnosti in kupil od svoje podružnice v Turčiji. Tržni delež navedenega uvoza se je v tem obdobju znižal s približno 2 % na 1 %. Glavni izvozniki v Skupnost so bili Turčija, Izrael, Avstralija in ZDA.

(72)

Povprečne uvozne cene iz drugih tretjih držav so bile v OP znatno višje kot cene proizvajalcev Skupnosti. Vendar je treba omeniti, da podatki Eurostata z desetmestnimi oznakami TARIC zajemajo tudi cene sintetičnega magnezijevega oksida precej večje čistosti kot zadevni izdelek, ki so zato tudi višje. Čeprav v Eurostatovih podatkih z desetmestno kodo TARIC ni na voljo natančnih podatkov glede razmerja med sintetičnim magnezijevim oksidom in zadevnim izdelkom, se lahko upravičeno domneva, da je bila splošna raven cen magnezijevega oksida iz tretjih držav v OP višja od tiste proizvajalcev Skupnosti.

(73)

Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, se je poraba zadevnega izdelka v navedenem obdobju rahlo zmanjšala. Tako kot v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa se šteje, da poraba Skupnosti ni bistveno vplivala na stanje v proizvodnji Skupnosti v obravnavanem obdobju, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (42) o porabi v Skupnosti.

(74)

Ukrepi, ki so v veljavi, so privedli do tega, da se je stanje v industriji Skupnosti od leta 2000 delno izboljšalo. Gospodarski dejavniki, kot so tržni delež, dobičkonosnost, donosnost naložb, denarni tok, produktivnost in končne zaloge, so pokazali pozitiven razvoj. Prodaja v industriji Skupnosti je bila donosna od 2001 (0,9 %) do OP (1,6 %). Vendar pa zaradi pritiska kitajskih izvoznikov industrija Skupnosti ni mogla doseči dobička, ki bi ji omogočal obstoj v prihodnosti. Trend zmanjševanja proizvodnje (- 5 %), izkoriščenosti zmogljivosti (- 5 %) in prodaje na trgu Skupnosti (- 3 %) je bil bolj ali manj v skladu z zmanjševanjem porabe. To je negativno vplivalo na zaposlovanje (- 20 %) in naložbe (- 19 %). Treba je opozoriti, da prodaja s strani enega proizvajalca Skupnosti zadevnim strankam ni spremenila splošne podobe stanja industrije Skupnosti. Zato je mogoče sklepati, da ostaja industrija Skupnosti občutljiva kljub izboljšanemu stanju, med drugim tudi zaradi nadaljevanja dampinškega uvoza iz LRK. Prizadevanje industrije Skupnosti za izboljšanje konkurenčnosti torej ni bilo v celoti uspešno.

(75)

Po drugi strani je treba omeniti, da sta se obseg in tržni delež kitajskega uvoza v navedenem obdobju zmanjšala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da kitajski uvoz ni povzročil nelojalnega znižanja cen industrije Skupnosti. V teh okoliščinah in zlasti glede na omejeno izboljšanje stanja industrije Skupnosti, zmanjšanje kitajskega uvoza in tržnega deleža ter dejstva, da do nelojalnega znižanja cen ni prišlo, ni bilo mogoče ugotoviti, ali bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo. Zato se je preučilo, ali bi se s prenehanjem veljavnosti ukrepov škoda ponovila.

(76)

Pri ugotavljanju verjetnega učinka na stanje industrije Skupnosti v primeru prenehanja veljavnih ukrepov so se upoštevali številni dejavniki v skladu z elementi, povzetimi v zgoraj navedenih uvodnih izjavah.

(77)

Kot je že bilo navedeno, je v primeru prenehanja protidampinških ukrepov zelo verjetno, da se bo uvoz zadevnega izdelka po dampinških cenah iz LRK občutno povečal glede na precejšnjo proizvodno zmogljivost LRK, ki je posledica dejstva, da ima LRK največje vire magnezitove rude na svetu.

(78)

Primerjava med uvozom iz LRK in drugih tretjih držav v Skupnost je pokazala pomembne razlike v cenah. Uvozne cene iz drugih tretjih držav so bile v navedenem obdobju visoke, medtem ko so kitajske – dampinške – izvozne cene stalno padale. Dejstvo, da so bile kitajske cene za izvoz magnezijevega oksida na druge glavne trge 38 % nižje od izvoznih cen v Skupnost, jasno kaže, da bi povečan obseg dampinškega izvoza zadevnega izdelka iz LRK pomenil še večji pritisk za industrijo Skupnosti, če se upošteva, da je ta izvoz v obravnavanem obdobju že pritiskal na znižanje cen v Skupnosti.

