20.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 100/1

(1)

Priloge k Uredbi (ES) št. 1346/2000 naštevajo nazive postopkov in upraviteljev, za katere se ta uredba velja, ki se uporabljajo v nacionalni zakonodaji držav članic. Priloga A k navedeni uredbi našteva postopke v primeru insolventnosti iz točke (a) člena 2 navedene uredbe. Priloga B našteva likvidacijske postopke iz točke (c) člena 2 in Priloga C našteva upravitelje iz točke (b) člena 2 navedene uredbe.

(2)

Priloge A, B in C k Uredbi (ES) št. 1346/2000 so bile spremenjene z Aktom o pristopu iz leta 2003, da so vključevale postopke v primeru insolventnosti, likvidacijske postopke in upravitelje iz novih držav članic.

(3)

Belgija, Španija, Italija, Latvija, Litva, Malta, Madžarska, Avstrija, Poljska, Portugalska in Združeno kraljestvo so v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1346/2000 Komisijo uradno obvestile o spremembah seznamov iz Prilog A, B in C k navedeni uredbi.

(4)

V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sta Združeno kraljestvo in Irska sporočila svojo željo, da bi sodelovala pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(5)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja.

(6)

Uredbo (ES) št. 1346/2000 je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Priloga A se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi;

2.

Priloga B se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi;

3.

Priloga C se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi.

20.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 100/9

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

20.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 100/11

(1)

V skladu s členom 3 Uredbe Komisije (ES) št. 296/96 je Komisija (2) redno obveščena o izdatkih, ki jih povzročijo države članice. Da bi se izognili odvečnemu sporočanju, je treba določiti, da se podatki posredujejo mesečno, ne da bi to vplivalo na obveznost držav članic, da dajejo na razpolago Komisije podatke tedensko, kar omogoča ustrezen nadzor razvoja izdatkov.

(2)

Države članice morajo nekatere podatke poslati po elektronski poti v digitalni obliki, da bi Komisija lahko slednje uporabila neposredno za vodenje računov. Vendar mora v upravičenih primerih ostati omogočeno posredovanje z drugimi sredstvi.

(3)

Da bi poenostavili in racionalizirali upravne postopke, je treba istočasno poslati izvod podatkov v papirni obliki samo za mesečne povzetke.

(4)

V praksi navedba določenih količin ali območij v podrobni izjavi, ki jo predlože države članice, za mesečna predplačila ni pomembna. Zato ti podatki niso več potrebni.

(5)

Izplačila, ki jih izplača Komisija v okviru proračuna iz Jamstvenega oddelka EKUJS-a, so izključno v eurih. Države članice lahko za izplačila upravičencem izbirajo med plačilom v eurih ali njihovi nacionalni valuti. Vendar morajo plačilne agencije, ki izplačujejo plačila v nacionalni valuti ali v eurih, v državah članicah, ki niso uvedle eura, knjiženje opravljati ločeno glede na valuto plačila. Da bi se izognili dvojni konverziji plačil, je treba ukiniti možnost, da se navaja zneske, plačane v eurih, v nacionalni valuti.

(6)

Če na osnovi izjav o izdatkih, prejetih s strani držav članic, skupni znesek vnaprejšnjih obveznosti, ki bi lahko bile odobrene v skladu s členom 150(3) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (3), presega polovico skupnih proračunskih sredstev za tekoče proračunsko leto, mora Komisija te zneske zmanjšati. Zaradi dobrega poslovodenja je treba to zmanjšanje proporcionalno porazdeliti med vse države članice na podlagi njihovih izjav o izdatkih.

(7)

Če proračun Skupnosti ni bil sprejet do začetka proračunskega leta, drugi pododstavek člena 13(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 določa, da se izplačila lahko izvršujejo mesečno po programih do največ ene dvanajstine odobrenih proračunskih sredstev za zadevni program v preteklem proračunskem letu. Za pravično razdelitev razpoložljivih sredstev med države članice je treba določiti, da se v tem primeru predplačila dodelijo v procentu glede na izjave o izdatkih, ki jih je za vsak program predložila država članica, in da je saldo, ki ni bil porabljen v danem mesecu, prerazporejen s sklepi Komisije na naslednja mesečna izplačila.

(8)

Kot del reforme SKP in v okviru uvedbe režima enotnega izplačila je spoštovanje plačilnih rokov s strani držav članic bistveno za dobro uporabo pravil finančne discipline. Zato je treba določiti posebna pravila, da bi se, kadar je mogoče, izognili tveganju prekoračitve letnih odobrenih proračunskih sredstev Skupnosti.

(9)

Kadar pride do zamud pri pošiljanju spremnih dokumentov glede plačil, izvršenih na podlagi Uredbe Komisije št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o spremembah uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (4), je treba zaradi dobrega upravnega poslovodenja omogočiti plačila Komisije državi članici za mesec september v naslednjem mesecu.

(10)

Za operacije skladiščenja, ki se izvedejo v mesecu septembru, se 50 % izdatkov knjiži v oktobru, razlika pa v novembru. Za poenostavitev knjigovodstva plačilnih agencij je treba določiti, da se izdatki za te operacije upoštevajo 100 % v mesecu oktobru.

(11)

Izdatki, sofinancirani iz proračuna Skupnosti in nacionalnih proračunov v okviru razvoja podeželja, morajo biti prijavljeni najpozneje do drugega meseca po izplačilu upravičencem. Zaradi uskladitve računovodskih pravil, ki se uporabljajo v okviru Jamstvenega oddelka EKUJS, je treba določiti, da se te izdatke prijavi v mesecu, v katerem so bila plačila izplačana upravičencem.

(12)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 296/96 ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora Sklada –

1.

Člen 3 se spremeni:

2.

Člen 4 se spremeni:

3.

Člen 5(2) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   Plačilne agencije knjižijo znesek izdatkov iz odstavka 1 v mesecu, ki sledi tistemu, v katerem so poslovni dogodki nastali. Poslovni dogodki, ki se zajamejo v poročilu, sprejetem ob koncu nekega meseca, so dogodki, ki so nastali od začetka finančnega leta do konca istega meseca.

Vendar izdatke za dogodke, ki nastanejo v septembru, plačilne agencije knjižijo najpozneje do 15. oktobra.“.

4.

Člen 7(1)(b) se črta.

20.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 100/15

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 795/2004 (2) uvaja pravila za izvajanje sheme enotnega plačila od leta 2005. Izkušnje iz administrativnega in operativnega izvajanja navedene sheme na nacionalni ravni so pokazale, da so v določenih pogledih potrebna dodatna podrobnejša pravila, v drugih pa je treba obstoječa pravila razjasniti in prilagoditi.

(2)

Člen 24(2) Uredbe (ES) št. 795/2004 določa, da države članice določijo začetek desetmesečnega obdobja iz člena 44(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 za vsakega posameznega kmeta z enim datumom v obdobju, ki se določi med 1. septembrom koledarskega leta pred letom vložitve zahtevka v okviru sheme enotnega plačila in 30. aprilom naslednjega koledarskega leta, ali pa kmetu prepustijo odločitev glede začetka v določenem obdobju. Primerno je, da se kmetom dovoli več prožnosti pri določanju začetka desetmesečnega obdobja na ravni vsake parcele, ko tako narekujejo posebne kmetijske razmere.

(3)

Člen 51 Uredbe (ES) št. 1782/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 864/2004 in se uporablja od 1. januarja 2005 v skladu z Uredbo (ES) št. 394/2005 (3), pooblašča države članice, da dovolijo pridelovanje naknadnih posevkov na upravičenih hektarjih, ki izpolnjujejo pogoje, za obdobje največ treh mesecev, ki se vsako leto začne 15. avgusta. Primerno je predlagati navedeni datum, da se omogoči obdelovanje začasnih posevkov z vrtninami na območjih, kjer se žita običajno žanjejo prej zaradi podnebnih razlogov, ki so jih Komisiji sporočile zadevne države članice.

(4)

Uredbo (ES) št. 795/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ker se Uredba (ES) št. 795/2004 uporablja od 1. januarja 2005, je primerno, da se določbe, predvidene s to uredbo, uporabljajo retroaktivno od navedenega datuma.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

1.

Členu 24(2) se doda naslednji pododstavek:

„Vendar če tako narekujejo posebne kmetijske razmere, lahko države članice pooblastijo kmete, da v obdobju iz prvega pododstavka določijo dva različna datuma za začetek 10-mesečnega obdobja za svoja kmetijska gospodarstva. Kmetje, ki uporabijo to možnost, v enotnem zahtevku navedejo poleg informacij, ki jih morajo posredovati v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 796/2004, tudi svojo izbiro za vsako posamezno parcelo.“

2.

Vstavi se naslednji člen 28a:

„Člen 28a

Trimesečno obdobje, določeno v členu 51(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003

Države članice, navedene v Prilogi, so pooblaščene, da dovolijo pridelovanje naknadnih posevkov na upravičenih hektarjih v obdobju, ne daljšem od treh mesecev, ki se vsako leto začne z dnem, določenem v navedeni Prilogi za vsako državo članico.“

3.

Doda se Priloga, določena v Prilogi k tej uredbi.

20.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 100/17

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1763/2004 navaja osebe, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in ekonomskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Komisija je pooblaščena, da spremeni zadevno Prilogo ob upoštevanju Sklepa Sveta o izvajanju skupnega stališča Sveta 2004/694/SZVP z dne 11. oktobra 2004 o nadaljnjih ukrepih v podporo učinkovitemu izvajanju mandata Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) (2). Sklep Sveta 2005/316/SZVP (3) izvaja navedeno skupno stališče. Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1763/2004 je zato treba ustrezno spremeniti,

(3)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepov iz te uredbe, mora uredba začeti veljati takoj –

20.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 100/19

(1)

V pismu z dne 20. septembra 2002, prejetim dne 25. septembra 2002, je stalno predstavništvo Italije v Evropski skupnosti obvestilo Komisijo o pomoči, ki je namenjena reševanju kriznih razmer pri gojenju breskev v Piemontu.

(2)

V pismu z dne 10. aprila 2003, prejetim 15. aprila 2003, in v pismu z dne 7. avgusta 2003, prejetim 8. avgusta 2003, je stalno predstavništvo Italije v Evropski skupnosti predložilo Komisiji dopolnilne informacije, ki jih je ta zahtevala od italijanskih organov v pismih z dne 13. novembra 2002 in 5. junija 2003.

(3)

V pismu z dne 2. oktobra 2003 je Komisija obvestila Italijo o svoji odločitvi, da začne postopek iz člena 88(2) Pogodbe v zvezi s tovrstno pomočjo.

(4)

Odločitev Komisije o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (1). Komisija je pozvala zainteresirane strani, da predložijo pripombe o zadevni pomoči.

(5)

V tej zvezi Komisija ni prejela nobene pripombe.

(6)

Zadevni ukrep je bil predložen zaradi škode, še zlasti tiste, ki jo je povzročila predvsem toča leta 2002 v Piemontu, pri čemer so bili poškodovani nasadi breskev in nektarin. V začetku je bil z ukrepom načrtovan umik 6 000 ton sadja (breskev in nektarin) s trga, ki bi jih namenili kompostiranju. Po mnenju italijanskih organov naj bi bilo sadje upravičeno do izjem po členu 87(2)(b) Pogodbe.

(7)

V dneh 25., 26., 27. in 30. septembra 2002. so s trga umaknili skupno 204,16 ton breskev (v vrednosti 18 782 EUR) in 977,94 ton nektarin (v vrednosti 89 970,48 EUR). Skupaj so umaknili 1 182,10 ton sadja. Ob prispevku 0,092 EUR na umaknjen kilogram je znašala višina prispevka 108 752 EUR.

(8)

Glede na objavljene podatke, so zadevni proizvajalci, ki so člani združenja Asprofrut (2), zaradi neugodnih vremenskih razmer utrpeli škodo, ki presega 30 % dolgoletne povprečne proizvodnje.

(9)

Povprečna proizvodnja v regiji je znašala v zadnjih treh letih skupno 144 692 ton (86 059 ton breskev in 58 633 ton nektarin).

(10)

Iz posredovanih podatkov se lahko sklepa, da je bila zahteva po državni pomoči upravičena zaradi naslednjih dejavnikov:

(11)

Komisija je začela postopek skladno s členom 88(2) Pogodbe zaradi pomislekov o združljivosti režima s skupnim trgom.

(12)

Prvi vidik, ki je pri Komisiji sprožil pomisleke o združljivosti pomoči s skupnim trgom, je dejstvo, da je od informacij, ki so jih italijanski organi posredovali Komisiji med dopisovanjem, vse bolj jasno izhajalo, da krizo niso sprožile vremenske razmere, temveč neugoden razvoj trgovine ali z drugimi besedami parameter, ki je običajni del tveganja pri opravljanju kmetijske dejavnosti (na primer, v pismu z dne 7. avgusta 2003 so italijanski organi izjavili, da je krizna situacija prej posledica trga kot zmanjšane proizvodnje; poleg tega je bila izgubo izračunana na podlagi prometa in ne proizvodnje – gl. uvodno opombo 13).

(13)

Drugi vidik, ki je pri Komisiji sprožil pomisleke o združljivosti pomoči s skupnim trgom, je dejstvo, da so italijanski organi najprej omenili izgubo glede na dolgoletno povprečno proizvodnjo, nato pa priznali, da je bila izguba izračunana glede na promet podjetij, medtem ko točka 11.3 usmeritev Skupnosti za državno pomoč v kmetijskem sektorju (v nadaljevanju „usmeritve“) (4), ki predstavlja osnovo za vrednotenje pomoči kmetovalcem zaradi izgube, ki so jo povzročile neugodne vremenske razmere, opisuje način izračunavanja izgub, ki zadeva izgubo pri proizvodnji (dejavnik „cena“ se upošteva samo po določitvi izgube na ravni proizvodnje).

(14)

Tretji vidik, ki je pri Komisiji sprožil pomisleke o združljivosti pomoči s skupnim trgom, je dejstvo, da naj bi bila, glede na oceno italijanskih organov, povprečna proizvodnja breskev in nektarin leta 2002 večja od proizvodnje v zadnjih treh letih, medtem ko se po točki 11.3.1 odobri pomoč v primeru, ko doseže škoda 20 % običajne proizvodnje na območjih z omejenimi možnostmi in 30 % na ostalih območjih (kot je navedeno v uvodni opombi 9 znaša povprečna proizvodnja v deželi v zadnjih treh letih pred omenjenim dogodkom skupno 144 692 ton – 86 059 ton breskev in 58 633 ton nektarin; za leto 2002 je bila proizvodnja ocenjena na 147 300 ton – 86 300 ton breskev in 61 000 ton nektarin).

