ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 68

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 48
15. marec 2005


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 420/2005 z dne 14. marca 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 421/2005 z dne 14. marca 2005 o izdaji dovoljenj za uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) v obdobju od 11. aprila 2005 do 10. aprila 2006

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 422/2005 z dne 14. marca 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 94/2002 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 o informacijskih in promocijskih ukrepih za kmetijske proizvode na notranjem trgu

5

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 423/2005 z dne 14. marca 2005 o določitvi proizvodnih in uvoznih cen Skupnosti za nageljne in vrtnice z namenom uporabe uvoznega režima za nekatere cvetličarske proizvode s poreklom iz Jordanije

28

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet
Komisija

 

*

2005/205/ES, Euratom:Sklep Sveta in Komisije z dne 21. februarja 2005 o sklenitvi Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Hrvaško na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

30

 

 

Svet

 

*

2005/206/ES:Sklep Sveta z dne 28. februarja 2005 o podpisu in začasni uporabi Dodatnega protokola k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

32

Dodatni protokol k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

33

 

*

2005/207/ES:Priporočilo Sveta z dne 8. marca 2005 o imenovanju člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke

40

 

*

2005/208/ES:Sklep št. 1/2004 Pridružitvenega sveta EU–Bolgarija z dne 28. septembra 2004 o spremembah členov 2 in 3 Dodatnega protokola k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani glede podaljšanja obdobja iz člena 9(4) Protokola 2 k Evropskemu sporazumu

41

 

 

Komisija

 

*

2005/209/ES:Odločba Komisije z dne 11. marca 2005 o spremembi Odločbe 2004/288/ES glede podaljšanja začasnega dostopa Avstralije in Nove Zelandije do rezerv antigenov virusa slinavke in parkljevke, ki jih ima Skupnost, dodeljenega z navedeno Odločbo (notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 561)  ( 1 )

42

 

*

2005/210/ES:Odločba Komisije z dne 11. marca 2005 o drugi spremembi Odločbe 2004/614/ES glede obdobja uporabe zaščitnih ukrepov v zvezi s kokošjo kugo v Južni Afriki (notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 559)  ( 1 )

43

 

 

Akti, sprejeti v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji

 

*

Sklep Sveta 2005/211/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uvedbi nekaterih novih funkcij za schengenski informacijski sistem, vključno v zvezi z bojem proti terorizmu

44

 

*

Okvirni sklep Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji

49

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 420/2005

z dne 14. marca 2005

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 15. marca 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. marca 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 14. marca 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

114,3

204

70,1

212

143,7

624

193,8

999

130,5

0707 00 05

052

162,2

068

170,0

096

128,5

204

70,7

999

132,9

0709 10 00

220

18,4

999

18,4

0709 90 70

052

164,1

204

98,1

999

131,1

0805 10 20

052

54,5

204

50,9

212

56,9

220

47,8

400

51,1

624

64,6

999

54,3

0805 50 10

052

69,2

220

70,4

400

67,6

999

69,1

0808 10 80

388

83,6

400

96,9

404

74,7

508

64,2

512

75,9

528

64,0

720

59,8

999

74,2

0808 20 50

052

186,2

388

69,6

400

92,6

512

54,2

528

64,9

720

42,6

999

85,0


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 421/2005

z dne 14. marca 2005

o izdaji dovoljenj za uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) v obdobju od 11. aprila 2005 do 10. aprila 2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3285/94 z dne 22. decembra 1994 o skupnih pravilih za uvoz in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 518/94 (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 519/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav in o razveljavitvi uredb (EGS) št. 1765/82, (EGS) št. 1766/82 in (EGS) št. 3420/83 (2),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 658/2004 z dne 7. aprila 2004 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) (3), in zlasti člena 8(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Količine, za katere so tradicionalni uvozniki in novi uvozniki vložili zahtevke na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 658/2004, presegajo količine, ki so na voljo za izdelke s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK).

(2)

Sedaj je treba za vsako kategorijo uvoznika določiti delež količine, za katero je bil vložen zahtevek in se lahko uvozi na podlagi dovoljenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uvozna dovoljenja iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 658/2004 se izdajo po odstotnih stopnjah količin, za katere so bili vloženi zahtevki, kakor je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 11. aprila 2005 in se uporablja do 10. aprila 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. marca 2005

Za Komisijo

Peter MANDELSON

Član Komisije


(1)  UL L 349, 31.12.1994, str. 53. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2200/2004 (UL L 374, 22.12.2004, str. 1).

(2)  UL L 67, 10.3.1994, str. 89. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 427/2003 (UL L 65, 8.3.2003, str. 1).

(3)  UL L 104, 8.4.2004, str. 67.


PRILOGA

Poreklo izdelkov

Odstotek dodelitve

Ljudska republika Kitajska

Druge tretje države

tradicionalni uvozniki

(Člen 2(d) Uredbe (ES) št. 658/2004)

38,204 %

Ne velja

drugi uvozniki

(Člen 2(f) Uredbe (ES) št. 658/2004)

4,725 %

Ne velja


15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/5


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 422/2005

z dne 14. marca 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 94/2002 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 o informacijskih in promocijskih ukrepih za kmetijske proizvode na notranjem trgu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. decembra 2000 o informacijskih in promocijskih ukrepih za kmetijske proizvode na notranjem trgu (1), in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2826/2000 določa merila za opredelitev sektorjev in proizvodov, za katere se na notranjem trgu lahko izvajajo informacijski in/ali promocijski ukrepi. Te teme in proizvodi so našteti v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 94/2002 (2).

(2)

Člen 4 Uredbe (ES) št. 2826/2000 zahteva, da Komisija vsaki dve leti sestavi seznam tem in proizvodov iz člena 3 navedene uredbe.

(3)

Z ukrepi za informiranje in/ali splošnimi promocijskimi ukrepi bi bilo mogoče izboljšati tržno ravnotežje za proizvode kot so semenska olja s poreklom iz Skupnosti, še posebej olja oljne ogrščice, ter med in čebelarski proizvodi, in sicer zlasti z zagotavljanjem zadostnega in tekočega informiranja potrošnikov o lastnostih, hranilni vrednosti, okusu, veljavnih standardih in označevanju teh proizvodov. Zato je treba te proizvode vključiti v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 94/2002.

(4)

Za spodbujanje uživanja kakovostnih proizvodov v sektorju mesa je primerno, da je vse kakovostno meso, pridobljeno v skladu z nacionalno in skupnostno shemo kakovosti, upravičeno do promocijskih ukrepov. Zato je treba te proizvode vključiti v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 94/2002.

(5)

Zaradi jasnosti in poenostavitve je teme iz Priloge I(a) in proizvode iz Priloge I(b) k Uredbi (ES) št. 94/2002 primerno združiti v enoten seznam, ki bo zajemal tako teme kot tudi proizvode ter za vsak proizvod in temo vključiti določbe, povezane s tistimi iz ustreznih smernic za promocijo na notranjem trgu iz Priloge III k navedeni uredbi.

(6)

Proizvodi z zaščiteno označbo porekla (ZOP), z zaščiteno geografsko označbo (ZGO) ali z zajamčeno tradicionalno posebnostjo (ZTP) v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (3) ali Uredbo Sveta (EGS) št. 2082/92 z dne 14. julija 1992 o certifikatih o posebnih lastnostih za kmetijske proizvode in živila (4) ter proizvodi ekološkega kmetijstva v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (5) so kakovostni proizvodi, katerih proizvodnja in poraba veljata kot prednostni v okviru skupne kmetijske politike. Zato je treba te proizvode vključiti v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 94/2002, da bo zagotovljena korist vseh promocijskih ukrepov in ukrepov za informiranje, določenih v promocijskem režimu notranjega trga.

(7)

Za doseganje pričakovanih rezultatov je treba določiti nove smernice v zvezi z na novo dodanimi proizvodi, zaradi upoštevanja razvoja razmer na trgu in v skupni kmetijski politiki kot tudi razpoložljivih izkušenj iz ocenjevanja najnovejših promocijskih ukrepov in ukrepov za informiranje pa je treba pregledati obstoječe smernice.

(8)

Uredbo (ES) št. 94/2002 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Po sprejetju teh ukrepov je 31. januar določen kot naslednji rok za predložitev zahtevkov za podporo Skupnosti v zvezi s promocijskimi programi. Ob upoštevanju predpisov na novo spremenjene uredbe imajo organizacije predlagateljice in države članice malo časa za prilagoditev ali pripravo predlogov. Zato mora ta uredba začeti veljati po 31. januarju.

(10)

Ukrepi, določeni s to uredbo, so skladni z mnenjem, podanim na zasedanju Skupnega upravljalnega odbora za promocijo kmetijskih proizvodov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 94/2002 se spremeni:

1.

Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

2.

Priloga III se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. marca 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 328, 23.12.2000, str. 2. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2060/2004 (UL L 357, 2.12.2004, str. 3).

(2)  UL L 17, 19.1.2002, str. 20. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1803/2004 (UL L 318, 19.10.2004, str. 4).

(3)  UL L 208, 24.7.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1215/2004 (UL L 232, 1.7.2004, str. 21).

(4)  UL L 208, 24.7.1992, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(5)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2254/2004 (UL L 385, 29. 12. 2004, str. 20).


PRILOGA I

„PRILOGA I

SEZNAM PROIZVODOV IN TEM

sveže sadje in zelenjava,

predelano sadje in zelenjava,

lan za vlakna,

žive rastline in proizvodi okrasnega vrtnarstva,

oljčno olje in namizne oljke,

semenska olja,

mleko in mlečni izdelki,

sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso, pridobljeno v skladu z nacionalno in skupnostno shemo kakovosti,

označevanje jajc za prehrano ljudi,

med in čebelarski proizvodi,

kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju, namizna vina z navedbo geografske označbe,

grafični simbol za najbolj oddaljene regije, kakor je določeno v kmetijski zakonodaji,

zaščitena(-e) označba(-e) porekla (ZOP), zaščitena(-e) geografska(-e) označba(-e) (ZGO) ali zajamčena(-e) tradicionalna(-e) posebnost(-i) (ZTP) v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2081/92 (1) ali Uredbo Sveta (EGS) št. 2082/92 (2) ter proizvodi, registrirani po teh shemah,

ekološko kmetijstvo v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2092/91 (3) in proizvodi, registrirani v skladu s to uredbo.


(1)  UL L 208, 24.7.1992, str. 1.

(2)  UL L 208, 24.7.1992, str. 9.

(3)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1.“


PRILOGA II

„PRILOGA III

SMERNICE ZA PROMOCIJO NA NOTRANJEM TRGU

Naslednje smernice podajajo usmeritve za sporočila, ciljne skupine in sredstva, ki bi morali zavzemati osrednje mesto pri promocijskih in informacijskih programih za različne kategorije proizvodov.

Brez poseganja v prednostne programe iz člena 6(4) Uredbe (ES) št. 2826/2000, bi bilo ob pripravi predlogov programov na splošno treba upoštevati naslednja načela:

kadar programe predloži več kot ena država članica, morajo biti strategije, ukrepi in sporočila usklajeni,

zaželeno je, da so programi večletni in z zadostnim obsegom, da bodo imeli znaten vpliv na ciljne trge. Po potrebi se izvajajo na trgih več držav članic,

sporočila programov morajo vsebovati objektivne informacije o pravih značilnostih in/ali hranilni vrednosti proizvodov v okviru uravnotežene prehrane, načinov njihove pridelave ali prijaznosti okolju,

programi morajo imeti osrednja sporočila, ki so aktualna za potrošnike, strokovnjake in/ali trgovino v več državah članicah.

Sveže sadje in zelenjava

1.   PREGLED STANJA

Kljub naraščajoči proizvodnji sadja in zelenjave v Skupnosti ostaja celotna poraba nespremenjena.

Opaziti je pomanjkanje zanimanja med porabniki, ki so mlajši od 35 let, kar je še bolj izrazito pri šoloobvezni populaciji. To je v nasprotju z uravnoteženo prehrano.

2.   CILJI

Cilj je izboljšati podobo proizvodov kot ‚svežih‘ in ‚naravnih‘ ter znižati povprečno starost porabnikov, predvsem s spodbujanjem mladih ljudi k uživanju teh proizvodov.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Mlade družine pod 35 leti.

Šoloobvezni otroci, mladostniki in njihovi starši.

Obrati družbene prehrane in šolske menze.

Zdravniki in strokovnjaki za prehrano.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Spodbujanje načina prehranjevanja ‚5 na dan‘ (priporočilo o zaužitju vsaj petih obrokov sadja ali zelenjave dnevno).

Proizvodi so naravni in sveži.

Kakovost (varnost, hranilna vrednost in okus, proizvodne metode, varstvo okolja, povezava s poreklom proizvoda).

Užitek.

Uravnotežena prehrana.

Raznolikost in sezonska narava ponudbe svežih proizvodov; informacije o njihovih okusih in uporabi.

Sledljivost.

Dostopnost in enostavna priprava: mnogih vrst svežega sadja in zelenjave ni treba kuhati.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska orodja (spletne strani s predstavitvijo ponujenih proizvodov in s spletnimi igrami za otroke).

Telefonske informacijske linije.

Odnosi z mediji in oglaševalci (npr. specializirani novinarji, ženski časopisi, revije in časopisi za mlade).

Odnosi z zdravniki in strokovnjaki za prehrano.

Izobraževalni ukrepi usmerjeni k otrokom in mladostnikom z vključevanjem učiteljev in upraviteljev šolskih menz.

Informacijski ukrepi na prodajnih mestih, namenjeni potrošnikom.

Druga sredstva (letaki in brošure z informacijami o proizvodih in recepti, otroške igre itd.).

