ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 75

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 48
22. marec 2005


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 457/2005 z dne 21. marca 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 458/2005 z dne 21. marca 2005 o razpisu stalnega natečaja za izvoz navadne pšenice iz zalog češke intervencijske agencije

3

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 459/2005 z dne 21. marca 2005 o razpisu stalnega natečaja za izvoz navadne pšenice iz zalog avstrijske intervencijske agencije

9

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 460/2005 z dne 21. marca 2005 o razpisu stalnega natečaja za izvoz navadne pšenice iz zalog madžarske intervencijske agencije

15

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 461/2005 z dne 21. marca 2005 o razpisu stalnega natečaja za izvoz navadna pšenica iz zalog poljske intervencijske agencije

21

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 462/2005 z dne 21. marca 2005 o razpisu stalnega natečaja za izvoz ječmena iz zalog nemške intervencijske agencije

27

 

*

Direktiva Komisije 2005/26/ES z dne 21. marca 2005 o določitvi seznama živilskih sestavin ali snovi, začasno izključenih iz Priloge IIIa Direktive 2000/13/ES ( 1 )

33

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

Sklep Sveta z dne 3. marca 2005 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Socialistične republike Vietnam o dostopu na trg

35

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Socialistične republike Vietnam o dostopu na trg

37

 

 

Komisija

 

*

Odločba Komisije z dne 18. marca 2005 glede posebnega finančnega prispevka Skupnosti v zvezi s programom nadzorovanja bakterije Campylobacter pri pitovnih piščancih, ki ga je predložila Švedska za leto 2005 (notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 759)

40

 

*

Odločba Komisije z dne 20. oktobra 2004 o državni pomoči C 40/02 (ex N 513/01) glede državne pomoči podjetju Hellenic Shipyards ΑΕ (notificirano pod dokumentarno številko K(2004) 3919)  ( 1 )

44

 

*

Odločba Komisije z dne 3. marca 2005 začetku preiskave, določene v členu 4(3) Uredbe (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti (notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 577)  ( 1 )

53

 

*

Sklep št. 1/2004 Odbora Skupnost-Švica za kopenski promet z dne 22. junija 2004 o sistemu zaračunavanja pristojbin za vozila, ki se uporablja v Švici za obdobje od 1. januarja 2005 do odprtja temeljnega predora Lötschberg, najkasneje pa do 1. januarja 2008

58

 

*

Sklep št. 2/2004 Odbora Skupnost–Švica za kopenski promet z dne 22. junija 2004 o spremembi Priloge 1 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o cestnem in železniškem prevozu blaga in potnikov

60

 

*

Sklep št. 31/2005 Skupnega odbora, ustanovljenega na podlagi Sporazuma o vzajemnem priznavanju med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike z dne 14. februarja 2005 o uvrstitvi organov za ugotavljanje skladnosti na seznam sektorske priloge o telekomunikacijski opremi

65

 

*

Priporočilo Komisije z dne 11. marca 2005 o Evropski listini za raziskovalce ter o Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev ( 1 )

67

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 457/2005

z dne 21. marca 2005

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 22. marca 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. marca 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 21. marca 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

96,4

204

87,3

212

124,2

624

175,4

628

124,5

999

121,6

0707 00 05

052

165,9

204

65,0

999

115,5

0709 10 00

220

144,2

999

144,2

0709 90 70

052

114,4

204

45,4

999

79,9

0805 10 20

052

53,6

204

53,8

212

57,0

220

49,8

400

56,1

421

35,9

624

59,5

999

52,2

0805 50 10

052

64,9

220

21,8

400

74,3

624

57,4

999

54,6

0808 10 80

388

61,6

400

100,5

404

76,2

508

66,2

512

80,5

524

55,3

528

70,6

720

68,2

999

72,4

0808 20 50

052

157,0

388

60,8

512

60,3

528

60,1

720

45,2

999

76,7


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 458/2005

z dne 21. marca 2005

o razpisu stalnega natečaja za izvoz navadne pšenice iz zalog češke intervencijske agencije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2131/93 (2) določa postopke in pogoje za prodajo žita iz zalog intervencijskih agencij.

(2)

Glede na trenutne tržne razmere je smiselno razpisati stalni natečaj za izvoz 300 000 ton navadne pšenice iz zalog češke intervencijske agencije.

(3)

Potrebno je določiti posebna pravila za zagotovitev ustreznega izvajanja postopkov in njihovega nadzora. V ta namen je treba vzpostaviti sistem varščin, ki bo zagotovil doseganje ciljev v okviru postopkov in preprečil, da izvajalci utrpijo čezmerne stroške. V skladu s tem je smiselno določiti odstopanja od nekaterih pravil, zlasti od pravil iz Uredbe (EGS) št. 2131/93.

(4)

V primeru da odvoz navadne pšenice zamuja več kot pet dni, ali da sprostitev varščin zamuja zaradi razlogov na strani intervencijske agencije, mora zadevna država članica plačati odškodnino.

(5)

Predvidena nadomestila za ponovni uvoz se priznajo samo za izvoz v nekatere tretje države.

(6)

Člen 7(2)(a) Uredbe (EGS) št. 2131/93 določa možnost, da se izbranemu ponudniku povrnejo najnižji prevozni stroški med krajem skladiščenja do dejanskega kraja izvoza, z obzirom na geografsko lego Republike Češke, ki jih zagotavlja ukrep.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Na podlagi te uredbe češka intervencijska agencija razpiše stalni natečaj za izvoz navadne pšenice iz svojih zalog v skladu z Uredbo (EGS) št. 2131/93.

Člen 2

1.   Natečaj zajema največjo skupno količino 300 000 ton navadne pšenice za izvoz v vse tretje države, z izjemo Albanije, Bulgarije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Črne Gore (3) in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Lihtenštajna, Romunije in Švice.

2.   Regije, v katerih je uskladiščeno 300 000 ton navadne pšenice, so navedene v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 3

1.   Z odstopanjem od tretjega odstavka člena 16 Uredbe (EGS) št. 2131/93, je cena, ki jo je treba plačati za izvoz, enaka ceni, navedeni v ponudbi, brez mesečnega povečanja.

2.   Za izvoz, opravljen na podlagi te uredbe, se ne odobri nikakršno izvozno nadomestilo, davek oziroma mesečno povečanje.

3.   Člen 8(2) Uredbe (EGS) št. 2131/93 se ne uporablja.

4.   Uporaba člena 7(2)(a) Uredbe (EGS) št. 2131/93, določa da se izbranemu ponudniku povrnejo najnižji prevozni stroški med krajem skladiščenja do dejanskega kraja izvoza.

Člen 4

1.   Izvozna dovoljenja veljajo od dneva izdaje, in sicer v smislu člena 9 Uredbe (EGS) št. 2131/93, do poteka četrtega meseca od dneva izdaje.

2.   Ponudbam, oddanim na podlagi tega natečaja, ne smejo biti priloženi zahtevki za izvozna dovoljenja iz člena 49 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 (4).

Člen 5

1.   Z odstopanjem od člena 1(7) Uredbe (ES) št. 2131/93 je zadnji rok za oddajo ponudb v okviru prvega delnega natečaja 31. marca 2005 do 9.00 (po bruseljskem času).

2.   Zadnji rok za oddajo ponudb v okviru naslednjih delnih natečajev je vsak četrtek do 9.00 (po bruseljskem času), z izjemo datuma 5. maja 2005.

3.   Zadnji delni natečaj poteče 23. junija 2005 ob 9.00 (po bruseljskem času).

4.   Ponudbe morajo biti predložene češki intervencijski agenciji:

Státní zemdlský intervenční fond

Odbor rostlinných komodit

Ve Smečkách 33

CZ-110 00, Praha 1

Tel: 22 87 16 67/403

Faks: 22 29 68 06 404.

Člen 6

1.   Intervencijska agencija, skladiščnik in izbrani ponudnik na zahtevo slednjega in na podlagi skupnega dogovora, pred odvozom iz skladišča ali po izbiri ponudnika, vzamejo vzorce za nasprotno analizo, in sicer najmanj en vzorec za vsakih 500 ton, ter analizirajo vzorce. Intervencijsko agencijo lahko zastopa pooblaščeni predstavnik, pod pogojem, da to ni skladiščnik.

V primeru spora se rezultati analize posredujejo Komisiji.

Referenčni vzorci za nasprotno analizo se odvzamejo in analizirajo v roku sedmih delovnih dni od dneva potrditve ponudnikove zahteve ali v roku treh delovnih dni, če se vzorci vzamejo ob izstopu iz skladišča. Če končni rezultati opravljenih analiz na vzorcih pokažejo kakovost:

(a)

višjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, mora izbrani ponudnik sprejeti pošiljko v obliki, kakršni je;

(b)

višjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, vendar nižjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, pod pogojem, da odstopanja ne prekoračijo naslednjih mejnih vrednosti:

1 kilograma na hektoliter glede na specifično težo, ki pa ne sme biti nižja od 75 kg/hl,

ena odstotna točka glede na vsebnost vlage,

pol odstotne točke glede na količino nečistoč, določeno v točkah B.2 in B.4 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 824/2000 (5) in

pol odstotne točke glede na količino nečistoč, določeno v točki B.5 Priloge k Uredbi (ES) št. 824/2000, pri čemer dovoljeni odstotki zdravju škodljivih zrn in rožičkov ostanejo nespremenjeni,

mora izbrani ponudnik sprejeti pošiljko v obliki, kakršni je;

(c)

višjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, vendar nižjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, pri čemer odstopanja presegajo mejne vrednosti, določene v točki (b), lahko izbrani ponudnik:

sprejme pošiljko v obliki, kakršni je,

ali zavrne prevzem pošiljke. Izbrani ponudnik se odveže vseh obveznosti v zvezi z zadevno pošiljko in varščina se sprosti, pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija takoj obveščena v skladu s Prilogo II; vendar v primeru da izbrani ponudnik od intervencijske agencije zahteva dobavo druge pošiljke intervencijske navadne pšenice predpisane kakovosti, se varščina ne sprosti. Pošiljka mora biti zamenjana v treh dneh od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo. Izbrani ponudnik o tem takoj obvesti Komisijo v skladu s Prilogo II;

(d)

nižjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, izbrani ponudnik ne sme prevzeti zadevne pošiljke. Izbrani ponudnik se odveže vseh obveznosti v zvezi z zadevno pošiljko in varščina se sprosti, pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija takoj obveščena v skladu s Prilogo II; vendar lahko izbrani ponudnik od intervencijske agencije zahteva dobavo druge pošiljke intervencijske navadne pšenice predpisane kakovosti brez kakršnih koli doplačil. V tem primeru se varščina ne sprosti. Pošiljka mora biti zamenjana v treh dneh od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo. Izbrani ponudnik o tem takoj obvesti Komisijo v skladu s Prilogo II.

2.   V primeru, da je primopredaja navene pšenice opravljena preden so znani rezultati analiz, vsa tveganja odpadejo na izbranega ponudnika od trenutka prevzema pošiljke, brez poseganja v sredstva za zahtevo izplačila odškodnine od skladiščnika.

3.   Če zaradi več zaporednih zamenjav izbrani ponudnik ne dobi pošiljko predpisane kakovosti v enem mesecu od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo za zamenjavo, se odveže vseh obveznosti in varščina se sprosti, pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija o tem takoj obveščeni v skladu s Prilogo II.

4.   Stroške odvzema vzorcev in analiz, določenih v prvem odstavku, razen v primeru da končni rezultati pokažejo kakovost, nižjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, in brez stroškov pretovarjanja iz enega zabojnika v drugega, krije Evropski sklad za usmerjanje in jamstva na področju kmetijstva (ESUJK) za največ eno analizo na 500 ton. Stroške pretovarjanja iz enega zabojnika v drugi in stroške morebitnih dodatnih analiz, ki jih zahteva izbrani ponudnik, krije ponudnik.

Člen 7

Z odstopanjem od člena 12 Uredbe Komisije (EGS) št. 3002/92 (6), vsebujejo dokumenti za prodajo navadne pšenice na podlagi te uredbo, zlasti pa izvozno dovoljenje, prevzemni nalog iz člena 3(1)(b) Uredbe (EGS) št. 3002/92, izvozna deklaracija in, kjer je predpisano, obrazec T5, naslednjo navedbo:

Trigo blando de intervención sin aplicación de restitución ni gravamen, Reglamento (CE) no 458/2005

Intervenční pšenice obecná nepodléhá vývozní náhradě ani clu, nařízení (ES) č. 458/2005

Blød hvede fra intervention uden restitutionsydelse eller -afgift, forordning (EF) nr. 458/2005

Weichweizen aus Interventionsbeständen ohne Anwendung von Ausfuhrerstattungen oder Ausfuhrabgaben, Verordnung (EG) Nr. 458/2005

Pehme nisu sekkumisvarudest, mille puhul ei rakendata toetust või maksu, määrus (EÜ) nr 458/2005

Μαλακός σίτος παρέμβασης χωρίς εφαρμογή επιστροφής ή φόρου, κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 458/2005

Intervention common wheat without application of refund or tax, Regulation (EC) No 458/2005

Blé tendre d'intervention ne donnant pas lieu à restitution ni taxe, règlement (CE) no 458/2005

Frumento tenero d'intervento senza applicazione di restituzione né di tassa, regolamento (CE) n. 458/2005

Intervences parastie kvieši bez kompensācijas vai nodokļa piemērošanas, Regula (EK) Nr. 458/2005

Intervenciniai paprastieji kviečiai, kompensacija ar mokesčiai netaikytini, Reglamentas (EB) Nr. 458/2005

Intervenciós búza, visszatérítés, illetve adó nem alkalmazandó, 458/2005/EK rendelet

Zachte tarwe uit interventie, zonder toepassing van restitutie of belasting, Verordening (EG) nr. 458/2005

Pszenica zwyczajna interwencyjna niedająca prawa do refundacji ani do opłaty, rozporządzenie (WE) nr 458/2005

Trigo mole de intervenção sem aplicação de uma restituição ou imposição, Regulamento (CE) n.o 458/2005

Intervenčná pšenica obyčajná nepodlieha vývozným náhradám ani clu, nariadenie (ES) č. 458/2005

Intervencija navadne pšenice brez zahtevkov za nadomestila ali carine, Uredba (ES) št. 458/2005

Interventiovehnä, johon ei sovelleta vientitukea eikä vientimaksua, asetus (EY) N:o 458/2005

Interventionsvete, utan tillämpning av bidrag eller avgift, förordning (EG) nr 458/2005.

Člen 8

1.   Varščina, položena v skladu s členom 13(4) Uredbe (EGS) št. 2131/93, se sprosti takoj, ko se izbranim ponudnikom izdajo izvozna dovoljenja.

2.   Ne glede na člen 17 Uredbe (EGS) št. 2131/93 se izvozna obveznost krije z varščino v višini razlike med intervencijsko ceno, ki velja na dan natečaja, in odobreno ceno, v nobenem primeru pa ne sme biti nižja od 25 EUR za tono. Polovica varščine se položi ob izdaji dovoljenja, preostanek pa se predloži ob prevzemu žita.

Člen 9

Češka intervencijska agencija obvesti Komisijo o prejetih ponudbah najkasneje v dveh urah po poteku roka za oddajo ponudb. Za obveščanje se uporabi model, predpisan v Prilogi III in številke faksa, navedene v Prilogi IV.

Člen 10

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. marca 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 191, 31.7.1993, str. 76. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2045/2004 (UL L 354, 30.11.2004, str. 17).

(3)  Vključno s Kosovom, kakor je opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.

(4)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1.

(5)  UL L 100, 20.4.2000, str. 31.

(6)  UL L 301, 17.10 1992, str. 17.


PRILOGA I

(v tonah)

Kraj skladiščenja

Količine

Stredocesky, Jihocesky, Plzensky, Karlovarsky, Ustecky, Libcrecky, Kralovehradecky, Pardubicky, Vysocina, Jihomoravsky, Olomoucky, Zlinsky, Moravskoslezsky

300 000


PRILOGA II

Sporočilo o zavrnitvi pošiljk v okviru stalnega natečaja za izvoz navadne pšenice iz zalog češke intervencijske agencije

(Uredba (ES) št. 458/2005)

Ime izbranega ponudnika:

Datum odobritve:

Datum zavrnitve pošiljke s strani izbranega ponudnika:

Številka pošiljke

Količina v tonah

Naslov silosa

Razlogi za zavrnitev prevzema

 

 

 

ST (kg/hl)

 

 

 

% vzklitih zrn

 

 

 

% raznih nečistoč (Schwarzbesatz)

 

 

 

% snovi, ki ne spadajo pod osnovna žita nesporne kakovosti

 

 

 

drugo


PRILOGA III

Stalni natečaj za izvoz navdne pšenice iz zalog češke intervencijske agencije

(Uredba (ES) št. 458/2005)

1

2

3

4

5

6

7

Številke ponudnikov

Številka pošiljke

Količina v tonah

Cena ponudbe

(v eurih na tono) (1)

Ugodnosti

(+)

Znižanja

(–)

(v eurih na tono)

(za evidenčne namene)

Komercialni stroški

(v eurih na tono)

Namembna država

1

 

 

 

 

 

 

2

 

 

 

 

 

 

3

 

 

 

 

 

 

itd.

 

 

 

 

 

 


(1)  Ta cena vključuje povečanja in znižanja v zvezi s pošiljko, ki jo pokriva ponudnik.


PRILOGA IV

Za stike z GD Kmetijstvom (D/2) v Bruslju se uporabljajo izključno naslednje številke:

Faks: (32-2) 292 10 34.


22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/9


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 459/2005

z dne 21. marca 2005

o razpisu stalnega natečaja za izvoz navadne pšenice iz zalog avstrijske intervencijske agencije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2131/93 (2) določa postopke in pogoje za prodajo žita iz zalog intervencijskih agencij.

(2)

Glede na trenutne tržne razmere je smiselno razpisati stalni natečaj za izvoz 80 663 ton navadne pšenice iz zalog avstrijske intervencijske agencije.

(3)

Potrebno je določiti posebna pravila za zagotovitev ustreznega izvajanja postopkov in njihovega nadzora. V ta namen je treba vzpostaviti sistem varščin, ki bo zagotovil doseganje ciljev v okviru postopkov in preprečil, da izvajalci utrpijo čezmerne stroške. V skladu s tem je smiselno določiti odstopanja od nekaterih pravil, zlasti od pravil iz Uredbe (EGS) št. 2131/93.

(4)

V primeru da odvoz navadne pšenice zamuja več kot pet dni, ali da sprostitev varščin zamuja zaradi razlogov na strani intervencijske agencije, mora zadevna država članica plačati odškodnino.

(5)

Predvidena nadomestila za ponovni uvoz se priznajo samo za izvoz v nekatere tretje države.

(6)

Člen 7(2)(a) Uredbe (EGS) št. 2131/93 določa možnost, da se izbranemu ponudniku povrnejo najnižji prevozni stroški med krajem skladiščenja do dejanskega kraja izvoza, z obzirom na geografsko lego Avstrije, ki jih zagotavlja ukrep.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Na podlagi te uredbe avstrijska intervencijska agencija razpiše stalni natečaj za izvoz navadne pšenice iz svojih zalog v skladu z Uredbo (EGS) št. 2131/93.

Člen 2

1.   Natečaj zajema največjo skupno količino 80 663 ton navadne pšenice za izvoz v vse tretje države, z izjemo Albanije, Bulgarije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Črne Gore (3) in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Lihtenštajna, Romunije in Švice.

2.   Regije, v katerih je uskladiščeno 80 663 ton navadne pšenice, so navedene v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 3

1.   Z odstopanjem od tretjega odstavka člena 16 Uredbe (EGS) št. 2131/93 je cena, ki jo je treba plačati za izvoz, enaka ceni, navedeni v ponudbi, brez mesečnega povečanja.

2.   Za izvoz, opravljen na podlagi te uredbe, se ne odobri nikakršno izvozno nadomestilo, davek oziroma mesečno povečanje.

3.   Člen 8(2) Uredbe (EGS) št. 2131/93 se ne uporablja.

4.   Uporaba člena 7(2)(a) Uredbe (EGS) št. 2131/93 določa, da se izbranemu ponudniku povrnejo najnižji prevozni stroški med krajem skladiščenja do dejanskega kraja izvoza.

Člen 4

1.   Izvozna dovoljenja veljajo od dneva izdaje, in sicer v smislu člena 9 Uredbe (EGS) št. 2131/93, do poteka četrtega meseca od dneva izdaje.

2.   Ponudbam, oddanim na podlagi tega natečaja, ne smejo biti priloženi zahtevki za izvozna dovoljenja iz člena 49 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 (4)

Člen 5

1.   Z odstopanjem od člena 7(1) Uredbe (ES) št. 2131/93 je zadnji rok za oddajo ponudb v okviru prvega delnega natečaja 31. marec 2005 do 9.00 (po bruseljskem času).

2.   Zadnji rok za oddajo ponudb v okviru naslednjih delnih natečajev je vsak četrtek do 9.00 (po bruseljskem času), z izjemo datuma 5. maj 2005.

3.   Zadnji delni natečaj poteče 23. junija 2005 ob 9.00 (po bruseljskem času).

4.   Ponudbe morajo biti predložene avstrijski intervencijski agenciji.

AMA (Agrarmarkt Austria)

Dresdnerstraße 70

A-1200 Wien

Faks: (43-1) 331 51 46 24, (43-1) 331 51 44 69

Člen 6

1.   Intervencijska agencija, skladiščnik in izbrani ponudnik na zahtevo slednjega in na podlagi skupnega dogovora, pred odvozom iz skladišča ali po izbiri ponudnika, vzamejo vzorce za nasprotno analizo, in sicer najmanj en vzorec za vsakih 500 ton, ter analizirajo vzorce. Intervencijsko agencijo lahko zastopa pooblaščeni predstavnik, pod pogojem, da to ni skladiščnik.

V primeru spora se rezultati analize posredujejo Komisiji.

Referenčni vzorci za nasprotno analizo se odvzamejo in analizirajo v roku sedmih delovnih dni od dneva potrditve ponudnikove zahteve ali v roku treh delovnih dni, če se vzorci vzamejo ob izstopu iz skladišča. Če končni rezultati opravljenih analiz na vzorcih pokažejo kakovost:

(a)

višjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, mora izbrani ponudnik sprejeti pošiljko v obliki, kakršni je;

(b)

višjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, vendar nižjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, pod pogojem, da odstopanja ne prekoračijo naslednjih mejnih vrednosti:

1 kilograma na hektoliter glede na specifično težo, ki pa ne sme biti nižja od 75 kg/hl,

ena odstotna točka glede na vsebnost vlage,

pol odstotne točke glede na količino nečistoč, določeno v točkah B.2 in B.4 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 824/2000 (5), in

pol odstotne točke glede na količino nečistoč, določeno v točki B.5 Priloge k Uredbi (ES) št. 824/2000, pri čemer dovoljeni odstotki zdravju škodljivih zrn in rožičkov ostanejo nespremenjeni,

mora izbrani ponudnik sprejeti pošiljko v obliki, kakršni je;

(c)

višjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, vendar nižjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, pri čemer odstopanja presegajo mejne vrednosti, določene v točki (b), lahko izbrani ponudnik:

sprejme pošiljko v obliki, kakršni je,

ali zavrne prevzem pošiljke. Izbrani ponudnik se odveže vseh obveznosti v zvezi z zadevno pošiljko in varščina se sprosti, pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija takoj obveščena v skladu s Prilogo II; vendar v primeru da izbrani ponudnik od intervencijske agencije zahteva dobavo druge pošiljke intervencijske navadne pšenice predpisane kakovosti, se varščina ne sprosti. Pošiljka mora biti zamenjana v treh dneh od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo. Izbrani ponudnik o tem takoj obvesti Komisijo v skladu s Prilogo II;

(d)

nižjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, izbrani ponudnik ne sme prevzeti zadevne pošiljke. Izbrani ponudnik se odveže vseh obveznosti v zvezi z zadevno pošiljko in varščina se sprosti, pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija takoj obveščena v skladu s Prilogo II; vendar lahko izbrani ponudnik od intervencijske agencije zahteva dobavo druge pošiljke intervencijske navadne pšenice predpisane kakovosti brez kakršnih koli doplačil. V tem primeru se varščina ne sprosti. Pošiljka mora biti zamenjana v treh dneh od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo. Izbrani ponudnik o tem takoj obvesti Komisijo v skladu s Prilogo II.

2.   V primeru da je primopredaja navadne pšenice opravljena preden so znani rezultati analiz, vsa tveganja odpadejo na izbranega ponudnika od trenutka prevzema pošiljke, brez poseganja v sredstva za zahtevo izplačila odškodnine od skladiščnika.

3.   Če zaradi več zaporednih zamenjav izbrani ponudnik ne dobi pošiljko predpisane kakovosti v enem mesecu od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo za zamenjavo, se odveže vseh obveznosti in varščina se sprosti, pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija o tem takoj obveščeni v skladu s Prilogo II.