(15)

Četrti vidik, ki je pri Komisiji sprožil pomisleke o združljivosti pomoči s skupnim trgom, je izbira let, ki so jih uporabili za določitev proizvodnje v običajnem letu zaradi izračuna utrpele izgube. Skladno s točko 11.3.2 usmeritev se bruto proizvodnja običajnega leta izračunava na podlagi povprečne bruto proizvodnje v zadnjih treh tržnih letih, pri čemer so izključena leta, ko je bilo izplačano nadomestilo zaradi neugodnih vremenskih razmer. Italijanski organi so ocenili škodo, ki so jo utrpeli na osnovi zadnjih treh let pred nastopom zgoraj navedenih težav, medtem ko so po lastnem priznanju, kljub temu, da sicer ni bila odobrena nobena posebna odškodnina na področju breskev in nektarin, podjetja, ki proizvajajo ti dve vrsti sadja, vseeno pridobila v zadevnih treh letih subvencionirane obrestne mere za posojila, dodeljena kot odškodnina za utrpelo škodo zaradi neugodnih vremenskih razmer v višini najmanj 35 % bruto proizvodnje, ki bi šla v prodajo. Ob takih informacijah je bilo težko verjeti, da nasadov breskev in nektarin niso prizadele vremenske razmere, ki so poškodovale celotno podjetje, in da bi vrh tega kmetovalec, katerega podjetje je utrpelo škodo, prejel odškodnino za vse proizvode, razen za breskve in nektarine.

(16)

Peti vidik, ki je pri Komisiji sprožil pomisleke o združljivosti pomoči s skupnim trgom, je primernost načina izračuna pomoči. Da bi izračunali znesek pomoči za nakazilo (0,092 EUR na kg), so italijanski organi uporabili izključno povprečne cene na trgu septembra 2002 za sveži embaliran proizvod (0,5 EUR za kilogram nektarin in 0,45 EUR za kilogram breskev), ne pa povprečnih cen zadnjih treh let pred dogodkom, brez upoštevanja let, ko je bilo plačano nadomestilo zaradi neugodnih vremenskih razmer, kot predpisuje točka 11.3.2 usmeritev. Po mnenju istih organov naj bi ta postopek onemogočal prekomerno kompenzacijo škode, ki so jo utrpeli kmetovalci, glede na to, da je škoda nastala zaradi neprodanih proizvodov in da bi ceno za kilogram proizvoda ocenili na približno 50 % tržne cene. Ob takih informacijah je Komisija lahko samo ugotovila, da niso bile upoštevane določbe točke 11.3.2 usmeritev, in sklepala, da je videti, kot da je pomoč namenjena ne kompenziranju izgube zaradi zmanjšane proizvodnje, temveč izgube, ki je povezana z neugodnim stanjem na trgu.

(17)

Komisija je tudi izrazila pomisleke o primernosti osnove za izračun višine pomoči, saj italijanski organi niso predložili nikakršnih pojasnil o odbitku stroškov, ki jih kmetovalec zaradi nastalih težav ni kril, niti o morebitnem prejetem znesku v okviru zavarovalne police in o morebitni neposredno prejeti pomoči, medtem ko navedbo teh odbitkov predpisujeta točki 11.3.2 in 11.3.6 usmeritev.

(18)

Šesti vidik, ki je pri Komisiji sprožil pomisleke o združljivosti pomoči s skupnim trgom, je povezan s spoštovanjem določb iz točke 11.3.8 usmeritev, na podlagi katerih ne sme nakazana pomoč organizaciji proizvajalcev presegati dejanske škode, ki jo je utrpel kmetovalec. Pojem dejanske izgube je bilo treba ponovno preučiti ob upoštevanju zgoraj navedenih pomislekov (izguba na prometu in ne na proizvodnji, ne povsem zanesljiv postopek izračunavanja izgube). Italijanski organi so obvestili, da bo organizacija proizvajalcev nakazala pomoč neposredno kmetovalcem po odbitku stroškov za poslovanje, zato Komisija v odsotnosti dodatnih pojasnil ni mogla ugotoviti, ali so bili zadevni stroški, katerih narava ni bila opredeljena, previsoki in je bila pomoč, nakazana zadevni organizaciji proizvajalcev, sorazmerna izgubi, ki so jo proizvajalci utrpeli.

(19)

Sedmi vidik, ki je pri Komisiji sprožil pomisleke o združljivosti pomoči s skupnim trgom, je obstoj domneve o kršitvi predpisov o skupni ureditvi trga sadja in zelenjave, kakor jih določa uredba (ES) št. 2200/96. Ker so organizacije proizvajalcev v Piemontu že izrabile možnosti umika, ki izhaja iz navedene uredbe (gl. uvodno opombo 10), bi bila dodelitev državne pomoči za umik, ki bi predstavljal preseganje veljavnih možnosti, v nasprotju s pravili o skupni ureditvi trga sadja in zelenjave, s čimer bi nastopile motnje v usklajenem delovanju skupnega trga. Po točki 3.2 usmeritev ne more Komisija odobriti nikakršne pomoči, ki ne bi bila v skladu z določbami, ki urejajo skupno ureditev trga ali ki bi vplivala na njeno delovanje.

(20)

Ob pomanjkanju zadostnih informacij Komisija ni mogla ugotoviti, ali je bila pomoč že nakazana in ali je taka vrsta pomoči združljiva s pomočjo, ki ima enake cilje.

(21)

V pismu z dne 16. januarja 2004, prejetim 19. januarja 2004, je stalno predstavništvo Italije v Evropski skupnosti predložilo Komisiji pismo italijanskih organov, v katerem ti posredujejo pripombe v zvezi z začetkom postopka o zadevni pomoči na podlagi člena 88, odstavek 2 Pogodbe.

(22)

Kar zadeva odbitke stroškov, ki jih kmetovalec ni kril (gl. uvodno opombo 17), so italijanski organi poudarili, da, kolikor ne gre za problem v zvezi z izostalo proizvodnjo, so bile vse stopnje kmetovanja izpeljane z zadevnimi stroški.

(23)

V izogib prekomerni kompenzaciji izgub (gl. uvodni opombi 15 in 16) so italijanski organi izjavili, da so, ne glede na uporabo neprimerne metode za izračun, predložili dovolj številčnih podatkov, na podlagi katerih se možnost prekomerne kompenzacije zdi zelo malo verjetna, in so pri tem še poudarili, da je bilo ob obstoječih razlikah med zneskom pomoči in uporabljeno tržno ceno ter ob dejstvu, da nakupna cena ustreza približno polovici navedene tržne cene, težko pomisliti, da bi bile izgube na tem področju tako skromne, da se pomoč ne bi mogla dodeliti.

(24)

Kar nazadnje zadeva spoštovanje določb iz točke 11.3.8 usmeritev (gl. uvodno opombo 18), so italijanski organi izjavili, da se bo pomoč razdelila na podlagi škode, ki so jo člani organizacije proizvajalcev dejansko utrpeli in da bodo poskrbeli, da se del pomoči, ki jo organizacija zadrži, nameni izključno kritju dejanskih stroškov.

(25)

Pismo, ki ga je stalno predstavništvo Italije v Evropski skupnosti posredovalo 16. januarja 2004, vsebuje tudi reakcijo organizacije proizvajalcev, ki bi bila lahko uvrščena med prejemnike pomoči (Asprofrut). Slednja izjavlja, da je bilo tržno leto 2002 še posebno težavno zlasti zaradi klimatskih razmer v regiji meseca avgusta in zaradi neugodnih vremenskih razmer nad srednjo Evropo, od koder običajno prihajajo njihove stranke, v istem času. Poudarja, da so na deželno upravo naslovili zahtevek, ki je bil odobren, glede umika s trga proizvoda, ki ga toča ni poškodovala in je bil skladen s tržnimi predpisi Skupnosti, čeprav je bil uvrščen na nižjo stopnjo industrijskega proizvoda zaradi poslabšanja kakovosti v času med predložitvijo vloge za umik in začetkom postopka umika.

(26)

Skladno s členom 87(1) Pogodbe pomoč ni združljiva z evropskim trgom, če vpliva na izmenjavo med državami članicami in jo dodeli država ali prihaja iz državnih virov v kateri koli obliki, ki podpira določena podjetja ali proizvodnje, pri čemer je konkurenca izkrivljena ali bi lahko bila izkrivljena. Obravnavani ukrep ustreza takšni definiciji, saj ščiti nekatere proizvodnje in zaradi mesta, ki ga Italija zaseda pri zadevni proizvodnji, lahko vpliva na izmenjavo (leta 2001 je bila Italija druga proizvajalka breskev in prva proizvajalka nektarin v Skupnosti).

(27)

Vsekakor pa se lahko v primerih, ki jih predvideva člen 87(2) in (3) Pogodbe, izjemoma nekateri ukrepi štejejo za združljive s skupnim trgom.

(28)

V obravnavanem primeru so italijanski organi razložili, da je bila škoda na zadevnih proizvodih posledica neugodnih vremenskih razmer.

(29)

Kot je že opozorjeno v uvodni opombi 12, je izmenjava pisem z italijanskimi organi Komisijo navedla k mnenju, da odločilno dejstvo za nastanek krize niso bile vremenske razmere, temveč neugoden razvoj trga, ali z drugimi besedami, parameter, ki je običajni del tveganja pri opravljanju kmetijske dejavnosti.

(30)

Pripombe, ki so jih italijanski organi poslali po začetku postopka po členu 88(2) Pogodbe, niso prispevale prav nobenega podatka, na podlagi katerega bi bila njihova razlaga prepričljivejša. Nasprotno, glede na navedbe italijanskih organov, po katerih so, kolikor kriza ni nastopila zaradi izostale proizvodnje, bile dokončane vse proizvodne faze, in še zlasti glede na pojasnila organizacije Asprofrut, ki je izjavila, da je deželno upravo prosila in dosegla umik proizvoda s trga, ki ga ni poškodovala toča in je bil v skladu s tržnimi predpisi Skupnosti, čeprav je bil uvrščen na nižjo stopnjo med industrijske proizvode zaradi slabšanja kakovosti v času med predložitvijo vloge za umik in začetkom postopka umika (gl. uvodni opombi 22 in 25), Komisija lahko samo še potrdi dvom o obstoju povezave med umikom, ki je spremljal pomoč, in izgubo pri proizvodnji zaradi vremenskih razmer. Ukrep je torej povezan bolj z neugodnim razvojem trga, torej z dogodkom, ki predstavlja običajni del tveganja pri opravljanju kmetijske dejavnosti.

(31)

Kar zadeva pomisleke iz uvodnih opomb 13, 14 in 15, ki se vsi nanašajo na primernost postopka izračuna izgub, se lahko ugotovi, da četudi bi Komisija sledila ravnanju italijanskih organov v zvezi z odškodnino za škodo, ki naj bi nastala ob naravni nesreči, tudi brez upoštevanja opazk iz uvodne opombe 30, ne bi mogla iz pripomb omenjenih organov pridobiti nikakršne informacije, ki bi upravičevala uporabo postopka izračuna izgube, ki temelji na prometu in ne na proizvodnji, in izbrana leta za takšen izračun.

(32)

Kar zadeva izbiro postopka za izračun, velja poudariti, da če točka 11.3.2 usmeritev predvideva uporabo postopkov za izračun izgub, ki so različni od predlaganega, morajo takšni postopki omogočati določitev škode pri proizvodnji (gl. načelo (5), po katerem „bo Komisija sprejela … različne postopke za izračun normalne proizvodnje, ki vključujejo regionalne referenčne vrednosti, za katere je bilo ugotovljeno, da so vzorčne in ne temeljijo na izjemno visokih donosih“). Sklicevanje na promet v okviru določb iz točke 11.3.2 usmeritev ni utemeljeno.

(33)

Komisija nadalje ugotavlja, da v pismu z dne 16. januarja 2004 niso italijanski organi podali nobene utemeljitve v zvezi z izbiro referenčnih let, ki so jih uporabili pri izračunu izgube, niti niso pojasnili, kako je mogoče prikazati izgubo pri proizvodnji v višini 20 in 30 %, medtem ko so cenitve proizvodnje v regiji prikazovale v letu 2002 višjo proizvodnjo, kot so jo navedli za tri referenčna leta za izračun izgub.

(34)

Ob pomanjkanju tovrstnih informacij, je Komisiji še vedno neznano, zakaj so italijanski organi uporabili kot referenčno vrednost tista leta, ko so po njihovih izjavah nekaterim proizvodnim podjetjem, ki gojijo breskve in nektarine, bile dane subvencionirane obrestne mere za posojila, ki so bila dodeljena kot odškodnino za škodo zaradi vremenskih razmer, ki je predstavljala najmanj 35 % bruto proizvodnje za prodajo (kot je bilo povedano v uvodni opombi 15, bi bilo težko verjeti, da nasadov breskev in nektarin ni prizadela škoda, ki je prizadela celotno podjetje, in da je kmetovalec, katerega celotno podjetje je utrpelo škodo, prejel odškodnino za vse proizvode, razen za breskve in nektarine). Komisiji tudi ni jasno, kako so lahko italijanski organi utemeljili izgubo v višini 20 ali 30 % z neugodnimi vremenskimi razmerami, medtem ko je ob dejstvu, da so bile ocene za leto 2002 ugodnejše od rezultatov v treh referenčnih letih, iz pripomb podjetja Asprofrut razvidno, da umaknjeni proizvodi niso bili poškodovani zaradi toče, temveč so bili razvrščeni v nižji kakovostni razred, kot industrijski proizvod, zaradi poslabšanja kakovosti, do katerega je prišlo v času med predložitvijo vloge za umik do začetka postopka umika (gl. uvodno opombo 31).

(35)

V takem kontekstu je Komisija, četudi bi lahko štela ravnanje italijanskih organov v zvezi z odškodnino za izgubo, ki naj bi nastala ob naravni nesreči, kot utemeljeno, lahko samo še potrdila dvom v primernost postopka izračuna praga izgube, ki daje pravico do upravičenosti do pomoči, ter potrdila dvom v preseganje tega praga in v upravičenost proizvajalcev breskev in nektarin do pomoči v skladu s točko 11.3 usmeritev. Uporaba prometa (z drugimi besedami parametra, ki se uporablja izključno za posledice dogodka, kot je naravna nesreča) ne potrjuje dejstev iz uvodne opombe 30, oziroma da je ukrep umika, ki je spremljal pomoč, povezan z neugodnim razvojem razmer na trgu ali z dogodkom, ki predstavlja običajno tveganje pri opravljanju kmetijske dejavnosti.

(36)

V zvezi s pomisleki iz uvodne opombe 16, ki zadevajo primernost postopka izračuna pomoči, so italijanski organi v pismu z dne 16. januarja 2004 sicer priznali neprimernost postopka za izračun, vendar pa so tudi poudarili, da bi Komisija na podlagi posredovanih številčnih podatkov lahko ugotovila, da ne more priti do prekomerne kompenzacije nastalih izgub. Tudi v tem primeru, če bi Komisija lahko upoštevala kot veljavno ravnanje italijanskih organov v zvezi z odškodnino za izgubo, ki naj bi nastala ob naravni nesreči, bi ob prepoznanju neprimernosti uporabljenega postopka za izračun lahko samo še potrdila dvom v združljivost predvidene pomoči s skupnim trgom.