Vizualni mediji (kino, specializirani televizijski kanali).

Radijske reklame.

Udeležba na trgovinskih sejmih.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12–36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki določajo cilje za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

4 milijoni eurov.

Predelano sadje in zelenjava

1.   PREGLED STANJA

Sektor se sooča z naraščajočo konkurenco iz več tretjih držav.

Čeprav povpraševanje postopoma narašča, zlasti zaradi preprostega zaužitja teh proizvodov, je pomembno, da bo industrija Skupnosti zmožna izkoristiti te možnosti. Zato je podpora informacijskim in promocijskim ukrepom upravičena.

2.   CILJI

Podobo proizvoda je treba posodobiti in pomladiti ob zagotavljanju informacij, ki so potrebne za spodbujanje porabe.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Gospodinjstva.

Obrati družbene prehrane in šolske menze.

Zdravniki in strokovnjaki za prehrano.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Kakovost (varnost, hranilna vrednost in okus, metode priprave).

Preprosta uporaba.

Užitek.

Raznolikost ponudbe in razpoložljivost skozi vse leto.

Uravnotežena prehrana.

Sledljivost.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska orodja (spletna stran).

Telefonske informacijske linije.

Odnosi z mediji in oglaševalci (npr. specializirani novinarji, ženski časopisi, kulinarični in strokovni časopisi).

Predstavitve na prodajnih mestih.

Odnosi z zdravniki in strokovnjaki za prehrano.

Druga sredstva (letaki in brošure s predstavitvijo proizvodov in recepti).

Vizualni mediji.

Udeležba na trgovinskih sejmih.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12–36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki določajo cilje za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

2 milijona eurov.

Lan za vlakna

1.   PREGLED STANJA

Liberalizacija mednarodne trgovine s tekstilom in oblačili je pripeljala do ostre konkurence med proizvodnjo lana iz Skupnosti in proizvodnjo zunaj nje, ki dosega na trgu zelo privlačne cene. Prav tako mu konkurirajo druge vrste vlaken. Poleg tega zastaja tudi poraba tekstila.

2.   CILJI

Razvoj podobe in ugleda lanu iz Skupnosti ter izkoriščenje njegovih prepoznavnih lastnosti.

Povečanje porabe tega proizvoda.

Informiranje potrošnikov o značilnostih novih proizvodov, ki prihajajo na trg.

3.   CILJNE SKUPINE

Vodilni strokovnjaki v sektorju (stilisti, oblikovalci, izdelovalci, uredniki).

Distributerji.

Izobraževalni krogi na področju tekstila, mode in oblikovanja notranje opreme (učitelji in študenti).

Oblikovalci javnega mnenja.

Potrošniki.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Kakovost proizvodov je odvisna od pogojev, v katerih se surovina proizvaja, od uporabe primernih sort ter znanja in izkušenj, uporabljenih v vsej proizvodni verigi.

Lan iz Skupnosti omogoča širok izbor izdelkov (oblačila, okraski, gospodinjsko perilo) ter obilico ustvarjalnosti in inovativnosti.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska orodja (spletne strani).

Strokovne razstave in sejmi.

Ukrepi za informiranje, namenjeni naknadnim uporabnikom (oblikovalcem, izdelovalcem, distributerjem, urednikom).

Informacije na prodajnih mestih.

Odnosi s specializiranimi časopisi.

Izobraževalni ukrepi za informiranje v šolah za modo, na izobraževalnih ustanovah za tekstilne inženirje itd.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12–36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki določajo cilje za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

1 milijon eurov.

Žive rastline in proizvodi okrasnega vrtnarstva

1.   PREGLED STANJA

Stanje ponudbe v sektorju zaznamuje naraščajoča konkurenca med proizvodi iz Skupnosti in proizvodi iz tretjih držav.

Ocenjevalne študije promocijskih kampanj izvedenih med letoma 1997-2000 kažejo, da je treba za pospešitev prodaje proizvodov Skupnosti v Evropski uniji bolje urediti in racionalizirati celotno verigo od proizvajalca do distributerja, potrošnike pa bolje informirati o resničnih lastnostih in vrstah proizvodov Skupnosti.

2.   CILJI

Povečanje potrošnje cvetja in rastlin s poreklom iz Skupnosti.

Spodbujanje dejavnosti, ki koristijo okolju in poglabljajo znanje o okolju prijaznih metodah.

Krepitev partnerstva med strokovnjaki iz več držav članic, s čimer bo med drugim omogočeno izmenjevanje najbolj naprednih znanj v sektorju in boljše informiranje vseh udeležencev v proizvodni verigi.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Proizvajalci, vrtnarije, distributerji in ostali podjetniki v sektorju.

Študenti in otroci v šolah.

Oblikovalci javnega mnenja: novinarji, učitelji.

Potrošniki.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Informacije o kakovosti in vrstah proizvodov Skupnosti.

Okolju prijazne proizvodne metode.

Tehnike, ki vodijo k trajnejšim proizvodom.

Optimalni izbor različnih vrst rastlin in cvetja.

Vloga rastlin in cvetja pri dobrem počutju in kakovosti življenja.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Odnosi z mediji.

Sejmi in razstave: stojnice, ki predstavljajo proizvode več držav članic.

Ukrepi za usposabljanje strokovnjakov, potrošnikov in študentov.

Ukrepi za izmenjavo znanja o večji trajnosti proizvodov.

Ukrepi za informiranje potrošnikov preko tiskanih medijev in pobud, kot so izdajanje katalogov, setveni koledarji in morebiti tudi kampanje za „rastlino meseca“.

Povečana uporaba elektronskih medijev (internet, CD-ROM itd.).

6.   TRAJANJE PROGRAMA

12 do 36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki predstavljajo strategijo in ustrezno utemeljene cilje za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

3 milijoni eurov.

Oljčno olje in namizne oljke

1.   PREGLED STANJA

Čeprav ponudba oljčnega olja in namiznih oljk narašča, je prodaja na notranjem in mednarodnih trgih pomembna za ohranitev tržnega ravnotežja Skupnosti. Stanje domačega povpraševanja po teh proizvodih se precej razlikuje med tradicionalnimi porabniškimi trgi in tistimi, kjer so ti proizvodi razmeroma nov pojav.

V državah članicah ‚tradicionalne porabe‘ (Španija, Italija, Grčija in Portugalska) so zadevnih proizvodi na splošno dobro znani, njihova poraba pa je visoka. To so zreli trgi, kjer so možnosti za kakršno koli skupno povečanje povpraševanja omejene, vendar ob upoštevanju njihovega trenutnega deleža v porabi oljčnega olja še naprej predstavljajo velik interes za ta sektor.

V državah članicah ‚novih porabnikih‘ se je poraba na prebivalca povečala, vendar je še vedno znatno nižja (v Skupnosti pred 1. majem 2004) ali neznatna (v večini novih držav članic). Številni potrošniki ne poznajo lastnosti ali različnih vrst uporabe oljčnega olja in namiznih oljk. Zato je to trg z velikimi možnostmi za povečanje povpraševanja.

2.   CILJI

Prednostni cilji: povečanje porabe v državah članicah ‚novih porabnikih‘ s povečanjem uveljavitve na trgu, krepitev uporabe z raznoliko uporabo teh proizvodov in zagotavljanje potrebnih informacij.

Utrditev in razvoj porabe v državah članicah ‚tradicionalne porabe‘ z izboljšanjem informiranja potrošnikov o manj znanih vidikih ter navajanje mladih na kupovanje teh proizvodov.

3.   CILJNE SKUPINE

Osebe, ki izvajajo nakupe: v državah članicah ‚tradicionalne porabe‘ so to večinoma osebe, stare med 20 in 40 leti.

Oblikovalci javnega mnenja (gastronomi, glavni kuharji, restavracije, novinarji) ter splošni in specializirani časopisi (gastronomija, ženski časopisi, različni stili).

Medicinski in paramedicinski časopisi.

Distributerji (v državah članicah „novih porabnikih“).

4.   GLAVNA SPOROČILA

Gastronomska kakovost in organoleptične značilnosti deviškega oljčnega olja (vonj, barva, okus) so povezani s sortami, območji, obiranjem, ZOP/ZGO itd. Ta raznolikost ponuja širok spekter kulinaričnih okusov in možnosti uporabe.

Različne kategorije oljčnega olja.

Oljčno olje je zaradi svojih hranilnih lastnosti pomemben element zdrave in uravnotežene prehrane: kulinarični užitek združuje z zahtevo po uravnoteženi in zdravi prehrani.

Informacije o pravilih v zvezi z nadzorom, potrjevanjem kakovosti in označevanjem oljčnih olj.

Informacije o vseh vrstah oljčnega olja in/ali namiznih oljk, registriranih kot ZOP/ZGO v vsej Skupnosti.

Namizne oljke so zdrav in naraven proizvod, ki je primeren tako za uporabniku prijazno porabo kot tudi pripravo zahtevnih jedi.

Širok izbor namiznih oljk.

Podrobneje v državah članicah ‚novih porabnikih‘:

Oljčno olje, in zlasti ekstra deviško oljčno olje, je naraven proizvod, ki izhaja iz tradicije in starodavnega znanja ter izkušenj in je primerno za sodobno kuhinjo, polno okusov; poleg sredozemske kuhinje ga je mogoče enostavno povezati s sodobnimi načini kuhanja.

Nasveti v zvezi z uporabo pri kuhanju.

Podrobneje v državah članicah ‚tradicionalne porabe‘:

Prednosti nakupa obdelanega oljčnega olja (z oznako, ki vsebuje uporabne informacije za potrošnika).

Posodobitev podobe proizvoda, ki ima dolgo zgodovino in pomembno kulturno razsežnost.

Informacije o hranilnih lastnostih oljčnega olja in namiznih oljk morajo brez poseganja v člen 2(3) temeljiti na splošno sprejetih znanstvenih podatkih in izpolnjevati zahteve, določene v Direktivi 2000/13/ES o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (1) in vse posebne predpise, ki veljajo s tem v zvezi.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Internet in ostala elektronska sredstva (npr. CD-ROM, DVD).

Promocija na prodajnih mestih (pokušanje, recepti, informacije).

Odnosi s tiskanimi mediji in z javnostjo (prireditve, udeležba na potrošniških sejmih itd.).

Oglaševanje (ali oglaševalski uvodniki) v časopisih (splošnih, ženskih, gastronomskih, o življenjskem slogu,...).

Skupni ukrepi z medicinsko in paramedicinsko stroko (odnosi s strokovno medicinsko javnostjo).

Avdiovizualni mediji (televizija in radio).

Udeležba na trgovinskih sejmih.

6.   TRAJANJE IN OBSEG PROGRAMOV

12 do 36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki za vsako fazo predstavljajo strategijo in ustrezno utemeljene cilje.

Prednost bodo imeli programi, ki se bodo izvajali v vsaj 2 državah članicah ‚novih porabnikih‘.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

4 milijoni eurov.

Semenska olja

V tem sektorju bodo imeli prednost programi, ki so osredotočeni na olje oljne ogrščice ali predstavljajo značilnosti različnih semenskih olj.

Okvirni letni proračun za sektor semenskega olja:

2 milijona eurov.

A.   Olje oljne ogrščice

1.   PREGLED STANJA

Proizvodnja oljne ogrščice zaradi nove skupne kmetijske politike ne prejema nikakršne posebne pomoči in mora postati tržno usmerjena. Promocija olja oljne ogrščice bo s povečanimi možnostmi za proizvodnjo in kot nadomestek za proizvodnjo žit, za katero je značilna strukturna prekomerna proizvodnja, prispevala k ravnotežju na trgu poljščin in k porabi različnih rastlinskih olj v Skupnosti. Trenutno je Skupnost neto izvoznica olja oljne ogrščice.

V zadnjih desetletjih so bile razvite sorte oljne ogrščice s pomembnimi hranilnimi značilnostmi. Zato se je povečala tudi kakovost. Nastali so novi proizvodi, na primer hladno stiskana olja oljne ogrščice s posebnim okusom po orehu.

Hranilna vrednost olja oljne ogrščice je bila predmet raziskav po vsem svetu, izsledki pa so potrdili koristne prehranske in fiziološke značilnosti proizvoda. Splošni zdravniki, strokovnjaki za prehrano in potrošniki bi morali biti obveščeni o izsledkih teh najnovejših raziskav.

2.   CILJI

Izboljšanje poznavanja značilnosti olja oljne ogrščice in njegovega najnovejšega razvoja.

Povečanje porabe z informiranjem potrošnikov ter medicinske in paramedicinske stroke o uporabi in hranilni vrednosti olja oljne ogrščice.

3.   CILJNE SKUPINE

Gospodinjstva in zlasti osebe, ki nakupujejo.

Oblikovalci javnega mnenja (novinarji, glavni kuharji, medicinska in prehranska stroka).

Distributerji.

Medicinski in paramedicinski časopisi.

Agroživilska industrija.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Olje oljne ogrščice je zaradi svoje hranilne vrednosti pomemben del uravnotežene in zdrave prehrane.

Ugodna sestava maščobnih kislin olja oljne ogrščice.

Nasveti za uporabo pri kuhanju.

Informacije o razvoju proizvoda in njegovih sortah.

Informacije o hranilnih lastnostih olja oljne ogrščice morajo brez poseganja v člen 2(3) temeljiti na splošno sprejetih znanstvenih podatkih in izpolnjevati zahteve, določene v Direktivi 2000/13/ES o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil, in vse posebne predpise, ki veljajo s tem v zvezi.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Promocija na prodajnih mestih (pokušanje, recepti, informacije).

