1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/3

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1422/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih pravilih uporabe za uvoz melase v sektorju sladkorja in spremembi Uredbe (EGS) št. 785/68 (2) predvideva, da se cena CIF pri uvozu melase, določena v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 785/68 (3), upošteva kot „reprezentativna cena“. Ta cena velja za standardno kakovost, določeno v členu 1 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(2)

Pri določitvi reprezentativnih cen je treba upoštevati vse razpoložljive podatke iz člena 3 Uredbe (EGS) št. 785/68, razen v primerih iz člena 4 te uredbe ter, če je to primerno, se lahko cene določijo na način iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(3)

Za prilagoditev cen za nestandardno kakovost je treba glede na kakovost ponujene melase cene zvišati ali znižati v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(4)

V primeru razlik med sprožitveno ceno zadevnega proizvoda in reprezentativno ceno je treba določiti dodatne uvozne dajatve pod pogoji, predvidenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 1422/95. V primeru odprave uvoznih dajatev v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 je treba določiti posebne količine za te dajatve.

(5)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za zadevne proizvode je treba določiti v skladu s členom 1(2) ter členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1422/95.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/5

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(a) te uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Uredba (ES) št. 1260/2001 predvideva, da je pri določitvi nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, nedenaturiran in izvožen brez nadaljnje predelave, treba upoštevati položaj na trgu Skupnosti ter na svetovnem trgu za sladkor in zlasti elemente cene in stroškov, določene v členu 28 te uredbe. Isti člen določa, da je treba upoštevati tudi ekonomski vidik predvidenega izvoza.

(3)

Nadomestilo za surovi sladkor je treba določiti glede na standardno kakovost. Slednja je določena v točki II Priloge I Uredbe (ES) št. 1260/2001. Poleg tega je treba to nadomestilo določiti v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001. Kandirani sladkor je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za dodelitev izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2). Tako izračunano nadomestilo za aromatiziran ali obarvan sladkor velja za njegovo vsebnost saharoze in je skladno s tem določeno za 1 % te vsebnosti.

(4)

V posebnih primerih je mogoče višino nadomestila določiti z drugimi pravnimi instrumenti.

(5)

Nadomestilo je treba določiti vsake dva tedna. V vmesnem obdobju ga je mogoče spremeniti.

(6)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(7)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja iz Skupnosti v te dežele velja za zelo umetno.

(8)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom proizvodov, ki jim je bilo dodeljeno izvozno nadomestilo, v Skupnost, se nadomestila za proizvode, zajete v tej uredbi, ne določijo za vse države zahodnega Balkana.

(9)

Ob upoštevanju teh dejavnikov in trenutnega položaja na trgu za sladkor ter zlasti kotacij ali cen za sladkor znotraj Skupnosti in na svetovnem trgu je treba določiti ustrezno višino nadomestil.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/7

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(d) navedene uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2), predvideva, da je izvozno nadomestilo za 100 kg proizvodov, naštetih v členu 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 enako osnovnemu znesku, pomnoženemu z vsebnostjo saharoze, po potrebi vključno z vsebnostjo drugih sladkorjev, izraženimi kot saharoza. Vsebnost saharoze v zadevnih proizvodih se določi v skladu s členom 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95.

(3)

Člen 30(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da je osnovni znesek nadomestila za sorbozo, izvoženo v naravnem stanju, enak osnovni višini nadomestila minus ena stotina veljavnega proizvodnega nadomestila, v skladu z uredbo Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 glede dodeljevanja proizvodnega nadomestila za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (3), za proizvode, naštete v Prilogi k nazadnje omenjeni uredbi.

(4)

V skladu z določili v členu 30(1) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je osnovna višina nadomestila za druge proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe in izvožene v naravnem stanju, enaka eni stotini zneska, ki po eni strani upošteva razliko med intervencijsko ceno belega sladkorja za območja Skupnosti brez primanjkljaja za mesec, za katerega je določena osnovna vsota, in kotacijami ali cenami belega sladkorja na svetovnem trgu, po drugi strani pa upošteva tudi potrebo po vzpostavitvi ravnovesja med uporabo osnovnih proizvodov Skupnosti pri izdelavi predelanega blaga, namenjenega za izvoz v tretje države, ter uporabo proizvodov iz tretjih držav, uvoženih za postopke aktivnega oplemenitenja.