(37)

V resnici tiči osnovni problem ponovno v dejstvu, da, kot so izjavili italijanski organi, je škoda, ki so jo utrpela zadevna podjetja, nastala zaradi izpada prodaje proizvodov (gl. uvodno opombo 16), ne pa zaradi izostale proizvodnje (gl. uvodno opombo 30). Zato ima tudi tu Komisija pomisleke in meni, da je predvidena pomoč namenjena čemu drugemu kot kritju izgubljenega dobička zaradi neugodnega razvoja razmer na trgu, kar pa predstavlja običajno tveganje pri opravljanju kmetijske dejavnosti.

(38)

V zvezi s pomisleki iz uvodnih opomb 17 in 18 (ki zadevajo primernost osnove za izračun pomoči, ker niso italijanski organi predložili natančnih podatkov o odbitku stroškov, ki jih kmetovalec zaradi neugodnih vremenskih razmer ni imel, niti niso posredovali podatkov o prejemkih, ki so bili morebitno nakazani na podlagi zavarovalne police, in o morebitni prejeti pomoči) Komisija jemlje na znanje pismo z dne 16. januarja 2004, v katerem so italijanski organi sporočili le to, da se od pomoči, ki jo nameravajo odobriti, ne odbijajo stroški, ki jih kmetovalec ni imel, saj ne gre za izostalo proizvodnjo, kar pomeni, da so bile vse faze proizvodnje dokončane in vsi nastali stroški poravnani.

(39)

Ob takem odgovoru je Komisija ugotovila, da je bil sicer posredovan podatek o stroških, ki jih je kmetovalec plačal, niso pa bile posredovane informacije o odbitku neposredne pomoči, ki je bila morda nakazana ali o katerem koli znesku, prejetem na podlagi zavarovalne police. Če bi Komisija lahko upoštevala kot veljavno večkrat omenjeno ravnanje italijanskih organov, bi ji že odsotnost zahtevanega podatka potrdila dvome glede združljivosti ukrepa s skupnim trgom, saj ne bi imela nobenega zagotovila, da so bili vsi pogoji iz točke 11.3 usmeritev spoštovani.

(40)

Kar zadeva pomisleke iz uvodne opombe 18, ki so povezani s spoštovanjem točke 11.3.8 usmeritev, se je Komisija seznanila s pojasnili, ki so jih posredovali italijanski organi, po katerih naj bi pomoč razdelili sorazmerno s škodo, ki so jo člani organizacije proizvajalcev dejansko utrpeli, in po katerih bodo organi poskrbeli, da se del pomoči, ki jo organizacija zadrži, nameni izključno kritju dejanskih stroškov. V takih razmerah je Komisija, čeprav bi lahko upoštevala navedeno ravnanje italijanskih organov, lahko samo še potrdila dvom o spoštovanju določb iz točke 11.3.8 usmeritev, saj izročena količina ne predstavljala objektivnega faktorja za določanje izgube, ker je umik s trga namreč zadeval sadje, ki ga toča ni poškodovala, marveč je bilo razvrščeno v nižji kakovostni razred, med industrijske proizvode, zaradi poslabšanja kakovosti, do katerega je prišlo v času od predložitve vloge za umik (gl. uvodno opombo 30) do začetka postopka umika; poleg tega, zaradi pomanjkanja informacij, ki so jih sicer večkrat zahtevali, o naravi stroškov, ki jih je imela organizacija proizvajalcev Asprofrut, Komisija ne bi mogla zagotoviti, da ti stroški niso bili precenjeni, kar bi povzročilo dodelitev pomoči za delovanje organizacije.

(41)

V zvezi s pomisleki iz uvodne opombe 19, ki zadevajo obstoj domnevne kršitve predpisov o ureditvi skupnega trga sadja in zelenjave, ki jih določa uredba (ES) št. 2200/96, mora Komisija ugotoviti, ali niso italijanski organi predložili utemeljitve, ki bi tako domnevo ovrglo. Glede na okoliščine, v katerih se je vršil umik, namreč trenutek, ko so organizacije proizvajalcev iz Piemonta že izrabile možnosti umika, ki jih predvideva navedena uredba (gl. uvodno opombo 10), lahko Komisija samo sklene, da bi bila odobritev državne pomoči za umike, ki presegajo predpisane možnosti, v nasprotju s predpisi o skupni ureditvi trga sadja in zelenjave in da bi moteče vplivala na urejeno delovanje skupnega trga.

(42)

Slednjič, v zvezi s plačilom pomoči in morebitnim kopičenjem, Komisija opozarja, da so v pismu z dne 16. januarja 2004 italijanski organi natančno navedli, da pomoč ni bila nakazana, kar je potrdila tudi organizacija proizvajalcev Asprofrut. Ni pa prispel noben odgovor v zvezi z možnostjo kopičenja pomoči iz ostalih virov z enakimi cilji. Možno kopičenje bi lahko predstavljalo prekomerno kompenzacijo prijavljene izgube, v nasprotju z določbami točke 11.3 usmeritev.

(43)

Gornja opažanja dokazujejo, da pomoči organizaciji proizvajalcev Asprofrut za pokrivanje umika breskev in nektarin s trga ni moč obravnavati kot pomoč za kritje izgub zaradi neugodnih vremenskih razmer, temveč predstavlja sredstvo nekaterih proizvajalcev za pridobitev odškodnine ob izpadu izgubljenega dobička zaradi neugodnega razvoja razmer na trgu, kar sicer predstavlja običajno tveganje pri opravljanju kmetijske dejavnosti. Pokrivanje običajnega tveganja, ki je povezano z opravljanjem kmetijske dejavnosti, s pomočjo, pomeni dodelitev pomoči za tekoče delovanje prejemniku ali prejemnikom, kar pa ni združljivo s skupnim trgom.

(44)

Tudi če bi lahko štela ravnanje italijanskih organov v zvezi z odškodnino za izgubo, ki naj bi nastala zaradi vremenskih razmer, kot veljavno, so razlage omenjenih organov preveč nepopolne, da bi Komisija lahko potrdila, da je bila pomoč dodeljena v skladu z določili iz člena 11.3 usmeritev. S tega vidika namreč za pomoč ne bi smele veljati niti odstopanja v smislu člena 87(2)(b) Pogodbe, na katero so se sklicevali italijanski organi, niti izjeme iz člena 87(3)(c), glede na to, da ne bi prispevala k razvoju sektorja. Pomoč bi bila torej nezdružljiva s skupnim trgom.

(45)

Slednjič obstaja tudi sum o domnevni kršitvi predpisov iz Uredbe (ES) št. 2200/96. Ker je prišlo do umika v trenutku, ko so organizacije proizvajalcev iz Piemonta že izrabile vse možnosti umika, bi pomenila odobritev pomoči, s katero bi financirali ukrep, ki presega možnosti, določene z uredbo o ureditvi trga sadja in zelenjave na evropskem nivoju, motnjo pri urejenem delovanju navedenega trga. Skladno s točko 3.2 usmeritev Komisija ne more v nobenem primeru odobriti pomoči, ki ni v skladu z določbami o skupni ureditvi trga ali bi nanjo moteče vplivala. Šteje se, da pomoč ni združljiva s skupnim trgom.

(46)

Ni potrebno, da Komisija naloži vračilo pomoči, saj ta ni bila nakazana –

20.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 100/26

(1)

Z dopisom z dne 18. novembra 2002, katerega prejem je bil registriran na isti dan (v nadaljnjem besedilu „obvestilo“), je Francija uradno obvestila Komisijo o svojem namenu, da zagotovi finančno pomoč ladjedelnici za popravilo ladij Compagnie Marseille Réparation (CMR). Zadeva je bila registrirana pod številko N 728/02.

(2)

Z dopisom z dne 13. decembra 2002 je Komisija od Francije zahtevala dodatne podatke. Francija je odgovorila z dopisom z dne 6. marca 2003, katerega prejem je bil registriran 7. marca 2003.

(3)

Z dopisom z dne 13. maja 2003 je Komisija obvestila Francijo o svojem sklepu, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi s priglašenimi ukrepi. Zadeva je bila registrirana pod številko C 34/03.

(4)

Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe o zadevnih ukrepih.

(5)

Francija je predložila svoje pripombe z dopisom z dne 31. julija 2003, katerega prejem je bil registriran 4. avgusta 2003. Nobena druga zainteresirana stranka ni predložila pripomb.

(6)

Francija je predložila dodatne podatke z dopisom z dne 2. oktobra 2003, katerega prejem je bil registriran 3. oktobra 2003, in z dopisom z dne 10. oktobra 2003, katerega prejem je bil registriran na isti dan. Komisija je na Francijo naslovila še druga dodatna vprašanja z dopisom z dne 21. novembra 2003, na katerega je Francija odgovorila z dopisom z dne 29. decembra, katerega prejem je bil registriran 8. januarja 2004, in z dopisom z dne 29. januarja 2004, katerega prejem je bil registriran na isti dan. Komisija je z dopisom z dne 10. maja 2004 zastavila še druga vprašanja, na katera je Francija odgovorila z dopisom z dne 29. junija 2004, katerega prejem je bil registriran na isti dan.

(7)

Prejemnik finančne pomoči je podjetje CMR, družba za popravilo ladij iz Marseilla. Podjetje CMR je bilo ustanovljeno 20. junija 2002, da bi prevzelo sredstva ladjedelnice v stečaju, podjetja Compagnie Marseillaise de Réparations (CMdR).

(8)

Pred tem so dejavnosti popravila ladij v pristanišču Marseille izvajala tri podjetja, Marine Technologie, Travofer in CMdR. Leta 1996 je bilo v teh treh ladjedelnicah zaposlenih približno 430 oseb (310 v podjetju CMdR, 70 v podjetju Marine Technologie in 50 v podjetju Travofer). Leta 1996 je podjetje CMdR zašlo v težave in je moralo prijaviti stečaj. Med potekom stečajnega postopka se je izvajal socialni načrt, ki je pomagal podjetju CMdR pri plačevanju stroškov, povezanih s predčasnimi upokojitvami in dopustom za prekvalifikacijo dela osebja, dokler ne bi bila predlagana ponudba o prevzemu. Francija meni, da so ta načrt financirali javni organi.

(9)

Leta 1997 je podjetje CMdR prevzela italijanska družba Marinvest, ki je nato to podjetje julija 2000 prodala britanski skupini Cammell Laird. Hkrati je podjetje Cammell Laird prevzelo drugi dve ladjedelnici za popravilo ladij v Marseillu, podjetje Marine Technologie in podjetje Travofer. Podjetje Cammell Laird je nameravalo te tri družbe prestrukturirati v eno samo podjetje CMdR in dejavnosti popravila ladij prestrukturirati v dejavnosti predelave ladij.

(10)

Med julijem 2000 in julijem 2002 se je število zaposlenih v podjetju CMdR močno zmanjšalo zaradi „odhodov zaradi azbesta“, kar pomeni upokojevanje delavcev, katerih zdravje je bilo načeto zaradi izpostavljenosti azbestu. Zaradi predvidenega prestrukturiranja ti delavci niso bili nadomeščeni. Obseg dejavnosti podjetja CMdR se je zato ustrezno zmanjšal, vendar pa je podjetje še naprej izvajalo dejavnosti popravila ladij do prijave stečaja.

(11)

Po stečaju podjetja Cammell Laird v letu 2001 je podjetje CMdR zašlo v težave. 31. julija 2001 je gospodarsko sodišče v Marseillu sprožilo postopek sodne poravnave v zvezi s podjetjem CMdR.

(12)

CMR, družba, ki je bila ustanovljena 20. junija 2002, je predstavila ponudbo prevzema podjetja CMdR gospodarskemu sodišču v Marseillu, ki je 20. junija 2002 sprejelo načrt prevzema.

(13)

Tako je podjetje CMR v okviru stečajnega postopka podjetja CMdR kupilo sredstva podjetja CMdR po ceni 1 001 EUR (kar pomeni en simbolični euro za sredstva in 1 000 EUR za zaloge). Podatki na bilanci stanja podjetja CMR so pokazali, da je podjetje CMR leta 2002 začelo delovati brez dolgov.

(14)

Francija je na začetku naznanila, da je podjetje CMR prevzelo tudi nedokončana dela.

(15)

Poleg tega je podjetje CMR v skladu s francosko zakonodajo o socialni varnosti v zvezi s prodajo poslovnih dejavnosti (drugi pododstavek člena L 122 12 Delovnega zakonika) moralo prevzeti vse pogodbe o delu z nespremenjenimi pogoji v zvezi z usposobljenostjo, plačilom in delovno dobo. Prav tako je moralo podjetje CMR najprej prevzeti obveznosti v zvezi s plačami, sklenjenimi pred prevzemom, ki so znašale 500 000 EUR in so povezane z „odhodi zaradi azbesta“, nato pa je prevzelo še neizplačane plače (plačan dopust) v višini 620 000 EUR, ti dve številki pa ustrezata številkam, ki jih je Francija določila na začetku.

(16)

Francija je obvestila Komisijo, da je bilo do marca 2003 v podjetju zaposlenih 100 delavcev v proizvodnji, v primerjavi s povprečjem 184 zaposlenih v petih predhodnih letih.

(17)

Podjetje CMR je v lasti petih delničarjev, od katerih eden deluje kot generalni direktor.

(18)

Francija meni, da je za dosego ponovne donosnosti dejavnosti popravila ladij v Marseillu treba opraviti niz notranjih ukrepov v podjetju CMR. V ta namen je bil pripravljen petletni poslovni načrt.

(19)

Podjetje CMR naj bi od podjetja CMdR podedovalo številne obveznosti („odhodi zaradi azbesta“, plače (plačani dopust)) in težave, na primer izgubo strank v sektorju popravila ladij v pristanišču Marseille. To izgubo naj bi povzročila politika podjetja Cammell Laird, ki je bila osredotočena na predelavo ladij na račun popravila ladij. Zato Francija trdi, da se mora podjetje CMR prestrukturirati. Francija priznava, da je obstoj enega samega podjetja za popravilo ladij v Marseillu (tj. podjetja CMR) v skladu s potrebami in možnostmi na trgu popravila ladij.

(20)

Namen poslovnega načrta, ki ga Francija imenuje načrt prestrukturiranja, je odziv na težave podjetja CMR s sprejetjem niza ukrepov. Najprej se bo prejšnja strategija podjetja Cammell Laird o spremembi dejavnosti iz popravila ladij v predelavo ladij spremenila nazaj in podjetje CMR bo prevzelo svojo običajno dejavnost popravila ladij. Poleg tega bo podjetje CMR sprejelo naslednje ukrepe, kot jih je opisala Francija: zmanjšanje strukturnih stroškov, računalniško podprta priprava, krepitev odgovornosti vodstvenega in vodilnega osebja, strogo upravljanje pogodb s podizvajalci, razvoj sposobnosti opravljanja več nalog hkrati. Poleg tega se bodo izvedle nekatere naložbe, posebna pozornost pa bo osredotočena zlasti na usposabljanje in specializacijo osebja.

(21)

Potem ko bo družba ponovno prišla na trg, bo lahko privabila lastnike bolj zahtevnih ladij (na primer križark, potniških ladij in tankerjev za prevoz plina), ki nimajo sedeža v Marseillu in za katere cena ni edino merilo za oddajo naročil.