Oglaševanje (ali oglaševalski uvodniki) v splošnih, ženskih in gastronomskih časopisih ter v časopisih o življenjskem slogu.

Odnosi z javnostjo (prireditve, udeležba na živilskih sejmih).

Skupni ukrepi, izvedeni z medicinsko in paramedicinsko stroko.

Skupni ukrepi z restavracijami, podjetji za pripravo in dostavo hrane ter glavnimi kuharji.

Internet.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12 do 36 mesecev.

B.   Sončnično olje

Programi za sončnično olje bodo imeli prednost samo, če in ko bodo to upravičevali pogoji na trgu.

1.   PREGLED STANJA

V Skupnosti se sončnice gojijo na več kot 2 milijona ha, proizvodnja sončničnih semen pa presega 3,5 milijona ton na leto. Sončnično olje porabljeno v Skupnosti je v glavnem proizvedeno iz semen pridelanih v Skupnosti. Vendar se bo v tržnem letu 2004/2005 zaradi nazadovanja stiskanja zmanjšala proizvodnja sončničnega olja v EU. Ker se svetovne cene povečujejo in lahko pride do pomanjkanja ponudbe, programi osredotočeni samo na sončnično olje nimajo prednosti. Vendar lahko vseeno predstavlja del programov, ki uvajajo različna semenska olja s poreklom iz Skupnosti.

Sončnično olje ima kot proizvod posebne prednosti za nekatere uporabe, kot je cvrtje. Prav tako vsebuje veliko nenasičenih maščob in je bogato z vitaminom E. Namen teh kampanj je informiranje potrošnikov in trgovcev/distributerjev o različnih uporabah, tipih in značilnostih sončničnega olja kot tudi o zakonodaji Skupnosti, ki se nanaša na njegovo kakovost. Kampanje bi bilo treba zasnovati v duhu podajanja objektivnih informacij.

2.   CILJI

Informiranje potrošnikov in trgovskih subjektov o:

različnih uporabah sončničnega olja, njegovih značilnostih in hranilni vrednosti,

zakonodaji in standardih za pravila označevanja kakovosti.

3.   CILJNE SKUPINE

Gospodinjstva in zlasti osebe, ki nakupujejo.

Oblikovalci javnega mnenja (novinarji, glavni kuharji, medicinska in prehranska stroka).

Distributerji.

Agroživilska industrija.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Glavna sporočila programov bi morala informirati o:

prednostih ustrezne uporabe sončničnega olja. Tako ima na primer sončnično olje, proizvedeno iz semen sončnic za pridobivanje olja, v primerjavi z ostalimi rastlinskimi olji visoko vsebnost vitamina E. Sončnično olje je znano po svojem rahlem okusu in primernosti za cvrtje,

zakonodaji in standardih za kakovost sončničnega olja,

sestavi maščobnih kislin in hranilni vrednosti sončničnega olja,

izsledkih znanstvenih raziskav in tehničnem razvoju sončničnega olja ter drugih rastlinskih olj.

Informacije o hranilnih lastnostih sončničnega olja morajo brez poseganja v člen 2(3) temeljiti na splošno sprejetih znanstvenih podatkih in izpolnjevati zahteve, določene v Direktivi 2000/13/ES o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil in vse posebne predpise, ki veljajo s tem v zvezi.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Razdeljevanje informativnega gradiva na prodajnih mestih (prodajna mesta in trgovina).

Oglaševanje (ali oglaševalski uvodniki) v splošnih, kulinaričnih in strokovnih časopisih.

Odnosi z javnostjo (prireditve, udeležba na živilskih sejmih).

Internet.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12 do 36 mesecev.

Mleko in mlečni izdelki

1.   PREGLED STANJA

Poraba tekočega mleka, zlasti v velikih državah porabnicah, je upadla, razlog pa je predvsem v konkurenci brezalkoholnih pijač, katerih ciljna skupina so mladi. Različni mlečni nadomestki postopno izpodrivajo porabo tekočega mleka. Prav nasprotno se je, izraženo v ekvivalentu mleka, na splošno povečala poraba mlečnih izdelkov.

2.   CILJI

Povečanje porabe tekočega mleka na trgih, kjer obstaja možnost rasti ter vzdrževanje ravni porabe na zasičenih trgih.

Povečanje splošne porabe mlečnih izdelkov.

Spodbujanje porabe pri mladih kot bodočih odraslih porabnikih.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Porabniki na splošno s posebnim poudarkom na:

otrocih in mladostnikih, zlasti dekletih, starih od 8 do 13 let,

ženskah iz različnih starostnih skupin,

starejših ljudeh.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Mleko in mlečni izdelki so zdravi in naravni, ustrezajo sodobnemu načinu življenja in so v užitek porabnikom.

Mleko in mlečni izdelki imajo specifično hranilno vrednost, ki je koristna predvsem za nekatere starostne skupine.

Sporočila morajo biti pozitivna in morajo upoštevati specifično naravo porabe na različnih trgih.

Na voljo je velik izbor mlečnih izdelkov primernih za različne porabnike in različne okoliščine uživanja.

Na voljo so tudi vrste mleka in mlečnih izdelkov z nižjo vsebnostjo maščob, ki so za nekatere potrošnike morda primernejši.

Zagotoviti je treba stalnost glavnih sporočil med celotnim programom, da bi uporabnike prepričali o koristih, ki jih prinese redno uživanje mleka in mlečnih izdelkov.

Informacije o hranilnih lastnostih mleka in mlečnih izdelkov morajo brez poseganja v člen 2(3) temeljiti na splošno sprejetih znanstvenih podatkih in izpolnjevati zahteve določene v Direktivi 2000/13/ES o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil in vse posebne predpise, ki veljajo s tem v zvezi.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska sredstva.

Telefonske informacijske linije.

Odnosi z mediji in oglaševalci (npr. specializirani časopisi, ženski časopisi, časopisi za mlade).

Odnosi z zdravniki in strokovnjaki za prehrano.

Odnosi z učitelji in šolami.

Druga sredstva (letaki in brošure, otroške igre itd.).

Predstavitve na prodajnih mestih.

Vizualni mediji (kino, specializirani televizijski kanali).

Radijske reklame.

Udeležba na razstavah in sejmih.

6.   TRAJANJE IN OBSEG PROGRAMOV

12 -36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki določajo cilje za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

4 milijoni eurov.

Sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso, pridobljeno v skladu z nacionalno ali skupnostno shemo kakovosti

1.   PREGLED STANJA

Zdravstvene težave, ki so prizadele veliko glavnih živalskih proizvodov, so utrdile potrebo po krepitvi zaupanja potrošnikov v mesne izdelke Skupnosti.

To vključuje potrebo po zagotavljanju objektivnih informacij o nacionalnih in skupnostnih sistemih in nadzorih kakovosti, ki so potrebni poleg splošne zakonodaje glede nadzorov in varne hrane. Ta pravila in nadzori prinašajo dodatno jamstvo, saj vključujejo specifikacije proizvodov in dodatne strukture za nadzor.

2.   CILJI

Te informacijske kampanje so omejene na izdelke, ki so proizvedeni v skladu z režimi evropskih sistemov kakovosti (ZOP/ZGO/ZTP in ekološko kmetijstvo) in v skladu s shemami kakovosti, priznanimi s strani držav članic, in ki izpolnjujejo merila iz člena 24b Uredbe št. 1257/1999. Informacijskih kampanj financiranih po tej uredbi ni mogoče financirati tudi po Uredbi št. 1257/1999.

Njihov cilj je zagotavljanje objektivnih in izčrpnih informacij o pravilih nacionalnih in skupnostnih shem kakovosti za mesne proizvode. Potrošnike, oblikovalce javnega mnenja in distributerje morajo informirati o specifikacijah proizvodov in učinkovitem nadzoru, ki jih zajemajo ti sistemi kakovosti.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Potrošniki in zveze potrošnikov.

Osebe, ki so zadolžene za gospodinjske nakupe.

Ustanove (restavracije, bolnišnice, šole itd.).

Distributerji in zveze distributerjev.

Tiskani mediji in oblikovalci javnega mnenja.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Režimi kakovosti zagotavljajo posebne proizvodne metode in nadzore proizvodnje, ki so strožji od tistih, ki jih zahteva zakonodaja.

Kakovostni mesni izdelki imajo posebne značilnosti ali kakovost, ki presega običajne komercialne standarde.

Nacionalni in skupnostni režimi kakovosti so pregledni in zagotavljajo popolno sledljivost izdelkov.

Označevanje mesa potrošniku omogoča prepoznavanje kakovostnih izdelkov, njihovega porekla in njihovih značilnosti.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Internet.

Odnosi z mediji in oglaševalci (znanstveni in specializirani časopisi, ženski in kulinarični časopisi).

Odnosi z zvezami potrošnikov.

Avdiovizualni mediji.

Pisna dokumentacija (brošure, letaki itd.).

Informacije na prodajnih mestih.

6.   TRAJANJE IN OBSEG PROGRAMOV

Programi morajo zajemati vsaj eno lahko pa tudi več držav članic.

12–36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki določajo utemeljene cilje za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

4 milijoni eurov.

Označevanje jajc za prehrano ljudi

1.   PREGLED STANJA

Od 1. januarja 2004 se na lupino vseh jajc za prehrano ljudi odtisne oznaka, ki omogoča identificiranje proizvajalca in načina reje kokoši nesnic. Ta oznaka je sestavljena iz številke, ki označuje način reje (0=ekološka reja, 1=prosta reja, 2=talna reja, 3=reja v kletkah), ISO oznake države članice kjer je proizvodni center in številke, ki jo ustrezni organ dodeli proizvodnemu centru.

2.   CILJI

Informiranje potrošnikov o novih standardih za označevanje jajc in popolna obrazložitev pomena oznake, ki je odtisnjena na jajcih.

Zagotavljanje informacij o sistemih proizvodnje jajc z oznako, ki je odtisnjena na jajcih.

Zagotavljanje informacij o obstoječih sistemih sledenja.

3.   CILJNE SKUPINE

Potrošniki in distributerji.

Oblikovalci javnega mnenja.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Obveščanje in obrazložitev nove oznake, ki je v skladu z Direktivo 2002/4/ES (2) odtisnjena na jajcih ter značilnosti različnih kategorij jajc na katere se ta oznaka nanaša.

Sporočila ne smejo dajati prednosti eni od proizvodnih metod in vsebovati trditev v zvezi s hranilno vrednostjo in vplivi, ki jih ima poraba jajc na zdravje. Med jajci z izvorom iz različnih držav članic ne sme biti razlikovanja.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska orodja (spletne strani itd.).

Tiskano gradivo (brošure, letaki itd.).

Informacije na prodajnih mestih.

Oglaševanje v časopisih in revijah v zvezi s hrano, v ženskih revijah itd.

Odnosi z mediji.

6.   TRAJANJE PROGRAMA

12 do 24 mesecev.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

2 milijona eurov.

Med in čebelarski proizvodi

1.   PREGLED STANJA

Sektor kakovostnega medu in kakovostnih čebelarskih proizvodov Skupnosti, ki prejema zelo malo pomoči Skupnosti, se spopada z naraščajočo svetovno konkurenco. Zaradi visokih proizvodnih stroškov v Skupnosti pa je stanje še težavnejše.

Od leta 2001 je sektor predmet Direktive Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu (3), ki pri označevanju predvideva povezavo kakovosti in porekla. Podprti programi se morajo osredotočiti na med in čebelarske proizvode Skupnosti z dodatno označbo, ki se nanaša na regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo ali z označbami kakovosti, ki jih potrdi bodisi Skupnost (ZOP/ZGO/ZTP ali ekološko kmetijstvo) bodisi država članica.

2.   CILJI

Informiranje potrošnikov o raznolikosti, organoleptičnih lastnostih in pogojih proizvodnje čebelarskih proizvodov Skupnosti.

Informiranje potrošnikov o lastnostih nefiltriranega in nepasteriziranega medu Skupnosti.

Potrošnikom pomagati razumeti označevanje medu Skupnosti in spodbuditi proizvajalce, da razvijejo jasnost svojih označb.

Usmerjanje porabe medu proti kakovostnim proizvodom z opozarjanjem na njihovo sledljivost.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Potrošniki, s posebnim poudarkom na osebah starih od 20 do 40 let.

Starejši ljudje in otroci.

Oblikovalci javnega mnenja.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Informacije o zakonodaji Skupnosti glede varnosti, higiene pri proizvodnji, potrjevanja kakovosti in označevanja.

Med je naraven proizvod, ki temelji na tradiciji ter uveljavljenem znanju in izkušnjah, v sodobni kuhinji pa ga je mogoče uporabiti na različne načine.

Velika raznolikost medu z različnim geografskim in botaničnim izvorom in/ali iz različnih letnih časov.

Nasveti o uporabi in hranilni vrednosti.

Varovanje opraševanja je bistveno za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

5.   GLAVNA SREDSTVA

Oglaševanje v splošnih in specializiranih časopisih (gastronomija – življenjski slog).

Internet, kino in drugi avdiovizualni mediji (televizija, radio).

Prodajna mesta.

Udeležba na razstavah in sejmih.

Odnosi z javnostjo za splošno javnost, organiziranje prireditev za restavracije ter podjetja za pripravo in dostavo hrane.

Informiranje v šolah (navodila za učitelje in študente gostinstva).

6.   TRAJANJE IN OBSEG PROGRAMA

Od 12 do 36 mesecev, ob dajanju prednosti programom, ki za vsako fazo predstavljajo strategijo in ustrezno utemeljene cilje.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

1 milijon eurov.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju, namizna vina z navedbo geografske označbe

1.   PREGLED STANJA

Proizvodnja vina je obilna, toda poraba miruje ali za nekatere vrste vina celo upada, medtem ko ponudba iz tretjih držav raste.