(5)

V skladu z določili člena 30(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je lahko uporaba osnovne količine omejena na nekatere proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe.

(6)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva določitev nadomestila za izvoz proizvodov v naravnem stanju v skladu s členom 1 (1)(f) in (g) in (h) te uredbe. Višina nadomestila se določi na 100 kg suhe snovi, ob upoštevanju izvoznega nadomestila za proizvode z oznako KN 1702 30 91 in za proizvode iz člena 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 ter ekonomskih vidikov predvidenega izvoza. V primeru proizvodov v omenjenem členu (1)(f) in (g) se nadomestilo dodeli le za proizvode, ki izpolnjujejo pogoje v členu 5 Uredbe (ES) št. 2135/95. Za proizvode iz člena 1(1)(h) se nadomestilo dodeli le za izdelke, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 6 Uredbe (ES) št. 2135/95.

(7)

Zgoraj omenjena nadomestila je treba določiti vsak mesec. V vmesnem obdobju jih je mogoče spremeniti.

(8)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov to potrebno.

(9)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja v te dežele iz Skupnosti velja za zelo umetno.

(10)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom tistih proizvodov v Skupnost, ki jim je bilo odobreno izvozno nadomestilo, se ne določijo nadomestila za v tej uredbi zajete proizvode za vse države zahodnega Balkana.

(11)

Ob upoštevanju teh dejavnikov je treba določiti ustrezno višino zadevnih nadomestil.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/10

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1327/2004 z dne 19. julija 2004 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali nadomestil za izvoz belega sladkorja (2) za tržno leto 2004/2005 zahteva, da se izda delni razpis za izvoz sladkorja v nekatere tretje države.

(2)

V skladu z določbami člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1327/2004 se po potrebi določi najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis, ob upoštevanju zlasti stanja in predvidenega razvoja na trgu za sladkor v Skupnosti ter na svetovnem trgu.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/11

(1)

V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 se lahko dodelijo proizvodna nadomestila za proizvode, naštete v členu 1(1)(a) in (f) te Uredbe, za sirupe, naštete v točki (d) tega odstavka, in kemično čiste fruktoze z oznako 1702 50 00 kot vmesni proizvod, ki so v enem od položajev iz člena 23(2) Pogodbe in se uporabljajo za izdelavo nekaterih proizvodov v kemični industriji.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 o dodeljevanju proizvodnih nadomestil za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (2), predvideva, da se ta nadomestila določijo na podlagi nadomestila, določenega za beli sladkor.

(3)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1265/2001 predvideva, da se proizvodno nadomestilo za beli sladkor določa mesečno za obdobja, ki se vsak mesec začnejo s prvim dnem v mesecu.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/12

(1)

Skupni svet Evropska unija-Mehika je s Sklepom št. 1/2005 z dne 21. februarja 2005 uvedel popravek k Sklepu št. 3/2004 Skupnega sveta EU–Mehika (2) o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000 z dne 23. marca 2000 v zvezi z obdobjem odprtja dveh tarifnih kvot Skupnosti, vključenih v Sklep št. 3/2004.

(2)

Uredbo (ES) št. 1362/2000 je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Ker obdobje, v katerem se bodo zadevne kvote odprle, začne veljati s 1. januarjem 2005, naj se ta uredba začne uporabljati z istim dnem.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so skladni z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/13

(1)

Svet je s Sklepom z dne 16. marca 2005 (2) odobril podpis in od 1. maja 2004 predpisal začasno uporabo Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani, o upoštevanju pristopa Republike Češke, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Madžarske, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji.

(2)

Protokol določa za nekatere izdelke s poreklom iz Maroka nove tarifne kvote in novo referenčno količino ter tudi spremembe obstoječih tarifnih kvot, določenih v Uredbi (ES) št. 747/2001.

(3)

Za izvajanje novih tarifnih kvot in referenčne količine ter sprememb obstoječih tarifnih kvot je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 747/2001.