(22)

Francija je predložila dve različici poslovnega načrta podjetja CMR. Obvestilo je temeljilo na načrtu, ki je vključeval domnevo o obsežnem poslovanju s prometom v višini 30 milijonov EUR v letu 2006, drugi, previdnejši načrt (v nadaljnjem besedilu „previdna domneva“) pa je bil pripravljen na prošnjo gospodarskega sodišča v Marseillu (promet, omejen na 20 milijonov EUR na leto od tretjega leta naprej do zaključka poslovnega načrta). Ocena poslovanja družbe se je spremenila v skladu s tem in tabela 1 prikazuje to novo oceno.

Tabela 1

Pričakovan trend poslovanja podjetja CMR (previdna domneva) (4)

(23)

Francija meni, da poslovni načrt temelji na prometu, ki so jih družbe za popravilo ladij v Marseillu dosegle, preden je skupina Cammell Laird zašla v težave v letu 2000, in na zmožnosti podjetja CMR, da doseže podobne rezultate v dveh letih. Francija poudarja tudi, da načrt upošteva mirovanje števila strank v času prevzema in da je sprejeti pristop še previdnejši v previdni domnevi.

(24)

Stroški izvajanja poslovnega načrta, ki temelji na previdni domnevi, to so po mnenju Francije stroški prestrukturiranja, so določeni v delu 1 tabele 2.

(25)

Francija je poleg tega med stroške prestrukturiranja štela obveznosti, povezane z „odhodi zaradi azbesta“ in neizplačanimi plačami (plačanim dopustom), ki so nastali pred prevzemom. Ti stroški so opisani v delu 2 tabele 2 in vključujejo spremenjene številke, ki jih je predložila Francija z dopisom z dne 29. januarja 2004.

Tabela 2

Prošnja za povračilo stroškov prestrukturiranja podjetja CMR

(26)

Skupni stroški, ki so ocenjeni kot potrebni za začetek poslovanja podjetja CMR, tako znašajo 3 649 494 EUR.

(27)

Francija meni, da bo 3 649 494 EUR, ki jih potrebuje podjetje CMR, financiranih prek posojil in subvencij iz javnih in zasebnih virov, kot je opisano v tabeli 3. Francija je sprejela predhodno odločbo o dodelitvi javne pomoči podjetju CMR 3. maja 2002, kar se je zgodilo še pred ustanovitvijo podjetja CMR in preden je podjetje CMR prevzelo sredstva podjetja CMdR. Pravno zavezujoča odločba o dodelitvi pomoči je bila sprejeta 26. junija 2002.

Tabela 3

Finančni ukrepi v zvezi s prestrukturiranjem podjetja CMR

(28)

Francoska vlada bo podjetju CMR dodelila znesek v višini 1 600 000 EUR v obliki brezobrestnega posojila. Francija je posojilu dodelila neto ekvivalent dotacije (NED) v višini 404 640 EUR na podlagi referenčne mere Komisije za leto 2002, ki znaša 5,06 %. Francija meni, da pogoji plačila tega posojila lahko ustrezajo predstavitvi v tabeli4. Septembra 2003 je bil podjetju CMR izplačan znesek v višini 800 000 EUR.

Tabela 4

Pogoji plačila in povračila posojila podjetja CMR

(29)

Regionalni svet departmaja Provence-Alpes-Côte d’Azur, Razširjeni svet departmaja Bouches-du-Rhône in mesto Marseille bodo podjetju CMR namenili vsak po 630 000 EUR v obliki subvencij. Od septembra 2003 je bil izplačan celotni prispevek s strani lokalnih organov (1 890 000 EUR), ki je bil porabljen za pokritje izgub družbe, ki so nastale v prvih šestih mesecih poslovanja podjetja (2002).

(30)

Zasebni prispevki so opisani kot prispevki kapitala s strani delničarjev podjetja CMR (610 000 EUR) in bančna posojila (1 830 000 EUR). Bančna posojila niso bila predmet nobene zahteve po posebnih jamstvih s strani bank, razen v zvezi z naslednjimi elementi. Del sredstev podjetja CMR se financira z zakupom, kar pomeni, da ostane v lasti bank, dokler ni posojilo povrnjeno. Drug del sredstev podjetja CMR je pod hipoteko, kar pomeni, da bi lahko podjetje CMR izgubilo lastništvo nad njimi v korist bankam, če posojilo ne bi bilo povrnjeno pod dogovorjenimi pogoji. Banka, ki je zagotovila posojilo, je zadružna banka skupine Banque populaire.

(31)

Francija meni, da je francoski sektor za popravilo ladij v zadnjih dvajsetih letih doživel prestrukturiranje zaradi velikega poslabšanja v tem sektorju. V Marseillu so družbe za popravilo ladij zašle v težave, ker niso upoštevale neugodnega razvoja na trgu. Francija potrjuje, da je ohranjanje treh družb za popravilo ladij v Marseillu (Marine Technologie, Travofer in CMdR) do leta 2000, ko je te družbe prevzelo podjetje Cammell Laird, presegalo zmogljivost trga. Kljub temu pa Francija meni, da je obstoj enega samega podjetja za popravilo ladij v Marseillu v skladu z zahtevami trga.

(32)

Kar zadeva zaposlene v podjetju CMR, je bilo marca 2003 v proizvodnji podjetja zaposlenih 100 delavcev, v primerjavi s povprečjem 184 zaposlenih v petih predhodnih letih. To zmanjšanje števila zaposlenih so povzročili tudi „odhodi zaradi azbesta“ (30 oseb). Vendar pa Francija poudarja, da bodo ti delavci nadomeščeni v skladu s potrebami podjetja CMR po zaposlovanju.

(33)

Francija meni, da je bilo zmanjšanje zmogljivosti v podjetju CMR kljub temu doseženo z zaprtjem nekdanjega delovišča podjetja Marine Technologie in delovišča podjetja Travofer, ki sta se vrnili pristanišču Marseille in se ne bosta več uporabljali za dejavnosti popravila ladij.

(34)

V svojem sklepu o sprožitvi formalnega postopka preiskave (v nadaljnjem besedilu „sklep o sprožitvi postopka“) je Komisija zavzela stališče, da so zadevni ukrepi pomenili državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Ti ukrepi so bili nato ovrednoteni v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1540/98 z dne 29. junija 1998 o določitvi novih pravil o pomoči ladjedelništvu (7) (v nadaljnjem besedilu „Uredba o ladjedelništvu“) in smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (8) (v nadaljnjem besedilu „smernice za prestrukturiranje“).

(35)

V svojem sklepu o sprožitvi postopka je Komisija izrazila svoje dvome v zvezi z možnostjo odobritve zadevnih finančnih ukrepov kot pomoči za prestrukturiranje, ob upoštevanju na eni strani da naj bi bilo podjetje CMR novo nastalo podjetje, ki je nastalo po stečaju podjetja CMdR, in ob upoštevanju na drugi strani točke 7 smernic za prestrukturiranje, v skladu s katerimi novo nastalo podjetje ni upravičeno do pomoči za reševanje ali prestrukturiranje, tudi če je začetni finančni položaj podjetja negotov.

(36)

Poleg tega je Komisija podvomila, da bi podjetje CMR, tudi če bi bilo obravnavano kot upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, izpolnilo vsa druga merila, zahtevana za odobritev pomoči za prestrukturiranje.

(37)

Komisija je zlasti ugotovila, da Francija ni opisala strukturnih težav, ki bi se morale odpraviti s prestrukturiranjem in je samo izjavila, da so bile težave podjetja CMR večinoma posledica stečaja podjetja CMdR. Komisija je zato podvomila, ali je podjetje CMR resnično imelo takšne strukturne težave, poleg tega pa je podvomila tudi, ali je bil poslovni načrt ustrezen za zagotovitev ponovne vzpostavitve sposobnosti preživetja podjetja CMR v primernem času.

(38)

Poleg tega je Komisija podvomila, ali bo zahtevano zmanjšanje zmogljivosti iz člena 5 Uredbe o ladjedelništvu. Ugotovila je, da Francija ni zagotovila natančnejših podatkov o številu zaposlenih, ki jih je v resnici prevzelo podjetje CMR, poleg tega pa je kazalo, da se bo obseg dejavnosti s strani podizvajalcev močno povečal.

(39)

Komisija je poleg tega podvomila, ali je bila pomoč v sorazmerju s stroški in prednostmi prestrukturiranja. Komisija je svoje stališče oblikovala na podlagi podatka, da so stroški prestrukturiranja znašali 3 649 494 EUR, skupni znesek javnih in zasebnih prispevkov pa je znašal 5 930 000 EUR. Financiranje je tako preseglo navedene potrebe prestrukturiranja.

(40)

V smislu sorazmernosti je sklep o sprožitvi postopka sprožil vprašanje o določitvi neto ekvivalenta dotacije posojila, ki ga je podjetju CMR dodelila država, ob upoštevanju, da se lahko v skladu s Sporočilom Komisije o metodi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (9) referenčna obrestna mera zviša v primerih posebnega tveganja (na primer če je podjetje v težavah) in v teh primerih lahko premija znaša 400 osnovnih točk ali celo več. Komisija je zato podvomila, ali je celotno posojilo lahko obravnavano kot pomoč.

(41)

Komisija je v smislu sorazmernosti podvomila tudi, ali bi bili vsi stroški lahko obravnavani kot stroški prestrukturiranja, in navedla zlasti stroške, povezane z usposabljanjem zaposlenih pri podizvajalcih podjetja CMR.

(42)

Francija je z odgovorom na sklep o sprožitvi postopka in z dodatnimi podatki, ki so bili predloženi naknadno, predložila naslednje pripombe in podatke.

(43)

Francija je v zvezi z dvomi, ali je podjetje CMR upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, poudarila, da se podjetje CMR, kljub temu da je novo podjetje, še vedno sooča s težavami. Čeprav je Francija priznala, da je prevzem človeških in materialnih virov morda za novo družbo prednost, pa trdi, da so ta sredstva hkrati tudi veliko breme. Francija je s tem potrdila svoje prvotno stališče, da je podjetje CMR, kljub temu da je nova družba, podobno obstoječi družbi v težavah.

(44)

Francija je potrdila tudi, da je podjetje CMR začelo poslovati brez dolgov. V skladu s francoskimi zakoni o stečaju podjetij lahko podjetje v težavah pred prijavo stečaja poskuša stabilizirati svoj položaj s sklenitvijo dogovora z upniki s pomočjo upravljavca, ki ga imenuje gospodarsko sodišče. Upravljavec je bil imenovan na prošnjo podjetja CMdR. Pod njegovim nadzorom so se dokončala nedokončana dela, poplačani pa so bili tudi upniki. Vendar pa poskus stabilizacije podjetja CMdR ni bil uspešen ter je moralo zaradi zmanjšanja sredstev in pomanjkanja naročil podjetje CMdR na koncu 31. julija 2001 prijaviti stečaj. Zato podjetje CMdR v trenutku prevzema ni več imelo dolgov.

(45)

Poleg tega je bilo povedano, da je podjetje CMdR v nasprotju z začetnimi trditvami Francije dokončalo celotna nedokončana dela, preden je prijavilo stečaj, in da je bil eden od razlogov za stečaj prazna knjiga naročil (glej uvodno izjavo 44).

(46)

Francija je v zvezi z dvomi o izvedljivosti načrta o prestrukturiranju podjetja CMR določila nadaljnje elemente tega načrta. Podjetje CMR bo prevzelo dejavnosti popravila ladij, ki jih je opustilo podjetje CMdR v korist predelave ladij. Podjetje CMR namerava del „odhodov zaradi azbesta“ nadomestiti z mladimi, bolj usposobljenimi delavci, poleg tega pa se bo izredno trudilo usposobiti svoje osebje. Poleg tega je podjetje CMR namerava uvesti letni program dela v okviru uredbe, ki omejuje delovni čas na 35 ur na teden in izravnati razlike med različnimi položaji osebja. Poleg tega bo podjetje CMR posodobilo svojo opremo in metode dela, izboljšalo varnostne pogoje in pripravilo načrt kakovosti ISO 9001. Ti ukrepi bi skupaj z ukrepi, ki so bili priglašeni na začetku, po mnenju Francije omogočili vzpostavitev sposobnosti preživetja podjetja CMR v primernem času.

(47)

Francija je tudi trdila, da je izvedljivost načrta zagotovljena z realističnimi gospodarskimi domnevami, ki temeljijo na dejanskem poslovanju družb za popravilo ladij v Marseillu pred njihovo priključitvijo podjetju Cammell Laird. Poleg tega Francija ugotavlja, da je podjetje CMR s svojimi zaposlenimi sklenilo dogovor, ki zagotavlja socialni mir na delovišču. Na koncu je Francija poudarila, da so poslovni rezultati podjetja CMR v letu 2002 in v prvem polletju leta 2003 dokazali, da bo podjetje najverjetneje sposobno preživetja od leta 2003 naprej, kot je napovedano v načrtu prestrukturiranja.

(48)

V zvezi s potrebo po preprečevanju vsakega izkrivljanja konkurence je Francija menila, da je zmanjšanje zmogljivosti popravila ladij zagotovljeno z zaprtjem drugih dveh delovišč za popravilo ladij v Marseillu (podjetja Marine Technologie in podjetja Travofer).

(49)

Poleg tega je Francija v zvezi s tem trdila, da se ladjedelnice za popravilo ladij v severnem Sredozemlju pravzaprav dopolnjujejo in da si med seboj dejansko ne konkurirajo.

(50)

Francija je poleg tega potrdila, da je podjetje CMR MSP v smislu člena 2(b) Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja (10).

(51)

Nazadnje je Francija ugotovila, da je podjetje CMR prevzelo 132 zaposlenih v podjetju CMdR in da je 58 oseb zapustilo podjetje v obdobju 2002–2004 zaradi vzrokov, povezanih z izpostavljenostjo azbestu.

(52)

Francija je v zvezi s sorazmernostjo zadevnih ukrepov ugotovila, da je znesek javnih in zasebnih prispevkov v višini 5 930 000 EUR na eni strani pokril stroške prestrukturiranja (3 649 494 EUR), na drugi strani pa del potreb podjetja po obratnih sredstvih, kar presega zahteve prestrukturiranja.

(53)

Francija je razložila, da je menila, da so stroški usposabljanja podizvajalcev del stroškov prestrukturiranja. V tem smislu je Francija ugotovila, da so številne dejavnosti, ki so bistvene za delovanje podjetja CMR, izvajale zunanje specializirane družbe. Te družbe, na katere so kot na podizvajalce vplivale težave v sektorju popravila ladij v Marseillu, niso mogle financirati usposabljanja svojih zaposlenih. Zato je podjetje CMR prevzelo stroške tega financiranja kot naročnik del, ki nosi polno odgovornost do lastnikov ladij.