2.   CILJI

Povečanje porabe vina Skupnosti.

Obveščanje potrošnikov o raznolikosti, kakovosti in pogojih pridelave vin Skupnosti ter o rezultatih znanstvenih študij.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Distributerji.

Porabniki z izjemo mladih in mladostnikov, na katere se nanaša Priporočilo Sveta 2001/458/ES z dne 5. junija 2001 (4).

Oblikovalci javnega mnenja: novinarji, strokovnjaki za gastronomijo.

Izobraževalni inštituti sektorja hotelov in restavracij.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Zakonodaja Skupnosti strogo ureja pridelavo, označbe kakovosti, označevanje in trženje ter s tem porabnikom zagotavlja kakovost in sledljivost prodajanega vina.

Privlačnost možnosti izbiranja med obsežno ponudbo vin Skupnosti z različnim poreklom.

Informacije o pridelavi vina v Skupnosti in njenih povezavah z regionalnimi in lokalnimi razmerami, kulturami in okusi.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Ukrepi za informiranje in odnose z javnostjo.

Usposabljanje distributerjev in gostincev.

Odnosi s specializiranimi časopisi.

Druga sredstva (spletne strani, letaki in brošure) za usmerjanje potrošnikov pri njihovi izbiri in za razvijanje zamisli za porabo ob družinskih praznovanjih in prazničnih priložnostih.

Sejmi in razstave: stojnice, ki združujejo proizvode iz več držav članic.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12–36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki določajo cilje za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

3 milijoni eurov.

Proizvodi z zaščiteno označbo porekla (ZOP), zaščiteno geografsko označbo (ZGO) ali zajamečeno tradicionalno posebnostjo (ZTP)

1.   PREGLED STANJA

Sistem Skupnosti za zaščito imen proizvodov, določen z Uredbama (ES) št. 2081/92 in 2082/92, ima prednost pri izvajanju poglavja o kakovosti skupne kmetijske politike. Zato je treba nadaljevati s predhodnimi prizadevanji za izvajanje kampanj, s katerimi se bodo vsi morebitni udeleženci v verigi proizvodnje, priprave, trženja in porabe proizvodov seznanili z označbami in proizvodi, ki nosijo zaščitena imena.

2.   CILJI

Promocijske in informacijske kampanje ne bi smele biti osredotočene le na eno ali na zelo omejeno število imen proizvodov, ampak bolj na skupine imen bodisi določenih kategorij proizvodov bodisi proizvodov pridelanih v eni ali več regijah ene ali več držav članic.

Cilji teh kampanj bi morali biti:

zagotavljanje izčrpnih informacij o vsebini, delovanju ter naravi režimov v Skupnosti in zlasti njihovih vplivih na tržno vrednost proizvodov z zaščitenimi imeni, ki skladno s temi režimi po registraciji uživajo zaščito,

poglobitev znanja potrošnikov, distributerjev in strokovnjakov za živila o logotipih Skupnosti za proizvode z ZOP/ZGO in ZTP,

spodbujanje skupin proizvajalcev/predelovalcev, ki še niso udeležene v teh režimih, k uporabi sistema in sicer prek registracije imena proizvodov, ki izpolnjujejo osnovne zahteve za pridobitev registracije,

spodbujanje proizvajalcev/predelovalcev zadevnih regij, ki še niso udeleženi v režimih, da sodelujejo v pridelavi proizvodov z registriranimi imeni, tako da se uskladijo z odobrenimi specifikacijami in inšpekcijskimi zahtevami, določenimi za različna zaščitena imena,

spodbujanje povpraševanja po zadevnih proizvodih z informiranjem potrošnikov in distributerjev o obstoju, pomenu in koristih režimov kot tudi z informiranjem o logotipih, pogojih, pod katerimi se označbe podeljujejo, ustreznem preverjanju in nadzoru ter sistemu sledljivosti.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Proizvajalci in predelovalci.

Distributerji (veleblagovnice, trgovci na debelo, trgovci na drobno, gostinci, gostinski obrati, restavracije).

Potrošniki in zveze potrošnikov.

Oblikovalci javnega mnenja.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Proizvodi z zaščitenimi imeni imajo posebne značilnosti, povezane z njihovim geografskim poreklom. V primeru proizvodov z ZOP so kakovost ali značilnosti proizvodov bistveno ali izključno povezane z določenim geografskim okoljem (s pripadajočimi naravnimi in človeškimi dejavniki). V primeru proizvodov z ZGO imajo proizvodi posebno kakovost ali ugled, ki ju je mogoče pripisati geografskemu poreklu, geografska povezava pa mora nastati v vsaj eni od stopenj proizvodnje, predelave ali priprave.

Proizvodi z ZTP imajo posebne značilnosti, povezane s posebnimi tradicionalnimi metodami proizvodnje ali z uporabo tradicionalnih surovin.

Logotipi Skupnosti za ZOP, ZGO in ZTP so simboli, ki po vsej Skupnosti zaznamujejo proizvode, ki ustrezajo posebnim pogojem proizvodnje povezane z njihovim geografskim poreklom ali tradicijo in so podvrženi nadzoru.

Drugi vidiki kakovosti (varnost, hranilna vrednost, okus, sledljivost) zadevnih proizvodov.

Predstavitev nekaterih proizvodov z ZOP, ZGO ali ZTP kot primerov za možnosti uspešne tržne krepitve proizvodov, katerih imena so registrirana v skladu z zaščitnimi režimi.

Ti zaščitni režimi podpirajo kulturno dediščino Skupnosti in raznolikost kmetijske proizvodnje kot tudi ohranjanje podeželja.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska orodja (spletne strani).

Odnosi z mediji (specializirani, ženski in kulinarični časopisi).

Odnosi z zvezami potrošnikov.

Informacije in predstavitve na prodajnih mestih.

Avdiovizualni mediji (npr. televizijski oglasi, usmerjeni k določeni ciljni skupini).

Pisni dokumenti (brošure, letaki itd.).

Udeležba na trgovinskih sejmih in razstavah.

Seminarji/ukrepi o informiranju in usposabljanju za delovanje režimov Skupnosti za ZOP, ZGO in ZTP.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12–36 mesecev. Prednost bodo imeli večletni programi z jasno opredeljenimi cilji in strategijo za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

3 milijoni eurov.

Obveščanje o grafičnih simbolih za najbolj oddaljene regije

1.   PREGLED STANJA

Ta smernica se nanaša na najbolj oddaljene regije Skupnosti, kot je opredeljeno v členu 299(2) Pogodbe. Zunanja ocenjevalna študija kaže, da je bila informacijska kampanja o grafičnem simbolu (logotipu) za najbolj oddaljene regije, ki jo je Skupnost izvedla v letih 1998/99, deležna precejšnjega zanimanja tistih, ki delujejo v tem sektorju.

Rezultat je bil, da so nekateri proizvajalci in predelovalci zaprosili za odobritev uporabe logotipa pri svojih visoko kakovostnih izdelkih.

Zaradi časovne omejenosti prve kampanje je zdaj primeren čas, da bi pri raznih ciljnih skupinah izboljšali poznavanje logotipa z nadaljnjimi ukrepi za obveščanje teh skupin o njegovem pomenu in koristih.

2.   CILJI

Oglaševati obstoj, pomen in koristi logotipa.

Spodbujati proizvajalce in predelovalce na zadevnih regijah k uporabi logotipa.

Izboljšati poznavanje logotipa med distributerji in potrošniki.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Lokalni proizvajalci in predelovalci.

Distributerji in potrošniki.

Oblikovalci javnega mnenja.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Proizvod je značilen in naraven.

Izvira iz regije Skupnosti.

Kakovost (varnost, hranilna vrednost in okus, proizvodna metoda, povezava s poreklom).

Eksotična narava proizvoda.

Raznolikost ponudbe, tudi zunaj sezone.

Sledljivost.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska orodja (spletne strani itd.).

Telefonske informacijske linije.

Odnosi z mediji (npr. specializirani novinarji, ženski časopisi, kulinarični časopisi).

Predstavitve na prodajnih mestih, sejmih in razstavah itd.

Odnosi z zdravniki in strokovnjaki za prehrano.

Druga sredstva (letaki, brošure, recepti itd.).

Avdiovizualni mediji.

Oglaševanje v specializiranih in lokalnih časopisih.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12–36 mesecev.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

1 milijon eurov.

Proizvodi ekološkega kmetijstva

1.   PREGLED STANJA

Poraba proizvodov ekološkega kmetijstva je zlasti priljubljena pri mestnih prebivalcih, vendar je tržni delež teh proizvodov še vedno precej omejen.

Stopnja ozaveščenosti med potrošniki in drugimi zainteresiranimi skupinami o značilnostih proizvodne metode ekološkega kmetijstva se povečuje, vendar je še vedno precej nizka.

V akcijskem načrtu Skupnosti za ekološko pridelano hrano in kmetijstvo se promocijski in informacijski ukrepi štejejo za ključno sredstvo nadaljnjega razvoja povpraševanja po ekološko pridelani hrani.

2.   CILJI

Promocijske in informacijske kampanje ne bi smele biti osredotočene le na enega ali nekaj izbranih proizvodov ampak na skupine proizvodov ali režim ekološkega kmetijstva, kakor se uporablja v eni ali več regijah ene ali več držav članic.

Cilji teh kampanj bi morali biti:

spodbujanje porabe ekološko pridelane hrane,

poglobitev znanja potrošnikov o označevanju vključno z logotipom Skupnosti za ekološke proizvode,

zagotavljanje izčrpnih informacij in ozaveščanje o koristih ekološkega kmetijstva, zlasti glede varstva okolja, dobrega počutja živali, ohranjanja podeželja in razvoja podeželskih območij,

zagotavljanje izčrpnih informacij o vsebini in delovanju režima Skupnosti o ekološkem kmetijstvu,

spodbujanje posameznih proizvajalcev, predelovalcev in skupin proizvajalcev/predelovalcev/trgovcev, ki še niso udeleženi v ekološkem kmetijstvu, da se preusmerijo k tej proizvodni metodi; spodbujanje trgovcev, skupin trgovcev in restavracij k prodaji ekoloških proizvodov.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Potrošniki na splošno, zveze potrošnikov in posebne podskupine potrošnikov.

Oblikovalci javnega mnenja.

Distributerji (veleblagovnice, trgovci na debelo, specializirani trgovci na drobno, gostinci, gostinski obrati, restavracije), predelovalci hrane.

Učitelji in šole.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Ekološki proizvodi so naravni, primerni za sodobno vsakdanje življenje in so v užitek. Izvirajo iz proizvodnih metod, ki zlasti spoštujejo okolje in dobro počutje živali. Ekološko kmetijstvo podpira raznolikost kmetijske proizvodnje in ohranjanje podeželja.

Za proizvode veljajo strogi predpisi glede proizvodnje in nadzora, vključno s popolno sledljivostjo, zaradi zagotavljanja, da proizvodi izvirajo s kmetij iz sistema ekološkega nadzora.

Raba besed ‚organski‘, ‚ekološki‘ in ‚biološki‘ ter enakovrednih izrazov v drugih jezikih, ki se nanašajo na živilske proizvode, je zaščitena z zakonom.

Logotip Skupnosti je simbol za ekološke proizvode znan po vsej Skupnosti, ki označuje, da proizvodi izpolnjujejo stroga proizvodna merila Skupnosti in so bili podvrženi strogemu nadzoru. Informacije o logotipu Skupnosti se lahko dopolnijo z informacijami o logotipih uvedenih v državah članicah.

Mogoče je poudariti druge vidike kakovosti (varnost, hranilna vrednost, okus) zadevnih proizvodov.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska orodja (spletne strani).

Telefonske informacijske linije.

Odnosi z mediji (specializirani novinarji, ženski časopisi, kulinarični časopisi, časopisi živilske industrije).

Odnosi z zvezami potrošnikov.

Informacije na prodajnih mestih.

Ukrepi v šolah.

Avdiovizualni mediji (npr. televizijski oglasi, usmerjeni k določeni ciljni skupini).

Pisni dokumenti (brošure, letaki itd.).

Udeležba na trgovinskih sejmih in razstavah.

Seminarji/ukrepi o informiranju in usposabljanju za delovanje režimov Skupnosti za ekološko pridelano hrano in kmetijstvo.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12–36 mesecev. Prednost bodo imeli večletni programi z jasno opredeljenimi cilji in strategijo za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

3 milijoni eurov.“


(1)  UL L 109, z dne 6.5.2000, str. 29.

(2)  UL L 30, 31.1.2002, str. 44.

(3)  UL L 10, 12.1.2002, str. 47.

(4)  UL L 161, 16.6.2001, str. 38.


15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/28


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 423/2005

z dne 14. marca 2005

o določitvi proizvodnih in uvoznih cen Skupnosti za nageljne in vrtnice z namenom uporabe uvoznega režima za nekatere cvetličarske proizvode s poreklom iz Jordanije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 4088/87 z dne 21. decembra 1987 o določitvi pogojev za uporabo preferencialnih carin za uvoz nekaterih cvetlic s poreklom iz Cipra, Izraela, Jordanije, Maroka ter Zahodnega brega in Gaze (1) in zlasti člena 5(2)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 2(2) in člen 3 zgoraj navedene Uredbe (EGS) št. 4088/87 predvidevata, da se uvozne in proizvodne cene Skupnosti določijo vsakih štirinajst dni za enocvetne (standard) nageljne, mnogocvetne (spray) nageljne, velecvetne vrtnice in drobnocvetne vrtnice ter veljajo med obdobjem dveh tednov. V skladu s členom 1b Uredbe Komisije (EGS) št. 700/88 z dne 17. marca 1988 o določitvi podrobnih pravil za uporabo uvoznega režima za uvoz v Skupnost nekaterih cvetličarskih proizvodov s poreklom iz Cipra, Izraela, Jordanije, Maroka ter Zahodnega brega in Gaze (2), se te cene določajo za obdobja dveh tednov na podlagi tehtanih cen, določenih s strani držav članic.