4.   Stroške odvzema vzorcev in analiz, določenih v prvem odstavku, razen v primeru da končni rezultati pokažejo kakovost, nižjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, in brez stroškov pretovarjanja iz enega zabojnika v drugega, krije Evropski sklad za usmerjanje in jamstva na področju kmetijstva (ESUJK) za največ eno analizo na 500 ton. Stroške pretovarjanja iz enega zabojnika v drugi in stroške morebitnih dodatnih analiz, ki jih zahteva izbrani ponudnik, krije ponudnik.

Člen 7

Z odstopanjem od člena 12 Uredbe Komisije (EGS) št. 3002/92 (6) vsebujejo dokumenti za prodajo navadne pšenice na podlagi te uredbo, zlasti pa izvozno dovoljenje, prevzemni nalog iz člena 3(1)(b) Uredbe (EGS) št. 3002/92, izvozna deklaracija in, kjer je predpisano, obrazec T5, naslednjo navedbo:

Trigo blando de intervención sin aplicación de restitución ni gravamen, Reglamento (CE) no 459/2005

Intervenční pšenice obecná nepodléhá vývozní náhradě ani clu, nařízení (ES) č. 459/2005

Blød hvede fra intervention uden restitutionsydelse eller -afgift, forordning (EF) nr. 459/2005

Weichweizen aus Interventionsbeständen ohne Anwendung von Ausfuhrerstattungen oder Ausfuhrabgaben, Verordnung (EG) Nr. 459/2005

Pehme nisu sekkumisvarudest, mille puhul ei rakendata toetust või maksu, määrus (EÜ) nr 459/2005

Μαλακός σίτος παρέμβασης χωρίς εφαρμογή επιστροφής ή φόρου, κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 459/2005

Intervention common wheat without application of refund or tax, Regulation (EC) No 459/2005

Blé tendre d'intervention ne donnant pas lieu à restitution ni taxe, règlement (CE) no 459/2005

Frumento tenero d'intervento senza applicazione di restituzione né di tassa, regolamento (CE) n. 459/2005

Intervences parastie kvieši bez kompensācijas vai nodokļa piemērošanas, Regula (EK) Nr. 459/2005

Intervenciniai paprastieji kviečiai, kompensacija ar mokesčiai netaikytini, Reglamentas (EB) Nr. 459/2005

Intervenciós búza, visszatérítés, illetve adó nem alkalmazandó, 459/2005/EK rendelet

Zachte tarwe uit interventie, zonder toepassing van restitutie of belasting, Verordening (EG) nr. 459/2005

Pszenica zwyczajna interwencyjna niedająca prawa do refundacji ani do opłaty, rozporządzenie (WE) nr 459/2005

Trigo mole de intervenção sem aplicação de uma restituição ou imposição, Regulamento (CE) n.o 459/2005

Intervenčná pšenica obyčajná nepodlieha vývozným náhradám ani clu, nariadenie (ES) č. 459/2005

Intervencija navadne pšenice brez zahtevkov za nadomestila ali carine, Uredba (ES) št. 459/2005

Interventiovehnä, johon ei sovelleta vientitukea eikä vientimaksua, asetus (EY) N:o 459/2005

Interventionsvete, utan tillämpning av bidrag eller avgift, förordning (EG) nr 459/2005.

Člen 8

1.   Varščina, položena v skladu s členom 13(4) Uredbe (EGS) št. 2131/93, se sprosti takoj, ko se izbranim ponudnikom izdajo izvozna dovoljenja.

2.   Ne glede na člen 17 Uredbe (EGS) št. 2131/93 se izvozna obveznost krije z varščino v višini razlike med intervencijsko ceno, ki velja na dan natečaja, in odobreno ceno, v nobenem primeru pa ne sme biti nižja od 25 EUR za tono. Polovica varščine se položi ob izdaji dovoljenja, preostanek pa se predloži ob prevzemu žita.

Člen 9

Avstrijska intervencijska agencija obvesti Komisijo o prejetih ponudbah najkasneje v dveh urah po poteku roka za oddajo ponudb. Za obveščanje se uporabi model, predpisan v Prilogi III in številke telefaksa, navedene v Prilogi IV.

Člen 10

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. marca 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 191, 31.7.1993, str. 76. Uredba kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2045/2004 (UL L 354, 30.11.2004, str. 17).

(3)  Vključno s Kosovom, kakor je opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.

(4)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1.

(5)  UL L 100, 20.4.2000, str. 31.

(6)  UL L 301, 17.10 1992, str. 17.


PRILOGA I

(v tonah)

Kraj skladiščenja

Količine

Burgenland, Niederösterreich, Oberösterreich

80 663


PRILOGA II

Sporočilo o zavrnitvi pošiljk v okviru stalnega natečaja za izvoz navadne pšenice iz zalog avstrijske intervencijske agencije

(Člen 6(1) Uredbe (ES) št. 459/2005)

Ime izbranega ponudnika:

Datum odobritve:

Datum zavrnitve pošiljke s strani izbranega ponudnika:

Številka pošiljke

Količina v tonah

Naslov silosa

Razlogi za zavrnitev prevzema

 

 

 

ST (kg/hl)

 

 

 

% vzklitih zrn

 

 

 

% raznih nečistoč (Schwarzbesatz)

 

 

 

% snovi, ki ne spadajo pod osnovna žita nesporne kakovosti

 

 

 

drugo


PRILOGA III

Stalni natečaj za izvoz navdne pšenice iz zalog avstrijske intervencijske agencije

(Uredba (ES) št. 459/2005)

1

2

3

4

5

6

7

Številke ponudnikov

Številka pošiljke

Količina v tonah

Cena ponudbe

(v EUR na tono) (1)

Ugodnosti

(+)

Znižanja

(–)

(v EUR na tono)

(za evidenčne namene)

Komercialni stroški

(v EUR na tono)

Namembna država

1

 

 

 

 

 

 

2

 

 

 

 

 

 

3

 

 

 

 

 

 

itd.

 

 

 

 

 

 


(1)  Ta cena vključuje povečanja in znižanja v zvezi s pošiljko, ki jo pokriva ponudnik.


PRILOGA IV

Za stike z GD Kmetijstvom (D/2) v Bruslju se uporabljajo izključno naslednje številke:

Faks: (32-2) 292 10 34.


22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/15


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 460/2005

z dne 21. marca 2005

o razpisu stalnega natečaja za izvoz navadne pšenice iz zalog madžarske intervencijske agencije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2131/93 (2) določa postopke in pogoje za prodajo žita iz zalog intervencijskih agencij.

(2)

Glede na trenutne tržne razmere je smiselno razpisati stalni natečaj za izvoz 320 000 ton navadne pšenice iz zalog madžarske intervencijske agencije.

(3)

Potrebno je določiti posebna pravila za zagotovitev ustreznega izvajanja postopkov in njihovega nadzora. V ta namen je treba vzpostaviti sistem varščin, ki bo zagotovil doseganje ciljev v okviru postopkov in preprečil, da izvajalci utrpijo čezmerne stroške. V skladu s tem je smiselno določiti odstopanja od nekaterih pravil, zlasti od pravil iz Uredbe (EGS) št. 2131/93.

(4)

V primeru da odvoz navadne pšenice zamuja več kot pet dni, ali da sprostitev varščin zamuja zaradi razlogov na strani intervencijske agencije, mora zadevna država članica plačati odškodnino.

(5)

Predvidena nadomestila za ponovni uvoz se priznajo samo za izvoz v nekatere tretje države.

(6)

Člen 7(2)(a) Uredbe (EGS) št. 2131/93 določa možnost, da se izbranemu ponudniku povrnejo najnižji prevozni stroški med krajem skladiščenja do dejanskega kraja izvoza, z obzirom na geografsko lego Madžarske, ki jih zagotavlja ukrep.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Na podlagi te uredbe madžarska intervencijska agencija razpiše stalni natečaj za izvoz navadne pšenice iz svojih zalog v skladu z Uredbo (EGS) št. 2131/93.

Člen 2

1.   Natečaj zajema največjo skupno količino 320 000 ton navadne pšenice za izvoz v vse tretje države, z izjemo Albanije, Bulgarije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Črne Gore (3) in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Lihtenštajna, Romunije in Švice.

2.   Regije, v katerih je uskladiščeno 320 000 ton navadne pšenice, so navedene v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 3

1.   Z odstopanjem od tretjega odstavka člena 16 Uredbe (EGS) št. 2131/93, je cena, ki jo je treba plačati za izvoz, enaka ceni, navedeni v ponudbi, brez mesečnega povečanja.

2.   Za izvoz, opravljen na podlagi te uredbe, se ne odobri nikakršno izvozno nadomestilo, davek oziroma mesečno povečanje.

3.   Člen 8(2) Uredbe (EGS) št. 2131/93 se ne uporablja.

4.   Uporaba člena 7(2)(a) Uredbe (EGS) št. 2131/93 določa, da se izbranemu ponudniku povrnejo najnižji prevozni stroški med krajem skladiščenja do dejanskega kraja izvoza.

Člen 4

1.   Izvozna dovoljenja veljajo od dneva izdaje, in sicer v smislu člena 9 Uredbe (EGS) št. 2131/93, do poteka četrtega meseca od dneva izdaje.

2.   Ponudbam, oddanim na podlagi tega natečaja, ne smejo biti priloženi zahtevki za izvozna dovoljenja iz člena 49 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 (4).

Člen 5

1.   Z odstopanjem od člena 1(7) Uredbe (ES) št. 2131/93 je zadnji rok za oddajo ponudb v okviru prvega delnega natečaja 31. marca 2005 do 9.00 (po bruseljskem času).

2.   Zadnji rok za oddajo ponudb v okviru naslednjih delnih natečajev je vsak četrtek do 9.00 (po bruseljskem času), z izjemo datuma 5. maja 2005.

3.   Zadnji delni natečaj poteče 23. junija 2005 ob 9.00 (po bruseljskem času).

4.   Ponudbe morajo biti predložene madžarski intervencijski agenciji.

Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési Hivatal

Alkotmány u. 29.

H-1385 Budapest 62

Pf. 867

Tel: (36-1) 219 62 60

Faks: (36-1) 219 62 59.

Člen 6

1.   Intervencijska agencija, skladiščnik in izbrani ponudnik na zahtevo slednjega in na podlagi skupnega dogovora, pred odvozom iz skladišča ali po izbiri ponudnika, vzamejo vzorce za nasprotno analizo, in sicer najmanj en vzorec za vsakih 500 ton, ter analizirajo vzorce. Intervencijsko agencijo lahko zastopa pooblaščeni predstavnik, pod pogojem, da to ni skladiščnik.

V primeru spora se rezultati analize posredujejo Komisiji.

Referenčni vzorci za nasprotno analizo se odvzamejo in analizirajo v roku sedmih delovnih dni od dneva potrditve ponudnikove zahteve ali v roku treh delovnih dni, če se vzorci vzamejo ob izstopu iz skladišča. Če končni rezultati opravljenih analiz na vzorcih pokažejo kakovost:

(a)

višjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, mora izbrani ponudnik sprejeti pošiljko v obliki, kakršni je;

(b)

višjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, vendar nižjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, pod pogojem, da odstopanja ne prekoračijo naslednjih mejnih vrednosti:

1 kilograma na hektoliter glede na specifično težo, ki pa ne sme biti nižja od 75 kg/hl,

ena odstotna točka glede na vsebnost vlage,

pol odstotne točke glede na količino nečistoč, določeno v točkah B.2 in B.4 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 824/2000 (5), in

pol odstotne točke glede na količino nečistoč, določeno v točki B.5 Priloge k Uredbi (ES) št. 824/2000, pri čemer dovoljeni odstotki zdravju škodljivih zrn in rožičkov ostanejo nespremenjeni,

mora izbrani ponudnik sprejeti pošiljko v obliki, kakršni je;

(c)

višjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, vendar nižjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, pri čemer odstopanja presegajo mejne vrednosti, določene v točki (b), lahko izbrani ponudnik:

sprejme pošiljko v obliki, kakršni je,

ali zavrne prevzem pošiljke. Izbrani ponudnik se odveže vseh obveznosti v zvezi z zadevno pošiljko in varščina se sprosti, pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija takoj obveščena v skladu s Prilogo II; vendar v primeru da izbrani ponudnik od intervencijske agencije zahteva dobavo druge pošiljke intervencijske navadne pšenice predpisane kakovosti, se varščina ne sprosti. Pošiljka mora biti zamenjana v treh dneh od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo. Izbrani ponudnik o tem takoj obvesti Komisijo v skladu s Prilogo II;

(d)

nižjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, izbrani ponudnik ne sme prevzeti zadevne pošiljke. Izbrani ponudnik se odveže vseh obveznosti v zvezi z zadevno pošiljko in varščina se sprosti, pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija takoj obveščena v skladu s Prilogo II; vendar lahko izbrani ponudnik od intervencijske agencije zahteva dobavo druge pošiljke intervencijske navadne pšenice predpisane kakovosti brez kakršnih koli doplačil. V tem primeru se varščina ne sprosti. Pošiljka mora biti zamenjana v treh dneh od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo. Izbrani ponudnik o tem takoj obvesti Komisijo v skladu s Prilogo II.

2.   V primeru da je primopredaja navadne pšenice opravljena preden so znani rezultati analiz, vsa tveganja odpadejo na izbranega ponudnika od trenutka prevzema pošiljke, brez poseganja v sredstva za zahtevo izplačila odškodnine od skladiščnika.

3.   Če zaradi več zaporednih zamenjav izbrani ponudnik ne dobi pošiljko predpisane kakovosti v enem mesecu od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo za zamenjavo, se odveže vseh obveznosti in varščina se sprosti, pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija o tem takoj obveščeni v skladu s Prilogo II.

4.   Stroške odvzema vzorcev in analiz, določenih v prvem odstavku, razen v primeru da končni rezultati pokažejo kakovost, nižjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, in brez stroškov pretovarjanja iz enega zabojnika v drugega, krije Evropski sklad za usmerjanje in jamstva na področju kmetijstva (ESUJK) za največ eno analizo na 500 ton. Stroške pretovarjanja iz enega zabojnika v drugi in stroške morebitnih dodatnih analiz, ki jih zahteva izbrani ponudnik, krije ponudnik.

Člen 7

Z odstopanjem od člena 12 Uredbe Komisije (EGS) št. 3002/92 (6) vsebujejo dokumenti za prodajo navadne pšenice na podlagi te uredbo, zlasti pa izvozno dovoljenje, prevzemni nalog iz člena 3(1)(b) Uredbe (EGS) št. 3002/92, izvozna deklaracija in, kjer je predpisano, obrazec T5, naslednjo navedbo:

Trigo blando de intervención sin aplicación de restitución ni gravamen, Reglamento (CE) no 460/2005

Intervenční pšenice obecná nepodléhá vývozní náhradě ani clu, nařízení (ES) č. 460/2005

Blød hvede fra intervention uden restitutionsydelse eller -afgift, forordning (EF) nr. 460/2005

Weichweizen aus Interventionsbeständen ohne Anwendung von Ausfuhrerstattungen oder Ausfuhrabgaben, Verordnung (EG) Nr. 460/2005

Pehme nisu sekkumisvarudest, mille puhul ei rakendata toetust või maksu, määrus (EÜ) nr 460/2005

Μαλακός σίτος παρέμβασης χωρίς εφαρμογή επιστροφής ή φόρου, κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 460/2005

Intervention common wheat without application of refund or tax, Regulation (EC) No 460/2005

Blé tendre d'intervention ne donnant pas lieu à restitution ni taxe, règlement (CE) no 460/2005

Frumento tenero d'intervento senza applicazione di restituzione né di tassa, regolamento (CE) n. 460/2005

Intervences parastie kvieši bez kompensācijas vai nodokļa piemērošanas, Regula (EK) Nr. 460/2005

Intervenciniai paprastieji kviečiai, kompensacija ar mokesčiai netaikytini, Reglamentas (EB) Nr. 460/2005

Intervenciós búza, visszatérítés, illetve adó nem alkalmazandó, 460/2005/EK rendelet

Zachte tarwe uit interventie, zonder toepassing van restitutie of belasting, Verordening (EG) nr. 460/2005

Pszenica zwyczajna interwencyjne nie dające prawa do refundacji ani do opłaty, rozporządzenie (WE) nr 460/2005

Trigo mole de intervenção sem aplicação de uma restituição ou imposição, Regulamento (CE) n.o 460/2005

Intervenčná pšenica obyčajná nepodlieha vývozným náhradám ani clu, nariadenie (ES) č. 460/2005

Intervencija navadne pšenice brez zahtevkov za nadomestila ali carine, Uredba (ES) št. 460/2005

Interventiovehnä, johon ei sovelleta vientitukea eikä vientimaksua, asetus (EY) N:o 460/2005

Interventionsvete, utan tillämpning av bidrag eller avgift, förordning (EG) nr 460/2005.

Člen 8

1.   Varščina, položena v skladu s členom 13(4) Uredbe (EGS) št. 2131/93 se sprosti takoj, ko se izbranim ponudnikom izdajo izvozna dovoljenja.

2.   Ne glede na člen 17 Uredbe (EGS) št. 2131/93 se izvozna obveznost krije z varščino v višini razlike med intervencijsko ceno, ki velja na dan natečaja, in odobreno ceno, v nobenem primeru pa ne sme biti nižja od 25 EUR za tono. Polovica varščine se položi ob izdaji dovoljenja, preostanek pa se predloži ob prevzemu žita.

Člen 9

Madžarska intervencijska agencija obvesti Komisijo o prejetih ponudbah najkasneje v dveh urah po poteku roka za oddajo ponudb. Za obveščanje se uporabi model, predpisan v Prilogi III in številke telefaksa, navedene v Prilogi IV.

Člen 10

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. marca 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 191, 31.7.1993, str. 76. Uredba kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2045/2004 (UL L 354, 30.11.2004, str. 17).

(3)  Vključno s Kosovom, kakor je opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.

(4)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1.

(5)  UL L 100, 20.4.2000, str. 31.

(6)  UL L 301, 17.10.1992, str. 17.


PRILOGA I

(v tonah)

Kraj skladiščenja

Količine

Bács-Kiskun, Baranya, Békés, Borsod-Abaúj-Zemplén, Csongrád, Fejér, Főváros és Pest, Győr-Moson-Sopron, Hajdú-Bihar, Heves, Jász-Nagykun-Szolnok, Somogy, Szabolcs-Szatmár-Bereg, Tolna

320 000


PRILOGA II

Sporočilo o zavrnitvi pošiljk v okviru stalnega natečaja za izvoz navadne pšenice iz zalog madžarske intervencijske agencije

(Člen 6(1) Uredbe (ES) št. 460/2005)

Ime izbranega ponudnika:

Datum odobritve:

Datum zavrnitve pošiljke s strani izbranega ponudnika:

Številka pošiljke

Količina v tonah

Naslov silosa

Razlogi za zavrnitev prevzema

 

 

 

ST (kg/hl)

 

 

 

% vzklitih zrn

 

 

 

% raznih nečistoč (Schwarzbesatz)

 

 

 

% snovi, ki ne spadajo pod osnovna žita nesporne kakovosti

 

 

 

drugo


PRILOGA III

Stalni natečaj za izvoz navadne pšenice iz zalog madžarske intervencijske agencije

(Uredba (ES) št. 460/ 2005)

1

2

3

4

5

6

7

Številke ponudnikov

Številka pošiljke

Količina v tonah

Cena ponudbe

(v EUR na tono) (1)

Ugodnosti

(+)

Znižanja

(–)

(v EUR na tono)

(za evidenčne namene)

Komercialni stroški

(v EUR na tono)

Namembna država

1

 

 

 

 

 

 

2

 

 

 

 

 

 

3

 

 

 

 

 

 

itd.

 

 

 

 

 

 


(1)  Ta cena vključuje povečanja in znižanja v zvezi s pošiljko, ki jo pokriva ponudnik.


PRILOGA IV

Za stike z GD Kmetijstvom (D/2) v Bruslju se uporabljajo izključno naslednje številke:

Faks: (32-2) 292 10 34.


22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/21


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 461/2005

z dne 21. marca 2005

o razpisu stalnega natečaja za izvoz navadna pšenica iz zalog poljske intervencijske agencije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2131/93 (2) določa postopke in pogoje za prodajo žita iz zalog intervencijskih agencij.

(2)

Glede na trenutne tržne razmere je smiselno razpisati stalni natečaj za izvoz 93 084 ton navadna pšenica iz zalog poljske intervencijske agencije.

(3)

Potrebno je določiti posebna pravila za zagotovitev ustreznega izvajanja postopkov in njihovega nadzora. V ta namen je treba vzpostaviti sistem varščin, ki bo zagotovil doseganje ciljev v okviru postopkov in preprečil, da izvajalci utrpijo čezmerne stroške. V skladu s tem je smiselno določiti odstopanja od nekaterih pravil, zlasti od pravil iz Uredbe (EGS) št. 2131/93.

(4)

V primeru da odvoz navadne pšenice zamuja več kot pet dni, ali da sprostitev varščin zamuja zaradi razlogov na strani intervencijske agencije, mora zadevna država članica plačati odškodnino.

(5)

Predvidena nadomestila za ponovni uvoz se priznajo samo za izvoz v nekatere tretje države.

(6)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Na podlagi te uredbe poljske intervencijska agencija razpiše stalni natečaj za izvoz rži iz svojih zalog v skladu z Uredbo (EGS) št. 2131/93.

Člen 2

1.   Natečaj zajema največjo skupno količino 93 084 ton navadne pšenice za izvoz v vse tretje države z izjemo Albanije, Bulgarije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Črne Gore (3) in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Lihtenštajna, Romunije in Švice.

2.   Regije, v katerih je uskladiščeno 93 084 ton navadne pšenice, so navedene v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 3

1.   Z odstopanjem od tretjega odstavka člena 16 Uredbe (EGS) št. 2131/93 je cena, ki jo je treba plačati za izvoz, enaka ceni, navedeni v ponudbi, brez mesečnega povečanja.

2.   Za izvoz, opravljen na podlagi te uredbe, se ne odobri nikakršno izvozno nadomestilo, davek oziroma mesečno povečanje.

3.   Člen 8(2) Uredbe (EGS) št. 2131/93 se ne uporablja.

Člen 4

1.   Izvozna dovoljenja veljajo od dneva izdaje, in sicer v smislu člena 9 Uredbe (EGS) št. 2131/93, do poteka četrtega meseca od dneva izdaje.

2.   Ponudbam, oddanim na podlagi tega natečaja, ne smejo biti priloženi zahtevki za izvozna dovoljenja iz člena 49 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 (4).

Člen 5

1.   Z odstopanjem od člena 1(7) Uredbe (ES) št. 2131/93 je zadnji rok za oddajo ponudb v okviru prvega delnega natečaja 31. marca 2005 do 9.00 (po bruseljskem času).

2.   Zadnji rok za oddajo ponudb v okviru naslednjih delnih natečajev je vsak četrtek do 9.00 (po bruseljskem času), z izjemo datuma 5. maja 2005.

3.   Zadnji delni natečaj poteče 23. junija 2005 ob 9.00 (po bruseljskem času).

4.   Ponudbe morajo biti predložene poljski intervencijski agenciji:

Agencja Rynku Rolnego

Biuro Produktów Roślinnych

Dzial Zbóż

Ul. Nowy Świat 6/12

PL-00-400 Warszawa

Tel: (48-22) 661 78 10

Faks: (48-22) 661 78 26.

Člen 6

1.   Intervencijska agencija, skladiščnik in izbrani ponudnik na zahtevo slednjega in na podlagi skupnega dogovora, pred odvozom iz skladišča ali po izbiri ponudnika, vzamejo vzorce za nasprotno analizo, in sicer najmanj en vzorec za vsakih 500 ton, ter analizirajo vzorce. Intervencijsko agencijo lahko zastopa pooblaščeni predstavnik, pod pogojem, da to ni skladiščnik.

V primeru spora se rezultati analize posredujejo Komisiji.