(79)

Glede na zgoraj navedeno se sklepa, da bi prenehanje veljavnosti ukrepov po vsej verjetnosti industriji Skupnosti povzročilo ponovno škodo.

(80)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je preučilo, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Ugotovitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, tj. interesa industrije Skupnosti, uvoznikov/trgovcev in tudi uporabnikov ter dobaviteljev zadevnega izdelka.

(81)

Treba je spomniti, da se pri prejšnjem pregledu ponovna uvedba ukrepov ni štela kot nasprotna interesu Skupnosti. Ker je sedanja preiskava obenem pregled zaradi izteka ukrepov, omogoča analizo vsakršnega nepotrebnega negativnega učinka, ki ga imajo na zadevne stranke sedanji protidampinški ukrepi.

(82)

Na podlagi tega se je preučilo, ali kljub ugotovitvi, da obstaja verjetnost nadaljevanja škodljivega dampinga, obstajajo tehtni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti.

(83)

Treba je spomniti, da je bila ugotovljena verjetnost nadaljevanja dampinga zadevnega izdelka s poreklom iz LRK in tveganje ponovne škode za industrijo Skupnosti, ki bi jo tak uvoz povzročil. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je industrija Skupnosti še vedno v občutljivem položaju. Nadaljevanje ukrepov naj bi pomagalo, da bi si popolnoma opomogla ter preprečilo nadaljnjo škodo. Zato je v interesu industrije Skupnosti, da ohrani ukrepe proti dampinškemu uvozu iz LRK.

(84)

Službe Komisije so poslale vprašalnike 23 uvoznikom/trgovcem, imenovanim v pritožbi. Prejele niso nobenega odgovora.

(85)

V teh okoliščinah je bilo ugotovljeno, da veljavni ukrepi niso imeli velikega vpliva na uvoznike ali trgovce in zato nadaljevanje ukrepov ne bi občutno vplivalo na te stranke. Navedeno je tudi v skladu z ugotovitvami iz prejšnjih preiskav.

(86)

Službe Komisije so poslale vprašalnike štirim uporabnikom. Prejele niso nobenega odgovora.

(87)

Glede na pomanjkanje odziva na vprašalnike in preverljivih podatkov, ki bi podprli iztek veljavnih ukrepov kot pri prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, je bilo ugotovljeno, da ohranitev dajatev ne bi bistveno vplivala na uporabnike.

(88)

Raziskava je pokazala, da so izvozniki v LRK v OP nadaljevali z dampinško prakso. Dokazano je bilo tudi, da je glede na cenovno raven v primerjavi z drugimi izvoznimi trgi in ob upoštevanju znatne proste zmogljivosti v LRK trg Skupnosti za kitajske izvoznike privlačen. Zato bi v primeru razveljavitve ukrepov na trg Skupnosti verjetno prišle ogromne količine dampinškega uvoza.

(89)

Stanje v industriji Skupnosti, ki se je odražalo v zmanjšani proizvodnji, prodaji in zaposlovanju ter nezadostnemu dobičku v navedenem obdobju, bi se najverjetneje poslabšalo, če bi ukrepe razveljavili, saj bi na trg Skupnosti začela pritekati povečana količina dampinškega uvoza iz LRK.

(90)

Glede interesa Skupnosti se sklene, da ni nujnih razlogov za to, da ne bi uvedli protidampinških ukrepov proti uvozu zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

(91)

Zato se šteje, da je primerno ohraniti obstoječe protidampinške ukrepe proti uvozu magnezijevega oksida s poreklom iz LRK.

(92)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za podajo stališč. Prejete niso bile nobene pripombe, zaradi katerih bi se spremenili zgoraj omenjeni sklepi.