(2)

Navedene cene je treba takoj oblikovati, zato da se lahko določijo veljavne carine. V ta namen je treba zagotoviti, da ta uredba začne takoj veljati.

(3)

S pristopom Cipra v Evropsko unijo s 1. majem 2004 je primerno, da se ne določi uvozna cena za zadevno državo.

(4)

Priporočljivo je, da se uvozne cene ne določijo za Izrael, Maroko, Zahodni breg in Gazo, da bi obdržali enakopravnost s sporazumom v skladu s Sklepom Sveta 2003/917/ES z dne 22. decembra 2003 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Državo Izrael glede ukrepov vzajemne liberalizacije in nadomestitvi protokolov 1 in 2 k pridružitvenemu sporazumu med ES in Izraelom (3), 2003/914/ES z dne 22. decembra 2003 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko glede ukrepov vzajemne liberalizacije in zamenjave protokolov 1 in 3 k Sporazumu o pridružitvi ES-Maroko (4) in 2005/4/ES z dne 22. decembra 2004 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) v imenu palestinske uprave Zahodnega brega in Gaze v zvezi z ukrepi glede vzajemne liberalizacije in nadomestitvijo protokolov 1 in 2 k Začasnemu pridružitvenemu sporazumu ES-Palestinska uprava (5).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravnega odbora za rezano cvetje in cvetličarske proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Proizvodne in uvozne cene Skupnosti za enocvetne (navadne) nageljne, mnogocvetne (spray) nageljne, velecvetne vrtnice in drobnocvetne vrtnice iz člena 1 Uredbe (EGS) št. 4088/87 so določene v Prilogi sedanje uredbe za obdobje od 16. do 29. marca 2005.

Člen 2

Ta uredba stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. marca 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 382, 31.12.1987, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1300/97 (UL L 177, 5.7.1997, str. 1).

(2)  UL L 72, 18.3.1988, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2062/97 (UL L 289, 22.10.1997, str. 1).

(3)  UL L 346, 31.12.2003, str. 65.

(4)  UL L 345, 31.12.2003, str. 117.

(5)  UL L 2, 5.1.2005, str. 4.


PRILOGA

(EUR/100 kosov)

Obdobje: od 16. do 29. marca 2005

Proizvodne cene Skupnosti

Enocvetni (standard) nageljni

Mnogocvetni (spray) nageljni

Velecvetne vrtnice

Drobnocvetne vrtnice

 

20,56

15,02

42,45

19,94

Uvozne cene Skupnosti

Enocvetni (standard) nageljni

Mnogocvetni (spray) nageljni

Velecvetne vrtnice

Drobnocvetne vrtnice

Jordanija


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet Komisija

15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/30


SKLEP SVETA IN KOMISIJE

z dne 21. februarja 2005

o sklenitvi Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Hrvaško na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

(2005/205/ES, Euratom)

SVET EVROPSKE UNIJE IN

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 310 v povezavi z drugim stavkom člena 300(2), prvi pododstavek, in z drugim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti drugega odstavka člena 101 Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 2003, zlasti člena 6(2) Akta,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju odobritve Sveta v skladu s členom 101 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Protokol k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Hrvaško na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji, je bil podpisan v imenu Evropskih skupnosti in držav članic dne 21. decembra 2004 v skladu s Sklepom Sveta št. 2005/41/ES (2).

(2)

Protokol je treba skleniti –

SKLENILA:

Člen 1

Protokol k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Hrvaško na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji, se odobri v imenu Evropske skupnosti, Evropske skupnosti za atomsko energijo in držav članic.

Besedilo Protokola je priloženo k Sklepu 2005/41/ES (3).

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic deponira listino o odobritvi iz člena 13 Protokola. Predsednik Komisije hkrati deponira te listine v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo.

V Bruslju, 21. februarja 2005

Za Svet

Predsednik

J. ASSELBORN

Za Komisijo

Predsednik

J. M. BARROSO


(1)  Privolitev oddana dne 27. januarja 2005 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2)  UL L 26, 28.1.2005, str. 221.

(3)  UL L 26, 28.1.2005, str. 222.


Svet

15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/32


SKLEP SVETA

z dne 28. februarja 2005

o podpisu in začasni uporabi Dodatnega protokola k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

(2005/206/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 310 v povezavi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 2003 in zlasti člena 6(2) Akta,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dne 26. aprila 2004 je Svet pooblastil Komisijo za pogajanja v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic o Dodatnem protokolu k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi (1) zaradi pristopa desetih novih držav članic k Evropski uniji.

(2)

Ta pogajanja so se zaključila v zadovoljstvo Komisije.

(3)

Dodatni protokol, ki je bil izpogajan z Republiko Južno Afriko, v členu 10(2) predvideva začasno uporabo do začetka svoje veljavnosti.

(4)

S pridržkom njegove sklenitve je treba Dodatni protokol podpisati v imenu Skupnosti in ga začasno uporabljati –

SKLENIL:

Člen 1

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Dodatnega protokola k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic.

Besedilo Dodatnega protokola je priloženo temu sklepu.

Člen 2

S pridržkom njegove sklenitve se Dodatni protokol začasno uporablja.

V Bruslju, 28. februarja 2005

Za Svet

Predsednik

F. BODEN


(1)  UL L 127, 29.4.2004, str. 109.


DODATNI PROTOKOL

k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

 

KRALJEVINA BELGIJA,

 

ČEŠKA REPUBLIKA,

 

KRALJEVINA DANSKA,

 

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

 

REPUBLIKA ESTONIJA,

 

HELENSKA REPUBLIKA,

 

KRALJEVINA ŠPANIJA,

 

FRANCOSKA REPUBLIKA,

 

IRSKA,

 

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

 

REPUBLIKA CIPER,

 

REPUBLIKA LATVIJA,

 

REPUBLIKA LITVA,

 

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

 

REPUBLIKA MADŽARSKA,

 

REPUBLIKA MALTA,

 

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

 

REPUBLIKA AVSTRIJA,

 

REPUBLIKA POLJSKA,

 

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

 

REPUBLIKA SLOVENIJA,

 

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

 

REPUBLIKA FINSKA,

 

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

 

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

v nadaljevanju „države članice“, ki jih zastopa Svet Evropske unije,

in

EVROPSKA SKUPNOST

v nadaljevanju „Skupnost“,

ter

REPUBLIKA JUŽNA AFRIKA

v nadaljevanju skupaj „pogodbenice“ SO SE –

KER je bil Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi (v nadaljevanju „STRS“) podpisan 11. oktobra 1999 v Pretoriji in je začel veljati 1. maja 2004;

KER je bila Pogodba o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji podpisana 16. aprila 2003 v Atenah in je začela veljati 1. maja 2004;

KER se je v skladu s členom 6(2) Akta o pristopu iz leta 2003 treba o pristopu novih pogodbenic k STRS dogovoriti s sklenitvijo protokola k STRS –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Češka republika, Republika Estonija, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika (v nadaljevanju „nove države članice“) postanejo pogodbenice STRS, ter sprejmejo in se seznanijo, enako kot druge države članice Skupnosti, z besedili Sporazuma ter z besedili prilog, protokolov in izjav, ki so mu priloženi.

POGLAVJE I

SPREMEMBE BESEDILA STRS, VKLJUČNO S PRILOGAMI IN PROTOKOLI

Člen 2

Jeziki in število izvirnikov

Člen 108 STRS se nadomesti z naslednjim:

„Člen 108

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku ter v uradnih jezikih Južne Afrike, razen angleščine, to so sependi, sesotho, setswana, siSwati, tshivenda, xitsonga, afrikaans, isiNdebele, isiXhosa in isiZulu, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.“

Člen 3

Tarifne kvote

Tarifne kvote za „Global prepared fruit“ in „Global mixed prepared fruit“ iz seznama 6 v Prilogi IV STRS se povečajo za 1 225 ton oziroma 340 ton.

Člen 4

Pravila o poreklu

Protokol 1 STRS se spremeni:

1.

člen 16(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.   Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 morajo vsebovati enega od naslednjih zaznamkov:

ES

‚EXPEDIDO A POSTERIORI‘

CS

‚VYSTAVENO DODATEČNĚ‘

DA

‚UDSTEDT EFTERFØLGENDE‘

DE

‚NACHTRÄGLICH AUSGESTELLT‘

ET

‚TAGANTJÄRELE VÄLJA ANTUD‘

EL

‚ΕΚΔΟΘΕΝ ΕΚ ΤΩΝ ΥΣΤΕΡΩΝ‘

EN

‚ISSUED RETROSPECTIVELY‘

FR

‚DÉLIVRÉ A POSTERIORI‘

IT

‚RILASCIATO A POSTERIORI‘

LV

‚IZSNIEGTS RETROSPEKTĪVI‘

LT

‚RETROSPEKTYVUSIS IŠDAVIMAS‘

HU

‚KIADVA VISSZAMENŐLEGES HATÁLLYAL‘

MT

‚MAĦRUĠ RETROSPETTIVAMENT‘

NL

‚AFGEGEVEN A POSTERIORI‘

PL

‚WYSTAWIONE RETROSPEKTYWNIE‘

PT

‚EMITIDO A POSTERIORI‘

SL

‚IZDANO NAKNADNO‘

SK

‚VYDANÉ DODATOČNE‘

FI

‚ANNETTU JÄLKIKÄTEEN‘

SV

‚UTFÄRDAT I EFTERHAND‘“

;

2.

člen 17(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Na ta način izdani dvojnik mora vsebovati enega od naslednjih zaznamkov:

ES

‚DUPLICADO‘

CS

‚DUPLIKÁT‘

DA

‚DUPLIKAT‘

DE

‚DUPLIKAT‘

ET

‚DUPLIKAAT‘

EL

‚ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ‘

EN

‚DUPLICATE‘

FR

‚DUPLICATA‘

IT

‚DUPLICATO‘

LV

‚DUBLIKĀTS‘

LT

‚DUBLIKATAS‘

HU

‚MÁSODLAT‘

MT

‚DUPLIKAT‘

NL

‚DUPLICAAT‘

PL

‚DUPLIKAT‘

PT

‚SEGUNDA VIA‘

SL

‚DVOJNIK‘

SK

‚DUPLIKÁT‘

FI

‚KAKSOISKAPPALE‘

SV

‚DUPLIKAT‘“

;

3.

Priloga IV se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA IV

IZJAVA NA RAČUNU

Izjava na računu, katere besedilo je navedeno v nadaljevanju, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba natisniti.

Španska različica

El exportador de los productos incluidos en el presente documento [autorización aduanera no (1).] declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial. … (2).

Češka različica

Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení … (1)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených, mají tyto výrobky preferenční původ v … (2).

Danska različica

Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndighedernes tilladelse nr. … (1)), erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i … (2).

Nemška različica

Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. … (1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anders angegeben, präferenzbegünstigte … (2) Ursprungswaren sind.

Estonska različica

Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolliameti kinnitus nr. … (1)) deklareerib, et need tooted on … (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul kui on selgelt näidatud teisiti.

Grška različica

Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο [άδεια τελωνείου υπ'αριθ … (1)] δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής … (2).

Angleška različica

The exporter of the products covered by this document (customs authorisation No … (1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … (2) preferential origin.

Francoska različica

L’exportateur des produits couverts par le présent document [autorisation douanière no (1)] déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l’origine préférentielle … (2).

Italijanska različica

L’esportatore delle merci contemplate nel presente documento [autorizzazione doganale n. … (1)] dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale … (2).

Latvijska različica

To produktu eksportētājs, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas atļauja Nr. … (1)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir preferenciāla izcelsme no … (2).

Litovska različica

Šiame dokumente išvardintų prekių eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr … (1)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra … (2) preferencinės kilmės prekės.

Madžarska različica

A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … (1)) kijelentem, hogy eltérő jelzés hianyában az áruk kedvezményes … (2) származásúak.

Malteška različica

L-esportatur tal-prodotti koperti b’dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. … (1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b’mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta’ oriġini preferenzjali … (2).

Nizozemska različica

De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. … (1)), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële … oorsprong zijn (2).

Poljska različica

Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr … (1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (2) preferencyjne pochodzenie.

Portugalska različica

O abaixo-assinado, exportador dos produtos abrangidos pelo presente documento [autorização aduaneira n.o (1)], declara que, salvo indicação expressa em contrário, estes produtos são de origem preferencial … (2).

Slovenska različica

Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št … (1)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno … (2) poreklo.

Slovaška različica

Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia … (1)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (2).

Finska različica

Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o … (1)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja … alkuperätuotteita (2).

Švedska različica

Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr … (1)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande … ursprung (2).

Južnoafriške različice

Bagwebi ba go romela ntle ditöweletöwa töeo di akaretöwago ke tokumente ye (Nomoro ya ditöwantle ya tumelelo … (1)) ba ipolela gore ntle le moo go laeditöwego, ditöweletöwa töe ke töa go töwa (2) ka tlhago.

Moromelli wa sehlahiswa ya sireleditsweng ke tokomane ena (tumello ya thepa naheng No … (1)) e hlalosa hore, ka ntle ha eba ho hlalositswe ka tsela e nngwe ka nepo, dihlahiswa tsena ke tsa … tshimoloho e kgethilweng (2).