(54)

Hkrati z zahtevo po pomoči za prestrukturiranje je Francija zahtevala, da Komisija prouči združljivost zadevnih finančnih ukrepov s skupnim trgom neposredno na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES, če pomoč ne bi bila združljiva v skladu s smernicami za prestrukturiranje. Francija je menila, da je popravilo ladij bistvena dejavnost za dobro poslovanje pristanišča Marseille, kar pomeni, da je ta dejavnost potrebna za zagotovitev sprejetja ladij, za vzdrževanje ladij, ki je nujno potrebno za delovanje pristanišča, ter za službe, povezane z varnostjo na morju, in za storitve, povezane s turizmom (popravilo plovil za prosti čas). Francija je poleg tega menila, da je ohranjanje popravila ladij v Marseillu v korist Skupnosti, ker je to v skladu s skupno prometno politiko, ki spodbuja pomorski promet. Na koncu je Francija poudarila zgodovinske in strateške razloge, ki opravičujejo ohranjanje popravila ladij v pristanišču Marseille.

(55)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES, „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(56)

Prvič, subvencija v višini 1 600 000 EUR, ki jo je francoska vlada dodelila podjetju CMR, je finančna prednost, dodeljena iz državnih sredstev. Poleg tega so gospodarske prednosti, ki jih dodelijo regionalni in lokalni organi držav članic, prav tako obravnavne kot državni viri. Zato prvo merilo za uporabo člena 87(1) Pogodbe ES izpolnjujejo tudi subvencije (od katerih vsaka znaša 630 000 EUR), ki so jih podjetju CMR dodelili departma Provence-Alpes Côte d'Azur, departma Bouches-du-Rhône in mesto Marseille.

(57)

Drugič, ker so bile zadevne subvencije dodeljene točno določenemu podjetju, in sicer podjetju CMR, je bilo merilo selektivnosti, ki je pogoj za uporabo člena 87(1) Pogodbe ES, tudi izpolnjeno.

(58)

Tretjič, trije prispevki regionalnih in lokalnih organov ter brezobrestno posojilo s strani francoske vlade podeljujejo podjetju CMR gospodarsko prednost, ki mu ne bi mogla biti dodeljena prek zasebnega sektorja. Ti ukrepi lahko že zaradi svoje narave povzročijo izkrivljanje konkurence.

(59)

Četrtič, merilo, po katerem mora ukrep vplivati na trgovino, je izpolnjeno, če prejemnik izvaja gospodarsko dejavnost, ki vključuje trgovino med državami članicami. Prav to se je zgodilo v primeru dejavnosti popravila ladij, ki jih izvaja podjetje CMR. V tako občutljivem sektorju, kot je popravilo ladij, se lahko predvideva vsaj morebiten vpliv na trgovino. To predvidevanje je v bistvu osnova za dolgoročno politiko, ki se izvaja v zvezi s posebnimi pravili, ki se uporabljajo za državne pomoči v sektorju ladjedelništva. Ta pravila se v celoti uporabljajo za popravila ladij, za katera veljajo enaka načela kot za ladjedelništvo. Poleg tega podjetje CMR zaradi svojega zemljepisnega položaja, vsaj potencialno, konkurira z ladjedelnicami za popravilo ladij v Italiji in Španiji.

(60)

Komisija zato sklepa, da vsi javni prispevki, namenjeni podjetju CMR, kot so bili opisani v delu 1 tabele 3, pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(61)

Komisija poleg tega ugotavlja, da Francija ni spoštovala svoje obveznosti v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES o neizvajanju predlaganih ukrepov, dokler v postopku ni sprejeta dokončna odločba (klavzula o mirovanju). Zato se obravnava, da je pomoč nezakonita.

(62)

Ker podjetje CMR posluje v sektorju popravila ladij, spada pomoč, dodeljena v podporo njegovim dejavnostim, v okvir posebnih pravil o državni pomoči za ladjedelništvo. Od 1. januarja 2004 so ta pravila vključena v okvir državne pomoči za ladjedelnice (11), ki nadomešča pravila iz Uredbe o ladjedelništvu. Vendar pa se v skladu s Sporočilom Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za ovrednotenje nezakonite državne pomoči (12), nezakonite pomoči, to so pomoči, dodeljene v nasprotju členom 88(3) Pogodbe ES, ovrednotijo v skladu z vsebinskimi merili iz vseh veljavnih instrumentov v času dodelitve pomoči. Zato se v tem primeru uporabi Uredba o ladjedelništvu. Zaradi izčrpnosti je treba izjaviti, da dejstvo, ali Komisija uporablja Uredbo o ladjedelništvu ali okvir državne pomoči za ladjedelnice, ki je nadomestil Uredbo (13), nima nobenega vpliva na sklepe o ovrednotenju združljivosti, glede na to, da so vsebinska merila za ovrednotenje pomoči za reševanje in prestrukturiranje, regionalnih pomoči ter pomoči za usposabljanje enaka (14).

(63)

Francija je zahtevala, da Komisija prouči združljivost zadevnih finančnih ukrepov s skupnim trgom neposredno na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe, pri tem pa je navedla, da je popravilo ladij bistvena dejavnost za dobro delovanje pristanišča, ki je tako veliko kot Marseille.

(64)

Komisija najprej ugotavlja, da bi morale biti v primeru, če bi bile storitve popravila ladij, ki jih zagotavlja podjetje CMR, resnično bistvenega pomena za delovanje pristanišča, te dejavnosti zagotovljene z lastnimi sredstvi pristanišča, ne da bi se bilo treba pri tem zateči k državni pomoči. Poleg tega je Komisija odobrila del pomoči kot regionalno pomoč za naložbe in ob tem upoštevala regionalne težave, ki so povezane s tem.

(65)

Poleg tega Uredba o ladjedelništvu pomeni poseben in izčrpen niz pravil, ki se uporabljajo za ta sektor, torej vključno s popravilom ladij, in ki so lex specialis v razmerju do Pogodbe. Odobritev pomoči z neposredno uporabo Pogodbe bi ogrozila dosego ciljev, zastavljenih z oblikovanjem posebnih omejevalnih pravil, ki se uporabljajo za ta sektor.

(66)

Komisija zato ne more ovrednotiti zadevne pomoči neposredno na podlagi Pogodbe.

(67)

Člen 2 Uredbe o ladjedelništvu določa, da je pomoč, dodeljena za popravilo ladij, obravnavana kot združljiva s skupnim trgom samo, če je v skladu z določbami Uredbe.

(68)

Francija meni, da je namen zadevne pomoči prestrukturiranje dejavnosti podjetja CMR. V skladu s členom 5 Uredbe o ladjedelništvu je pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetja, ki deluje v sektorju popravila ladij, lahko izjemoma obravnavana kot združljiva s skupnim trgom, pod pogojem, da je v skladu s smernicami za prestrukturiranje in posebnimi pogoji iz navedenega člena 5.

(69)

Komisija je zato ugotavljala, ali so merila, predvidena v smernicah za prestrukturiranje, izpolnjena.

(70)

Glede na smernice za prestrukturiranje mora zadevno podjetje, če želi biti upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, obravnavano kot podjetje v težavah v smislu navedenih smernic. Čeprav opredelitev Skupnosti ne obstaja, Komisija meni, da je podjetje v težavah, če z lastnimi sredstvi ali sredstvi, ki jih pridobi od lastnikov/delničarjev in upnikov, ne more ustaviti izgub, ki bi ob odsotnosti zunanjega posredovanja javnih organov vodile k skoraj zanesljivemu kratkoročnemu ali srednjeročnemu gospodarskemu zlomu (točka 4 smernic za prestrukturiranje). Težave podjetja se kažejo kot naraščajoča raven izgub, znižanje prometa, povečevanje zalog, presežna zmogljivost, znižanje bruto denarnega toka, naraščajoča zadolženost, rast finančnih stroškov in tudi slabitev ali zmanjšanje, celo izginotje čiste vrednosti sredstev.

(71)

Vendar je v točki 7 smernic za prestrukturiranje navedeno, da novo ustanovljeno podjetje ni upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, tudi če je njegov začetni finančni položaj negotov. To se zgodi zlasti, ko je novo podjetje ustanovljeno po likvidaciji prejšnjega podjetja ali prevzema sredstva prejšnjega podjetja.

(72)

Izključevanje novo ustanovljenih podjetij iz upravičenosti do pomoči za prestrukturiranje izhaja iz načela, da mora biti ustanovitev podjetja rezultat odločitve, ki odraža tržne razmere. Podjetje je lahko torej ustanovljeno le, če ima možnost delovanja na zadevnem trgu, z drugimi besedami, če ima kapital in je sposobno preživeti že od samega začetka.

(73)

Novo podjetje ne more biti upravičeno do pomoči pri prestrukturiranju, ker se, čeprav ima lahko že od samega začetka težave, ne more soočati s težavami, ki so opisane v smernicah za prestrukturiranje. Te težave, opisane v uvodni izjavi 70, so povezane s preteklostjo podjetja, ker izvirajo iz delovanja podjetja samega. Novo podjetje se, glede na svojo naravo, ne more soočati s tako vrsto težav.

(74)

Novo podjetje se lahko, nasprotno, srečuje z začetnimi izgubami, ob upoštevanju, da mora financirati naložbe in stroške delovanja, ki jih na začetku še ne more pokrivati prihodek od dejavnosti. Ti stroški pa so povezani z začetkom dejavnosti podjetja in ne s prestrukturiranjem. Zato stroški ne morejo biti financirani s pomočjo za prestrukturiranje, ne da bi pomoči odvzeli njen posebni namen in omejen obseg.

(75)

Ta omejitev obsega uporabe smernic za prestrukturiranje se uporablja za nova podjetja, ki so bila ustanovljena po likvidaciji predhodnega podjetja, ali po prevzemu sredstev tega podjetja. V takem primeru novo podjetje načelno ne prevzame dolgov predhodnega podjetja, kar pomeni, da se ne sooča s težavami, ki so opisane v smernicah za prestrukturiranje.

(76)

V sklepu o sprožitvi postopka je Komisija dvomila, da je podjetje CMR lahko upravičeno do pomoči pri prestrukturiranju, ker je menila, da je novo podjetje.

(77)

V tem smislu je Komisija opazila, da Francija priznava, da podjetje CMR predstavlja novo pravno osebo, ki je različna pravna oseba od podjetja CMdR.

(78)

Poleg tega Komisija meni, da podjetje CMR predstavlja nov gospodarski subjekt, ki je različen od podjetja CMdR. Res pa je, da podjetje CMR še naprej izvaja gospodarsko dejavnost iste vrste kot podjetje CMdR (popravilo ladij). Vendar je nemogoče sklepati, da je podjetje CMR isti gospodarski subjekt kot podjetje CMdR. Nasprotno, Komisija meni, da je s prevzemom prišlo do prekinitve zveznosti med starimi in novimi dejavnostmi, kljub temu, da je podjetje CMR prevzelo sredstva in poslovno vrednost podjetja, pa tudi zaposlene in nekatere obveznosti, povezane z zakonodajo o socialni varnosti, in da deluje v istem sektorju dejavnosti kot podjetje CMdR. Dejstvo, da prevzem ne vključuje dolgov, povezanih s starimi dejavnostmi, priča o tej prekinitvi zveznosti. Podjetje CMR tako ni v enakem finančnem položaju kot podjetje CMdR. V tem smislu je treba pojasniti, da razlogi za nastanek tega položaja, to pomeni, ali da je predhodno podjetje prevzelo dolgove, ali da ni imelo dolgov, v tem položaju niso pomembni. Dejanski položaj podjetja CMR v trenutku, ko je začelo poslovati, je lahko opisan kot nov začetek. Prekinitev zveznosti potrjuje tudi dejstvo, da ni bilo prevzeto nobeno nedokončano delo; vsa nedokončana dela so bila dokončana in dobavitelji so bili plačani, še preden je podjetje CMdR prijavilo stečaj.

(79)

Tako je treba sklepati, da je podjetje CMR dejansko novo podjetje.

(80)

Francija tem sklepom ne ugovarja. Vendar vseeno ugovarja, da čeprav je podjetje CMR novo podjetje, se že srečuje s težavami, ki omogočajo primerjavo z obstoječim podjetjem, vzrok teh težav pa je prevzem zaposlenih in pripadajočih socialnih obveznosti.

(81)

V zvezi s tem argumentom je Komisija opazila, da podjetje CMR nima značilnosti podjetja v težavah v smislu smernic za prestrukturiranje, kot je opisano v uvodni izjavi 70. Preprosto se sooča z normalnimi ustanovitvenimi stroški in normalnimi začetnimi izgubami, ki izhajajo iz dejstva, da je projekt naložb šele na začetku.

(82)

Stroški zagona trgovinske dejavnosti so neizbežni in niso povezani s preteklostjo podjetja. Podjetje CMR bi se moralo soočiti z enako vrsto stroškov, če bi se delničarji odločili, da ustanovijo podjetje, ki je povsem neodvisno od prejšnjih dejavnosti popravila ladij, to je domneva, ki zajema začetne stroške, zlasti za nakup strojev, zaposlovanje in izobraževanje osebja ipd.

(83)

Komisija zlasti meni, da prevzem zaposlenih z nespremenjenimi pogoji v zvezi z usposobljenostjo, plačilom in delovno dobo ter nekaterimi socialnimi obveznosti (neizplačani plačani dopusti, „odhodi zaradi azbesta“) predstavljajo preprosto pravno posledico francoske zakonodaje o socialni varnosti (15) (primerljivo glede tega s tisto številnih drugih držav), ki jo je vlagatelj poznal. Z drugimi besedami, ta prevzem je bil pogoj za prevzem sredstev. Poleg tega pa bi bilo treba upoštevati vse stroške, povezane s sredstvi, ob določitvi nakupne cene.

(84)

Poleg tega Komisija opaža, da so zaposleni, ki jih je prevzelo podjetje CMR, del prevzetih sredstev in ne obveznost. Dejansko bi ta prevzem moral poenostaviti vstop podjetja CMR na trg, ker podjetje oprosti stroškov, povezanih z zaposlovanjem in usposabljanjem novega osebja.

(85)

Francija je poleg tega menila, da je podjetje CMR podjetje v težavah, ker se ukvarja z enako vrsto dejavnosti kot podjetje CMdR in ker mora spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz francoske zakonodaje o socialni varnosti, te obveznosti pa prevzete od podjetja CMdR.

(86)

Končno Francija meni, da so bile težave podjetja CMdR povezane z naravo dejavnosti, ki jih je to izvajalo. Kljub temu pa Francija meni tudi, da obstoj enega samega podjetja za popravilo ladij v Marseillu ustreza zahtevam trga. Jasno je, da je podjetje CMR po zaprtju podjetij Marine Technologie in Travofer edino podjetje za popravilo ladij v Marseillu. Zato dejstvo, da podjetje CMR izvaja dejavnosti popravila ladij, ne more biti izvor finančnih težav podjetja in potrebe po prestrukturiranju.

(87)

Končno Komisija ugotavlja, da podjetje CMR od podjetja CMdR ni prevzelo elementov obveznosti, s katerimi bi potrdilo, da nadaljuje s staro dejavnostjo popravila ladij. Podjetje CMR novo ustanovljeno podjetje, ki poleg tega ni v težavah v smislu smernic za prestrukturiranje. Komisija meni, da pomoč za prestrukturiranje lahko bolj pomaga pri drugih morebitnih finančnih težavah, s katerimi se bo podjetje CMR lahko še spopadlo.