(4)

Za leto 2004 je treba obsege novih tarifnih kvot in referenčne količine ter povečanja obsegov obstoječih tarifnih kvot izračunati kot delež osnovnih obsegov, določenih v Protokolu, sorazmerno z delom obdobja, ki je preteklo pred 1. majem 2004.

(5)

Za lažje upravljanje nekaterih obstoječih tarifnih kvot, določenih v Uredbi (ES) št. 747/2001, se količine, uvožene v okviru teh kvot, upoštevajo pri obračunavanju zadevnih tarifnih kvot, odprtih v skladu z Uredbo (ES) št. 747/2001, kakor je spremenjena s to uredbo.

(6)

Ker se Protokol uporablja od 1. maja 2004, se ta uredba uporablja z istim dnem in naj čim prej stopi v veljavo.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/17

(1)

Uredba (ES) št. 2793/1999 določa nekatere postopke za izvajanje Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Republiko Južno Afriko o nekaterih postopkih.

(2)

S Sklepom 2005/206/ES (2) je Svet odobril dodatni protokol k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi strani zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji. Protokol prilagodi nekatere tarifne kvote, ki omejujejo tarifne koncesije. Uporaba teh tarifnih kvot zahteva spremembo Uredbe (ES) št. 2793/1999.

(3)

V skladu z navedenim sklepom se tarifne kvote za vse pripravljeno sadje (zaporedna številka 09.1813) in za vse mešanice pripravljenega sadja (zaporedna številka 09.1815) povečajo v tem zaporedju za 1 225 ton in 340 ton.

(4)

V skladu s Sklepom 2005/206/ES se za leto 2004 povečane količine obstoječih tarifnih kvot izračunajo sorazmerno z osnovnimi količinami, z upoštevanjem dela obdobja, ki je poteklo pred 1. majem 2004.

(5)

Ker dodatni protokol določa, da je treba nove tarifne koncesije Skupnosti uporabljati od 1. maja 2004, se ta uredba uporablja od istega datuma in začne veljati čim prej.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

1.

vpis, ki ustreza zaporedni številki 09.1813, se nadomesti z naslednjim:

„40 000 ton bruto teže (3 % koeficient letne rasti) z dodatnim obsegom (s 1.5.2004) 1 225 (3) ton bruto teže (3 % koeficient letne rasti)“;

2.

vpis, ki ustreza zaporedni številki 09.1815, se nadomesti z naslednjim:

„18 000 ton bruto teže (3 % koeficient letne rasti) z dodatnim obsegom (s 1.5.2004) 340 (4) ton bruto teže (3 % koeficient letne rasti)“.

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/19

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/21

(1)

Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92 (3). Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)

Korekcijski znesek mora biti določen istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom; v obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)

Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/23

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 se razlika med tečaji ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, določenih v členu 1 navedene Uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za slad je treba izračunati ob upoštevanju količine žit, potrebnih za proizvodnjo zadevnih proizvodov. Navedene količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje stanje na trgih žit in zlasti glede kotacij ali cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v višini, navedeni v Prilogi k Uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/25

(1)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 je treba izvozno nadomestilo za žita na dan predložitve vloge za dovoljenje na prošnjo uporabiti za izvoz, ki naj se izvede v času veljavnosti dovoljenja. V tem primeru se za nadomestilo lahko uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), omogoča določitev korekcijskega zneska za nadomestilo za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92 (3). Navedeni korekcijski znesek se izračuna na podlagi podatkov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Iz zgoraj navedenih določb sledi, da je treba določiti korekcijski znesek v skladu s prilogo k Uredbi.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/27

(1)

Po členu 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, podanih v členu 1 navedenih uredb, na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 3072/92 je nadomestila treba določiti ob upoštevanju stanja in prihodnjega gibanja na eni strani razpoložljivosti žit, riža in lomljenega riža ter njihovih cen na trgu Skupnosti, in na drugi strani cen žit, riža, lomljenega riža in žitnih proizvodov na svetovnem trgu. V skladu s temi členi je prav tako treba zagotoviti ravnovesje in naraven razvoj cen in trgovine na trgih žit in riža ter nadalje upoštevati gospodarski vidik predvidenega izvoza in potrebe po izogibanju motnjam na trgu Skupnosti.

(3)

Člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1518/95 (3), o uvoznem in izvoznem režimu za proizvode, predelane iz žit in riža, določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu nadomestil za te proizvode.