Moromelantle wa dikuno tse di tlhagelelang mo lokwalong le (lokwalo lwa tumelelo ya kgethiso No … (1)) o tlhomamisa gore, ntle le fa go tlhagisitsweng ka mokgwa mongwe, dikuno tse ke tsa … dinaga tse di thokegang (2).

Umtfumeli ngaphandle walemikhicito lebalwe kulomculu (ngeligunya lalokutfunyelwa ngaphandle Nombolo … (1)) lophakamisa kutsi, ngaphandle kwalapho lekuboniswe khona ngalokucacile, lemikhicito … ngeyendzabuko lebonelelwako (2).

Muvhambadzi wa zwibveledzwa mashangoni a nnda, (zwibveledzwa) zwine zwa vha zwo ambiwaho kha ili linwalo (linwalo la u nea maanda la mithelo ya zwitundwannda kana zwirumelwannda la vhu … (1)), li khou buletshedza uri, nga nnda ha musi zwo ambiwa nga inwe ndila-vho, zwibveledzwa hezwi ndi zwa … vhubwo hune ha khou funeseswa kana u takaleleswa (2).

Muxavisela-vambe wa swikumiwa leswi nga eka tsalwa leri (Xibalo xa switundziwa xa Nomboro … (1)) u boxa leswaku, handle ka laha swi kombisiweke, swikumiwa leswi i swa ntiyiso swa xilaveko xa le henhla swinene (2).

Die uitvoerder van die produkte gedek deur hierdie dokument (doeanemagtiging No … (1)) verklaar dat, uitgesonderd waar andersins duidelik aangedui, hierdie produkte van … voorkeuroorsprong (2) is.

Umthumelli-phandle wemikhiqizo ebalwe kilencwadi (inomboro … (1) egunyaza imikhiqizo ephumako) ubeka uthi, ngaphandle kobana kutjengiswe ngendlela ethileko butjhatjhalazi, lemikhiqizo ine … mwelaphi enconyiswako (2).

Umthumeli weempahla ngaphandle kwelizwe wemveliso equkwa lolu xwebhu (iirhafu zempahla zesigunyaziso Nombolo … (1)) ubhengeza ukuthi, ngaphandle kwalapho kuboniswe ngokucacileyo, ezi mveliso … zezemvelaphi eyamkelekileyo kunezinye (2).

Umthumeli wempahla ebhaliwe kulo mqulu iNombolo … yokugunyaza yentela yempahla … (1) uyamemezela ukuthi, ngaphandle kokuthi kukhonjisiwe ngokusobala, le mikhiqizo iqhamuka … endaweni ekhethekileyo (2).

 (3)

(Kraj in datum)

 (4)

(Podpis izvoznika; dodatno mora biti jasno navedeno ime osebe, ki je podpisala izjavo)

POGLAVJE II

PREHODNE DOLOČBE

Člen 5

Posvetovanja

Republika Južna Afrika se zavezuje, da ne bo vlagala nikakršnih zahtevkov, prošenj ali se drugače sklicevala, niti spreminjala ali umaknila katere koli koncesije iz členov XXIV.6 in XXVIII Sporazuma GATT v zvezi s širitvijo Skupnosti. Kljub temu pa je Skupnost do konca julija 2004 pripravljena razmisliti o dodatnih posvetovanjih v smislu člena 22(2) STRS.

Člen 6

Blago na poti ali v začasni hrambi

1.   Določbe Sporazuma se uporabljajo za blago, izvoženo bodisi iz Južne Afrike v eno od novih držav članic ali iz ene od novih držav članic v Južno Afriko, ki je v skladu z določbami Protokola 1 STRS in ki je na dan pristopa bodisi na poti bodisi v začasni hrambi v carinskem skladišču ali v prosti coni v Južni Afriki ali v tej novi državi članici.

2.   Preferencialna obravnava se v takšnih primerih odobri, če se carinskim organom države uvoznice v štirih mesecih po dnevu pristopa predloži dokazilo o poreklu, ki ga naknadno izdajo carinski organi države izvoznice.

Člen 7

Kvote za leto 2004

Za leto 2004 se povečanje količin obstoječih tarifnih kvot izračuna sorazmerno glede na osnovno količino in ob upoštevanju pretečenega obdobja pred 1. majem 2004.

POGLAVJE III

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 8

Ta protokol je sestavni del STRS.

Člen 9

1.   Ta protokol v skladu z lastnimi postopki odobrijo Skupnost, Svet Evropske unije v imenu držav članic in Republika Južna Afrika.

2.   Pogodbenice se uradno obvestijo o zaključku ustreznih postopkov iz odstavka 1. Listine o odobritvi se deponirajo pri Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije.

Člen 10

1.   Ta protokol začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi deponiranju zadnje listine o odobritvi.

2.   Ta protokol se začasno uporablja od 1. maja 2004.

Člen 11

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku ter v uradnih jezikih Južne Afrike, razen angleščine, to so sependi, sesotho, setswana, siSwati, tshivenda, xitsonga, afrikaans, isiNdebele, isiXhosa in isiZulu, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

Za države članice

Za Evropsko skupnost

Za Republiko Južno Afriko


(1)  Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik v smislu člen 20 Protokola, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali se pusti prazen prostor.

(2)  Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 36 Protokola, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako ‚CM’.

(3)  Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije navedene že v samem dokumentu.

(4)  Glej člen 19(5) Protokola. Kadar se ne zahteva podpis izvoznika, izvzetje podpisa pomeni tudi izvzetje navedbe imena podpisnika.“.


15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/40


PRIPOROČILO SVETA

z dne 8. marca 2005

o imenovanju člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke

(2005/207/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti členov 112(2)(b) in 122(4) Pogodbe ter členov 11.2 in 43.3 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke,

ob upoštevanju naslednjega:

Mandat g. Tommasa PADOA-SCHIOPPE se izteče 31. maja 2005. Treba je imenovati člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke –

PRIPOROČA:

da se g. Lorenzo BINI SMAGHI imenuje za člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke za dobo osmih let z veljavnostjo od 1. junija 2005.

To priporočilo se predloži v odločitev voditeljem držav ali vlad držav članic, katerih valuta je euro, po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom Evropske centralne banke.

To priporočilo se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 8. marca 2005

Za Svet

Predsednik

J.-C. JUNCKER


15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/41


SKLEP št. 1/2004 PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU–BOLGARIJA

z dne 28. septembra 2004

o spremembah členov 2 in 3 Dodatnega protokola k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani glede podaljšanja obdobja iz člena 9(4) Protokola 2 k Evropskemu sporazumu

(2005/208/ES)

PRIDRUŽITVENI SVET JE –

ob upoštevanju Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani (1) („Evropski sporazum“),

ob upoštevanju Dodatnega protokola k Evropskemu sporazumu in zlasti člena 4 sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dodatni protokol k Evropskemu sporazumu so pogodbenice podpisale 21. novembra 2002.

(2)

V skladu s členom 5 se Dodatni protokol uporablja začasno od datuma podpisa.

(3)

Razporeditev funkcij med izvedbenimi institucijami se je zaradi nedavnih sprememb v bolgarski zakonodaji spremenila.

(4)

Za zagotovitev usklajenosti med Dodatnim protokolom in bolgarskimi institucionalnimi spremembami je primerno, da se člena 2 in 3 Dodatnega protokola spremenita s prilagoditvijo sklicevanj na ustrezne bolgarske institucije. To je potrebno za izvajanje Dodatnega protokola v Bolgariji.

(5)

V skladu s členom 4 se Dodatni sporazum lahko spremeni s sklepom Pridružitvenega sveta –

SKLENIL NASLEDNJE:

Člen 1

Člena 2 in 3 Dodatnega protokola Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani se v zvezi s podaljšanjem obdobja iz člena 9(4) Protokola 2 k Evropskemu sporazumu nadomestita z naslednjim:

„Člen 2

Republika Bolgarija predloži Evropski komisiji program prestrukturiranja in poslovne načrte, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 9(4) Protokola 2 in ki jih je ocenila in odobrila bolgarska Komisija za varstvo konkurence.

Člen 3

Komisija poda končno oceno o tem ali program prestrukturiranja in poslovni načrti izpolnjujejo zahteve iz člena 9(4) Protokola 2. Svet Evropske unije odloči o tem ali program in načrti izpolnjujejo zahteve iz zgoraj navedenega člena.

Komisija v imenu Skupnosti redno spremlja izvajanje načrtov, za Republiko Bolgarijo pa isto nalogo opravlja Ministrstvo za finance.“

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan, ko ga sprejme Pridružitveni svet.

V Bruslju, 28. septembra 2004

Za Pridružitveni svet

Predsednik

S. PASSY


(1)  UL L 358, 31.12.1994, str. 3.


Komisija

15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/42


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 11. marca 2005

o spremembi Odločbe 2004/288/ES glede podaljšanja začasnega dostopa Avstralije in Nove Zelandije do rezerv antigenov virusa slinavke in parkljevke, ki jih ima Skupnost, dodeljenega z navedeno Odločbo

(notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 561)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/209/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke, ki razveljavljajo Direktivo 85/511/EGS in Odločbi 89/531/EGS in 91/665/EGS ter spreminja Direktivo 92/46/EGS (1), in zlasti člena 83(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 2004/288/ES z dne 26. marca 2004, ki Avstraliji in Novi Zelandiji dodeljuje začasni dostop do rezerv antigenov virusa slinavke in parkljevke (2), ki jih ima Skupnost, določa, da se navedenima državama dodeli dostop do rezerv antigenov, ki jih ima Skupnost, za pripravo cepiv proti slinavki in parkljevki do 31. decembra 2004.

(2)

Avstralija se je zavezala povečati svoje zaloge antigenov virusa slinavke in parkljevke in nakazala namero o sklenitvi sporazuma s Skupnostjo o vzajemnem dostopu do zalog nekaterih antigenov virusa slinavke in parkljevke. Do sklenitve tega možnega sporazuma je Avstralija zaprosila za podaljšanje začasnega dostopa do rezerv antigenov virusa slinavke in parkljevke, ki jih ima Skupnost.

(3)

Nova Zelandija je zaprosila za podaljšanje začasnega dostopa do rezerv antigenov virusa slinavke in parkljevke, ki jih ima Skupnost, zaradi nepredvidenih zamud pri ustvarjanju lastnih zalog takšnih antigenov.

(4)

Glede na zmogljivost in razpoložljivost antigenov virusa slinavke in parkljevke, shranjenih v rezervah antigenov, ki jih ima Skupnost, se zdi, da se lahko dodeli podaljšanje, za katerega sta zaprosili Avstralija in Nova Zelandija, ne da bi pri tem nepotrebno ogrožali varnostno ureditev Skupnosti.

(5)

Zato se dodeli zaprošeno podaljšanje začasnega dostopa Avstralije in Nove Zelandije do rezerv antigenov virusa slinavke in parkljevke, ki jih ima Skupnost, Odločba 2004/288/ES pa se ustrezno spremeni.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

V točki 1 člena 1 Odločbe 2004/288/ES se datum „31. decembra 2004“ nadomesti z datumom „31. decembra 2005“.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 11. marca 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 306, 22.11.2003, str. 1.

(2)  UL L 91, 30.3.2004, str. 58.


15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/43


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 11. marca 2005

o drugi spremembi Odločbe 2004/614/ES glede obdobja uporabe zaščitnih ukrepov v zvezi s kokošjo kugo v Južni Afriki

(notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 559)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/210/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS in 90/675/EGS (1) in zlasti člena 18(7) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel za organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki prihajajo v Skupnost iz tretjih držav (2), in zlasti člena 22(6) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Odločbo Komisije 2004/614/ES z dne 24. avgusta 2004 o zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno obliko kokošje kuge v Republiki Južni Afriki (3) je Komisija sprejela zaščitne ukrepe glede kokošje kuge v jatah ratitov v Južni Afriki.

(2)

Položaj glede kokošje kuge v jatah ratitov v Južni Afriki še ni jasen, saj pristojni organi Južne Afrike še v okviru serološkega nadzora nimajo dokončnih rezultatov nadzora. Izgleda, da je položaj pod nadzorom, in Komisiji bodo kmalu predložene podrobne informacije.

(3)

V takih okoliščinah je primerno podaljšati veljavo Odločbe 2004/614/ES za nadaljnje tri mesece. Toda Odločbo je mogoče pregledati pred tem datumom, če pristojni organi Južne Afrike predložijo dodatne informacije.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

V členu 7 Odločbe 2004/614/ES se datum „31. marec 2005“ nadomesti z datumom „30. junij 2005“.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 11. marca 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 268, 24.9.1991, str. 56. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2)  UL L 24, 30.1.1998, str. 9. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 882/2004 (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(3)  UL L 275, 25.8.2004, str. 20. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/892/ES (UL L 375, 23.12.2004, str. 30).


Akti, sprejeti v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji

15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/44


SKLEP SVETA 2005/211/PNZ

z dne 24. februarja 2005

o uvedbi nekaterih novih funkcij za schengenski informacijski sistem, vključno v zvezi z bojem proti terorizmu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 30(1)(a) in (b), člena 31(a) in (b) ter člena 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Kraljevine Španije (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Schengenski informacijski sistem, v nadaljnjem besedilu „SIS“, vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Konvencije iz leta 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (3), v nadaljnjem besedilu „Schengenska konvencija iz leta 1990“, predstavlja pomembno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije.