(88)

Glede na prakso, ki jo od začetka veljavnosti smernic za prestrukturiranje leta 1999 izvaja Komisija, je podjetje obravnavano kot „novo“ dve leti od ustanovitve. V tem smislu Komisija ugotavlja, da je bilo podjetje CMR ustanovljeno 20. junija 2002 kot novo podjetje. Pravno zavezujoča odločba o dodelitvi pomoči podjetju CMR je bila sprejeta 26. junija 2002, to pomeni v dveletnem obdobju po ustanovitvi.

(89)

Komisija sklepa, da podjetje CMR ne more biti upravičeno do pomoči za prestrukturiranje. V uvodnih izjavah, ki sledijo, je Komisija preverila, ali bi podatki, ki jih je predložila Francija, lahko odpravili druge dvome, ki so se pojavili ob sklepu o sprožitvi postopka v zvezi s usklajenostjo pomoči z drugimi pogoji za pomoč za prestrukturiranje. Sklepi Komisije v zvezi s pogoji bi veljali ob predpostavljanju, da podjetje CMR ni novo podjetje, ampak podjetje, ki se srečuje s finančnimi težavami in je torej upravičeno do pomoči za prestrukturiranje.

(90)

Zaradi izčrpnosti Komisija ugotavlja, da se zadevni ukrepi ne smejo obravnavati kot pomoč za reševanje. Pravilo v zvezi z upravičenostjo do pomoči za reševanje je enako pravilu v zvezi s pomočjo za prestrukturiranje. V skladu s točko 7 smernic za prestrukturiranje nova podjetja niso upravičena do pomoči za reševanje. Zato podjetje CMR kot novo podjetje, ki ni v težavah v smislu smernic za prestrukturiranje, ni upravičeno do te vrste pomoči.

(91)

Glede na smernice za prestrukturiranje je dodeljevanje pomoči možno le ob izvajanju načrta za prestrukturiranje, s katerim se omogoči ponovna vzpostavitev, v razumnem roku, dolgoročne sposobnosti podjetja za preživetje, ki temelji na realnih domnevah o prihodnjih pogojih poslovanja, na način, ki bi podjetju omogočilo samostojno poslovanje. Ta cilj je treba doseči v glavnem z notranjimi ukrepi, zlasti opustitvijo dejavnosti, ki tudi po prestrukturiranju prinašajo strukturne izgube.

(92)

Komisija je imela nekatere dvome, ker Francija ni opisala, katere so strukturne težave, ki bi zahtevale prestrukturiranje, ampak je izjavila samo, da težave, s katerimi se srečuje podjetje CMR, izhajajo v glavnem iz stečaja podjetja CMdR. Zato Komisija dvomi, da se podjetje CMR sooča s takimi težavami in da je poslovni načrt podjetja tak, da omogoča zagotavljanje njegove sposobnosti preživetja.

(93)

Francija je razložila, da težave podjetja CMR izhajajo iz trgovinske politike podjetja Cammell Laird, ki je želelo preusmeriti podjetja za popravilo ladij v Marseillu v predelavo ladij. Ta preusmeritev je povzročila izgubo tradicionalnih strank iz sektorja popravila ladij. V obrazložitev tega dejstva je Francija izjavila, da je podjetje CMdR še naprej izvajalo dejavnosti popravila ladij, čeprav v omejenem obsegu, in da je bil zvezek z naročili v trenutku, ko je podjetje prenehalo delovati, popolnoma prazen.

(94)

Komisija tako sklepa, da so težave, s katerimi se spopada podjetje CMR, enake položaju, ki vlada na zadevnem trgu popravila ladij in za katerega je značilen padec povpraševanja in nujnost obnovitve verodostojnosti te dejavnosti, ki je utrpela škodo zaradi politike predhodnega izvajalca dejavnosti.

(95)

Komisija prav tako sklepa, da poslovni načrt podjetja, ki ga je predložila Francija, v razumnem roku omogoča obnovitev sposobnosti preživetja podjetja CMR. Vendar ocenjuje, da je najbolj primerno sredstvo za reševanje teh vrst težav pomoč za naložbe.

(96)

Komisija prav tako dvomi, da podjetje CMR nadaljuje dejansko in nepovratno zmanjšanje zmogljivosti, kot to zahteva drugi pododstavek člena 5(1) Uredbe o ladjedelništvu.

(97)

To zmanjšanje zmogljivosti mora biti v skladu z zneskom dodeljene pomoči, zaprte zmogljivosti morajo biti tiste, ki so bile redno uporabljane za dejavnosti ladjedelništva, popravila ladij ali predelavo ladij, vse do datuma priglasitve pomoči, in zaprte zmogljivosti morajo ostati zaprte vsaj deset let od odobritve pomoči s strani Komisije. Poleg tega zmanjšanje zmogljivosti v drugih podjetjih iste države članice ne bo upoštevano, razen če je predvideno zmanjšanje zmogljivosti v upravičenem podjetju nemogoče izpeljati brez ogrožanja izvedljivosti načrta prestrukturiranja. Končno bo potrebno zmanjšanje zmogljivosti določeno ob upoštevanju ravni dejanske proizvodnje v zadnjih petih letih pred prestrukturiranjem.

(98)

Najprej v zvezi z argumenti Francije o zmanjšanju zmogljivosti, ki se ga doseže z zaprtjem drugih dveh ladjedelnic za popravilo ladij v Marseillu (Marine Technologie in Travofer), Komisija meni, da se v skladu s členom 5(2) Uredbe o ladjedelništvu ne sme upoštevati teh zapiranj, ker zadevajo druga podjetja in ne upravičenca, razen če je zmanjšanje zmogljivosti nemogoče brez ogrožanja izvedljivosti načrta prestrukturiranja.

(99)

V zadevnem primeru sta podjetji Marine Technologie in Travofer pravna subjekta, različna od podjetja CMR, in njuno zaprtje je rezultat dogodka, ki je neodvisen od podjetja CMR, zlasti stečaja matičnega podjetja Cammell Laird. Poleg tega Francija ni potrdila, da bi zmanjšanje zmogljivosti lahko ogrozilo izvedljivost poslovnega načrta podjetja CMR.

(100)

Zato Komisija ne more sprejeti tega argumenta kot argument, ki bi upravičil zmanjšanje zmogljivosti podjetja CMR.

(101)

Drugič, pojavila so se še druga vprašanja, ki bi lahko bila pomembna pri odločanju o vprašanju neupravičenega izkrivljanja konkurence (glej uvodne izjave od 48 do 51).

(102)

Komisija na začetku meni, da smernice za prestrukturiranje načeloma izvzemajo mala in srednje velika podjetja iz zahtev, da morajo prejemniki pomoči ublažiti nasprotne učinke pomoči na konkurente, razen če pravila o državni pomoči v posameznem sektorju določajo drugače. Taka pravila obstajajo v Uredbi o ladjedelništvu, ki ne predvideva izvzemanja za mala in srednje velika podjetja.

(103)

Poleg tega dejstvo, da druga podjetja za popravilo ladij v regiji ne konkurirajo podjetju CMR, ni odločujoče. Uredba o ladjedelništvu predvideva, da pomoči za prestrukturiranje, dodeljene v tem sektorju, vplivajo na konkurenco, in ne omogoča nobene prožnosti v zvezi s konkretnim položajem na trgu, v nasprotju s točko 36 smernic za prestrukturiranje. Upravičenec mora sprejeti ukrepe, ki mu omogočijo zmanjšanje zmogljivosti do obsega, prilagojenega ravni dodeljene pomoči. Ta strožja pravila, povezana z ladjedelništvom, so upravičena s presežno zmogljivostjo, značilno za sektor. Popravilo ladij je prav tako občutljiv sektor in kot tak podvržen enakim pravilom in načelom kot ladjedelništvo zaradi enakih razlogov presežne zmogljivosti.

(104)

Poleg tega Komisija opaža, da je bilo v podjetju CMdR v letu 1996, ko so se začele težave, zaposlenih 310 oseb. V trenutku, ko je podjetje CMP prevzelo sredstva podjetja CMdR, je bilo tam zaposlenih 132 oseb. To zmanjšanje števila zaposlenih se je torej izvajalo v podjetju CMdR in pred dodelitvijo pomoči za prestrukturiranje podjetju CMR. Zato se tega ne sme obravnavati kot ukrep, ki blaži izkrivljanje konkurence.

(105)

V zvezi z argumentom o zmanjšanju zmogljivosti z „odhodi zaradi azbesta“ zadnji podatki (januar 2004) navajajo, da se je to zgodilo v primeru 58 oseb v obdobju med letoma 2002 in 2004. Vseeno je jasno, da bo vsaj en del teh oseb nadomeščen (glede na pismo z dne 6. marca 2003 30 oseb).

(106)

Vsi ti podatki še ne odpravijo dvomov Komisije v zvezi z dejstvom, da bi podjetje CMR dejansko in nepovratno zmanjšalo zmogljivosti v zvezi z ravnijo dodeljene pomoči. Vendar tudi če bi bilo podjetje CMR upravičeno do pomoči kot podjetje v težavah, ta pomoč ne bi bila v skladu z Uredbo o ladjedelništvu.

(107)

Glede na smernice za prestrukturiranje morata biti znesek in intenzivnost pomoči omejena na najnižji možni znesek, ki omogoča prestrukturiranje glede na finančne zmožnosti podjetja. Upravičenci do pomoči morajo znatno prispevati k načrtu prestrukturiranja z lastnimi sredstvi ali prek zunanjega financiranja po tržnih pogojih.

(108)

Komisija je dvomila, da je ta pogoj izpolnjen, ker so bila razpoložljiva sredstva za financiranje, zasebna in javna, višja od navedenih zahtev. Francija je odgovorila, da je znesek javnih in zasebnih prispevkov v višini 5 930 000 EUR na eni strani pokril stroške prestrukturiranja (3 649 494 EUR), na drugi strani pa del potreb podjetja po obratnih sredstvih, kar presega zahteve prestrukturiranja.

(109)

V zvezi s tem je Komisija zastavila vprašanje določanja neto ekvivalenta dotacije posojila, ki je bilo dodeljeno podjetju CMR. Sporočilo Komisije o metodi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj navaja, da se referenčna obrestna mera v nekaterih tveganih položajih lahko zviša. Komisija iz tega sklepa, da če je podjetje CMR v težavah in se mora prestrukturirati, kot argumentira Francija, in s tem argumentom se Komisija ne strinja, obstaja posebno tveganje. Noben zasebni vlagatelj pod zadevnimi pogoji ne bi dodelil posojila podjetju CMR, to pomeni brez obresti in garancije. Zato celoten znesek posojila predstavlja pomoč. Skupni znesek pomoči bi bil torej 3 490 000 EUR.

(110)

Izražene potrebe po financiranju, povezane s prestrukturiranjem znašajo 3 649 494 EUR. Ker pomoč znaša 3 490 000 EUR, zasebni prispevki upravičenca do prestrukturiranja ustrezajo 159 494 EUR. Prispevek upravičenca torej ni pomemben, v nasprotju s smernicami za prestrukturiranje.

(111)

Komisija iz tega sklepa, da tudi če bi bilo podjetje CMR podjetje v težavah, upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, merilo sorazmernosti ne bi bilo izpolnjeno in pomoč tako ne bi bila v skladu s smernicami za prestrukturiranje.

(112)

V sklepu o sprožitvi postopka je Komisija pregledala ukrepe v zvezi s smernicami za prestrukturiranje, sprejetimi leta 1999. Takemu pristopu Francija v odgovoru na navedeni sklep ni ugovarjala. Treba je opozoriti, da Uredba o ladjedelništvu v členu 5 navaja smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 1994 (16) (v nadaljnjem besedilu „smernice za prestrukturiranje iz leta 1994“), ki so jih leta 1999 nadomestile nove smernice za prestrukturiranje. Komisija vseeno ocenjuje, da tudi če bi bile upoštevane smernice za prestrukturiranje iz leta 1994, zgornje sklepanje ne bi bilo drugačno. Najprej, novo podjetje, že glede na svojo naravo, ne more biti podjetje v težavah. Čeprav so smernice za prestrukturiranje iz leta 1994 manj jasne, so zlasti glede opredelitve podjetja v težavah vseeno jasno namenjene za reševanje in prestrukturiranje že obstoječih podjetij in ne novo nastalih podjetij. Drugič, merilo o omejevanju pomoči na najnižji možen znesek je obstajalo že v smernicah za prestrukturiranje iz leta 1994 (17) in v tem primeru ni izpolnjeno.

(113)

Pomoč posledično zato ne bi bila združljiva ob uporabi smernic za prestrukturiranje iz leta 1994.

(114)

Pogoji o združljivosti regionalne pomoči za prestrukturiranje s skupnim trgom so navedeni v členu 7 Uredbe o ladjedelništvu. Prvič, ukrepi morajo biti namenjeni regiji iz člena 87(3)(a) ali (c) Pogodbe ES. Drugič, intenzivnost pomoči ne sme preseči praga, ki ga določa Uredba. Tretjič, ukrepi morajo biti namenjeni podpiranju naložb za nadgradnjo ali posodabljanje delovišč za povečanje produktivnosti obstoječe infrastrukture. Četrtič, pomoč ne sme biti povezana s finančnim prestrukturiranjem delovišča. Petič, pomoč mora biti omejena na pokrivanje upravičenih stroškov v smislu smernic Skupnosti o državni regionalni pomoči (18) (v nadaljnjem besedilu „regionalne smernice“).

(115)

Marseillska regija je območje, ki je upravičeno do pomoči v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe ES. V skladu z Uredbo o ladjedelništvu in v skladu z zemljevidom regionalne pomoči, ki ga je potrdila Komisija, intenzivnost pomoči za to regijo ne sme preseči 12,5 % neto (19).

(116)

V skladu s točko 4.5 regionalnih smernic so upravičeni stroški za pomoč izraženi kot enotna celota stroškov, ki ustrezajo naslednjim elementom naložb: teren, zgradbe in oprema. V skladu s točko 4.6 navedenih smernic lahko upravičeni stroški prav tako zajemajo nekatere kategorije nematerialnih naložb.

(117)

V dopisu z dne 29. junija 2004 je Francija opisala naložbe podjetja CMR, upravičene do regionalne pomoči: zaloge, naložbe v opremo in zgradbe. Ker zajemajo stroške poslovanja, stroški, povezani z zalogami, ne morejo biti upravičeni do pomoči za začetne naložbe. Komisija v tabeli 5 navaja stroške, za katere meni, da so upravičeni do pomoči za začetne naložbe.

Tabela 5

Stroški (20), upravičeni do pomoči za regionalne naložbe

(118)

Komisija priznava, da te naložbe prispevajo k uresničevanju ciljev v poslovnem načrtu podjetja CMR, kot so navedeni v uvodni izjavi 20, in tako omogočajo nadgradnjo in posodabljanje delovišč z namenom povečanja njegove produktivnosti. Te naložbe med drugim ustrezajo enotni celoti stroškov: naložbe v zgradbe (točka 5 tabele 5) in naložbe v opremo (točke od 1 do 4 tabele 5).

(119)

Za zaključek, skupni stroški, upravičeni do regionalne pomoči za naložbe, znašajo 421 108 EUR (401 152 EUR diskontirane vrednosti, na podlagi leta 2002, diskontna stopnja 5,06 %).