(4)

Nadomestilo za nekatere predelane proizvode je treba stopnjevati glede na vsebnost pepela, surovih vlaken, lupin, proteinov, maščob ali škroba v posameznem zadevnem proizvodu, saj je ta vsebnost posebno dober pokazatelj količine osnovnega proizvoda, ki je dejansko vgrajen v predelani proizvod.

(5)

Trenutno ni treba določiti izvoznega nadomestila za manioko, druge tropske korenine in gomolje ali njihovo moko glede na gospodarski vidik morebitnega izvoza in zlasti vrsto in poreklo teh proizvodov. Zaradi zanemarljive udeležbe Skupnosti na svetovnem trgu trenutno ni treba določiti izvoznih nadomestil za nekatera predelana žita.

(6)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(7)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(8)

Nekateri predelani proizvodi iz koruze so lahko toplotno obdelani, kar lahko vodi v odobritev nadomestila, ki ne ustreza kakovosti proizvoda. Poudariti je treba, da ti proizvodi, ki vsebujejo želatiniran škrob, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/30

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, podanih v členu 1 navedene uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1517/95 z dne 29. junija 1995 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede režimov za izvoz in uvoz krmnih mešanic na osnovi žit in o spremembi Uredbe (ES) št. 1162/95 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (2), določa splošna pravila za izračun zneska takih nadomestil.

(3)

Ta izračun mora upoštevati tudi vsebnost žitnih proizvodov. Zaradi poenostavitve se nadomestilo plača za dve kategoriji „žitnih izdelkov“, in sicer na eni strani za koruzo, na splošno najbolj uporabljeno žito za izvožene krmne mešanice in koruzne proizvode, in na drugi strani za „druga žita“, pri slednjih pridejo v poštev žitni proizvodi, razen koruze in koruznih proizvodov. Nadomestilo se odobri glede na količino žitnih proizvodov, vsebovanih v krmni mešanici.

(4)

Višina nadomestila mora upoštevati tudi možnosti in pogoje za prodajo teh proizvodov na svetovnem trgu, potrebo po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti in gospodarski vidik izvoza.

(5)

Zaradi trenutnih razmer na trgu za žita in zlasti pričakovanj glede preskrbe, je treba odpraviti izvozna nadomestila.

(6)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/32

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1722/93 z dne 30. junija 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 in (EGS) št. 1418/76 za proizvodna nadomestila v sektorjih žit in riža (2) določa pogoje za odobritev proizvodnega nadomestila. Člen 3 navedene uredbe določa osnovo za izračun. Nadomestilo, izračunano na ta način, po potrebi ločeno za krompirjev škrob, se določi enkrat mesečno in se lahko spremeni, če se cene koruze in/ali žita bistveno spremenijo.

(2)

Proizvodna nadomestila, ki naj jih določa ta uredba, je treba prilagoditi s koeficienti iz Priloge II Uredbe (EGS) št. 1722/93, zato da se določi natančen znesek za izplačilo.

(3)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(a)

0,00 EUR/t za škrob, pridobljen iz koruze, žita, ječmena in ovsa;

(b)

0,00 EUR/t za krompirjev škrob.

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/33

(1)

Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2681/74 z dne 21. oktobra 1974 o financiranju izdatkov za dobavo kmetijskih proizvodov v okviru pomoči v hrani s strani Skupnosti (3), določa, da Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Oddelek za jamstva, krije tisti delež izdatkov, ki ustreza izvoznim nadomestilom, določenim v skladu z zadevnimi predpisi Skupnosti.

(2)

Zato, da se olajša pripravo in upravljanje proračuna za ukrepe Skupnosti za pomoč v hrani, ter da se državam članicam omogoča, da so seznanjene z obsegom udeležbe Skupnosti pri financiranju nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani, je treba določiti stopnjo nadomestil, odobrenih za te ukrepe.

(3)

Splošna in izvedbena pravila, predvidena v členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 za izvozna nadomestila, se uporabljajo s potrebnimi spremembami za zgoraj navedene dejavnosti.

(4)

Posebni kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri izračunu izvoznih nadomestil za riž, so določeni v členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95.