(2)

Priznava se potreba po razvitju nove, druge generacije schengenskega informacijskega sistema, v nadaljevanju „SIS II“, zaradi širitve Evropske unije, ki omogoča uvedbo novih funkcij ob uporabi najnovejšega razvoja na področju informacijske tehnologije; prvi koraki za razvoj tega sistema so že bili narejeni.

(3)

Nekatere prilagoditve obstoječih določb in uvedba nekaterih novih funkcij se lahko izvedejo že v okviru sedanje verzije SIS, zlasti kar zadeva zagotovitev dostopa organom, vključno z Europolom in nacionalnimi člani Eurojusta, do določenih vrst podatkov, vnesenih v SIS, če bi jim iskanje teh podatkov olajšalo izvrševanje njihovih nalog, razširitev seznama kategorij pogrešanih predmetov, za katere se lahko vnesejo razpisi ukrepov, in beleženje prenosov osebnih podatkov. Tehnični pogoji, potrebni za ta namen, morajo biti v državah članicah šele vzpostavljeni.

(4)

Sklepi Evropskega sveta iz Laekna z dne 14. in 15. decembra 2001, zlasti sklepa 17 (sodelovanje med specializiranimi službami za boj proti terorizmu) in 43 (Eurojust in policijsko sodelovanje v zvezi z Europolom) ter Akcijski načrt z dne 21. septembra 2001 o boju proti terorizmu opozarjajo na potrebo po okrepitvi SIS in izboljšanju njegovih sposobnosti.

(5)

Poleg tega je koristno sprejeti določbe o izmenjavi vseh dodatnih informacij s strani organov, ki so bili v državah članicah v ta namen imenovani (Supplementary Information Request at National Entry), s čimer se v okviru določb Schengenske konvencije iz leta 1990 za te organe vzpostavi skupna pravna podlaga in določijo pravila o izbrisu podatkov, ki jih hranijo ti organi.

(6)

Določbe v tem sklepu, ki se nanašajo na Europol, samo vzpostavljajo pravni okvir za dostop do schengenskega informacijskega sistema in ne posegajo v sprejetje potrebnih ukrepov o tehničnih rešitvah in njihovih finančnih posledicah v prihodnosti.

(7)

Določbe v tem sklepu, ki se nanašajo na nacionalne člane Eurojusta in njihove pomočnike, samo vzpostavljajo pravni okvir za dostop do schengenskega informacijskega sistema in ne posegajo v sprejetje potrebnih ukrepov o tehničnih rešitvah in njihovih finančnih posledicah v prihodnosti.

(8)

Določbe o dostopu Europola ter nacionalnih članov Eurojusta in njihovih pomočnikov do podatkov SIS pomenijo samo prvo fazo in ne posegajo v prihodnje razprave o razširitvi tega dostopa na druge določbe Schengenske konvencije iz leta 1990.

(9)

Spremembe določb schengenskega pravnega reda, ki jih je treba v ta namen sprejeti v zvezi z določbami o schengenskem informacijskem sistemu, obsegajo dva dela: ta sklep in uredbo Sveta na podlagi člena 66 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Razlog za to je, kot je razvidno iz člena 93 Schengenske konvencije iz leta 1990, cilj schengenskega informacijskega sistema, da na ozemljih držav članic z uporabo informacij, sporočenih preko SIS v skladu z določbami te konvencije, ohranja javni red in varnost, vključno z nacionalno varnostjo, in zagotovi uporabo določb omenjene konvencije o gibanju oseb na teh ozemljih. Ker se nekatere določbe Schengenske konvencije iz leta 1990 uporabljajo hkrati za oba namena, je ustrezno, da se te določbe na enak način spremenijo z vzporednimi akti, ki temeljijo na obeh mednarodnih pogodbah.

(10)

Ta sklep ne posega v prihodnje sprejemanje potrebne zakonodaje, ki bo podrobno opisovala pravno strukturo, cilje, delovanje in uporabo SIS II, kot so med drugim pravila za nadaljnje opredeljevanje kategorij podatkov, ki naj se vnesejo v sistem, namenov, zaradi katerih jih je treba vnesti, ter meril za njihov vnos, pravil v zvezi z vsebino zapisov SIS, pravil o medsebojni povezanosti razpisov ukrepov in njihovi združljivosti ter nadaljnjih pravil o dostopu do podatkov SIS in pravil o varstvu osebnih podatkov in njihovem nadzoru.

(11)

V zvezi z Islandijo in Norveško predstavlja ta sklep nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (4), ki sodijo v področje točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma.

(12)

Združeno kraljestvo v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in v skladu s členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (5) sodeluje pri izvajanju tega sklepa.

(13)

Irska v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in v skladu s členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (6) sodeluje pri izvajanju tega sklepa.

(14)

Ta sklep ne vpliva na ureditve o delnem sodelovanju Združenega kraljestva in Irske pri izvajanju schengenskega pravnega reda, kot so opredeljene v Sklepu 2000/365/ES oz. Sklepu 2002/192/ES.

(15)

Ta sklep je akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oz. je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu –

SKLENIL:

Člen 1

Določbe Schengenske konvencije iz leta 1990 se spremenijo na naslednji način:

1.

členu 92 se doda naslednji odstavek:

„4.   Države članice preko organov, imenovanih v ta namen (SIRENE), v skladu z nacionalno zakonodajo izmenjajo vse dodatne informacije, potrebne v zvezi z vnosom razpisov ukrepov in ki omogočajo uvedbo ustreznih ukrepov, če se za osebe ali predmete, za katere so bili vneseni podatki v schengenski informacijski sistem, iskanje v tem sistemu zaključi z zadetkom. Te informacije se uporabijo le za namen, za katerega so bile posredovane.“;

2.

člen 94(2)(b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

predmeti iz členov 99 in 100.“;

3.

prvi pododstavek člena 94(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Za osebe se navedejo samo naslednji podatki:

(a)

priimek in ime, morebitni alias, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;

(b)

morebitne objektivne fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;

(c)

[…];

(d)

kraj in datum rojstva;

(e)

spol;

(f)

državljanstvo;

(g)

ali so zadevne osebe oborožene, nasilne ali na begu;

(h)

razlog za razpis ukrepa;

(i)

predlagani ukrep;

(j)

v primeru razpisov ukrepov iz člena 95: vrsta kaznivega/kaznivih dejanja/dejanj“;

4.

člen 99(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Podatki o osebah ali vozilih, plovilih, zrakoplovih in zabojnikih se za namene prikritega evidentiranja ali namenskih kontrol po odstavku 5 vnesejo v skladu z nacionalnim pravom države članice razpisnice.“;

5.

zadnji stavek člena 99(3) se nadomesti z naslednjim:

„Država članica, ki je ukrep razpisala v skladu s tem odstavkom, mora o tem obvestiti druge države članice.“;

6.

prvi stavek člena 99(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.   Pri izvajanju namenskih kontrol iz odstavka 1 se lahko v skladu z nacionalnim pravom za dosego namenov iz odstavkov 2 in 3 opravi preiskava oseb, vozil, plovil, zrakoplovov, zabojnikov ter predmetov, ki jih ima oseba pri sebi.“;

7.

člen 100(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Vnesejo se naslednje kategorije lahko prepoznavnih predmetov:

(a)

ukradena, protipravno odtujena ali izgubljena motorna vozila z delovno prostornino nad 50 cm3, plovila in zrakoplovi;

(b)

ukradeni, protipravno odtujeni ali izgubljeni priklopniki z lastno težo nad 750 kg, stanovanjske prikolice, industrijska oprema, izvenkrmni motorji in zabojniki;

(c)

ukradeno, protipravno odtujeno ali izgubljeno strelno orožje;

(d)

ukradeni, protipravno odtujeni ali izgubljeni dokumenti in bianko;

(e)

ukradeni, protipravno odtujeni ali izgubljeni izdani osebni dokumenti, kot so potni listi, osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, dovoljenja za prebivanje in potne listine;

(f)

ukradena, protipravno odtujena ali izgubljena prometna dovoljenja in registrske tablice vozila;

(g)

bankovci (registrirani denar);

(h)

ukradeni, protipravno odtujeni ali izgubljeni vrednostni papirji in plačilna sredstva, kot so čeki, kreditne kartice, obveznice in delnice.“;

8.

na koncu člena 101(1) se doda naslednji stavek:

„Vendar imajo dostop do podatkov, vnesenih v schengenski informacijski sistem, in pravico neposrednega preverjanja podatkov tudi nacionalni sodni organi, med drugim tisti, ki so v okviru izvajanja svojih nalog v skladu z nacionalno zakonodajo pristojni za uvedbo javnega pregona v kazenskem postopku in za sodne preiskave pred vložitvijo obtožnice.“;

9.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 101A

1.   Evropski policijski urad (Europol) ima v okviru svojega mandata in na lastne stroške pravico dostopa do podatkov in neposrednega preverjanja podatkov, vnesenih v schengenski informacijski sistem v skladu s členi 95, 99 in 100.

2.   Europol lahko preverja samo tiste podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog.

3.   Če se pri preverjanju, ki ga opravi Europol, izkaže, da je v schengenskem informacijskem sistemu shranjen razpis ukrepa, Europol na načine, določene v Konvenciji o Europolu, o tem obvesti državo članico razpisnico.

4.   Uporaba informacij, pridobljenih z iskanjem v schengenskem informacijskem sistemu, je možna s soglasjem zadevne države članice. Če država članica dovoli uporabo teh informacij, ravnanje z njimi ureja Konvencija o Europolu. Europol lahko te informacije posreduje tretjim državam in organom le s soglasjem zadevne države članice.

5.   Europol lahko v skladu z določbami Konvencije o Europolu od zadevne države članice zahteva dodatne informacije.

6.   Europol:

(a)

evidentira v skladu z določbami člena 103 vsako iskanje, ki ga opravi;

(b)

brez poseganja v odstavka 4 in 5 delov schengenskega informacijskega sistema ne poveže s katerim koli izmed računalniških sistemov za zbiranje in obdelavo podatkov Europola ali s katerim upravlja Europol, in vanje ne prenese podatkov, vsebovanih v schengenskem informacijskem sistemu, do katerih ima dostop, ter delov schengenskega informacijskega sistema ne posname ali drugače kopira;

(c)

omeji dostop do podatkov, vnesenih v schengenski informacijski sistem, samo na za to posebej pooblaščeno osebje Europola;

(d)

sprejme in uporablja ukrepe iz člena 118;

(e)

dovoli skupnemu nadzornemu organu, ustanovljenemu v skladu s členom 24 Konvencije o Europolu, da preverja dejavnosti Europola pri izvajanju njegove pravice dostopa in preverjanja podatkov, vnesenih v schengenski informacijski sistem.

Člen 101B

1.   Nacionalni člani Eurojusta in njihovi pomočniki imajo pravico dostopa in preverjanja podatkov, vnesenih v schengenski informacijski sistem v skladu s členoma 95 in 98.

2.   Nacionalni člani Eurojusta in njihovi pomočniki lahko preverjajo samo tiste podatke, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog.

3.   Če se pri preverjanju, ki ga opravi nacionalni član Eurojusta, izkaže, da je v schengenskem informacijskem sistemu shranjen razpis ukrepa, član o tem obvesti državo članico razpisnico. Informacije, pridobljene s takšnim preverjanjem, se lahko tretjim državam in organom posredujejo le s soglasjem države članice razpisnice.

4.   Ničesar v tem členu se ne sme razlagati, kot da vpliva na določbe Sklepa Sveta o ustanovitvi Eurojusta, ki se nanašajo na varstvo podatkov in odgovornost za vsako nedovoljeno ali nepravilno obdelavo teh podatkov s strani nacionalnih članov Eurojusta ali njihovih pomočnikov, ali kot da vpliva na pooblastila skupnega nadzornega organa, ustanovljenega v skladu s členom 23 tega sklepa Sveta.

5.   Vsako preverjanje, ki ga opravi nacionalni član Eurojusta ali pomočnik, se zabeleži v skladu z določbami člena 103 in vsaka uporaba podatkov, do katerih ima ta dostop, se evidentira.

6.   Delov schengenskega informacijskega sistema se ne poveže s katerim koli izmed računalniških sistemov za zbiranje in obdelavo podatkov Eurojusta ali s katerim upravlja Eurojust, in vanje se ne prenese podatkov, do katerih imajo dostop nacionalni člani ali njihovi pomočniki, prav tako se delov schengenskega informacijskega sistema ne posname.

7.   Dostop do podatkov, vnesenih v schengenski informacijski sistem, je omejen na nacionalne člane in njihove pomočnike ter ne zajema osebja Eurojust.

8.   V členu 118 predvideni ukrepi se sprejmejo in uporabljajo.“;

10.

člen 103 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 103

Vsaka država članica zagotovi, da upravljavec podatkovne zbirke vsak prenos osebnih podatkov evidentira v nacionalnem delu schengenskega informacijskega sistema zaradi preverjanja, ali je iskanje dopustno. Zapis se lahko uporablja samo za ta namen in se izbriše ne prej kot po enem letu in najpozneje po treh letih.“;

11.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 112A

1.   Osebni podatki, ki jih v datotekah hranijo organi iz odstavka 4 člena 92 in pridobljeni na podlagi izmenjave informacij v skladu s tem odstavkom, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namena, zaradi katerega so bili posredovani. V vsakem primeru se izbrišejo najpozneje leto dni potem, ko se iz schengenskega informacijskega sistema izbriše razpis ukrepa ali razpisi ukrepov v zvezi z zadevno osebo ali predmetom.

2.   Odstavek 1 ne posega v pravico države članice, da v nacionalnih datotekah hrani podatke o posebnem razpisu ukrepa s strani te države članice, ali o razpisu ukrepa, v zvezi s katerim so bili sprejeti ukrepi na njenem ozemlju. Časovno obdobje za hranjenje podatkov v teh datotekah ureja nacionalno pravo.“;

12.