(120)

Najvišja sprejemljiva intenzivnost pomoči je 12,5 % neto (kar v tem primeru ustreza 18,9 % bruto (21). Sprejemljiva pomoč zato znaša 75 737 EUR.

(121)

Komisija je prišla do sklepa, da je pomoč za podjetje CMR lahko delno odobrena kot pomoč za začetne naložbe v znesku 75 737 EUR.

(122)

Komisija je ugotovila, da se nekateri stroški, ki jih je podjetje CMR navedlo v poslovnem načrtu, nanašajo na usposabljanje. Pomoč je bila dodeljena po začetku veljavnosti Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (22) (v nadaljnjem besedilu „Uredba o pomoči za usposabljanje“).

(123)

Uredbo o pomoči za usposabljanje je sprejela Komisija, ko je bila za to pooblaščena z Uredbo Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (23). Uredba o pomoči za usposabljanje spreminja, kot kasnejši pravni akt, Uredbo o ladjedelništvu, ki ne predvideva možnosti dodelitve pomoči za usposabljanje za ladjedelništvo. Uredba o pomoči za izobraževanje v členu 1 določa, da se uporablja za pomoči za usposabljanje, dodeljene za vse sektorje, kar pomeni, da tudi za sektor ladjedelništva.

(124)

Uredba o pomoči za usposabljanje določa, da so individualne pomoči združljive s skupnim trgom, če izpolnjujejo vse pogoje, ki jih Uredba predvideva, to pomeni, da ne presegajo najvišje sprejemljive intenzivnosti pomoči in če zajemajo stroške, upravičene na podlagi člena 4(7) Uredbe.

(125)

Francija je opisala potrebe podjetja CMR po posebnem usposabljanju 20 zaposlenih na leto v podjetju CMR in 50 zaposlenih na leto pri podizvajalcih podjetja CMR. Komisija meni, da člen 2 Uredbe o pomoči za usposabljanje opredeljuje posebno usposabljanje kot usposabljanje z neposrednim poučevanjem, ki je načeloma uporabno na trenutnem ali prihodnjem položaju zaposlenega v upravičenem podjetju, to je podjetje CMR. Zaposleni pri podizvajalcih podjetja CMR se ne usposabljajo na podlagi položaja, ki ga imajo v podjetju CMR, in zato ne morejo biti upravičeni do pomoči za usposabljanje, dodeljene podjetju CMR. Poleg tega Francija Komisiji ni zagotovila, da bo pomoč, namenjena za usposabljanje podizvajalcev podjetja CMR, v celoti prenesena tem podizvajalcem in da je podjetje CMR le posrednik. Zaradi navedenih razlogov Komisija te pomoči ne more obravnavati kot pomoč, ki je posredno dodeljena podizvajalcem podjetja CMR. Ker Francija na vprašanje Komisije o porazdelitvi stroškov za usposabljanje med zaposlene v podjetju CMR in podizvajalce podjetja CMR ni odgovorila, bo Komisija določila stroške sorazmerno.

(126)

Skupni stroški izobraževanja, ki jih je priglasila Francija, znašajo 896 000 EUR. Sorazmerno stroški, povezani z 20 zaposlenimi v podjetju CMR, predstavljajo 256 000 EUR. Komisija meni, da so ti stroški upravičeni do pomoči za usposabljanje.

(127)

V skladu s členom 4 Uredbe o pomoči za usposabljanje, v primeru malih in srednje velikih podjetij v regijah, ki so upravičene do regionalne pomoči v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe ES, intenzivnost pomoči ne sme preseči 40 % za projekte posebnega usposabljanja.

(128)

Zato skupni znesek pomoči za usposabljanje znaša 102 400 EUR.

(129)

Komisija sklepa, da je pomoč za podjetje CMR lahko delno odobrena kot pomoč za usposabljanje v znesku 102 400 EUR.

(130)

Komisija sklepa, da je Francija nezakonito izvajala pomoč v znesku 3 490 000 EUR in s tem kršila člen 88(3) Pogodbe ES. Na podlagi ovrednotenja pomoči Komisija sklepa, da ta pomoč kot pomoč za prestrukturiranje podjetja CMR ni združljiva s skupnim trgom, ker ne izpolnjuje pogojev, predvidenih v Uredbi o ladjedelništvu in smernicah za prestrukturiranje. Vseeno Komisija meni, da je pomoč delno združljiva s skupnim trgom kot regionalna pomoč za naložbe v smislu člena 7 Uredbe o ladjedelništvu in kot pomoč za usposabljanje v smislu Uredbe o pomoči za usposabljanje. Razlika med že izplačanim zneskom (3 490 000 EUR) in združljivim zneskom (75 737 EUR + 102 400 EUR = 178 137 EUR), to je 3 311 863 EUR, mora biti izterjana –

(a)

75 737 EUR je združljivih s skupnim trgom kot regionalna pomoč za naložbe v skladu s členom 87(3)(e) Pogodbe ES;

(b)

102 400 EUR je združljivih s skupnim trgom kot pomoč za usposabljanje v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES;

(c)

3 311 863 EUR ni združljivih s skupnim trgom.

20.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 100/46

(1)

Komisija je 6. marca 2003 in 29. marca 2003 prejela pritožbi o podaljšanju veljavnosti zakona št. 383 z dne 18. oktobra 2001 v nekaterih italijanskih občinah, ki so jih leta 2002 prizadele naravne nesreče.

(2)

Dne 20. marca 2003 je Komisija zaprosila italijanske oblasti, naj pojasnijo razloge za podaljšanje. Potem ko so italijanske oblasti 2. maja 2003 in 21. maja 2003 prosile Komisijo za podaljšanje roka za odgovor, so ji prvič odpisale 10. junija 2003. Drugi dopis italijanskih oblasti je Komisija dobila 4. julija 2003.

(3)

Ker za začetek veljavnosti sheme pomoči ni bilo treba, da jo prej odobri Komisija po členu 87 in naslednjimi členi Pogodbe, je bila vpisana v register nepriglašenih pomoči pod številko NN 58/2003.

(4)

Komisija je v dopisu z dne 17. septembra 2003 obvestila Italijo o svoji odločitvi, da glede zadevnega ukrepa začne postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe. Zadeva je bila vpisana pod številko N 57/2003. Odločitev Komisije o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2) in zainteresirane stranke so bile povabljene, da posredujejo svoje pripombe.

(5)

Italijanske oblasti so v dopisu z dne 23. oktobra 2003 zaprosile za podaljšanje roka za oddajo pripomb. Komisija je v dopisu z dne 5. novembra 2003 privolila v odlog in v dopisu z dne 16. decembra 2003 urgirala posredovanje pripomb.

(6)

Italija je poslala pripombe v dopisu z dne 18. februarja 2004, prejetim 23. februarja 2004, in v dopisu z dne 10. septembra 2004, prejetim 15. septembra 2004. Druge zainteresirane stranke niso poslale pripomb.

(7)

Člen 5e zakonskega odloka št. 282 z dne 24. decembra 2002, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 27 z dne 21. februarja 2003, podaljšuje rok črpanja ugodnosti člena 4(1) zakona št. 383 z dne 18. oktobra 2001 le podjetjem z naložbami v občinah, ki so jih leta 2002 prizadele naravne nesreče. Italijansko Ministrstvo za gospodarstvo in finance je v okrožnici Davčnega urada št. 43/E z dne 31. julija 2003 obrazložilo člen 5e zakonskega odloka št. 282 z dne 24. decembra 2002. Prizadete občine so na območjih, ugotovljenih:

(8)

Poleg tega je morala biti za zadevne občine izdana odredba o evakuaciji ali prepovedi prometa po glavnih cestnih povezavah z občino.

(9)

Komisija je iz časopisov zvedela, da je bil z odredbo predsednika ministrskega sveta z dne 28. maja 2003, objavljeno v Uradnem listu Italijanske republike št. 126 z dne 3. junija 2003, sestavljen seznam občin, ki so jih v deželah Ligurija, Lombardija, Piemont, Veneto, Furlanija-Julijska krajina in Emilija Romanja prizadele izjemne vremenske razmere.

(10)

Ukrep o podaljšanju veljavnosti zakona št. 383 z dne 18. oktobra 2001 je začel veljati 23. februarja 2003 oziroma dan po objavi zakona št. 27 z dne 21. februarja 2003 v rednem dodatku št. 29 Uradnega lista Italijanske republike št. 44 z dne 22. februarja 2003.

(11)

Cilj sheme je spodbuditi nove naložbe v območja, ki so jih prizadele naravne nesreče, in so navedena v odlokih predsednika ministrskega sveta, o katerih je govor v točki 7 te obrazložitve.

(12)

Do pomoči so upravičena vsa podjetja katerega koli sektorja, ki so vlagala v občine, prizadete od prej omenjenih naravnih nesreč. Okrožnica Davčne uprave št. 43/E z dne 31. julija 2003 navaja, da je ukrep namenjen pospeševanju naložb tistih podjetij, ki so posredno ali neposredno utrpela gospodarsko škodo zaradi hudih posledic naravnih nesreč v občinah, v katerih imajo sedež. Za večino podjetij v določeni občini je škoda ugotovljiva, če:

V drugih primerih bodo do olajšav v skladu z navedeno okrožnico upravičena le podjetja, ki se nahajajo v ulicah oziroma zgradbah, ki so predmet omenjenih odredb župana.

(13)

Predvideni ukrep podaljšuje veljavnost določb zakona št. 383 z dne 18. oktobra 2001 do drugega davčnega obdobja po tistem veljavnem na dan 25. oktobra 2001 le za naložbe ustvarjene do 31. julija 2003. Naložbe, ustvarjene po 1. juliju 2001, ki presegajo za 50 % tiste iz zadnjih pet let, je mogoče na podlagi teh določb odbiti od davka na dohodek podjetij in samostojnih delavcev. Pri izračunu povprečja se ne šteje leto največjih naložb. Pri naložbah v nepremičnine velja odlog za naložbe, ustvarjene do tretjega davčnega obdobja po tistem veljavnem na dan 25. oktobra 2001, vendar ne dlje kot do 31. julija 2004.

(14)

Po shemi so naložbe namenjene novim proizvodnim obratom, širitvi, obnovi in posodobitvi že obstoječih obratov, dokončanju prekinjene proizvodnje in nakupu novih objektov.

(15)

Komisija je pred sprejetjem odločitve za začetek formalnega postopka preiskave (v nadaljevanju „odločitev za začetek postopka“) pregledala ukrep, da bi ugotovila, ali lahko kot ukrep o pomoči za odpravo škode zaradi naravnih in drugih nesreč uveljavlja odstopanje iz člena 87(2)(b).

(16)

Komisija je še ugotavljala, ali je zadevni ukrep upravičen do odstopanja iz člena 87(3)(a) in/ali (c) Pogodbe, na podlagi smernic o državni regionalni pomoči (3), Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči za mala in srednje velika podjetja (MSP) (4) ter za kmetijsko področje, na podlagi smernic Skupnosti za državno pomoč v kmetijskem sektorju (5), nastalih v skladu s smernicami Skupnosti, in za področje ribištva in ribogojstva na podlagi predpisov, določenih v smernicah za državno pomoč v ribištvu in ribogojstvu (6).

(17)

Glede odstopanja po členu 87(2)(b) Pogodbe je Komisija v odločitvi za začetek postopka izrazila dvom o tem, da je pomoč namenjena le odpravi škode po naravnih nesrečah, ne pa tudi prekomerni kompenzaciji posameznim upravičencem. Zato ni mogla sprejeti ukrepa pomoči za odpravo škode zaradi naravnih in drugih nesreč.

(18)

Italijanske oblasti niso v celoti ocenile neposredne škode, nastale zaradi omenjenih naravnih nesreč, pač pa so pojasnile, da shema temelji na makroekonomskem konceptu škode in opravičile takšen pristop z razlago, da bi postopek ocenjevanja škode po posameznih podjetjih oviral učinkovito in hitro izvajanje ukrepa.

(19)

Pri odločanju za začetek postopka je torej Komisija sodila, da ne more na podlagi informacij italijanskih oblasti ugotoviti, ali je preučevani ukrep po svoji naravi in operativnosti namenjen odpravi škode, nastale zaradi naravnih nesreč. Tako, prav zaradi njegovih operativnih določb, Komisija ni mogla skleniti, ali:

(20)

Glede upravičenosti do odstopanja po členu 87(3)(a) in/ali (c) Pogodbe je Komisija pri odločanju za začetek postopka pretehtala, ali je ukrep kot pomoč za naložbe upravičen do odstopanja.

(21)

Glede omenjenih odstopanj je Komisija izrazila zlasti dvom o tem, ali je v shemi predvidena pomoč namenjena le območjem, ki so upravičena do regionalne pomoči po italijanski karti regionalnih pomoči za obdobje 2000-2006. Komisija je imela tudi pomisleke o tem, ali:

(22)

Italija je v odgovorih na odločitev za začetek postopka posredovala dodatne informacije in pripombe, ki so v glavnih točkah povzete v nadaljevanju.

(23)

Italijanske oblasti so sporočile, da v območje, upravičeno do podpore, spadajo občine, ki so navedene v odlokih predsednika ministrskega sveta z dne 29. oktobra 2002, 31. oktobra 2002 in 8. novembra 2002. Po členu 1 odloka z dne 29. oktobra 2002 so do pomoči upravičene le občine, ki so jih prizadele poplave in v katerih so bile izdane odredbe župana o evakuaciji oziroma o prepovedi prometa po glavnih dovoznih poteh na občinsko ozemlje. Te občine so bile ugotovljene na podlagi odredbe predsednika ministrskega sveta št. 3290.

(24)

Glede pomislekov o tem, ali je podjetje, upravičeno do pomoči, dejansko utrpelo škodo in ali je škoda posledica izključno naravnih nesreč, so italijanske oblasti zatrdile, da ocena o tem, ali je škoda prizadela večino davkoplačevalcev neke občine, temelji le na ugotovitvi, da:

(25)

Italijanske oblasti tako sklepajo, da so glavni upravičenci do pomoči dejansko prizadeta podjetja, ki se nahajajo v ulicah ali zgradbah, opredeljenih v omenjenih odredbah o evakuaciji.

(26)

Glede povezave med prizadeto škodo in dodeljeno pomočjo pa italijanske oblasti sodijo, da Pogodba ne izključuje možnosti upoštevanja celotne škode na določenem območju. Shema temelji na makroekonomskem konceptu škode, saj zaradi nujnosti hitrega in učinkovitega reševanja ni mogoče ocenjevati škode po posameznih podjetjih. Italijanske oblasti so se torej odločile za makroekonomske podatke, da bi tako dokazale, da je v shemi planirano premalo proračunskih sredstev za dejansko nastalo škodo.

(27)

Italijanske oblasti so še pripomnile, da je v nekaterih primerih Komisija odobrila pomoč za oživitev določenega sektorja ali odškodnino za bolj posredne oblike škode.