Referenčni vzorci za nasprotno analizo se odvzamejo in analizirajo v roku sedmih delovnih dni od dneva potrditve ponudnikove zahteve ali v roku treh delovnih dni, če se vzorci vzamejo ob izstopu iz skladišča. Če končni rezultati opravljenih analiz na vzorcih pokažejo kakovost:

(a)

višjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, mora izbrani ponudnik sprejeti pošiljko v obliki, kakršni je;

(b)

višjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, vendar nižjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, pod pogojem, da odstopanja ne prekoračijo naslednjih mejnih vrednosti:

1 kilograma na hektoliter glede na specifično težo, ki pa ne sme biti nižja od 75 kg/hl,

ena odstotna točka glede na vsebnost vlage,

pol odstotne točke glede na količino nečistoč, določeno v točkah B.2 in B.4 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 824/2000 (5), in

pol odstotne točke glede na količino nečistoč, določeno v točki B.5 Priloge k Uredbi (ES) št. 824/2000, pri čemer dovoljeni odstotki zdravju škodljivih zrn in rožičkov ostanejo nespremenjeni,

mora izbrani ponudnik sprejeti pošiljko v obliki, kakršni je;

(c)

višjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, vendar nižjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, pri čemer odstopanja presegajo mejne vrednosti, določene v točki b), lahko izbrani ponudnik:

sprejme pošiljko v obliki, kakršni je,

ali zavrne prevzem pošiljke. Izbrani ponudnik se odveže vseh obveznosti v zvezi z zadevno pošiljko in varščina se sprosti, pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija takoj obveščena v skladu s Prilogo II; vendar v primeru da izbrani ponudnik od intervencijske agencije zahteva dobavo druge pošiljke intervencijske navadne pšenice predpisane kakovosti, se varščina ne sprosti. Pošiljka mora biti zamenjana v treh dneh od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo. Izbrani ponudnik o tem takoj obvesti Komisijo v skladu s Prilogo II;

(d)

nižjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, izbrani ponudnik ne sme prevzeti zadevne pošiljke. Izbrani ponudnik se odveže vseh obveznosti v zvezi z zadevno pošiljko in varščina se sprosti, pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija takoj obveščena v skladu s Prilogo II; vendar lahko izbrani ponudnik od intervencijske agencije zahteva dobavo druge pošiljke intervencijske navadne pšenice predpisane kakovosti brez kakršnih koli doplačil. V tem primeru se varščina ne sprosti. Pošiljka mora biti zamenjana v treh dneh od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo. Izbrani ponudnik o tem takoj obvesti Komisijo v skladu s Prilogo II.

2.   V primeru da je primopredaja navadne pšenice opravljena preden so znani rezultati analiz, vsa tveganja odpadejo na izbranega ponudnika od trenutka prevzema pošiljke, brez poseganja v sredstva za zahtevo izplačila odškodnine od skladiščnika.

3.   Če zaradi več zaporednih zamenjav izbrani ponudnik ne dobi pošiljko predpisane kakovosti v enem mesecu od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo za zamenjavo, se odveže vseh obveznosti in varščina se sprosti, pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija o tem takoj obveščeni v skladu s Prilogo II.

4.   Stroške odvzema vzorcev in analiz, določenih v prvem odstavku, razen v primeru da končni rezultati pokažejo kakovost, nižjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, in brez stroškov pretovarjanja iz enega zabojnika v drugega, krije Evropski sklad za usmerjanje in jamstva na področju kmetijstva (ESUJK) za največ eno analizo na 500 ton. Stroške pretovarjanja iz enega zabojnika v drugi in stroške morebitnih dodatnih analiz, ki jih zahteva izbrani ponudnik, krije ponudnik.

Člen 7

Z odstopanjem od člena 12 Uredbe Komisije (EGS) št. 3002/92 (6) vsebujejo dokumenti za prodajo navadne pšenice na podlagi te uredbo, zlasti pa izvozno dovoljenje, prevzemni nalog iz člena 3(1)(b) Uredbe (EGS) št. 3002/92, izvozna deklaracija in, kjer je predpisano, obrazec T5, naslednjo navedbo:

Trigo blando de intervención sin aplicación de restitución ni gravamen, Reglamento (CE) no 461/2005

Intervenční pšenice obecná nepodléhá vývozní náhradě ani clu, nařízení (ES) č. 461/2005

Blød hvede fra intervention uden restitutionsydelse eller -afgift, forordning (EF) nr. 461/2005

Weichweizen aus Interventionsbeständen ohne Anwendung von Ausfuhrerstattungen oder Ausfuhrabgaben, Verordnung (EG) Nr. 461/2005

Pehme nisu sekkumisvarudest, mille puhul ei rakendata toetust või maksu, määrus (EÜ) nr 461/2005

Μαλακός σίτος παρέμβασης χωρίς εφαρμογή επιστροφής ή φόρου, κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 461/2005

Intervention common wheat without application of refund or tax, Regulation (EC) No 461/2005

Blé tendre d'intervention ne donnant pas lieu à restitution ni taxe, règlement (CE) no 461/2005

Frumento tenero d'intervento senza applicazione di restituzione né di tassa, regolamento (CE) n. 461/2005

Intervences parastie kvieši bez kompensācijas vai nodokļa piemērošanas, Regula (EK) Nr. 461/2005

Intervenciniai paprastieji kviečiai, kompensacija ar mokesčiai netaikytini, Reglamentas (EB) Nr. 461/2005

Intervenciós búza, visszatérítés, illetve adó nem alkalmazandó, 461/2005/EK rendelet

Zachte tarwe uit interventie, zonder toepassing van restitutie of belasting, Verordening (EG) nr. 461/2005

Pszenica zwyczajna interwencyjna niedająca prawa do refundacji ani do opłaty, rozporządzenie (WE) nr 461/2005

Trigo mole de intervenção sem aplicação de uma restituição ou imposição, Regulamento (CE) n.o 461/2005

Intervenčná pšenica obyčajná nepodlieha vývozným náhradám ani clu, nariadenie (ES) č. 461/2005

Intervencija navadne pšenice brez zahtevkov za nadomestila ali carine, Uredba (ES) št. 461/2005

Interventiovehnä, johon ei sovelleta vientitukea eikä vientimaksua, asetus (EY) N:o 461/2005

Interventionsvete, utan tillämpning av bidrag eller avgift, förordning (EG) nr 461/2005.

Člen 8

1.   Varščina, položena v skladu s členom 13(4) Uredbe (EGS) št. 2131/93, se sprosti takoj, ko se izbranim ponudnikom izdajo izvozna dovoljenja.

2.   Ne glede na člen 17 Uredbe (EGS) št. 2131/93 se izvozna obveznost krije z varščino v višini razlike med intervencijsko ceno, ki velja na dan natečaja, in odobreno ceno, v nobenem primeru pa ne sme biti nižja od 25 EUR za tono. Polovica varščine se položi ob izdaji dovoljenja, preostanek pa se predloži ob prevzemu žita.

Člen 9

Poljska intervencijska agencija obvesti Komisijo o prejetih ponudbah najkasneje v dveh urah po poteku roka za oddajo ponudb. Za obveščanje se uporabi model, predpisan v Prilogi III in številke telefaksa, navedene v Prilogi IV.

Člen 10

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. marca 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 191, 31.7.1993, str. 76. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2045/2004 (UL L 354, 30.11.2004, str. 17).

(3)  Vključno s Kosovom, kakor je opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.

(4)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1.

(5)  UL L 100, 20.4.2000, str. 31.

(6)  UL L 301, 17.10 1992, str. 17.


PRILOGA I

(v tonah)

Kraj skladiščenja

Količine

Opolski, Kujawsko-Pomorski, Lubelski, Podkarpacki, Mazowiecki, Warmińsko-Mazurski, Zachodniopomorski, Pomorski, Lubuski, Podlaski, Wielkopolski

93 084


PRILOGA II

Sporočilo o zavrnitvi pošiljk v okviru stalnega natečaja za izvoz navadne pšenice iz zalog poljske intervencijske agencije

(Člen 6(1) Uredbe (ES) št. 461/2005)

Ime izbranega ponudnika:

Datum odobritve:

Datum zavrnitve pošiljke s strani izbranega ponudnika:

Številka pošiljke

Količina v tonah

Naslov silosa

Razlogi za zavrnitev prevzema

 

 

 

ST (kg/hl)

 

 

 

% vzklitih zrn

 

 

 

% raznih nečistoč (Schwarzbesatz)

 

 

 

% snovi, ki ne spadajo pod osnovna žita nesporne kakovosti

 

 

 

drugo


PRILOGA III

Stalni natečaj za izvoz navdne pšenice iz zalog poljske intervencijske agencije

(Uredba (ES) št. 461/2005)

1

2

3

4

5

6

7

Številke ponudnikov

Številka pošiljke

Količina v tonah

Cena ponudbe

(v EUR na tono) (1)

Ugodnosti

(+)

Znižanja

(–)

(v EUR na tono)

(za evidenčne namene)

Komercialni stroški

(v EUR na tono)

Namembna država

1

 

 

 

 

 

 

2

 

 

 

 

 

 

3

 

 

 

 

 

 

itd.

 

 

 

 

 

 


(1)  Ta cena vključuje povečanja in znižanja v zvezi s pošiljko, ki jo pokriva ponudnik.


PRILOGA IV

Za stike z GD Kmetijstvom (D/2) v Bruslju se uporabljajo izključno naslednje številke:

Faks: (32-2) 292 10 34.


22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/27


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 462/2005

z dne 21. marca 2005

o razpisu stalnega natečaja za izvoz ječmena iz zalog nemške intervencijske agencije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2131/93 (2) določa postopke in pogoje za prodajo žita iz zalog intervencijskih agencij.

(2)

Glede na trenutne tržne razmere je smiselno razpisati stalni natečaj za izvoz 500 693 ton ječmena iz zalog nemške intervencijske agencije.

(3)

Potrebno je določiti posebna pravila za zagotovitev ustreznega izvajanja postopkov in njihovega nadzora. V ta namen je treba vzpostaviti sistem varščin, ki bo zagotovil doseganje ciljev v okviru postopkov in preprečil, da izvajalci utrpijo čezmerne stroške. V skladu s tem je smiselno določiti odstopanja od nekaterih pravil, zlasti od pravil iz Uredbe (EGS) št. 2131/93.

(4)

V primeru da odvoz ječmena zamuja več kot pet dni, ali da sprostitev varščin zamuja zaradi razlogov na strani intervencijske agencije, mora zadevna država članica plačati odškodnino.

(5)

Predvidena nadomestila za ponovni uvoz se priznajo samo za izvoz v nekatere tretje države.

(6)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Na podlagi te uredbe nemške intervencijska agencija razpiše stalni natečaj za izvoz ječmena iz svojih zalog v skladu z Uredbo (EGS) št. 2131/93.

Člen 2

1.   Natečaj zajema največjo skupno količino 500 693 ton ječmena za izvoz v vse tretje države, z izjemo Albanije, Bulgarije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Črne Gore (3) in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Lihtenštajna, Romunije, Švice, Združenih držav Amerike, Kanade in Mehike.

2.   Regije, v katerih je uskladiščeno 500 693 ton ječmena, so navedene v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 3

1.   Z odstopanjem od tretjega odstavka člena 16 Uredbe (EGS) št. 2131/93 je cena, ki jo je treba plačati za izvoz, enaka ceni, navedeni v ponudbi., brez mesečnega povečanja.

2.   Za izvoz, opravljen na podlagi te uredbe, se ne odobri nikakršno izvozno nadomestilo, davek oziroma mesečno povečanje.

3.   Člen 8(2) Uredbe (EGS) št. 2131/93 se ne uporablja.

Člen 4

1.   Izvozna dovoljenja veljajo od dneva izdaje, in sicer v smislu člena 9 Uredbe (EGS) št. 2131/93, do poteka četrtega meseca od dneva izdaje.

2.   Ponudbam, oddanim na podlagi tega natečaja, ne smejo biti priloženi zahtevki za izvozna dovoljenja iz člena 49 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 (4).

Člen 5

1.   Z odstopanjem od člena 1(7) Uredbe (ES) št. 2131/93 je zadnji rok za oddajo ponudb v okviru prvega delnega natečaja 31. marca 2005 do 9.00 (po bruseljskem času).

2.   Zadnji rok za oddajo ponudb v okviru naslednjih delnih natečajev je vsak četrtek do 9.00 (po bruseljskem času), z izjemo datuma 5. maja 2005 in 26. maja 2005.

3.   Zadnji delni natečaj poteče 23. junija 2005 ob 9.00 (po bruseljskem času).

4.   Ponudbe morajo biti predložene nemški intervencijski agenciji.

Bundesanstalt für Landwirtschaft und Ernährung (BLE)

Adickesallee 40

D-60322 Frankfurt am Main

Faks: 0049 69 15 64-6 24

Člen 6

1.   Intervencijska agencija, skladiščnik in izbrani ponudnik na zahtevo slednjega in na podlagi skupnega dogovora, pred odvozom iz skladišča ali po izbiri ponudnika, vzamejo vzorce za nasprotno analizo, in sicer najmanj en vzorec za vsakih 500 ton, ter analizirajo vzorce. Intervencijsko agencijo lahko zastopa pooblaščeni predstavnik, pod pogojem, da to ni skladiščnik.

V primeru spora se rezultati analize posredujejo Komisiji.

Referenčni vzorci za nasprotno analizo se odvzamejo in analizirajo v roku sedmih delovnih dni od dneva potrditve ponudnikove zahteve ali v roku treh delovnih dni, če se vzorci vzamejo ob izstopu iz skladišča. Če končni rezultati opravljenih analiz na vzorcih pokažejo kakovost:

(a)

višjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, mora izbrani ponudnik sprejeti pošiljko v obliki, kakršni je;

(b)

višjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, vendar nižjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, pod pogojem, da odstopanja ne prekoračijo naslednjih mejnih vrednosti:

1 kilograma na hektoliter glede na specifično težo, ki pa ne sme biti nižja od 64 kg/hl,

ena odstotna točka glede na vsebnost vlage,

pol odstotne točke glede na količino nečistoč, določeno v točkah B.2 in B.4 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 824/2000 (5), in

pol odstotne točke glede na količino nečistoč, določeno v točki B.5 Priloge k Uredbi (ES) št. 824/2000, pri čemer dovoljeni odstotki zdravju škodljivih zrn in rožičkov ostanejo nespremenjeni,

mora izbrani ponudnik sprejeti pošiljko v obliki, kakršni je;

(c)

višjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, vendar nižjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, pri čemer odstopanja presegajo mejne vrednosti, določene v točki b), lahko izbrani ponudnik:

sprejme pošiljko v obliki, kakršni je,

ali zavrne prevzem pošiljke. Izbrani ponudnik se odveže vseh obveznosti v zvezi z zadevno pošiljko in varščina se sprosti, pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija takoj obveščena v skladu s Prilogo II; vendar v primeru da izbrani ponudnik od intervencijske agencije zahteva dobavo druge pošiljke intervencijskega ječmena predpisane kakovosti, se varščina ne sprosti. Pošiljka mora biti zamenjana v treh dneh od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo. Izbrani ponudnik o tem takoj obvesti Komisijo v skladu s Prilogo II;

(d)

nižjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, izbrani ponudnik ne sme prevzeti zadevne pošiljke. Izbrani ponudnik se odveže vseh obveznosti v zvezi z zadevno pošiljko in varščina se sprosti, pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija takoj obveščena v skladu s Prilogo II; vendar lahko izbrani ponudnik od intervencijske agencije zahteva dobavo druge pošiljke intervencijskega ječmena predpisane kakovosti brez kakršnih koli doplačil. V tem primeru se varščina ne sprosti. Pošiljka mora biti zamenjana v treh dneh od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo. Izbrani ponudnik o tem takoj obvesti Komisijo v skladu s Prilogo II.

2.   V primeru da je primopredaja ječmena opravljena preden so znani rezultati analiz, vsa tveganja odpadejo na izbranega ponudnika od trenutka prevzema pošiljke, brez poseganja v sredstva za zahtevo izplačila odškodnine od skladiščnika.

3.   Če zaradi več zaporednih zamenjav izbrani ponudnik ne dobi pošiljko predpisane kakovosti v enem mesecu od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo za zamenjavo, se odveže vseh obveznosti in varščina se sprosti, pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija o tem takoj obveščeni v skladu s Prilogo II.

4.   Stroške odvzema vzorcev in analiz, določenih v prvem odstavku, razen v primeru da končni rezultati pokažejo kakovost, nižjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, in brez stroškov pretovarjanja iz enega zabojnika v drugega, krije Evropski sklad za usmerjanje in jamstva na področju kmetijstva (ESUJK) za največ eno analizo na 500 ton. Stroške pretovarjanja iz enega zabojnika v drugi in stroške morebitnih dodatnih analiz, ki jih zahteva izbrani ponudnik, krije ponudnik.

Člen 7

Z odstopanjem od člena 12 Uredbe Komisije (EGS) št. 3002/92 (6) vsebujejo dokumenti za prodajo ječmena na podlagi te uredbo, zlasti pa izvozno dovoljenje, prevzemni nalog iz člena 3 (1)(b) Uredbe (EGS) št. 3002/92, izvozna deklaracija in, kjer je predpisano, obrazec T5, naslednjo navedbo:

Cebada de intervención sin aplicación de restitución ni gravamen, Reglamento (CE) no 462/2005

Intervenční ječmen nepodléhá vývozní náhradě ani clu, nařízení (ES) č. 462/2005

Byg fra intervention uden restitutionsydelse eller -afgift, forordning (EF) nr. 462/2005

Interventionsgerste ohne Anwendung von Ausfuhrerstattungen oder Ausfuhrabgaben, Verordnung (EG) Nr. 462/2005

Sekkumisoder, mille puhul ei rakendata toetust või maksu, määrus (EÜ) nr 462/2005

Κριθή παρέμβασης χωρίς εφαρμογή επιστροφής ή φόρου, κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 462/2005

Intervention barley without application of refund or tax, Regulation (EC) No 462/2005

Orge d'intervention ne donnant pas lieu à restitution ni taxe, règlement (CE) no 462/2005

Orzo d'intervento senza applicazione di restituzione né di tassa, regolamento (CE) n. 462/2005

Intervences rudzi bez kompensācijas vai nodokļa piemērošanas, Regula (EK) Nr. 462/2005

Intervenciniai rugiai, kompensacija ar mokesčiai netaikytini, Reglamentas (EB) Nr. 462/2005

Intervenciós árpa, visszatérítés, illetve adó nem alkalmazandó, 462/2005/EK rendelet

Gerst uit interventie, zonder toepassing van restitutie of belasting, Verordening (EG) nr. 462/2005

Jęczmień interwencyjny niedający prawa do refundacji ani do opłaty, rozporządzenie (WE) nr 462/2005

Cevada de intervenção sem aplicação de uma restituição ou imposição, Regulamento (CE) n.o 462/2005

Intervenčný jačmeň nepodlieha vývozným náhradám ani clu, nariadenie (ES) č. 462/2005

Intervencija rži brez zahtevkov za nadomestila ali carine, Uredba (ES) št. 462/2005

Interventio-ohra, johon ei sovelleta vientitukea eikä vientimaksua, asetus (EY) N:o 462/2005

Interventionskorn, utan tillämpning av bidrag eller avgift, förordning (EG) nr 462/2005.

Člen 8

1.   Varščina, položena v skladu s členom 13(4) Uredbe (EGS) št. 2131/93, se sprosti takoj, ko se izbranim ponudnikom izdajo izvozna dovoljenja.

2.   Ne glede na člen 17 Uredbe (EGS) št. 2131/93 se izvozna obveznost krije z varščino v višini razlike med intervencijsko ceno, ki velja na dan natečaja, in odobreno ceno, v nobenem primeru pa ne sme biti nižja od 25 EUR za tono. Polovica varščine se položi ob izdaji dovoljenja, preostanek pa se predloži ob prevzemu žita.

Člen 9

Nemška intervencijska agencija obvesti Komisijo o prejetih ponudbah najkasneje v dveh urah po poteku roka za oddajo ponudb. Za obveščanje se uporabi model, predpisan v Prilogi III in številke telefaksa, navedene v Prilogi IV.

Člen 10

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. marca 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 191, 31.7.1993, str. 76. Uredba kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2045/2004 (UL L 354, 30.11.2004, str. 17).

(3)  Vključno s Kosovom, kakor je opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.

(4)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1.

(5)  UL L 100, 20.4.2000, str. 31.

(6)  UL L 301, 17.10.1992, str. 17.


PRILOGA I

(v tonah)

Kraj skladiščenja

Količine

Schleswig-Holstein, Hamburg, Niedersachsen, Bremen, Mecklenburg-Vorpommern, Berlin, Brandenburg, Sachsen-Anhalt, Sachsen, Thüringen, Nordrhein-Westfalen, Hessen, Rheinland-Pfalz, Saarland, Baden-Württemberg, Bayern

500 693


PRILOGA II

Sporočilo o zavrnitvi pošiljk v okviru stalnega natečaja za izvoz ječmena iz zalog nemške intervencijske agencije

(Člen 6(1) Uredbe (ES) št. 462/2005)

Ime izbranega ponudnika:

Datum odobritve:

Datum zavrnitve pošiljke s strani izbranega ponudnika:

Številka pošiljke

Količina v tonah

Naslov silosa

Razlogi za zavrnitev prevzema

 

 

 

ST (kg/hl)

 

 

 

% vzklitih zrn

 

 

 

% raznih nečistoč (Schwarzbesatz)

 

 

 

% snovi, ki ne spadajo pod osnovna žita nesporne kakovosti

 

 

 

drugo


PRILOGA III

Stalni natečaj za izvoz ječmena iz zalog nemške intervencijske agencije

(Uredba (ES) št. 462/2005)

1

2

3

4

5

6

7

Številke ponudnikov

Številka pošiljke

Količina v tonah

Cena ponudbe

(v EUR na tono) (1)

Ugodnosti

(+)

Znižanja

(–)

(v EUR na tono)

(za evidenčne namene)

Komercialni stroški

(v EUR na tono)

Namembna država

1

 

 

 

 

 

 

2

 

 

 

 

 

 

3

 

 

 

 

 

 

itd.

 

 

 

 

 

 


(1)  Ta cena vključuje povečanja in znižanja v zvezi s pošiljko, ki jo pokriva ponudnik.


PRILOGA IV

Za stike z GD Kmetijstvom (D/2) v Bruslju se uporabljajo izključno naslednje številke:

Faks: (32-2) 292 10 34.


22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/33


DIREKTIVA KOMISIJE 2005/26/ES

z dne 21. marca 2005

o določitvi seznama živilskih sestavin ali snovi, začasno izključenih iz Priloge IIIa Direktive 2000/13/ES

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (1) in zlasti drugega pododstavka člena 6(11) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga IIIa Direktive 2000/13/ES določa seznam živilskih sestavin, ki jih je treba navesti na označbi, ker lahko pri občutljivih posameznikih povzročijo škodljive reakcije.

(2)

V skladu z Direktivo 2000/13/ES lahko Komisija nekatere sestavine ali proizvode iz teh sestavin začasno izključi iz Priloge IIIa k navedeni direktivi, dokler proizvajalci hrane ali njihova združenja izvajajo znanstvene študije zaradi ugotovitve, da te sestavine ali proizvodi izpolnjujejo pogoje za dokončno izključitev iz navedene priloge.

(3)

Komisija je prejela 27 zahtevkov glede 34 sestavin ali proizvodov iz teh sestavin, od katerih jih 32 spada v področje uporabe te direktive in so bili poslani v presojo Evropski agenciji za varno hrano (EFSA) zaradi podaje znanstvenega mnenja.

(4)

Na podlagi podatkov, ki so jih navedli vlagatelji, in drugih dostopnih podatkov, EFSA meni, da za proizvode iz nekaterih sestavin ni verjetno, ali ni zelo verjetno, da bi pri občutljivih posameznikih lahko povzročili škodljive reakcije. EFSA je v nekaterih primerih ugotovila, da ne more izpeljati trdnega sklepa, čeprav niso bila navedena nikakršna poročila o primerih.

(5)

Proizvode ali sestavine, ki izpolnjujejo te pogoje, je zato treba začasno izključiti iz Priloge IIIa Direktive 2000/13/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Sestavine ali snovi, navedene v Prilogi k tej direktivi, je treba izključiti do 25. novembra 2007 iz Priloge IIIa Direktive 2000/13/ES.

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 21. septembra 2005. Komisiji nemudoma predložijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice uporabljajo te predpise od 25. novembra 2005.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 21. marca 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/89/ES (UL L 308, 25.11.2003, str. 15).


PRILOGA

Seznam živilskih sestavin in snovi, začasno izključenih iz Priloge IIIa Direktive 2000/13/ES

Sestavine

Začasno izključeni proizvodi iz navedenih sestavin

Žita, ki vsebujejo gluten

Glukozni sirupi na osnovi pšenice, vključno z dekstrozo (1)

Maltodekstrini na osnovi pšenice (1)

Glukozni sirupi na osnovi ječmena

Žita, ki se uporabljajo pri destilatih za žganja

Jajca

Lizocim (proizveden iz jajc), ki se uporablja za vino

Albumin (proizveden iz jajc), ki se uporablja kot sredstvo za bistrenje vina in jabolčnika

Ribe

Ribja želatina, ki se uporablja kot nosilna snov za vitamine in arome

Ribja želatina ali želatina iz ribjih mehurjev, ki se uporablja kot sredstvo za bistrenje vina in jabolčnika

Soja

Povsem rafinirano sojino olje in maščobe (1)

Naravne zmesi tokoferola (E306), naravni D-alfa-tokoferol, naravni D-alfa-tokoferol acetat, naravni D-alfa-tokoferol sukcinat iz soje

Rastlinski steroli in estri rastlinskih sterolov iz sojinega olja

Rastlinski estri stanola, proizvedeni iz sterolov iz sojinega olja

Mleko

Sirotka, ki se uporabljajo pri destilatih za žganja

Laktitol

Proizvodi iz mleka (kazeina), ki se uporabljajo kot sredstvo za bistrenje jabolčnika in vina

Oreški

Oreški, ki se uporabljajo pri destilatih za žganja

Oreški (mandlji, orehi), ki se uporabljajo (kot arome) za žganja

Zelena

Olje iz listov in semen zelene

Oljna smola iz semen zelene

Gorčica

Gorčično olje

Olje iz gorčičnega semena

Oljna smola iz gorčičnega semena


(1)  in proizvodi iz njih, če ni verjetno, da bi se zaradi postopka njihove predelave povečala stopnja alergenosti, ki po ocenah EFSA velja za ustrezni proizvod, iz katerega ti izhajajo.