(5)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/35

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/38

(1)

Člen 27(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se razlike med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členu 1(1)(a), (c), (d), (f), (g) in (h) navedene Uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrijejo z izvoznim nadomestilom, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, navedeno v Prilogi V k navedeni uredbi. Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih izvedbenih pravil za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določevanje višine takšnih nadomestil (2), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, našteto v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1260/2001.

(2)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsak zadevni osnovni proizvod določiti vsak mesec.

(3)

Člen 27(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za navedeni proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(4)

Nadomestila, določena po tej uredbi, se lahko določijo vnaprej, ker v tem trenutku ni mogoče določiti razmer na trgu v naslednjih nekaj mesecih.

(5)

Obveznosti, prevzete glede nadomestil, ki se lahko dodelijo za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, so lahko ogrožene z vnaprejšnjo določitvijo visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih razmerah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar se pri tem ne sme preprečiti sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča, da so ti različni cilji izpolnjeni.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/40

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se razlika med kotiranji ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, ki so navedeni v členu 1 vsake od teh uredb, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o skupnih izvedbenih pravilih za odobravanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in merilih za določitev vsote takih nadomestil (3), navaja izdelke, za katere naj bi se določila stopnja nadomestila, se uporablja, če so ti izdelki izvoženi v obliki blaga iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vnaprej določene visoke stopnje nadomestil lahko ogrozijo obveznosti, ki so bile sprejete v zvezi z nadomestili, ki se jih lahko dodeli za izvoz kmetijskih proizvodov v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi. Zato je treba v takih okoliščinah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar tako, da se ne prepreči sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne višine nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča doseganje teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju poravnave med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike glede izvoza testenin Skupnosti v Združene države, odobrene z Odločbo Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati nadomestilo za blago, ki sodi v oznaki KN 1902 11 00 in 1902 19, glede na predvideno destinacijo.

(6)

V skladu s členoma 4(3) in (5) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba določiti nižjo stopnjo izvoznega nadomestila, ob upoštevanju višine proizvodnega nadomestila, v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 1722/93 (5), za osnovne zadevne proizvode, uporabljene v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače se štejejo za manj občutljive na cene žit, ki so uporabljena za njihovo izdelavo. Vendar pa Protokol 19 Akta o pristopu Velike Britanije, Irske in Danske določa, da morajo biti določeni potrebni ukrepi, da se omogoči uporaba žit Skupnosti v izdelovanju alkoholnih pijač, pridobljenih iz žit. Tako je stopnjo nadomestila, uporabljeno za žita, izvožena v obliki alkoholnih pijač, treba prilagoditi.

(8)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/44

(1)

Člen 6 Uredbe Komisije (ES) št. 314/2002 z dne 20. februarja 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje sistema kvot v sektorju sladkorja (2) predvideva, da se pred 1. aprilom določijo zneski na enoto, ki jih morajo plačati proizvajalci sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa kot predplačila za proizvodno dajatev v tekočem tržnem letu.

(2)

Ocena osnovne dajatve in dajatve B privede do zneskov, ki so višji od 60 % najvišjih zneskov določenih v členu 15(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001. Skladno s členom 7(1) in (2) Uredbe (ES) št. 314/2002 je treba določiti predplačila za osnovne dajatve in dajatve B za sladkor in inulinski sirup na 50 % najvišjega zadevnega zneska in skladno z odstavkom 3 navedenega člena omenjene uredbe predplačila za osnovne dajatve za izoglukozo na 40 % zneska na enoto osnovne dajatve ocenjene za sladkor.

(3)

Upravljalni odbor za sladkor ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil predsednik –

(a)

6,32 eura na tono belega sladkorja kot predplačilo na osnovno proizvodno dajatev za sladkor A in sladkor B;

(b)

118,48 eurov na tono belega sladkorja kot predplačilo na dajatev B za sladkor B;

(c)

5,06 eura na tono suhe snovi kot predplačilo na osnovno proizvodno dajatev za izoglukozo A in izoglukozo B;

(d)

6,32 eura na tono suhe snovi, izražene kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze kot predplačilo na osnovno proizvodno dajatev za inulinski sirup A in inulinski sirup B;

(e)

118,48 eurov na tono suhe snovi, izražene kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze kot predplačilo na dajatev B za inulinski sirup B.