(28)

V dopisu z dne 10. septembra 2004 so italijanske oblasti potrdile, da ukrep sicer temelji na makroekonomskem pristopu, vendar pa bodo morala posamezna podjetja predložiti ustrezna dokazila ali izjave za preverbo dejanske škode. Nato bo naloga Finančne uprave, da opravi ustrezne kontrole. V dokumentih bo treba navesti dokaze o tem, ali je podjetje upravičeno do dodelitve pomoči, ker se nahaja na območju, ki mu pomoč pripada. Podjetja bodo tudi morala predložiti potrdila, da znesek pomoči ne presega škode in da niso prejela prekomerne kompenzacije.

(29)

Glede analize o združljivosti ukrepa z odstopanji iz člena 87(3)(a) in/ali (c) Pogodbe, opravljene na podlagi določb iz točke 16 te obrazložitve, so italijanske oblasti pripomnile le, da poteka ugotavljanje območij, ki jih zadeva ukrep, izključno in neposredno na temelju njihove prizadetosti od naravnih nesreč.

(30)

Poudarile so tudi, da je treba združljivost pomoči ocenjevati na podlagi člena 87(2)(b) Pogodbe, torej kot pomoč za odpravo škode zaradi naravnih in drugih nesreč.

(31)

V dopisu z dne 10. septembra 2004 so italijanske oblasti še pripomnile, da mora biti pomoč glede na omenjeno odstopanje združljiva s skupnim trgom in zato ni potrebna dodatna analiza v luči drugih izjem ali predpisov.

(32)

Da bi presodili, ali so v shemi predvideni ukrepi pomoči v skladu členom 87(1) Pogodbe, je treba opredeliti, ali so za upravičence ugodni, ali pomoč dodeljuje država, ali ukrepi vplivajo na konkurenco in ali lahko poslabšajo medsebojno blagovno izmenjavo v okviru Skupnosti.

(33)

Prvi pogoj za izvajanje člena 87(1) Pogodbe je ugodnost, ki so je lahko s tem ukrepom deležni nekateri določeni prejemniki. Zato je treba ugotoviti, ali bodo prejemniki imeli gospodarsko korist, ki je sicer v normalnih tržnih pogojih ne bi, oziroma ali se bodo tako izognili stroškom, ki bi sicer bremenili njihov proračun, in po drugi strani, ali je ta korist namenjena določeni kategoriji podjetij. Podjetja prejemniki lahko imajo od tega gospodarsko korist, saj so z delom naložb upravičena do davčnih olajšav, si tako zmanjšajo davčno osnovo in posledično tudi plačilo davka na dohodek. Poleg tega so ukrepi pomoči namenjeni nekaterim podjetjem, ki delujejo in zlasti vlagajo na določenih območjih v Italiji, torej so zanje ugodni, saj se podjetja zunaj teh območij ne morejo potegovati za to pomoč.

(34)

V skladu z drugim pogojem za izvajanje člena 87(1) Pogodbe mora pomoč dodeliti država iz državnih sredstev. V tem primeru je za javno oblast uporaba državnih sredstev izpad zaslužka, saj se zaradi nižjega davka na dohodek zmanjša tudi priliv od davkov v državno blagajno.

(35)

Pomoč mora v skladu s tretjim in četrtim pogojem za izvajanje člena 87(1) Pogodbe izkrivljati ali groziti, da bo izkrivljala konkurenco, ter vplivati ali biti sposobna vplivati na medsebojno izmenjavo v Skupnosti. V tem primeru ukrepi ogrožajo konkurenco, saj si v nasprotju s konkurenčnimi podjetij, ki jih ne morejo koristiti, podjetja prejemniki utrjujejo finančni položaj in polje delovanja. Če se to dogaja na področju medsebojne blagovne izmenjave v Skupnosti, bo to vplivalo tudi nanjo. Ukrepi izkrivljajo konkurenco in vplivajo na medsebojno izmenjavo v Skupnosti zlasti takrat, ko podjetja prejemniki izvažajo del svoje proizvodnje v druge države članice. Skladno s tem pa, če podjetja prejemniki ne izvažajo, ima od tega korist domača proizvodnja, saj je možnost drugih podjetij iz držav članic za izvoz svojih proizvodov na italijansko tržišče okrnjena (7). Enako se dogaja, ko neka država članica dodeli pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo s storitvami in distribucijo (8).

(36)

Zaradi tega člen 87(1) načeloma prepoveduje take ukrepe, ki pa so združljivi s skupnim trgom le, če lahko izkoristijo katero izmed v Pogodbi določenih odstopanj.

(37)

Komisija še poudarja, da se pomoč, dodeljena na podlagi obravnavanega ukrepa, ne šteje kot državna pomoč, če so ob njeni dodelitvi izpolnjeni pogoji iz Uredbe (ES) št. 69/2001 (9) ali tisti iz takrat veljavnih predpisov de minimis.

(38)

Glede na to, da so ukrepi že začeli veljati, Komisija obžaluje, da italijanske oblasti niso spoštovale obveznosti o prijavi sheme v skladu s členom 88(3) Pogodbe.

(39)

Po ugotovitvi, ali so obravnavani ukrepi mišljeni kot pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, mora Komisija preveriti njihovo združljivost v smislu členov 87(2) in (3) Pogodbe.

(40)

Glede uveljavljanja odstopanj po Pogodbi pa je Komisija mnenja, da tovrstna pomoč ni upravičena do odstopanj iz člena 87(2)(a) Pogodbe, ker to ni niti socialna pomoč niti pomoč, predvidena v členu 87(2)(c) Pogodbe. Prav tako ni mogoče upoštevati odstopanj iz členov 87(3)(b) in (d).

(41)

Kar pa zadeva morebitno uveljavljanje izjem iz točk členov 87(3)(a) in (c), se Komisija sklicuje na pomisleke, ki jih je izrazila v odločitvi o začetku postopka in sprejme na znanje izjave, ki jih je Italija dala v postopku o tem, da se obravnavana pomoč ne dodeljuje v namene, predvidene v omenjenih odstopanjih. Ker zainteresirana država članica ni sporočila podatkov, ki jih je Komisija potrebovala, da na podlagi takih odstopanj ovrednoti združljivost sheme, v tej odločbi ni mogoče ovrednotiti sheme pomoči iz tega vidika. To pa ne izključuje možnosti, da se ovrednoti pomoč, dodeljeno po tej shemi, kot združljivo po preverbi posameznih primerov ali ugotovitvi, da spada med tiste oblike pomoči, za katere veljajo pravila o odstopanju.

(42)

Komisija je preverila, ali so ukrepi glede na to, da je pomoč namenjena odpravi škode zaradi naravnih in drugih nesreč, upravičeni do odstopanja iz člena 87(2)(b). Italija je v postopku poudarila, da je prav to namen pomoči.

(43)

Škodo, nastalo zaradi naravnih in drugih nesreč je mogoče povrniti v skladu s členom 87(2)(b) Pogodbe. Komisija priznava po ustaljeni praksi kot naravne nesreče v skladu z navedenim členom ognjeniške izbruhe, potrese, poplave in zemeljske plazove.

(44)

Po obravnavani shemi je pomoč namenjena plačilu škode, ki so jo zaradi naravnih nesreč utrpela podjetja na nekaterih italijanskih območjih. Naravne nesreče in prizadeta območja so bila ugotovljena in opredeljena z upravnimi akti.

(45)

V skladu s trditvami italijanskih oblasti v dopisu z dne 10. septembra 2004 ukrep temelji na makroekonomskem pristopu. Glede na samo Pogodbo in ustaljeno prakso Komisije pa morata biti dogodek, ki je povzročil škodo, in državna pomoč, namenjena njeni odpravi, jasno in neposredno povezana. To povezavo je treba ugotoviti za vsako podjetje posebej in ne na makroekonomski ravni (10).

(46)

Glede posrednejših oblik škode pa sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, ki vsebuje „odgovor Evropske skupnosti glede poplav v Avstriji, Nemčiji in številnih državah članicah“, navaja, da: „glede posrednejših oblik kompenzacije zaradi poplav, kot so na primer zamude v proizvodnji zaradi izpada električnega toka, težave v dostavi proizvodov zaradi zaprtja nekaterih cest, bo mogoče v primerih jasne vzročne povezave med škodo in poplavo povrniti škodo v celoti“  (11). Vendar zaradi makroekonomskega pristopa ukrepa, za katerega so se opredelile italijanske oblasti, vzročne povezave med škodo, poplačljivo po shemi pomoči, in naravnimi nesrečami ni mogoče jasno opredeliti. Tudi pri posredni škodi mora biti povezava ugotovljiva po posameznih podjetjih in ne na makroekonomski ravni.

(47)

V tem primeru je shema pomoči namenjena vsem podjetjem z naložbami nad določenim pragom, to je nad povprečjem naložb, ustvarjenih v prejšnjih letih v občinah, ki so jih določile italijanske oblasti, od katerih so nekatere zelo velike, imajo veliko prebivalcev in so gospodarsko zelo razvite (na primer Milan, Turin, Genova). Jasno je, da niso vsi prejemniki pomoči utrpeli neposredne škode in tudi posredne škode ni mogoče z gotovostjo dokazati. Prav tako ni nobenega dokaza, da so morebitno škodo povzročile izključno naravne nesreče, ki jih omenjajo italijanske oblasti.

(48)

Mehanizem in znesek pomoči, dodeljen posameznim upravičencem, nista v nikakršni povezavi z dejansko škodo, temveč sta odvisna od obsega naložb, ustvarjenih v določenem obdobju, od obsega naložb, ustvarjenih v prejšnjih letih in od obdavčljivega dohodka. V takih okoliščinah in ob predpostavki, da je upravičenec dejansko utrpel škodo zaradi naravnih nesreč, obseg pomoči lahko presega obseg škode.

(49)

Sledi torej ugotovitev, da formalni postopek preiskave ni razblinil dvomov Komisije in da je shema pomoči v obravnavanem ukrepu nezdružljiva s skupnim trgom.

(50)

V dopisu z dne 10. septembra 2004 so italijanske oblasti pojasnile, da bodo zaradi preverjanja dejanske škode zahtevale od posameznih podjetij ustrezna dokazila ali izjave in da so pozneje možne ustrezne kontrole.

(51)

Ni mogoče namreč izključiti, da pomoč, dodeljena na podlagi obravnavane sheme, v posebnih primerih uveljavljanja ukrepa izpolnjuje pogoje o združljivosti s skupnim trgom. Zato se italijanska uprava lahko odloči, da od primera do primera preveri vsakega prejemnika pomoči in ugotovi, ali je med obravnavanimi naravnimi nesrečami in državno pomočjo, namenjeno povračilu povzročene škode, jasna in neposredna povezava. Taka preverjanja morajo z gotovostjo pokazati, da niso posamezna oškodovana podjetja deležna prekomerne kompenzacije.

(52)

Italijanske oblasti morajo v izogib prekomerni kompenzaciji zahtevati, da se upravičencem od zavarovalnine odbije znesek dodeljene pomoči. Poleg tega morajo italijanske oblasti preveriti in v izogib prekomerne kompenzacije škode preprečiti kumuliranje pomoči, dodeljene po shemi, in pomoči iz drugih vrst ukrepov.

(53)

Ta odločba se nanaša na shemo kot tako in zahteva takojšnje izvajanje, zlasti kar zadeva vračila nezakonito dodeljene in s skupnim trgom nezdružljive pomoči. Komisija navaja, da negativna odločba o neki shemi pomoči ne prejudicira možnosti, da se glede na nekatere specifične značilnosti priznajo kot državna pomoč določene ugodnosti, dodeljene na podlagi iste sheme, oziroma da so združljive s skupnim trgom (na primer, če se za posamezno pomoč uporabljajo pravila de minimis ali če je pomoč dodeljena po odločbi, ki ji priznava združljivost, oziroma na podlagi uredb o odstopanjih).

(54)

Komisija ugotavlja, da je Italija nezakonito izvajala obravnavani ukrep o pomoči in s tem kršila člen 88(3) Pogodbe.

(55)

Komisija na podlagi opravljene ocene ugotavlja, da je obravnavana shema pomoči nezdružljiva s skupnim trgom, ker ne izpolnjuje pogojev, da bi bila – kot pomoč namenjena odpravi škode zaradi naravnih in drugih nesreč – upravičena do odstopanja iz člena 87(2)(b), tj. edinega odstopanja, ki ga Italija uveljavlja.

(56)

V skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/99 z dne 22. marca 1999 o načinu uporabe člena 93 Pogodbe ES (12), Komisija v primeru negativnih odločb v zvezi z nezakonito pomočjo sprejme odločbo, s katero ukaže prizadeti državi članici, da sprejme vse potrebne ukrepe in od upravičenca izterja vračilo dodeljene pomoči. Komisija ne predpiše izterjave pomoči, če je to v nasprotju s katerim od splošnih načel prava Skupnosti. V tem konkretnem primeru izterjava ni v nasprotju z nobenim načelom. Komisija še navaja, da se niso niti italijanske oblasti niti upravičenci sklicevali na taka načela.

(57)

Italija mora sprejeti vse potrebne ukrepe za izterjavo pomoči, ki so jo upravičenci prejeli po shemi, razen v posameznih primerih, ki v skladu z odstopanjem iz člena 87(2)(b) Pogodbe izpolnjujejo pogoje o združljivosti s skupnim trgom po točkah 50, 51 in 52 te obrazložitve. Italija mora v ta namen ukazati prejemnikom pomoči, da jo vrnejo v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila o tej odločbi. Pomoč je treba izterjati z obrestmi vred, izračunanimi v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju člena 93 Pogodbe ES v skladu s predpisi iz Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (13).

Italija mora na ustreznem obrazcu poslati Komisiji poročilo o stanju izterjave pomoči in seznam dolžnikov ter jasno opredeljenih konkretnih ukrepov, sprejetih za takojšnjo in učinkovito izterjavo pomoči. Poleg tega mora Italija poslati v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila o tej odločbi dokazno dokumentacijo o začetih postopkih izterjave nezakonito dodeljene in s skupnim trgom nezdružljive pomoči (na primer okrožnice, izdane odredbe o izterjavi itn.) –

20.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 100/54

(1)

Svet je v skladu s Skupnim stališčem 2004/694/SZVP sprejel ukrepe za zamrznitev vseh sredstev in gospodarskih virov, ki pripadajo fizičnim osebam, obtoženim pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ).

(2)

Svet je 21. februarja 2005 sprejel Sklep 2005/148/SZVP o spremembi seznama v Prilogi k Skupnemu stališču 2004/694/SZVP.

(3)

Ker so bili g. Ljubomir BOROVČANIN, Gojko JANKOVIĆ, Sreten LUKIĆ, Drago NIKOLIĆ in Vinko PANDUREVIĆ premeščeni v pripor v prostorih MKSJ, jih je treba črtati s seznama.

(4)

Nasprotno pa je MKSJ g. Zdravka TOLIMIRA, čigar obtožnica je bila objavljena 10. februarja 2005, vpisalo na seznam obtoženih oseb na begu. Njegovo ime bi bilo treba zato vpisati na seznam v Prilogi k Skupnemu stališču 2004/694/SZVP.

(5)

Zato je primerno, da se seznam v Prilogi k Skupnemu stališču 2004/694/SZVP ustrezno spremeni –