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/35


SKLEP SVETA

z dne 3. marca 2005

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Socialistične republike Vietnam o dostopu na trg

(2005/244/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 v povezavi s prvim pododstavkom člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija se je v imenu Skupnosti pogajala o dvostranskem Sporazumu o predčasnem izvajanju obveznosti v zvezi z dostopom na trg, ki so povezane s pristopom Vietnama k STO.

(2)

Sporazum je bil parafiran 3. decembra 2004.

(3)

Potrebno je, da ta začasen in sui generis sporazum, če naj bo učinkovit, začne veljati čim prej. Sklenitev sporazuma ne vpliva na delitev pristojnosti med Skupnostjo in njenimi državami članicami v skladu s pravom Skupnosti, kakor to razlaga Sodišče.

(4)

Sporazum je treba v imenu Skupnosti odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Socialistične republike Vietnam o dostopu na trg se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Sporazuma je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen za imenovanje osebe pooblaščene za podpis Sporazuma, ki je za Skupnost zavezujoč.

Člen 3

Komisija v skladu s postopkom iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 z dne 12. oktobra 1993 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav (1) sprejme ukrep iz prvega odstavka člena 5 Sporazuma o ponovni uvedbi kvot za tekstil in oblačila v primeru, če Vietnam ne izpolnjuje obveznosti iz členov 2, 3 in 4 Sporazuma ter odstavka 9 Sporazuma v obliki izmenjave pisem, parafiranega 15. februarja 2003.

Določbe iz tega sklepa o odobritvi Sporazuma prevladajo nad Uredbo (EGS) št. 3030/93, kolikor se nanašajo na isto vsebino.

V Bruslju, 3. marca 2005

Za Svet

Predsednik

F. BILTGEN


(1)  UL L 275, 8.11.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2200/2004 (UL L 374, 22.12.2004, str. 1).


SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Vlado Socialistične republike Vietnam o dostopu na trg

EVROPSKA SKUPNOST

in

VLADA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE VIETNAM

v nadaljnjem besedilu „stranki“ ali „stranka“ –

OB PRIZNAVANJU pomembnosti usklajevanja in krepitve prijateljstva, sodelovanja in medsebojne povezanosti med Socialistično republiko Vietnam in Evropsko skupnostjo;

Z ŽELJO, da bi razvijali in širili trgovinske in naložbene odnose med Socialistično republiko Vietnam in Evropsko skupnostjo –

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Evropska skupnost s 1. januarjem 2005 opusti kvote za tekstil in oblačila, ki veljajo za Socialistično republiko Vietnam, z namenom njihove odprave.

Člen 2

S 1. januarjem 2005 Socialistična republika Vietnam:

uporablja tarife za oblačila, tkanine in gotove tekstilne izdelke ter vlakna po stopnjah, za katere se je Vietnam obvezal v Sporazumu o trgovanju s tekstilom in oblačili ter drugih ukrepih za odpiranje trga, parafiranem v Hanoju dne 15. februarja 2003 (1),

uporablja tarifno stopnjo 5 % za preje,

uporablja tarifno stopnjo 65 % za vina in alkoholne pijače,

investitorjem in ponudnikom storitev iz Evropske skupnosti zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo imajo investitorji in ponudniki storitev iz ZDA na podlagi poglavij o naložbah in trgovanju s storitvami iz Dvostranskega trgovinskega sporazuma med Socialistično republiko Vietnam in Združenimi državami Amerike ter njegovih ustreznih prilog,

dovoli subjektom iz Evropske skupnosti naložbe v proizvodnjo cementa in klinkerja, ob upoštevanju predpisov, ki se za to področje uporabljajo v Vietnamu. Ti predpisi niso diskriminatorni,

dovoli investitorjem Evropske skupnosti v sektorju telekomunikacij, ki trenutno delujejo skladno s pogodbami o poslovnem sodelovanju z vietnamskimi operaterji možnost, da obnovijo veljavne dogovore, ali da jih spremenijo v drugačno obliko, pod pogoji, ki niso slabši od pogojev, ki jih imajo zdaj, v skladu s Sporazumom STO, ki sta ga Vietnam in Evropska skupnost parafirala 9. oktobra 2004,

odpravi omejitve za stranke, ki jim te storitve zagotavljajo dobavitelji iz Evropske skupnosti za računalniške storitve, storitve v gradbeništvu, inženiringu, integriranem inženiringu, arhitekturne storitve in storitve urbanističnega načrtovanja, ki trenutno delujejo v Vietnamu,

od primera do primera preuči možnost, da se pod pogoji iz Sporazuma STO, ki sta ga 9. oktobra 2004 parafirala Vietnam in Evropska skupnost, subjektom iz Evropske skupnosti izdajo dovoljenja za ustanovitev podjetij v 100 % lasti Evropske skupnosti v Vietnamu, za opravljanje računalniških storitev, storitev v gradbeništvu, inženiringu, integriranem inženiringu, arhitekturnih storitev in storitev urbanističnega načrtovanja, brez omejitev glede strank, katerim se te storitve zagotavljajo,

dovoli 04 (štirim) farmacevtskim podjetjem Evropske skupnosti izvajanje proizvodnje po receptu tretjih v Vietnamu brez zahteve po prenosu dovoljenj, hkrati pa lahko navedena podjetja obdržijo dovoljenja za trženje uvoženih proizvodov,

dovoli družbam Evropske skupnosti, da ustanovijo skupna podjetja z vietnamskimi partnerji, brez omejitve kapitalske udeležbe Evropske skupnosti za naložbe v gradnjo poslovnih stavb in stanovanj za prodajo in najem, ob upoštevanju vietnamskih zakonov in predpisov o prodaji nepremičnin in njihovi oddaji v najem.

Člen 3

Socialistična republika Vietnam najkasneje do 31. marca 2005:

izda 01 (enemu) distributerju iz Evropske skupnosti dovoljenje za ustanovitev podjetja v 100 % lasti Evropske skupnosti v Vietnamu, ob upoštevanju pogojev iz Sporazuma STO, ki sta ga 9. oktobra 2004 parafirala Vietnam in Evropska skupnost,

izda 01 (enemu) zavarovatelju iz Evropske skupnosti dovoljenje za delovanje na področju življenjskega zavarovanja v Vietnamu,

dovoli skupna podjetja z 51 % kapitalsko udeležbo linijskim družbam iz Evropske skupnosti in 01 (eni) linijski družbi dovoli ustanovitev podjetja s 100 % naložbo Evropske skupnosti v Vietnamu, za izvajanje dejavnosti svoje lastne linijske družbe, ob upoštevanju pogojev iz Sporazuma STO, ki sta ga 9. oktobra 2004 parafirala Vietnam in Evropska skupnost,

izda 01 (enemu) ponudniku storitev iz Evropske skupnosti dovoljenje za zagotavljanje storitev računalniškega rezervacijskega sistema v Vietnamu, ob upoštevanju pogojev iz Sporazuma STO, ki sta ga 9. oktobra 2004 parafirala Vietnam in Evropska skupnost,

odobri tarifno kvoto za uvoz 3 500 enot Popolnoma zgrajenih enot (CBU) motornih koles ali mopedov s poreklom iz Evropske skupnosti v višini 70 % od obstoječe tarifne stopnje. Najmanj 50 % teh kvot se dodeli vietnamskim zastopnikom in distributerjem, ki so jih proizvajalci Evropske skupnosti uradno pooblastili.

Člen 4

Socialistična republika Vietnam:

zagotovi investitorjem iz Evropske skupnosti obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki velja za japonske investitorje na podlagi Dvostranskega sporazuma o naložbah (BIT) med Socialistično republiko Vietnam in Japonsko, ob začetku veljavnosti omenjenega sporazuma,

v letih 2005 in 2006 izda 03 (tri) dovoljenja dobaviteljem iz Evropske skupnosti za okoljske storitve za delovanje v Vietnamu kot podjetjem v 100 % lasti Evropske skupnosti, razen za storitve presoje vpliva na okolje, ki je predmet področja dejavnosti in pogojev iz Sporazuma STO, ki sta ga parafirala Vietnam in Evropska skupnost 9. oktobra 2004,

dovoli tistim distributerjem iz Evropske skupnosti, ki zakonito delujejo v Vietnamu, da odprejo še 04 (štiri) trgovine v letu 2005 in 02 (dve) dodatni trgovini v letu 2006,

izda 01 (enemu) distributerju iz Evropske skupnosti dovoljenje za ustanovitev podjetja v 100 % lasti Evropske skupnosti v Vietnamu, ob upoštevanju pogojev iz Sporazuma STO, ki sta ga 9. oktobra 2004 parafirala Vietnam in Evropska skupnost,

skrajša seznam prepovedanih molekul na 5–7 molekul najpozneje do decembra 2004 in najpozneje do 31. decembra 2005 ta seznam za Evropsko skupnost odpravi.

Člen 5

Evropska skupnost lahko ponovno uvede kvote za tekstil in oblačila na ravni skupne količine kvot za tekstil in oblačila, ki jih je Evropska skupnost dodelila Vietnamu v letu 2004, povečane za letno stopnjo rasti, določeno v Sporazumu o trgovanju s tekstilom in oblačili in drugimi ukrepi za odpiranje trga, parafiranem v Hanoju 15. februarja 2003, če Vietnam ne izpolni katere od obveznosti iz členov 2, 3 in 4 tega sporazuma ali odstavka 9 Sporazuma iz leta 2003.

Če Evropska skupnost ne izpolni svojih obveznosti iz člena 1 tega sporazuma ali iz odstavka 9 Sporazuma o trgovanju s tekstilom in oblačili in drugimi ukrepi za odpiranje trga, parafiranega v Hanoju 15. februarja 2003, lahko Vietnam opusti uporabo obveznosti iz členov 2, 3 in 4 tega sporazuma.

Člen 6

Ta sporazum začne veljati po izmenjavi pisnih uradnih obvestil pogodbenic o koncu njunih notranjih postopkov za navedeni namen.

Vsaka od pogodbenic lahko kadar koli predlaga spremembe tega sporazuma ali pa se mu odpove, pod pogojem, da o tem šest mesecev vnaprej obvesti drugo pogodbenico. V primeru odpovedi ta sporazum preneha veljati ob izteku odpovednega roka.

Ta sporazum preneha veljati na dan pristopa Vietnama k STO.

Pogodbenici si prizadevata dokončati svoje notranje postopke, z namenom da bi se ta sporazum začel izvajati do 31. decembra 2004.

Člen 7

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih, in sicer v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in vietnamskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Za Evropsko skupnost

Za Vlado Socialistične republike Vietnam


(1)  Objavljen v Uradnem listu Evropske unije L 152, 26.6.2003, str. 42, kot „Sporazum v obliki izmenjave pisem, ki spreminja Sporazum med Evropsko skupnostjo in Socialistično republiko Vietnam o trgovini s tekstilnimi in oblačilnimi izdelki ter drugih ukrepih za odpiranje trga, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sporazumom v obliki izmenjave pisem, parafiranim 31. marca 2000“.


Komisija

22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/40


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 18. marca 2005

glede posebnega finančnega prispevka Skupnosti v zvezi s programom nadzorovanja bakterije Campylobacter pri pitovnih piščancih, ki ga je predložila Švedska za leto 2005

(notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 759)

(Besedilo v švedskem jeziku je edino verodostojno)

(2005/245/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti členov 19 in 20 Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Varovanje zdravja pred boleznimi in okužbami, neposredno ali posredno prenosljivimi z živali na človeka (zoonoze), je bistvenega pomena.

(2)

Zaradi pridobitve finančne podpore Skupnosti so švedski organi v letu 2000 predložili večletni program nadzorovanja bakterije Campylobacter pri pitovnih piščancih. Cilj programa je oceniti izhodiščno prevalenco v primarni proizvodnji in v prehranski verigi ter postopno okrepiti izvajanje higienskih ukrepov na ravni kmetijskih gospodarstev za znižanje prevalence na ravni kmetijskih gospodarstev in posledično v celotni prehranski verigi. Program je Komisija odobrila in mu dodelila finančno pomoč Skupnosti za ustrezno obdobje v roku največ štirih let za pokritje nekaterih stroškov, ki jih je imela Švedska, in za zbiranje dragocenih tehničnih in znanstvenih informacij. Program se je začel 1. julija 2001.

(3)

Iz proračunskih razlogov se o pomoči Skupnosti odloča vsako leto. Z odločbami Komisije 2001/29/ES (2), 2001/866/ES (3), 2002/989/ES (4) in 2003/864/ES (5) je Skupnost zagotovila finančno pomoč za drugi semester leta 2001 ter za leta 2002, 2003 in 2004.

(4)

Švedski organi so 28. maja 2004 predložili program finančne pomoči Skupnosti v letu 2005 ter dopolnjeni program 2. in 17. novembra 2004. Na tej podlagi se zdi primerno skupno obdobje za finančno pomoč Skupnosti, prvotno določeno na štiri leta, podaljšati za šest mesecev, tako da se pomoč zagotovi za obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005. Finančno pomoč Skupnosti za to obdobje je treba določiti na največ 160 000 EUR.

(5)

V skladu s členom 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 (6) se veterinarski zdravstveni ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva rastlin, izvedeni skladno s predpisi Skupnosti, financirajo iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada; za finančni nadzor se uporabljata člena 8 in 9 Uredbe (ES) št. 1258/1999.

(6)

Finančni prispevek Skupnosti se dodeli, če so predvideni ukrepi učinkovito izvedeni in pod pogojem, da organi oblasti pošljejo vse potrebne informacije v za to določenih rokih.

(7)

Obstaja potreba po razjasnitvi menjalnega tečaja, ki se bo uporabil pri menjavi zahtevkov za plačilo, predloženih v nacionalni valuti, kakor je opredeljeno v členu 1(d) Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998, o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (7).

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1.   Program nadzorovanja bakterije campylobacter pri pitovnih piščancih, ki ga je predložila Švedska, se odobri za obdobje 12 mesecev z začetkom 1. januarja 2005.

2.   Finančna pomoč Skupnosti za program iz odstavka 1 znaša 50 % stroškov (brez DDV), ki bremenijo Švedsko za laboratorijsko testiranje, do SEK 165 na bakteriološki test za odkrivanje bakterije campylobacter, SEK 330 na test štetja campylobacter in SEK 330 „fingerprinting“ campylobacter ter skupaj največ 160 000 EUR.

Člen 2

1.   Finančna pomoč iz člena 1(2) se Švedski odobri pod pogojem, da se program izvaja skladno z ustreznimi določbami zakonodaje Skupnosti, vključno s predpisi o konkurenci, o oddaji javnih naročil ter ob upoštevanju pogojev, določenih v točkah (a) do (e):

(a)

do 1. januarja 2005 uveljaviti zakone in druge predpise za izvajanje programa,

(b)

poslati vmesno finančno in tehnično oceno za prvih pet mesecev programa najpozneje štiri tedne po koncu poročevalnega obdobja. Poročilo mora biti v skladu z vzorcem iz Priloge,

(c)

najpozneje do 31. marca 2006 poslati končno poročilo o splošni izvedbi in rezultatih programa za celotno obdobje, v katerem je bila finančna pomoč Skupnosti dodeljena, tj. od 1. julija 2001 do 31. decembra 2005. Poročilo vsebuje tudi tehnično in finančno oceno, ki zajema leto 2005, v skladu z vzorcem iz Priloge, s priloženo utemeljitvijo nastalih stroškov.

(d)

ta poročila zagotavljajo bistvene in dragocene tehnične in znanstvene informacije skladno z namenom intervencije Skupnosti,

(e)

učinkovito izvajanje programa.

2.   Če se rok iz pododstavka 1(c) ne spoštuje, se prispevek 1. maja zmanjša za 25 %, 1. junija za 50 %, 1. julija za 75 % in 1. septembra za 100 %.

Člen 3

Kot menjalni tečaj za zahtevke, predložene v nacionalni valuti v mesecu „n“, se uporablja menjalni tečaj desetega dne v mesecu „n+1“ ali prvega predhodnega dne, za katerega je tečaj naveden.

Člen 4

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2005.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Švedsko.

V Bruslju, 18. marca 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/99/ES (UL L 325, 12.12.2003, str 31).

(2)  UL L 6, 11.1.2001, str. 22.

(3)  UL L 323, 7.12.2001, str. 26.

(4)  UL L 344, 19.12.2002, str. 45.

(5)  UL L 325, 12.12.2003, str. 59.

(6)  UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

(7)  UL L 349, 24.12.1998, str. 1.


PRILOGA

Tehnične in finančne informacije v zvezi z izvajanjem programa nadzorovanja bakterije campylobacter pri pitovnih piščancih, Švedska

Oddelek A.   Tehnično poročilo o nadzorovanju

Poročevalno obdobje od … do …

1.

Preiskava izvedena v diagnostičnih laboratorijih

(a)

Rutinsko vzorčenje

 

Število vzorčenih skupin za zakol

Skupno število brisov „po metodi nogavice“ na kmetijskih gospodarstvih

Skupno število vzorcev „kloakalnih brisov“ ob zakolu

Skupno število vzorcev „vratne kože“ ob zakolu

Skupno število vzorcev

Bakteriološka preiskava campylobacterr

 

 

 

 

 

(b)

Dodatno vzorčenje na kmetijskih gospodarstvih med obdobjem velike prevalence

 

Število vzorčenih kmetijskih gospodarstev

Skupno število vzorcev „fecesa“

Bakteriološka preiskava campylobacter

 

 

(c)

Dodatno vzorčenje ob zakolu med obdobjem visoke prevalence

 

Število vzorčenih skupin za zakol

Skupno število „vzorcev cekuma“

Bakteriološka preiskava campylobacter

 

 

(d)

Vzorčenje za štetje campylobacter ob zakolu

 

Število vzorčenih skupin za zakol

Število vzorcev vratne kože

Število vzorcev „spirkov trupov“

Skupno število vzorcev

Bakteriološka preiskava campylobacter

 

 

 

 

(e)

Vzorčenje za študije izsledljivosti

Število analiz PFGE bakterije campylobacter:

2.

Spremljanje vzorčenja

Število naknadnih dopisov proizvajalcem

Število naknadnih obiskov kmetijskih gospodarstev

3.

Opis epidemioloških razmer v celotni prehranski verigi (rezultati in analiza rezultatov vzorčenja, obiski kmetijskih gospodarstev)

4.

Opis epidemioloških razmer pri človeku (gibanja in viri kampilobakterioze)

5.

Ime in naslov poročevalnega organa:

Oddelek B.   Izjava o stroških, nastalih z nadzorovanjem (1)

Poročevalno obdobje od … do …

Referenčna številka odločbe Komisije o finančni pomoči:

Stroški nastali z

Stroški nastali med poročevalnim obdobjem (nacionalna valuta)

Bakteriološka preiskava campylobacter

 

Štetje campylobacter

 

„Fingerprinting“ bakterije campylobacter

 


(1)  Ob predložitvi končnega poročila iz člena 2(c) se za vsako točko zagotovi seznam vseh izdatkov skupaj s kopijo dokazil.


22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/44


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 20. oktobra 2004

o državni pomoči C 40/02 (ex N 513/01) glede državne pomoči podjetju Hellenic Shipyards ΑΕ

(notificirano pod dokumentarno številko K(2004) 3919)

(Besedilo v grškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/246/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1540/98 z dne 29. junija 1998 o določitvi novih pravil glede pomoči za ladjedelnice (1),

po pozivu zainteresiranim strankam k predložitvi njihovih pripomb (2) na podlagi zgoraj navedenih določb in ob upoštevanju njihovih pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   POSTOPEK

(1)

V pismu z dne 16. julija 2001 je Grčija v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1540/98 Komisijo obvestila o številnih ukrepih državne pomoči, namenjenih podjetju Hellenic Shipyards AE. Komisija je, potem ko je izvedela za te ukrepe, prejela obvestilo po večkratnem dopisovanju z grškimi oblastmi.

(2)

V pismu z dne 5. junija 2002 (3), ki je bilo v izvirnem jeziku objavljeno v Uradnem listu Evropske unije  (4), je Komisija Helensko republiko obvestila o svoji odločitvi, da bo odobrila nekatere izmed zadevnih ukrepov državne pomoči, ter da bo sprožila postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe ES, glede nekaterih drugih ukrepov (t. i. „spornih ukrepov“), zlasti ukrepov določenih v členih 5(2) in 6(2) Zakona 2941/2001, ki ureja zadeve, povezane s podjetjem Hellenic Shipyards.

(3)

Grške oblasti so Komisiji odgovorile v pismu z dne 16. septembra 2002 in v pismu z dne 13. decembra 2002. Komisija je prejela tudi pripombe ene zainteresirane stranke, in sicer v pismu z dne 6. septembra 2002. Te pripombe so bile grškim oblastem posredovane v pismu z dne 2. oktobra 2002.

(4)

V svojem pismu z dne 16. septembra 2002 so grške oblasti zahtevale podaljšanje roka, da bi lahko odgovorile na pripombe zainteresiranih strank, ter obvestile Komisijo, da namerava grška vlada z zakonom odpraviti sporne ukrepe državne pomoči. Tako so grške oblasti zahtevale podaljšanje roka za svoj odgovor na preiskovalni postopek Komisije za tri mesece.

(5)

V pismu z dne 30. januarja 2003 so grške oblasti obvestile Komisijo o odločitvi grške vlade, da bo odpravila dva sporna ukrepa in zahtevala za izpolnitev te odločitve podaljšanje roka za nadaljnje tri mesece. V pismu z dne 3. aprila 2003 so grške oblasti Komisiji sporočile, da bo odprava teh dveh ukrepov vključena v „prihajajočem“ osnutku zakona.

(6)

V pismu z dne 1. avgusta 2003 je Komisija do grških oblasti zahtevala besedilo zakona o odpravi ukrepov ter datum predvidenih volitev v grškem parlamentu. V pismu z dne 1. oktobra 2003 so grške oblasti Komisiji odgovorile, da bodo sporni ukrepi odpravljeni s pomočjo zakona.

(7)

V pismu z dne 11. novembra 2003 je Komisija ponovno sporočila grškim oblastem svojo zahtevo glede besedila zakona o odpravi dveh ukrepov ter datuma sprejetja tega zakona. V pismu z dne 24. januarja 2004 so grške oblasti Komisiji sporočile, da je bila odprava teh dveh ukrepov vključena v zakonu, ki ga bo grški parlament sprejel do 13. februarja 2004.

(8)

V pismu z dne 17. marca 2004 je Komisija zahtevala, da ji Grčija posreduje informacije o napredku odprave teh ukrepov. Grške oblasti so v pismu z dne 29. aprila 2004 Komisiji sporočile, da naj bi za odpravo teh dveh ukrepov poskrbela „nova uprava“. Komisija je na srečanju med uradniki Komisije ter grškimi oblastmi 28. junija 2004 v Atenah izkoristila tudi priložnost, da opomni grške oblasti na njihovo dolžnost, da odpravijo sporne ukrepe.

(9)

Vendar pa po informacijah Komisije grške oblasti do takrat niso storile še ničesar, da bi odpravile sporne ukrepe. Iz tega razloga se je Komisija odločila, da bo nadaljevala in postopek določen v členu 88(2) Pogodbe ES glede teh dveh spornih ukrepov zaključila z negativno odločitvijo.

II.   PODROBEN OPIS POMOČI

A.   Pravna podlaga

(10)

Zakon 2941/2001 (v nadaljevanju „Zakon“), ki je med drugim urejal tudi zadeve, povezane s podjetjem Hellenic Shipyards. Zakon je bil sprejet avgusta 2001 ter objavljen v Uradnem listu grške vlade 12. septembra 2001.

B.   Odobrena pomoč

(11)

V svojem pismu z dne 5. junija 2002 (5) je Komisija odobrila pomoč v višini 29,5 milijona EUR, ki jo je v skladu z zgoraj navedenim zakonom nameravala dodeliti Grčija, da bi s tem spodbudila zaposlene v civilnem ladjedelništvu k prostovoljnemu odhodu iz podjetja Hellenic Shipyards. Komisija je ugotovila, da ta pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1540/98 in je tako združljiva s skupnim trgom.

C.   Postopek iz člena 88(2) Pogodbe

(12)

Sočasno se je Komisija odločila, da bo sprožila postopek določen v členu 88(2) Pogodbe ES in je v skladu s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (6) povabila zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe (7). Komisija je izrazila dvom glede združljivosti dveh ukrepov pomoči z Uredbo (ES) št. 1540/98.