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/45

(1)

Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2277/2004 (2) je bil razpisan natečaj za znižanje dajatve na uvoz koruze v Španijo iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1839/95 (3), lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1784/2003 odloči, da določi največje znižanje uvozne dajatve. Pri določitvi največjega znižanja je treba upoštevati merila iz členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 1839/95. Pogodba se sklene z vsakim ponudnikom, ki ponudi znižanje, ki je enako ali nižje od največjega znižanja dajatve.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril v povezavi s sedanjimi razmerami na trgu zadevne žitarice kaže, da je treba največje znižanje uvozne dajatve določiti v višini navedeni v členu 1.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/46

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1757/2004 (2) je bil odprt razpis za nadomestila za izvoz ječmena v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in glede ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu za žita (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene, da ne sprejme nobene ponudbe.

(3)

Na podlagi kriterijev, podanih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, naj se ne določi najvišjega nadomestila.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/47

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 115/2005 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz navadne pšenice v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/48

(1)

Celovit načrt Sveta za boj proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi z dne 28. februarja 2002, ki temelji na Sporočilu Komisije z dne 15. novembra 2001 Evropskemu parlamentu in Svetu o skupni politiki glede nezakonitega priseljevanja, je pozval k oblikovanju varne, spletno podprte intranetne strani, ki naj omogoči varno in hitro izmenjavo informacij med državami članicami o nedovoljenih ali nezakonitih migracijskih tokovih in drugih pojavih.

(2)

Primerno je, da se razvoj in upravljanje omrežja zaupa Komisiji.

(3)

Dostop do spletno podprte intranetne strani mora biti omejen na v skladu z določenimi pogoji, postopki in varnostnimi ukrepi pooblaščene uporabnike.

(4)

Ker cilja te odločbe, in sicer varne in hitre izmenjave informacij med državami članicami, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(5)

Ta odločba spoštuje temeljne pravice in načela, priznana zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije kot splošna načela prava Skupnosti.

(6)

V zvezi s spletno podprto intranetno stranjo je treba upoštevati Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (2) ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (3).

(7)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(8)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejemanju te odločbe ter zato zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja. Ker ta odločba predstavlja nadgraditev schengenskega pravnega reda na podlagi določb naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, razen kolikor vzpostavlja izmenjavo informacij o problemih, povezanih z vračanjem državljanov tretjih držav, ki ne spadajo med tiste, ki ne izpolnjujejo oziroma ne izpolnjujejo več pogojev za kratkoročno bivanje, ki se uporabljajo na ozemlju države članice na podlagi določb schengenskega pravnega reda, se Danska v skladu s členom 5 prej omenjenega protokola v roku šestih mesecev po sprejetju te odločbe s strani Sveta odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(9)

Glede Republike Islandije in Kraljevine Norveške predstavlja ta odločba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega 18. maja 1999 med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), razen kolikor vzpostavlja izmenjavo informacij o problemih, povezanih z vračanjem državljanov tretjih držav, ki ne spadajo med tiste, ki ne izpolnjujejo oziroma ne izpolnjujejo več pogojev za kratkoročno bivanje, ki se uporabljajo na ozemlju države članice na podlagi določb schengenskega pravnega reda, ki spadajo v področja iz točk A, B, C in E člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma (6).

(10)

Glede Švice predstavlja ta odločba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), razen kolikor vzpostavlja izmenjavo informacij o problemih, povezanih z vračanjem državljanov tretjih držav, ki ne spadajo med tiste, ki ne izpolnjujejo oziroma ne izpolnjujejo več pogojev za kratkoročno bivanje, ki se uporabljajo na ozemlju države članice na podlagi določb schengenskega pravnega reda, ki spadajo v področja iz točk A, B, C in E člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/849/ES z dne 25. oktobra 2004 (8) in Sklepa Sveta 2004/860 z dne 25. oktobra 2004 (9) o podpisu tega sporazuma v imenu Evropske unije in Evropske skupnosti ter začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma.