(93)

Iz zgoraj navedenega sledi, kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo pri uvozu magnezijevega oksida s poreklom iz LRK, in so bili uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1334/1999 in nazadnje spremenjeni z Uredbo (ES) št. 985/2003, ohraniti –

(a)

razlika med minimalno uvozno ceno 112 EUR za tono ter neto ceno franko meja Skupnosti, neplačana dajatev, v vsakem primeru, ko je slednja:

(b)

nič, če je neto cena franko meja Skupnosti, neplačana dajatev, določena na podlagi računa, ki ga je izstavil izvoznik s sedežem v Ljudski republiki Kitajski neposredno nepovezani stranki v Skupnosti, in enaka ali višja kot minimalna uvozna cena, ki znaša 112 EUR za tono (dodatna oznaka TARIC A420);

(c)

enaka 27,1 % dajatvi ad valorem v vseh drugih primerih, ki jih ne zajemata pododstavka (a) in (b) (dodatna oznaka TARIC A999).

25.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 131/18

(1)

Z Uredbo (ES) št. 821/94 (2), ki je sledila pregledu zaradi izteka ukrepa, je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz silicijevega karbida s poreklom med drugim iz Ukrajine („ukrepe“). Z Uredbo (ES) št. 1100/2000 (3), ki je sledila pregledu zaradi izteka ukrepa, ki ga je zahteval Svet evropske kemijske industrije („CEFIC“), je Svet ohranil ukrepe na njihovi prvotni ravni. Z Uredbo (ES) št. 991/2004 (4) je Svet spremenil Uredbo (ES) št. 1100/2000 zaradi širitve Evropske unije s pristopom 10 novih držav članic 1. maja 2004 („EU 10“), da bi v primeru, če Komisija sprejme zavezo, zagotovil možnost oprostitve protidampinških dajatev, predpisanih z Uredbo (ES) št. 1100/2000, pri uvozu v Skupnost pod pogoji takšne zaveze. Z Uredbo 2004/498/ES (5) in 2004/782/ES (6) je Komisija sprejela zaveze, ki jih je ponudil ukrajinski proizvajalec – izvoznik, odprta delniška družba „Zaporozhsky Abrasivny Combinat“ („ZAC“).

(2)

Dejanska stopnja dajatve, ki se uporablja na neto ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno, je 24 % za uvoz silicijevega karbida s poreklom iz Ukrajine.

(3)

Komisija je prejela zahtevek, ki ga je vložil ZAC („vlagatelj“) za delni vmesni pregled skladno s členom 11(3) osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek je temeljil na prima facie dokazu, ki ga je priskrbel vlagatelj, da so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih so bili sprejeti ukrepi, in da so te spremembe trajne narave. Vlagatelj je med drugim trdil, da so se znatno spremenile okoliščine glede statusa tržnega gospodarstva („STG“). Vlagatelj je zlasti dokazoval, da je zdaj izpolnil zahteve za podelitev STG skladno s členom 2(7)(b) osnovne uredbe. Poleg tega je vlagatelj priskrbel dokaz, da bi primerjava normalne vrednosti na podlagi njegovega lastnega stroška/domačih cen, in njegovih izvoznih cen v ZDA kot trg tretjih držav, primerljiv z EU, vodila k zmanjševanju dampinga bistveno pod ravnijo trenutnega ukrepa. Skladno s tem je vlagatelj trdil, da ohranitev ukrepa na trenutni ravni za izravnavo dampinga ni več potrebna.

(5)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom 7. januarja 2004 z obvestilom v Uradnem listu Evropske unije  (7) začela delni vmesni pregled, ki je bil omejen na preiskavo dampinga in STG v zvezi z ZAC.

(6)

Komisija je vlagatelju poslala vprašalnik in obrazec za zahtevek za STG skladno s členom 2(7) osnovne uredbe.

(7)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bili po njenem mnenju potrebne za določitev dampinga in STG. Obisk zaradi preveritve je bil izveden v prostorih vlagatelja.

(8)

Preiskava dampinga zajema obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2003 (v nadaljevanju „obdobje preiskave“ ali „OP“).

(9)

Komisija je uradno seznanila proizvajalca – izvoznika, predstavnike države izvoznice in proizvajalce Skupnosti o začetku pregleda. Zainteresirane stranke so imele možnost, da svoja mnenja izrazijo pisno, da predložijo informacije in da priskrbijo podporne dokaze ter da zahtevajo zaslišanje v roku, določenemu v obvestilu o začetku. Vsem zainteresiranim strankam je bilo na zahtevo in z izkazanimi razlogi, zakaj naj bi bile zaslišane, odobreno zaslišanje.