(13)

Glede na uporabo Uredbe (ES) št. 1540/98 pri ocenjevanju spornih ukrepov Komisija ugotavlja, da le-ti ne morejo biti obravnavani kot prijavljena pomoč. Ker so sporni ukrepi določeni v Zakonu, ki je stopil v veljavo že 12. septembra 2001, in zlasti ker ti ukrepi medtem niso bili razveljavljeni, veljajo za nezakonito pomoč.

(14)

Čeprav je veljavnost Uredbe (ES) št. 1540/98 prenehala z dnem 31. decembra 2003 in ni določena v Sporočilu Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za ocenjevanje nezakonite državne pomoči (8), bo Komisija to uredbo, zavoljo stalne prakse, uporabila tudi v tem primeru. V vsakem primeru bi Komisija prišla do istega zaključka, tudi če bi se ukrepi ocenjevali na podlagi trenutnega Okvira za državno pomoč za ladjedelnice (9).

(a)   Člen 5(2) Zakona

(15)

Glede na člen 5(2) Zakona bo država krila del prihodnjih pokojninskih obveznosti podjetja. Po grškem zakonu prejme oseba ob upokojitvi v enkratnem znesku izplačan pavšalni znesek, navadno v višini 40 % zneska, ki ga prejme oseba, ko postane presežek. V skladu s to določbo bo država krila delež tega stroška v razmerju do delovne dobe, ki jo je delavec preživel v podjetju Hellenic Shipyards, preden je bilo prodano novim delničarjem. Podjetju se na njegovo zahtevo povrne ustrezen znesek. Ta določba tako zagotavlja, da bo država del tega enkratnega izplačila plačala do leta 2035, ko se bodo upokojili še zadnji delavci, ki so se zaposlili pred prehodom na lastništvo novih delničarjev.

(b)   Člen 6(4) Zakona

(16)

Člen 6(4) Zakona obravnava tri postavke bilance stanja podjetja na dan 31. decembra 1999: „davka proste rezerve“, „posebne rezerve“ in „zneski namenjeni povečanju delniškega kapitala“. Te so oproščene vseh davčnih obveznosti ali obveznosti iz dajatev, tako da je možno z njimi izravnavati izgubo iz prejšnjih let.

(17)

Grške oblasti pravijo, da znaša davčna stopnja za kapitalizacijo davka oproščenih rezerv za podjetja z omejenim jamstvom, katerih delnice niso prisotne na borzi, 10 %. To pomeni, da je neto izravnava davkov prostih rezerv s preteklimi izgubami dodala 10 % davek na ta določen znesek. Kot pravijo grške oblasti, so davka proste rezerve znašale 112 milijonov EUR in temu ustrezno davek v znesku 11,2 milijona EUR.

III.   PRIPOMBE HELENSKE REPUBLIKE

(18)

V pismu z dne 16. septembra 2002 so grške oblasti predložile svoje prve ugotovitve o spornih ukrepih (10). Zlasti so grške oblasti pojasnile, da se v skladu z grško zakonodajo (11) posebne rezerve, ki se kapitalizirajo, obdavčijo posebej s stopnjo 5 % (ob upoštevanju, da so bile v času njihovega oblikovanja že enkrat obdavčene) in ne s stopnjo 10 %, kakor trdi Komisija. Zato je ta znesek znašal 171 282 EUR in ne 342 564 EUR.

(19)

Poleg tega so grške oblasti pripomnile, da so zneski ob kapitalizaciji, ki so namenjeni povečanju kapitala, le predmet davka na kapital v višini 1 % in tako niso obdavčeni v višini 10 %, kot navaja Komisija v svojem pismu. Zato je ta vsota znašala 255 906 EUR in ne 2,55 milijona EUR, kot je to izračunala Komisija na začetku postopka preiskave.

(20)

Grške oblasti so tako zaključile, da bi moral biti celoten znesek v višini 11,2 milijona EUR, ki ga navaja Komisija v svojem pismu v povezavi z davka prostimi rezervami, zmanjšan na 8,69 milijona EUR na podlagi naslednjega izračuna:

Kapitalizacija davka prostih rezerv

43 544 350 EUR × 10 %

4 354 435 EUR

Posebne rezerve

39 155 498 EUR × 10 %

 

Za prodajo nepremičnin

3 525 645 EUR × 5 %

3 915 550 EUR

171 282 EUR

Za rezerve, ki so bile obdavčene ob njihovem oblikovanju

 

 

Delnice nad nominalno vrednostjo (12)

Neobdavčene

Vloge delničarjev

25 590 609 EUR × 1 %

255 906 EUR

Skupaj

 

8 697 173 EUR

(21)

Kljub ugovoru na izračun omenjenih zneskov, so grške oblasti v istem pismu Komisijo obvestile, da grška vlada namerava odpraviti določbe zakona, za katere je Komisija sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES. V svojem pismu z dne 30. januarja 2003 so grške oblasti uradno obvestile Komisijo o svoji odločitvi, da bodo odpravile dva ukrepa. To informacijo so potrdila tudi obvestila grških oblasti z dne 3. aprila 2003, 1. oktobra 2003, 24. januarja in 29. aprila 2004, ki so sledila.

(22)

Komisija lahko tako sklepa, da se grške oblasti strinjajo s sklepi, da sporni ukrepi predstavljajo nezdružljivo državno pomoč.

IV.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANK

(23)

Dne 9. septembra 2002 je Komisija prejela pripombe predstavnikov podjetja Elefsis Shipbuilding and Industrial Enterprises SA, neposrednega konkurenta podjetja Hellenic Shipyards, kot odziv na poziv Komisije zainteresiranim strankam, naj predložijo pripombe glede pomoči, glede na katere je Komisija nato sprožila zadevni postopek. Pripombe so Helenski republiki sporočili v pismu z dne 2. oktobra 2002.

(24)

V podjetju Elefsis Shipyards smatrajo, da so ugotovitve Komisije upravičile nadaljnje preiskave, zlasti kar se tiče jasnosti kapitalskih rezerv podjetja Hellenic Shipyards in jasne stopnje zmogljivosti podjetja Hellenic Shipyards za gradnjo vojaških plovil (75 %) in komercialnih plovil (25 %) in popravljalna dela.

(25)

Glede kapitalskih rezerv, ki so v tem primeru predmet preiskave Komisije, Elefsis Shipyards ugotavlja, da bi morala Komisija preiskati, ali je davčna stopnja, ki bi se morala po normalni grški zakonodaji v primeru takšnih kapitalskih rezerv uporabljati za izravnavanje izgube, če Zakon 2941/2001 ne bi bil sprejet, enaka 10 %.

V.   OVREDNOTENJE POMOČI

(26)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica ali izhaja iz virov članice v katerikoli obliki in ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco s favoriziranjem določenega podjetja ali proizvodnje določenih izdelkov, v kolikor vpliva na trgovino med državami članicami, nezdružljiva s skupnim trgom. V skladu z ustaljeno sodno prakso evropskih sodišč je kriterij vpliva na trgovino dosežen, če podjetje prejemnik izvaja gospodarsko aktivnost, ki vključuje trgovino med državami članicami.

(27)

Komisija ugotavlja, da ladjedelništvo je gospodarska aktivnost, ki vključuje menjavo med državami članicami. Torej obravnavana pomoč spada v okvir člena 87(1) Pogodbe ES.

(28)

V skladu s členom 87(3)(e) Pogodbe ES so lahko s skupnim trgom združljive tiste kategorije pomoči, ki jih določi Svet v odločbi, ki jo sprejme s kvalificirano večino na predlog Komisije. Komisija ugotavlja, da je Svet na tej osnovi sprejel Uredbo (ES) št. 1540/98.

(29)

Glede na ugotovitev Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za ovrednotenje nezakonite državne pomoči, naj se združljivost nezakonite državne pomoči ovrednoti na podlagi instrumenta, ki je bil v veljavi, ko je bila pomoč dodeljena. Čeprav se ta ugotovitev v tem primeru ne uporablja, bo Komisija zato, da bi bila čimbolj dosledna, to uredbo uporabila v tem primeru, zlasti zato, ker njena ocena ne bi bila drugačna niti, če bi temeljila na trenutnem Okviru o državni pomoči ladjedelništvu (13).

(30)

Komisija ugotavlja, da se pod pojmom „ladjedelništvo“ v skladu z Uredbo (ES) št. 1540/98 smatra gradnjo prekooceanskih komercialnih plovil na lastni pogon. Komisija nadalje ugotavlja, da podjetje Hellenic Shipyards gradi takšne ladje, zato to podjetje posledično spada v okvir Uredbe (ES) št. 1540/98.

(31)

Komisija je zato morala oceniti sporne ukrepe iz Uredbe (ES) št. 1540/98, če izkrivljajo ali bi lahko izkrivljali konkurenco v civilnem ladjedelništvu ali popravljanju civilnih plovil. Kot je navedeno zgoraj, po besedah grških oblasti 75 % aktivnosti v ladjedelništvu zadeva vojaške aktivnosti, česar posledica je, da državna pomoč spada v okvir člena 5(2) Zakona.

(a)   Člen 5(2) Zakona

(32)

Država bo v skladu s temi določbami krila delež stroškov enkratnega zneska ob upokojitvi v razmerju do delovne dobe, ki jo je delavec preživel v podjetju Hellenic Shipyards, preden je bilo le-to prodano, v primerjavi s številom let, ki jih je preživel v podjetju po prodaji. Določba tako zagotavlja, da bo del enkratnih pavšalnih zneskov država izplačala do leta 2035, ko se bodo upokojili zadnji trenutno zaposleni delavci.

(33)

Glede na podatke grških oblasti naj bi najvišji strošek takšnega ukrepa znašal okoli 7 milijonov EUR, vendar pa naj bi ocenjeni strošek znašal 4 milijone EUR, saj nekateri delavci v podjetju ne bodo ostali do upokojitve. Glede na to, da grške oblasti trdijo, da 75 % zaposlenih, ki jih zadeva ta ukrep, sodeluje pri gradnji vojaških plovil, se ocenjuje, da naj bi celoten znesek državne pomoči v okviru tega ukrepa za gradnjo in popravila civilnih plovil, znašal približno 1 milijon EUR (skladno s 25 % zaposlenih, ki jih zadeva ta ukrep).

(34)

Komisija smatra, da ta ukrep omogoča pomoč za tekoče poslovanje, saj zmanjšuje stroške tekočega poslovanja v podjetjih. Glede na to, da Uredba (ES) št. 1540/98 ni predvidela takšne pomoči, Komisija smatra, da ta pomoč ni združljiva s skupnim trgom.

(35)

Komisija ugotavlja, da sklicevanje na razmerje 75 %–25 % med vojaško in civilno gradnjo in popravilom plovil temelji na poročilu grških oblasti. To razmerje ni bilo vključeno v uradno preiskavo tega primera. Vendar pa je odločitev s tega vidika usklajena z ostalimi postopki, ne da bi to posledično vplivalo na katere koli zaključke, do katerih bi lahko prišla Komisija.

(b)   Člen 6(4) Zakona

(36)

Glede na to določbo, lahko podjetje v delniški kapital prenese številne davka proste rezerve, ne da bi plačalo z zakonom predpisani 10 % davek, če pomenijo izravnavo za preteklo izgubo. Oproščene so vseh davčnih obveznosti in obveznosti iz dajatev, tako da lahko izravnajo izgubo iz preteklih let.

(37)

Člen 6(4) Zakona obravnava tri postavke bilance stanja podjetja: „davka proste rezerve“, „posebne rezerve“ in „zneski namenjeni povečanju delniškega kapitala“. Kot pravijo grške oblasti, znaša davčna stopnja za kapitalizacijo davka oproščenih rezerv za podjetja z omejenim jamstvom, katerih delnice niso prisotne na borzi, 10 %. To pomeni, da je neto izravnava davkov prostih rezerv s preteklimi izgubami dodala 10 % davek na ta določen znesek. Kot pravijo grške oblasti, so davka proste rezerve znašale 112 milijonov EUR in temu ustrezno glede na običajna grška davčna pravila davek v znesku 11,2 milijona EUR.

(38)

Predlagane davčne oprostitve za neto izravnavo obravnavanih rezerv s preteklimi izgubami koristijo podjetju, zato morajo biti nagrajene kot državna pomoč. Uredba (ES) št. 1540/98 ni zagotovila takšne pomoči, zatorej Komisija zaključuje, da ta določba ni združljiva s skupnim trgom. Natančneje:

(39)

Grške oblasti smatrajo, da oprostitev davka enega dela davka prostih rezerv podjetja Hellenic Shipyards (približno 43 milijonov EUR) ne more ustvariti dobička enakega 10 % zneskov, odpisanih podjetju. Razlog za to je v Zakonu 2367/95 o delni privatizaciji in reformah v podjetjih, na katerem je temeljila prejšnja Odločba Komisije (14) iz leta 1997 o odpisu dolga, ki je omogočil odpis 99 % celotnega obstoječega dolga podjetja. Določba se je uporabila ne glede na to, če je bil dolg v knjigah prikazan ali ne, ter zlasti za dolgove, ki so nastali do 31. januarja 1996.

(40)

Grške oblasti trdijo, da bi, če bi podjetje Hellenic Shipyards do 31. januarja 1996 izravnalo izgubo preteklih let z davka prostimi rezervami, iz tega izhajajočih 10 % davka na 43 milijonov ustvarilo davčno obveznost, ki bi bila v višini 99 % odpisana na podlagi Zakona 2367/95. Prav tako trdijo, da bi lahko podjetje še sedaj utemeljevalo pravilnost dokumentov na podlagi te določbe. Posledično pa je za podjetje edina prednost izravnave izgube iz prejšnjih let iz 100 % davka prostih rezerv 43 000 EUR (1 % od 10 % od 43 milijonov EUR).

(41)

Na začetku uradnega postopka preiskave je Komisija opozorila na dve težavi v zvezi s temi argumenti. Kot prvo, ustrezna odločba Komisije iz leta 1997 določa natančen znesek odpisa dolga, ki je bil odobren podjetju Hellenic Shipyards. Komisija ni mogla odobriti nadaljnjega odpisovanja dolga, temelječega na odločbi Komisije iz leta 1997, saj največja možna vsota, določena v odločbi, ne sme biti presežena. Poleg tega odločba iz leta 1997 ne določa, da je možno kasneje odpisati nadaljnji dolg, tudi če bi se nanašal na obdobje pred koncem leta 1996.

(42)

Komisija zato na podlagi vseh podatkov, ki so na voljo, sklepa, da je vrednost predlagane oprostitve davka za neto izravnave rezerv s preteklimi izgubami 4,3 milijona EUR, ki jih lahko koristi podjetje, in zato predstavljajo državno pomoč. Uredba (ES) št. 1540/98 ni določila takšne pomoči, zato Komisija sklepa, da ne more biti označena kot združljiva s skupnim trgom.

(43)

Za drugo polovico „davkov prostih rezerv“, v vrednosti približno 39 milijonov EUR, grške oblasti trdijo, da izhajajo iz prodaje hotelov v letu 1956, ter da niso bili obdavčeni v skladu s takratno zakonodajo. Oprostitev davka za 3,9 milijona EUR, povezanih s to vsoto, prav tako izgleda kot pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom.

(44)

Postopek uradne preiskave Komisije se prav tako nanaša na postavko 0,2 milijona EUR, ki zadeva delnice nad nominalno vrednostjo. Grške oblasti so Komisiji sporočile, da ti prispevki, ki so tudi namenjeni povečanju kapitala, običajno niso obdavčeni.

(45)

Za posebne rezerve v znesku 3,4 milijona EUR grške oblasti trdijo, da so bile obdavčene v skladu z davčno zakonodajo, ki je bila v veljavi takrat, ko so te rezerve nastale, in da jih zato nima smisla izravnavati s preteklimi izgubami. Vendar pa Komisija ugotavlja, da je znesek posebnih rezerv v bilanci stanja vključen v rezervah. Zato Komisija predvideva, da bi bilo potrebno neto izravnavo tega zneska s starimi izgubami prav tako obdavčiti v višini 10 % v skladu z davčno zakonodajo.

(46)

Oprostitev davka, povezana z izrednimi rezervami, v vrednosti 340 000 EUR, se prav tako smatra kot pomoč in zato iz istih razlogov kot zgoraj Komisija meni, da je nezdružljiva s skupnim trgom.

(47)

„Znesek, namenjen povečanju delniškega kapitala“ v višini 25,6 milijona EUR predstavlja po trditvah grških oblasti znesek, ki ga je država Grčija plačala podjetju Hellenic Shipyards kot nadomestilo za stroške zmanjšanja števila zaposlenih za okoli 1 000 oseb med letoma 1996 in 1997. Kot trdijo grške oblasti, je ta znesek oproščen davka, saj je uporabljen za neto izravnavo preteklih izgub.

(48)

Glede na to, da bi moralo biti podjetje obdavčeno z 10 % od zgoraj navedenega zneska, Komisija sklepa, da znesek pomoči v višini 2,56 milijona EUR v obliki oprostitve davka za neto izravnavo zneska, povezanega s preteklimi izgubami, ni združljiv s skupnim trgom.

(49)

Komisija ugotavlja, da člen 6(4) Zakona omogoča uporabo preteklih izgub za računovodske namene brez kakršnih koli časovnih omejitev. Po začetku postopka preiskave v tem primeru, je Komisija zahtevala podatek o tem, ali ta element sam po sebi omogoča podjetju Hellenic Shipyards prednost v primerjavi z običajno grško davčno zakonodajo.

(50)

Grške oblasti niso priskrbele ustreznih podatkov. Vendar pa je dejstvo, da je Grčija večkrat izjavila Komisiji, da odpravlja člen 6(4) Zakona v celoti, zadosten dokaz, da bi moral ta ukrep prav tako biti obravnavan kot državna pomoč, ki je nezdružljiva s skupnim trgom.

(51)

Na splošno podatki, ki jih je posredovala Grčija, niso vplivali na ovrednotenje spornih ukrepov, ki ga je izvedla Komisija in ki je opisano v pismu Helenski republiki, nasprotno, zdi se, da se Grčija strinja z analizo Komisije o nezdružljivosti spornih ukrepov s skupnim trgom in je iz tega razloga večkrat (15) izjavila, da izvaja razveljavitev teh dveh ukrepov s pomočjo zakona.

VI.   PRITOŽBA NA DOMNEVNO POMOČ PODJETJU HELLENIC SHIPYARDS

(52)

Komisija je prejela uradno pritožbo za domnevno državno pomoč, ki naj bi jo grška vlada dodelila podjetju Hellenic Shipyards. Domneve iz te pritožbe se trenutno preiskujejo. Komisija ugotavlja, da sedanja odločitev ne predvideva vnaprej rezultatov te ali katere koli druge raziskave, ki je ali bo potekala v zvezi z domnevno državno pomočjo podjetju.

(53)

Glede na trditve tožnikov o izračunih zneskov pomoči, ki bi lahko bile dodeljene v okviru člena 6(4) Zakona (16), Komisija ugotavlja, da so le-te brezpredmetne glede na to, da trenutna Odločba narekuje odpravo te določbe.

VII.   SKLEP

(54)

Grške oblasti so se brezpogojno strinjale z oceno Komisije, ki sklepa, da državno pomoč, ki je nezdružljiva s Pogodbo, sestavljata dva sporna ukrepa. Kljub obljubam grških oblasti, da bodo odpravile ta dva ukrepa s predstavitvijo ustreznega dopolnilnega Zakona grškemu parlamentu, tega do danes še niso storile. Zato mora Komisija zaključiti postopke, ki jih je sprožila v svojem pismu z dne 5. junija 2002 s sprejetjem odločbe, ki Helenski republiki narekuje razveljavitev teh dveh ukrepov in vračilo kakršne koli pomoči, ki je bila dodeljena na tej podlagi.

(55)

Komisija želi poudariti, da je treba ta dva ukrepa odpraviti v samem bistvu tako, da se odpravi element državne pomoči, ki je posledično nastal. Glede na to, da bi lahko koristi, ki jih je mogoče podjetje Hellenic Shipyards imelo v skladu s členom 5(2) in členom 6(4) Zakona, izvirale tudi iz drugih pravnih instrumentov, mora Grčija zagotavljati, da so le-te enako razveljavljene in da, če je bila na njihovi podlagi dodeljena pomoč, se le-ta izterja od upravičencev.

(56)

Grške oblasti so Komisiji zatrdile, da v okviru dveh spornih ukrepov ni bila dodeljena nobena pomoč. Vendar pa jih želi Komisija opozoriti na dejstvo, da, če je potrebno povrniti kakršen koli znesek pomoči iz naslova teh dveh ukrepov, je to potrebno storiti v celoti in brez odlašanja.

(57)

Člen 7(7) Uredbe (ES) št. 659/1999 dovoljuje Komisiji, da sprejme negativno odločitev potem, ko se izteče rok določen v členu 7(6), na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo. Podatki, ki so jih posredovale grške oblasti, niso spremenili izsledkov Komisije o vplivu spornih ukrepov na državno pomoč, ki je nezdružljiva s skupnim trgom.

(58)

Komisija tako zaključuje postopek preiskave, ki jo je sprožila 5. junija 2002 glede ukrepov, s katerimi je podjetje Hellenic Shipyards oproščeno davkov v skladu s členom 6(4) Zakona in s katerimi država krije del prihodnjih stroškov pokojnin za zaposlene, ki so povezani s civilnim ladjedelništvom v skladu s členom 5(2). Ta dva ukrepa predstavljata državno pomoč, ki ni združljiva z Uredbo (ES) št. 1540/98 in tako tudi ne s skupnim trgom –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Člen 5(2) in člen 6(4) Zakona 2941/2001 določata državno pomoč podjetju Hellenic Shipyards AE, ki je nezdružljiva s skupnim trgom.

V skladu s tem se pomoč ne sme izvajati.

Člen 2

V primeru, da je bila podjetju Hellenic Shipyards AE pomoč iz ukrepov, določenih v členu 1 te odločbe, že dodeljena, naj Grčija izvede vse potrebne ukrepe za povračilo pomoči.

V takšnem primeru se povračilo izvede brez odlašanja in v skladu s postopki, določenimi v nacionalni zakonodaji, ki zagotavljajo takojšnjo in učinkovito uporabo te odločbe.

V zneskih, ki jih je potrebno povrniti, so vključene obresti za obdobje od trenutka, ko je bil znesek na razpolago, do dejanskega povračila.

Obresti se obračunajo v skladu z določbami iz poglavja V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (17).

Grčija ustavi ukrepe pomoči in prekliče vsa izplačila neizplačane pomoči z dnem, ko prejme uradno obvestilo o tej odločbi.

Člen 3

Grčija v dveh mesecih od uradnega obvestila o tej odločbi obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih sprejme za uskladitev s to odločbo.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na Helensko republiko.

V Bruslju, 20. oktobra 2004

Za Komisijo

Mario MONTI

Član Komisije


(1)  UL L 202, 18.7.1998, str. 1.

(2)  UL C 186, 6.8.2002, str. 5.

(3)  SG(2002) D/230101.

(4)  UL C 186, 6.8.2002, str. 5.

(5)  SG(2002) D/230101.

(6)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(7)  UL C 186, 6.8.2002, str. 5.

(8)  UL C 119, 22.5.2002, str. 22.

(9)  Okvir, UL C 317, 30.12.2003, str. 11.

(10)  V istem pismu so grške oblasti zahtevale podaljšanje roka za njihov končni odgovor za tri mesece, zaradi „občutljivosti, kompleksnosti ter resnosti“ zadeve.

(11)  Člen 13(6) Zakona 2459/97.

(12)  Kot pravijo grške oblasti, te postavke sestavljajo prispevki delničarjev k povečanju kapitala. Prispevki k povečanju kapitala so navadno neobdavčeni.

(13)  Ugotavlja se, da uporaba trenutnega Okvira ne bi spremenila končnega rezultata teh postopkov, saj tako kot Uredba (ES) št. 1540/98 ne zagotavlja pomoči za tekoče poslovanje.

(14)  Državna pomoč C 10/94 (ex NN 104/93) Grčija (UL C 306, 8.10.1997, str. 5).

(15)  Kot je opisano zgoraj v uvodnih izjavah (4) do (5).

(16)  V memorandumu, predloženemu Komisiji, tožniki trdijo, da znaša celoten znesek davkov, ki ga je prihranilo podjetje Hellenic Shipyards na podlagi spornih ukrepov, približno 34 milijonov EUR. Pri nedavni predložitvi so tožniki ugotovili tudi, da je znesek pomoči iz člena 5(2) Zakona višji kot 1 milijon EUR, medtem ko je mogoče davčne koristi, ki jih lahko pridobi podjetje Hellenic Shipyards, izračunati kot sledi: (a) 14,625 milijona EUR glede na izravnavo kapitalskih rezerv v znesku 39 milijonov EUR; (b) 4,66 milijona EUR glede na kapitalske rezerve v znesku 43 milijonov EUR, 0,2 milijona EUR in 3,4 milijona EUR (po mnenju grškega davčnega svetovalca); in (c) znesek enak vsoti kapitalskih rezerv v višini 85,6 milijona EUR.