(11)

Predvideti je treba ureditev, ki bo predstavnikom Islandije, Norveške in Švice omogočala, da sodelujejo pri delu odbora, ki Komisiji v skladu s to odločbo pomaga pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil glede določb, ki predstavljajo razvoj schengenskega pravnega reda.

(12)

V skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije in v skladu s členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (10), kolikor ukrepi te odločbe razvijajo določbe schengenskega pravnega reda proti organiziranju nezakonitega priseljevanja, v katerih Združeno kraljestvo sodeluje, ter v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženim k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, po tem ko je uradno izrazilo željo za sodelovanje pri sprejetju in uporabi te odločbe, Združeno kraljestvo sodeluje v tej odločbi.

(13)

Irska sodeluje v tej odločbi v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, in s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti ter v skladu s členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (11), kolikor ukrepi te odločbe razvijajo določbe schengenskega pravnega reda proti organiziranju nezakonitega priseljevanja, v katerih Irska sodeluje.

(14)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter brez poseganja v člen 4 omenjenega protokola, Irska ne sodeluje pri sprejemanju te odločbe, ki zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja, kolikor ukrepi te odločbe ne razvijajo določb schengenskega pravnega reda proti organiziranju nezakonitega priseljevanja, v katerih Irska sodeluje –

(a)

sistem zgodnjega opozarjanja o nezakonitem priseljevanju in o mrežah tihotapcev oseb;

(b)

mrežo uradnikov za zvezo na področju priseljevanja;

(c)

informacije o tem, katere vizume, meje in potne listine se je uporabilo za nezakonito priseljevanje;

(d)

vprašanja v zvezi z vračanjem.

(a)

določi pogoje in postopke za odobritev neomejenega ali omejenega dostopa do omrežja;

(b)

določi pravila in smernice za pogoje uporabe sistema, vključno s pravili o zaupnosti, prenosu, hrambi, arhiviranju in izbrisu informacij ter o standardiziranih obrazcih.

(a)

se nepooblaščenim osebam prepreči dostop do omrežja;

(b)

zagotovijo, da imajo pooblaščene osebe pri uporabi omrežja dostop le do tistih podatkov, za katere so pristojne;

(c)

nepooblaščenim osebam preprečijo branje, kopiranje, spreminjanje ali izbris informacij iz omrežja.

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/52

(1)

Novi ponudniki (ali „drugi pooblaščeni operaterji“) se morajo pogosto opreti na prvotnega operaterja, da zagotovijo zakupljene vode na kratkih razdaljah za povezavo strankinih prostorov z omrežjem novega ponudnika („podomrežje zakupljenih vodov“).

(2)

V skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 97/33/ES z dne 30. junija 1997 o medomrežnem povezovanju v telekomunikacijah za zagotavljanje univerzalne storitve in medobratovalnosti z uporabo načel zagotavljanja odprtosti omrežja (ONP) (2) in Direktive Sveta 92/44/EGS z dne 5. junija 1992 o uporabi sistema zagotavljanja odprtosti omrežja pri zakupljenih vodih (3), ki sta sedaj preklicani (4), so določene organizacije, ki so opravljale storitve zakupa vodov, morale opravljati storitve zakupa vodov (vključno s podomrežji zakupljenih vodov) po načelu enakega obravnavanja in stroškovne naravnanosti.

(3)

V skladu s členom 27 Okvirne direktive in členom 16(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/22/ES z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami („Direktiva o univerzalni storitvi“) (5) in člena 7 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/19/ES z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju („Direktiva o dostopu“) (6) se zato prejšnje obveznosti ohranijo vse do tedaj, ko bodo pregledani upoštevni trgi v skladu s členom 16 Okvirne direktive in členom 16(3) Direktive o univerzalni storitvi.

(4)

Kjer v skladu s členom 16(4) Okvirne direktive nacionalni regulativni organ (NRO) ugotovi, da na določenem upoštevnem trgu ni učinkovite konkurence, določi podjetja s pomembno tržno močjo in jim naloži ustrezne posebne regulativne obveznosti oziroma ohrani ali spremeni take obveznosti, če te že obstajajo. Kjer v skladu s členom 18(1) Direktive o univerzalni storitvi NRO ugotovi, da trg zagotavljanja minimalnega nabora zakupljenih vodov ni dejansko konkurenčen, določi podjetja s pomembno tržno močjo in jim naloži obveznosti v zvezi z zagotavljanjem minimalnega nabora zakupljenih vodov ter pogoje njihovega zagotavljanja. V nadaljnjem besedilu so podjetja z obveznostmi iz katere koli zgornje direktive imenovana „obveščeni operaterji“.