člen 113(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Podatki, razen podatkov iz člena 112, se hranijo največ deset let in podatki o predmetih iz člena 99(1) največ pet let.“;

13.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 113A

1.   Podatki, razen osebnih podatkov, ki jih v datotekah hranijo organi iz odstavka 4 člena 92 in pridobljeni na podlagi izmenjave informacij v skladu s tem odstavkom, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namena, zaradi katerega so bili posredovani. V vsakem primeru se izbrišejo najpozneje leto dni potem, ko se iz schengenskega informacijskega sistema izbriše razpis ukrepa ali razpisi ukrepov v zvezi z zadevno osebo ali predmetom.

2.   Odstavek 1 ne posega v pravico države članice, da v nacionalnih datotekah hrani podatke o posebnem razpisu ukrepa s strani te države članice, ali o razpisu ukrepa, v zvezi s katerim so bili sprejeti ukrepi na njenem ozemlju. Časovno obdobje za hranjenje podatkov v teh datotekah ureja nacionalno pravo.“.

Člen 2

1.   Členi 1(1), (5) in (8) tega sklepa začnejo učinkovati 90 dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Členi 1(11) in (13) tega sklepa začnejo učinkovati 180 dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Členi 1(1), (5), (8) (11) in (13) tega sklepa začnejo za Irsko in Norveško učinkovati 270 dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

4.   Členi 1(2), (3), (4), (6), (7), (9), (10) in (12) začnejo učinkovati od datuma, ki ga soglasno določi Svet, takoj ko so izpolnjeni potrebni predpogoji.

Svet lahko določi drugačne datume za začetek učinkovanja:

člena 1(2), (4) in (6),

člena 1(3),

člena 1(7),

člena 1(9), novega člena 101A,

člena 1(9), novega člena 101B in

člena 1(12).

5.   Vsak sklep Sveta v skladu z odstavkom 4 se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 24. februarja 2005

Za Svet

Predsednik

N. SCHMIT


(1)  UL C 160, 4.7.2002, str. 7.

(2)  UL C 31 E, 5.2.2004, str. 122.

(3)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(4)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(5)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(6)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.


15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/49


OKVIRNI SKLEP SVETA 2005/212/PNZ

z dne 24. februarja 2005

o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 29, 31(1)(c) in 34(2)(b),

ob upoštevanju pobude Kraljevine Danske (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Glavni motiv čezmejnega organiziranega kriminala je materialna korist. Poskusi preprečevanja in boja proti takemu kriminalu so lahko učinkoviti samo, če so osredotočeni na sledenje, zamrznitev, zaseg in zaplembo premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji. Vendar pa je to oteženo med drugim tudi zaradi razlik med zakonodajami držav članic na tem področju.

(2)

V sklepih Evropskega sveta na Dunaju v decembru 1998 je Evropski svet pozval k okrepitvi prizadevanj EU v boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu v skladu z akcijskim načrtom o tem, kako kar najbolje izvajati določbe Amsterdamske pogodbe o območju svobode, varnosti in pravice (2).

(3)

V skladu z odstavkom 50(b) Dunajskega akcijskega načrta se morajo v petih letih po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe nacionalni predpisi, ki urejajo zasege in zaplembe premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, izboljšati in približati, kjer je to potrebno, ob upoštevanju pravic dobrovernih tretjih oseb.

(4)

Odstavek 51 sklepov Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 poudarja, da je pranje denarja v samem središču organiziranega kriminala in bi ga bilo treba izkoreniniti, kjer koli se pojavi, in da je Evropski svet odločen zagotoviti, da se sprejmejo konkretni ukrepi za sledenje, zamrznitev, zaseg in zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s tem kaznivim dejanjem. V odstavku 55 Evropski svet poziva tudi k približevanju kazenske zakonodaje in postopkov, ki zadevajo pranje denarja (npr. sledenje, zamrznitev in zaplemba sredstev).

(5)

Na podlagi priporočila 19 akcijskega načrta iz leta 2000 z naslovom „Preprečevanje in nadzor organiziranega kriminala: strategija Evropske unije za začetek novega tisočletja,“ ki ga je Svet potrdil 27. marca 2000 (3), je treba preučiti, če obstaja potreba po pravnem instrumentu, ki bi ob upoštevanju najboljše prakse v državah članicah in s polnim spoštovanjem temeljnih pravnih načel v kazensko, civilno oziroma davčno pravo uvedel možnost olajšanja dokaznega bremena glede izvora sredstev osebe, ki je bila obsojena za kaznivo dejanje, povezano z organiziranim kriminalom.

(6)

Na podlagi člena 12 o zaplembi in zasegu Konvencije ZN z dne 12. decembra 2000 proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu lahko države pogodbenice preučijo možnost zahtevati od storilca, da dokaže zakonitost porekla premoženjske koristi, ki je bila domnevno pridobljena s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, ki ga je treba zaseči, kolikor je taka zahteva v skladu z načeli njihovega notranjega prava in z naravo njihovih sodnih postopkov.

(7)

Vse države članice so ratificirale Konvencijo Sveta Evrope z dne 8. novembra 1990 o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Nekatere države članice so na podlagi člena 2 Konvencije predložile izjave v zvezi z zaplembo, ki jih zavezujejo, da izvajajo zaplembe samo na podlagi natančno določenih kaznivih dejanj.

(8)

Okvirni sklep Sveta 2001/500/PNZ (4) z dne 26. junija 2001 predpisuje določbe o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem. Poleg tega države članice v skladu s tem okvirnim sklepom ne smejo zahtevati ali ohraniti pridržkov glede določb Konvencije Sveta Evrope o zaplembi, če gre za kaznivo dejanje, za katero je najvišja zagrožena kazen odvzem prostosti ali nalog za pridržanje več kot eno leto.

(9)

Obstoječi pravni instrumenti na tem področju niso v zadostni meri dosegli učinkovitega čezmejnega sodelovanja glede zaplembe, ker nekatere države članice še vedno ne morejo zapleniti premoženjske koristi, pridobljene z vsemi kaznivimi dejanji, za katera je zagrožena kazen odvzema prostosti za več kot eno leto.

(10)

Cilj tega okvirnega sklepa je zagotoviti, da imajo vse države članice učinkovita pravila, ki urejajo zaplembo premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, med drugim v zvezi z dokaznim bremenom glede vira sredstev osebe, ki je bila obsojena za kaznivo dejanje, povezano z organiziranim kriminalom. Ta okvirni sklep je povezan z danskim osnutkom okvirnega sklepa o vzajemnem priznavanju odredb o zaplembi premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, in delitvijo sredstev, ki je bil predložen istočasno.

(11)

Ta okvirni sklep državi članici ne preprečuje uporabe njenih temeljnih načel v zvezi s pravilnim postopkom, zlasti glede domneve nedolžnosti, premoženjskih pravic, svobode združevanja, svobode tiska in svobode izražanja v drugih medijih

SPREJEL NASLEDNJI OKVIRNI SKLEP:

Člen 1

Opredelitve pojmov

Za namene tega okvirnega sklepa:

„premoženjska korist“ pomeni katero koli gospodarsko korist od kaznivih dejanj. Zajema lahko kakršno koli obliko premoženja, kot je opredeljeno v naslednji alinei;

„premoženje“ pomeni vsakršno premoženje, materialno ali nematerialno, premično ali nepremično, ter pravne dokumente in listine, ki izkazujejo pravni naslov ali pravni interes na takšnem premoženju;

„pripomočki za kazniva dejanja“ pomenijo katero koli premoženje, ki se uporablja ali ki je na kakršen koli način, v celoti ali delno, namenjeno storitvi kaznivega dejanja ali kaznivih dejanj;

„zaplemba“ pomeni kazen ali ukrep, ki ga sodišče izreče po zaključku postopkov v zvezi s kaznivim dejanjem ali kaznivimi dejanji, kar vodi k dokončnemu odvzemu premoženja;

„pravna oseba“ pomeni vsak pravni subjekt, ki mu veljavno nacionalno pravo podeljuje takstatus, razen državnih ali drugih javnih organov, ki izvršujejo državno oblast, in javnihmednarodnih organizacij.

Člen 2

Zaplemba

1.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki ji omogočijo celotno ali delno zaplembo pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, za katere je zagrožena kazen odvzema prostosti več kot eno leto, ali premoženja v vrednosti, ki ustreza tej premoženjski koristi.

2.   V zvezi z davčnimi kaznivimi dejanji lahko države članice proti storilcu za odvzem premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, uporabijo tudi nekazenske postopke.

Člen 3

Razširjene pristojnosti za zaplembo

1.   Vsaka država članica sprejme vsaj potrebne ukrepe, ki ji omogočijo, da lahko v okoliščinah iz odstavka 2 v celoti ali delno zapleni premoženje osebe, obsojene za kaznivo dejanje:

(a)

storjeno v okviru kriminalne združbe, kot je opredeljena v Skupnem ukrepu 98/733/PNZ z dne 21. decembra 1998 o kaznivosti udeležbe v hudodelski združbi v državah članicah Evropske unije (5), kadar je kaznivo dejanje zajeto z:

Okvirnim sklepom Sveta 2000/383/PNZ z dne 29. maja 2000 o povečanju zaščite s kaznimi in drugimi sankcijami za ponarejanje v zvezi z uvedbo eura (6),

Okvirnim sklepom Sveta 2001/500/PNZ z dne 26. junija 2001 o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,

Okvirnim sklepom Sveta 2002/629/PNZ z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovanju z ljudmi (7),

Okvirnim sklepom Sveta 2002/946/PNZ z dne 28. novembra 2002 o krepitvi kazenskega okvirja na področju preprečevanja nudenja pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (8),

Okvirnim sklepom Sveta 2004/68/PNZ z dne 22. decembra 2003 o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji (9),

Okvirnim sklepom Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami (10),

(b)

ki je zajeto z Okvirnim sklepom Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (11),

pod pogojem, da je za kaznivo dejanje po zgoraj omenjenih okvirnih sklepih

glede kaznivih dejanj, razen pranja denarja, zagrožena najvišja kazenska sankcija najmanj 5 do 10 let zapora,

glede pranja denarja zagrožena najvišja kazenska sankcija najmanj 4 leta zapora

in da je kaznivo dejanje take narave, da lahko prinaša materialno korist.

2.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da lahko po tem členu izvede zaplembo vsaj:

(a)

kadar je na podlagi določenih dejstev nacionalno sodišče z gotovostjo ugotovilo, da zadevno premoženje izhaja iz kriminalnih dejavnosti obsojenca v obdobju pred obsodbo iz odstavka 1, ki ga sodišče šteje za primerno dolgo glede na okoliščine posameznega primera; oziroma

(b)

kadar je na podlagi določenih dejstev nacionalno sodišče z gotovostjo ugotovilo, da zadevno premoženje izhaja iz podobnih kriminalnih dejavnosti obsojenca v obdobju pred obsodbo iz odstavka 1, ki ga sodišče šteje za primerno dolgo glede na okoliščine posameznega primera; oziroma

(c)

kadar se ugotovi, da je vrednost premoženja nesorazmerna z zakonitimi dohodki obsojenca in je na podlagi določenih dejstev nacionalno sodišče z gotovostjo ugotovilo, da zadevno premoženje izhaja iz kriminalnih dejavnosti obsojenca.

3.   Vsaka država članica se lahko odloči tudi za sprejetje potrebnih ukrepov, ki ji omogočijo celotno ali delno zaplembo premoženja, pridobljenega s strani najbližjih sorodnikov zadevne osebe, in zaplembo premoženja, prenesenega na pravno osebo, ki jo nadzoruje zadevna oseba sama ali skupaj s svojimi najbližjimi sorodniki, v skladu s pogoji iz odstavkov 1 in 2. Isto velja, če zadevna oseba prejme precejšni del dohodka pravne osebe.

4.   Države članice lahko proti storilcu za odvzem zadevnega premoženja uporabijo tudi nekazenske postopke.

Člen 4

Pravna sredstva

Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo zainteresirane strani, na katere vplivajo ukrepi členov 2 in 3, na razpolago učinkovita pravna sredstva za varstvo svojih pravic.

Člen 5

Jamstva

Ta okvirni sklep ne vpliva ali spreminja obveznosti spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji, ki vključujejo zlasti domnevo nedolžnosti.

Člen 6

Izvajanje

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s tem okvirnim sklepom, do 15. marca 2007.

2.   Države članice do 15. marca 2007 pošljejo Generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji besedila določb, ki v njihovo nacionalno pravo prenašajo obveznosti, ki jim jih nalaga ta okvirni sklep. V skladu s poročilom, pripravljenim na osnovi teh informacij, in pisnega poročila Komisije Svet do 15. junija 2007 oceni, v kolikšni meri so države članice sprejele ukrepe za uskladitev s tem okvirnim sklepom.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 24. februarja 2005

Za Svet

Predsednik

N. SCHMIT


(1)  UL C 184, 2.8.2002, str. 3.

(2)  UL C 19, 23.1.1999, str. 1.

(3)  UL C 124, 3.5.2000, str. 1.

(4)  UL L 182, 5.7.2001, str. 1.

(5)  UL L 351, 29.12.1998, str. 1.

(6)  UL L 140, 14.6.2000, str. 1.

(7)  UL L 203, 1.8.2002, str. 1.

(8)  UL L 328, 5.12.2002, str. 1.

(9)  UL L 13, 20.1.2004, str. 44.

(10)  UL L 335, 11.11.2004, str. 8.

(11)  UL L 164, 22.6.2002, str. 3.