(17)  UL L 140, 30.4.2004, str. 1.


22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/53


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 3. marca 2005

začetku preiskave, določene v členu 4(3) Uredbe (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti

(notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 577)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/247/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 (1) in zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   Dejstva

(1)

Republika Italija je 10. decembra 2004 v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe (EGS) št. 2408/92 prosila Komisijo, da v Uradnem listu Evropske unije objavi uvedbo obveznosti javnih služb za osemnajst letalskih prog med letališči na Sardiniji in glavnimi italijanskimi letališči (2).

(2)

Glavne značilnosti te uvedbe so:

Uvedba zadeva naslednjih osemnajst letalskih prog:

Alghero–Rim in Rim–Alghero

Alghero–Milano in Milano–Alghero

Alghero–Bologna in Bologna–Alghero

Alghero–Torino in Torino–Alghero

Alghero–Pisa in Pisa–Alghero

Cagliari–Rim in Rim–Cagliari

Cagliari–Milano in Milano–Cagliari

Cagliari–Bologna in Bologna–Cagliari

Cagliari–Torino in Torino–Cagliari

Cagliari–Pisa in Pisa–Cagliari

Cagliari–Verona in Verona–Cagliari

Cagliari–Neapelj in Neapelj–Cagliari

Cagliari–Palermo in Palermo–Cagliari

Olbia–Rim in Rim–Olbia

Olbia–Milano in Milano–Olbia

Olbia–Bologna in Bologna–Olbia

Olbia–Torino in Torino–Olbia

Olbia–Verona in Verona–Olbia

Osemnajst navedenih letalskih prog in obveznosti javnih služb, ki so zanje uvedene, sestavljajo eno skupino, ki jo morajo zainteresirani letalski prevozniki sprejeti v celoti, ne glede na naravo ali izvor nadomestil.

Vsak posamezni letalski prevoznik (ali glavni letalski prevoznik), ki sprejme obveznosti javnih služb, bo plačal jamstvo za zagotovitev pravilnega in stalnega izvajanja storitve, ki bo znašalo najmanj 15 milijonov EUR in ga bo zagotavljala banka od prvega zahtevka v vrednosti najmanj 5 milijonov EUR ter z zavarovanjem za preostali znesek.

Minimalne pogostosti letov, vozni red letov in število sedežev za vsako posamezno letalsko progo so opisani v naslovu „2. OBVEZNOSTI JAVNIH SLUŽB“ uvedbe, ki je objavljena v Uradnem listu Evropske unije C 306 z dne 10. decembra 2004, v katerem se izrecno sklicuje na to odločbo.

Najmanjše število sedežev za uporabljane zrakoplove je opisano v naslovu „3. VRSTA ZRAKOPLOVA“ uvedbe, ki je objavljena v Uradnem listu Evropske unije C 306 z dne 10. decembra 2004, v katerem se izrecno sklicuje na to odločbo.

Struktura prevoznin za vse zadevne letalske proge je opisana v naslovu „4. PREVOZNINE“ uvedbe, ki je objavljena v Uradnem listu Evropske unije C 306 z dne 10. decembra 2004, v katerem se izrecno sklicuje na to odločbo.

Točka 4.8 uvedbe v povezavi z obstojem znižanih prevoznin zlasti navaja, da imajo letalski prevozniki, ki opravljajo prevoze na zadevnih letalskih progah, pravno obveznost uporabe znižanih prevoznin (kot so navedene v naslovu „4. Prevoznine“) predvsem za naslednje skupine potnikov:

osebe, rojene na Sardiniji, tudi če ne prebivajo na tem otoku,

zakonci in otroci oseb, rojenih na Sardiniji.

Obveznosti javnih služb veljajo od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007.

Letalski prevozniki, ki nameravajo sprejeti obveznosti javnih služb, morajo to v petnajstih dneh po objavi uvedbe v Uradnem listu Evropske unije v pisni obliki sporočiti pristojnemu italijanskemu organu.

(3)

Upoštevati je treba, da je Republika Italija pred uvedbo obveznosti javnih služb, ki je predmet te odločbe, uvedla obveznosti javnih služb, prvotno objavljenih v Uradnem listu Evropske unije, C 284 z dne 7. oktobra 2000  (3), za šest letalskih prog med letališči na Sardiniji ter letališčema Rim in Milano. V skladu s členom 4(1)(d) Uredbe (EGS) št. 2408/92 so bile le-te predmet javnega razpisa (4), na podlagi katerega se je izbralo in pooblastilo letalske prevoznike za izključno opravljanje prevozov na letalskih progah, za katero so dobili finančno nadomestilo.

(4)

Letalski prevozniki, pooblaščeni za izpolnjevanje obveznosti javnih služb, so:

Alitalia za letalsko progo Cagliari–Rim,

Air One za letalske proge Cagliari–Milano, Alghero– Milano in Alghero–Rim,

Merdiana za letalski progi Olbia–Rim in Olbia–Milano.

(5)

Ta režim izpolnjevanja obveznosti se je nadomestil z uvedbo, ki je predmet te odločbe.

II.   Ključni elementi pravnega sistema obveznosti javnih služb

(6)

Pravni sistem obveznosti javnih služb je določen z Uredbo (EGS) št. 2408/92, katere cilj je opredeliti pogoje za uporabo načela prostega pretoka storitev na področju zračnih prevozov.

(7)

Obveznosti javnih služb so opisane kot izjema pri načelu Uredbe, na podlagi katere „ob upoštevanju te uredbe zadevna(-e) država(-e) članica(-e) pooblasti(-jo) letalske prevoznike Skupnosti za uveljavljanje prometnih pravic na letalskih progah znotraj Skupnosti.“ (5)

(8)

Pogoji njihove uvedbe so navedeni v členu 4. Pri tem se strogo upošteva načeli nediskriminacije in sorazmernosti. Biti morajo ustrezno utemeljene na podlagi meril iz tega člena.

(9)

Pravni režim obveznosti javnih služb natančneje določa, da lahko vsaka država članica uvede obveznosti javnih služb za redne zračne prevoze do letališča, ki oskrbuje obrobno območje ali območje v razvoju na njenem ozemlju, ali na progi z redkim prometom do katerega koli regionalnega letališča na njenem ozemlju, če takšna letalska proga velja kot izredno pomembna za gospodarski razvoj območja, kjer je to letališče, in sicer do obsega, ki je nujno potreben, da se na tej letalski progi zagotovi ustrezno opravljanje rednih zračnih prevozov, ki zadovoljujejo ustaljene standarde neprekinjenosti, rednosti, zmogljivosti in določanja cen, ki jih letalski prevozniki ne bi prevzeli, če bi upoštevali le svoje komercialne interese.

(10)

Primernost rednih zračnih prevozov presodijo države članice zlasti glede na javni interes, možnost uporabe drugih oblik prevoza, zmožnost, da te oblike prevoza zadostijo prevoznim potrebam, skupni učinek vseh letalskih prevoznikov, ki opravljajo ali nameravajo opravljati prevoze na zadevni progi.

(11)

Člen 4 določa mehanizem v dveh fazah: v prvi fazi (člen 4(1)(a)) zadevna država članica uvede obveznosti javnih služb za eno ali več letalskih prog, ki ostanejo na voljo vsem letalskim prevoznikom Skupnosti z edino omejitvijo, ki je upoštevanje navedenih obveznosti. Če noben letalski prevoznik še ni začel ali v kratkem ne bo začel z rednimi zračnimi prevozi na letalski progi v skladu z obveznostjo javne službe, ki je bila uvedena na tej progi, lahko država članica preide v drugo fazo (člen 4(1)(d)) in omeji dostop do te letalske proge na enega samega letalskega prevoznika za obdobje največ treh let, ki se lahko podaljša. Ta letalski prevoznik je izbran na podlagi javnega razpisa Skupnosti. Letalski prevoznik, ki je bil izbran, lahko prejme finančno nadomestilo za povrnitev stroškov, nastalih zaradi izpolnjevanja obveznosti javnih služb.

(12)

V skladu s členom 4(3) je Komisija pristojna, da na zahtevo države članice ali na lastno pobudo izvede preiskavo in na podlagi le-te ugotovi, ali se objavljena uvedba obveznosti javnih služb še naprej uporablja. Komisija svojo odločitev sporoči Svetu in državam članicam. Svet, ki mu država članica to odločitev predloži v obravnavo, lahko s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev.

III.   Obstoj elementov, ki povzročajo resen dvom v zvezi s skladnostjo obveznosti javnih služb, uvedenih med letališči na Sardiniji in glavnimi italijanskimi letališči, s členom 4 Uredbe (EGS) št. 2408/92

(13)

Člen 4(1)(a) Uredbe navaja določeno število kumulativnih meril, s katerimi morajo biti skladne obveznosti javnih služb:

vrsta upravičenih letalskih prog: to so proge do letališča, ki oskrbuje obrobno območje ali območje v razvoju na njenem ozemlju, ali proge z redkim prometom do katerega koli regionalnega letališča na njenem ozemlju,

letalska proga mora veljati kot izredno pomembna za gospodarski razvoj območja, kjer je to letališče,

upoštevati je treba načelo primernosti, zlasti v zvezi z obstojem drugih oblik prevoza ali možnostmi nadomestnih letalskih prog.

(14)

Obveznosti javnih služb morajo poleg tega upoštevati temeljni načeli sorazmernosti in nediskriminacije (glej npr. odločitev Evropskega sodišča z dne 20. februarja 2001, zadeva C-205/99, Asociación Profesional de Empresas Navieras de Líneas Regulares (Analir) in drugi v Administracíon General del Estado, (2001), str. I-01271).

(15)

V tem primeru uvedba obveznosti javnih služb, objavljena v Uradnem listu Evropske unije na zahtevo Republike Italije, vsebuje več določb, ki povzročajo resen dvom v zvezi s skladnostjo obveznosti javnih služb s členom 4 Uredbe, zato le-te neupravičeno ovirajo razvoj zadevnih letalskih prog, zlasti:

(a)

posredovano ni bilo nobeno podrobno pojasnilo, temelječe na gospodarski analizi trga zračnih prevozov med Sardinijo in preostalo Italijo, za utemeljitev potrebe po novi uvedbi, njeni primernosti in njenim sorazmernim značajem z željenim ciljem;

(b)

šest letalskih prog, ki so že podvržene predhodni uvedbi in povzete v novi, niso bile predmet ocene;

(c)

za dvanajst dodatnih zadevnih letalskih prog od 1. januarja 2005 z uvedbo obveznosti javnih služb ni razvidno, da so izredno pomembne za gospodarski razvoj območij Sardinije, kjer so zadevna letališča; pri tem se zlasti upošteva:

značaj zadevnih letalskih prog,

odsotnost izredno pomembnega značaja teh letalskih prog za gospodarski razvoj območij Sardinije, kjer so zadevna letališča,

obstoj nadomestnih letalskih prog, ki zagotavljajo ustrezno neprekinjeno opravljanje storitev v povezavi z zadevnimi letališči preko glavnih italijanskih središč, zadovoljivo povezanih s Sardinijo;

(d)

obveznost, uvedena za zainteresirane letalske prevoznike za opravljanje zračnih prevozov za celotno skupino zadevnih osemnajstih letalskih prog, je še posebno pomembna omejitev načela prostega pretoka storitev; in je v nasprotju z načeli nediskriminacije in sorazmernosti; pri tem se zlasti upošteva:

odsotnost izredno pomembnega značaja te skupine letalskih prog za gospodarski razvoj območij Sardinije, kjer so zadevna letališča,

tveganje neupravičene diskriminacije med letalskimi prevozniki, saj le najpomembnejši med njimi razpolagajo s sredstvi za opravljanje prevozov v določenih pogojih,

takšna obveznost je poleg tega v nasprotju s potrebo države članice, ki uvede obveznosti javnih služb, da v svoji oceni upošteva skupni učinek opravljanja prevozov na zadevnih letalskih progah s strani vseh letalskih prevoznikov, ki opravljajo ali nameravajo opravljati prevoze na zadevnih progah (6).

V bistvu so italijanski organi želeli uvesti obveznost opravljanja prevozov celotne zadevne skupine osemnajstih letalskih prog zato, da bi primanjkljaj pri opravljanju prevozov na letalskih progah z redkim prometom financirali s pričakovanim dohodkom od opravljanja prevozov na najpomembnejših progah. Takšen mehanizem nepravičnega notranjega subvencioniranja ni naveden v členu 4 Uredbe (EGS) št. 2408/92;

(e)

obveznost plačila zelo visokega zneska jamstva prav tako predstavlja diskriminacijo med zainteresiranimi letalskimi prevozniki, saj le najpomembnejši med njimi razpolagajo s sredstvi za plačilo takšnih jamstev;

(f)

zelo kratki roki, ki jih imajo na voljo zainteresirani letalski prevozniki, to je 15 dni po objavi uvedbe v Uradnem listu Evropske unije, da se zavežejo izpolnjevati obveznosti javnih služb, in 22 dni za začetek opravljanja prevozov (s 1. januarjem 2005), predstavljajo diskriminacijo med zainteresiranimi letalskimi prevozniki; v bistvu je nemogoče, da letalski prevoznik, ki še ne opravlja prevozov na letalskih progah s Sardinijo, v predpisanem roku opravi vse pravne in administrativne postopke ter zbere potrebna sredstva za vzpostavitev opravljanja takšnih prevozov;

(g)

obveznost iz točke 4.8 uvedbe, ki se nanaša na uporabo znižanih prevoznin za potnike glede na njihov kraj rojstva (v tem primeru na Sardiniji) ali glede na obstoj družinskih vezi teh ljudi, v resnici predstavlja nezakonito diskriminacijo, ki temelji na narodnosti (glej npr. zadevo C-338/01 Komisija proti Italiji (2003) str. I-00721).

IV.   Postopek

(16)

Kljub večkratnem pozivu služb Komisije, ki so skušale pridobiti pozornost italijanskih organov v zvezi s številnimi problematičnimi elementi in ki so izrazile dvom o skladnosti uvedbe obveznosti javnih služb z Uredbo (EGS) št. 2408/92, se je Republika Italija odločila uvedbo objaviti.

(17)

Od njene objave so nekatere zainteresirane strani Komisiji na neformalni način izrazile svojo zaskrbljenost v zvezi z nesorazmernim in diskriminatornim značajem obveznosti javnih služb. Poleg tega je bila Komisiji predložena pritožba, v kateri je tožnik, ki je želel ostati anonimen, skušal spodbijati zakonitost teh obveznosti.

(18)

Glede na zgoraj opisane elemente in v skladu s členom 4(3) Uredbe (EGS) št. 2408/92 Komisija lahko izvede preiskavo za ugotovitev, ali je razvoj ene ali več letalskih povezav neupravičeno oviran zaradi uvedbe obveznosti javnih služb, preden odloči, ali se uvedba navedenih obveznosti še naprej uporablja za zadevne letalske proge –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Komisija sklene izvesti preiskavo, predvideno v členu 4(3) Uredbe (EGS) št. 2408/92, za ugotovitev, ali se uvedba obveznosti javnih služb med letališči na Sardiniji in glavnimi italijanskimi letališči, objavljena na zahtevo Republike Italije v Uradnem listu Evropske unije C 306 z dne 10. decembra 2004, še naprej uporablja za zadevne letalske proge.

Člen 2

1.   Republika Italija mora Komisiji v enem mesecu po obvestilu o tej odločbi Komisiji posredovati vse potrebne podatke za preiskavo v zvezi s skladnostjo obveznosti javnih služb iz člena 1 s členom 4 Uredbe (EGS) št. 2408/92.

2.   Posredovati mora zlasti:

pravno analizo posledic uveljavljanja prometnih pravic za zadevne letalske proge, ki so podvržene obveznostim javnih služb, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije C 306 z dne 10. decembra 2004, s strani evropskih letalskih prevoznikov, če so te obveznosti uspešno izpolnjevane,

treba je zlasti navesti, ali so italijanski organi s tem ustvarili izključno pravico opravljanja prevozov na osemnajstih letalskih progah v korist letalskega(-ih) prevoznika(-ov), ki je(so) uradno sprejel(-i) obveznosti,

pravno analizo glede zakonodaje Skupnosti z utemeljitvijo različnih pogojev, ki jih vsebuje uvedba obveznosti javnih služb, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije C 306 z dne 10. decembra 2004,

razloge za uvedbo znižanih prevoznin le v korist „oseb, rojenih na Sardiniji, tudi če ne prebivajo na tem otoku ter zakoncev in otrok oseb, rojenih na Sardiniji“,

podrobno oceno uvedbe obveznosti javnih služb, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije C 284 z dne 7. oktobra 2000,

podrobno analizo ekonomskih odnosov med območji na Sardiniji in območji preostale Italije, kjer so letališča, za katere veljajo obveznosti javnih služb, objavljene v Uradnem listu Evropske unije C 306 z dne 10. decembra 2004,

podrobno analizo dejanske ponudbe zračnega prevoza med letališči na Sardiniji in preostalimi italijanskimi letališči, za katera veljajo obveznosti javnih služb, objavljene v Uradnem listu Evropske unije C 306 z dne 10. decembra 2004, vključno s ponudbami indirektnih letov,

podrobno analizo možnosti uporabe drugih oblik prevoza in zmožnost teh oblik, da izpolnjujejo zadevne potrebe po prevozu,

analizo dejanskega povpraševanja po zračnem prevozu za vsako zadevno letalsko progo, za katero veljajo te obveznosti,

podrobni opis potrebnega časa leta in raven pogostosti letov na letalskih progah, ki povezujejo različna zadevna letališča na Sardiniji, za katera veljajo te obveznosti,

na dan obvestila o tej odločbi opis stanja v zvezi z izpolnjevanjem teh obveznosti in identiteto letalskega(-ih) prevoznika(-ov), ki opravlja(-jo) storitve,

napovedi opravljanja storitev (potniški promet, prevoznina, finančne napovedi itd.), ki jih je (so jih) sporočil(-i) letalski prevoznik(-i),

na dan obvestila o tej odločbi obstoj morebitnih pritožb na nacionalna sodišča in pravni položaj uvedbe obveznosti javnih služb.

Člen 3

1.   Ta odločba je naslovljena na Republiko Italijo.

2.   Ta odločba bo objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 3. marca 2005

Za Komisijo

Jacques BARROT

Podpredsednik


(1)  UL L 240, 24.8.1992, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(2)  UL C 306, 10.12.2004, str. 6.

(3)  UL C 284, 7.10.2000, str. 16. Sprememba UL C 49, 15.2.2001, str. 2. Popravljena različica UL C 63, 28.2.2001, str. 12.

(4)  UL C 51, 16.2.2001, str. 22.

(5)  Člen 3(1) Uredbe (EGS) št. 2408/92.

(6)  Člen 4(1)(b)(iv) Uredbe (EGS) št. 2408/92.


22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/58


SKLEP ŠT. 1/2004 ODBORA SKUPNOST-ŠVICA ZA KOPENSKI PROMET

z dne 22. junija 2004

o sistemu zaračunavanja pristojbin za vozila, ki se uporablja v Švici za obdobje od 1. januarja 2005 do odprtja temeljnega predora Lötschberg, najkasneje pa do 1. januarja 2008

(2005/248/ES)

ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o cestnem in železniškem prevozu blaga in potnikov in zlasti člena 51(2) Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 40 Švica od 1. januarja 2001 zaračunava pristojbino za uporabo javnih cest znotraj države (pristojbina za promet težkih tovornih vozil, vezana na storitve). Pristojbine, ki se bodo uporabljale od 1. januarja 2005, se morajo določiti in razlikovati glede na tri kategorije emisijskih standardov (EURO).

(2)

V ta namen Sporazum predvideva ponderirano povprečje pristojbin, najvišjo pristojbino za kategorijo vozil, ki najbolj onesnažujejo, ter največjo razliko med pristojbinami posameznih kategorij.

(3)

Ponderiranja se določijo glede na število vozil na kategorijo standarda EURO, ki so v prometu v Švici. Skupni odbor prouči ustrezne popise in na podlagi teh ponderiranj določi zneske pristojbin za vse tri kategorije.

(4)

Skupni odbor je proučil popise, ki jih je predložila Švica.

(5)

Skupni odbor mora določiti ponderiranje, razvrstitev kategorij standardov EURO po treh kategorijah pristojbin ter višino pristojbin za vse tri kategorije.

(6)

V Sklepni listini je Švica izjavila, da bo določila stopnjo pristojbin, veljavnih do odprtja prvega temeljnega predora ali najkasneje do 1. januarja 2008, ki bo nižja od najvišjega zneska, ki ga dovoljuje Sporazum. Veljavnost tega sklepa je treba torej omejiti na to obdobje –

SKLENIL:

Člen 1

Na švicarskem ozemlju je bilo v mesecu decembru 2003, januarju 2004 in februarju 2004 od kilometrov, ki so jih skupno prevozila vozila z več kot 3,5 tone, 9,79 % kilometrov prevoženih z vozili kategorije standarda EURO 0; 8,47 % z vozili kategorije standarda EURO 1; 41,09 % z vozili kategorije standarda EURO 2; 40,65 % pa z vozili kategorije standarda EURO 3.

Člen 2

Za natovorjeno vozilo, katerega dejanska skupna teža ne presega 40 ton in ki prevozi 300 km, znaša pristojbina, vezana na storitve,

346 švicarskih frankov za kategorijo pristojbin 1;

302 švicarskih frankov za kategorijo pristojbin 2;

258 švicarskih frankov za kategorijo pristojbin 3.

Člen 3

Kategorija pristojbin 1 se uporablja za vozila iz emisijkega razreda EURO 1 kot tudi za vsa vozila, ki so bila vključena v promet pred začetkom veljavnosti standarda EURO 1. Kategorija pristojbin 2 se uporablja za vozila iz emisijskega razreda EURO 2. Kategorija pristojbin 3 se uporablja za vozila iz emisijskega razreda EURO 3, EURO 4 in EURO 5.

Člen 4

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2005.

V Bernu, 22. junija 2004

Za Švicarsko konfederacijo

Predsednik

Max FRIEDLI

Za Evropsko skupnost

Vodja delegacije

Heinz HILBRECHT


22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/60


SKLEP ŠT. 2/2004 ODBORA SKUPNOST–ŠVICA ZA KOPENSKI PROMET

z dne 22. junija 2004

o spremembi Priloge 1 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o cestnem in železniškem prevozu blaga in potnikov

(2005/249/ES)

ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o cestnem in železniškem prevozu blaga in potnikov in zlasti člena 52(4) Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Prva alinea člena 52(4) Sporazuma pooblašča Skupni odbor za sprejemanje sklepov o spremembi Priloge 1.

(2)

Od podpisa Sporazuma so bili na področjih, zajetih v tem sporazumu, sprejeti novi pravni akti Skupnosti. Za upoštevanje razvoja ustrezne zakonodaje Skupnosti je treba besedilo iz Priloge 1 spremeniti –

SKLENIL:

Člen 1

Priloga 1 k Sporazumu se črta in nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Za namene Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 484/2002 (1)

(a)

sta Evropska skupnost in Švicarska konfederacija vse državljane Švicarske konfederacije, držav članic Evropske skupnosti in držav članic Evropskega gospodarskega prostora oprostili obveznosti razpolaganja s potrdilom za voznike;

(b)

bo Švicarska konfederacija državljane držav, ki niso zgoraj navedene pod točko (a), lahko oprostila obveznosti razpolaganja s potrdilom za voznike le po predhodnem posvetovanju in odobritvi Evropske skupnosti.

Člen 3

Švicarska delegacija in delegacija Skupnosti se dogovorita, da se Uredba Sveta (EGS) št. 881/92 (2), navedena v členu 9 Sporazuma, uporablja v spremenjeni obliki (kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 484/2002).

Člen 4

Ta sklep začne veljati prvi dan v mesecu po njegovem sprejetju.

V Bernu, 22. junija 2004

Za Švicarsko Konfederacijo

Predsednik

Max FRIEDLI

Za Evropsko skupnost

Vodja delegacije

Heinz HILBRECHT


(1)  UL L 76, 19.3.2002, str. 1.

(2)  UL L 95, 9.4.1992, str. 1.


PRILOGA

„PRILOGA 1

VELJAVNE DOLOČBE

V skladu s členom 52(6) tega sporazuma Švica uporablja določbe, ki so enakovredne spodaj navedenim določbam:

Ustrezne določbe pravnega reda Skupnosti

ODDELEK 1 –   DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI

Direktiva Sveta št. 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za olajšanje uresničevanja pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu (UL L 124, 23.5.1996, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/66/ES (UL L 168, 1.5.2004, str. 35).

ODDELEK 2 –   SOCIALNI STANDARDI

Uredba Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL L 370, 31.12.1985, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 432/2004 (UL L 71, 10.3.2004, str. 3).

Uredba Sveta (EGS) št. 3820/85 z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L 370, 31.12.1985, str. 1) ali enakovredna pravila, ki jih določa Sporazum AETR, vključno s spremembami.

Uredba (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1. marca 2002 o spremembi Uredb Sveta (EGS) št. 881/92 in (EGS) št. 3118/93 zaradi uvedbe potrdila za voznike (UL L 76, 19.3.2002, str. 1).