(10)

V zvezi s tem so izrazile svoje mnenja naslednje zainteresirane stranke:

(11)

Izdelek, ki ga zadeva ta postopek, je silicijev karbid, ki spada pod oznako KN 2849 20 00 (v nadaljevanju „silicijev karbid“ ali „zadevni izdelek“). Nobenega dokaza ni, da so se okoliščine glede zadevnega izdelka znatno spremenile od uvedbe ukrepov.

(12)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je namen pregleda takšne vrste določiti potrebo po ohranitvi ukrepov na njihovi trenutni ravni. Pri izvajanju delnega vmesnega pregleda Komisija lahko med drugim upošteva, ali so se okoliščine glede dampinga znatno spremenile. Komisija je preučila vse zahtevke, ki jih je predložil vlagatelj, in okoliščine, ki bi se lahko znatno spremenile od uvedbe ukrepov: status tržnega gospodarstva („STG“), individualno obravnavo („IO“), izbiro primerljive države in izvozne cene vlagatelja.

(13)

Vlagatelj je zahteval STG skladno s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in predložil obrazec za zahtevek za status tržnega gospodarstva v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(14)

Na podlagi člena 2(7)(b) osnovne uredbe je v protidampinških preiskavah o uvozu s poreklom iz Ukrajine normalna vrednost določena v skladu z odstavki od 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo vseh pet kriterijev, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(15)

Preiskava je pokazala, da vlagatelj ni izpolnjeval vseh kriterijev:

KRITERIJI STG

(16)

Preiskava je pokazala, da je bil ZAC v postopku privatizacije, ki ga je nadzorovala država. V okviru privatizacije je večinski delničar in zasebni vlagatelj ZAC sklenil pogodbo z državno organizacijo. Do konca OP je imel ZAC številne pogodbene obveznosti, zlasti glede svojih zaposlenih in dejavnosti. Izpolnitev teh obveznosti je bila predmet letnih državnih pregledov in za neizpolnjevanje obveznosti so bile predvidene sankcije. Ugotovljeno je bilo, da so v pogodbi navedeni pogoji presegali, kar bi zasebni vlagatelj sprejel pod pogoji običajnega tržnega gospodarstva. Zato je bilo sklenjeno, da odločitve družbe ZAC o delovni sili, proizvodnji in prodaji niso bile sklenjene kot odgovor na tržne signale, ki odražajo ponudbo in povpraševanje. Predvsem so bile odločitve v zvezi s tem sprejete z znatnim vmešavanjem države.

(17)

Nadalje je bilo ugotovljeno, da računovodski izkazi in revizija računovodskih izkazov niso bili zanesljivi. ZAC bi lahko spremenil ključne podatke v programu za računovodstvo (datume in vrednosti za zaprto obračunsko obdobje) in določenim finančnim transakcijam v računovodskih izkazih ZAC ni bilo mogoče slediti. Te resne slabosti niso bile navedene v revizijskem poročilu. Zato je bilo sklenjeno, da ZAC nima ene same jasne osnovne računovodske dokumentacije, revidirane neodvisno v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in uporabljene za vse namene.

(18)

Nazadnje je bilo ugotovljeno, da so bili z umeščanjem obrambnih objektov vojaške narave, ki pripadajo državi, na bilanco stanja, in z depreciacijo teh objektov premoženjsko stanje, proizvodni stroški in finančno stanje ZAC podvrženi občutnim izkrivljanjem, prenesenim iz prejšnjega sistema netržnega gospodarstva. Prav tako so izkrivljeni proizvodni stroški zaradi brezobrestnega posojila, ki ga je ZAC sprejel od vlagatelja med postopkom privatizacije.

(19)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da niso izpolnjeni vsi kriteriji iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe in da pogoji tržnega gospodarstva za vlagatelja ne veljajo.

(20)

Komisija je podrobno obvestila vlagatelja in industrijo Skupnosti o zgoraj omenjenih ugotovitvah in jim zagotovila možnost, da podajo svoje pripombe. Industrija Skupnosti je podprla ugotovitve Komisije. Pripombe, ki jih je predložil vlagatelj, niso bile takšne, da bi utemeljevale kakršno koli spremembo ugotovitev o STG.

(21)

Na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki sodijo v okvir člena 2(7), dajatev določi na ravni države, razen v primerih, ko družbe lahko na podlagi primerno utemeljenih zahtevkov dokažejo, da so izpolnjeni vsi kriteriji, določeni v členu 9(5) osnovne uredbe.