(5)

Komisija je 11. februarja 2003 sprejela priporočilo o upoštevnih trgih izdelkov in storitev (7), ki opredeljuje upoštevne trge znotraj sektorja elektronskih komunikacij, ki jih morajo NRO analizirati glede na določbe iz člena 15 Okvirne direktive. Seznam vključuje veleprodajo priključkov v segmentu zakupljenih vodov in veleprodajo spojnih vodov v segmentu zakupljenih vodov.

(6)

Zagotavljanje podomrežij zakupljenih vodov je vključeno v trg veleprodaje priključkov v segmentu zakupljenih vodov in pri zadostni dolžini vodov tudi v trg veleprodaje spojnih vodov v segmentu zakupljenih vodov iz Priporočila Komisije z dne 11. februarja 2003. NRO mora odločiti, kaj obsega segment priključkov, odvisno od topologije omrežja, značilne za njihov nacionalni trg.

(7)

Ne glede na to, da NRO pregledujejo trge in ocenjujejo tržno moč v skladu s členoma 15 in 16 Okvirne direktive in členom 16(3) Direktive o univerzalni storitvi, informacije, ki jih priskrbijo države članice, razkrivajo vztrajen vzorec naraščanja težav zaradi ravni cen podomrežij zakupljenih vodov obveščenih operaterjev in potrjujejo težave s spreminjanjem takih cen.

(8)

Kjer nacionalni regulativni organ v skladu s členom 13 Direktive o dostopu ali členom 18 Direktive o univerzalni storitvi naloži obveznosti glede stroškovne naravnanosti za podomrežja zakupljenih vodov, lahko upošteva, da informacije o stroških, prejete od zadevnega operaterja, ne odražajo nujno stroškov učinkovitega operaterja, ki uporablja moderne tehnologije. Lahko pa upošteva tudi cene, ki so na voljo na primerljivih konkurenčnih trgih glede na predpisane mehanizme pokrivanja stroškov ali metodologije cen.

(9)

V teh razmerah bi objavljanje priporočenih zgornjih mej za cene podomrežij zakupljenih vodov moralo NRO služiti kot obvestilo in vodilo pri tem, kako naj uporabijo najboljšo trenutno prakso pri zagotavljanju zakupljenih vodov takrat, ko oblikujejo regulativna sredstva za trge zakupljenih vodov, ki niso učinkovito konkurenčni na njihovem ozemlju. To bo prispevalo k razvoju notranjega trga, saj se bo izboljšala doslednost pri uporabi regulativnega okvira v vsej Evropski uniji in s tem podkrepilo oblikovanje bolj konkurenčnega in stroškovno učinkovitejšega trga zakupljenih vodov.

(10)

Določitev zgornjih mej za cene v tem priporočilu upošteva povprečne cene v tistih državah članicah, ki dovoljujejo obveščenim operaterjem, da prilagajajo cene v različnih geografskih območjih.

(11)

Kot je določeno v členu 13(3) Direktive o dostopu, lahko NRO zahteva od podjetij s pomembno tržno močjo, da natančno upravičijo svoje cene, in lahko, kjer je to primerno, zahteva prilagoditev cen.

(12)

Komisija bo pretehtala potrebo po spremembi tega priporočila najkasneje do 31. julija 2006, da bo pri tem lahko upoštevala spremembe tehnologij in trgov.

(13)

Po posvetovanju z Odborom za komunikacije, skladnim s postopkom iz člena 22(2) Okvirne direktive –

1.

Za namene tega priporočila se uporabljajo naslednje definicije:

2.

Ko naloži ali ohrani obveznost stroškovne naravnanosti cen skladno s členom 13(1) Direktive 2002/19/ES („Direktive o dostopu“) glede operaterjev, ki zagotavljajo podomrežja zakupljenih vodov, mora nacionalni regulativni organ:

3.

To priporočilo je naslovljeno na države članice.