Za namene tega sporazuma

(a)

se uporablja le člen 1 Uredbe (ES) št. 484/2002;

(b)

sta Evropska skupnost in Švicarska konfederacija vse državljane Švicarske konfederacije, držav članic Evropske skupnosti in držav članic Evropskega gospodarskega prostora oprostili obveznosti razpolaganja s potrdilom za voznike;

(c)

bo Švicarska konfederacija državljane držav, ki niso zgoraj navedene pod točko (b), lahko oprostila obveznosti razpolaganja s potrdilom za voznike le po predhodnem posvetovanju in odobritvi Evropske skupnosti.

Direktiva Sveta 88/599/EGS z dne 23. novembra 1988 o standardnih postopkih nadzora nad izvajanjem Uredbe (EGS) št. 3820/85 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in Uredbe (EGS) št. 3821/85 o zapisovalni opremi v cestnem prometu (UL L 325, 29.11.1988, str. 55), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2135/98 (UL L 274, 9.10.1998, str. 1).

Direktiva Sveta 76/914/EGS z dne 16. decembra 1976 o najnižji stopnji usposabljanja za nekatere voznike v cestnem prometu (UL L 357, 29.12.1976, str. 36).

ODDELEK 3 –   TEHNIČNI STANDARDI

Motorna vozila

Uredba Sveta (ES) št. 2411/98 z dne 3. novembra 1998 o priznavanju v prometu znotraj Skupnosti razlikovalne oznake države članice, v kateri so motorna vozila in njihovi priklopniki registrirani (UL L 299, 10.11.1998, str. 1).

Direktiva Sveta 91/542/ES z dne 1. oktobra 1991 o spremembi Direktive 88/77/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih okolju škodljivih snovi iz dizelskih motorjev, ki se uporabljajo v vozilih (UL L 295, 25.10.1991, str. 1).

Direktiva Sveta 92/6/EGS z dne 10. februarja 1992 o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za določene kategorije motornih vozil v Skupnosti (UL L 57, 2.3.1992, str. 27), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/85/ES (UL L 327, 4.12.2002, str. 8).

Direktiva Sveta 92/24/EGS z dne 31. marca 1992 o napravah za omejevanje hitrosti ali podobnih vgrajenih sistemih za omejevanje hitrosti nekaterih kategorij motornih vozil (UL L 129, 14.5.1992, str. 154), kakor je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/11/ES (UL L 44, 14.2.2004, str. 19).

Direktiva Sveta 92/97/EGS z dne 10. novembra 1992 o spremembah Direktive 70/157/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil (UL L 371, 19.12.1992, str. 1).

Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17.9.1996, str. 59), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/7/ES (UL L 67, 9.3.2002, str. 47).

Direktiva Sveta 96/96/ES z dne 20. decembra 1996 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L 46, 17.2.1997, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

Cestni prevoz nevarnega blaga

Direktiva Sveta 94/55/ES z dne 21. novembra 1994 o približevanju zakonodaje držav članic glede prevoza nevarnega blaga po cesti (UL L 319, 12.12.1994, str. 7), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/28/ES (UL L 90, 8.4.2003, str. 45).

Direktiva Sveta 95/50/ES z dne 6. oktobra 1995 o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga (UL L 249, 17.10.1995, str. 35), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/26/ES (UL L 168, 23.6.2001, str. 23).

Železniški prevoz nevarnega blaga

Direktiva Sveta 96/49/ES z dne 23. julija 1996 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s prevozom nevarnega blaga po železnici (UL L 235, 17.9.1996, str. 25), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/29/ES z dne 7. aprila 2003 (UL L 90, 8.4.2003, str. 47).

Svetovalci za varnost

Direktiva Sveta 96/35/ES z dne 3. junija 1996 o imenovanju in poklicni usposobljenosti svetovalcev za varnost pri prevozu nevarnega blaga po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh (UL L 145, 19.6.1996, str. 10).

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/18/ES z dne 17. aprila 2000 o minimalnih zahtevah pri preverjanju znanja svetovalcev za varnost pri prevozu nevarnega blaga po cesti, železnici ali celinskih plovnih poteh (UL L 118, 19.5.2000, str. 41).

ODDELEK 4 –   PRAVICE DOSTOPA DO ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE IN TRANZITA PO NJEJ

Direktiva Sveta 95/18/ES z dne 19. junija 1995 o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu (UL L 143, 27.6.1995, str. 70), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/49/ES (UL L 164, 30.4.2004, str. 44).

Direktiva Sveta 95/19/ES z dne 19. junija 1995 o dodeljevanju zmogljivosti železniške infrastrukture in zaračunavanju pristojbin za uporabo infrastrukture (UL L 143, 27.6.1995, str. 75).

Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti (UL L 237, 24.8.1991, str. 25), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/51/ES (UL L 164, 30.4.2004, str. 164).

ODDELEK 5 –   DRUGA PODROČJA

Direktiva Sveta 92/82/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za mineralna olja (UL L 316, 31.10.1992, str. 19), kakor je bila spremenjena z Direktivo 1995/74/ES (UL L 365, 31.12.1994, str. 46).“


22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/65


SKLEP št. 31/2005 SKUPNEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA NA PODLAGI SPORAZUMA O VZAJEMNEM PRIZNAVANJU MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE

z dne 14. februarja 2005

o uvrstitvi organov za ugotavljanje skladnosti na seznam sektorske priloge o telekomunikacijski opremi

(2005/250/ES)

SKUPNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma o vzajemnem priznavanju med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike in zlasti členov 7 in 14 Sporazuma,

ob upoštevanju, da Skupni odbor odloča o uvrstitvi organa ali organov za ugotavljanje skladnosti na seznam v sektorski prilogi –

SKLENIL:

1.

Organ za ugotavljanje skladnosti ES iz Dodatka A je dodan na seznam organov za ugotavljanje skladnosti v Oddelku V sektorske priloge o telekomunikacijski opremi.

2.

Pogodbenici sta se dogovorili o posebnih pristojnostih organa za ugotavljanje skladnosti iz dodatka A v zvezi z izdelki in postopki za ugotavljanje skladnosti in bosta poskrbeli za njihovo izvajanje.

Ta sklep, izdelan v dvojniku, podpišejo predstavniki Skupnega odbora, ki so pooblaščeni, da v imenu pogodbenic spremenijo ta sporazum. Ta sklep začne veljati na dan zadnjega podpisa.

Podpisano v Washingtonu DC, dne 9. februarja 2005

V imenu Združenih držav Amerike

James C. SANFORD

Podpisano v Bruslju, dne 14. februarja 2005

V imenu Evropske skupnosti

Joanna KIOUSSI


DODATEK A

Organ za ugotavljanje skladnosti ES, dodan na seznam organov za ugotavljanje skladnosti v oddelku V sektorske priloge o telekomunikacijski opremi

KTL

Saxon Way

Priory Park West

Hull HU13 9PB

United Kingdom

Tel. (44-1482) 80 18 01

Faks (44-1482) 80 18 06


22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/67


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 11. marca 2005

o Evropski listini za raziskovalce ter o Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev

(Besedilo velja za EGP)

(2005/251/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 165,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Januarja 2000 (1) je Komisija menila, da je potrebno ustanoviti Evropski raziskovalni prostor kot glavni člen prihodnjega delovanja Skupnosti na tem področju, z namenom utrjevanja in strukturiranja evropske raziskovalne politike.

(2)

Evropski svet v Lizboni je Skupnosti postavil cilj, da do leta 2010 postane najbolj konkurenčna in dinamična ekonomija, temelječa na znanju, na svetu.

(3)

Svet je v svoji resoluciji z dne 10. novembra 2003 (2) obravnaval zadeve, povezane s poklicem in kariero raziskovalcev znotraj Evropskega raziskovalnega prostora, ter pozdravil predvsem namen Komisije, da bo delovala pri oblikovanju Evropske listine za raziskovalce ter Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev.

(4)

Ugotovljeno potencialno pomanjkanje raziskovalcev (3) bo zlasti v nekaterih ključnih strokah pomenilo resno grožnjo inovativni moči, zmogljivosti znanja in rasti produktivnosti v EU v bližnji prihodnosti in lahko predstavlja oviro pri dosegu ciljev, določenih v Lizboni in Barceloni. Posledično si mora Evropa prizadevati, da bi postala raziskovalcem bistveno bolj privlačna, ter okrepiti zastopanost žensk med raziskovalci, in sicer tako, da pomaga ustvarjati nujne pogoje, v katerih bodo ženske lahko ustvarjale trajnejše in privlačnejše kariere na področju raziskav in razvoja (4).

(5)

Zadostni in dobro razviti človeški viri na področju raziskav in razvoja so temelj napredka v znanosti, tehnološkega napredka, izboljšanja kakovosti življenja, zagotavljanja blaginje evropskih državljanov in prispevanja h konkurenčnosti Evrope.

(6)

Potrebno je sprejeti in izvajati nove načine razvoja kariere raziskovalcev ter tako prispevati k izboljšanju poklicnega napredovanja raziskovalcev v Evropi.

(7)

Izboljšano in vidnejše poklicno napredovanje prispeva tudi k ustvarjanju pozitivnega javnega odnosa do poklica raziskovalca in s tem spodbuja več mladih k ustvarjanju kariere na področju raziskovanja.

(8)

Glavni politični cilj tega priporočila je, da prispeva k razvoju privlačnega, odprtega in trajnega evropskega trga delovne sile na področju raziskovanja, kjer bodo okvirni pogoji omogočali zaposlitev in ohranitev visokokakovostnih raziskovalcev, v okoljih, primernih za učinkovito delovanje in produktivnost.

(9)

Države članice si morajo prizadevati ponuditi raziskovalcem trajne sisteme za razvoj kariere na vseh stopnjah, ne glede na njihova pogodbena razmerja ali izbrane poti kariere na področju razvoja in raziskav, ter zagotoviti, da bodo raziskovalci obravnavani kot profesionalci in kot sestavni del ustanov, v katerih delajo.

(10)

Kljub temu, da so države članice naredile veliko v prizadevanjih za preseganje administrativnih in pravnih ovir za geografsko in medsektorsko mobilnost, še vedno obstajajo številne ovire.

(11)

Spodbujati je treba vse oblike mobilnosti kot del splošne politike človeških virov na področju raziskav in razvoja na državni, pa tudi na regionalni in institucionalni ravni.

(12)

Pri sistemih poklicnega ocenjevanja in poklicnega napredovanja je treba upoštevati vrednost vseh oblik mobilnosti, ter tako zagotoviti, da je takšna izkušnja koristna za poklicni razvoj raziskovalca.

(13)

Pri razvoju skladne kariere in mobilnostne politike za raziskovalce, ki prihajajo v Evropsko unijo (5) ali iz nje odhajajo, je treba upoštevati razmere v državah in območjih v razvoju, tako v Evropi kot zunaj nje, da ne bi ustvarjanje raziskovalnih zmogljivosti znotraj Evropske unije potekalo na račun manj razvitih držav ali območij.

(14)

Financerji ali delodajalci, ki zaposlujejo raziskovalce, morajo biti odgovorni za odprto, pregledno in mednarodno primerljivo izbiro in postopke zaposlovanja raziskovalcev.

(15)

Družba mora bolj spoštovati odgovornosti in profesionalizem, ki ga kažejo raziskovalci pri izvajanju svojega dela na različnih stopnjah svoje kariere in v različnih vlogah kot znanstveniki, vodje, koordinatorji projektov, upravitelji, nadzorniki, mentorji, poklicni svetovalci ali strokovni poročevalci.

(16)

To priporočilo predvideva, da so vsi delodajalci ali financerji raziskovalcev dolžni zagotoviti, da raziskovalci izpolnjujejo zahteve ustreznih nacionalnih, regionalnih ali sektorskih zakonodaj.

(17)

To priporočilo je državam članicam, delodajalcem, financerjem in raziskovalcem pomemben pripomoček pri sprejemanju, na prostovoljni osnovi, nadaljnjih pobud za izboljšanje in utrjevanje poklicnega napredovanja raziskovalcev v Evropski uniji ter vzpostavitvi odprtega trga delovne sile za raziskovalce.

(18)

Splošna načela in zahteve, določene v tem priporočilu, so plod javnega posvetovanja, ki so se ga udeležili člani Upravljalne skupine za človeške vire in mobilnost –

PRIPOROČA:

1.

Države članice si prizadevajo za sprejetje potrebnih ukrepov, s katerimi bodo zagotovile, da bodo delodajalci ali financerji raziskovalcev razvijali in vzdrževali spodbudno raziskovalno okolje in delovno kulturo, kjer bodo posamezniki in raziskovalne skupine spoštovani, deležni spodbud in podpore, in kjer jim bo zagotovljena potrebna materialna in nematerialna podpora za izvajanje nalog in dosego ciljev. V tem smislu je treba dati posebno prednost organizaciji delovnih pogojev in pogojev usposabljanja v zgodnji fazi raziskovalčeve kariere, saj ta vpliva na njegove odločitve v prihodnosti in na privlačnost ustvarjanja kariere na področju raziskav in razvoja.

2.

Države članice si prizadevajo, kjer koli je to potrebno, za sprejetje ukrepov, ki zagotavljajo, da bodo delodajalci ali financerji izboljšali metode zaposlovanja in sisteme poklicnega ocenjevanja z namenom ustvarjanja preglednejšega, bolj odprtega, enakopravnega in mednarodno priznanega sistema zaposlovanja in poklicnega razvoja kot predpogoja za vzpostavitev avtentičnega evropskega trga delovne sile na področju raziskav.

3.

Države članice pri oblikovanju in sprejemanju strategij in sistemov za razvoj trajnih karier za raziskovalce ustrezno upoštevajo splošna načela in zahteve iz Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, objavljenih v Prilogi k priporočilu.

4.

Države članice si v okviru njihovega področja pristojnosti prizadevajo za prenos omenjenih splošnih načel in zahtev v nacionalne regulativne okvire ali sektorske in/ali institucionalne standarde in smernice (listine in/ali kodekse za raziskovalce). Ob tem bi morale upoštevati veliko raznolikost zakonov, predpisov in praks, ki v različnih državah in na različnih področjih določajo potek, organizacijo in delovne pogoje pri ustvarjanju kariere na področju raziskav in razvoja.

5.

Države članice štejejo splošna načela in zahteve za sestavni del institucionalnih mehanizmov zagotavljanja kakovosti, tako da jih upoštevajo kot sredstva za uvedbo meril za nacionalne/regionalne sisteme financiranja ter jih sprejmejo za revizije, nadzor in ocenjevalne postopke, ki jih izvajajo javna telesa.

6.

Države članice nadaljujejo s prizadevanji za preseganje obstoječih pravnih in administrativnih ovir za mobilnost, vključno s tistimi, ki so povezane z medsektorsko mobilnostjo ter mobilnostjo med različnimi funkcijami ali znotraj njih, ob upoštevanju razširjene Evropske unije.

7.

Države članice si prizadevajo zagotoviti, da bodo raziskovalci uživali primerno socialno varnost glede na njihov pravni status. V zvezi s tem je treba posebno pozornost nameniti prenosljivosti pokojninskih pravic, bodisi zakonsko določenih bodisi dodatnih, za raziskovalce, ki se zaposlujejo med javnimi in zasebnimi sektorji v isti državi, pa tudi za tiste, ki se zaposlujejo prek državnih meja znotraj Evropske unije. S takšnimi režimi bi morali zagotoviti, da raziskovalci, ki zamenjajo službo ali prekinejo kariero, ne izgubijo pravic socialne varnosti.

8.

Države članice vzpostavijo nujne nadzorne strukture za redno ocenjevanje tega priporočila ter preverjanje obsega izvajanja Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev s strani delodajalcev, financerjev in raziskovalcev.

9.

Države članice vzpostavijo merila za tovrstno ocenjevanje in se o njih dogovorijo na podlagi dela, ki ga opravi Upravljalna skupina za človeške vire in mobilnost.

10.

Države članice kot predstavnice v mednarodnih organizacijah, ustanovljenih na medvladni ravni, ustrezno upoštevajo to priporočilo, kadar predlagajo strategije ali sprejemajo odločitve, ki zadevajo dejavnosti teh organizacij.

11.

To priporočilo je naslovljeno na države članice, njegov namen pa je tudi spodbuditi socialni dialog in dialog med raziskovalci, interesnimi skupinami in širšo družbo.

12.

Komisija poziva države članice, naj jo, kolikor je to mogoče, do 15. decembra 2005, potem pa enkrat letno, obveščajo o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi tega priporočila, in o prvih rezultatih uporabe tega priporočila ter navedejo primere dobre prakse.

13.

To priporočilo bo Komisija občasno pregledala v smislu odprte metode usklajevanja.

V Bruslju, 11. marca 2005

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije


(1)  COM(2000) 6 konč., 18.1.2000.

(2)  UL C 282, 25.11.2003, str. 1. Resolucija Sveta z dne 10. novembra 2003 (2003/C 282/01 o poklicu in karieri raziskovalcev v Evropskem raziskovalnem prostoru).

(3)  COM(2003) 226 konč. in SEC(2003) 489, 30.4.2003.

(4)  SEC(2005) 260.

(5)  COM(2004) 178 konč., 16.3.2004.


PRILOGA

ODDELEK 1

Evropska listina za raziskovalce

Evropska listina za raziskovalce je niz splošnih načel in zahtev, ki določajo vloge, odgovornosti in pravice raziskovalcev, pa tudi njihovih delodajalcev in/ali financerjev (1). Namen Listine je zagotoviti, da bo odnos med raziskovalci in delodajalci in/ali financerji prispeval k uspešnemu izvajanju pri ustvarjanju, prenosu, delitvi in širjenju znanja in tehnološkega razvoja ter poklicnega razvoja raziskovalcev. Listina prav tako priznava pomembnost vseh oblik mobilnosti kot načina za izboljšanje poklicnega razvoja raziskovalcev.

V tem smislu Listina sestavlja okvir za raziskovalce, delodajalce in financerje, ki jih poziva, naj v svojem delovnem okolju delujejo odgovorno in profesionalno ter cenijo drug drugega.

Listina je naslovljena na vse raziskovalce v Evropski uniji na vseh stopnjah njihove kariere in pokriva vsa področja raziskav v javnih in zasebnih sektorjih ne glede na vrsto službe ali zaposlitve (2), pravni status njihovega delodajalca ali vrsto organizacije ali ustanove, v kateri se delo izvaja. Listina upošteva tudi večplastne vloge raziskovalcev, ki niso zadolženi le za vodenje raziskav in/ali izvajanje razvojnih dejavnosti, ampak so vključeni tudi v izvajanje nadzora in mentorstva ter vodenje projektnih in administrativnih nalog.

Ta listina predvideva, da so raziskovalci, delodajalci in/ali financerji dolžni zagotoviti, da izpolnjujejo zahteve nacionalne ali regionalne zakonodaje. Če raziskovalci uživajo status in pravice, ki so v določenih točkah ugodnejši od tistih, ki jih predvideva ta listina, se njena določila ne smejo uporabiti za zmanjšanje že pridobljenega statusa ali pravic raziskovalca.

Raziskovalci, delodajalci in financerji, ki spoštujejo to listino, bodo prav tako spoštovali Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in se držali njenih načel (3).

SPLOŠNA NAČELA IN ZAHTEVE, KI VELJAJO ZA RAZISKOVALCE:

Svoboda raziskovanja

Raziskovalci se morajo pri svojih raziskavah osredotočiti na dobro človeštva in širjenje znanstvenih spoznanj, ob uživanju svobode misli in izražanja ter svobode določanja metod, po katerih rešujejo probleme, v skladu s priznanimi etičnimi načeli in praksami.

Vendar pa morajo raziskovalci upoštevati omejitve teh svoboščin, ki bi lahko nastale kot rezultat določenih raziskovalnih okoliščin (vključno z nadzorom/vodenjem/upravljanjem) ali operativnih omejitev, npr. iz proračunskih ali infrastrukturnih razlogov ali, zlasti v industrijskem sektorju, iz razlogov varstva intelektualne lastnine. Takšne omejitve ne bi smele kršiti priznanih etičnih načel in praks, ki jih morajo raziskovalci spoštovati.

Etična načela

Raziskovalci morajo spoštovati priznane etične prakse in temeljna etična načela, primerna njihovi stroki, kot tudi etične standarde, kot je zapisano v različnih nacionalnih, sektorskih ali institucionalnih etičnih kodeksih.

Poklicna odgovornost

Raziskovalci si morajo prizadevati zagotoviti, da so njihove raziskave pomembne za družbo, in da ne ponavljajo raziskav, ki so bile že opravljene drugje.

Izogibati se morajo kakršnemu koli plagiatstvu in upoštevati načela intelektualne lastnine ter skupno last nad podatki v primeru raziskave, ki jo opravijo v sodelovanju z nadzorniki in/ali drugimi raziskovalci. Potrebe po potrditvi novih ugotovitev z dokazovanjem, da so poskusi ponovljivi, ne bi smeli šteti za plagiat, pod pogojem, da so podatki, ki jih je treba potrditi, natančno navedeni.

Če je za kateri koli vidik njihovega dela pooblaščena druga oseba, morajo raziskovalci zagotoviti, da je ta oseba kompetentna za opravljanje tega dela.

Poklicni odnos

Raziskovalci morajo poznati strateške cilje, ki urejajo njihovo raziskovalno okolje in finančne mehanizme, in pred začetkom raziskave ali dostopom do razpoložljivih virov pridobiti vsa potrebna dovoljenja.

Svoje delodajalce, financerje ali nadzornika morajo obvestiti o zamudi, spremembi ali zaključku raziskovalnega projekta, ali sporočiti, če nameravajo raziskavo predčasno prekiniti ali jo iz kakršnega koli razloga opustiti.

Pogodbene in pravne obveznosti

Raziskovalci na vseh ravneh morajo biti seznanjeni z nacionalnimi, sektorskimi ali institucionalnimi predpisi, ki vplivajo na usposabljanje in/ali delovne pogoje. To vključuje tudi poznavanje predpisov, ki zadevajo pravice intelektualne lastnine, in zahtev ali pogojev katerega koli naročnika ali financerja, ne glede na vrsto njihove pogodbe. Raziskovalci morajo upoštevati te predpise tako, da posredujejo zahtevane rezultate (npr. znanstvena dela, publikacije, patente, poročila, razvoj novih izdelkov itd.), kot je določeno v pogojih v pogodbi ali v drugem enakovrednem dokumentu.

Odgovornost

Raziskovalci se morajo zavedati, da so odgovorni svojim delodajalcem, financerjem ali drugim javnim ali zasebnim telesom pa tudi na bolj etični osnovi družbi kot celoti. Raziskovalci, ki se financirajo iz javnih skladov, so posebej odgovorni tudi za učinkovito porabo davkoplačevalskega denarja. Zato se morajo držati načel preudarnega, preglednega in učinkovitega upravljanja in sodelovati v primeru pooblaščenega pregleda njihovega raziskovanja, ne glede na to, ali ga izvajajo njihovi delodajalci/financerji ali etični odbori.

Metode zbiranja in analize, rezultati in, kjer je primerno, podrobnosti o podatkih morajo biti dostopni za interni ali zunanji pregled, kadar koli je to potrebno in če to zahtevajo ustrezne oblasti.

Dobre prakse pri raziskavah

Raziskovalci morajo ves čas izvajati varne delovne prakse, v skladu z nacionalno zakonodajo, vključno z nujnimi previdnostnimi ukrepi glede zdravja in varnosti ter povrnitve podatkov v primeru odpovedi informacijske tehnologije, npr. s pripravo ustreznih podpornih strategij. Prav tako morajo biti seznanjeni z obstoječimi nacionalnimi pravnimi zahtevami glede varstva podatkov in zaupnosti ter sprejeti potrebne ukrepe za njihovo izvajanje ob vsakem času.

Širjenje, izkoriščanje rezultatov

Vsi raziskovalci morajo zagotoviti, v skladu s svojimi pogodbami, da bodo rezultate raziskav širili in izkoriščali, npr. da bodo o njih poročali, jih prenesli v druga raziskovalna okolja ali, če je primerno, tržili. Še posebej raziskovalci na višjih položajih morajo zagotoviti, da bo raziskava obrodila sadove ter da bodo njeni rezultati bodisi tržno izkoriščeni bodisi dostopni javnosti (ali oboje), kadar koli se za to pojavi priložnost.

Sodelovanje z javnostjo

Raziskovalci morajo zagotoviti, da je z njihovimi raziskovalnimi dejavnostmi seznanjena širša družba, in sicer tako, da jih razumejo tudi nestrokovnjaki, ter tako izboljšati razumevanje znanosti s strani javnosti. Neposredno sodelovanje z javnostjo bo pomagalo raziskovalcem pri boljšem razumevanju zanimanja javnosti za prednostne naloge znanosti in tehnologije, kot tudi pri razumevanju skrbi javnosti.