(22)

Vlagatelj je zahteval tudi IO, ki bi vodila k določitvi posebne individualne protidampinške dajatve v primeru, če se mu ne podeli STG. Vendar preiskava ni izkazala obstoja drugih proizvajalcev zadevnega izdelka v Ukrajini, ampak je razkrila, da je vlagatelj edini znani proizvajalec zadevnega izdelka v Ukrajini. V takšnem primeru se šteje, da IO ne pride v poštev, ker bi bila posebna individualna stopnja dampinga enaka stopnji dampinga na ravni države.

(23)

Skladno s členom 2(7) osnovne uredbe se za države z netržnim gospodarstvom in, v kolikor STG ne more biti podeljen, za države v prehodu določi normalna vrednost na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi. Vlagatelj je trdil, da primerljiva država Brazilija, uporabljena za prvotno preiskavo, ni bila primerna in da bi za vmesni pregled morala biti izbrana Rusija kot najbolj, če ne edina primerna primerljiva država za določitev normalne vrednosti za Ukrajino.

(24)

Argumenti, ki jih je predložil vlagatelj v prid Rusije, so bila dejstva, da domnevno (i) so dostop Rusije do surovin, energetskih virov in drugih pomembnejših produkcijskih sredstev, tehnologija, uporabljena v proizvodnji, in obseg proizvodnje primerljivi z Ukrajino (ii) je domača prodaja Rusije reprezentativna, ker je njen celotni obseg presegel 5 % celotnega obsega izvozne prodaje Ukrajine (iii) so konkurenčne razmere v Rusiji primerljive z razmerami v Ukrajini.

(25)

Komisija je obravnavala predlog vlagatelja. Predvsem se je upoštevalo, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da je bil izvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije dampinški. Že takšne razmere pomenijo nepravilnost v odnosu med normalno vrednostjo in izvozno ceno ter postavljajo pod vprašaj primernost Rusije kot primerljive države. Ne glede na to ugotovitev in zaradi izrecne zahteve vlagatelja, so službe Komisije povabile ruskega proizvajalca – izvoznika, da sodeluje v tem postopku. Vendar ruska družba ni sodelovala.

(26)

Zaradi tega je bilo ugotovljeno, da Rusija ne more biti izbrana kot primerna primerljiva država za določitev normalne vrednosti za Ukrajino. Poleg tega ni nobenega dokaza, ki bi izkazoval, da so se okoliščine v zvezi s primerljivo državo v prvotni preiskavi spremenile v prid vlagatelja.

(27)

V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je izvozna cena dejansko plačana cena ali cena, ki se plača za izdelek, prodan za izvoz iz države izvoznice v Skupnost. V primerih, ko izvozne cene ni, je izvozna cena lahko konstruirana v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe na podlagi cene, po kateri so uvoženi izdelki prvič ponovno prodani neodvisnemu kupcu ali na kakršni koli utemeljeni podlagi, če izdelki niso prodani neodvisnemu kupcu ali če niso ponovno prodani v stanju, v katerem so bili uvoženi.

(28)

Vlagatelj se je skliceval na spremembo okoliščin v zvezi s svojimi izvoznimi cenami in trdil, da bi se v odsotnosti reprezentativnega izvoza v Skupnost izvozne cene za nadomestni trg, ki ni trg EU in je primerljiv s Skupnostjo, morale uporabljati kot razumna podlaga za vzpostavitev stopnje dampinga. V ta namen je vlagatelj kot referenčno državo predlagal ZDA ali EU 10.

(29)

Komisija je obravnavala predloge vlagatelja, ker bi se dejansko v zelo izjemnih okoliščinah lahko predvidela uporaba izvoznih cen za tretje države kot osnova za primerjavo z normalno vrednostjo. Vendar je bilo v tem primeru ugotovljeno, da izvozne količine vlagatelja v ZDA med OP niso bile niti reprezentativne, tako da vprašanje, ali je bilo primerno uporabiti izvozne cene za ZDA, ni prišlo v poštev. Zato je bil zahtevek, da naj izračun dampinga temelji na izvoznih cenah za ZDA, zavrnjen. Poleg tega ni nobenega dokaza, da bi bila ločena uporaba izvoznih cen za EU 10 v prid vlagatelja. Nazadnje je bilo potrjeno, da ni bila odkrita nobena reprezentativna prodaja v Skupnost med OP.