Odnosi z nadzorniki

Raziskovalci, ki so na stopnji usposabljanja, morajo vzpostaviti strukturiran in reden odnos z nadzornikom/-i in predstavniki fakultete/oddelka, da bi lahko od tega odnosa imeli čim več.

To vključuje vodenje evidence o celotnem poteku dela in izsledkih raziskave, pridobivanje povratnih informacij v smislu poročil in seminarjev, uporabo takšnih informacij in delo v skladu z dogovorjenimi razporedi, fazami, končnimi izsledki in/ali rezultati raziskave.

Nadzor in vodstvene obveznosti

Vodilni raziskovalci morajo posebno pozornost posvetiti svoji večplastni vlogi nadzornikov, mentorjev, poklicnih svetovalcev, vodij, koordinatorjev projektov, direktorjev ali strokovnih poročevalcev. Te naloge bi morali opravljati po najvišjih poklicnih standardih. Glede na njihovo vlogo nadzornikov ali mentorjev raziskovalcev, morajo vodilni raziskovalci vzpostaviti konstruktiven in pozitiven odnos z raziskovalci na začetni stopnji, ter tako ustvariti pogoje za učinkovitejši prenos znanja in nadaljnji uspešen razvoj karier raziskovalcev.

Nadaljevanje poklicnega razvoja

Raziskovalci na vseh stopnjah kariere se morajo nenehno izpopolnjevati z rednim posodabljanjem in širjenjem strokovnega znanja in kompetenc. To lahko dosežejo na različne načine, med drugim (ne pa izključno) z uradnim usposabljanjem, delavnicami, konferencami in e-izobraževanjem.

SPLOŠNA NAČELA IN ZAHTEVE, KI VELJAJO ZA DELODAJALCE IN FINANCERJE:

Priznanje poklica

Vsi raziskovalci, ki ustvarjajo raziskovalno kariero, bi morali biti priznani kot profesionalci in temu primerno obravnavani že na samem začetku njihove kariere – na podiplomski ravni, pri čemer je potrebno upoštevati vse ravni, ne glede na njihovo razvrstitev na nacionalni ravni (npr. zaposleni, podiplomski študent, kandidat za doktorja, oseba z doktoratom, državni uradnik).

Nediskriminacija

Delodajalci in/ali financerji ne smejo raziskovalcev na noben način diskriminirati glede na spol, starost, etnično, narodnostno ali socialno poreklo, vero, spolno usmerjenost, jezik, invalidnost, politično prepričanje, socialni ali ekonomski položaj.

Raziskovalno okolje

Delodajalci in/ali financerji raziskovalcev morajo zagotoviti karseda spodbudno raziskovalno okolje ali okolje za raziskovalno usposabljanje ter primerno opremo, objekte in priložnosti, vključno s sodelovanjem na daljavo prek raziskovalnih mrež, ter spoštovanje nacionalnih ali sektorskih predpisov glede zdravja in varnosti pri raziskavah. Financerji morajo zagotoviti ustrezne vire za podporo pri izvajanju dogovorjenega delovnega programa.

Delovni pogoji

Delodajalci in/ali financerji morajo zagotoviti, da delovni pogoji za raziskovalce, vključno z raziskovalci invalidi, kjer je to primerno, omogočajo fleksibilnost, ki je nujna za uspešno opravljanje raziskav, v skladu z obstoječo nacionalno zakonodajo ter nacionalnimi ali sektorskimi kolektivnimi pogodbami. Prizadevati si morajo za vzpostavitev takšnih delovnih pogojev, ki moškim in ženskam omogočajo združljivost družine in dela, otrok in kariere (4). Posebno pozornost je treba nameniti med drugim fleksibilnemu delovnemu času, skrajšanemu delovnemu času, delu na daljavo in studijskemu dopustu, kot tudi nujnim finančnim in administrativnim določbam, ki urejajo te zadeve.

Stabilnost in stalnost zaposlitve

Delodajalci in/ali financerji morajo zagotoviti, da nestalne pogodbe o zaposlitvi ne spodkopavajo dela raziskovalcev, in si torej prizadevati, kolikor je to mogoče, za izboljšanje stabilnosti zaposlitvenih pogojev za raziskovalce, ob uveljavljanju in spoštovanju načel in pogojev, določenih z Direktivo Sveta 1999/70/ES (5).

Financiranje in plače

Delodajalci in/ali financerji morajo raziskovalcem zagotoviti poštene in privlačne pogoje financiranja in/ali plač z ustreznimi in pravičnimi ugodnostmi socialne varnosti (vključno z bolniškim staležem, starševskim nadomestilom, pokojninskimi pravicami in denarnim nadomestilom za primer brezposelnosti), v skladu z obstoječo nacionalno zakonodajo in nacionalnimi ali panožnimi kolektivnimi pogodbami. Ti pogoji morajo veljati za raziskovalce na vseh stopnjah kariere, vključno z začetniki, sorazmerno z njihovim pravnim statusom, delom in s stopnjo usposobljenosti in/ali odgovornosti.

Enakomerna zastopanost spolov (6)

Delodajalci in/ali financerji si morajo prizadevati za enakomerno zastopanost spolov na vseh ravneh osebja, vključno z nadzornim in upravnim osebjem. To je treba doseči na podlagi politike enakih možnosti pri zaposlovanju ter pri kasnejših kariernih stopnjah, vendar ne na račun kakovosti ali konkurenčnosti. Da bi zagotovili enako obravnavo pri izbiri raziskovalcev, morata biti oba spola enakopravno zastopana tudi v izbirnih in ocenjevalnih odborih.

Razvoj kariere

Delodajalci in/ali financerji morajo razviti, po možnosti znotraj okvira upravljanja s človeškimi viri, posebno strategijo razvoja kariere za raziskovalce na vseh stopnjah njihove kariere, ne glede na njihov pogodbeni položaj, vključno z raziskovalci, ki so zaposleni za določen čas. Ta strategija mora vključevati razpoložljivost mentorjev, ki sodelujejo pri zagotavljanju podpore in vodenja za osebni in poklicni razvoj raziskovalcev, ob spodbujanju raziskovalcev in zmanjševanju kakršne koli negotovosti glede njihove poklicne prihodnosti. Vsi raziskovalci morajo biti seznanjeni s takšnimi predpisi in ureditvami.

Vrednotenje mobilnosti

Delodajalci in/ali financerji morajo priznati pomen geografske, medsektorske, inter- ali transdisciplinarne ter virtualne (7) mobilnosti, kot tudi mobilnosti med javnim in zasebnim sektorjem kot pomembnih načinov za izboljšanje znanstvenih spoznanj in poklicnega razvoja na kateri koli stopnji raziskovalčeve kariere. Zato bi takšne možnosti morali vnesti v posebno strategijo razvoja kariere in polno vrednotiti in priznavati izkušnje z mobilnostjo v svojem sistemu ocenjevanja/presojanja karier.

Takšno ravnanje zahteva tudi uvedbo potrebnih administrativnih instrumentov, ki bodo omogočili prenosljivost subvencij in ugodnosti socialnega zavarovanja, v skladu z nacionalno zakonodajo.

Dostop do raziskovalnega usposabljanja in trajnega razvoja

Delodajalci in/ali financerji bi morali vsem raziskovalcem na kateri koli stopnji njihove kariere zagotoviti, ne glede na njihov pogodbeni položaj, možnost poklicnega razvoja in izboljšanja njihove zaposljivosti preko dostopa do ukrepov za trajen razvoj spretnosti in usposobljenosti.

Takšne ukrepe je treba redno ocenjevati glede na njihovo dostopnost, uveljavljenost in učinkovitost pri izboljševanju usposobljenosti, strokovnega znanja in zaposljivosti.

Dostop do poklicnega svetovanja

Delodajalci in/ali financerji morajo vsem raziskovalcem na vseh stopnjah njihove kariere in ne glede na njihov pogodbeni položaj zagotoviti dostop do poklicnega svetovanja in pomoči pri zaposlitvi, bodisi v zadevnih ustanovah bodisi skozi sodelovanje z drugimi strukturami.

Pravice intelektualne lastnine

Delodajalci in/ali financerji morajo poskrbeti, da raziskovalci na vseh stopnjah kariere uživajo ugodnosti izkoriščanja (če te sploh obstajajo) svojih rezultatov raziskav in razvoja s pomočjo pravnega varstva, zlasti pa z ustrezno zaščito pravic intelektualne lastnine, vključno z avtorskimi pravicami.

Politike in prakse morajo določiti, katere pravice pripadajo raziskovalcem in/ali, kjer je primerno, njihovim delodajalcem ali drugim stranem, vključno z zunanjimi gospodarskimi ali industrijskimi organizacijami, po možnosti predvidenimi po posebnih sporazumih o sodelovanju ali drugih vrstah sporazumov.

Soavtorstvo

Soavtorstvo morajo institucije pri ocenjevanju osebja obravnavati kot pozitivno, kot dokaz konstruktivnega pristopa k vodenju raziskave. Delodajalci in/ali financerji morajo torej razviti strategije, prakse in postopke, ki bodo raziskovalcem, tudi tistim na začetku raziskovalne kariere, zagotovili okvirne pogoje, da bodo lahko v okviru svojih dejanskih prispevkov priznani, omenjeni in citirani kot avtorji dokumentov, patentov itd., ali pa, da bodo lahko svoje lastne rezultate raziskave objavili neodvisno od svojih nadzornikov.

Nadzor

Delodajalci in/ali financerji morajo jasno navesti osebo, na katero se lahko raziskovalci v zgodnji fazi kariere obrnejo v zvezi z izvajanjem poklicnih dolžnosti, ter o tem obvestiti raziskovalce.

V takšnih ureditvah mora biti jasno izraženo, da so predlagani nadzorniki zadostno strokovno usposobljeni za nadzor raziskave, da imajo čas, strokovno znanje, izkušnje in so zavezani k temu, da bodo raziskovalcem pripravnikom lahko ponudili ustrezno podporo in poskrbeli za potreben napredek ter postopke presoje, kot tudi za potrebne mehanizme povratnih informacij.

Poučevanje

Poučevanje je osnovni način oblikovanja in širjenja znanja in bi torej moralo predstavljati dragoceno možnost na raziskovalčevi poklicni poti. Vendar pa zadolžitve poučevanja ne smejo biti preobsežne in ne smejo ovirati raziskovalcev, zlasti na začetku njihove kariere, pri izvajanju raziskovalnih dejavnosti.

Delodajalci in/ali financerji morajo poskrbeti za ustrezno nagrajevanje poučevanja in njegovo upoštevanje pri sistemih ocenjevanja ter za to, da se čas, ki ga starejši člani osebja namenijo poučevanju raziskovalcev začetnikov, šteje kot del njihovih obveznosti. Za poučevanje, kot del poklicnega razvoja raziskovalcev, je treba opraviti ustrezno usposabljanje.

Sistemi ocenjevanja/presoje

Delodajalci in/ali financerji morajo za vse raziskovalce, vključno s starejšimi, uvesti sisteme ocenjevanja/presoje, s katerimi bo njihovo poklicno delo redno in pregledno vrednotil neodvisni (v primeru starejših raziskovalcev po možnosti mednarodni) odbor.

Takšni postopki ocenjevanja in vrednotenja morajo ustrezno upoštevati celotno raziskovalno ustvarjalnost in rezultate raziskav, npr. publikacije, patente, vodenje raziskave, poučevanje/predavanja, nadzor, mentorstvo, sodelovanje na državni ali mednarodni ravni, administrativne dolžnosti, dejavnosti ozaveščanja javnosti in mobilnost. Postopke ocenjevanja in vrednotenja je treba upoštevati v okviru poklicnega napredovanja.

Pritožbe/prizivi

Delodajalci in/ali financerji morajo, v skladu z nacionalnimi predpisi in uredbami, uvesti ustrezne postopke, po možnosti z izbiro nepristranske osebe (podobne ombudsmanu), za obravnavo pritožb ali prizivov raziskovalcev, vključno s tistimi, ki se nanašajo na spore med nadzorniki in raziskovalci na začetku poklicne poti. Pri takšnih postopkih mora biti celotnemu osebju na voljo zaupna in neformalna pomoč pri reševanju delovnih sporov, nesoglasij in pritožb, z namenom pospeševanja poštene in nepristranske obravnave znotraj institucije in izboljšanja splošne kvalitete delovnega okolja.

Udeležba v organih odločanja

Delodajalci in/ali financerji raziskovalcev morajo priznati, kot popolnoma legitimno in dejansko zaželeno, udeležbo raziskovalcev v pomembnih informativnih in posvetovalnih organih ter organih odločanja v ustanovah, v katerih delajo, da bi tako ščitili in promovirali svoje individualne in skupne interese kot profesionalci ter dejavno prispevali k delovanju ustanove (8).

Zaposlovanje

Delodajalci in/ali financerji morajo zagotoviti, da so standardi za sprejem raziskovalcev, zlasti tistih na začetku kariere, jasno določeni, in olajšati dostop prikrajšanim skupinam ali raziskovalcem, ki se vračajo k raziskovalni karieri, vključno z učitelji (na vseh ravneh), ki se vračajo k raziskovalni karieri.

Delodajalci in/ali financerji morajo pri imenovanju in zaposlovanju raziskovalcev spoštovati načela, določena v Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev.

ODDELEK 2

Kodeks ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev

Kodeks ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev je sestavljen iz niza splošnih načel in zahtev, ki jih morajo upoštevati delodajalci in/ali financerji pri imenovanju ali zaposlovanju raziskovalcev. Ta načela in zahteve morajo zagotoviti upoštevanje vrednot, kot sta preglednost postopkov zaposlovanja in enaka obravnava vseh prosilcev, zlasti glede razvoja privlačnega, odprtega in trajnega evropskega trga delovne sile za raziskovalce, in se dopolnjujejo z načeli, določenimi v Evropski listini za raziskovalce.

Ustanove in delodajalci s spoštovanjem Kodeksa ravnanja odkrito pokažejo svojo zavezanost k odgovornemu in spoštljivemu delovanju in vzpostavitvi poštenih okvirnih pogojev za raziskovalce, z jasnim namenom prispevanja k napredku Evropskega raziskovalnega prostora.

SPLOŠNA NAČELA IN ZAHTEVE ZA KODEKS RAVNANJA

Zaposlovanje

Delodajalci in/ali financerji morajo uvesti postopke zaposlovanja, ki bodo odprti (9), učinkoviti, pregledni, podporni in mednarodno primerljivi, kot tudi prilagojeni vrsti delovnega mesta, navedenega v ponudbi za zaposlitev.

Ponudbe za zaposlitev morajo podati širok opis zahtevanih znanj in usposobljenosti, in ne smejo biti sestavljene tako, da bi odvrnile ustrezne prosilce. Delodajalci morajo v ponudbo vnesti tudi opis delovnih pogojev in pravic, vključno z možnostmi napredovanja. Poleg tega mora biti čas od objave ponudbe do izteka roka za oddajo vlog prosilcev ustrezno dolg.

Izbira

Izbirni odbori morajo združevati različna strokovna znanja in usposobljenosti, razmerje med spoloma v odborih mora biti uravnoteženo, in, kjer je to izvedljivo, odbore morajo sestavljati člani iz različnih sektorjev (javnih in zasebnih) in strok, vključno s člani iz drugih držav, ki pa so ustrezno usposobljeni za ocenjevanje kandidata. Če je to mogoče, je potrebno uporabiti čim več izbirnih metod, kot so npr. ocena s strani zunanjega izvedenca ali osebni razgovori s kandidati. Člani izbirnih odborov morajo biti ustrezno usposobljeni.

Preglednost

Kandidati morajo biti še pred izbiro seznanjeni s postopkom zaposlovanja in izbirnimi merili, številom delovnih mest, ki so na voljo, in možnostmi poklicnega razvoja. Tudi po končanem postopku izbire morajo biti seznanjeni s prednostmi in slabostmi svojih vlog.

Merila ocenjevanja

V postopku izbire je treba upoštevati vse izkušnje (10) kandidatov. Osredotočili se je treba na njihov celoten potencial za delo raziskovalca, ob tem pa upoštevati tudi njihovo ustvarjalnost in stopnjo samostojnosti.

To pomeni, da je treba primernost kandidata presojati kvalitativno in kvantitativno, in se ob tem osredotočiti na izstopajoče rezultate na raznoliki poklicni poti in ne le na število objavljenih publikacij. Zato mora biti pomen bibliografskih kazalcev ustrezno uravnotežen znotraj širšega niza ocenjevalnih meril, kot so poučevanje, nadzor, skupinsko delo, prenos znanja, upravljanje z viri in inovacijami ter dejavnosti ozaveščanja javnosti. Pri kandidatih z izkušnjami v industriji je treba pozornost posvetiti patentom, razvoju ali izumom.

Kronološka odstopanja v življenjepisu

Prekinitve kariere ali kronološka odstopanja v življenjepisu ne smejo biti vzrok za kaznovanje kandidatov, temveč je treba nanje gledati kot na razvojno stopnjo v karieri in posledično kot na potencialno dragocen prispevek k poklicnemu razvoju raziskovalca v smeri večdimenzionalne poklicne poti. Kandidatom je torej treba omogočiti, da oddajo življenjepis, ki temelji na dokazih, ki odražajo vzorčni seznam dosežkov in kvalifikacij, primernih delovnemu mestu, za katero je bila vloga oddana.

Priznavanje izkušenj z mobilnostjo

Izkušnje z mobilnostjo, npr. bivanje v drugi državi/regiji ali v drugem raziskovalnem centru (javnem ali zasebnem), ali prehod iz ene stroke ali sektorja v drugo/drugega, bodisi kot del prvotnega raziskovalnega usposabljanja bodisi na kasnejši stopnji v karieri raziskovalca, ali virtualno mobilnostno izkušnjo je treba upoštevati kot dragocen prispevek k poklicnemu razvoju raziskovalca.

Priznavanje kvalifikacij

Delodajalci in/ali financerji morajo poskrbeti za ustrezno oceno in presojo akademskih in poklicnih kvalifikacij, vključno z neformalnimi kvalifikacijami, vseh raziskovalcev, zlasti v smislu mednarodne in poklicne mobilnosti. Seznaniti se morajo s pravili, postopki in standardi tovrstnih kvalifikacij, jih v celoti razumeti ter posledično preučiti nacionalno zakonodajo, konvencije in posebne predpise glede priznanja teh kvalifikacij prek vseh razpoložljivih kanalov (11).

Delovna doba

Stopnje zahtevanih kvalifikacij morajo biti usklajene s potrebami položaja, ne pa delovati kot ovira za vstop. Pri prepoznavanju in oceni kvalifikacij se je treba osredotočiti na dosežke osebe, ne pa na njene okoliščine ali ugled ustanove, v kateri je pridobila kvalifikacije. Ker so lahko poklicne kvalifikacije pridobljene na začetku dolge kariere, je treba upoštevati tudi vzorec dolgega poklicnega razvoja.

Podoktorska imenovanja

Ustanove, ki imenujejo podoktorske raziskovalce, morajo postaviti jasna pravila in natančne smernice za zaposlovanje in imenovanje takšnih raziskovalcev, vključno z najdaljšim trajanjem in cilji takšnih imenovanj. Takšne smernice morajo upoštevati čas, ki ga je kandidat preživel na prejšnjih podoktorskih zaposlitvah v drugih ustanovah, ob upoštevanju dejstva, da mora biti podoktorski status prehodnega značaja, poglavitni namen pa mora biti omogočanje dodatnih možnosti poklicnega razvoja za raziskovalno kariero v smislu dolgoročnih kariernih pričakovanj.

ODDELEK 3

Opredelitve

Raziskovalci

Za namene tega priporočila se uporablja mednarodno priznana Frascatijeva opredelitev raziskave (12). Raziskovalci so posledično opisani kot

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s pojmovanjem ali ustvarjanjem novega znanja, izdelkov, postopkov, metod in sistemov ter z upravljanjem zadevnih projektov.“

Natančneje se to priporočilo nanaša na vse osebe, ki so poklicno zaposlene pri raziskavah in razvoju v kateri koli fazi svoje kariere (13), ne glede na njihovo klasifikacijo. To vključuje tudi dejavnosti, povezane s „temeljnimi raziskavami“, „strateškimi raziskavami“, „uporabnimi raziskavami“, poskusnim razvojem in „prenosom znanja“, vključno z inovacijami in posvetovalnimi, nadzornimi in učnimi zmogljivostmi, upravljanjem z znanjem in pravicami do intelektualne lastnine, izkoriščanjem rezultatov raziskav ali znanstvenim novinarstvom.

Treba je razlikovati med raziskovalci v zgodnji fazi raziskovalne kariere in izkušenimi raziskovalci:

Izraz raziskovalec v zgodnji fazi raziskovalne kariere (14) se nanaša na raziskovalce v prvih štirih letih (polni delovni čas) njihove raziskovalne dejavnosti, vključno z obdobjem raziskovalnega usposabljanja.

Izkušeni raziskovalci (15) so opredeljeni kot raziskovalci z najmanj štirimi leti (polni delovni čas) raziskovalnih izkušenj od pridobitve univerzitetne diplome, ki jim omogoča pripravo doktorata, v državi, v kateri je diploma pridobljena, oz. raziskovalci, ki so že pridobili doktorat, ne glede na to, koliko časa je pridobitev trajala.

Delodajalci

V smislu tega priporočila se izraz „delodajalci“ nanaša na vse javne ali zasebne institucije, ki zaposlujejo raziskovalce na podlagi pogodb ali gostijo raziskovalce na podlagi drugih vrst pogodb ali sporazumov, vključno s tistimi, ki ne predvidevajo neposrednega finančnega razmerja. Slednje se zlasti nanaša na visokošolske ustanove, oddelke na fakultetah, laboratorije, sklade ali zasebna telesa, kjer raziskovalci bodisi opravijo usposabljanje ali izvajajo raziskovalne dejavnosti na podlagi financiranja, ki ga omogoči tretja stran.

Financerji

Izraz „financerji“ se nanaša na vse organe (16), ki financirajo (vključno s plačami, nagradami, subvencijami in štipendijami) javne in zasebne raziskovalne ustanove, vključno z visokošolskimi ustanovami. V tej vlogi lahko kot ključni pogoj za financiranje določijo, da morajo ustanove, ki jih podpirajo, sprejeti in izvajati učinkovite strategije, prakse in mehanizme, v skladu s splošnimi načeli in zahtevami, predstavljenimi v tem priporočilu.

Imenovanje ali zaposlitev

To se nanaša na katero koli vrsto pogodbe ali plače ali na štipendijo, subvencijo ali nagrade, ki jih financira tretja stran, vključno s financiranjem znotraj okvirnega programa/-ov (17).


(1)  Glejte opredelitev v oddelku 3.

(2)  Glejte opredelitev v oddelku 3.

(3)  UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

(4)  Glejte SEC(2005) 260, Ženske in znanost: Odličnost in inovacija – Enakost med spoloma v znanosti.

(5)  Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999, ki se nanaša na okvirni dogovor o delu za določen čas, ki so ga sklenili ETUC, UNICE in CEEP (UL L 175, 10.7.1999, str. 43), in katere namen je preprečiti neenakopravno obravnavo zaposlenih za določen čas v primerjavi z redno zaposlenimi, preprečiti zlorabe, ki bi lahko izhajale iz zaporednih pogodb za določen čas, izboljšati dostop do usposabljanja za zaposlene za določen čas ter zagotoviti seznanjenost začasno zaposlenih s prostimi stalnimi delovnimi mesti.

(6)  Glejte SEC(2005) 260, Ženske in znanost: Odličnost in inovacija – Enakost med spoloma v znanosti.

(7)  Npr. sodelovanje na daljavo prek elektronskih omrežij.

(8)  V tem smislu glejte tudi Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/14/ES (UL L 80, 23.3.2002, str. 29).

(9)  Treba je uporabiti vse razpoložljive instrumente, zlasti mednarodne ali globalno dostopne spletne vire, kot je Vseevropski raziskovalni mobilnostni portal: http://europa.eu.int/eracareers

(10)  Glejte tudi Evropsko listino za raziskovalce: Ocenjevalni sistemi v oddelku 1 tega dokumenta.

(11)  Glejte http://www.enic-naric.net/ za več informacij o omrežjih NARIC (National Academic Recognition Information Centres) in ENIC (European Network of Information Centres).

(12)  V: Predlagana standardna praksa za ankete o raziskavah in poskusnem razvoju, Frascati Manual, OECD, 2002.

(13)  COM(2003) 436, 18.7.2003: Raziskovalci v Evropskem raziskovalnem prostoru: En poklic, več karier.

(14)  Glejte: Delovni program „Strukturiranje evropskega raziskovalnega območja: Človeški viri in mobilnost, ukrepi Marie Curie“, izdaja september 2004, str. 41.

(15)  Prav tam, str. 42.

(16)  Skupnost si bo prizadevala za izvajanje obveznosti, določenih v tem priporočilu, do prejemnika sredstev v okviru Okvirnega/-ih programa/-ov za raziskave, tehnološki razvoj in demonstracijske dejavnosti.

(17)  Okvirni program/-i za raziskave, tehnološki razvoj in demonstracijske dejavnosti.