(30)

Z upoštevanjem navedenega se STG ni mogel podeliti vlagatelju. IO v tem primeru ne pride v poštev. Poleg tega so bili vsi drugi preučeni zahtevki glede izbire primerljive države in izvoznih cen vlagatelja, ki jih je le-ta predložil, zavrnjene. Na tej podlagi se šteje, da se okoliščine v zvezi z dampingom niso znatno spremenile v primerjavi z razmerami, ki so prevladovale med obdobjem preiskave, uporabljenim v preiskavi, ki je vodila k uvedbi ukrepov. Zato je bilo sklenjeno, da se delni vmesni pregled protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz silicijevega karbida s poreklom iz Ukrajine v Skupnost, zaključi brez spreminjanja ali razveljavitve veljavnih ukrepov –

25.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 131/22

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

25.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 131/24

(1)

Komisija mora v skladu z Uredbo (ES) št. 2320/2002 sprejeti ukrepe za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva po vsej Evropski skupnosti. Uredba Komisije (ES) št. 622/2003 z dne 4. aprila 2003 o določitvi ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva (2) je bila prvi zakon, ki je zajemal take ukrepe.

(2)

Obstaja potreba po ukrepih, ki bi podrobno določali skupne osnovne standarde.

(3)

V skladu z Uredbo (ES) št. 2320/2002 in z namenom preprečevanja nezakonitih dejanj ukrepi iz Priloge k Uredbi (ES) št. 622/2003 ostanejo tajni in se ne objavijo. Isto pravilo se prav tako uporablja za vse spremembe zakona.

(4)

Uredbo (ES) št. 622/2003 je treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za varnost civilnega letalstva –

25.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 131/26

(1)

V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 2150/2002 mora Komisija sprejeti ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe.

(2)

V skladu s členom 6(e) Uredbe (ES) št. 2150/2002 mora Komisija za države članice določiti primerno obliko za posredovanje rezultatov.

(3)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program, ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (2) –

25.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 131/38

(1)

V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 2150/2002 mora Komisija opredeliti način izvajanja te uredbe.

(2)

Po členu 6(b) Uredbe (ES) št. 2150/2002 lahko Komisija prilagodi specifikacije v Prilogah k tej uredbi.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 574/2004 določa dopolnitev statistične nomenklature v Prilogi I in Prilogi III k Uredbi (ES) št. 2150/2002. Prilogo II k Uredbi (ES) št. 2150/2002 je treba zdaj prilagoditi, da bo ustrezala tej dopolnitvi.

(4)

Uredbo (ES) št. 2150/2002 je treba zato ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program, ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (2) –

25.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 131/42

(1)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 2150/2002 Komisija lahko odobri odstopanja od nekaterih določb Prilog k tej uredbi v prehodnem obdobju.

(2)

Ta odstopanja se odobrijo Litvi, Poljski in Švedski na njihovo zahtevo.

(3)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program, ustanovljenega s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (2) –

(a)

Litvi in Poljski se odobrijo odstopanja za izdelavo rezultatov v zvezi z oddelkom 8(1.1), postavke 1 (kmetijstvo, lovstvo in gozdarstvo), 2 (ribištvo) in 16 (storitvene dejavnosti) Priloge I in v zvezi z oddelkom 8(2) Priloge II.

(b)

Švedski se odobrijo odstopanja za izdelavo rezultatov v zvezi z oddelkom 8(1.1), postavke 1 (kmetijstvo, lovstvo in gozdarstvo), 2 (Ribištvo in ribiške storitve) in 16 (storitvene dejavnosti) Priloge I.

25.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 131/43

(1)

Ta sporazum začne veljati 1. junija 2002.

(2)

Namen Priloge 7 je olajšati trgovino s proizvodi iz vina in grozdja med pogodbenicama.

(3)

V skladu s členom 27(1) Priloge 7 delovna skupina preuči vse zadeve v zvezi z izvajanjem Priloge 7 in v skladu s členom 27(2) Priloge 7 izdela zlasti predloge, ki jih posreduje Odboru, z namenom prilagoditi in posodobiti dodatke k Prilogi 7.

(4)

Točka B(9) Dodatka 1 k Prilogi 7 opredeli spremni dokument za vina, uvožena iz Švice, v skladu z določbami točke B(9) Dodatka 1 prvotne različice Sporazuma –